Stev. 37 TRST, v ponedeljek 6 februvarja 1911 Tečaj XXXv| IZHAJA VSAK DAN tudt »k nedeljah bi praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pftnanline Itev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) t moogik tobakaroab v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št Petra, Postojmi, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele itet. po 6 nvfc. (10 stot.). CGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »»«•, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa 20 st, mm Za oglase v tekstu lista do 6 vrst 20 K, v*akm cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po a stot. beseda, najin inj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava a Edinosti". — Plačuje se izicliufeno le upravi „Edinosti*. i .i i == Plačljivo In uioiljivo v Trstu. = PINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasil* političnega društva „Edinost14 za Primorsko. V •dinotti je moči >a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- rofibe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VarMmiaa u nedeljsko IzdanJ* „EUIJf OSTI" itu«: u Ml« lat« Kron 5-20, aa pol Uta Kron a «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma aa se sprejemajo In rokopisi •• M vračajo Naročnino, oglase In reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gaiatti 18 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista .Edinost**. • Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ i--Giorgio Gaiatti štev. 18. - PoItno-hranllnKnl račun St 841*652. TELEFOM li 11-57. BRZOJflUNE UESTI. Grško turška napetost SOLUN 5. Dvanajst brzostrelnih baterij se podaje na grško mejo, ker se priprave za vojaške vaje se strani Grške v bližini Tjrrnavosa in Trikatte smatra kakor demonstracijo. Pogreb Singerja. BEROLIN 5. Danes se je vršil po-f rt-b pokojnega predsednika socialističnega kluba v nemškem državnem zboru — Singerja. — Vdeležba občinstva je bila •grumna. Sprevod se je pnČtrl pomikati ob poludnc, ob 5. uri pop. je prispel na pokopali če. S >di se, da se je mrtvaškega sprevoda ud« ležilo 100.000 oseb. Prisotne so bile tudi deputacije iz Avstro-Ogrske. Počašćenje italijanskega kralja. RIM 5. Accademia dei Lccei je kralja Viktorja Emanuela izvolila svojim častnim predsednikom. Nezgoda pri zimskem Športu. SEMERING 5. Pri današnjem drsanju r#a bobsleyeih so se sanjike prevrnile vsled luVnia-te gazi. Člen zimskosportnega kluba Grohmnn in neka dama sta pri tem našla smrt, trije so bili težko ranjeni. Trgo\luska pogodba med Avstro-Ogrsko iii Črnogoro. Z Dunaja poročajo : Preliminarna tr-povin^ka pogodba med Avstro-Ogrsko in Ćrnogoro bo teh cini podpisana in potem predložena tozadvnim zakonodajnim zbo rora v potrditev. — Nova tarif* določa za uvoz avstroogrskega blaga v Crnogoro takozvano postopanje „najpogodneje države®. Na tem tem-lju so urejena tudi c-tala vprašanja, ki se nanašajo na trgo vino in paroplov'oo med obema omenjenima državama. Ta pogodba je ne male važnosti za Avstro-Ogrsko. O ttm nam svedoči statistika. Leta 1595 je bilo uvoženo v Crnogoro blaga v vrednosti 4 6 mil. K, od tega 3 6 mil. iz avstroogrske. Leta 1906 uvozilo se je avstroogrskega bl^ga v vrednosti 4 mil,, leta 1907 za 4 7 mil. K. — Izvoz črnogorski obstoji pa največ v Živilih in s tem se okoriščuje prebivalstvo južne Dalmacije. V poseb-n< m poglavju pogodbe so označena carinika olajšanja za izvoz črnogorskih živil, in to je najvažneji del same pogodbe. V bodoče no dovoljen letni uvoz - svo-1 oden carine — 6000 zaklanih volov vsftk r.ajveče težine 300 kg, 20 000 ovac, jagnjrt in koz in 1000 kvintalov posušenega svinjskega mesa. Ta uvoz bo gla-tem pcgoabe stal pod nadzorstvom veterinarskih organov. — Črnogorski poga jat^lji s-o zahtevali, da se dovoli uvoz ve-ćt ga kontingenta mesa ozirom na slabo stanje živinoreje v Dalmaciji, kjer bi uvoz iz Črnogore prinesel deželi koristi; toda avstroogrski pogajatelji niso nikakor hoteli da se prekoračijo gornja števila, na katera so potem pristali črnogorski pc-gajatelji. svoje Življenje listu, dočim je dr. Gregorin krvavel fcnancijelno za list. Potem ko je g. S. Godina še pov-darjal, da on ni mislil uredništvu ničesar Pri volitvi. ki so se na predlog g. očitati, ker zna, da stori uredništvo svojo Kravosa vrnile z vsklikom, je bil izvoljen dolžnost, je predsednik zaključil zboro-sledeči novi odbor : vanje. Predsednik : dr. Josip Wilfan. Odbor- ——----—-- niki: Makso Cotič, Edvard Dobrila, A'oj- Ivan đtarija Cak : zij Goriup, Josip Gregorič, dr. Gustav W TDCT^ Gregorin, Josip Jedlowjki, dr. Otosar * ' Kybif, dr. Edvard Slavile, dr. Ljubomir ki to je le v Trstu na razpolago; kaj Tomaš.ć. — Namestniki: Jakob Stare iz pa Istra ? Da, baš Y Istri je še mnogo Barkovelj, Fran Sever iz Rocola, Andrej mest za našo inteligenco, še mnogo hva-Grgič iz Bazovice, Luka Kralj iz Trebič, ležnega dela, pred vsem tudi v narodnem Miloš Pahor iz Skednja, Miloš Kamuščič pogledu. Italijanski uradniki, sodniki in iz av. Ivana, Ivan Košuta iz sv. Križa, odvetniki šo, ki vzdržujejo fikcijo italijuu-odvisni od dela skupnosti. Potem je pred- Julij Mikota iz Rojana, Karol Malala.i iz stva I-tre. Slovenski inteligenti na teh me-sednik podal besedo društvenemu tajniku Opčin, Matevž Milič s Prošeka. — Pre- stih bi bili pravi blagoslov za to zemljo in Maksu Cotič u, ki je prečital obširno gledovalci računov: dr. Josip Abram, za naš slovenski in hrvatski narod. Cisto tajniško poročilo (katero prinesemo jutri). Gracijan Stepančič in Ivan Prelog. 1 napačen je nazor, da človek, ki je okusil Za tajn. poročilom je poročal blag j- j}^ Vilfan je imenom novoizvolje* velikomestno življenje, ne more eksi-tirati nik dr. T o m a š i ć o stanju blagajne. nega cdbora izjavil, da se zaveda težke „na deželi". To je predsodek, ki ga vsak-G. Može je vprašal, kako je, da je naloge< ki mu je bila naložena, a odbor si bo danja skušnja zavrača. Napačno je dalje dobil nek odbornik odškodiino? | prizadeval zadostiti po možnosti svojim Tedno govoriti le o „tužni" Istri. Da, Dr. ,W i 1 f a nj je pojasnil, da je en. dolžnostim. Ltra je tužna, ker ji manjka kulture in Včerajšnji občni zbor pol. društva „Edinost* je bil v razmerju s številom članov društva dobro obiskan in zboro-valci so se vdelezevali živahno razprav. Občni zbor je otvoril preds. dr. W i I-f a n, ki je ugotovil, da je zbor v smislu društvenih pravil sklepčen. Opravičeval se je, da je bil občni zbor sklican šele 3edaj; a odbor je hotel stopiti pred občni zbor še-le po končanem ljudskem štetju. Povdarjal je potem, da je naloga odbora pol. društva „Edinost" naloga skupnosti. Uspehi, kolikor nevspehi društva so torej odbornik delavec in ker se vrše seje navadno popoldne, je moral dotični odbornik delavec vsakikrat zgubiti četrt dnine. Pra- Povdarjal je potem, «>a se je delo pol. ker J° (posebno nje slovansko prebivalstvo) društva zelo pomnožilo, pomnožilo se je Padajoča italijanska civilizirana manjšina . . temu primerno tudi delo zastopnikov v ** v nekulturni temi, v barbarskem rob- vično je torej, da se mu je povrnilo iz mestnem svetu in 2ast ika v državnem stvu. Istra je posebno ob morju pa tudi v blagajne dejansko zgubo, k jo je imel, zboru ^^ imeRom odbora notranjosti na mn< gih kraj h pravi raj ; ako se je hotel vdeleževati sej. # na njihovem trudu osobito obema našima le zapuščen je m neobdelan. Zatorej dajmo G. Može je izjavil, da je z dobljenim 2astopnikoma v delegaciji Alojz ju Goriupu J* moči> kulture> napredka, osvobodimo jo pojasnilom zadovoljen. \ in dru. SJaviku, ter drž poslancu dru. italijanskega izkoriščevanja! Slovenska Dr. R y b ^t je povdarjal, da se vidi R btfu povdarjai je, da se ne gre zana- akademična mladina, tukaj je polje, na iz stanja blagajne, da kljubu vsemu na- ^ ^ na poslance. —- - — 1-« ^i*™* šemu napredku, števila članov društva jme,i svoj.Q zaslombo v vendar-le ne napreduje. Dohodki so ostali | ijudstvu v zadnjih treh letih stacijonarni, so celo j manjši, kake* so bili pred letom 1908.! DraštvSle"v«dar- malimi troški delalo ! » Se, ",St razorno družina - A|i bi M , Trstom & pri kraju ? Ne , takorekoč fudeie. Za' volitve v delavsko,1^ ,rektl Sov°rn'k m10Ž!. a, skleda. Govoril sem le o juristih. Na c. kr. drž. in .. u at-. . D—. _ Zastopniki morajo katerem lahko izpolniš veliko dolžnost organiziranem nasproti svojeoiu naroda. V Istro slovenskih odvetnikov, v Istro slovenskih sodnikov, ^ ,. v Istro slovenskih učiteljev, v Istro naših Stanko Godina je izrekel Željo, da urQ(jni^QV t bi se list ^Edinost" razširilo. Družina — iz katere ta družina je, ostaja vedno ista. ^ „r., . , , „ , , gimnaziji v Trstu se je letos vpisalo v Dr. Wilfan je rekel, da žele gotovo ^ ra2red nad 1qQ učencev ^ Q()rico> zavarovalnico se je n. pr. potrošilo 157 kron. Vprašajmo pa dr. Cimadorija,; . . , , . r—------------ -------- — -------, r ... . ,-ureamki -Edinosti*4 sami najbolj, da bi se , . . , „ .__... „,„„„„» koliko SO potrošili Italijani za te volitve! j _ *. , . .J J* ki je dobila na gimnaziji slovenske para- Govomik se je obrnil napram onim!r^ormiral°- A tu trćba vsem ielke, ne bo mogel dolgo zaostajati Trst. kritikom, ki pač društvo ob vsaki Priliki;rešl™ TT vpTa*™}a' . Potrebovali bomo slov. profesorjev. Toda napadajo in zahtevajo od njega vse mo' | ods j 'f dad^-ki nič om^li Treba tUdi doUeT teh Paralek ne dosežemo' m°- goče. a ne store napram istemu tudi svoje ° se 1 p° 5< s' 1 ni Pom°g u re a ramo vzdržati svojo zahtevo po slovenskih dolžno iti. j hst pred vsem gm0tn° P°dPiratl s kupo lačnih močeh na tej d r ž a v n i šoli na ne- G. Kamuščič je povdarjal, da je vanjem. nemškem ozemlju, kjer pa poučujejo sami pol. društvo „Edinost" matica vseh drugih j G- CotIČ ie ZVfačal r*zna očlta> Nemci s Tirolskega, Štajerskega, Severo- društev na tržaškem ozemlju in zato bi i nia na adreso ll3ta »Edinost« ter je pov- češkega, z Avstrije itd. Na C. kr. državni bila dolžnost vseh teh društev, da podpi-! darJa1' da ,zSleda urejevanje dnevnika v gimna2iji sodi vsaj Številu slovanskih di- rajo svojo mater. Priporočal je, naj bi se Praksi vse drugače, kakor v teoriji. jak()V odgovarjajoče ŠtevUo slovanskih začelo potom drugih društev agitacijo, da! Dr. Ryb4r je rekel da se že raz- proiesorjev! In samo dejstvo, da posluje y se pomnoži število članov. j pravlja par mesecev o reformah pri listu, Trstu 7 slovanskih zdravnikov, govori brez G. Š t e k a r je priporočal, naj bi se j ki so nujno potrebne. A rešiti treba pred vsacega razlaganja dosti jasno, česa tu li potrebuje Trst. Do službe bi imelo v Trstu pravico upeljalo bloke za Jztirjevanje članarine. ^ vsem finančno stran vprašanja Predsednik dr. Wilfan je rekel, i Sicer pa ni res, da je ostala skleda da se je odbor že pečal z vprašanjem ista. Pred 15 leti je izhajala „Edinost" še gotoro 50 slovenskih inženirjev. Opozarjan blokov, a stvar ima svoje pomisleke. Po-1 kahor tednik, danes izhaja kakor jutranji le na službe pri tehničnih oddelkih na C. I vda rja da je v mestu mnogo ljudi, katere dnevnik. To je vsekako napredek. Ured- kr. namestniitvu, na c. kr. pomorski vladi, I bo treba naravnost opozoriti na njih dolž ; nikom se ne more ničesar očitati. Oni na C. kr. pošti pri C. kr. državnih želez- nost, da pri topijo k društvu. | store svojo dolžnost. G. Cotič je posvetil nie&h itd. Pri gradnjah v novi luki so PODLISTEK. Skrbi g^spe Bobkove M. Ž. „In zato te svarim pred njim V* je teta Bobkova končavala vedno jednako svoje razkladanje o Dragotinu Rogaču. Ali metala je bob ob steno, kakor pravi narodni pregovor. Zahvalila je Boga, da sta obadva mlada človeka napravila maturo in ona se je osvobodila odgovornosti za počenjanje Rož ce. Dragotin je odšel na univerzo v Prago, a Rožica je postala učiteljici nekje na deželi na Spodnjem Štajerskem. Si parkrat je teta Bobkova nekaj slišala o njunih stikih in je izražala o njih ne ravno laskavo, in dostavljala dosledno: „ničemurn^st n id ničemurnost." — Na stanovanje pa je odslej jemala di jake in ne več dijakinj. ♦ * ♦ „In vendar se vse dobro izteče", se je znova začudila, ko je sedaj, po tolikih letih, zopet obudila svoje spomine na Ro žico in Rogača in ob enem na Pavlinko, in Mileno. In približala se je nedelja, nastal je krasen jasen dan in teta Bobkova se je peljala na slavnost. „Do smrti bi si ne bila mislila, da se ta dva človeka vzameta", si je ponavljala v duha, bogve kolikrat. Čudila se je ob odprtem oknu s ku-peja bežeči krajini. Temni lesi, ja»no-ze-; lena loka, pašniki, poškropljeni z zlato-žoltimi pikami zlatic, so bežali naglo dalje ; tu pa tam prikukala izmed drevlja vaška ; cerkvica s svojim osivelim zvonikom. Po dolinici se je v strugi vila svetovna reka. Kopali so se v njej otroci in pri bregu je bil privezan plav. In zopet se je prikazala nova krajina. Voz je bil skoro prenapolnjen z izletniki. Bili so tu možje, ženice, otroci: pestra zmes. „Radostna vožnja" je bleknil nekdo in ostali so se zasmejali. „Zares, po leti je neprijetno voziti se*, je pridejal drugi. Gospa Bobkova je pazno poslušala in sledila razgovor in še, ko je izstopila na ; obširnem mariborskem kolodvoru se ni mogla otresti misli o pogovorih v želez-ničnem vozu. Ker bi morala hitro prestopiti na drugi vlak, ko gre v drugi smeri, je povpraševala po njem. Sprevodniki so ji vlak pokazali, Bobkova pa sije še nekoliko ogledala po kolodvoru, in na to je vstopila v voz. Vlak vozi, puha in sika, in gospa Bobkova se divi raz okno. S te zamišljenosti jo preruša sprevodnik. Vprašal jo je po voznem listku. „Ampak, ampak, gospa, kaj ste storila ?! Vi bi bila morala vendar v Mariboru prestopiti na drugi vlak, je rekel. Gospa Bobkova se je prestrašila. „Saj sem vendar prestopila,je oporekala. „Da, prestopala, ali v isti vlak, iz katerega ste izstopile! Kako ste se le mogla tako zmotiti ? !" f In res je šel vlak po isti cesti, po kateri je privedel gospo Bolkovo do Maribora. „To je pa zares čuden slučaj", ao se smejali sopotniki, „če nekdo izstopi z vlaka in vstopa v vlak, ki vozi po isti cesti nazaj I" V prvi bližnji postaji je teta Bobkova zopet izstopila in se peljala z brzovlakom do namenjene postaje. Malo je manjkalo, da ni zamudila svatbe. Na kolodvoru jo je pričakovala Rožica s svojim Dragotinom. „Torej vidite, kaj se mi je prigodilo^, je skončala teta, razlagajoč svoj dogodek. „Take neprijetnosti so me vedno zadev-ljale, kadar sem imela kako skrb, ki se je tikala naju dveh. Smola me je morala spremljati tudi na najino svatbo.... No, pa naj bo, da se le imata rada ! — in da je le moja Rožica srečna !" „Sem, sem!" je zaklicala Rožici veselo in padla tetki okolu vratu. „A vi ste še zmiraj tak navihan re-belant ?u je vprašala stara vdova Rožica. »Ah, kaj še!4 je odvrnil on, se smehom, ravnajoč si škripec na nosu. „Z iaj sem resen in pameten Blož, — sicer bi ne mogel biti profesor !* Stran II > EDINOST« it. 37 V Tntu, dno fobruvarja 1911 zaposleni «aMi tujci (tvrdka Faccanoni je le kraljestva). Pri tem niti ne omenjam 7$ priT&tmih industrij alnih podjetij, ki go-•atovo rabijo inženirje, ne omenjam samo-stajnik inženiijer-zastopnikov raznih Teli-kfli podjetij, kjer so zaslužki bolji, nego pri vsakem posameznem advokatu, ne OMenjam številnih arhitektov, ki dobivajo t Trstu kruha. Med vsemi ni niti enega Slovenca. Ali bi bil s tem izčrpal register? Kar se tiče stozeb, kjer se potrebuje akade-arična naobrazba morda približno. Niti dotaknil se pa nisem ni^jin uradnikov, ■ašega obrtništva, trgovstva, event. industrije, za okolico perečih vprašanj poljedelstva in ribništva! Kr. tka difuzna skica. Pisana ira et studio na podlagi poznanja razmer od človeka, ki mu je le korist ožje ljubljene domovine na srcu. Kdor od tovarišev bi iskal v Trstu službe, se lahko obrne do ■ene privatnim potom, rad sem mu na razpolago. Da končam. V Trst, dragi prijateljf Da! V Trst slovenskih jaristov, profesorjev, medicincev, inženirjev; le advokatov je dovolj! Razne vesti. x Koliko služijo vladarji? Ce računamo pri vladarjih po 6 ur dela na dan, "služijo" ti-le vladarji sledečo svotico frankov vsako minuto, in sicer: Ruski........405 Avstrijski......176 Nemški.......105 Italijanski......88 Angleški.......75 Španski.......72 Švedski.......48 Norveški.......48 Bavarski.......46 Saksonski......24 Belgijski.......24 Danski.......18 Virtenberški.....10 Iz tega je razvidno, da izmed vladarjev „služi" največ ruski car, in sicer po 405 frankov na minuto; pa tudi drugim vladarjem ni treba stradati in čakati na — argentinsko meso. So pa nekateri ameriški milijardarji, ki iraajo Še več dohodkov od ruskega carja. Kako potujejo razbita ladije. List „Marica Mercantile Italiana" poroča, da je bilo tekom zadnjih sedem let v severnem delu Atlantskega Oceana ostavljenih od mornarjev okelu 1628 ladij. Te plavajoče razbite ladije so seveda tudi nevarne za plovbo in ameriška vlada ima poBebno ladijo, ki raz-de'.a vse razbite ladije, na katere naletava. Take ra bite ladje napravljajo zelo čudovita potovanja. Leta 1891., n. pr., je posadka ostavila blizu Charlesiona neko angleško ladijo. Ta razbita ladija je plula, sledeč Zal-niškemu toku (Golstrom), po Atlanskem Oceanu in je dospela do Azorskih otokov ; tam pa se ni potopila, marveč je nadaljevala svojo vožnjo v nasprotni smeri in je zopet prišla v ameriško vodovje. Potovala je po morju 3 leta in 6 dni, v katerem času je preplula skoraj 15.000 milj in konečno se je pogreznila pri Novofundskem skalovju Enako ▼sodo je imela neka druga angleška ladija, ki so jo v snežnem viharju našli nedaleč rta Delaware. Ta razbita ladija je plula v Queen-stown in je po daljšem potovanju — v 330 dneh je preplula nad 6800 milj — dospela na Hebride, kjer se je potopila. Posebno Čudovita je bila usoda nemške jadrenice „Trave", ki je bila vsled neke nesreče prerezana na dva dela. Sprednji del ladije je plul proti severu, zadnji del proti jugu; sprednji del se je končno razbil v Novi An gliji, druga polovica se je pogreznila blizu Karolin. Splošna draginja mesa na vsem svetu. Na g avnem shodu nemških trgovcev z živino v Dusaeldorfu so naglašali mnogi govorniki, da se letos na vs^m svetu meso tako podraži, kakor še nikdar do sedaj. Operacija možganov. Kirurgija ima beležiti v Parizu izreden Blučaj rešitve življenja. Neka mlada deklica si je nedavno po gnala v glavo krogljo iz revolverja, Kroglja je prodrla desno sence, je šla skozi možgane in prišla na nasprotni strani ven. Kirurg dr. Dauriac je deklici odprl glavo, očistil kanal, skozi kateri je šla kroglja in je uatavil kri, da ni šla v možgane. Oez uro se je operi rama dekli«* zbudila iz narkoze, prišla zopet k zavesti in je začela govorit1". Udino ni se mogla ipominjati, da je poskusila izvršiti samomor. Analfabet! v Evropi. Neki švedski statistik j« glede evropskega šolstva prišel do sledečih podatkov: V posameznih državah pride na 100 prebivalcev nastopno število analfabetov: Rumunija 75, Srbija in Rusija 62, Portugalska 60, Bolgarija 53. Italija 31*3 Avstro Ogrska in Grška 30, Nizozemska 21, Angleško 1, Francoska 2, Danska 0.2, Nemčija 0"05, Švedska in Švica. 0'01. Od vseh otrok v starosti od 6. do 15. leta obiskuj« iole 1« 50 odstotkov redno. — Evropa šteje 465.451 šol, 1,050.634 učiteljev in 41,281.691 u6«nc«v. Tehnična visoka šola za Žida na Ruskem bo ustanovljena v Vilni na stroške petro-grajskih židovskih bogatašev. Tehnika bo imela štiri oddelke: obrtno in gospodarsko, mehaniiko, elektrotehniško in 6tavbno. Tehnika be otvorjena meseca septembra t. 1. V njo bo izprva sprejetih kak:h 200 do 300 gojencev. Stavka Šolarjev, v Toulonu na Francoskem »o začoli učenci meščanske šole stavkati, ker ni v Šolskih sobah peči. Tudi šolarji na ljudskih šolah so se iz tega vzroka pridružili stavki. — Zdaj stavka v TouL nu 11.000 šolarjev. Češka šola na Dunaju, ki jo je hotel magistrat iz higijeničnih ozirov zapreti, je do nadaljne odredbe z dovoljenjem ministerstva za bogočastje in uk še odprta. Šolsko vodstvo je namreč uložilo protest proti zaključe nju te šol« pri upravnem sodišču ter čak* na rešitev vloge. OdllKou. tovarna sulouKeMsamwko siimačiii poRallc __e.... i .. ■ "i-- ~" - - »--ttV ' '""»"T ■ ..' ■ —* .v.««f■ - -i. - ., z zlafco*kolajno] in križcem*na*medaaroiai obrtai]ri',s:ir.J? tžiiai 1 1910. Vi 1 j em Hribar j ■ na Opčinah = laznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogl]en?eve kisline za pivo. Priporoča s« tudi za odjem pokalie ia eodovke. Za, bočno postrežbo so jamči. Velike nove prodajalnice f^F" pohištva in tapetari] Paoio Gastvvirtb aa aa • 0 91 TRST, nI. Stadion it6 - Telefon 2Z-85 (hiša gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Ceap mrm. Bogata izbera izbera popolnih »ob od 300 do 4000 kron Jedilne Bobe. Sprejemat in kadiine dvorane v najuovejfieoi elogn. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiitvo Jogata izbera vsakovrstnih stolić, — Popolne opreme in posamzzai osli. E Vprašanja in odgovori. Radovednež. Za častni odbor so se izbrali člani, ki so. še sedaj vpisani, pa imajo kako posebno zaslugo v notranjem delovanju društva, n. pr. bivši predsedniki ali drugi važni funkcijonarji, dobrotniki itd. — Planinka. Ako ne nastopiti v planiski ali narodni noši na plan, plesu, tedaj pridite v plesni obleki, ki je primerna tej prireditvi. Menimo pa, da Vam bi dobro pristojala istrska narodna noša, ki si jo pri Vas lahko oskrbite. — Okoličan. Ako dvomite o našem odgovoru, tedaj Vam ne preostaje druzega, kakor da se sami prepričate in se peljete v Argen-tinijo — Furius. 1. Naši podatki o Vir-gilu so točni. Moti Vas, da je bil rojen 1. 70. in umrl 19. pred Kr., to pa zato ker se leta pred Kr. štejejo nazaj, po Kr. pa naprej- 2. Egiptovske piramide so grobovi kraljev in njih rodbine. Nastale so pred 1. 2000 pred Kristom. 3. Mumije so bal-zamirana egiptovska trupla, zavita v platno in položena v krsto, ki je bila iz kamna ali pa tudi lesa. V najstarejši dobi so Egipčani na ta način ohranjevali le mrliče, kasneje pa tudi živali, katere so častili. 4. Zvonik sv. Marka v Benetkah se je zrušil 1. 1901. Novega dovrs jo še to leto. 5. Oglejska bazilika je bila sezidana leta 1019—42. 6. Oglej se je razprostiral v starem veku med rekama Sontius in Natiso (Soča in Avša). Odgovor: Zapuščinska razprava se vrši po očetovi smrti. Zapuščina se razdeli, kadar eden od dedičev to zahteva. Vi pa smete svoj delež dvigniti, kadar postanete polnoleten. 2) Prošnjo za tako podporo odpo-šljita na c. kr. namestništvenega svtto-valca v Trstu, ul. Caserma 7, kadar dobite pozivnico. 3) Čez kolek ne smete nič pisati v takem slučaja — J. G. v D. Objave pod „Poslano" se plača po velikosti. Poročila se sprejemajo brezplačno, ako odgovarjajo resniei. Ime dopisnika ne zve nihče, ker je uredniška tajnost, le Vi morate jamčiti za resničnost poročila in eventuelno v slučaju potrebe prinesti dokaz resnice. Ako hočete postati stalni dopisnik za Vaš kraj, se Vam poročila po dogovoru plačajo. — Ferdo S. Trst. Vložite prošnjo na c. kr. glavarstvo v Gorici (kolek 1 K) ter prosite, da se Vam dovoli nabor v Trstu. O rešitvi prošnje Vas obvesti c. kr. namestništveni svetovalec, zato morate navesti v prošnji Vaš natančen naslov. — „Edinost". 1. in 2. vprašanje prihodnjič, da se točno informiramo. 3. Vaš praznik je bil leta 1868 na četrtek, na nedeljo pa 1. 1871, 1882, 1888, 1893, 1899, 1905, 1911. Ako dočakate 70 leto ga boste pa praznovali na nedeljo še 1. 1916, 21, 27 in 1939. R. Blaha zaloga tovarniškega pohištva TRST ulica Caserma št. 4, prej „Mizarska zadruga v Solkanu '. Popolni uredbe za hotele, penzije, gostita; e, kavarne. S0T Pohiitvo po vsakovrstnih cenah. SPECIJALITETA: Stolice iz zvitega Lsa lastne tovarne po tovarniških cenah. TRS f, ulica Caserma št. 4, TRST. TELEFO? 1316- Kron 63©©! AUTOMOBIL! FORD 1911 Največja tuvarna sveta, fcdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest r« zn!h tipav kočij. Kočija ,,FORJ>" Je nsjpopoliicjia, naihltrejia in na'^ltonomićnpjSa kar Jih ob«toji. GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldori tO-11, Tel 1734 Velika centralna aarzg«, ulica del Bachi (6, vo;;al u ioa Boschetto TELEFON 2247. STOCK PKEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na pciodo po zmerni oeni. Varstvo in ridraeranje »Ttoinobilor.--Solidua postrežba. Coplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Tris-stina „Marca Angelo), katere so najoo^ša vrata in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 - Trst ;annTracsi Cglasa trebit sasiovijatl na Inseraiai •ddtilek „E Beccherie so ulomili vrata, Ogotovljamo to, da ne bi po krivici padal kak sum na Petra. potem podrli steno in vstopili v štacuno, Blagajna je bila prevrtana, a v njej niso Gospod Janez Keršol, stanujoč na Greti tatoyi nagli ničesar# Odškodili so se s ulica Serbatoio št. 120, in žena njegova nas ;t da so vkradii z nekega predala 50 prosita, naj z ozirom na notico v „Edinosti* •d 2. t. m. (Slovenski kalabreži) objavimo, da sta ona prijavila slovenščino kakor ob-aevalni jezik za-se in otroka. Gospod Keršol da je zaveden Slovenec, član NDO. in niti ne zna italijanski. Slovenski kalabreži. Alojzij Dugulin, pekovski mojster v ul. »arriera Št. 25 v Trstu, doma s Komen-ščiae, in soproga mu Olga, rojena Trpin iz Kosovelj pri Rihembergu, sta zapisala za-se i. svoji hčerki italijanski občevalni jezik. — •rat Alojzija, Fran Trpin, pa je zapisal slovenski občevalni jezik. Slučaj je interesanten. kron in potem nabrali svilenin. kolikor se je dalo, v skupni vrednosti 4000 kron. — Tatvina je morala biti izvršena v noči od nedelje na ponedeljek. Tatovi so bili bržkone maskirani, ker se je na licu mesta našel star cilinder. Aretiranec je neki Grudevizza, ki je bil ž? neštetokrat kaznovan. V pozni uri so še druzega aretirali. Najdena mrtva. V ulici Asilo št. 3 je v revni sobici stanovala uboga 70-letna starka, imenom Marija Filipič, ki je ži vela večinoma od miloščine. V soboto po-poludne je niso sosedje videli izstopiti ob Brata sta oba bila krščena pri istem ka- . . . . ... , -V . , - 1 ! navadni uri iz svoje sobe, ki je bila za- oba sta pila mleko iste l j t j ■enu na Krasu o,« 1 prta. Opozorili so tedaj inspektorat v ul. «atere in celo delujeta in stanujeta skupaj r j r ..in vendar: eden je Slovenec, drugi je Rettori, Dva redarja sta podrla vrata — . . , . ~ ~ . na postelji je ležalo mrtvo truplo starke. Italijan!! Kako na, si razlagamo to ? Zato pa, Zdf£vnik je konstatiralj da je blla že 4g vso čast bratu Franu! _i mrtva Truplo sQ prepeljali v mrtva. Dnevne novice. 5nico p« sv- Juštu- Kako se fabricirajo Nemci? V Dolnjem i Transport Jetnikov. parnikom ,Wurm- 'f^ežovu blizu Šusiee na južnem Češkem je brand" je v soboto zvečer dospelo v Trst Hotel Trabesinger v c^ovcu Velikovška cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tuk^j najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove ia tri hleve za konje. Za zabavo sluii KEGLJIŠČE, p« umi zakurjeno. — Po leti sediž na SENČ- - NATEM VRTU. -- V tem hotelo, najdete vsak dan prijetno slov. družbo, posebno v sredah zvečer. Velik, dvorane za shode in veselice. Lastnik: IVAN NILLONK. fa ^tovoru priCalnijC imi:i c i - * i*;^ t J ■* ■iMiii I II II i Hiimiiiiii i ■ta« ni h i Veliko skladišče klobukov dežnikov bele in pisan9 srajce, (zlaslsk. platna žepnih robcev, molkih aogovic itd. itd. K. ^VFMtfgj Tr.t, Cor.o 32 Cene zmerne, - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. Etmm Harodna trgovin %%%%%% NOV GRAFIČNI ZAVOD Marino Mattulich - Trst nlica delle Poste 10,1. n. (zraven fotografa Jerkica) -- TELEFOK Stev. 15-28. - Lastna tovarna pečatov iz gumija in klišejav. Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Mehanična, delavnica za popravljanje in Čišćenje piaaln. strojev. •■ DRUŽBENE SVEČE " ::Skarinove:: Zahtevajte določno v vseh trgovinah! Zastopnik je in glavno zalogo ima g. Vskosia* Plesničar Trst, ulica Giulia št. 29, Trst edpustil veleposestnik Ziegler z dela vse če-ike dela in vzel v zadnjem trenotku pred štetjem ir bližnjih v&«I 37 nemških delav-eev. ki so bili šteti po znani nemški praksi •1 akrat in sicer v prvotni občini, kjer «) arejm« na stijeni, in v Dolnjem Tješovu, kjer s. bili navzeei na dan štetja. Tako se ftbri-eirajo umetne nemške večine in Dolnji Tje-mv. ki je pu večin! češki, toda v rokah nem-škutarjev, bo veljal pred svetom za nemško no. Zagrebški koadjutur - nadškof dr. Anton lauer jo včeraj prevzel upravo zagrebške nad škofije. , razae nesigurnosti premijere, se je Preosnova srbske vojsice Iz Belegsgrada ; * . . s . * J ' * .... . i vprizoritev te optrete izkazala kakor poročajo, da je teh dni ministerski svet raz- j ^ r . ' J . . , „ i i • - * tnumpi, kakor onaški korak naprej v razpravljal o preosnevi vojske. Zakonski nacrt V .J 1xx C1.x .. J . r / .i , i ■ j, . i . „ vosu nažega gledališča, .slišali smo vele- o t?j prt osno vi bo te dni predluzen držav- . J 65 ..... J r . . vr ~ , , izobraženega, resnega gospoda, ki je okolo .emu s etu, potem pa skupščini. .Nacrt bo 5 » s s f , j brand' iz Dalmacije pod sprcmttvom žandarjev 7 mežkih in 2 ženski, vsi obsojeni v ječo od dalmatinskih sodišč. Možki so namenjeni v Koper, ženske pa v Begunje. Naše gledališče. Kakor smo pričakovali — ne, pravzaprav veliko še nad pričakovanjem — je b la repjiza Straussove operete „VALČKOV ČAK" kronana k v likim razveseljivo vzpodbuje-valnim vspehom. Ko so bile sedaj prt ma- li t TRATTORIA „Air Anticd mm Trst. P*szz3 Carlo Goldoni 4 Priporoia se slavnemu občinstvu. - Toii p« i« r»tno Tino : t»-ran, istrsko, furlniiAko Ln belo. Š eioftjldgbo pivo. Domača kuhinja z ran.ovratrdmi mrzlimi in gurkimi jedili. — Za obilen otaik se t<>i>lo priporoča FRAK J) MARI S Š E K. «1 Jh :L Simić & Co. - crst ul. S. Anastasio 8-10 == OBAVLjA === Agenturske in komisijn. posls Bavl se s prodajo kolouljaluega blaga in nakupom dež. pridelkov. Edišma slovsns^a AHTOH REPENŠEK, Trst Ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta In fina deta §t3T PO KONKURENČNIH CENAH. [IG Ji .Cnffe Goldoni' Trs*, Piazza Carlo Goldoni št 2 Piju«« nara ne in prve vrste. Oisopisi in ilttstracijH. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obl-=k se na tojleje pnp Toča franjo marinšek. 3G DC OTVORITEV sedečim trdil : rNisem nikoli verjel, da je liti v načelu sklenila, » rnem času povečat' hitro rešen, ker ,e fekupščina že pred dvemi . . , . • i „ , 1 pri nas kaj takega že moefoče ! da se ima vojaka v , r . Toliko igralsko, kolikor pevsko — ko so se sedaj glasovi odpočili po dolgih, mučnih vajah — je stala repriza \ eliko nad Domače vesti, ' nivojem premijere. Občinstvo je navdufie- Gg cdtiorrsUe in odbornikov namestnika nim ploskanjem tudi ob odprti sceni odo-fclit čnega društva društva „Edinost" bravalo igranje in petje. Gosp:ca Janova vabim uljudno na sejo za danes, ponede-jje bila ob svojem nastopu pozdravljena Ijek, 3. uro popoludne, v cSlov. čitalnico* s prisrčno ovacijo simpatije, v »Narodnem domu*. Prosim za polnoite- j Gledališče je bilo zopet razprodano, vilno udeležbo. Predsednik. Prihodnjo nedeljo se v čast gostom Prvi Občni zbor Z. J. Ž. se je vršil pevodom planinskega plesa lepa opereta včeraj. — Radi poročila o občnem zboru zopet ponovi, pol. društva »Edinost* smo morali daljše ^ , nam došlo poročilo, žal, odložiti na jutri. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. Slovencem blage voije. Že prihajajo prva VERDI. — Včerajšnja repriza opere por čila o ljud-ketn štetju v naše časopisje. „Boris God u no v" je potrdila sijajen JfA Koroškem, kakor na Štajerskem fabrika- uspeh te ruske opere. Prihodnja repriza Nemcev dobro uspeva : z zvijačo in na- ▼ torek. si>jem izginjajo Slovenci iz tisočletnih biva-. EDEN. Varijetetna predstava. novega tržaškega skladišča za predmete in instalacije vode, plina in acetilena li'" GIUSEPPE JESCH sum avlorizovan instalater, se or!i 15. t mv no Korsu 22 (noun palača Polaceo). GIUSEPPE JESCH, ulica Maksimo d'As gllo 3. »el. 1596. Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št 49 (vogal PJazza C. Goldoni) Telefon 40i Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev pogrebov v«akterega razreda Ima na izbt-ro monomentalne voze s steklom In električno razsvetljavo, črno-zlate čmo-srebrne, belo-zUte itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence Iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MRTVAŠ £ PREDMETE. - Cene ugodne. J^ Stran IV. „EDINOST* št. 37. v ' r-tu, dn* 6 februvarj * 011 Odhajanje i« prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. Cul aa pri k od, odr»ma »d h od »o naznanjeni p* «redsj«M evr*t*jikem (ua. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marži o) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča In medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). 1.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak-Celovec—Unec—Praga—Draždane — Be rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dnnaj. 9.00 0 Herpelje—Pola. 9.12 a Le do Bnj (in medpostaje). * ' 5 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec V 45 M Koper—Buje—Poreč. 6 40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula 5 — B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec— DudhJ. *7.10 0 Le do Buj (in medpostaje). 7 i'l 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). tT30 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. -» 55 B Gorica Jesenice—Beljak—Celovec Linec ~ Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10 35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-nakovo. OB NEDELJAH m PRAZNIKIH: 3.14 0 Boršt—Herpelje— Divača. 2*400 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Moca-kova, Inomosta, Boicana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine). $.32 0 Iz Buj (in med postaj). -3.52 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Di naj a, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9 53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 1015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. i 1.15 B lz Dunaja (Ljubljane) Gorice m medposta ;2.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.i0 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Goric» (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prag* Dunaja. 3.35 0 Iz Pnle, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj. 5.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 8 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca Du naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jese nic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in me w postaj. 10.23 0 Jz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja, -eiovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: Ž.48 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. OPAZKE : Podčrtane številke značijo popolcdro 0 (osebni vlak) B (brzoviak) M (mešani vlak tJužna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione} §.48 B preko červinjana v Benetke, Rim, Milni Videm, Pontebo, Cedađ iu B do Kormicfc (Cormcne) preko Nabrežine. 5.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budim pfcšto. 8.25 B preko Nabrežine v Komiin, Videm, Milar Rim. 9.00 0 preko Kormina Videm in dalje in 0 preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. ;i.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se z vero v Ajdovščino) Vidtm M-lan itd. • OO 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. • 80 B v Ljubljano, DuDaj, OBtende, Reko. 8.50 B preko Červinjana v Eenetke, Milan, Kin, prefro KormiD« v Videna. 8.00 B v Kormin in Italijo. •.80 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto ».15 0 ▼ Kormin (se zvezo v ''ervinjan) II.SO O v Ljubijano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Korm^a in mejpoaiaj. 3.55 O do Nabrežine in mejpostaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpe&te. 6.30 B c Dunaja, Ljubljane, Ostendo iu Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, BudimpeSlt-iu Reke. 18.25 0 z Dunaja, Lju ljane in Roke. 10 40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 11.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. ^4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.97 O Iz Italije preko Červinjana in Nabrežine. 7.4« O iz ltulije preko Kormina In Nabrežine. •.85 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. •.•5 B z Dunaja in Budimpešte. 11 00 0 Vidma preko Kormina in Bivia in , iz. Italije preko Červinjana. OB N EDELJAH IN PRAZNIKIH : 19.36 O iz Nabrežine in mejpOBtaj. 11.60 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne fitevilice značijo popoludne. O — osebni vlak; B = brzoviak. a—sr esisea* IAL! OiLflJI ■■■■■■ \ MALI OGLASI se računajo po 4 »tot. besedo. Mastno tiskane be-itde se računalo enkrat več. Naj* nanju pristojbina sune 40 sto-iak. Plača se takoj Ina oddelku. Hišne posestnika da prevzame« po pogodbi admi ustra ijo večih hi5 Reference dobre. — Vpr '-fi-nja na Ins. odd. Edin sti pod „Oster'. (116 Resno mislečim! popo'noma neomade- ževano preteklostjo, trgovako irobr&žea, s 50 000 K premoženjem, ae želi »czntniii z go-pico od 17. do 24. leta v svrho Ženit e, s čisto preit klostjo, veae-1 em do trgovine, iz mesta ari dežele, ča mogoče a kupiialom 60OO K. Res e ponudba če lo mogoče ■ sliko, za katero vrnitev se jamči, je poslati na In-arratai oddelek Edinosti pod šifro „PriLodnjo-Jt". Najstrožja ta no-t. 32 Pncoetun v EBJleP5i lee; Pri Piščancih (kat rUoColvU občtna Bojani so proda ali da v najem pod jako ugodnimi pogoji. — Po»°atvo obstoji iz prostorna kaitčse hiše in nad 4000 kvad. sežnjev vicog ada, je tbzid-.no ia ima lastni studenec. Naslov pove upra«n»štvo E linosti. 189 Trgovski uradnik ii aoskega jezika ioČe koli mesto pd slo- vanskih tvrdiah v Trstu Ponuloe pod „Tržačan" na Edinost 194 Mlada babica eno leto prafctiotral* lAče bo&o ia hrano pxi kaki stari bablol v Trctn Slutila M tudi kot pemagalka. Ponuja 6O K dm 6no. vlimone p^nudoe pod ,lctI>AJ>A BABICA" na laseratnl oddelek £ dlnostl. 1417 Pozor! Čitajte, uuižujte! SM.A::. delte Poste 10, je na razpolago sla nem u občinstvu t* s pustni čas do 9. ure zvečer v svrho slikanja v Kostumih 2129 mmmmmmm Poskusite FIGOVO KAVO najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah, „Salutin" Ges. priv in kr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica !n reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Pi&zza Nuova št. 2 (lastuo poslopje) sprejme v svoje jeklene varnostne celice zdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolin c sajamiene proti požaru In vlomu, pohrane In upravljanja vrednot, kakor tudi sacno pohrano aaprtih zavojev, ter už. v dotičnih jeklemb celicah v najt-m ;• varnostee shamtiiec (safes) :: raz-ičnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vred noatcl papirji, lintiae. dragu Ji itd. (Varnostne celice ne more nihge drugi odpreti kakor stranke vzajemne z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižic in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Rpn^ni davek plača direktno z&vod. Bavi ae tudi z vaeml bankovniml posli, ter zavarovanjem proti zgubam na i ebanju. ■ "== 3E Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena »i se obrtni razstavi v Trstu odlikovana tonama nodo"w Ivršuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za viac špirit likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro dalo :n po n zkih ceaah, da se nt bojim konkurentov. — Na deželo po&iljam ctuiae. Fran Abram Trst, ulica S. Fraricesco 44. rlftP™ "iiia Ilarricra recchia. štev. S ima veliko zalogo airtvaških predmetov VENCI porcelana in biserov vezanih a ženo žico, od ometnih cvetic s trs? ko vi in napisi. Slike ia porcelanastih ploščah za spont&ifc* Hajniij« koaknrtnfiaa o»a». Dr. Fran Korsano Specijalist za slfilitične in kužne bolezni ima svoj AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.i/s do 6-Va pop :: AU STR O-AMEllICA N A :: brza zveza z Amerik TRST—NEW-YORK „ALICE«, 11. februvarja 1911 Potne cene: m. razred K 200; II. razr. od K 300 naprej ; I. razr. od K 350 naprej. Trst- Buenos-Ayres „COLUMB1A" 23. februvarja 1911. iz Trsta v Buenos-Ayres, ter se ustavi mnd-potoma v Cadix-u, Las Palmas, Santo«, Monte-— vidco in liio de Janeiro. — Potne cene: ni. razr. K 200; H. razr. od K 525 naprej; I. razr. od K 675 naprej. V prevozni ceni III. razr. ura?imje"a je hrana in preno€iš?e v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uračunjepa je obilna hrana. JiajTeiji konfori. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patrae, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmas obrniti se je na .Urad za potnlko v Trstu1*, ulloa Kolin pioeolo it. 2, za tovor in blago pa pri Ct. TABABOOHIA & C o, Trst, ulica 1'onterosso št. 3, I. nad. si7,) .1 t - • vi' '.f ASSICURAZION1 GENERALI IN TRIESTE L (Obena zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena i. 1831. Zakladi za Jamstvo dne 31. decembra 1909 K »66,839.741 68. — Glavnica za zavarovanj«; žirij enj a dne 31. decembra 19U9 k 1.034.103.336 ©9 — Plasma podvračlla od leta 1S31 do 31. deti-mbra 1UK9 K 977,344.967-32. S 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo za življnaki oddelek nov« glavne pogoje potice nad t^ en o oajvečo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti pnlloe: 1 Veljavnih takoj od Izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanao vršiti vojt«£ico službo, ako je vpisan v polah črne vojake. b) ako plaća zavarovt-nec lv9/ce od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavut al vsled pomanjkljivofeti ačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po pret»kn roka. II. VelJ*vnlb po preteku 6 meseoev od Izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal poaebue prt mije in brez vsske formalitete — po ovati in bvati ne eamo v c lej E^ro^i, tmpaK tudi v kattrtjBit odi dež. li tega sve a ^vetuvne poliee) b) DruStvo je zavtzano izplačati ctlo vlogo tudi v slučaju, da pade zavarovanec v dvoboja. IL. Veljavnih po preteka e~ega leta p izdanja pouoe : a) Zavararo\anca ae oprusti plačevanja za mtšana zavarovanja ▼ »lučaju, da postane nesposoben za oelo. IV. Veljavnih po preteku teh let od Izdanja: a) Absolutna neizpoabojni st zavarovanja razun slučaja prevare. b) DruStvo je zavezano plačati ce o vkgo, tudi ko bi zavarovanec umrl valed samomora, ali poaki-&enega samomora, c) Za»arovanec Bme dvigniti posojila proti plačevanju Društvo sprejema zavaro-anja za življenje, požar, prevažanje in ulom. .J -V ■iftOP"'} ''.fS^roJt«. Hočete se prepričan? obiščite veE?ka sklad šća ad.. a n Ponte fcKa Fa&ra 2 I ul. ?02t3 Utsuvs • vo^a: Torrent«? Alla d; oiik -/.tfitOT^enih oblek so mc §ke In dečk ,s ii ot^oie. Po7fSatSd, oaočno jopo, kakor tnd cazith prtU^otot. Obleke za dom ia dfsio De Lava it. D-.a-fd. lijoiskl ;oian. Napremočlji7i plaSč. (priatn ns^iVsd) 3?&oijaHt©ta : biago ta- Li in-.iz >m-:fcit J^gošovijajo se obleka po meii po najnovejš -odi, tofiuo, ooiidno in elegantno p3 uiz-a:.- OJaai Prodajaln, ur in dragocenosti G-. BUOHflli (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst {Trod^D.«,8, Corso Ste«. 38 Bogati izbor zlatamne, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja a taro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, ziatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. V r Najbolj varno naložen denar! Največja slov. hranilnica! Penarnega prometa do 31. decembra 1910 nad 564 milijonov kron. T3 CO C s: o S •> ^ £ o ^ § C ^ 03 ^ £ E .2. C c/5 »o o "-t O Z3 'v/. •po S m TO < g M > Ps > O •0 a. Mestna hranilnica IjublJonsKa v Ljubljani, v lastni hiši, v Prešernovi ulici št. 3 sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4*/« brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižnice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima lične DOMAČE HRANILNIKE, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa = kreditno društvo. = Posoja na zemljišča po 5% in proti poplačevanju dolga pa najmanj V/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačevati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. |P u i E J