Leto LXVl PoUnTna plačana v golovint. W € U. o t! V Ljubljani, v peM, 'dne l juTija 1S& Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/lH VE? Telefoni ■redništva in oprave: tt-ffl, 4841, «W», 1001, — Izhaja vsak dan zjutraj raze* štev. 148 i Cena f.50 Din Cele. račun: Ljub« Ijana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo itv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praga-Ounaj 24.797 Uprava: Kopitar* jeva ulica štev.fij Po veličastnih dneh mladine Potne navdušenja, mladega ognja in votje do dela so se ogromne slovenske množice v sredo razšle Slovo bratov Cehov, Francozov in Potjakov Mednarodni mladinski tabor, ki ga je sklicala, pripravljala in vodila slovenska mladina in ga je v polnem razumevanju njenih teženj vzel pod pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj, je srečno za nami. Srečno, pravimo, ker izvesti tako veliko reč, v kakršno se je ta mednarodna prireditev v navalu tisočerih iu tisočerih množic z vseh strani države in Evrope razvila, •ni lahka stvar. Zelo kočljiva naloga je to, ker tak ljudski val, ki ga, preden ne pride v mesto samo, ne moreš izmeriti niti do sto natančno, prav usmeriti in lepo voditi in mu vdihniti eno misel, ki jo izraža in proslavlja, je težko delo, ki zahteva mnogo modrosti in vajenosti v takih poslih, zlasti še, če je vse prežeto želje, da bi se pritisk organizacije in discipline čim manj čutil. Pa moramo z veseljem priznati mi, vsi sodelujoči in vsa opazujoča javnost, kar V najbolj laskavih besedah priznavajo ziasti inozemski udeleženci in opazovalci, da se je ves tabor v vsem svojem širokem programu posrečil do presenečenja lepo. Zlasti zadnji dan, najbogatejši po svojem programu, je potekal tako veličastno, da kaj takega nihče ni pričakoval. To je bila ena sama pesem, en sam piš velikega vetra, ki je prišel z dežele in je navdušil vse. Ta veličastni, lepo urejeni, kot reka enakomerno tekoči in skoraj dve uri trajajoči sprevod, nato poln Stadion pri maši, popoldne pa spet poln Stadion pri telovadnem nastopu, vmes ves dan tako velikanske množice, ki valove po ulicah, se zgrinjajo v Stadion, ki se jim ob zbiranju z obrazov bere veselo pričakovanje, ki ob posameznih prizorih na ulici in v Stadionu prekipevajo od navdušenja, ki se vse irazžnrjene od sobica razhajajo in ne morejo izraziti presenečenja nad tem, kar so videle — kaj takega Slovenija še ni videla! Naj ne bo preveč, če bomo skromno rekli, da ta mednarodni tabor visokemu pokrovitelju ni naredil sramote! Vsi sodelujoči so vedeli, da mora pod tako visokim pokroviteljstvom biti nekaj nevsakdanjega, nekaj izredno lepega in nad mero običajnih prireditev velikega — in je bilo. Tudi odličnim dostojanstvenikom, ikfi so s svojimi obiski počastili prireditev in iji dali zunanji sijaj, ta njihova udeležba ne bo v nečast, saj je bila enoglasna sodba vseh — in taki ljudje vidijo veliko nastopov in veliko prireditev - da se kaj takega le redkokdaj vidi. Danes, ko so se množice že razšle, je naše gibanje za en velik dogodek bogatejše, v zgradijo naše narodne rasti smo vzidali nov kamen, ki dokazuje, da smo in da za zadnjega v Eviropi še nismo zreli. Najbolj veselo znamenje naše trdeživosti in še ne ranjene narodne celokupnosti pa je to, da suno ves ta tabor izvedli s tako mirnostjo in tako zunanjo lahkoto. Reklame in bučnih zunanjih priprav je bilo tako malo, da danes marsikdo pravi: »Še mislil nisem, da bo to tako velika reč.« Kulturnejši in za pamet še dovzetni nasprotniki, ki so se odtegnili vsej prireditvi, da bi jih ne bodla v oči, pa pravijo: »Če bi vedel, da bo to tako velika reč, bi šel pa pogledata Veliki plakati po deželi in nekaj člankov v časopisju — to je bila vsa zunanja priprava. Vse drugo je opravilo težavno in dolgotrajno podrobno delo, ki pa je samo nepretrgano (nadaljevanje našega celotnega kulturnega udejstvovanja, ki se izvaja iz roda v rod, ki je zašle že do zadnje vasice in nobenemu Slovenou ni več neznano. Zato se je na prvi klic odzvala vsa naša narodna skupnost in se skoraj v enem samem dnevu zgrnila v Ljubljano, zato tisti, ki so previsoki, da bi se za to delo zanimali ali celo pri njeni po svojih zmožnostih sodelovali, in tisti, ki jim poulično zmerjanje in domišljavo napihovanje nasprotnika zamegljuje pogled, da izven svojega ozkega in zagrizenega strankarskega kroga ne marajo videti nič in priznati še manj, zato taki samozvani sodniki naroda danes pravijo: »Če bi vedel...« Ti slovesni dnevi so spet pokazali, kako vztrajno in na široko deluje katoliški kvas po naši deželi in kako vzdrževan in dopolnjevan po tolikih delavcih vsak rod prežme in usposobi za sodobnost. Da se ena sama taka prireditev, ki traja le nekaj celih dni, posreči, je treba desetletnega in desetletnega dela v najmanjših edinkah, ki narod prevzgoji in mu da smisel za lastno celoto, red in disciplino in ga priuči na žrtve in snmopremagovanje, kar vsaka taka prireditev nujno zahteva od slehernega posameznika v teh tisočih. Z naro- kapricam svoje volje in svoji *rftodro?tk, se taka reč ne da izvesti. Nihče, ki ne zna iti med narod s tistim duhom, ki mu je domač, ne more izpeljati kaj takega, pa naj ima še razkošnejše pisarne in še bolj plačano uradniško. Tu je narod, že zrel in samozavesten, ki se da vzgajati in združevati samo v svojem duhu iu samo za svoje ideje, prenaša neugodnosti gneče in žgočo vročino. Za uvoženo blago naš narod na praznike popoldne v senci leži in ga ne premakneš. Ko se veselimo tega lepega uspeha, ne smemo pozabiti naših tolikih neznanih delavcev, ki žrtvujejo čas za delo v organizacijah in imajo še stroške z njimi, pa jim nič ne ubije idealizma. Koliko tisočev se je večer za večerom vadilo po domovih pod vodstvom svojih vaditeljev, koliko predavanj, |>otov in pisanja, koliko majhnih žrtev po vsej Sloveniji in še izven nje je bilo treba, da je dom, ki je še podvržen surovim nagonom, v katerem se posameznik še ne zna odpovedati ta mednarodni tabor izpadel tako kakor Je! Vsi ti nikjer omenjeni predavatelji, vaditelji, reditelji in njihovi vodniki, odborniki, prijatelji naše mladine, ki so majhnim edinicam po vsej deželi z denarjem priskočili na pomoč za kroje, za pot, za že minule tabore |k> deželi, in toliko drugih potreb, vsi nešteti sodelavci, ki so že nekaj mesecev imeli pred očmi samo dneve od '26. do 29. junija, vsi ti imajo zasluge, da so ti dnevi na oltar katoliškega gibanja med Slovenci prinesli tako razkošno lep venec. Nihče jim ne more dati nagrade, niti njihovih imen ni mogoče razglasiti, ker gredo v tisoče, uspeh skupnega dela naj jim bo plačilo, priznanje in zahvala. Drugačnega plačila tudi pričakovali niso, ker to požrtvovalnost daje samo idealizem in ljubezen do naše mladine, na kateri sloni ves narod. Tako smo rastli do sem, tako bomo rastli še naprej. Odhod predsednika vlade in drugih odličnikov Ljubljana, 30. junija. ' Snori oh 10 je odpotoval predsednik češkega Orla minister mgr. dr. šramek i/. Ljubljane v Prago. G. dr. šrameka je spremil na kolodvor minifter brez portfolja g. dr. Mihu Krek ter od njega najprisrčne.je poslovil. Slovesa s<> je udeležil tudi čcškoslov. konzul g. Minovskv. Na kolodvoru navzoči češki Orli in Orlice so min. dr. šramka pozdrav I jati burno. Pevski /,l>nr Moravant pa je ob odhodu zapel svojo najbolj znano pesem »Oj, Moravo«. Kaj hitro se je zbrala tudi četa slovenskih fantov, ki je neumorno klicala bratski češkoslovaški republiki, ministru dr. šrameku in češkim Orlom in Orlicam. Z istim vlakom se je odpeljal v Prfigo minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Vjekoslav Miletič, katerega spremlja tudi njegova gospa soproga in trije sinovi-akadrmiki. Z gospodom ministrom je odšel v Prago tudi šef strokovnega odseka v ministrstvu za telesno vzgojo naroda g. Drago Ulaga. Pred odhodom vlaka je bil gospe ministrovi izročen lep šopek cvetja, poslovil pa se je Unit>na«, kjer je večerjal (ko je vstopil na Unionski vrt, jo doživel gospod predsednik spontarte Ovaoije publike, ki je vstala s sedežev ter ga živahno aklamirala) tudi predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev g. dr. Milan Stojadinovič z obema šefoma kabinetov gg. dr. Protičem in dr. Markovičem. G. dr. Stojadinoviča je spremljal ban g. dr. Marko Natlačen, posloviti pa se je prišel od njega tudi ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešič. Navzoča sta bila tudi narodna poslanca g. dr. Juro Koče in g. dr. Karlo Gajšek. Tudi g. ilr. Stojadinoviču so priredili »Moravaivi« majhno podoknieo ter mu zapeli v slovo »Moravo« Četa slovenskih fantov, ki se je spontano /brala na pločniku, pa je klicala Milanu Stojadinoviču, ki se je zahvaljeval za ovaoije. Ko se je vlak odpeljal, je še dolao odmevalo po kolodvoru veselo klicanjc naših fantov v pozdrav visokim gostom. „Moravan" se te s pesmijo poslovil od dr. Stojadinoviča Katoliški akademski pevski zbor >Moravan«, ki je preteklo nedeljo v okviru mednarodnega mladinskega tabora priredil svoj sijajno uspeli koncert v veliki dvorani hotela »Uniona«, je prišel včeraj zvečer na kolodvor, tla odpotuje nazaj v domovino po lepih dneh, v katerih so njogovi člani v Ljubljani sklenili nuiogo prijateljskih Razhod mladinske vojske Ljubljana, 30. juniju. Tisočglava množica. ki se je. bila v teh dneh zbrala v Ljubljani, se je večjidel že sinoči, deloma pa (udi šele danes razšla na vse kraje naše domovine. Marsikdo je bil prišel z velikimi denarnimi in drugačnimi žrtvami, toda veliki idealizem je premagal vse, kajti vsakdo, ki je količkaj mnoge!. je hotel sam prisostvovati slavju in obenem tudi pripomoči s svojo navzočnostjo k čim večji veličastnosti. Pribiti pa moramo dejstvo, ki ga je ob lakih prireditvah redko opaziti, da je namreč ves čas tabora vladala na Stadionu in po mestu najvzor-nejša disciplina. Nikjer tli bilo ne za časa tabora ne ob razhodu množit- opaziti niti enega pijanega človeka, kar je vsekakor dokaz, da naši ljudje v Ljubljano niso prišli razsajat in popivat, temveč iz notranje potrebe in zato, da dajo duška svojemu navdušenju. In ko je ob vsem veličastju, ki so ga v deli, zagorel v njihovih dušah ogenj navdušenja in nove vere vase. so se zvečer trudni od velikega napora in vročine, ki je vladala v teb dneh, mnogi tudi lačni in žejni in neprespani, napotili na svoje domove, da po vsej naši domovini raz-nesejo ta ogenj in to navdušenje tudi tistim, ki hi bili radi šli sami v Ljubljano, a jim razmere niso dopuščale, in jim tako potrdijo vero v našo veliko stvar ter talio sebe in druge navdušijo za velika dela in naloge, ki jih še čakajo. Posebej je treba tudi omeniti, da ni bilo v teli dneh nobene večje nesreče ali nezgode, kar je ponoven dokaz velike discipliniranosti in smisla za red pri naših ljudeh. Vlaki in avtobusi in kolesarji in pešci so odšli in Ljubljana je videti zapuščena in prazna, a v srrih je ostnl veličasten in lep spomin na velike dni in na vse goste, ki so obiskali našo belo prestolniro v teh velikih dneh in ta spomin bo še dolgo živ v dušah vseh Ljubljančanov. znanstev s pevskimi tovariši in zapustili v Ljuh-ljaiii nadvse simpatičen dojeni. Ustavil se je pod oknom vagona, v katerem je sedel češkoslovaški minister momdgnor g. tir. š r a m e k. Krepka, l"l>« pesem je 7.Rozornost, ki so mu jo izkazali njegovi mladi rojaki. Takoj nato pa so odšli, ko so pri drugem oknu zapazili jugoslovanskega ministrskega predsednika g. dr. M i I a n a Stojadinoviča, malo naprej, se ustavili, uglasili in zapeli ob slovesu našemu državniku prele|>o pesem »Morava-:, ti. tir. Milan Stojadinovič se je za pesem zahvalil s ploskanjem, v tem se je vlak začel pomikati, toda še dolgo je naš ministrski predsednik, ki je bil očitno prijetno presenečen, pozdravljal s svojega okna češkoslovaške pevce in naše občinstvo, ki je bilo navdušeno nad to prekrasno gesto uaših bratov Čehoslovakov. Hvala zdravstveni službi Med tihe junake mladinskega tabora spadajo sa-maritanke in samarilanci, ki so že prej vse dni, zadnji dan pa v pomnoženem številu stali na strani vsem obolelim. Lepi, sončni dnevi so bili sicer krasna pozornica za mladinske prireditve, toda vročina j« bila izredno močna in je kaj hudo pritiskala na vsa udeležence, posebno pa še na mladino, ki je nastopala na Sladiomi. Zdravniki so organizirali za le. dni sijajno zdravstveno službo, v kateri so sodelovali nad vse požrtvovalni bolniški strežniki in strežnic. Na dan tabora je prišlo nekaterim slabo med prireditvami, ko je pripekalo sonce in je bil zrak naravnost prekuhan, toda hujših nezgod se ni nikjer zgodilo in trenutno oboleli so kmalu zapustili ambu-lance. Tudi med sprevodom je zdravstvena služba delovala brezhibno, Ambulancc so bile tako postavljene in tako zasedene s strežniki in strežnicami, da - so obvladale vso polje. Naj jim bo na tem mestu za njihovo tiho, požrtvovalno službo izrečena javna zahvala. Zdar Buh - Bog živi! Ganljivo slovo čeških Orlov in Orlic Njihovo slovo in naročilo Ko so se včeraj popoldne po razdelitvi daril razlile ogromne množice, ki so prisostvovale veličastnim prireditvam na Stadionu, na vse vetrove, sem stopil proti 9 v Vajeniški dom, kjer je stanoval del Čehov a svojimi voditelji za časa tabora, da bi se z njimi pogovoril še o tem in onem, preden zapuste Ljubljano. Prvi, ki 6em naletel nanj v IV. nadstropju, je bil atlet Haluza, ki mi je ves vesel pritekel nasproti in mi poln navdušenja začel naročati, naj povem Slovencem, kako so bili njihovi ljudje presenečeni nad pozornostjo, ki so jim jo ves čas njihovega bivanja v Ljubljani izkazovali Slovenci. »l)a vam povem po pravici,« je dejal. »V Jugoslavijo se nismo — vsaj nekateri — odpravili preveč optimistično razpoloženi, zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko smo videli, da nismo prišli samo v goste k bratskemu narodu, temveč k nekomu, ki v teh težkih dneh, ki jih preživlja naš narod, iz srca čuti z nami. Kaj takega, kar sem v teh kratkih in krasnih dneh videl v Ljubljani, še zlepa nisem doživel nikjer. Kamorkoli sem stopil, bodisi na Stadion, v gostilno aii na cesto, nikjer nisem dobil Čohov samih, temveč vedno v družbi s Slovenci. Videl sem, kako so so naši in vaši ljudje bratili, ko so |>o utrudljivem delu na Stadionu stopili zvečer na čašo vina ali piva, kako so drug drugemu dajali naslove in si naročali, tla si morajo večkrat in mnogo dopisovati in še mnogo takih stvari, ki so me prepričale, kako tesno sla naša bratska naroda povezana drug z drugim. Srčno ratl bi še nekaj časa oslal pri vas. a ne morem. Toliko liolj pa se že sedaj veselim drugega leta, ko se nadejam, tla bomo mi vas v Pragi pozdravili in sprejeli prav tako toplo, kot ste vi letos nas.« Ko sva si na koncu prisrčnega pogovora izmenjala vizitke z obljubo, da si bova čim pogosteje dopisovala, sva si stisnila desnice s krepkim: »Zdar Buh! — Bog živi!« V tem je pritekel ves žareč in razigran v sobo dr. Hrstka, ki je odnesel od tekem lep pokal. Tudi on mi je prav tako kot Haluza ves srečen izražal zadovoljstvo nad vsem, kar je v Ljubljani videl in doživel v teli dneh. Ponovno mi je so prav posebej naročil, naj že setlaj delamo po naših listih in društvih na to. tla bo prišlo drugo loto v Prago vsaj toliko Slovencev, kolikor je prišlo k nam Čohov. Treba jo, tako se je izrazil, tla se to prijateljstvo med našima bratskima narodoma, ki je že tako staro in ki se je še bolj utrdilo v teh dneh v Ljubljani, še bolj poglobi in razširi. Saj nas druži ista ideja in podobna usoda! Prav tako sva se lepo pogovorila tudi v načelnikom ČSO g. dr. Jilkoin, ki je prav tako na ročil, naj povem, kako so bili on sani in vsi nj govi bratje in sestre zadovoljni in srečni mei nami. Prosil je, naj se v njegovem imenu zahva li »Slovenec« vsem za vse, kar so jim v teh tlnel pripravili. Trdno pričakuje, tla nas bodo niogl Cehi drugo leto v Pragi prav tako lepo sprejet in pozdravili. »Samo delajte, delajte z vsemi močmi in sred stvi na to, da nas bo čim več in da se bodo naš« organizacije čim bolj množile.« Rad bi bil ostal pri Čehih še dalje časa, a nisem se jih upal predolgo motiti, kajti pripraviti so se morali na odhod. Večji del jih je od-l>otoval že s noči ob 11, posamezne skupine pa so izrabile ugodno priliko in so napravilo šo izlet na Jadran, da se osvežijo v našem morju, Francozi odhajajo z najboljšimi vtisi Kakor smo vsi mi doživljali na zaključnem dnevu čudež vstajenja naše mladine, tako so ga z nami doživljali dragi francoski gostje. — Ze na častni tribuni Francozi niso mogli izraziti svojega čudenja nad vsem, kar so gledali v sprevodu. Popoldne pa nam jo generalni tajnik francoske mednarodne zvezo na tribuni v Stadionu pripovedoval z edino Kranrozoni lastno iskrenostjo, kako veličastni, polni očarujočoga zmagoslavja so nastopi naše mladine. Z neko žalostjo je priznal, tla oni sami no zmorejo takih skupnih nastopov, kot so jih l izvedli naši mladci, mladenke, članice iu člani. — »To ni v francoskem karakterju« — jo dejal —• >nii ljubimo nastope posameznikov in manjših skupin.« Pripovedoval mi je tudi, da kaj takepa. kot so bile manifestacije tega dne, nikdar v življenju še ni videl. »Vzdušje, v katerem je vse potekalo, je kazalo čudovito slovensko srce, v katerem smo mi Francozi našli čustva, ki so se nas dojmila, nas vzhičevala Dunajska vremenska napoved: vroče, krajevne nevihte. Večinoma jasna tako, da vam upravičeno lahko režemo, da nikjer na svetu, pri vseli tekmovanjih kaj podobnega, bodisi, da je to gostoljubnost, s katero ste uas na Rakeku in pa v Ljubljani sprejemali, kakor tudi nepopisno veličastne manifestacije, še nUsmo doživeli. — Odkrito pa moram priznati, da mi v današnje dni živo stopa v spomin sprejem, ki urno ga doživeli leta 1921) v Mariboru, ko so tisoči vas Slovencev poljubovali našo trikoloro. Ker seiu bil od ljubeznivega predsednika mednarodne zveze katoliških organizacij, g. prof. He-brarda povabljen zvečer na poslovilno večerjo v Union, sem se temu vabilu odzval in tam od ostalih gostov slišal samo izraze priznanja našemu delu v telovadni organizaciji, o uspehu, o katerem se je g. Hebrnrd izrazil, da je čudežen. — Ob dobri kapljici štajerskih vinskih goric je potekel večer v lepem prijateljskem razpoloženju, kateremu je dal poudarka v nagovoru sam predsednik g. Hebrard, ki je med drugim dujal: >Ljubi Slovenci, dragi jugoslovanski prijatelji! Iz vaše domovine, iz teh veličastnih dni, v katerih eino se spoznavali, videli, kaj zmore vaša mladina, videli, kaj so vaša čustva, kaj zmore vaša katoliška vzgoja, ne odnašamo drugega, kakor spomin, ki ne bo nikdar izginil iz naših src, to je spomin prisrčnosti, s katero ste nas obdajali vse dni, občudovanje vašega dela, vaših uspehov in končno, kar je najvažnejše, spoznanje resničnega globokega prijateljstvu. In za te tri reči, ki jih sedaj imamo v svojih srcih, so bili naši telovadci in pa vaši veliki poslanci, pa tudi naši udeleženci in vi vsi Slovenci tisti, ki ste jih ustvarili. Zato hvala vam. Živela Jugoslavija!* Francoski konzul g. Remerand ]e kot zastopnik Francije med nami izrazil prav tako občudovanje nad vsem tem, kar se je odigravalo na nagem mednarodnem mladinskem taboru. Poudaril je dragim francoskim gostom, da je vedel vuaprej, da med nami Slovenci pač Francozom ni mogoče doživeti kuj drugega, kakor to, kar so doživeli. — G. dr. Stanko Natlačen se je dragim francoskim gostom zahvalil v lepi francoščini in poudaril predvsem to, da gotovo govori iz srca vsakega Slovenca, če pove, da smo vsi mi Slovenci prav francoskim gostom, ki zastopajo veliki francoski narod, še posebno hvaležni, da so se našega slavja udeležili. Vzklikov >vive la Francec in »vive la Jugoslavia« in ploskanja, značilnega za Francoze, ter vzklikov »hurac kar ni hotelo biti konec. — Ko sem tudi jaz opozoril francoske goste na voz v dopoldanskem sprevodu, na katerem so videli Napoleona in simbol Ilirije, in poudaril, da so pač skoraj že stoletja, ki so gromadila dih francoske kulture, francoskih idej v nas in da se zato pač ni čuditi, če »udi danes slovenska katoliška mladina v svobodi, ki smo jo v svoji državi vsaj večina Slovencev dosegli, manifestira in izraža svoje resnične, v preteklosti in v dnu naših src zakoreninjene simpatije do francoske katoliške organizacije, ki je tako lepo predstavljena na našem mladinskem taboru.^ pač ne moremo drugega, kakor tudi za nas podčrtati besede predsednika g. Ilebrarda, t. j. prisrčnost, ki jo izkazujejo Francozi nam. občudovanje, ki ga imamo mi do njih. in pa predvsem globoko prijateljstvo, ki nam upravičeno tudi danes izvablja vzklik : Vive la France«. . Tovariš od francoskega časopisa »La Croix«-a, C Pagnoud, mi je v nadaljnjem pomenku ves navdušen pripovedoval, kako se že počuti domačega v Ljubljani, kako lahko in kako čudno, da brez znanja francoskega jezika povsod razumejo ujego-vg želje. Zdravnik iz Liona je svoji dami pripovedoval, kako nepopisno so mu ugajala slovenska dekle a, ki izražajo samo zdravje in ki sp. v defileju dokazovala v hodu neko posebno lahkoto in eleganco. V Franciji kaj takega nismo še videli in Bog zna, ali bi naša francoska kmečka dekleta pokazala kaj podobnega, kar smo tu v Sloveniji videli. Kar naenkrat pa je v to čebljanje okoli 7o ljudi padla intonacija naše fantovske himne, ki sta jo pela dva Francoza, ki sta doživela nepozabne dni leta 10*20 na taboru v Mariboru, si tam našo fantovsko himno zapomnila in jo nikdar veo pozabiti nista mogla. Ob obljubi, da bomo skušali vzdrževati in pa predvsem se zopet sestati na podobnih manifestacijah, bodisi v Franciji, bodisi zopet tu v Jugoslaviji in ob edinstvenem izražanju čustev, ki ga znajo edinole Francozi, in z objemom z g. predsednikom Hebrardom zagotovljenem prijateljstvu smo opolnoči odšli narazen. Nekdo v družbi je še dejal: -Skoda, škoda, da teh očarujoč.ih dni ne morem uživati še naprej in da bomo čez nekaj ur morali že zapustiti te čudovite slovenske katoličane.« Pozdrav Poljakov ob slovesu Msgr. L. Bilko je v imenu poljske delegacije poslal glavnemu uredniku našega lista sledečo zahvalo: Spoštovani gospofl uredniki Pred odhodom poljsko delegacije, ki se Je udeležila velikih slovesnosti 29. junija v LJubljani, čutim prijetno dolžnost, da se najlepše zahvalim za resnično ljubezniv sprejem, ki smo ga bili deležni v vaši Ljubljani. Preživeli smo med vami nekaj lepih dni, toda dosti, da smo spoznali, da je slovenski narod kljub temu, da je med najmanjšimi slovanskimi narodi, zmožen s svojo kulturo in izredno vztrajnim delom toliko ustvarjati, da je lahko za zgled vsem diugim. Mi smo predvsem občudovali navdušenje; ki ga je slovenski narod izkazoval v teh dneh svojim kulturnim vrednotam, pa tudi svojim voditeljem. Globoko smo občutili, kako je slovenski narod ves in popolnoma vdan Bogu in domovini. Samo malo nas je prišlo, toda prišli smo z najboljšim, kar imamo, namreč s srci najglobo-kejše slovanske bratske ljubezni. In v Ljubljani smo bili z enakimi srci sprejeti. Zdaj pa se vračamo v svojo domovino še s tesnejšo srčno pove- zanostjo, ki bo peljala k So večjemu slovensko-poljskeinu zbližanju. Najlepša hvala za vse I Poslavljamo se s pričakovanjem, da bi nam bilo dano videti to vašo mladino tudi na naših velikih slavnostih, ki bodo v septembru tega leta v Censtohovi, kjer kraljuje Mali božja, kraljica Poljske . Danes pojioldne so je odpeljala v domovino poljska delegacija, ki je prisostvovala prireditvam mednarodnega mladinskega tabora. Številno občinstvo so je zbralo na peronu. Med prisotnimi smo opazili zastopnike Jugoslovansko-poijske lige, zastopnike Zveze fantovskih odsekov (g. prof. Milan Dobovšek in g. Peršuh), številne odličnike in mnogo prijateljev poljskega naroda. Slovo je bilo prav prisrčno. V poljski delegaciji, ki jo je vodU monsignor Bilko, so bile prav vidne osebnosti poljskega katoliškega javnega in društvenega življenja. Tako naj omenimo gdč. Janino Sobkoviak6w-sko, predsednico Katoliške zveze ženske mladine, (ta zveza ima '200.000 članic!), Felicjo Žurovsko, urednico-»Mlade Poljakinje«, Nado J a n kle wi cz 6 w n o itd. Po toplih pozdravih in po slovesu, ki je bilo prav za prav z obeh strani bolj vabilo in nada na skorajšnje svidenje, jo poljska delegacija odpotovala. Vzorno rediteljstvo Malo od stotisočglavega ljudstva, ki se je udeležilo mladinskega tabora, ve, da se je ves spored ia v*o premikanje ogromnih množic izvajalo v tako ^občudovanje vrednem redu, ker eo v tihem ozadju tabora stali reditelji — tisoč po številu, ki so razpletli svojo mrežo po vsem mestu in pazili, da je vse po-< tekalo v naprej določenem redu. Tisoč fantov, ki ao s prej tedne in tedne vadili za to odgovornosti polno in Čestokrat nehvaležno službo, tisoč fantov, ki so davno pred kongresom imeli svoje rediteljske tečaje, da so »dobili v roko vc6 tabor« in postali kos težavi, ki obstoja v obvladanju stotisočere ljudske množice. Prepričani smo, da so vsi udeleženci mladinskega tabora tej tihi, brezirmni armadi fantov — rediteljev od srca hvaležni za vzoren red, ki so ga često v težkih okoliščinah vzdrževali in s tem dvignili dostojanstvo vse prireditve. Belgrajski tisti o taboru mladine v Ljubljani Vsi veliki belgrajski listi so ves čas mednarodnih slavnosli v Ljubljani obširno in objektivno poročali ter 6\'ojo javnost seznanjali e slav-nostini, ki so se godile v Ljubljani pod najvišjim pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja Petra II. Na (obširneje pa so v besedi in sliki poročali o zadnjem dnevu taliora dne 29. junija. »Samouprava«, ki je glavno politično glasilo JfiZ, v številki od 30. junija prinaša tri kolone dolgo poročilo o slavnostih dne 28. junija. V poročilu prinaša tudi sliko s poskusne vaje mladcev na Stadionu, ki je bila dne 28. junija [»poldne. Z vsake in najmanjše prireditve tega dne prinaša stvarno poročilo. »Pravda« je v svoji izdaji od 30. junija pri-nesln več ko tri kolone dolgo poročilo o slavnostih, ki so se godile v Ljubljani dne 29. junija. V uvodu navaja, da se v Ljubljani že več dni vrže velike mednarodne slavnosti, ki jih jo organizirala Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani in katerim je častni pokrovitelj kralj Peter II., v častnem odboru pa ministrski predsednik dr. Stojadinovič, minister dr. Korošec in drugi, katere vse po imenih navaja. Nato popisuje, kako je za zadnji dan slavnosti bila vsa Ljubljana slovesno okrašena, kako je Ljubljana sprejela češkoslovaške in francoske goste, kako je sprejela Poljake itd. Zelo obširno pa popisuje sprejem kneza namestnika Pavla in kneginje Olge, ki sta prišla na mednarodni mladinski tabor. Slikovito opisuje veličastni de-filc na Miklošičevi cesti, slavnosti na Stadionu iri popoldansko prireditev. Ko govori o podelitvi nagrad, še izrecno dostavlja: »Kajpada je treba dodati, da je med Francozi bil tudi znani francoski olimpijski zmagovalec Herold, ki je mnogo pripomogel, da je zmagala pri ljubljanskih tekmah [HNHUJitM, Uit JU /.lIHl^Ul.l pil 1JUUIJ<111!»1\1U ltHJI|iUI Fraiftija. Drugo mesto pa Je zitvzeta Jugoslavija.* »Politika«-z-dne 30-. junija- takoj iur čelu-■jt&ve strani prinaša sliko kneza namestnika Pavla in kneginje Olge, ko s tribune na Miklošičevi cesti gledata mimohod mladinskih vrst. V notranjosti lista pa je skoraj poldruga stran tega lista posvečena ljubljanski slavnosti. Poleg dveh slik: pogled na tribuno in častne goste, prinaša tudi sliko fantovskih vrst, ki neso zastave. V poročilu navaja, da je 29. junija privrelo v Ljubljano na deseitisoče ljudi z vseh strani, popisuje sprejem gostov, pozdrav kneza namestnika in kneginje Olge na postaji ter sprejem ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, nakar do vseh podrobnosti popisuje veličastni mimohod na Miklošičevi cesti. »Vreme« od 30. junija takoj na prvi strani pod naslovom »Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. kr. Vis. kneginja Olga, predsednik vlade in ministri na mednarodnem zboru fantovskih odsekov v Ljubljani« prinaša dve sliki: Na gorenji sliki dekleta dekliških krožkov v svojih krojih pozdravljajo kneza .namestnika in kneginjo Olgo Vsa Ljubljana je s srcem iskreno sodelovala Nepozaben nam ostane v spominu prekrasen tabor katoliške slovenske mladine, ki mu je udeležba tujih gostov ikila mednaroden značaj in se je vršil pod najvišjim pokroviteljstvom našega mladega kralja in ga je s svojim obiskom počastil knez namestnik z gospo soprogo kneginjo Olgo. Z velikim zadoščenjem in priznanjem moremo poročati, da se je velikega državnega in narodnega pomena mladinskega tabora zavedala tudi tista plast naših ljubljanskih someščanov, ki sicer kulturno ni v našem taboru. Prošnji pripravljavnega odbora in g. župana za okrasitev hiš z zastavami, so se vsi z veliko pripravljenostjo odzvali. Zelo mnogi so izobesili po več zastav in tudi okna okusno okrasili z zastavicami in zelenjem. Tudi sicer so šli domačim in tujim gostom z veliko uslužnostjo na roke s pojasnili in raznimi informacijami. dobro se zavedajoč, da prijazno in ko-Tektno postopanje more samo koristiti slovesu Ljubljane kot gostoljubnega tujsko prometnega mesla. Če pravimo, da so vsi hišni posestniki okrasili za taborne dni svoje hiše z zastavami, hočemo reči, da tako osromna večina, da oni maloštevilni, ki tega iz prehude strankarske zagrizenosti niso storili, niti v po^tev ne prihajajo. V celem središču Ljubljane ni bilo niti 2<> hiš brez zastave, med njimi vsekakor >JutrOv t» i priliki spomnimo na ,zadn;i soknlski zlet v Ljubljani, ob kateri priliki so 7. oz i-oni na najvišje pokroviteljstvo in na udeležbo Cehov tudi vsi naši hišni posestniki in tudi naša katoliška podjetja razobesila zastave. T? gostoljubnosti in državljanske ter patnotične zavesti v Julrovtni« taboru ne poznajo, pa čpprav 60 jim u*ia :n Četopisje vsak dan polna fraz o na- cionalizmu in patriotizmu. To si je treba zapomniti, pozabiti pa tua; ne smemo razveseljivga dejstva, da je vedno ožji krog v samem liberalnem t«l>oru, ki sledi diktatu ozkosrčne in zaslepljene Jutrovske klike. Mi prav dobro razumemo »Jutro«, da ga lomi zelena zavist radi veličastja mladinskh manifestacij, kakršnih Ljubljana še sploh ni doživela. Razumemo -torej tudi dejstvo, da je »Jutro« taborske slovesnosti po ^-časnikarski dolžnosti« enostavno zamolčalo, ko jih že ni moglo napadati. Manj pa razumemo, da znajo svoje od zavisti bolno srce iako slabo prikrivati. Včerajšnjemu odhodu 350 Sokolov in Sokolic v Prago je namreč posvetilo skoraj dvostolpen uvodnik in ga naslovilo s »So-kolsko Ljubljano':, kakor da je bil to najpomembnejši dogodek zadnjih dni. Ko bi »Jutro« le moglo razumeti, da tak način poročanja pri resnih ljudeh tudi njegovega tabora vzbuja samo pomilovanje. Gotovo so odhajajoče pospremili njihovi sorodniki, znanci in prijatelji, da jim žele srečno pot, kakor jim jo želimo tudi uii in zdrav |>ovratek. »Jutro «piše. da se jih je na kolodvoru zbralo 5000. številka je vsaj za polovico pretirana, kakor povedo soglasno očividci, pa tudi če bi bila resnična, se bi na njeni podlagi še ne moglo govoriti o ">so-kolski Ljubljani«, ko je istočasno veliko nad deset tisoč Ljubljančanov prisostvovalo veličastni mladinski proslavi na Stadionu. Naj bi si to »sokolsko Ljubljano« julrovc.i malo ogledali ob dopoldanskem pohodu slovenskih fantov na Stadion, pa bi biLi morda od ene iluzije ozdravljeni. Če odštejemo bolno .lutrovsko zavistnost, ki ji le Se nekaterniki »lede, je Ljubljana, kot rečeno, v celoti [>okazala mednarodnemu mladinskemu taboru gostoljubno lice in potrdila svoj kulturni slove«. Radi tega je še mnogo manj moglo priti na svoj račun peščica poklicnih izzivačev, ki so v torek zvečer na dveh mestih hoteli kaliti svečano razpoloženje. Bil je to histerični izbruh onemogle jeze, o katerem so tisti, ki so ona dva tucata fan-talinov poslali pred Opero izzivat, lahko prepričani. da je aranžerjem mnogo več škodoval, kakor pa koristil. Ob tej priliki so namreč spregledali nekateri gostje z juga, ki so do sedaj imeli o naših »nacionalistih« brez naroda po zmoti boljše mnenje. na ljubljanski postaji, na srednji sliki pa fantje v krojih na postaji sprejemajo ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. — Tretja stran tega lista, ki izhaja v velikem formatu, pa je vsa posvečena ljubljanskemu taboru. Glavni naslov se glasi: »Defile fantovskih organizacij v Ljubljani pred Nj. kr. Vis knezom namestnikom je trajal dve uri. Nato pa so bile izvedene mednarodne tekine.< Pod tem naslovom prinaša 4 velike in krasne slike z ljubljanskih slavnosti. Zgoraj kneginja Olga s kito cvetja v rokah, kar ji je izročila gdč. Pogačnikova na postaji. Zraven prinaša krasno sliko češkoslovaških narodnih noš, ki so se udeležile mimohoda. Na desni je slika velike čete fantov v krojih, ki defilirajo mimo tribune. Spodaj čez vseh 7 kolon tega lista pa je slika, kako konjenica defilira mimo tribune, na kateri so vidni vsi visoki udeleženci. Pod to lepo in res posrečeno fotografsko reportažo pa je obširno in sila simpatično poročilo o prireditvah 29. junija. Tako je belgrajski tisk smatral za važno irt zato^ jiotrebno, da je toliko pozornosti posvetil tej veličastni prireditvi, ki je brez dvoma bila tudi velikanskega pomena za vso državo in njen ugled. Je namreč z narodnega in nacionalno državnega stališča ta prireditev res bila tako važ. na, da bi je ne mogel in ne smel prezreti nihče, ki pravi, da je nacionalni človek. Tega so so zavedali srbski listi ter 60 s svojim poročanjem storili le svojo državljansko dolžnost. Vendar je to treba tudi z naše strani slovenski javnosti dati na znanje, ko slovenska javnost vidi, da pri nas nekateri glasniki »jugoslovanskega nacionalizma najčistejšega kova« to veličastno prireditev ne la prezirajo, temveč tudi dejansko hočejo o njej resnico popačitL Belgrad, 30. jnnija. m. Današnji belgrajski popoldanski listi še vedno izredno obširno izročajo o slavnostih na ljubljanskem mednarodnem mladinskem taboru. »Samouprava« piše med drugim: »Včerajšnji mladinski zlet v Ljubljani je nudil zares veličastno sliko. Poleg tisočev in tisočev udeležencev, ki so v uniformah in narodnih nošah defilirali po ljubljanskih ulicah, je bilo na troto-arjih še nepregledna množica ljudstva, tako da se lahko reče, da se je udeležilo zleta preko 100.000 ■ljudi. Ljubljana je ne samo zaradi vrvenja na ulicah, temveč tudi radi okhašenih hiš in trgovin nudila slavnosten izgled. »Pravda« prinaša slike iz tabora tejMiaglaša, kako so vse hiše v Ljubljani bile okras%e z državnimi zastavami, veliko hiš pa je bilo okrašenih tudi s preprogami. List opisuje navdušenje, s katerim so udeleženci tabora vzklikali Nj. Vel. kralju ter navzočemu Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu itd. i boji na valencijskem bojišču Salamanca, 30. junija. Najhujši boji se razvijajo zadnje dni na teruelski fronti, kamor je poslal vrhovni poveljnik rdeče vojske, general Miaja, največ čet, da ustavi napredovanje narodni- armade pod generalom Varelo na obeh straneh ceste, ki vodi Iz Teruela v Sagunt. Tukaj je namreč general Varela pred dnevi zavzel močno gorsko pozicijo Muelo, katero bi bilo treba Francovim vojakom oteti, ker jim je sicer pot do Sapinta odprta. General Miaja je pustil izkrvaveli zt zo-petno osyojitev Muele.,5000 svojih vojakov, d tč;m jih je narodna armada ujela v teh bitkah dislej 2500. Po treh dneh ljutih borb so rdeči sedaj nehali napadati Muelo in so se umaknili nizaj. Francova vojska se pripravlja, da zavzame m^sto Sarrion, južno od Muele, ki je popolnoma hpo-stavljeno Francovim topovom. Ko bo kastilja v Brus v Srbiji. Poštni minister po Sloveniji Ljubljana, 30. junija. ** O priliki svojega obiska je minister za pošte. Megraf in telefon g. Cvrkič danes inspiciral tudi tjiihljanakn postna ustanove. Ob šestih je obiskal poslopje poštnega ravnateljstva na Sv. Jakoba trgu Sn sprejel deputacije, ki so jih vodili v imenu uradništva pošt v Sloveniji g. Sturm, in deputa-eijo Združenja nižjih poštnih uslužbencev, ki jo Je vodil g. Penko. Poštnega ministra so pozdravili tudi poštni direktor dr. Vagaja ter drugi višji ■poštni uradniki. G. minister Cvrkič si je ogledal posamezne urade na poštnem ravnateljstvu, nato pa si je ogledal druge poštne urade v mestu ter se je na lastne oči prepričal v njihovi nezadostni opremi, zlasti pa o pomanjkanju prostorov. Dane« popoldne je bil g. minister Cvrkič na Bledu in v drugih gorenjskih krajih ter se je podrobno zanimal za poštne zadeve v naših važnih turističnih središčih. Pogodba med Zenico in KID r" Belgrad, 30. junij«, m. »Jugosloveneki Kurir« poroča, da je tovarna železa v Zenici sklenila s Kranjsko industrijsko družlto na Jesenicah pogodbo, na podlagi katere bodo Jesenice izdelale ca Zenico 15.000 ton jekla v palicah. Znižane voznine Belgrad, 30. junija. A A. Prometni minister je odobril več popustov po 50% na vozne cene drž. železnic članom raznih društev in ustanov o priliki njihovih zborovanj, kongresov itd. Tako je odobren 50% popust članom Združenja učiteljev meščanskih šol kr. Jugoslavije, ki se bodo udeležili kongresa tega združenja dne 3., 4. in 5. julija t 1. v Sarajevu. Dalje članom vseh pevskih društev iz vse kraljevine, ki se bodo udeležili proslave 50 letnice novosadskega pevskega društva. Nadalje udeležencem proslave 20 letnice osvohojenja Maribora. Prav ista ugodnost je odobrena za udeležence in udeleženke tabora katoliške akcije na Brezjah. Carinska olajšava za dvotastnike r Be^rad, 30. junija, m. Finančni minister je podpisal sklep, da se oproste dvolastniki na naši meji prot\ Nemčiji in Madžarski plačevanja carine in drugih obmejnih davščin pri uvozu pridelkov s svojih zeMjišč v našo državo. Ta sklep {»meni znatno olajšanje za naše dvolastnike. Važna uredba za ustanove socialnega zavarovanja Belgrad, 30. fin. Finančni minister je predpisal uredbo o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadružnih organizacijah, kakor tudi » delnem vlaganju teh rezerv in rezervnih fondov za državne vrednostne papirje. Besedilo uredbe priobčimo jutri. Slovenci iz Amerike o obisku ljubljanskega župana Belgrad, 30. junija, m. Kako so ameriški Slovenci Znali ceniti pot ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča po ameriških slovenskih naselbinah, nam svedoči pi-emo, ki ga je pisal g. Anton Šubelj iz New Vorka notranjemu ministru g. dr. Korošcu. Pismo se glasi: »Štejem si v prijetno dolžnost, da se v imenu new-"Vorskih Slovencev kakor tudi v svojem imenu najvda-neje zahvalim Vam in domovini, da nam je poslala za otvoritev jugoslovanskega vrta v Clevenlandu tako •ijajna človeka, kot sta g. dr. Juro Adlešič in njegova dosna soproga. Domovina ni mogla holiših izbrati. Vsi ameriški Slovenci so uživali in vsrkavali v o verjetno nehala koncem avgusta, pomočnike in svetovalce iz stare Nemčije, da jih uvedejo v posle. Isto velja za okrajne voditelje stranko same. Voditelji SA oddelkov so 95% Avstrijci, voditelji »Hitlerjeve mladine« pa <**%. Isto velja za tajno policijo SS. Prav tako niso resnične vesti o »premikanju čet v smeri proti Avstriji, ker so vse četo iz staro Nemčice do mala zapustile avstrijsko ozemlje.« Uradno porinilo ne navaja nobenih drugih vzrokov za nezadovoljnost Manj praznikov v Avstriji Dunaj, V), junija TG. Vrhovni državni komisar za Avstrijo Biirckel, ki je po rodu iz Po-saarja, je izdal naslednjo uredbo, ki jo objavljajo dunajski listi: »V pogledu praznovanja praznikov se bo treba v interesu državnega gospodarstva in vseh delavcev samih prilagoditi razmeram v stari Nemčiji. Zaradi tega bodo v avstrijski deželi morali odpasti nekateri dosedanji prazniki, med njimi tudi praznik sv. Petra in Pavla. V soglasju z državnim namestnikom (Sevs-Inquartom) odrejam torej, da bomo dne 29. junija prav tako kakor navaden delovni dan delali po vseh podjetjih, vseh uradih in vseh javnih upravah, in sicer proti plačilu, ki pripada navadnemu delovnemu dnevu.« Vsi jud>e mora i o iz služb Državni komisar Biirckel jo objavil tu
  • delavcev.) Nemške drz. jeklarne »llermaun Goring« so torej dobilo vi nekdanji Avstriji monopoluo moč v industriji za obdelovanje železa. Schuscfinigg pride pred sodišče Dunaj, 30. junija. AA. (Reuter) Komisar za. Avstrijo Josef Biirckel je izjavil, da bodo bi v« šega kanclerja Schuschnigga postavili pred sodišče zaradi smrtnih obsodb nad 13 nacionalnimi socialisti o priliki upora leta 1934. Sodišče ga bo sodilo tudi zaradi 30 smrtnih obsodb nad nacionalnimi socialisti, ki so jih takrat izrekla avstrijska sodišča, a jim je sledila pomilostitev v zaporno kazen. Razbojnik Piniarič prijet Tolovaj je ves zakrknjen Maribor, 30. junija. Popoldne se je po Mariboru raznesla vest, da se je orožnikom posrečilo izslediti enega najnevarnejših razbojnikov, ki so zadnja leta ogrožal! varnost mariborske okolice. Prijeli so slovitega rokovnjača Melhiora Pintariča, ki je v družbi Jožefa Kodra izvršil zverinski roparski umor v Kal-šah, kjer je ubil posestnika Ačka, potem pa še izvršil celo vrsto drugih razbojništev na Dravskem polju. Včeraj sta prišla v bližino Ptujske gore do vinotoča posestnika Rodoška. Oba sta bila žejna, pa sta se zatekla pod gostoljubno streho. Tam 6ta našla nekaj gospodov s Ptujske gore, med njimi so bili tudi financarji, ki so pili. Pintarič in Koder sta vstopila samozavestno in pogumno v krog pivcev ter naročila vina. Koder se je sicer zunaj pred vinotočem nekaj časa obotavljal, ker se je bal fi-nancarjev, Pintarič pa ga je pomiril. Pila sta vino ter povabila k inizi še gospodarja Rodoška in fi-nancarje. Posestnik Rodošek je res prišel k mizi, financarji pa so ostali pri svojem vinu. Kmalu je vino zlezlo obema razbojnikoma v glavo ter sta pričela prepevati, pomagati pa je prišel še Rodošek in tako so bili vsi precej veseli. Ob 8. je za vinotoč policijska ura, razbojnika pa sta zahtevala še vina in ga tudi dobila. Petje je odmevalo še naprej iz zidanice in privabilo tudi fante iz soseščine. Koder se je začel hvaliti, da je atlet in prijel najtežjega fanta in ga z rokami dvignil od tal. Pintarič pa se je hotel še bolj postaviti in je istega fanta prijel z zobmi in ga nosil okrog. Enemu izmed gostov pa se je le stvar čudna zdela in oba neznanca sta mu bila močno sumljiva. Zaradi tega je skrivaj odšel po orožnike np Ptujsko goro. Na Ptujski gori pa je našel enega samega orožnika, ker so bili vsi drugi na delu ter iskali razbojnike. Ta orožnik je dobil pomoč od finan-carjev, pridružili pa so se mu tudi nekateri domačini. Vsa družba se je potem podala proti viničariji ter tiho obkolila zidanico. Potem so vsi naglo planili na oba tujca, in sicer so se vrgli vsi najprej na Pintariča, ker so že prej videli, da je ta mnogo močnejši od njegovega tovariša. Eden napadalcev je udaril Pintariča 7. vso močjo po glavi, da ga je omamil, ostali pa so ga podrli na tla ter ga zvezali. Koder je uporabil nastalo zmedo ter se spretno izmuznil iz gneče ter izginil v temo. Pintariča so odpeljali vklenjenega na orožni-ško postajo ter od tam telefonično vprašali orož-ništvo v mariborskem okraju, če jim je znan tujec, ki so ga točno opisali. Mariborski orožniki so takoj pojasnili, da so napravili nehote redek plen in so nriieli dolgo iskanega, nevarnega razbojnika Pinlariča. Razbojnika so obdržali na Ptujski gori čez noč, davi pa so prišli tjakaj poveljnik orožnfškega polka v Ljubljani polkovnik Barle ter poveljnik mariborske orožniške čete kapetan Mavrič z nared* nikom Zoričem, ki je pred aretacijo vodil zasledovalno akcijo proti razbojnikoma. Splošno veselje je zavladalo med orožniki, ki so skoraj že ves teden noč in dan na delu v zasledovanju nevarnih rokovnjačev. Zločinca so zvezali na rokah in nogah ter ga položili v priklopni voz orožniškega motorja ter se z njim odpeljali najprej v Slov. Bistrico. Bistričani so bliskovito zvedeli, da so orožniki pripeljali nevarnega gosta v njih sredino in v hipu se je zbralo vse mesto na ulicah. Ljudstvo je bilo tako ogročeno, da je z vso silo hotelo napasti razbojnika Pintariča, ki bržkone ne bi ostal pri življenju, če ga orožn>štvo ne bi z vso odločnostjo branilo. Pred lekarno Mondini so orožniki Pintariča obvezali, ker je dobil pri aretaciji, na Ptujski gori na elavi precejšnjo rano. Iz Slov. Bistrice se je odpeljal avto z orož-niškim poveljnikom in zločincem proti Konjicam najbrž na mesto kakega že prej izvršenega zločina, ki še ni bil dovolj pojasnjen. Čez nekaj čpsa se je eskorta vrnila nazaj v Slov. Bistrico, kjer so orožniki imeli zopet težavno nalogo, da preprečijo razdraženemu ljudstvu linčanje morilca. Pri ponovni vrnitvi so orožniki Pintariču še enkrat obnovili obvezo na glavi, nato pa so se odpeljali prot Šmartnu na Pohorju, od tam pa proti Zgornji Polskavi, kjer je eskorta spet obstala. Vsepovsod j>a so že bili obveščeni ljudje o aretaciji Pintariča ter mu grozili. V Polskavi so predstavili Pintariča viničarju Martinu Fideršku, katerega je bil v soboto zjutraj ob priliki košnje na Hojnikovem travniku obstrelil. Ko je Fideršek vprašal Pintariča, kdo mu bo povrnil stroške za zdravljenje in bolečine, mu je Pintarič cinično odgovoril: »Kdo pa bo plačal državi vrv za mene?« Nocoj se je eskorta pripeljala v Maribor. Mariborčani še niso l>of>rej vedeli za aretacijo razbojnika, ki je bil strah in trepet kmetov na Dravskem polju, nocoj pa se je bliskovito raznesel glas o prijetem razbojniku. Pred orožniško postajo se je zbralo takoj več sto ljudi, ki so živahno odobravali uspeh orožništva in razbojniku grozili. Pri aretaciji so našli pri Pintariču dve repe-tirki težkega kalibra in ogromno število nabojev. Oblečen je bil v obleko, ki jo je oropal ubitemu Ačku v Kalšah. Pintariča zaslišujejo na orožni-škein poveljstvu in v interesu preiskave nočejo ničesar izdati. Za pobeglim Kodrom pa je orožništvo zapo-čelo velikopotezno zasledovanje in je prepričano, da ga bo v kratkem ujelo. Koder ima pri sebi vojaško knjižico, ki se glasi na tuje ime. Ukradel jo je nekje Pintarič ter io oddat Kodru Bržkone se ho skušal s to knjižico legitimirati pod tujim iuieiiom. Pojasnilo Dne 21. junija ]e prinesel »Slovenec« po telefonskem sporočilu vest, da je bil na zverinski način ubit v Nasovčah pri Komendi Jože Vidah iz Mengša. Storilci tega zločina so že v rokah pravice in v kamniških sodnih zaporih čakajo sodbe. Pozneje je kmalu bilo iiojasnjeno, da niso bili vzrok žalostnega dogodka kaki |K>litični nagibi in tudi ne spor zaradi dekleta, kakor je po prvem vtisu javil »slovenčev« informator. Pokojni se ni prepiral zaradi deklet ali zaradi politike, v procesih »Koroščeve proslave« je pač nastopal kot obremenilna priča proti obtoženccm, ne pa kot glavna obremenilna priča. Dr. Slojadinovič spet v Belgradu Belgrad. 30. junija, m. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič se je davi vrnil v Belgrnd. Prometni minister dr. Spaho pa je odpotoval v Sarajevo, ' — Trgovinska pogajanja s Pofjsho so se pričeta Belgrad. 30. junij«, m. Jutri se prič.no v Bel-gradu trgovinska pogajanja s Poljsko. Poljsko delegacijo, ki prispe jutri zjutraj v Belgrad. vodi Tadeusz Lubačeveki, šef gospodarskega oddelka ministrstva za denarne zadeve. Namen belgrajekih pogajanja je sklep«nje o razširitvi poljeko-jugo-slovanske zunanje trgovine v okviru sedanje trgovinske pogodbe in sedanjega sporazuma o kli-ringu. Medveda so ustreliti na Menini planini Na praznik sv. Petra in Pavla je Grčar Cen« imel na Menini planini, kjer je lovila večja družba, izredno srečo, da je zagledal medveda in ga v razdalji 80 korakov tudi ustrelil. Medved je žo dalje časa lomastil po tem kraju in napravil nekaj škode. Nagrada, ki jo je kmetijski odbor v znesku 1000 din razpisal za njegovo kožo, pripada sedaj srečnemu lovcu Grčarju. Turnir v JVimbtedonu Wimblednn, M. junija. TG. V semifinalu sta igrala Američana Bon Budge in Gene Mako proti Hughesu in Fhd. Wildeju (Velika Britanija) 9 6 : 2, 6 : 4, 10 : 8. Jugoslovana Kukuljevič in 1'allada pa sla igrala proti Angležema Sturgeonu in Tuckettu s 6 : 3, 10 : 8, 6 : 4 Francija povečuje kolonialno vojsko Pariz, 30. junija b. Najnovejši zakonski odlok določa organizacijo še enega armadnga zbora, razen tega pa ureja tudi vojne razmere v francoskih kolo nijah. Kolonialna vojska bo znatno okrepljena z novo rekrutacijo domačinov, storjeni pa so bili ukrepi, da se domačini vključijo v sestav kolonialnega kadra, kjer so bili doslej izključno Francozi, Drobne vesff Belgrad, 30. junija, m. Davi sta dospela na belgrajsko letališče generalni direktor letalske proge Air Krance lx>uis Alegre in direktor pre-kooceanskega prometa Jean Schneidcr. Obe vodeči osebnosti teli velikih francoskih letalskih družb sta napravila kontrolni let po vseli progah, na katerih obnavljuta promet omenjeni družbi. Iz New Vorka sta priletela čez London, Saigon, Bagdad v Belgrad. Iz Bclgruda slu danes odpotovala v Budimpešto. Jeruzalem, 30. junija. AA. (Havas.) V nekf vasi blizu Jeruzalema je neki Arabec ustrelil očeta in še njegovo hčerko. Po zločinu je pobegnil in se spet prikazal ob čosu pogreba ter streljal na pogrel>ce. Pri tej priliki je ubil še mater in sina pokojnega družinskega očeta. Varšava. 30. jun. AA. Pat. Predsednik poljsko republike Moscicki je podpisal svoj pristanek za imenovanje letonskega finančnega ministra - Ekisa za j>oelanika v Varšavi. London, 30. junija. A A. (DNB.) Po vesteh i r. Alahabada (v Indiji) razsaja tam kolera že 11. teden. Dosedaj je umrlo 30.000 ljudi. Poluradno izjavljajo, da je bilo brezuspešno vse, kar so oblasti storile za pobijanje te epidemije. uondon. 30. junija. A A. (DNB.) Na indijski severnozapadni meji je včeraj prišlo do krvave bitke med afganskimi rednimi četami in domačini. V bitki je padlo nad 100 uglednih borcev plemena Suleman. London, 30. junija. AA. (DNB.) Angleška odprava, ki je hotela priti na Mount Everest, je za letos opustila svoj načrt. »Daily Telegraphc, ki je prejel to vest,' poroča, da so letos okoliščine preveč neugodne. Jeruzalem, 30. junija. AA. (DNR.) Včeraj je bila v Tel Avivu prvič objavljena prepoved prebivalstvu, da ne sme odhajati iz hiš. Čez dan so so namreč razvile večje demonstracije in je policija z gumijevkami ranila 12 oseb. Belgrad, 30. junija. AA. Nj. Vel. bolgarska kraljica Joana je snoči s prestolonaslednikom in princezo Marijo v strogem ineognitu s simplomom potovala skozi Belgrad v Italijo. Zemunska vrem. napoved: Nastopila bo delna ohladitev v vsej državi. Pooblačilo se bo. Možne so kr?.'evne nevihte in nalivi. Zagrebška vremenska napoved; Nekoliko hladneje, prehodno oblačno. Stran »SLOVENEC«, dne 1. julija 19U8. Štev. 148. m 1 , r TT- - v »^»^^»^»'jilJMBlfflfM^^^^^i -V iii ZLSg/JK k- . . « > Ti tf V/ MBMl ¥ • . t : v*. f - :"V> lii T -t -i-nT- A- ... , ^m - ip m Veličasten pogled izpod častne tribune na siadionsko areno in do zadnjega kotička napolnjene brežine. V areni sloje članice v štiri so razstavljene številne dragocene nagrade, ki so jih Položnice [prilagamo današnji številki Slovenca« za vae p. n. naročnike, ki prejemajo list po poŠti na svoj naslov. Oni p. n. naročniki, ki jim je koncem junija potekla naročnina, naj se položnic takoj poslužijo za nadaljnjo obnovitev naročnine in poravnavo morebitnih zastankov. P. n. naročniki, ki imajo naročnino že poravnano, naj shranijo položnico za poznejšo dobo ali jo oddajo noremu naročniku. Vljudno prosimo vse naše cenj. naročnike, da se položnic čimprej poslužijo, da ne bo ovir pri dostavljanju lista, ter du si z rednim plačilom zagotove pravico do »Sloven-čeve< amrtno-nezgodne podpore in da se morejo udeležiti velikega nagradnega žrebanja 15. julija. — Številka čekovnega računa za ^Slovenca« je 10.630. Cene dnevnika ,,Slovenec" tuzemstvo: mesečuo.....dm 25.— letno . , , , . din 1J00.— inozemstvo: mesečno ..... din 40.— letno.....<"in 480,— S Slovenčevo. poli žnico pora majo naročnino tudi p. n. naročniki Ponedeljskega Slovenca«, vendar pa je zato potrebno,-da na vrhu položnice to posebej označijo. Koledar Petek, 1. julija: Presveta Rešnja kri. Te-n-!>ald. Ta mesec je dan dolg od 13 ur minut do 14 ur 3"> minut ter sp skrči za 50 minut. Sobota. juliju: Obisk Marije Device. Mur-iiuijan, muiencc. Novi grobovi -f- V Poilnartu je mirno v Gospodu zaspala gospa Pavla lložič roj Pire, soproga Šefa postaje. Pogreb I«) v solK)lo ol> pol 5 |K>poldne. Na i ji svoti večna luč! Žaiujočim naše iskreno sožaljel + V Ljubljani je v 74. letu starosti umrla gospa Ivana Kordan. Pokopali jo bodo v soboto ob 4 popoldne. Naj v miru i>ooiva! Žalujočo naj tolaži Hog! Otvoritev novega hotela »iestre Logar« v Logarjevi dolini ho v nedeljo, liue 3. julija l'J3S .v zvezi z blagoslovitvijo. — Vsi vljudno vabljeni! Sestre Logar. — Pogreb pokojnega katehetn g. Franca Kogcja v šl. Vidu nad Ljubljano je bil prav veličasten. Udeležilo sp ga je izredno veliko ljudi, inejev-liikov. Natančneje o pogrebu bomo še poročali. — Na številna vprašanja glede višarskega romanja S|>oročamo, da ho snmo eno romanje in to 6. in 7. avgusta. Prijave sprejema potovalni odsek,, Prosvelne zveze do 15. Julija.' Obenem s prijavo in podatki je treba |x>slati 2 sliki v velikosti 4 krat (i cm. StroSki znašajo 80 din. — Huda avtomobilska nesreča. Andrej Tavčar, mesar in gostilničar v Zgornjem Logatcu, se je peljal s Šlirriovim tovornim avtomobilom na Su-šak kupit vino in cement. Med potjo se mu je pridružil tudi njegov prijatelj trgovec Čop iz vasi Tršce nad Čabroin. Ko so na Sušaku naložili cement in nekaj sodov vina, so se odpeljali nazaj proti domu. V Čabru sta prisedla še dva potnika, in sicer v kabino k šoferju Podgoršku, medtem ko eta Tavčar in Čop zaradi vročine sedela zadaj iia cementu. Ko so peljali pri vasi Kleščah čez šibki moet, se je ta udri in posledice so bile . strašne: Čop in Tavčar sla bila pri priči mrtva, šofer Podgoršek je nevarno ranjgn, ostalima potnikoma pa se ni nič zgodilo. Bližnji ljudje so takoj ..prihiteli na pomoč. Oba smrtno ponesrečena so prepeljali na njuna domova. — Završni izpiti na Drž. trgovski akademiji v Ljubljani so bili od 3. do 23. junija 1938 pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Davida Kore-niča, načelnika ministrstva trgovine in industrije v pok. Izpit so napravili: Adamič Ana, Bahovcc Milena, Bognola Vilma, Breskvar Hilda, Bydlo Sonja, Demšar Vanda, Djinovski Radmila, Debeic F.dvin, Dular Marija, Ferlan Bogomila, Florian Olga, Glavnik Pavla (z odliko) Gruber Štefan, Gržinič Davorin, Gu-ček Franc, Hladnik Vera, JakSe Ladislava, Jamar Miroslav (z odliko), Jesih Vida, Kapun Marta, Kersnik Božidar, Kozina Divna, Koželj Elizabeta, Kra i|c Nikolaj, Kune Elza, Lah Marija, Lapajne Franc, Lavrcn- Na splošno željo še danes oh Ki lili") tf nil Ci m 9 lfiftA99 smeha, humorja in in* 21.13 uri ttanlio in Ollo Kot liCUMl C99If CS VIlC&Cl divjega zapada čič I.jerka, Megušar Milan, Menart Silva (z odliko), Minatti Darinka, Miklič Jelka, Petročnik Danica, Pire Ivanka, Podkrižnik Gabri;ela, Pogačnik Vladimir, Pepelnik Bogomir, Povše Magda, Premeri Marija, Pun-gerčar Ema (z odliko), Kaunaclier Edmund, Rech-bertfer Ljudmila, Rehar Marija, Ro;ec Milena, Rotar Marija, Sila Danica, Soilar Ana, Stare Danica, Šu-šteršič Erika. Tesar Katarina, Verdir Marija, Vodo-pivec Vida, Vogle Helena, Volk Vincencija, Zamečnik Mira, Zlinka Leon, Zorraan Stanislava, Zupan Vera, Železnikar Vanda, 2agar Franc, Kobal Fratic (pri-vatist). IUNO SLOGA tel. 27-30 Danci ob 16.19-15 in 21-15 Znižane poletne cene m amin Glgli Ne pozabi mel — Zavrfni izpiti na Abiturientskem tečaju Zbornice za TOI na Drž. trgovski akademiji v Ljubljani so bili od 11. do 27. junija 1938 pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Mihajla Prešla, ban. inšpektorja. Izpit so napravili: Bahar Lucija, Božič Milena, BradeSko Dragica, Brecelj Pija, Brelih Vla-sta, Černe Majda, Detela Vera, Fettich Vida, Grohar Milena, Hrovatin Ivan, Jenčič Margareta, Jerman Majda, Jeršinovič Niko, Kenda Tan;a, Kcše Milena (z odliko), Kolenc Črtomir,' Kranjc Marijan, Macarol Zlata, Majer Giinther, Novak Kristina, Paj-nič Marija (z odlikoj, Pire Vekoslava, Potokar Gabrijela |z odliko), Požene! Majda, Preinfalk Breda, Rakuia Mira, Stelzer Dora, Stritar Nada, Šiška Ama-li|a, Šiška Gabrijela, Terčfek Evgenija (z odlikol, To-mažič Vera (z odliko), Torkar Miroslav, Vahtar Zde-no, Valenčič Ivan, Velkavrh Roza, Verovšek Anton, Vodušek Andreja (z odliko), Zamik Nikolaj, Zorko Ludmila Zupane Ljudmila. Vpisovanje na obiturientski tečaj se vrši 1. do 25. septembra 1938. Predavalja se prično 1. oktobra — Gospodinjo! Sedaj je pravi čae, da aačiiete z vkuhavanjeai sad j« in zelenjave za potrebe Vaie kuhinje v zimskih mesecih. Naši vrtovi in trgi eo prav zdotrebe. Saj je znano in zdravniško dokazano, da je rastlinska prehrana najbolj zdrava, našemu telesu neobhodno . potrebna, ker vsebuje največ vitaminov, ki sornbo knjige. Poleg knjige »Slovenska kuharica« je to najvažnejša gospodinjska knjiga. Zato priporočamo. — XX. mednarodni katoliški hsperantski kongres bo od 6,—11. avgustif 1938 v Ljubljani pod pokroviteljstvom prevzv. g. knc»oškofa ljubljanskega dr. Gregorija Rožmana in Častnega odbora pod predsedstvom g. bana dr. Marka Natlačena. Spored kongresa: 6. avgusta; oh 10 otvoritev umetnostne razstave; ob 11 otvoritev filatelistične razstave (ki jo prireja filalelistični klub v okvirju našega kongresa in se je oficielno udeležimo); ob 15 otvoritev tujsko-prometne razstave in razstave esperautgkega tiska; ob 16.80 občni zUir JKEL; ob 20 slavnostna seja 1KUE in LKK; ob 21.15 spoznavalni večer v veliki dvorani »Metro-I>ola«. 7. avgusta: ob 8 otvoritvena sv. maša prer vzvišenega g. pokrovitelja v stolnici; ob lt) otvoi ritev kongresa v frančiškanski dvorani; ob 18 skupno kosilo; ob 18.45 pete litanije; ob 20.P.0 slavnostna akademija, v frančiškanski dvorani (točen spored bomo še objavili). — 11. avgusta: ob 8 zahvalna sv. maša prevzv. g. pokrovitelja v stolni cerkvi; ob 10 zaključek kongresa v frančiškanski dvorani. — Kongresna pisarna ho poslovala ves čas kongresa v sejni sobi hotela »Metropol«. — Slovenska esperantska zveza (S. E. A.) sklicuje • za v ' nedeljo 8. avgusta ob 0.30 svojo redno skupščino v 6ejni sobi hotela »Metropol ; udeležba za vse člane ožjega in širšega odbora kakor tudi delegatov obvezna! Tajnik. — V službenem listu kralj, banske upravo dravske banovine so objavljena »Navodila za sestavo mestnih občin za proračunsko leto 1939-40 , dalje »Pravilnik o delu pomožnega osebja o (zdravstveni) javni in privatni službi« in »Pra vilnik o fondu za izvajanje regulacije v mestni občini ljubljanski«. Ljubljana v petek, dno 1. julija 1D38 Sestanki Jegličevci! V torek, dne 5. julija t. I. na praznik sv. Cirila in Metodu bo v zavodih redni letni sestanek. Ob 9 bo s\. maša za pokojne tovariše, in ustanovitelja, nato redni dvoletni občni zbor društva »Jeglič«. Ob II bo imela svoj redni lotni občni /Jior tudi zadruga »Jeglič«. Po končanih /.borovaujih bo v zavodu skupno kosilo. — Klubi nuj pošljejo po zastopnikih poročila o svojem delovanju za društveni občni zl>or. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. kuralt, (iosposvetska c. 4 in inr. Boliinec ded., Rimska c. 31. Poizvedovanja Modra papiga je ušla. Najditelja prosimo, da jo vrne proti nagradi v Tavčarjevi ulici 4-11, desno, Gerzinlč. Našla se je v stolnici 29. junija ženska usnja-ta torbica z manjšo vsoto denarja, uro in drobnarijami. Dobi se Cerkvena ulica 21, II. nadstropje, vrata 37. Starinska broška se je izgubila v torek zvečer na jioti od Uniona do kolodvora' in od tu do dramskega gledališča. Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«. Advokat Kornhauser Drago je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, Tavčareva 3 Tel. 32-n 1 Dne 3. julija t. I. priredi Društvo obrtnikov Vič-Ljubjjana veliko vrtno veselico v gostilni g. Pavlica na Tržaški cesti. Sodelovala bo vojaška godba. Vabimo vse obrtnike, ohrtnice ter prijatelje, da se udeleže te prireditve. i Salez. . Mladinski dom na Kodeljevem v Ljubljani s|>oroča vsem članom prosvete in fantovskega krožka, da bo izlet v Postojnsko jamo zaradi nepredvidenih zaprek 10. julija in ne 3. julija, kakor je bilo določeno. Zato je čas za priglasitev do nedelje 8. julija. 1 Stanovanjski odsek za mladinski tabor posluje od danes naprej v prostorih Prosvetne zve* ze, Miklošičeva cesta 7, L nadstropje. 1 Licitacija slame. Stanovanjski odsek za mladinski tabor proda slamo. Ustna licitacija se vrši v ponedeljek 4. julija 1938 ob 4 popoldne v prostorih Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7, 1 Poziv. Stanovanjski odsek pripravljalnega odbora za mladinski tabor poziva vse, da mu tekom osmih dni predlože vse račune zaradi likvi« dacije odseka. 1 Stanovanja. Stranke, ki so imele v privatnih hišah na stanovanju Čehe ali Čehinje, naj se zglase popoldne od 4 do 6 zvečer v pisarni Prosvetne zveze zaradi povračila oz. plačila prenoč- Maribor 1 Slovesno pontifikalno obletnico za rajnega nadškofa dr. Antona Konaventura Jegliča bo opravil v ljubljanski stolni cerkvi prevzvišeni gospod dr. Oregorij RoŽninn v soboto, 2. julija, ob osmih. Duhovniki in verniki povabljeni. lAmeriške Slovenke so pripeljejo danes, v petek l. juliju, /. jutranjim brzovlukom ob 8.50 v Ljubljano. Sprejem bo nu glavnem kolodvoru. Slov. kišč. žen. zveza. 1 Wilsonova črta in druge variante, o katerih je razpravljala mirovna konferenca v Parizu, ko se je odločala usoda našega naroda, se kaj lepo vidi na zemljevidu, ki ga je razstavila Prosvetna zveza na svoji jubilejni razstavi v Seraflnskem domu v Frančiškanski ulici. Kazstava je odprta vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer. 1 Društva in privatniki, ki se zanimajo za njnovejšo iznajdbo malega 10 mm zvočnega filma, se vabijo k javni produkciji, ki jo bo imela tvrdka Agfa na galeriji frančiškanske dvorane v petek in soboto,ph 5. I Oficirji ljubljanske gamizlje priredijo v soboto,, dne 1. julija ob 22 na vrtu Kazine, Kongresni trg I družabni več^r v čast odhoda divi-zijskega generala g. Tonlča Lazarja. Pozivajo se gg. rezervni oficirji in prijatelji, da se udeležijo d nmibncga večera. — llpruva. 1 Krasne slike mednarodnega mladiskega Inbara v Ljubljani so naprodaj pri tvrdki M. Tičar v šetenburgovi ul. t in na Sv. Petra c. 26. 1 Sedejeva družina sporoča jvojim članom, da bo ma^a zadušnica za pokojnega g. župnika msgr. jpsipa A b r a m a v nedel jo, dne 3. Vil. t03S ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pred glavnim oltarjem. Pridite, da pomolimo za dušo našega Tientarja. — Pri Ienivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joselova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zju-tr j očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. 1 Maturantom drž. moškega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1928. Ker je nastal glede naše desetletnice nesporazum, obveščam vse tovariše, da svoj predlog umikam. Vabim vse, da pridejo v soboto, 9. julija, ob 10 k Slamiču. O leni obvestite tudi ostale tovariše. — Vrtačnik Lado. I Sadjarska podružnica Šiška vabi na članski sestanek, ki bo v nedeljo 3. t. m. ob 9 dopoldne na vrtu predsednika podružnice g. R. Žačka, Pod-junska '28, kjer nam bo razkazal potrebna poletna deia na sadnem vrtu. ni Zupan dr. Juvan se je vrnil z dopusta ter je zopet prevzel vodstvo občinskih poslov. m Mednarodni zadružni dan. Obveščamo vse člane Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, Maribor, da bo proslava »Mednarodnega zadružnega ilne« šele v nedeljo, dne 10. jul. 1938. Nastale so ovire, ki jih uprava ni predvidevaliv Spored ostane isti. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, Maribor. m Diplomiran je bil te dni na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu g. Fedor llo-raček iz Maribora. Čestitamo! m Občinski uradniki iz Genue pridejo v Maribor na obisk dne 25. julija. Pripeljali se bodo na več avtobusih. Potovali bodo čez Južno Tirolsko, Koroško do Dunaja, potem pa preko Maribora, Varaždina, Zagreba in Ljubljane nazaj v Italijo. Zaprosili so mariborsko mestno občino, da jim rezervira stanovanja v mariborskih hotelih. m Pogreb gospe Koze rajnko, soproge vodje kriminalnega oddelka mariborske policije g. Cain-ka, je bil v sredo, na praznik popoldne. Udeležilo se ga je izredno veliko ljudi, med pogrebci so bili tudi polnoštevilno zastopani uradniki in nameščenci mariborske policije s policijskim nad-komisarjem g. Kosom na čelu. Blago pokojnico bodo ohranili vsi, ki so jo poznali, v najlepšem spominu. m Mariborčani na tabor k Sv. Trojici! Za narodni tabor pri Sv. Trojici v Slov. gor. v nedeljo dne 10. julija vozijo avtobusi ob 7 zjutraj izpred Zadružne gospodarske banke ter se vračajo popoldne ob 15 nazaj. Cena vožnji tja in nazaj ie 20 din. Kdor se hoče peljati, naj založi znesek 26 din v tajništvu JRZ. Ix>škn ulica 10 čimprej, ker je mnogo prijav. Skupine kolesarjev naj so javijo vsaj do 8. julija. Na taboru bodo govorili: minister dr. Anton Korošec, senator dr. Schaubach, dr. Hohnjec, Oerattč in drugi. Tabor bo ob vsakem vremenu. Sv. maSa na prostem. Sodelujejo godbo in pevski zbori. m Krščanska ženska ureza za Mnribop in okolico opozarja vse člane in članice Pogrebnega sklada in KZZ, ki še niso poravnali članarine za I. 1938, da io plačajo čimprej. Vsak vidi v svoji članski knjižici, da nima pravice do posmrtnine v primeru smrti, ako nima plačano vsaj za en mesec naprej. Članarina se lahko plača pri najbližji odbornici ali pa vsako sredo od 8 do 10 v društveni pisarni, Slomškov trg 20, pritličje, desno. m Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek na odru. m Žetev smrti. V Mlinski ulici št. 7. je umrla zasebnica gospa Marija Golob, stara 79 let. Naj počiva v miru. m Gasilska slavnost v Selnici. Agilna in marljiva prostovoljna gasilska četa v Selnici ob Dravi proslavi v nedeljo, 3. julija 35-letnico obstoja. Obenem bo razvila svoj prapor. Pokroviteljstvo nad slavnostjo je prevzel Nj. Vis. kraljevič To-mislav. V nedeljo zjutraj bo budnica, nato sprejem tujih delegatov, ob 9 sv. maša na prostem, razvitje prapora ter defile čet in pozdrav praporu. Popoldne ob 3 velika ljudska veselica. otili s čolnom navzdol po Dravi v Studence. Niso pa preveč natančno paziti na nevarnosti v strugi in tako se je zgodilo, da jim je zaneslo čoln v močne valove, ki jih tvori Drava pred takozvanim »kamnolomom« na stu- ofohom so se prevrniti s čolnom denški strani. Naenkrat so valovi zasukali čoln počez in že so ga obrnili. Med krikom in vikom se je vsa družba znašla v deročih valovih Drave, K sreči so znali vsi plavati razen male deklice, med ponesrečenci pa je bilo nekaj dobrih plava-čev. Eden je prijel otroka, drugi pa so pomagali slabšim plavačem, zlasti ženskam, ter se je tako vs« družba znašla na rešilnem bregu. Ena izmed plavačic je tik pred bregom omagala ter bi biJa gotovo utonila, da ji ni priskočil na |>omoč neki kopalec, ki se je slučajno takrat muditi na bregu v bližini. Za napredek tujskega prometa Ljubljana, 30. junija. Danes dopoldne je v veliki dvorani Zt>ornice za TOI zborovala Zveza za tujski promet. Udeležba delegatov je bila odlična. Zborovanje je začeli načelnik dr. Rudolf Mam, ki je pozdravil predvsem zastopnika gospoda bana in banske uprave, načelnika dr. Rateja in svetnika Borštnarja. Dalje zastopnika mestne občine dr. Freliha, zastopnika direkcije državnih železnic svetnika Petka, narodnega poslanca dr. Koceta in inž. Zupančiča, predsednika Tujeko-prometne zveze v Mariboru inž. šlajmarja, zastopnika »Putnika« dr. Šlera, Ivana Šubica, zastopnika mesfa Celja in zastopnika gostilničarjev ravnatelja Škerlepa ter druge navzoč-ne. V lepem govoru se je spominjal tudi pokojnega člana zveze hotelirja g. Kende. Ravnatelj zveze dr. Žižek je podal obširno poročilo, ki obsega obsežne podatke o deilu Zveze za tujski promet. K temu poročilu in k njegovim podatkom se še povrnemo. Iz poročila je razvidno veliko delo Zveze za tujski promet. Aktiva zveze znašajo sedaj 741.000 din s prebitkom 237.000 din. Na predlog predsednika dr. Marna so bili poslani vdanostni [»zdravi Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, ministrom dr Korošcu, Vrbaniču in dr. Spahu, banu dr. Natlačenu, predsedniku Tujsko-prometne zveze g. Cuguiusu ter drugim. Brez debate je bil soglasno sprejet računski zaključek. Pri splošni debati so govorili g. Šlajmar, zastopnik Tujsko-prometne zveze v Maril)oru, ki je naglašal težave Slovenije, ker je dotok šilingov ponehal in so nastale nove težave zaradi marke. Valutno vprašanje je glavno vprašanje slovenskega tujskega prometa. Narodni poslanec inž. Zupančič, ki je sicer v opoziciji, je priznal, da se nova proga od Št. Janža do Sevnice gradi na moderen način, zahteval pa je, naj bi Se modernizirale tudi vse dolenjske proge. Takoj nato mu je narodni poslanec dr. Jure Koče |K>veuji, da je modernizacija dolenjskih prog zagotovljena. O raznih tujsko-prometnih zadevah so govorili še nekateri drugi zastopniki. Velik in pomemben govor je imel narodni poslanec ter tajnik Zbornice za TOI dr. Koče, ki jo naglašal, da se vlada trudi, da bi čimprej omogočila železniško zvezo od Crnonulja do Vrl>ovega, kjer bi bil možen promet 70km na uro. da vlada v nekaterih oddelkih dolenjskih prog že znosno razmerje in končno, da je odpravljena neprijetna 20% davčna in taksna obremenitev na avtobuse, kar je le v korist narodnemu gospodarstvu. Ravnatelj dr. Žižek je naglašal, da je uradni« štvo dalo s svojim delom več, kakor so od njega zahtevali in da uredništvo zasluži za to delo |>olno priznanje. Sprejet je bil predlog, da se bo "v l>odoče poslovno delo zveze ravnalo po sezoni, to je, da bo občni zbor redno meseca oktobra. Soglasno je bilo dovoljeno, da Zveza odstopi bohinjski občini svojo deleže pri olepševalnem društvu »Danica« v Bohinju pod pogojem, da Bohinj zgradi najkasneje v. dveh letih moderno kopališče. Sledili so samostojni predlogi. Dr. Jure Kočo je sporočil pozdrave predsednika Zbornice za TOI, nakar so sledili samostojni predlogi posameznih kopališč in zdravilišč. Po krajši debati je načelnik dr. Mam zaključili zborovanje z zahvalo vsem udeležencem. Pod pokroviteljstvom g. škofa dr. Rozmana s L tabor slovenskih katoliških deklet na Brezjah v nedeljo, dne 24, jutija Na Vidov dan ob 9 zvečer je bila v Unionu, dan po mednarodni akademiji, jugoslovanska akademija, na katero se je zgrnila množica vseh narodov, ki so danes v Ljubljani. Dvorana je bila nabito polna, pred Unionom pa je valovala več-tisočglava množica, ki ni mogla v dvorano in je zato samo pred vhodom pozdravljala prihajajoče ministre in goste. »Zdaf Buh« in »Bog živi« sta odmevala po Miklošičevi ulici in ostali Ljubljani. Množice se izpred Uniona niso razšle v želji, da bi bile vsaj blizu akademiji, h kateri jih velika unionska dvorana ni mogia sprejeti. Medtem ko pred Unionom množica vzklika, zaigra v veliki dvorani godba državno himno. Akademija se je pričela. Na častnih sedežih v prvi vrsti sede minister brez portfelja dr. Miha Krek, minister za telesno vzgojo dr. Miletič s soprogo, francoski konzul v Ljubljani g. Remerand, dalje predsednik mednarodne telovadne zveze g. Hebrard, predsednik francoske katoliške telovadne zveze g. Thibaudaut, predsednik poljske k°' liške telovadne zveze msgr. Bilko, posle podpredsednik ČSO g. Leiner, senator bach, kot zastopnik ljubljanskega žup; drejka s hčerko, predsednik Prosvet g. prof. dr. Fr. Ks. Lukman, za ZFO i ednik g direktor dr. Capuder in predsed: ipravljal-nega odbora g. Jože Hvale. Na odru se vrste telovadne točke druga za drugo, od rajanja mladenk di i.oraka mornar-čkov, orodne telovadb' in simboličnih vaj. Od točke do točke se p' juje viharno odobravanje v dvorani. Slovenk movalna vrsta z g. Var-škoin na čelu izv ajt na konju, ki ne zaostajajo za vajami ; t ancozov, katere smo občudovali prejštr »cv. Med gimnastiko mladcev stopita v 1' i :■ voditelja dveh slovanskih narodov: mit.' • dr. Anton Korošec in čsl. min. podpredsei;, „ msgr. dr. Šramek. Vsa dvorana plane jsokouci, viharni pozdravi, plosk in klici vretro- ozračje. Po sedmih telovadnih točkah •toi na oder podpredsednik ZFO, direktor dr. Csimder, kateremu v odgovor zabuči vsa dvo-1. svoj stari: Bog živil Dr. Capuder povzame besedo in govori: Na jugoslovanski akademiji mednarodnega mladinskega tal>ora smo se nocoj zbrali v tej mogočni dvorani, ki je videla že mnogo veličastnih manifestacij. Tudi ta akademija je manifestacija, je izraz želja in hotenja naše mladine, ki se je v teku komaj dobrega leta zbrala v naši mladi fantovski in dekliški organizaciji. Po ljubljanskih cestah in ulicah odmeva korak te naše mladine. Zbrala se je od vseh strani na ta svoj dan. Vsi kraji so poslali svoje najlepše, svoj cvet na ta tabor. Pokazati hoče mladina, da je zdravje dušno in telesno v njenih vrstah, da ima Slovenija in Jugoslavija v njenih vrstah svojo svetlo bodočnost. Hoče pa tudi javno povedati, zlikaj sme to trditi. Za bodoče napore duševne in telesne, za velike žrtve, ki jih čas vedno več terja, je predvsem treba načel in vzorov. Načela morajo biti trajna, vekovita, imeti morajo v sebi zagotovilo te trajnosti. Bogu otroci hočejo biti naši mladci po fisfi veliki zamisli, ki jo tako lepo na več mestih izraža sveti evangelij. Pokorni hočejo biti tistim zapovedim, ki jih je Bog dal med gromom in bliskom na gori Sinaj. Pokorni pa tudi tistim od največje ljubezni Božjega Sinu izrečenim navodilom, ki imajo svoj vrhunec v izreku: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! V bratski ljubezni med seboj, z narodom in cerkvijo'povezana mladina bo premagala težave in boje v sedanjosti in bodočnosti. V to glavno smer je naravnano vse delo in prizadevanje naše mladine v naših društvih. Niti za hip se noče oddaljiti od tega svojega vrhovnega smotra, ker le v njem je največja trajnost in trdnost zagotovljena. To je tista skala, ki je peklenska vrata ne bodo premagala. Domovini zvesti sinovi smo. V tej domovini vidimo, predvsem svoj rod, svoje starše, brate in sestre, svoje sorodnike, svoj narod. Vidimo pa tudi mesta, trge in vasi z vsemi posebnimi oznakami polja, travnike in gozdove, jezera, reke in potoke, vidimo hribe in doline in mogočne vrhove gora, pa morje širno in ljubke otoke, vso to lepoto, ki je razlita po naši domovini. Gledamo to svojo širno Jugoslavijo, ki jo je Bog postavil na tako lepo in važno mesto na svoji zemlji. Vse to oklepamo v svojem srcu z vso za največje žrtve pripravljeno ljubeznijo. Njej in njeni srečni bodočnosti je tudi ta naša akademija, je tudi vse, kar se te dni v Ljubljani dogaja, posvečeno. V vročini dneva in večera, dobesedno v znoju, ki pa je poln radosti, gradimo danes tu, jutri doma v mestih, trgih in vaseh z vztrajnim in veselim delom domovini slavo in čast. Ponosna in samozavestna je naša mladina, neuklonljiva v svojih načelih, a srčno dobra, prizanesljiva in za vse odpuščanje pripravljena. Pripravlja se s telesnimi vajami z naporom vseh svojih sil za vsak bodoči boj. Viharji in gromi, ki te boje naznanjajo, je ne plaše. Mirno zre tem bodočim bojem nasproti. V organizirani skupnosti in jekleni disciplini vidi zagotovilo svojih bodočih zmag. V tem tio pa vedno tudi močna obramba reda na znotraj in miru na zunaj. Z izobrazbo svojega uma se usposablja za vse življenjske naloge v |K>klicu in javnem življenju. Nikdar se ne bo hranila dola za blagor naroda in države! Mladi": ob tem Tvojem prazniku naj se utrdi olja in Tvoj značaj, da boš kakor jek1'- ne zlomi nihče, da bo Tvoje mladosti c' 'ta vsako sužnost in vsako krivico. Bog j:i:adino, naš up in našo bodočnost!« iJučanje pretresa ob koncu govora dvorano, ivornik odhaja s pozdravom mladini, občinstvo pridružuje temu |>ozdravu in vzklika brez konca. Sledi kratek odmor, nato pa udarijo v dvorano zvoki himne slovenskih fantov, ki je vedno znova lepa in ki vedno znova vžiga. Dvorana stoji in i>oje, da sliši mogočno himno tudi tisočglava množica zunaj vrat pred Unionom. Nato zopet vrsta telovadnih točk, od katerih je znova žela največje odobravanje orodna telovadba naše tekmovalne vrste na bradlji in prosta vaja novega prvaka v prostih vajah g. Janeža. Množica je navdušena, ko vidi vso to vitko gibčnost in neverjetno moč. Vaje se izvajajo z lahkoto in eleganco, čeprav so ielovadci od tridnevnih naporov utrujeni in imajo nekateri ranjene dlani. Akademija se pomenljivo zaključi z gimnastičnim plesom slovenskih deklet »Slovenka sem«. Množica se razhaja pojoč preroški verz fantovske himne: »Z nebne višine Orla bo sila krivdo in sužnost razbila vsekdark V sredo ponoči je v ljubljanskem Leonišču nenadno umrl znamenit slovenski mož, slovenski skladatelj, sanitetni referent in višji zdravstveni svetnik v pokoju v Celju. Pred dvema letoma je šele odšel v zasluženi pokoj, letos januarja je obhajal svojo 70 letnico. Ni mu pa bilo dano, da bi dolgo užival svoj pokoj, ker se ga je lotilo poap-njenje žilja, da je moral iskali pomoči v sanatoriju. Pokojnik se je rodil dne 7. januarja 1868 v stari usnjarski rodovini Schvvabov v Št. Pavlu pri Preboldu, kjer je hodil tudi v ljudsko šolo. Gimnazijo pa je obiskoval v Celju, kjer je maturiral leta 1880. Leta 1894 je bil promoviran za doktorja zdravilstva na graškem vseučilišču ter bil leta 1897 imenovan za okrožnega zdravnika na Vranskem. Pozneje se je preselil' v Celje, kjer je po prevratu kot mestni fizik organiziral vso zdravstveno službo. Leta 1922 je začel delovati kot okrajni sanitetni referent v Celju. Dr. A nton Schvvab je že zgodaj začel skladati, že v gimnaziji in tudi na univerzi. Zlasti pa je začel delovali kot zdravnik na Vranskem, kjer je Dekleta! Prizori 7. mednarodnega mladinskega tabora t Ljubljani nam ostanejo nepozabni. S posebnim ponosom so gledali naši voditelji na nepregledne dekliške vrste v sprevodu in na Stadionu, in se čudili velikemu delu, ki so ga i/.vršile v kratkem času nekaj mesecev. Članice VDK so podale ob tem taboru sijajen dokaz, da so zmožne velikih us|>ehov, kadar je treba pnijeti za delo. S tem mora biti tudi konec govorjenja o njihovi nepotrebnosti in nezmožnosti. Toda to je bil samo telovadni in organizacijski uspeh. Dekle pa je v narodu pozvana še za druga, večja dela. Njeno poslanstvo je prvenstveno notranje, njena naloga je, da sebe in druge pelje na globoko, njena dolžnost, da močno sodeluje pri življenju svojega ljudstva tam. kjer drugi ne morejo ali nočejo ali pa so prepočasni, pri njegovem notranjem prerojenju. In za to največjo nalogo se bodo zbrala slov. kat. dekleta letos na Brezjah, da brez razlike stanu in organiza- leta 1895 zložil znamenito svojo »Ave Marija!«, ki so jo najprej peli v cerkvi na Vranskem, ki pa je potem povsod po svetu doživljala svoje trlumfe. Klasična doba njegovega delovanja kot skladatelj pa se je začela, ko se je preselil v Celje. Tukaj je potem začel nastopati tudi v --Novih akordih«. Njegova glasbena detlo so vsa silno temeljita. Deloval je tudi kol poljudno znanstveni pisatelj svoje stroke ter je z rajnim dr. Krekom mnogo deloval v boju zoper pijančevanje. Pečali se je tudi s šahom in je tudi s tega področja mnogo pisal v svetovne šahovske liste. Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko so-žalje! eije ob Mariji prisežejo, da ne bodo pustile, da ogenj žive vere in življenjske zvestobe Bogu med nami pojema in ugaša. Dekle ogromno zmore, treba je le, da se prebudi iz svoje dekliške zasanjanosti in stopi v vrste borcev za pravice Kristusa Kralja. In prebujenje dekliških vrst k tej zavesti naj služi prvi vaš tabor, dekleta! V vaših srcih naj vstane misel, da ste soodgovorna za dobro ali za zlo. ki se godi okrog vas, da morale pristopiti k delu potrebnega katoliškega preporoda v našem narodu. Marsikateri to vašo pravico in dolžnost omalovažuje, ker še ne pozna vaše sile, ker mogoče sam nič rje stori. Zato pa naj bo vaš tulxir na Brezjah mogočen odgovor vsem, ki ne veti o, da morajo za po-kristjanjenje razkristjanjene družbe sodelovati prav vsi s-tanovi, in sicer sodelovati tam. kjer je podlaga boljšega življenja, v verskem in moralnem preporodu. Tisoči in tisoči vernih slovenskih deklet naj 24. julija na Brezjah izpričajo, da v časih velike hudobije dekleta niso držala rok križem, ampak prišla k Mariji Pomagaj, da jo prosijo pomoči pri važnem bodočem delu, ki si ga prostovoljno nalagajo za obnovo Kristusovega kraljestva v narodu. Dekleta! 24. julij je zato najvažnejši dan v zgodovini vašega dekliškega dneva za Boga in narod. Pridite na Brezje vse! Taborne knjižice in znaki so že dotisknne. Dolyite jih za ceno T din v pisarni pripravljalnega odbora v Vzajemni zavarovalnici. Vsaka udeleženka tabora na Brezjah se bo morala izkazati s knjižico in znakom. Naročite takoj. — Pn zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarcc naravne »Franz-Josef grenčice«. > 'v -.;',,«':"-'' Stran 6 >SLOVENEC«, dne 1. julija 1938. _žtev- 148 Slike z veličastnega mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani mu je jezdil skoraj na repu Knkrat jr gledal tonski l\nkrat je I > 11 resrn. kmalu nato pa so naveličal 11 i7 dinarjev in je banka tem ustanovam odobrila' v tekočem računu 17.937. +22 din, v 3% obveznicah pa 7,104.769 din. Po posameznih okoliših je bil prevzem naslednji: Bclgrad Ljubljana Sarajevo zavodi 76 39 26 dolžniki 6.9+7 8+1 +.+T5 dolg 9,5+1.254, 3,477.957 5,308.756 priznano v din: v tek. računu 9,837.682 3.251.583 4,868.150 v 3% ob v +,08+.++( 1,266.282 1,75+. 146 V svoji zadnji seji dne 2«), junija je upravni odbor banke odobril nekatere kredite po predlogu izvršilnega odlw>ra za odkup pšenice, in sicer zadružnim ustanovam v Zugrebu in Belgradu. Priv. agrarna banka l>o vplačala prvo polovico svojega deleža na delniški glavnici družbe zn silose (ki znaša 20 milij. din), torej 10 milij. din dne 16. julija 1938. /,a člana cenzorskega odbora pri nodru/-nici Privilegirane agrarne banke v Ljubljani jc bil imenovan g Franc Pretnar, ravnatelj mestne hranilnice ljubljunske v pokoju. Regulacijski sklad v mestu Ljubljani. Ban g. dr. Marko Natlačen je odobril pravilnik o skladu za izvajanje regulacije v mestni občini ljubljanski. Namen tega sklada je izvajanje regulacije po odobrenem regulacijskem načrtu. V sklad se stekajo; 1. zadostne dotacije i/ občinskega proračuna, 2 dohodki od parcelacij, razlastitev, komasacij, gradbenih taks po pra-v i I mik u o gradbenih taksah, 3. dohodki od prodaje občinskega posestva (najmanj 25% prodajne cene, kvoto določi mestni svet ob prodaji, +. prispevki posestnikov za kritje efektivnih stroškov /,a nupravo hodnikov, 5. dohodki od denarnih kazni: a) za gradnje brez gradbene dovolitve, b) za gradnje proti gradbeni dovolitvi in tehničnim predpisom, c) /a gradnje zo-|>er izdano prepoved, č) /a uporabo zgradbe brez odobritve in d) za uporabo zgradbe. I/ regulacijskega sklada se plačujejo tudi stroški za posle gradbenega odbora in komisij po gradbenem pravilniku. Ta izplačila ne smejo presegati vsote plačanih gradbenih taks za te posle, imovina regulacijskega sklada se nalaga v mestni hranilnici ljubljanski, kolikor ne bi bila potrebna za proračunsko gospodarstvo sklada. Konkurz je razglašen o imovini Conradija Ri-harda, trgovca v Slovenski Bistrici (ustavljeno je bilo poravnalno postopanje), prvi zbor upnikov 8. julija, oglasiti se je do 20. avgusta, ugotovitveni narok 3. seotembra. Zlati rudniki v Peku. Iz Pariza poročajo, da znaša čisti dobiček Zlatih rudnikov v Peku 1,559.428 frankov, doč.im je znašal 1936 samo 1,055.7+6 frankov. Dividonda bo znašala 70 frankov (za 1936 je znašala 33) za prvenstvene delnice in 20 (17) frankov za navadne delnice. Zadružna zveza v Zagrebu izkazuje za lansko leto povečanje vlog za 0.6 na 13.36 milij. din. Čisti dobiček znaša 2+.7+8 din. Na skupščini zveze, ki je bila dne 27. juni ja 1938 v Zagrebu, je bil pooblaščen upravni odbor, da lahko najame za poživljenje dela kreditnih zadrug posojilo v znesku do 15. milij. din. Borza Ljubljana — tečaji • prlmoms Amsterdam 100 h. gold. . . . 2107.16-2421 70 Berlin 100 mark...... 1750.02-17(53.90 Bruselj 100 belg...... 736.04- 742.01 Gurih 100 frankov.....990,45-1008.52 London 1 funt.......215.10- 217.1(5 Nevvvork 100 dolarjev .... -1317.26—4358.5H Pariz 100 frankov ...... 120.77— 122.21 Praga 100 kron ...... 150.74— 151.84 Trst 100 lir........ 227.94- 281.08 Curih. Belgrad 10. Pariz 12.1525, London 21.62. Ne\vyork 43(5.875, Bruslj 74, Milan 22.95, Amsterdam 241 50, Berlin 175.70. Dunaj 30, Slock-liolm 111.45, Oslo 108.625, Kopenhagen 96.50 Praga 15.18, Varšava 82, Budimpešta 8(5.50. Ateno 3.95, Carigrad 3 50, Bukarešta 3.25. llolsingforii 9.53, Buenos Aires 113.C0. Vrednostni napini Ljubljana. Državni papirji. 7% In vest. pos. 07—98. agrarji 58—60, vojna škoda proinptna 476—478, begi. obveznice 89 90, dalm. agrarji 88—89, Hr/c liler. pos. 96- 97, 7% 151er. pos. 91 — 92, 7/, pos. DUM 99—100. — Delnice. Narodnu banka 7250—7850, Trboveljska 180—190. Zagreb. Državni papirji. 7% inv. |>os. 97.50 —98 (97.50), vojna škoda proinptna 475—478.50, zn konec julija, avgusta, septembra in oktohra 475 denar, begi. obv. 90—92, dalm. agrarji 89.75 —90.50 (90), 8% I5ler. pos. 97.02—98.50, 7% B.er. pos. 92.87 denar. — Deklice. Trboveljska 195 blago, Tov. sladk. Bečkerek 6!X) blago, Osješka livarna 180 denar. Oceania 800 blago. Helgrad. Državni papirji. 7% inv. jios. 98.50 —99 50, agrarji (61.50), vojna škoda proinptna 477.50—478.25 (478, 477.75), begi. oliv. 90.50— 90.75 (90.75, 90.50), dalm. agrarji 89.25—89.75 (89.50), 4% sev. agrarji 59.75—60, 8% Bler. pos. 97—98 (97). 7'A liler. pos. 92.75—93 (93), 1% pos. 1)1115 100 denar, 7% stali. pos. 98.50—99. — Delnice. Narodna banka 9320 denar, Priv. agrarna banka 227 denar (drobni komadi). Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč,, srem. 285—237.50,ban. 230—235, bč. potiska 237 50—240. — Moka bč., ban. Og Oge 340^-350. 320—330, 300—310, 280— 290, 205—215. 120-125. srem., slav. 335—345, 315 -325,295—305, 275—285, 205- 215, 120—125. — Otrobi bč, srni., ban. juta vreče 115—122.50. — Teiu^nca: pšenica, moka lahka, ostalo stalno. — Promet srednji. Zasledovana roparia Dne 30. junija. Denar V zasebnem kliringu so danes nemški čeki nadalje popustili. Na vseh naših borzah so beležili 14.90—15.10, v Zagrebu pa še za sredo julija 14.80—15, za konec julija 14.90—15.10, za konec avgusta 14.85—15.05. Angleški funt je ostal nespremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu 238 blago, v Belgradu 237.20—238.80. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.15 do 29.85, v Belgradu 29.25 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,416.978, v Belgradu 2,025.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,346.000 din. IPSIPP H Ili^K5'"*"""' ■ $ SIlBsIl..... Franc Pintarič Jožef Koder Oba sta osumljena roparskih pohodov v mariborski okolici. Kdor bi ju kje videl, naj takoj sporoči orožnikom. Radio Programi Radio Ljablfonai Petek, i. juliju: 1:! Razni zbori pojo fploščo) —i 12.4.') Poročila — i:t Napovedi — 111.211 Vojaške itodbe igrajo (plošče) — 14 Napovedi — 18 40 Predavanje o 70 letnici dr. Aleša llšeuičnikn. Predaval bo vseufii-liški profesor dr. Kr. Vcber — 11». Napovedi, poročila — 10.:iU Nacionalna lira: Bitka liu Itreitalnioi -- 23 letni-ca srbsko-bolgarske vojno lela lillfl (Nikoli) ColoviP) — lil..HI Deset minut, za planince (it. inž. Avčin Kr.) — 'JO Monluszko: Hajka, uvertura — 211.111 Ženska ura: Naši letoviščarji (ita. i. Velikonja) — 20.:«) Akademski pevski kvintet: Skladbe A. llajdrilia — 21.15 Koncert Češko klavirske itlasbe (tr. prof. I'. Sivie) — 22 Napovedi, poi rotila — 22.110 Anirlftškc plošče. Sobota, 2. juliju: 12 I'los če znane, lu izbrano bodo zdajle vam iitrnne. Vse hitijo v pravi red brez siHiredu, brez besed - 12.45 Poročila - 1:| Napovedi — 111.2(1 Plošče znane in izbrano bodo zdajle vam iirrano. Vse hitijo v pravi red brez sporeda, brez besed — 14 Napovedi — IS Za vesel delopust f litra Radijski orkoster) — 18.41) Vtisi W, Amerike (it. dr. Juro AdleSif) — 1.1 Napovedi, poročita — lfl.30 Nacionalna ura: O pogozdovanju našo-! Itn primor.skoita krasa (prof. Inž. Alfonz Hauders) —< 19.30 Preitled sporeda — 211 11 zunanji politiki (it. uredi nik dr. Alojzij Kuhar) — 2fl.:ill Vil. večer mn/.i-konie-dijantov - 22 Napovedi, poročilu — 22.13 Za vesel konou tedna (plošče). Kulturni obzornik m( Orlovska himna se rodi foblsk pri g. Vinku Vodopivcu.) Ob češnjah je Kronberg pri Gorici nod vse lep. Pa '.udi tih 'je tedaj. V rdečih vejah čepi vsa, mlado in staro in obira in izbira žlahtni sad. Se iz »oštarij< ne udarja popevka. »Sedaj 'ty> gospod Vinko gotovo doma, na črešnje in nt kozarec me je povabil, torej pojdimo,« sem sklenil. Farovž je že ves v rožah; sesira jih goji in skrbi zanje prav tako nežno kot za »»našega gospoda*. »Gospod Vinko «— lu smo že pozabili, da je njegov priimek pravzaprav Vodopivec — je sedel pri pisalniku. Seveda brez pelerine ne; tudi mandarinska čepica moro biti na glavi; pa tudi običajne pol »toškanp« ovite v cigaretni papir; je v«.e? Pač še nekaj, odkar je šinilo malo revme v noge: z janjčevino poilšit pred|Kisnik čez kolena. Pa nikarte misliti, da je to ves »gospod Vinko«; njegova svetla in dobrodušna očesca ter vedra na-eniejanost, to ga naredi vsem prikupnega. Tako sem ga sodil in razsojal, med tem ko je dokončava! brevir. »Zdaj si pa žejen, ne,< je zaprl bukve in je velel prinesti vina in žresenj. Razgovor se je začel plesti. »Imaš časopise,« vprašam. »Si bral notri o mednarodnem telovadnem naslopu pod okriljem ZFO?« »Aha, saj res,« pravi, »soj mi je pred kratkim dr. ferin nekaj pisal o tisti moji himni, ki jo bodo ,godi i'.« Polotiila se me je radovednost, da malce pokukam v kulturno delavnico našega priljubljenega ljudskega skladatelja. »To je himna .Bratom Orlom'?« Seveda, saj je menda v predelani obliki uradna himna telovadcev? Povej, povej, kako je nastala.« — »Pri nas, ko ljudje slišijo ime ,Vinko', jim brž v ušesih za-donijo ,2abe', pa ,Kovačev študent' in ta himna Orlovstva. Ne morem reči, ali so prav te najboljši tvoji otroci, nam napol glasbenikom eo pa vendar najbolj značiilne Vrnkotove.« »Ben, pej poslušaj, kako je ratala tista pesem.« Poleti 1. 1909. je bilo nekega dne in sem prišel iz šole. Na mizi je ležala »Mladost«, odprem in berem Lampetovo »Bratom Orlom«. Kar navdušilo me je sočno besedilo — žvižgam motiv, ki je kar sam prišel, vzamem pero in v enem dušku vržem note na papir. Pri klavirju sem jo še tnalo popravil in se mi je zdela dobra « »Pesem je bila tu, kako je pa novorojenček Erišel v svet«, sem silil vanj. — »To je bilo tako. e tisti večer sem se spomnil, da imajo Mirenci prihodnjo nedeljo telovadni nastop. Spisal eein na cisto in nesel na pošto, da bi se jo zbor že za nedeljo navadil. Tudi jaz sem sel v Miren, lepo so jo zapeli in vsi smo bili prav veseli.« »Čuj, Vinko, veš, da že danes Mirenri hranijo tvoj izvirnik, tako so hvaležni.«.— »A, saj so bili fejst fantje, prav zores. Zato sem jo drugi dan že instrumentiral za pihala, pa so mi med vojno farovž razbili in je tudi tisto izginiilo. Izšla pa je Orlovska himna še tisto leto pri Katoliški bukvami v Ljubljani, v moji zbirki za moški, mešani zbor in klavir. Druga izdaja »Orlovske himne in pesem Slov. Straži« je pa izšla 1. 1921. Himno so igrali in pdli pri vseh telovadnih nastopih, najprej po Goriškem, potem je šla na Kranjsko in odtod na Češko. V Brnu so jo Orli prvi sprejeli kot oficielno himno. L. 1921. so jo tam tudi izdali pod naslovom »Mavnete, Orli I«. Gospod Nace iz Batuj me je opozoril nanjo; on je vse slovanske reči bral, pofem so mi jo poslali. VIS jo, tonile na klavirju 1« >l'a se je morda še kdo drugi poskusil ž njo?« »Prijatelj g. dr. Čerin jo je po naročilu Prosvetne zveze v Ljubljani na novo instrumentiral za pihala, in mi jo dol tudi v pregled. Ta je prav dobra in je zdaj ofic/ielna. « »Kot mi je znano, sta tudi Sichenl in Saltner zložila svoji, pa se nista obdržali.« — »Jo, to je pa tako,« je puhnil Vinko zadnji oblaček s »toška-na«, »kar pride »na glih« s srca, tisto vžge in ostene, pri pesemcah pa to še posebej velja.« Potrkalo je, vstopila sta plaho ženin in nevesta za izpraševanje. »Na, viš, zdaj bo pa spet proza«, se je nasmehnil ljubeznivi gospod Vinko za slovo. R. B. Dunajski slavist knez Truheckoj umrl Dne 25. t. m. je po dolgotrajni bolezni, zadet od srčne kapi, umrl na Dunaju sloveči slavist in jezikoslovec, profesor N. Trubeckoj, star šele 48 let. Prof. Trubeckoj je dunajsko slavistično stolico zasedel leta 1923, ko je prof. VondrAk odšel na novo češko univerzo v Brnu. Oče Tru-beekoja je znani ruski filozof in rektor moskovske univerze, knez Sergej Trubeckoj. Mladi Nikolaj je že v prvih gimnazijskih letih pokazal veliko zanimanje za jezike in kot 15 letni, dijak je že napisal razpravo o nekem dotlej neraziskanem kavkaškem jeziku. Na univerzi se je posvetil splošnemu jezikoslovju, predvsem pa kavkaš-kim jezikom in v I. 1916 je postal na univerzi v Moskvi docent za kavkaške jezike. Ob revoluciji je zapustil domovino in je bil skoraj tri leta profesor za indoevropsko jezikoslovje na univerzi v Sofiji, odtod pa je prišel na dunajsko slavistično stolico, ki jo je 15 let uspešno vodil. Poleg velikega števila razprav, ki se tičejo najrazličnejših in velikih problemov slovanskega jezikoslovja (posebej je treba omeniti njegovo izčrpno študijo o glasovih jezika izumrlih polab-skih Slovanov) je posvetil prof. Trubeckoj s\toje temeljito jezikovno znanje (tudi praktično je obvladal poleg vseh evropskih jezikov tudi več uraloaltajskih in kavkaških) in vso svojo znanstveno dušo splošnemu jezikoslovju; o priliki prvega mednarodnega kongresa lingvistov v Haagu leta 1928 je ustanovil mednarodno društvo za strukturalno lingvistiko in pod njegovim vodstvom so se vršile debate o fonologiji že na prvem slavističnem kongresu v Pragi in so pozneje na lingvističnih kongresih v Kopenhagcnu in Rimu zavzemale čedalje večji obseg, zanimanje in uvaževanje. Njegov sloves se je širil hitro; postal je član znanstvenih akademij na Dunaju, v Krakovu, v Pragi, Oslu in Amsterdamu. Slavisti in lingvisti vsega sveta mu ob vesti tako zgodnje smrti posvečajo hvaležen spomin; njegovo delo in njegova misel pa bo v »Association internationale pour les čtudes phonologiques« živela dalje v korist razvoja modernega jezikoslovja. * l)r. Ivan Bfllh, znani feljlonisf zagrebškega »Obzorar in slavist izredne marljivosti, uradnik zagrebške Jugoslavenske akademije umetnosti, jo izdal v ponatisu več svojih krajših razpravic, tako sintetični oris zgodovinske znanosti oh priliki izdajanja nove Hrvatske politične zgodovine, ki sta jo za Bi noro napisai! a .losip Horvat in Ferdo Sišič »Hrvatska politično povijest«. V drugi drobni opombi »Zaboravljeiil švajcarski prijatelj Stross-niayera i Hrvata« je odkril v švicarskem niuziko-logu, publicistu in umetniškem kritiku ler očetu slovanske etnologije M. ,1. K. W. RiHel>jli velikega prijatelja Strossiiiaverja in llrvalov sploh; spis je napisal ob priliki njegove sedemdesetletnico. Lep je Itnli referat o sociologiji češkega profesorja K. Chalupnega, Id ga je imdol pod naslovom »Sociologija i karakter naroda«. Posebej razbira temeljno črlo češkega naroda, ki je po Chaltipnem — anticipaeija, to je, da polaga povsod največjo važnost na začetek; to da so vidi že iz besednega naglaska. Ob 100 letnici rojstva kardinala dr. Jakoba Missia Ko se spominjamo rojstva velikih mož. je Zisto naravno, da ee pri tem spomnimo tudi njihovih mater. Velike može rode le velike matere. S taksnimi materami se more ponašati tudi naš mali slovenski narod. V njem sta se v zadnjih sto letih rodila dva moža, ki sla |>ostala velika |>o velikodušnem spominu svojih mater. To sta ljubljanski Škof, poznejši goriški nadškof in kardinal dr. .lakot* Missia, in njegov naslednik na ljubljanski (Škofijski stolici dr. Anton Bonaventura Jeglič. Kakor je Jegliča njegova mati rekla, da raje vidi, >naj bi bil v Begunjah kozji pastir, kakor pa kak «priden gospod*, tako je.tudi Missija pri izbiri poklica opominjala njegova mati, da je boljše, ako sploh ne |>oslane duhovnik, kakor če bi imel postati slab duhovnik. l(i res sta postala oba ne le dobra, ampak naravnost velika slovenska duhovnika. Jakob Missia je bi! rojen dne 30. junija 1838 na Moti v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru. Oče Martin mu je umrl 1847, preden je končal osnovno šolo, ki io je obiskoval v Kapeli. Radgoni in Ma-ril>oru. Zato pa sta tem bolj skrbela zanj njegov najstarejši brat duhovnik Anton in njegova mati. Brat ga je skrbno pripravil za gimnazijo, ki jo je 7. odlično maturo dovršil leta 1857 kot gojenec Škofijskega deškega semenišča v Gradcu. Za pridnega dijaka se je očetovsko zavzel tudi graški škof Otokar grof Attems, ki ga je kot višješolca jemal vsako leto s seboj na počitnice v grad Seg-gau pri Upnici, da bi se mu precej rahlo zdravje čim bolj okrepilo. Kljub vsem dobrotam, ki jih je užival pri svojem škofu, pa se je mlademu dijaku gotovo večkrat zbujalo domotožje, ki bi bilo gotovo še večje, če bi bil naprej vedel, da mu bo draga mati umrla že ob koncu njegovih gimnazijskih študij leta 1857. Kako je škof Otokar znal ceniti Missijevo domotožje in kako ga je tudi v tem učil samopremagovanja, nam kaže naslednji primer. Dijak Missia je prejel žalostno obvestilo, da mu je mati hudo zbolela. V skrbi zanjo jo je dobri sin želel čim prej obiskati na domu. Škof Otokar pa ga kljub prošnjam ni maral kar tako pustiti od sebe, češ da ni tako hudo in da bo že še imel priliko, da jo obišče. Zato pa je materino in sinovo ljubezen nagradil s tem večjo tolažbo. Nepričakovano da nekega dne zapreči voz, povabi vanj svojega gojenca in mu razodene, da gresta sedaj skupaj obiskat njegovo bolno mater, ('isto gotovo sla tedaj mati in sin mogla spoznati in doživeti, kako plemenito more prava krščanska ljubezen družiti tudi ljudi različnega rodu in stalili. Takšna vzgoja ga njegovemu domu ni mogla odtujiti. Tudi pozneje je Missia ohranil zanimanje in ljubezen do svojega rodu. Kot ljubljanski škof je zaprosil župnika svoje rojstne župnije, naj mu sestavi rodovnik njegovih prednikov. Župnik je to z veseljem storil in Missia se mu je za izkazano uslugo prisrčno zahvalil. Po smrti matere Neže in po enoletnem bogoslovnem študiju v Gradcu je isti škof Otokar priskrbel Missijii drugo in sicer duhovno mater, ki je vplivala nanj nič manj kol njegova telesna mati, da je zares postal dober in naravnost odličen duhovnik. Ta duhovna mati je bila Missiju tista hiša. ki je bila še veliko bolj oddaljena od Mote kakor škofijski grad Seggau, hiša. ki je Missija dejansko vzgojila v duhovnika z vso svojo materinsko skrbjo, ne le v bližini škofa, kot je bil Otokar, temveč v bližini samega sv. očeta. Ta hiša je bil papeški zavod Collegium Germanicum-Httngaricum v Rimu skupaj s papeško gregorijan-eko univerzo. Collegium Germanicum je bil leta 1552 usta-tiovil sv. Ignacij, ustanovitelj jezuitskega reda, da hi se v njem v smislu trldentskega cerkvenega zbora vzgajali pravi a|x>sloli za vse pokrajine tedanjega neinško-rimskega cesarstva. Po razpadu cesarstva so se vanj sprejemali in se še sprejemajo izbrani kandidati iz istih dežel, najsi pripadajo tej ali oni državi, tej ali oni narodnosti. Kakšne ideale ima ta zavod, kako je organiziran in kako mogočno vpliva na svoje gojence, je v slovenskem jeziku lepo opisal nedavno umrli stolni kanonik dr. M. Opeka v knjigi »Iz mojih rimskih lete (Ljubljana 11135). Ker je za ta zavod kot večstoletna tradicija posebno značilno, je |>oleg globoke in sistematične (>—7 letne umske in srčne izobrazbe tista bratovska ljubezen med gojenci vseh narodnosti in škofij, ki je drugod ne najdemo zlepa. Vzgoja, ki jo je v imenovanem zavodu prejel Missia. se mu je globoko vtisnila v duha in srce kot ideal, ki niti je ostal zvest vse svoje življenje in je z njim želel osrečiti tudi druge. Ta vzgoja je ključ za umevanje njegovega duha. dela in uspehov. Bolj kot vse drugo je ta vzgoja v zvezi z njegovimi naravnimi sposobnostmi in z njegovim sodelovanjem vplivala tudi na njegov zunanji značaj in nastop. Po končanih rimskih študijah je Missia dvajset let (1804—1884) deloval v Gradcu in sicer kot prefekt v deškem semenišču, dvorni kaplan in škofov tajnik, škofijski kancler, konzistorialni svetnik in stolni kanonik, od leta 1884 do 1898 kol škof v Ljubljani, od leta 1898 do svoje smrti 24. marca li*r2 pa kot nadškof v Gorici in kardinal. Vso to dobo je Missia ostal v najtesnejši zvezi z Germanikom. O tem nam pričajo pisma, ki jih je pošiljal predstojnikom zavoda v prvi vrsti zato, da lii iz njegove okolice sprejemali v zavod čim več gojencev, ki jih je sam |>oiskal in predlagal, pričakujoč oil njih kar največ koristi za Cerkev in domovino. To njegovo prizadevanje je Bog blagoslovil zlasti v pogledu na ljubljansko škofijo. Kako so njegovi gojenci znali ceniti to njegovo modrost in dobroto, nam o sebi, in lahko rečemo, da tudi v imenu drugih, pač najbolj zgovorno priča kanonik dr. Opeka, ki je prav zaradi tega imel Missia za svojega drugega očeta in mu je v začetku in na koncu svoje knjige ,lz mojih rimskih osvetil svoj najprisrčnejši spomin. Isti pisatelj se je odločil, da postavi svojemu dobrotniku z a 100 letnico njegovega rojstva hvaležen spomenik v obliki (»polnega življenjepisa. A ponižni »krč-mar pri Treh kronah« (glej citirano delo str. 204 do 207) ga je za svoj jubilej raje poklical k sebi v svoje nebeške dvorane po zasluženo krono življenja. Ko je Missia ob povišanju v kardinala obiskal v Rimu tudi njemu tolikanj dragi zavod, je v svojem nagovoru blagroval gojence, da so »otroci take hiše, sinovi take matere«; svoja leta v zavodu je imenoval »zlato dobo svojega življenja«. Ko je potem kot kardinal prevzel svojo naslovno cerkev v Rimu, je rad |>orabil priliko, da je »pred vsem svetom izpovedal svojo hvaležnost zavodu, ki ga je vodil kakor mati in vzgojil za duhovnika Najvišjega . Označili smo Missijevo vzgojo v tujini |>osebej zaradi tega, ker naj bi |>o nekem mnenju vprav ona pri Missiu nekaj zakrivila, namreč to, kakor da ni bil tako tesno povezan s slovenskim narodom kakor n. pr. njegov rojak Anton M. Slomšek, oziroma so nekateri celo dvomili, ali se je sploh čutil Slovenca. Razlika med njim in Slomškom je vsekakor ta, da svoji narodni zavesti ni dajal takšnega pisateljskega in ljudskopedagoškega izraza kakor Slomšek, ker pač ni bil pisatelj Slomškove sorte in ni deloval v takšnem preprostem-dušnopastirskem položaju kot Anton M. Slomšek, Njegova narodna zavednost se tudi ni izživljala V praznih »živijo«-klicih. Ni pa razlika v tem, da takšne narodne zavesti ni imel. Sploh pa je napačno, ako kdo vzgojo in izobrazbo v tujini a priori smatra enostavno za narodno škodljivo. Saj se tudi čiani narodnih dinastij večkrat vzgajajo v tujini. Res je, da tujina človeka lahko popolnoma odtuji njegovi domovini. Krivda za lo pa pade ne samo na tujino, temveč tudi na človeka, ki se tako zelo prepusti njenemu vplivu. Takšne odtujitve kajpada ni mogoče odobravati. Ni pa nujna. Skoraj nujno pa življenje v tujini odtrga človeka oj tistih domačih razmer in osebnosti, ki so iz daljave gledane malenkostne, dasi se domačinom zde velike in imenitne. Takšen odhod v tujino (jv frenid« so včasih rekli naši ljudje z nemško tujko) more človeku duševno obzorje samo razširiti in ga |K> povratku osvoboditi od bojazljivimi ozirov na razmere in osebe, ki bi ga v njegovi iniciativnosti utegnile samo ovirati. Dalje se človeku v sožitju s tujimi ljudmi veliko bolj jasno razodeva skupna in splošna človečnost. Končno more v tujini najti učitelje in vzgojitelje, kakrŠ» ni h bi doma v obstoječih razmerah zastonj iskat,; Prav posebej na Missiu so. mogli na« IjadjasttspfiV zovati in občudovati tiste vrline, ki bi se v ozkih domačih razmerah ne bile mogle tako razviti: široko duševno obzorje, dostojanstvo, srčno kulturo in harmoničnost osebnosti, ki so vse naše ljudi v občevanju z njim skrivnostno dvigale nad površino domačih razmer in običajev. S tenii vrlinami se je mogel Missia uveljaviti tudi v zunanjem svetu in se le|>o vživeli ne le v svoji ožji domovini, na Štajerskem, temveč tudi na Kranjskem in Goriškem. Od te Missijeve univerzalnosti se lahko naš narod uči, kako si more pridobiti splošni ugled, ako se znebi tistega tlačanskega hlapčevstva in tiste napačne sramežljivosti, zaradi katere zardi v zadregi, brž ko prestopi državno ali narodno mejo, in liste neolikanosti, nad katero se morejo ljudje v zunanjem svetu zaničljivo spotikati. Le zaradi svojih univerzalnih vrlin se je Missia nehote povzpel v svojem ugledu tako visoko, da je postal prvi slovenski kardinal. V tem se je Missia izkazal velikega kot sin svojih dveh velikih mater. Preden pa je Missia dosegel to visoko čast, se je izkazal velikega že kot ljubljanski škof tj svojim delom in s svojimi zaslugami za katoliški slovenski narod. Kot škof je deloval v zvezi z Rimom, v zvezi z avstrijskimi škofi, v zvezi s škofi ilirske cerkvene province, v zvezi s teologi in v zvezi s katoliško zavednimi laiki. Pod njegovim vplivom je katoliški slovenski narod doživel svojo drugo renesanso, Missia je živel in deloval v dobi liberalizma, ki se je ne pod imenom krivoverstva, ampak pod, imenom naprednega političnega, kulturnega in svetovnega nazora razširil k nam iz nemške Avstrije šele potem, ko ga je papež Pij IX. s svojim, Syllabom (1864) že odločno obsodil in tako za vesoljno Cerkev izvršil ločitev duhov. Na Sloven- skem so se kot prvi javno proglasili za pristaše liberalizma slovenski visokošolci I. 18(38. A po vzgledu avstrijskih nemških katoličanov, ki so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začeli organizirati proti liberalizmu, so tudi pri Slovencih nekateri duhovniki (ljublj. kanonik Kramar, dr. Čebašek, L. Jeran, prost dr. Jarc, stolni vikar Karel Klun, prof. Marn in župnik Jerič) začeli nastopati kot katoliški buditelji. Katoliško zavest naj bi krepila Katoliška družba, ki je bila ustanov-vljena I. 18(i8 kot plod zasebne podjetnosti, in že 1. 1872 je Karel Klun pozival k ločitvi duhov. V političnem življenju naj bi proglašal katoliška načela list »Slovenec«, ki je bil na isti način ustanovljen I. 1873. To leto so se Slovenci v pogledu na liberalizem že razdelili dejansko na dva tabora. Župnik Jože Jerič je I. 1879 v prospeh katoliški misli ustanovil Katoliško bukvariio, 1. 1883 pa Katoliško tiskarno. Vsa ta privatna podjetnost pa v škofu Pogačarju ni našla nobene opore. Poleg tega tudi naša duhovščina v pogledu na liberalizem ni bila edina. Na strani liberalcev so stali tudi mnogi duhovniki, ki njihovih protikatoliških izpadov niso odobravali, a se jim tudi niso upirali, v svetnih zadevah pa so šli za njimi. A ravno o poslednjih je vladala med njimi velika načelna nejasnost. V času Missijevega škofovanja v Ljubljani pa se je katoliška zavest razmahnila prvikrat z vso načelno in cerkveno avtoritativno jasnostjo, tako da je hvaležno sprejela vse, kar so že prej v tem pogledu ustvarili dobrega razni poedinci in da je ustvarila podlago za ve9 nadaljnji razvoj 6motrno organiziranega slovenskem katoliškega gibanja na verskem, prosvetnem, političnem in gospodarskem področju. V tem je Missijev epohalni pomen za nas. Posebno glasno je načelno jasnost oznanjal dr. A. Mahnič. Čisto gotovo je, da je Missijevim uspehom Mahnič mnogo pripomogel. Res je pa tudi, da bi brez Missijeve opore tudi Mahničevo delo ne bilo rodilo takšnega sadu, kakršnega je. Obema so nasprotniki očitali, da sta med Slovenci povzročila nepotreben in škodljiv razdor. V resnici je ta razdor zakrivil liberalizem, ki je skušal pridobiti zase nekake slovenske mohanie-dane, ki jili nikjer ni bilo, ampak nikogar drugega kakor vprav slovenske katoličane. Zakrivil ga je zlasti s svojim izzivalnim nastopom 1. 1887, ko je papeža Leona XIII. imenoval «izvrg človeštva . Zato so ga škofje goriške metropolije morali v skupnem pastirskem listu avtoritativno obsoditi. Zakrivili so ta razdor med Slovenci tudi na katoliški strani tisti, ki so 3 svojo brezbrižnostjo napram liberalizmu omogočili takšno njegovo razširjenje, da je pri obračunu z njim moral nastati razdor. Zakrivila ga je končno katoliška ideja, ki je z liberalizmom nezdružljiva. Dejstvo, da sta ravno Missia in Mahnič privedla slovenske katoličane do jasnega spoznanja o nezdružljivosti liberalizma s katoliško idejo, je napačno misel, da sta povzročila razdor med Slovenci ona dva zgolj osebno, moglo vsiliti le tistemu nasprotniku in opazovalcu, ki ne pozna bistva in moči katoliške ideje. Osebno sla ga »zakrivila« le toliko, kolikor ideje ne • vplivajo na zgodovino kot neka bitja sama zase (Mahnič je dejal: kot neke ptice, ki same zase letajo po zraku), ampak vprav pd osebah, ki jih ideje prevzamejo. Ločitev duhov, ki jo je povzročilo že skupno pastirsko pismo škofov ilirske province 1. 1887, je sledilo na strani katoličanov vedno tesnejše združevanje in živahnejše delovanje. Že leta 1887 se je ustanovilo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani, ki je prevzelo v svojo last Katoliško bukvarno in Katoliško tiskarno. Razmahnil se je katoliški tisk: 1. 1888 so začeli izhajati Rimski katolik. Doni in svet in Domoljub, dočim je Slovenec že 1. 1883 postal dnevnik. L. 1890 je bilo ustanovljeno Katoliško politično društvo, 1. 1892 pa se je sestal prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani, naš prvi katoliško-narodni parlament, ki je izvedel vsem vidno in trajno ločitev duhov in začrtal jasen program za vse nadaljnje delo. Pri pospeševanju vsega tega dela je Missia vodila gorečnost za vero katoliškega slovenskega naroda, ne pa kakšno sovraštvo do oseb. Njegov ljubezniv značaj in nastop je bil vsem znan. Kljub temu je bil predmet srditih napadov svojih na^ sprotnikov. Krivica, ki se mu je godila, ga jo sicer bolela, a zato ni prav nič omahoval. Tudi ni pri tem prezrl prave podlage za vse pristno katoliško delo, poglabljanje verskega življenja med ljudstvom in duhovščino. Skrbel je za pravo umsko in srčno izobrazbo duhovnikov. V duhovsko semenišče je vpeljal pouk o sholastični filozofiji in meditacije. Poživil je pastoralne konference in duhovnike poleg tega združil v Sodalitas SSi Cordis. Enako je skrbel za redovništvo in sa« mostane. Missievo načelo je bilo: »Borimo se za dobro stvar mirno, premišljeno, vztrajno, potrpežljivo.< A poleg dela je priporočal molitev. Zato je na drugem katoliškem shodu v Ljubljani kot kardinal opominjal: »Dostikrat premišljujem, zakaj dandanes mar-< sikatere tudi dobre reči nimajo uspeha. In marsikdaj si moram odgovoriti: zato, ker dostikrat mislimo samo na delo in premalo na molitev. Zares, dela se vsestransko, piše se, organizuje se ... Toda pri tem se dostikrat pozabi, da ves blagoslov prihaja od zgoraj, da treba — irioliti.« Od Missieve smrti nas loči že ena cela člo* veška doba. Ce smo v tem času katoličani v marsičem napredovali, gre zasluga za ta napredek tudi Missiu kot našemu prvemu javnemu pionirju. Tudi razmerje med katoličani in nasprotniki se je medtem splošno obrnilo na bolje, vsaj kar zadeva spoštovanje osebnosti kljub idejnim razlikam tako v presojanju sodobnih vprašanj, kakor v presojanju bližnje in daljnje preteklosti. O Missiu bo zaveden katoličan po vsej pravici še danes in vedno lahko dejal, da je bil to mož, ki je kot škof v odlični meri izvršil svojo nalogo. V Zgodovini rimskega zavoda, v katerem so je vzgajal Missia, je kardinal Steinhuber dobro označil našega škofa takole: Missia je bil škof, kakršnih je Avstrija malo imela: učen, za vse škofovske posle sposoben, zelo uvideven in pameten, pa obenem, kar je še brez primere več vredno, izredno ponižen, iskreno pobožen in vneto goreč za duše... « Če bi za Missievo veličino ne imeli nobenega drugega dokaza, kot je bil naš pokojni nadškof Jeglič, ki se mu je s spoštovanjem in občudovanjem klanjal v duhu do svoje smrti, bi nam že ta dokaz moral praktično popolnoma zadostovati. A nepristranska zgodovina bo Missievo podobo izklesala v tako izraziti harmoničnosti, kakršna je bila svojska njegovemu značaju, in jo bo postavila se viSjp, kut je vrh Sv. Gore pri Gorici, kjer počivajo njegovi zemeljski ostanki. Fundamenta eius in montibus sanetis, Dr. J. Turk. f Dr. Mihael Opeka: In nomine Domini! (V imena Gospodovem!) It. IX. 37 Kardinal Missia (Ob stoletnici njegovega rojstva) Uvod Govoril sem s prijateljem duhovnikom, in mi je dejal: »Ali se ti ne zdi, da je Missia pri nas preveč pozabljen?« Resnično se je tudi meni že davno tako zdelo! Kdo in kaj in kje pa nam še obuja spomin na moža, ki je vendar — ne glede na vse drugo — edini med Slovenci dosegel v Cerkvi najvišjo, kardinalsko čast? Beseda prijateljeva je meni tembolj zarezala v srce, ker je bil Missia moj osebni največji dobrotnik. Začel sem misliti, če bi imel še toliko moči, da bi ob stoletnici njegovega rojstva pokazal Slovencem Missijev pozabljeni obruz. Videl sem, da so moči slabe — a želja, obnoviti med nami življenje, delo in osebnost lega velikega sina našega naroda, je rastla iz dneva v dan in ž njo zaupanje in pogum. Tako sem začel zbirati, urejati, pisati. Našel sem zvestih pomočnikov: v Riniti p. Karla Kletna, rektorja zavoda Germanika-Hungarika; v Gorici bogoslovnega profesorja dr. Andreja Pavlica; v Gradcu dvornega svetnika, vseučiliškega profesorja dr. Janeza Koecka; v Ljubljani nekdanjega Missijevega tajnika, stolnega kanonika Josipa Šiška, prof. Proste raje članov na glavnem popoldanskem nastopu na Stadionu dr. Alfonza Levičnika, samostan karmeličank in jezuitski. Ti in še nekateri drugi sodelavci, od katerih ne smem pustiti neomenjenega sedanjega župnika Missijeve rojstne župnije dekana in častnega kanonika Josipa Weixln, so me tako zelo podpirali pri podvzetem delu, da je' pričujoča knjiga skoraj bolj njihova kakor moja stvaritev. Naj bo vsem za trud izrečena najboljša zahvala! — Če že ne popolno, vsaj nepopolno podobo Missijevo kažejo ti listi. Vse nepopolnosti pa blagohotni bralec ne devaj na rovaš slabih moči sestavljalčevih: dobršen del je je kriva veličina moža, pokazanega v tej podobi. Saj velikih ljudi še veliki ljudje ne morejo popolno upodobiti. V Ljubljani.....< Tako se glasi začetek rokopisa, ki ga je rajni g. kanonik dr. Opeka, ki je lani prehodil in pregledal Missijeve kraje, pripravil za tisk nameravane knjige, ki bi naj izšla za stoletnico Missijevega rojstva. Napisal je do 13. strani Missijevo življenje do vstopa v rimski Germanik. Ko mu ne bi bolezen in smrt iztrgala peresa iz rok, bi čitali danes krasno knjigo. Tako pa naj bo tiskan ob stoletnici kardinalovega rojstva vsaj gornji Uvod iz piete}Ljuba moja Metka! Čestitam ti za god! In tu imaš darilce, da pridna boš povsod.« >Še to te prosim, mami, da mi poljubček daš. Saj vem, preljuba mami, da jih poln koš imaš!« — Nato sliši Taci poljubovanje in se spomni svoje mamice, ki jo je tako užalostila, in ji je hudo, hudo. .V zavoju pa' se posveti in Taciko dvigne iz groba punčka Metka. >Vedno mi ' mami kaj lepega dala, vendar take punčke nisem pričakovala!« radostno vzklikne Metka in ogleduje čokoladno Taciko z vseh strani. Nato pa jo pazljivo postavi na omaro k svojim drugim igračam. Tisti, ki so prisiljeni sedeti! Odebeljenil Ki trpijo na kamnu, revml, protlnu I Vi, ki izločate moten seč in katerih seč vsebuje rumeno usedlino, vi. ki uživate mesno hrano, vina, likerje, vi, ki ste prekoračili 40. leto. Etablissements CHATELAIN dobavitelj pariških bolnišnic 22 VELIKIH NAGRAD PAKIZ LEDVIČNI KRVNI OBTOK A. B. — Karoditi C. — Srce D. — Aorta E. F. — Ledvice G. — Mehur Vi pripadate ali boste pripadali, če se ne varujete, veliki drnžini nrtritičarjev. Kopičenje sečne kisline v krvi in eolicah organizma, a istočasno vzrok in posledica artritizma se povzroča z nezadostnim izločevanjem in slabim zgorevanjem maščobe. Artritizein je s svojimi bolečinami in boleznimi: revmatizmom v mišicah in sklepih, nevralgijo, kamnom v ledvicah in mehurju, protinom itd. rana sodobnega življenja. Nevaren je, ker vodi k obolenjem srčne arterioskleroze. navalom krvi in kapi. Uporabljajte Urodoual, da se izognete komplikacijam, ki so pogosto nevarne in nesrečne. " URODONAC se uporablja pri artritizmu, ker preprečuje sesedanjc sečne kisline. Dobi se v vseli lekarnah. Ggnernlni zastopnik za kraljovino .lugoslavijo »STEtilLAB; Angleški keinijsko-fnrmacovtski laboratorij, Beograd, Knez Mihajlova 33, Oglas reg. pod S. Br. 4271 od 12. II. 1932. glavni zastopnik I. ČEPU) TRPITE bolečine od kurjih očes in trde kože na podplatih. TrlUmfl 30 letnega uspešnega pokončevanja kurjih očes in trde kože Vam jamčijo za brez bolečin in sigurno odstranitev te nadloge. Zato zahtevajte v. lekarni, parfumeriji in drogeriji le DVRGIT, kjer ni, pošlje za Din 15'— (3 obliže) SVETEC, Novo mesto, Dravska banovina. Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 Previdena s sv. zakramentom je dotrpela naša dobra žena in skrbna mamica, hčerka, sestrica, teta in svakinja, gospa Pavla Božič roj. Pire soproga šela stanice K večnemu počitku jo spremimo v soboto, dne 2. julija ob 16.30 iz hiše žalosti na pokopališče Ovšiše pri Podnartu. P o d n a r t, čine 30. junija 1938. Jnško, soprog; Ljubica, Božena, Petrček, otroci. Štefan 2eromski: Zvesta reka Platnene hlače so so tesno oprijemale nog in pa neznosno mraziile, pa jili je iz sramu o>l>dr-žal na sebi in krenil, opirajoč se na berglo, proti vasi. Sredi ponižnih njivic je peljala ograjena živinska pot ali bolje, široka ste/.n. viseča proti reki, vsa izgažena od govejih parkljev in globokih stopinj v debelem, zmrzlem blatu. Oprijemajoč se ograje in opirajoč se ob batino se je spenjal do |x>slcdujili moči izčrpani ranjenec. Na muketrpečem potu, ki ga ni hotelo biti konca, so gu srečali ljudje, ko so šli s čebri in vedri |x> vodo na reko. Bili so moški in ženske, staro i>n inlado Ko so ga opazili, so obstali in začeli rado-ved.no gledati. Nekaj jih je nato pričelo žvižgati proti vasi, drugi pa so pritekli bliže. Mladi vstaš je lezel daljo in spod r.snelo mu je po zrarzlcm blatu. Iz vusi so prihajali kmetje, gospodarji v suknjah in kožuhih. Nekateri so se približevali svečano, drugi pa so prihajali prepira joč se med seboj. Na čelu gruče, ki se je pomikala i/, vasi, je stopal kmet z rumeno medeno ploščo na prsih. Korakal je silno važno, in ko se je približal, je obstal in začel z očmi meriti krvavega priha-jača. Nato je vprašali »Človek, kdo si?« »Saj vidite, da sem ranjenec,« jc odgovoril Srtrtaš. »Kje pn so te tako oklali?« .»V boju.« »V boju? Potemtakem si punlar?« »Vstaš!« , , »K, brate, če sam praviš, da si puntar m si bil v boju, bomo pa kar v zapor s teboj.« »Zakaj?« »Odpraviti te moramo v mesto.« »Vi, mene?« »kajpa. Kur pojdi z inami. Jaz sem vaški župan.« Krvavi vaški gost je umolknil. To so torej tisti, za katerih svobodo je zapustil očetovski dom, prenočeval zanje v mrazu na poljih in njivah, umiral zanje od lakote, se |w>koril poveljem kot pes, se bojeval brez orožja in se vračal tako žalostno z bojišča. Naenkrat so se mu približali vsi v polkrogu. Tedaj je spregovoril: »Pustite me. tla grem, saj sem sc boril vendar za vašo svobodo in vaš dobro in zato imam tukc rane.« »K, slišali smo že dovolj takih pridig... Kar govori, ampak ukaz jc tu. Brate, kar zlepa jiojdi.« »Kam naj prem?« »Sedaj pojdeš z nami na vas. Potem pa —* boš že videl.« »kaj nameravate z menoj?« »Na seno |>ojdeš, da si oddahneš. Potem te pa naložimo na voz v slamo in tc odpravimo naravnost v mesto.« »In to s-torite vi, meni?« »Mi nismo krivi. Takšen je ukaz — pa konec.« Ranjenec je molčal in jih gledal mirno. Dr-getnl je od in raza. Žalostno sc jc nasmehnil oh misli, s kakšnim trudom sc jc prebijal preko gozda in reke in končno učakal to. Pn sc jc oglasil eden iz gruče: >Jej. jej. k»j bi ga vozili takega! Škoda konje vpregati. Ta ne //Irži niti do razpotja v Borkti. pn ga bo konec.« »C.lejtc, glejte, ljudje božji, kakšno rdečo kapo vam nosi na betici...« »komu si pa ukral to rdečo kapo, gospodek?« »Čez votlo jc bredcl... Voda kaplja od njegovega kožuha.« »Ljudje! Saj je bos ...« »Kje si izgubil škornje, ti — s svojo »svobodo«?« »Mar prihajaš tako daleč, ti, junak?« »kožuh z nekim znamenjem ima.« »Gotovo gu je ukral...« Župan se je prepiru! s svojimi, se zaganjal vanje, ko da bi hotel dobiti od množice odobre-lija svojega službenega ravnanja: No, ljudje, /.vezati ga bo treba!« »I>a bi takegale zvezali —!« »škoda vrvi!« nčlovek bi sc le s krvjo umazal!« »Crknil bo tudi brez vrvi.« »Hm, spustili bi ga,« jc zamrmral nekdo polglasno. »Prav praviš, zgubi sc naj, odkoder ga jc prineslo.« »Samo v vas nc, tukaj pa lahko, čez prelaz — to ni naše.« »Trmoglavca, ki se rad tolče in ljudem pamet meša, je kajpa treba izročiti oblasti. Toda takega reveža da bi vezali...« »Tudi on je kristjan...« »O kakopa!« se zadere župan, »do nas zavohajo. češ v rokah ste gu imeli, pa ste ga spustili ... Sc boš potem ti. betica modra, zagovarjal mesto mene, kajne, in boš ti nesel hrbet pod nagajko?« »No, saj nisem jaz župan. Pa ga zvežite, če hočete« »Vrvi bi bilo treba ...« »Na j skoči .kdo po vrv!« »Pa naj steče kdo, no!« »Pobcri sc!< »Jaz nimam vrvi!« »Zvežite ga s slamnatim povreslom.« »K. seveda — z beko. tudi ta bo zadostovala!« Obkoljeni ranjenec jc zapazil prelaz v stp-roin plotu. S počasnim korakom sc jc umaknil v tn prelaz in začel, podpirajoč se s svojo gorja«'«. prestopati sc od razbora do razbora kar naravnost preko polja proti dvorcu. Napotil se. ie v tisto smer, ker je vodil prelaz v tisto stran. Ljudje so sc pomikali za njim: prepirali so se, pregovarjali in kregali incd seboj. Nekdo, ki jo šel bolj zadaj, je vpil nekaj časa za njim, naj so vrne, in potem zopet, naj obstane. Pa ni obstal; čim bliže so bila gospodarska poslopju dvorca, tem bolj redka in manjša je postajala gruča kmetov, ki so zasledovali vstaša. Ko so gledali begunca, ki se je premikal in gugal kol pravi kruljavec, je buknil iz množice splošen, glasen krohot Eden od njih sc je sklonil, pograbil kepo zmrzle zemlje in jo vrgel za njim; v hrbet ga jc zadel, drugi pa ga jc pogodil ' glavo, ki sc je povesila še niže nad njivo in njenimi brazdami. Zmerjali so ga še z raznimi priimki, toda le od daleč, v vodno večji razdalji, Mladenič sc jc privlekel do zadnje stene dvorce vegu hleva in se naslonil s hrbtom nu zidani steber. V mrzlici in ognju, ki sta mu zastirala oči, jc gledal kmete, ki so stali daleč in mu grozili s pestmi. Oddahnil si jc. Sem ni brila sapa, zavetje jc bilo tiho, suho in prijetno. V srcu ni bilo nc bridkosti, ne žalosti, ne človeškega hrepenenja. Ostala je samo šc želja po večnem snu. I)a sc umakne izpred oči kmetom, ki se niso razšli, ampak sc še vedno posvetovali na živinskem potu, je krenil za hlev. In naenkrat jc stal preti skednjem. Vse prazno, nikjer žive duše, hlevi široko odprti. Došlec jc pokukal na vratih. pa niti enega konja ni zapazil v hlevu — vso zapuščeno. Po jaslih in senicah, ki so bile, prazne, se je naletelo mnogo snega, Na drugi strani dvorišča so sc črnile razvaline in pogorišča zapnljcnih žitnic. kašč in drugih gospodarskih poslopij. Tudi drevje na vrtu je bilo napol osmojeno in plotovi ožgani. Precej niže |*>d toni pogoriščem jo stal velik, starinski dvorec. Vstaš jc prekoračil dvorišče in obstal pred kuhinjskimi vrati. Ker so bila vrata zaprto in se ni ganilo nikjer nič, je bojazljivo potrkal. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel izdajatelj: ivan Rakovec Urednik: Viktor CinčiH