Stari in mladi Slovenec. Vuzrasti. 0. Meni rabi v moškem in ženskem spolu ter pomeni incrementum, aetas. 8. Meni pa bode Ie ženskega spola, da porečem: mlada, šibka, krepka, krasna, moška vzrast. Vukriliti — Vtiperiti. 0. Glagola istega pomena: alas addere, excitare itd. /8. Vkriliti t. j. krila, vperiti t. j. pera, perute dati, vkriljati, vperjati — bi prav služilo pesmkom niojim, da bi se lože dvigali na višave rajske poezije. Vulovinii. 0. Pridevnik, tardus, segnior, raodestus, ki sp vjema menda z vIGgukti, nsl. volhek, volgek, volgak, vly, nsl. volno (miirbe). $. Jaz bi ga razlagal iz vloviti, in kakor žeVipravite, ta človek ima vloven jezik , vloven hod , ki se Iehko vlovi, dohiti. Viipiti. O. Tega bi smel pustiti, ker je gotb. vopjan: ne cogites de scr. bvapaja, sloveni enim hoc vocabulum a germ. muluati sunt. <S. Kaj pa še! Kako je to, da ga Nemci zdaj nimajo, mi pa, in ste ga že Vi rabili v toliko sostavah in oblikab n. pr.: viipiti - pijenje - pijanje, vuz - vus - piti, upiti clamare, vtipijniku clamans, vupli clamor, - lino flebiliter, - listvitf - vovati itd. Meni se vidi, da je beseda naša, ali vsaj občno blago indoevropsko, kakor pravijo sedaj nekteri, nam že davno lastna, in rad verjamem, kar ste pisali Vi sami že pred nokaj leti: peti cuin vupiti cognatum esse videtur. Vflplavu. O. Viiplavu vagus: radix est p I u, quod etiam ire significat, cf. besplavinti immotus. )S. Vplavi (unstat) so taki, ki časih brez vzroka plavajo sim ter tje in - veter preganjajo. Vusoru. 0. Tudi vusorivii difficilis, asper cf. vusrtihlu et vusrušlnii asper, asperior, e praep. vuzu et rad. sruh, quae e primaria sr nata putanda est. 8. Doslej sem pisal Ie o s o r e n severus, serb. osoran iracundus, in nienil sem, da se strinja z os, ost - (scharf, hart); časi utegne mi bolje služiti oblika vsor, vsoriv, vsoren. Viistanivu. 0. Vustanivu - Iivii je expeditus, studiosus. »S. V mislih so mi učenci, ki so bistri, koj pripravljeni, lorej vstanivi ali vstanljivi na vsako rpč, na sleberno vprašanje; vstaniva duša; vstanljiv na molitpv je človek, ki rad moli itd. Vysosti — Vysota. 0. Jaz rabim tudi vysina, ti višina; vysostinii eminpns, vyše alte, vysiti elevare, — se pfFerri, erigi, superbiie. S. Kakor blagost, blagota — čein rabiti bolj pogostno visost, visota, visiti - vesiti, višati - vešati, veša (hangeplatz). Visl. 0. Mar se ti čudna zdi oblika visi celi 6X6xlrjQo?, visi miril niundus ? /8. Čudno se mi vidi le to, da jo imate Vi tolikrat v višji stopnji, kar zaznamnja lahko tudi meni, na pr.: vseblag, vsebogat, vsevidec, vsederžec- vsederžaven onmipotens, vsednevpn, vselptcn, vsečaspn, vsenočen, vspčist, in celo vsepresvet sanctissimus. Ve^lasti. O. Veglasu peritus, veglasinu astutus, iz ve-, vedeti glasu. 8. 0 tem pišete: ,,nsl. ta človek vsaki reči glas ve cuiusque rei peritus est et proverbium: kdor glurai ne ve glas (nani. glasa), naj ne hodi k Ijudem v vas \ver keinen spass versteht, soll nicbt unter leute gehen". — Jaz sara tega pregovora med narodom nisem čul, vendar kaže mi, kako tenko čutilo ima Slovenec! 0. Iz vedeti je vedl scientia, opinio, doctrina. <S. Jaz pravim časih veda p. jezična, zgodovinska, verna, nravna veda; po Vaše bi inoral djati: jezikoslovna, nravna ved ali vednost, zgodovinske vedi. — Iz omenjenega glagola so mi všed in potrebne na pr. vedeteljni intelligens, vediv prudens, vedok gnarus, vedec cognitor, vedati, vedatelj itd. Vedunistvo, pravite, je niagia. Ti vedun ti! 0. Magus (Zauberer) je tudi veštici, veštica maga, kar je pa sklepati z veštati loqui, in vetu verbum, sermo, consilium; pactum. 8. Za stsl. veštl peritus pišejo nekteri nsl. vešč, vest; po teni veščec magus, vešča, baba veštica maga, saga (Wahrsagerin). Se otrok sem slišal časi o kaki stari babi: ti beštica ! Morebiti je tu b nam. v. Mislil bi tudi, da je vedunstvo to kar vedeževanje (Wahrsagerei), in veščec je nioj vedež. Veža. 0. Meni je veža cella penaria (Torrathskammer, shramba t. j. klet za brano), tentorium, tebi pa atrium. 8. Iz le vam poberem besedo vežari sfrvus; vežarji so strežaji, ki po vežah in prednjib sobab slrežejo na povelja svojili gospodov, in da jim naznanjajo goste prijetne in neprijetne. Vestti. O. Vestii je nolus, manifeslus, kakor vestinu. <S. Vest mi je nsl. conscienlia, in vestcn je človek, ki se po njej ravna. Vi ste rabili to obliko bolj sploh, in kaj velja, da je tolikrat slišani ^fest" morebiti vsaj nokterikrat Vaš ^vest" po izreki hrovaeki, ruski itd.? Vesu. O. Vesu m. statera cf. vesili hebr. šekel pondrrarc et aethiop. pendcre et Iat. pondus a pendo; vesa f. libra. $. Dasi Čeh in Poljak pravita kakor jaz tndi vaga, vagati, bi vendar poprijrl se rad slsl. ves, v e s a. V§za. 0. Iz vgzati je v § % a tortura f nsl. teza, tezavnica) , v§zanica, vgslo ligamen, quo mergites (snopje) ligantur. )S. Razun teh bi rai služila časih vgzeti prehendi, na pr. v tmi, v zlobi v e z i (nam. terp. je zvezan), v telesnih pohotih itd.