List za obveščanje delavcev informator gorenje Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD Številka 4 Leto XVIII. Titovo Velenje, 1. februarja 1984 Skupen nastop Gorenja in Iskre Prejšnjo sredo, 25. januarja, je potekel rok za prijavo posebnih oblik povezovanja gospodarstva, v katere naj bi se organizacije združenega dela v tem letu vključile za uresničevanje svojih proizvodnih in izvoznih usmeritev. Sprva je bilo predvideno, da bodo delovne organizacije Gorenje, skupaj z največjimi dobavitelji, oblikovale posebno povezavo. Pozneje pa je bilo dogovorjeno, da se kot posebna oblika gospodarskega povezovanja prijavijo pri Interesni skupnosti Jugoslavije za gospodarske stike s tujino sozda Iskra in Gorenje ter Tovarna kolektorjev Idrija, in to skupaj s 64 kooperanti in 39 kupci iz vse Jugoslavije. Povezani v reprodukcijski verigi naj bi ustvarili v letu 1984 272 milijonov dolar- jev izvoza, za uvoz bi porabili 230 milijonov dolarjev in za to združili 10 milijonov dolarjev. Interesna skupnost Jugoslavije za gospodarske stike s tujino mora skupaj z Gospodarsko zbornico Jugoslavije do 5. februarja oceniti, če predlagane povezave ustrezajo dogovorjenim merilom in predpisom. Dodajmo, da so se organizacije združenega dela iz Slovenije odločile za 14 posebnih oblik gospodarskih povezav. Leto 1984-leto kakovosti Gorenja Med najpomembnejšimi cilji ekonomske stabilizacije je tudi povečanje izvoza. Vendar ne izvoza za vsako ceno, pač pa izvoza, s katerim bomo ustvarili devizne učinke. V prizadevanjih za dosego tega cilja pa ima kakovost izdelkov in storitev, kot osnovni kriterij njihove uporabne vrednosti in konkurenčne sposobnosti, odločujoč pomen. Tudi za nadaljnji obstoj in razvoj Gorenja je eden od bistvenih pogojev ustrezna kakovost izdelkov in storitev, ki jo moramo dvigniti na raven evropske in svetovne konkurenčnosti. Izvozna usmeritev vseh proizvodnih programov je naša trajna usmeritev. Zato smo v okviru poslovne politike, opredeljene v sanacijskih programih, namenili posebno pozornost in pomen kakovosti izdelkov in storitev ter poslovanju nasploh. Da bi dosegli smelo zastavljeni cilj, preiti v višji kakovostni in cenovni razred, bomo morali v naslednjem obdobju v zaostrenih gospodarskih razmerah in trdem konkurenčnem boju doma in v svetu mnogo bolj organizirano in zavzeto kot doslej zagotavljati višjo raven kakovosti naših izdelkov. V podporo tem prizadevanjem je bila sprejeta odločitev, da leto 1984 razglasimo za LETO KAKOVOSTI GORENJA. Sprejeli pa smo tudi program aktivnosti. Le-te so že opredeljene v sanacijskih programih in projektu „Ob-nova Gorenja". Tako bomo publicirali kakovost in leto kakovosti, izpopolnjevali sistem integralnega upravljanja kakovosti, reševali tekoče probleme kakovosti izdelkov in storitev ter zagotavljali kakovost v vseh funkcijah poslovnega procesa. Nadalje bomo izobraževali in motivirali za kakovost. gorenje Pokrovitelj XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84 999 Leto kakovosti Gorenja bo, skladno s celostno grafično podobo Gorenja, spremljal tudi poseben grafični znak. Z aktivnostmi v okviru leta kakovosti želimo dodatno spodbuditi in motivirati vse delavce Gorenja, od neposrednega proizvajalca do vodilnega delavca, za kar najbolj angažirano izvajanje politike kakovosti. Ponekod bo potrebno namreč bistveno spremeniti odnos do kakovosti, tako pri posameznikih, v službah, v tozdih itd., saj bomo brez višje ravni kakovosti in večje produktivnosti le težko uresničili naloge za sanacijo Gorenja. Za dosego zastavljenih ciljev kakovosti se bodo morale kar najbolj zavzeti vse poslovne funkcije in organizacijske enote, od marketinga, raziskav, razvoja, konstrukcije, tehnologije, proizvodnje, kontrole kakovosti itd., do nabave, prodaje in servisa, in sicer s svojo vlogo, pristojnostmi in odgovornostmi, in pa sleherni delavec, ki združuje delo v Gorenju. Kakovost Gorenja se mora odražati v kakovosti izdelkov, kot so funkcionalnost, zanesljivost, varnost, trajnost, privlačen izgled, ekonomičnost v uporabi, kot tudi v kakovosti poslovanja, to je v poslovno tržnem pristopu do kup-•cev, jamstvu, hitrih in kakovostnih servisnih storitvah, založenosti z rezervnimi deli itd., prav tako pa tudi v enotni celostni podobi Gorenja. Albin Repše V naslednji številki Informatorja, ki bo izšla predvidoma v petek, 3. februarja, bomo objavili poročila v poslovanju TOZD in DSSS v letu 1983. Proizvodno delo letos Znana so prizadevanja za nadaljnji dvig proizvodnje in za izboljšanje ekonomskega položaja tovarne gospodinjske opreme Gorenja. Tovrstni lanskoletni dosežki so resnično spodbudni. Letošnji cilj pa je več kot 20 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Za uresničitev te naloge pa manjkajo delavci v neposredni proizvodnji. Že decembra 1983 j'e bil izoblikovan predlog, da bi strokovni in administrativni delavci, zaposleni v delovnih skupnostih Gorenj"a v Titovem Velenju, opravili v letu 1984 v neposredni proizvodnji 12 delovnikov, od tega 1 delovnik udarniško. V proizvodnji naj bi delali moški, stari do 50 let, ženske pa do 45. leta starosti. Pričakovati pa je mogoče, da se bodo za proizvodno delo odločili tudi starejši, če jim bo to dopuščalo zdravje. V številnih delovnih okoljih so zaposleni že sprejeli odločitev o proizvodnem delu v Gorenju TGO v letu 1984. Drugod pa bodo o tem predlogu razpravljali i-n sklepali ob obravnavi sanacijskih programov. Za delo v proizvodnji bodo prejeli delavci osebni dohodek za dela in naloge, ki jih bodo opravljali v neposredni proizvodnji, in to v obliki nadur. Proizvodno delo bo usklajevala kadrovska služba Gorenja TGO. Pri razporejanju pa naj bi upoštevali strokovno usposobljenost posameznikov, da bi tako delavci poleg proizvodnega dela prispevali še strokovne predloge. In še to: v vseh delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju bodo ocenili uspešnost proizvodnega dela v Gorenju TGO v letu 1983. V Črnomlju druga izmena Zaposlitev za 40 novih delavcev v tozdu Kompresorji V prizadevanjih, da povečajo proizvodnjo kompresorjev, ki jih potrebujeta tozda Hladilniki in Zamrzovalniki Gorenja TGO, bodo v tozdu Kompresorji Črnomelj ta mesec uvedli drugo izmeno. Zdaj izdela 111 delavcev na dan 1.600 kompresorjev in so proizvodne zmogljivosti v eni izmeni povsem izkoriščene. Uvedba druge izmene omogoča, med drugim, tudi zagotovljenih 550.000 elektromotorjev, ki jih bo poslala v Črnomelj Iskrina Montaža iz Spodnje Idrije. V tozdu Kompresorji bo dobilo zaposlitev novih 40 delavcev iz središča Bele Krajine in njegove okolice. V ospredju delovanja človek TISKOVNA KONFERENCA V četrtek bo v Gorenju tiskovna konferenca, na kateri bomo predstavnike sredstev obeščanja seznanili z rezultati gospodarjenja poslovnega sistema Gorenje v letu 1983 in z načrti za leto 1984. Posredovali pa jim bomo tudi osnovne usmeritve sanacijskih programov Gorenja TGO in GPS. V ponedeljek, 30. januarja 1984, je bila v Titovem Velenju programsko-volilna seja konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Gorenje TGO — Pregledali delo in sprejeli smernice za nadaljnje delovanje — Predsednik izvršnega odbora Konference OO ZSS Gorenje TGO je Ivan Sotošek. V težavnem obdobju zadnjih dveh let je sindikat v Gorenju TGO ohranjal akcijsko enotnost. Kljub temu, da so v teh letih sindikalni aktivisti uspeli izpeljati mnoge zastavljene naloge, pa nas v času sanacije in preobrazbe Gorenja paka še veliko dela. Prav zato so na programsko-volilni seji delegati, ki so sicer pozorno spremljali poročila o preteklem delovanju, največ časa namenili programskim usmeritvam Konference. Vsekakor je naša osnovna naloga krepitev samoupravnega in materialnega položaja delavca. Ta naloga izhaja tudi iz programa ZSS in ustavne vloge sindikata. Njena uresničitev pa terja predvsem krepitev delovne odgovornosti in discipline. Ustvarjalno kritično moramo obravnavati teze o presnovi Gorenja ter predlog reorganizacije Gorenja TGO. Čimbolj bodo rešitve ustrezale izboljšanju položaja delavca, lažje jih bomo uresničili in trajnejše bodo. Pri tem pa moramo preprečevati uveljavljanje ozkih interesov. Vztrajati moramo pri uresničevanju sprejetih nalog. V interesu sindikata ni, Nova vodstva OO ZK in OO ZSS Objavljamo seznam novoizvoljenih sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov v Gorenju TGO in Gorenju Promet Servis: GORENJE TGO tozd Orodjarna Bogomir Batič tozd Elektronika Titovo Velenje Milan Opšteter tozd Gostinska enota Ciril Ugovšek tozd Galvana Marija Zajec tozd Plastika Alojz Plevnik tozd Pohištvo Franc Kompare tozd Embalažnica Ladislav Bračič tozd Štedilniki Anton Ocepek tozd Pralna tehnika Anka Melanšek tozd Vzdrževanje Irena Berložnik DSSS splošne službe Ivan Tajnšek DSSS tehnične službe Bojan Penšek tozd Hladilna tehnika Franc Dimeč tozd Kuhalni aparati Štefan Kotnik tozd Avtopark Alojz Kolenc tozd Zamrzovalniki Boris Bežan GORENJE PROMET SERVIS tozd Servis in maloprodaja Jože Flis tozd Promet domača trgovina Željko Preininger tozd Promet zunanja trgovina Jože Krebl DSSS Gorenje Promet Servis Peter Rudolf Objavljamo tudi seznam novoizvoljenih predsednikov os- novnih organizacij zveze sindikatov v Gorenju Promet Servis: tozd Servis in maloprodaja Dušan Hajšek tozd Promet Emilija Lesjak DSSS Gorenje Promet Servis Boža Bežan je zapisano v smernicah Konference, da se dobri predlogi pohvalijo, ampak uresničijo. Delegati so spregovorili tudi o humanizaciji dela in delovnih pogojev. Tako je Jože Kuder, predsednik ZKPO Gorenje TGO, ki je sodeloval na Konferenci, poudaril, da mora biti v ospredju naše pozornosti človek, zato ni vseeno, kje dela in kako živi. Oblikovati je treba takšna delovna mesta, ki bodo zagotavljala delo tudi delavcem z zmanjšano delovno zmožnostjo. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na nagrajevanje proizvodnega in kreativnega dela. Nagrajevati moramo delo, kot je dejal Vlado Rančigaj, predsednik delavskega sveta Gorenja TGO, in ne prisotnost na delu. Merila za nagrajevanje morajo odražati delavčev prispevek k uspešnosti tozda ali delovne organizacije. Precej dela čaka novo vodstvo sindikata tudi na področju razvijanja in dograjevanja novih oblik dela samoupravnih delovnih skupin, delavske kontrole ter delegacij. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na kulturno in rekreativno dejavnost. Da bi lahko bili uspešni pri uveljavljanju svojih načel ter izpolnjevanju začrtanih smernic, pa je nedvomno potrebno tudi izobraževanje sindikalnih delavcev. PRED PRAZNIKOM KULTURE Mladinci tozda Hladilna tehnika prirejajo v četrtek, 2. februarja 1984 ob 14.15, v jedilnici Gostinske enote kviz, ki je posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Sprejem olimpijske plamenice Prenos olimpijskega ognja iz Grčije na ozemlje prireditelja olimpijskih iger vsakokrat predstavlja simbol razvoja in oživljanja olimpijskega duha in ideala. Olimpijski ogenj bo po Jugoslaviji potoval z lokalnimi štafetami in prenočeval v 185 mestih. V Titovo Velenje bo plamenica prispela 2. februarja ob 14.30. Pričakali jo bomo v zimskem športnem centru ob izteku smučarskih skakalnic pod velenjskim gradom. Od prihoda v Titovo Velenje do osrednjega prostora, kjer bo priložnostna slovesnost, _ in od tu do predora pod Šaleš- kim gradom, bodo plamenico nosili izbrani telesnokulturni delavci in športniki občine Velenje. V programu, ki se bo pričel ob 13. uri, bodo člani smučarsko-skakalnega kluba sodelovali s serijo smučarskih skokov in prikazom paralelnega veleslaloma. Prihod plamenice bodo naznanile fanfare, po prižigu plamenice in pozdravnem govoru pa bodo učenci osnovne šole Anton Aškerc ob igranju olimpijske himne izvedli kratko točko, ki jo bodo zaključili z živimi olimpijskimi krogi. Vse delavce vabimo, da se prireditve ob sprejemu olimpijske plamenice udeležijo v kar največjem številu. Prvenstvo Gorenja v sankanju Snega imamo letos dovolj. Tako so dejali delavci Gorenja, ki so se prejšnjo nedeljo, 22. januarja 1984, pomerili na prvenstvu Gorenja v sankanju za leto 1984. Nad 70 privržencev tega razvedrilnega športa se je zbralo na tradicionalni progi s Tolstega vrha nad Mislinjo. Na okrog 2500 m dolgi, položni in zasneženi progi, so tokrat znova bili najboljši tisti, ki so si posebej pripravili sani in izkoristili tudi svojo vzdržljivost. Tekma je lepo uspela, najboljši pa so si priborili priznanja, tozdi pa nove točke za Pokal Gorenja. REZULTATI: Moški do 30 let: 1. Andrej Oder, Vzdrževanje, 6.49,59, 2. Milan Jošt, Elektronika, 7.52,72, 3. Stanko Sebanc, Kuhalni aparati, 8.08,25; Moški od 31 do 40 let: 1. Srečko Krajnc, Galvana, 7.54,17, 2. Marjan Rotovnik, Orodjarna, 8.42,69, 3. Jože Pirečnik, SOP, 8.49,96; Moški nad 40 let: 1. Marjan Felicijan, Vzdrževanje, 8.16,59, 2. Anton Gros, Kuhalni aparati, 8.33,06, 3. Anton Oder, Galvana, 9.19,38; Ženske do 30 let: 1. Duška Kregar, Vzdrževanje, 9.51,05, 2. Metka Mohorko, Pralna tehnika, 10.18,09, 3. Tina Oštir, Kuhalni aparati, 10.26,18; Zenske od 31 do 40 let: 1. Ivica Svečko, Galvana, 9.30,03, 2. Rozalija Kac, Galvana, 9.49,35, 3. Silva Čurči, DSSS GPS, 10.09,42; Ženske nad 40 let: 1. Ana Oder, Galvana, 9.58,60, 2. Marija Mahkovec, Kuhalni aparati, 11.55,95, 3. Ana Konovšek, Galvana, 11.87,47. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.