^UMAR _o ~fü TT U Q) U) O O s/ t/> X E x 1 o (N >to 00 o O fN CU o E n i o cu u cu "O Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 12 / letnik XIX / 2013 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Matevž Hribernik Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Urška Brodar; mag. Gonzalo Caprirolo; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; Janez Kušar; Urška Lušina, mag.; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc Izbrane teme sta pripravili: mag. Tanja Čelebič (Dosežki 15-letnikov v okviru raziskave PISA); Helena Mervic (Denarni prejemki prebivalstva v letu 2012) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 115 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................15 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................18 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................19 Javne finance...........................................................................................................................................................................................22 Okvirji Okvir 1: Izstop Irske in Španije iz mehanizmov začasne in stalne finančne pomoči EU.......................................8 Okvir 2: Rezultati stresnih testov v slovenskem bančnem sistemu........................................................................21 Izbrane teme Dosežki 15-letnikov v okviru raziskave PISA..............................................................................................................27 Denarni prejemki prebivalstva v letu 2012.................................................................................................................29 Statistična priloga.........................................................................................................................................33 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. januarja 2014. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je na začetku zadnjega četrtletja leta 2013 po nekaterih kazalnikih nekoliko zmanjšala, gospodarska klima in pričakovanja pa so se nadalje izboljšala. Oktobra se je zmanjšala aktivnost v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter prihodek v trgovini na drobno. Razmere na trgu dela so ostale zaostrene, a se že več mesecev niso poslabšale. Novembra in decembra so se kazalniki razpoloženja (ESI, PMI) še izboljšali. Nadaljevanje skromnega okrevanja v evrskem območju v zadnjem četrtletju leta pričakujejo tudi mednarodne institucije (ECB, Consensus), ki so tudi nekoliko izboljšale napovedi za leto 2014. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji oktobra kažejo na nadaljevanje rasti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu, drugi kazalniki pa so ostali na podobni ravni kot v preteklih mesecih. Po rasti v tretjem četrtletju sta se realni izvoz in uvoz blaga po naši oceni oktobra nadalje povečala (desez.). Podobno se je povečala tudi vrednost opravljenih del v gradbeništvu, ki je bila znatno višja kot v začetku leta, a še vedno najbolj zaostaja za ravnmi pred začetkom krize. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in prihodek v trgovini na drobno sta oktobra ostala na podobni ravni kot v tretjem četrtletju, ko se je aktivnost nekoliko zmanjšala. Skoraj nespremenjena ostaja tudi vrednost kazalnika gospodarske klime, kjer se je konec leta nekoliko izboljšalo razpoloženje le v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Razmere na trgu dela so ob koncu leta ostale zaostrene, povprečna bruto plača na zaposlenega pa se je nekoliko zvišala. Število delovno aktivnih se od spomladi do oktobra ni bistveno spremenilo (desez.), število registriranih brezposelnih pa se je v zadnjih dveh mesecih 2013 spet povečalo. Konec decembra je bilo tako registriranih 124.015 brezposelnih, kar je za 4.702 oseb več kot mesec prej. Glavni razlog za povečanje sta iztek pogodb za določen čas in majhno število oseb, ki so dobile zaposlitev. Na letni ravni je bilo število brezposelnih v povprečju za 8,8 % večje kot leta 2012. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je oktobra nekoliko zvišala, kar je posledica rasti plač v javnih družbah, nekoliko se je zvišala tudi bruto plača v zasebnem sektorju. Cene življenjskih potrebščin so se decembra znižale za 0,9 %, medletno pa so bile v letu 2013 višje za 0,7 %. K mesečnem zmanjšanju so prispevale predvsem sezonsko nižje cene obleke in obutve, ki so se tokrat znižale bolj, kot je za ta mesec običajno, in nižje cene nekaterih storitev, ki so posledica enkratnih dejavnikov. Ob odsotnosti cenovnih šokov iz mednarodnega okolja in zaradi nekaterih enkratnih dejavnikih ob koncu leta je bila letna inflacija kljub julijskemu dvigu DDV znatno nižja kot v predhodnem letu in se je znižala na najnižjo raven po osamosvojitvi. Razmere v slovenskem bančnem sistemu so ob koncu leta 2013, pred začetkom sanacije, ostale slabe. Novembra se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za približno 240 mio EUR. Pretežen del znižanja je bil ponovno posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij, bolj kot v preteklih mesecih so se razdolževala tudi država in gospodinjstva. V enajstih mesecih se je tako obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za 1,9 mrd EUR, kar je skoraj trikrat toliko kot v enakem obdobju leta 2012. Banke so se še naprej neto razdolževale na tujem, zmanjšal pa se je tudi obseg vlog države in gospodinjstev v bankah. Po izredno visoki septembrski rasti obsega slabih terjatev se je ta oktobra nekoliko znižal. Rezultati pregleda stanja v bančnem sistemu in stresnih testov so pokazali, da bi v primeru uresničitve neugodnega makroekonomskega scenarija kapitalski primanjkljaj pregledanih bank znašal do 4,8 mrd EUR (13,7 % BDP). Država je v skladu z objavljenimi rezultati že decembra izvedla del dokapitalizacije bank. Po podatkih konsolidirane bilance je primanjkljaj javnih financ v prvih desetih mesecih 2013 znašal 1,4 mrd EUR, kar je več kot v enakem obdobju leta 2012. K medletno višjemu primanjkljaju za 260 mio EUR so prispevali predvsem nižji javnofinančni prihodki (285 mio EUR), ki so se zmanjšali predvsem zaradi upada davčnih prihodkov (davki od dohodka pravnih oseb in dohodnina) in prispevkov za socialno varnost. Predvsem zaradi uvedbe višje stopnje DDV v juliju pa so bili prihodki od davka na dodano vrednost medletno nekoliko višji. Odhodki so bili v prvih desetih mesecih nekoliko manjši kot v enakem obdobju leta 2012 (26 mio EUR), predvsem zaradi manjših izdatkov za plače, nakupe blaga in socialne transiere (z izjemo pokojnin). ro c ro £ 'S ro ro "O O a O & ro >u O a Mednarodno okolje Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju so se v oktobru znižali drugi mesec zapored kot posledica še vedno šibkega domačega povpraševanja. V evrskem območju se je oktobra drugi mesec zapored znižal obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih (-0,7 %, desez.), medletno je bil višji za 0,6 %. Zmanjšala so se tudi nova naročila v predelovalnih dejavnostih (-2,2 % desez.). Nadaljevalo se je zniževanje obsega opravljenih del v gradbeništvu in obsega prodaje v trgovini na drobno, ki sta nižja tudi na medletni ravni.1 Precejšen upad proizvodnje predelovalnih dejavnosti je že drugi mesec zapored nepričakovano beležila Nemčija (-1,1 %, desez.), kjer so se glede na predhodni mesec znižala tudi nova naročila v predelovalnih dejavnostih (-2,2 %). Na trgu dela razmere v evrskem območju skladno z napovedmi še naprejostajajo zaostrene. V tretjem četrtletju zaposlenost stagnira, oktobra pa je ostala visoka tudi stopnja brezposelnosti (12,1 %), še posebno med mladimi (24,4 %2), ki se je v zadnjih mesecih še nekoliko povečala. Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Obseg opr. del v gradben. Vir: Eurostat, preračuni UMAR: Gospodarska klima v evrskem območju se je novembra zopet izboljšala. Kazalnik ESI, ki se zvišuje od maja, se kljub upočasnjeni rasti v zadnjih dveh mesecih približuje dolgoročnemu povprečju. K rasti kazalnika sta največ prispevala povečanje zaupanja v storitvah in industriji, medtem ko se je zaupanje poslabšalo med potrošniki in v gradbeništvu, v trgovini na drobno pa je ostalo skoraj nespremenjeno. Tudi kazalnik PMI za predelovalne dejavnosti v evrskem območju se je decembra zopet 1 V gradbeništvu se je oktobra obseg opravljenih gradbenih del zmanjšal za 1,2 % (desez.), medletni padec pa je bil 2,4 %. Obseg prodaje v trgovini na drobno se je zmanjšal za 0,3 %, medletno pa za 0,1 %. 2 Osebe, ki imajo manj kot 25 let. izboljšal in dosegel najvišjo vrednost v dveh letih in pol. Izboljšala sta se tudi decembrska kazalnika razpoloženja za nemško gospodarstvo Ifo in ZEW. Slika 2: Kazalniki zaupanja v evrskem območju Industrija -----Storitve Potrošniki -Trgovina na drobno Gradbeništvo —■— Gosp. klima v EMU (desna os) Vir: EK. Mednarodne institucije so decembra zvišale napovedi gospodarske rasti za 2014. Izboljšana pričakovanja glede gospodarske aktivnosti v evrskem območju se odražajo tudi v napovedih ECB, ki je v primerjavi s septembrskimi projekcijami decembra za 0,1 o. t. zvišala napoved gospodarske rasti za leto 2014, ko naj bi se realni BDP povečal za 1,1 %. K zmerni krepitvi gospodarske aktivnosti naj bi prispevalo postopno okrevanje domačega in zunanjega povpraševanja, vendar bo gospodarsko rast nadalje zaviralo razdolževanje v zasebnem in fiskalna konsolidacija v javnem sektorju ter visoka brezposelnost. Slika 3: Donosnosti 10-letnih državnih obveznic Portugalska -Nemčija ----Španija —»—Italija -----Irska .................Avstrija — • • Slovaška -Slovenija n lu n u n aj uj ja ju aj ^ Vir:Bloomberg. Okvir 1: Izstop Irske in Španije iz mehanizmov začasne in stalne finančne pomoči EU Kot odziv na zaostrovanje gospodarske krize sta bila v okviru EU dogovorjena dva instrumenta za zagotavljanje finančne stabilnosti državam, ki imajo omejen dostop do sredstev na finančnih trgih. Evropski instrument za zagotavljanje finančne stabilnosti vključuje stalno (EFSM) in začasno komponento (EFSF), ki naj bi se izvajala do konca leta 20141. V okviru EFSF so bila za Grčijo, Portugalsko in Irsko dogovorjena skupna sredstva v višini 188,3 mrd EUR, v okviru EFSM pa za Portugalsko in Irsko 48,5 mrd EUR2. Aktiviranje sredstev skupne pomoči je bilo odvisno od izpolnitve številnih pogojev, ki so jih postavile Evropska komisija, ECB in IMF. Ti so podobni pogojem, ki jih postavlja IMF v okviru svojih pristojnosti dajanja plačilnobilančne pomoči. V letu 2012 je bil stalni mehanizem EFSM nadgrajen z ustanovitvijo stalnega Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), katerega velikost znaša do 700 mrd EUR3. Vanj sta vstopili Španija in Ciper. Pravila in zahteve za črpanje sredstev iz tega mehanizma so se v primerjavi z EFSF (in EFSM) še zaostrila in so tesno povezana z novimi pravili finančnega upravljanja v EU (fiskalni pakt). Irska in Španija sta iz mehanizmov finančne pomoči izstopili decembra2013. Irska je bila v letu 2011 prva država EU, ki se je vključila v mehanizma EFSF in EFSM. Glavni razlog so bili veliki javnofinančni problemi4 zaradi pokrivanja izgub v bančnem sistemu, ki so bile posledica zloma nepremičninskega trga in velike izpostavljenosti irskih finančnih institucij na ameriškem trgu. Irska je v obdobju 2011-2013 prejela 17,1 mrd EUR finančne pomoči iz EFSF5 in 22,5 mrd EUR iz EFSM, skupno iz vseh virov6 pa 67,5 mrd EUR. V tem obdobju je izvedla številne reforme za izboljšanje konkurenčnosti in nova delovna mesta7, prestrukturirala in dokapitalizirala bančni sektor ter ponovno vzpostavila javnofinančno vzdržnost (omejitev odhodkov, reforma davčnega sistema, dodatni proračunski prihodki). Zaradi težav v bančnem sektorju, ki so bile posledica zloma nepremičninskega trga, je leta 2012 za pomoč EU zaprosila tudi Španija. V okviru mehanizma ESM ji je bilo odobrenih 100 mrd EUR pomoči. V enem letu je za prestrukturiranje in dokapitalizacijo bančnega sektorja počrpala 41,3 mrd EUR sredstev8, ob tem ustanovila slabo banko, izvedla več strukturnih reform in začela s konsolidacijo javnih financ. Obe državi sta si s sprejetimi ukrepi ponovno pridobili zaupanje na finančnih trgih, pri obeh so se močno zmanjšale tudi zahtevane donosnosti na 10-letne državne obveznice9. Gospodarsko, finančno in proračunsko stanje bo, dokler državi ne odplačata 75 % prejetega posojila, dvakrat letno preverjala EK v sodelovanju z ECB. Irska naj bi dolg vrnila do leta 2042, Španija pa 2027. 1 Prvotno je mehanizem predvideval trajno komponento v višini do 60 mrd EUR (EFSM) in začasno z ročnostjo treh let, katere vrednost naj bi znašala do 440 mrd EUR (EFSF). IMF naj bi zagotovil dodatnih 250 mrd EUR sredstev. 2 Znesek 188,3 mrd EUR predstavlja samo delež EFSF in 48,5 mrd EUR samo delež EFSM, saj so države pomoč prejele tudi od IMF in drugih virov. 3 Vplačani kapital držav članic EMU v višini 80 mrd EUR in kapital na vpoklic v višini 620 mrd EUR. 4 Javnofinančni primanjkljaj je med leti 2008 in 2011 presegel 10 % BDP, v letu 2010 je dosegel celo 30,6 % BDP. Bruto dolg sektorja država, ki je leta 2007 znašal 24,9 % BDP se je do leta 2012 povečal na 117,4 % BDP. 5 Povprečna (tehtana) ročnost posojil pridobljenih iz EFSF je 20,8 let. 6 IMF in bilateralne posojilodajalke (Danska, Švedska, Združeno kraljestvo). 7 V oktobru 2012 je brezposelnost znašala 14,5 % in se je do oktobra 2013 znižala na 12,6 %. 8 Povprečna (tehtana) ročnost posojil pridobljenih iz ESM je 12,5 let. 9 Zahtevane donosnosti Irske so dosegle okoli 13 % (julij 2011), Španije pa 7 % (julij 2012). Konec decembra 2013 so se zahtevane donosnosti Irske znižale na 2,8 %, Španije pa na 3,6 %. Decembra so se izboljšale tudi napovedi Consensus, ki evrskemu območju v letu 2014 napoveduje 1,0 % rast BDP, kar je za 0,1 o t. več kot v novembrski napovedi. Decembra so se zahtevane donosnosti državnih obveznic večine držav evrskega območja nekoliko zvišale. Povečanje napetosti na trgih državnih obveznic je bilo povezano z napovedjo spremenjene politike ameriške centralne banke glede odkupa obveznic. FED bo januarja začel z zmanjševanjem mesečnega nakupa državnih obveznic in vrednostnih papirjev zavarovanih s hipoteko s 85 mrd USD na 75 mrd USD3. Posledično so se nekoliko zvišale donosnosti državnih obveznic evrskih držav z najvišjo bonitetno oceno (AAA) in tudi donosnosti najbolj izpostavljenih držav. Izjema so bile donosnosti obveznic Irske in Slovenije. 3 V primeru nadaljnjega okrevanja gospodarstva ZDA naj bi se sredstva za odkup še naprej zmanjševala. Medbančne obrestne mere so se decembra nekoliko zvišale, a v povprečju leta 2013 še vedno ostajajo na zelo nizkih ravneh. ECB je zaradi zmanjšanja cenovnih pritiskov in spodbujanja okrevanja gospodarstva evrskega območja v letu 2013 dvakrat znižala ključno obrestno mero, in sicer skupno za 0,5 o. t. na 0,25 %. Spremembe se niso bistveno odrazile na gibanju vrednosti medbančnih obrestnih mer v evrskem območju, saj se vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a giblje na podobnih ravneh že od septembra 2012. V povprečju leta 2013 je ta vrednost znašala 0,220 %, medletno pa je bila nižja za 35 b. t. Tabela 1: Obrestne mere denarnega trga v %, povprečje 3-mesečni EURIBOR 3-mesečni LIBOR za USD 3-mesečni LIBOR za CHF 2012 december 0,186 0,309 0,017 2013 november 0,223 0,239 0,020 december 0,274 0,245 0,020 Vir: Euribor EBF, BBA Libor. V letu 2013 se je vrednost evra v primerjavi z najpomembnejšimi svetovnimi valutami zvišala. Vrednost evra, ki se je decembra ponovno povečala, je v povprečju letu 2013 znašala1,328 USD za 1 EUR, kar je 3,4 % več kot leto prej. Vrednost evra se je močno zvišala še posebno v primerjavi z japonskim jenom (za 26,5 % na 129,66 JPY za 1 EUR), višja je bila tudi v primerjavi z britanskim funtom (za 4,7 % na 0,850 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 2,1 % na 1,231 CHF za 1 EUR). Tabela 2: Menjalni tečaj nacionalne valute za EUR povprečje EUR/USD EUR/CHF EUR/GBP EUR/JPY 2012 december 1,312 1,209 0,812 109,71 2013 november 1,349 1,232 0,838 134,97 december 1,370 1,225 0,836 141,68 Sprememba v decembru 2013 (v%) mesečno 1,6 -0,6 -0,2 5,0 medletno 4,5 1,30 3,0 29,1 Decembra so se dolarske cene nafte Brent zvišale. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je zvišala za 2,8 % na 110,76 USD za sod, medletno je bila višja za 1,2 %. Cene nafte, izražene v evrih, so se decembra zvišale za 1,0 % na 80,79 EUR za sod, medletno so bile nižje za 2,4 %. Na decembrsko zvišanje so vplivale predvsem motnje v ponudbi iz držav članic OPEC. Kljub večjim nihanjem med letom (med 96 in 118 USD za sod) se je povprečna dolarska cena nafte v letu 2013 znižala za 2,3 % na 108,45 USD za sod, izraženo v EUR pa za 5,7 % na 81,66 EUR za sod. Po zadnjih podatkih IMF so se dolarske cene neenergetskih surovin v novembru nekoliko znižale predvsem zaradi nižjih cen hrane in kovin. Indeks dolarskih cen neenergetskih surovin je bil novembra za skoraj 3 % nižji kot pred enim letom. Medletno so se najbolj znižale cene hrane, ki so Slika 5: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 140 1,8 1,6 1,4 oc 1,0 0,8 0,6 rs rs m m Vir: ECB, EIA, preračun UMAR nižje za 5,7 %. Po začasnih podatkih IMF decembra ni prišlo do večjih sprememb cen neenergetskih surovin. Slika 6: Dolarske cene neenergetskih surovin - Neenergetske surovine Kmetijske surovine Hrana Kovine 240 220 200 0 180 0 S 160 0 2 1 140 120 100 80 60 Vir: IMF. Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji oktobra kažejo na nadaljevanje rasti izvoza in opravljenih del v gradbeništvu, drugi kazalniki pa so ostali na podobni ravni kot v preteklih mesecih. Po rasti v tretjem četrtletju sta se realni izvoz in uvoz blaga po naši oceni oktobra nadalje povečala (desez.). Podobno se je povečala tudi vrednost opravljenih del v gradbeništvu, ki je bila znatno višja kot v začetku leta, a še vedno najbolj zaostaja za ravnmi pred začetkom krize. Obseg 80 1,2 Q 60 40 20 Vir: ECB proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in prihodek v trgovini na drobno sta oktobra ostala na podobni ravni kot v tretjem četrtletju, ko se je aktivnost nekoliko zmanjšala. Skoraj nespremenjena ostaja tudi vrednost kazalnika gospodarske klime, kjer pa se je konec leta nekoliko izboljšalo razpoloženje le v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Slika 7: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu ■ Pri h. v trgovini na drobno \ /\ \ \ \ i. v Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2012 X 13/ IX 13 X 13/ X 12 I-X 13/ I-X 12 Izvoz1 1,9 2,7 1,9 2,5 -blago 0,8 5,2 3,5 2,0 -storitve 6,7 -7,6 -4,7 4,4 Uvoz1 -2,6 4,3 2,1 -2,1 -blago -3,0 6,2 1,8 -2,4 -storitve -0,1 -6,7 4,0 0,1 Industrijska proizvodnja -1,1 -0,12 -0,73 -1,43 -v predelovalnih dejavnostih -2,3 -0,12 -1,43 -2,13 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,8 7,62 27,33 -7,33 Trgovina na drobno - realni prihodek -2,3 1,82 -1,23 -3,73 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek -2,8 -1,42 1,83 -0,53 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Po rasti v tretjem četrtletju sta se realni izvoz in uvoz blaga po naši oceni oktobra nadalje povečala.4 Realni izvoz blaga (1,5 %) se je povečal zaradi nadaljevanja rasti izvoza v države EU ob upočasnjenem zmanjševanju izvoza izven EU. V prvih desetih mesecih je bil realni izvoz blaga 2,6 % (orig.) večji kot v enakem obdobju predhodnega leta. Ob tem je bila izmed šestnajstih najpomembnejših proizvodov, ki predstavljajo tri četrtine celotnega izvoza blaga, medletna realizacija pri desetih boljša kot v letu 2012. Med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami je k temu največ prispevala medletna rast izvoza v Rusijo, ki se je v zadnjih mesecih sicer upočasnila, v Avstrijo in v Italijo, medtem ko je bil izvoz v Nemčijo, ob siceršnjem izboljšanju v zadnjih mesecih, v tem obdobju medletno manjši. Realni uvoz blaga se je tudi oktobra povečal (1,8 %), prekinitev padanja v zadnjih mesecih pa je po naši oceni predvsem posledica večjega uvoza proizvodov za široko porabo, zlasti osebnih avtomobilov. V desetih mesecih je bil realni uvoz na podobni ravni kot v enakem obdobju predhodnega leta (-0,2 %, orig.). Slika 8: Blagovna menjava - realno -Izvoz -Uvoz r* r J A / ■■■ ^/v / A j ^ v\ Vir: SURS, preračuni UMAR. Oktobra se je nadaljevalo zmanjševanje nominalnega izvoza storitev, po rasti v tretjem četrtletju se je zmanjšal tudi uvoz (desez.).5 Nominalni izvoz storitev6 se zmanjšuje od aprila, sprva predvsem zaradi padanja izvoza ostalih poslovnih storitev, v zadnjih mesecih pa se je najbolj zmanjšal izvoz drugih storitev.7 V prvih desetih mesecih je bil skupni izvoz 4,4 % (orig.) večji kot v enakem obdobju predhodnega leta, k rasti pa je največ prispeval izvoz posredovanj in gradbenih storitev. Nominalni uvoz storitev se je po povečanju v tretjem četrtletju oktobra nekoliko 4 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 5 Po plačilnobilančni statistiki. 6 Ob objavi septembrskih podatkov o plačilni bilanci je izvoz ostalih poslovnih storitev septembra dosegel najvišjo mesečno vrednost doslej (134,6 mio EUR), ob tem se je skupni izvoz storitev v tretjem četrtletju povečal glede na predhodno četrtletje (desezonirano). Ob objavi oktobrskih podatkov pa je bila septembrska vrednost izvoza ostalih storitev občutno popravljena navzdol (76,9 mio EUR), posledično se je skupni izvoz storitev v tretjem četrtletju zmanjšal. 7 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. 90 80 70 60 i= 50 40 , 95 30 90 85 80 75 70 zmanjšal (-3,0 %), podobno kot izvoz zaradi zmanjšanja uvoza drugih storitev. V desetih mesecih 2013 je ostal na podobni ravni kot v enakem obdobju predhodnega leta (0,1 %, orig.). Slika 9: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev -Uvoz storitev r A \ s J Š t | -š | 3 g 3 g -i i 3 Vir: BS, preračuni UMAR. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je v tretjem četrtletju nekoliko zmanjšal, je oktobra ostal na septembrski ravni. Proizvodnja v nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki stagnira od začetka leta, je tudi oktobra ostala nespremenjena. V srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer se je proizvodnja od začetka leta povečala, pa se je aktivnost v zadnjih dveh mesecih nekoliko zmanjšala. V tehnološko zahtevnejših panogah pa se je drugi mesec zapored nekoliko povečala, s čimer se je prekinilo zmanjševanje proizvodnje (desez.). Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog -----Nizko teh. zaht. panoge —■— Sr. nizko teh. zaht. panoge -Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge -Predelovalne dejavnosti, skupaj S 75 0J O S 8 m m V prvih desetih mesecih je bil obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih za 2,1 % (del. dnem prilagojeno) manjši kot v enakem obdobju leta 2012. Proizvodnja v vseh nizko tehnološko zahtevnih panogah je bila manjša, vendar so padci v zadnjih mesecih (predvsem zaradi zmanjševanja učinka osnove) manjši kot ob začetku leta. Tudi padci v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah so manjši kot v prvi polovici leta (ob nadaljnjem povečanju proizvodnje v tretjem četrtletju), po desetih mesecih pa je proizvodnja teh panog v povprečju na medletno podobni ravni. Manjša kot v enakem obdobju leta 2012 pa je po desetih mesecih proizvodnja v tehnološko zahtevnejših panogah (zaradi zmanjšanja proizvodnje od začetka leta), kjer so se medletni padci v večini panog v zadnjih mesecih poglobili. Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po panogah o -10 .i: o .!= Nizko teh. zahtevne Vir: SURS, ro — ■— ^ Srednje nizko teh zahtevne preračuni UMAR. aj — -in Sr. visoko in visoko teh. zaht. Vrednost opravljenih gradbenih del se je oktobra povečala (7,6 %, desez.), in bila tudi medletno znatno višja (27,3 %). Ob znatnih mesečnih nihanjih se je aktivnost v zadnjih mesecih okrepila tako v gradnji inženirskih stavb kot v gradnji nestanovanjskih stavb, v gradnji stanovanjskih stavb pa znižala. Oktobra je bila aktivnost v gradbeništvu znatno višja kot v enakem mesecu predhodnega leta; na to je močno vplivala tudi nizka osnova v oktobru 2012 (tedaj se je vrednost gradbenih del znižala za 21,1 % in dosegla najnižjo raven v letu 2012). Tudi oktobra je bila vrednost zaloge pogodb v gradbeništvu precej višje kot pred letom. Vrednost zaloge pogodb v gradbeništvu je bila oktobra za 35,3 % višja kot oktobra leta 2012, od tega v gradnji inženirskih objektov kar za 78,4 %, kar povezujemo z intenzivno gradnjo komunalne infrastrukture, spodbujene z evropskimi sredstvi. a = s = s = s = s Vir: SURS, preračuni UMAR t l t 10 5 0 15 35 30 35 C 80 70 Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del Skupaj Stanovanjske stavbe Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti aj aj aj Vir: SURS, preračuni UMAR. Prihodek v trgovini na drobno je tudi oktobra ostal na nizki ravni, ob ponovni krepitvi pa je bil v trgovini z motornimi vozili in v trgovini na debelo višji kot v mesecih pred dvigom stopnje DDV(desez.). Po zmanjšanju v tretjem četrtletju se je realni prihodek v trgovini na drobno oktobra nekoliko povečal, a ostal na zelo nizki ravni. Najbolj(skoraj za desetino) se je povečal v trgovini z motornimi gorivi, na kar je po naši oceni vplivalo večje trgovanje z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe, registrirane v tej dejavnosti, tudi prodajajo8, saj je količina prodanih motornih goriv zaostajala za ravnjo iz leta 2012. Po velikem zmanjšanju julija se je prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili v naslednjih mesecih krepil in bil oktobra že višji kot pred nihanji ob povišanju stopenj DDV. Oktobra se je zvišal tudi nominalni prihodek Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno, real. ----- od tega motorna goriva, real. -----Mot. vozila in popravila, real. -Trgovina na debelo, nom. ! 105 ; 100 | 95 m 90 i i 85 i 80 ! 75 I 70 65 'h 1 i \ / ij ' \ tli' \ - V |\ 1 \ T / i \ $ | \ v \ i —. ro —. ro —. ro —. ro —. ro —. Vir: SURS, preračuni UMAR. v trgovini na debelo, ki je bil tako ob nihanjih v sredini leta nekoliko višji kot pred dvigom stopenj DDV. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)9 je kljub oktobrskemu zmanjšanju (1,4 % desez.) ohranil trend skromne rasti od konca leta 2012. Oktobra se je od glavnih storitev prihodek povečal le v prometu in gostinstvu, kjer se je ob povečanju števila prenočitev povečal že drugi mesec zapored, medletno pa je bil višji v vseh dejavnostih. Najbolj se je zmanjšal v strokovno-tehničnih storitvah, še zlasti v pravno-računovodskih storitvah, ki so se oktobra zmanjšale tudi v primerjavi z ravnjo v tretjem četrtletju. Podobno kot v gradbeništvu na nizki ravni ostaja prihodek v arhitekturno-projektanskih storitvah. Prihodek v informacijsko-komunikacijskih storitvah se je drugi mesec zapored nekoliko zmanjšal. Pri drugih raznovrstnih poslovnih storitvah se je še nadalje zmanjšal prihodek potovalnih agencij, medtem ko se je pri zaposlovalnih ponovno okrepil. V primerjavi z letom 2008 je prihodek v prometnih storitvah edini, ki presega raven tega leta, medtem ko za manj kot 5 % zaostaja prihodek v gostinstvu, informacijsko-komunikacijskih storitvah in drugih raznovrstnih poslovnih storitvah. Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) -Skupaj -Promet in skladiščenje (H) -----Komunikacijske (J) -----Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) -----Gostinstvo (I) Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Dohodek gospodinjstev tudi na začetku zadnjega četrtletja 2013 ostaja medletno nižji. Po manjših nihanjih v preteklih mesecih se je masa neto plač novembra ohranila na ravni prejšnjega meseca (desez.) in bila v prvih enajstih mesecih medletno realno nižja za 3,6 % (v enakem obdobju leta 2012 za 2,8 %). Nižji so bili tudi transferji posameznikom in gospodinjstvom10, ki so bili v prvih desetih mesecih medletno realno nižji za 2,9 % (v enakem obdobju leta 2012 za 4,4 %). Med njimi so bili višji transferji upokojencem, ki 8 Npr. električna energija, zemeljski plin, trgovsko blago in nekatere storitve. 9 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. 10 Po konsolidirani bilanci javnega financiranja MF. Od maja 2013 se sredstva za štipendije izplačujejo iz sredstev za namenske odhodke oz. rezerv, kar zato pomeni nekoliko nižjo maso vseh transferjev skupaj. 80 60 40 20 0 95 90 85 80 75 predstavljajo dve tretjini vseh transferjev, medtem ko so bili vsi ostali transferji nižji. Obseg potrošniških posojil je bil novembra medletno nižji za 11,2 %. Kljub novembrskem povečanju obsega stanovanjskih posojil so gospodinjstva v prvih enajstih mesecih predvsem odplačevala posojila. Konec novembra je bil medletno nižji tudi obseg vlog gospodinjstev v bankah (-2,2 %). V prvih enajstih mesecih so tako gospodinjstva zmanjšala vloge kar za 465 mio EUR, kar je kar za 275 mio evrov več kot v enakem obdobju leta 2012. Po zadnjih podatkih SURS je bil razpoložljivi dohodek gospodinjstev v prvih devetih mesecih medletno realno nižji za 3,6 %11. Kratkoročni kazalniki potrošnje gospodinjstev še naprej kažejo na upad trošenja. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je, ob manjših nihanjih v preteklih mesecih, oktobra zmanjšal za -0,6 % (desez.). Nadalje se je zmanjšalo tudi trošenje za trajne dobrine12, in sicer za 1,8 %, predvsem na račun zmanjšanja nakupov gospodinjskih aparatov ter avdio in video zapisov v specializiranih prodajalnih, kjer se je prihodek zmanjšal že četrti mesec zapored, medtem ko je prihodek v segmentu pohištva in gradbenega materiala stagniral. Po nekoliko večjih nihanjih v preteklih mesecih so se novembra nekoliko okrepili nakupi vozil fizičnih oseb (3,1 % desez.). Pričakovanja potrošnikov so se decembra nekoliko izboljšala, vendar so potrošniki še naprej zelo pesimistični glede večjih nakupov. poslabšalo razpoloženje v gradbeništvu. Po izboljšanju ob dvigu DDV sredi letošnjega leta se je nadalje poslabšalo razpoloženje v trgovini na drobno. Poslabšalo pa se je tudi razpoloženje potrošnikov, kjer je bil kazalnik zaupanja v drugi polovici leta nižji kot v prvih šestih mesecih. Slika 16: Poslovne tendence Gospodarska klima -Predelovalne dej. Trg. na drobno -Storitvene dej. Gradbeništvo -----Potrošniki cocoo^c^oo^^rNrNmm Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 15: Kazalniki potrošnje gospodinjstev -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -----Masa izplačanih neto plač (leva os) -Prihodek v trgovini s trajnimi dobrinami (leva os) Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) 110 f~\ J \ /» \ i c*- aH'-" \ 1 / \ \.... S 40 5 2 4 c & t5 3 (u E ~Ž 2 (u (u t 1 CL 0 -1 -2 Ostalo Storitve Goriva in energija Hrana Vir: Eurostat. —> ro Vir: SURS, preračuni UMAR. 8 4 3 Tabela 9: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2011 2012 q4 12 q1 13 q2 13 q3 13 Efektivni tečaj1 Nominalno -0,1 -1,2 -1,4 0,2 0,6 1,6 Realno, deflator HICP -1,0 -1,1 -0,8 0,9 0,8 2,3 Realno, deflator ULC -2,3 -3,0 -3,0 -2,5 -1,3 np Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda -0,7 0,8 0,3 1,2 -0,3 -0,9 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,6 -1,0 -1,4 -0,8 0,7 0,2 Produktivnost dela, realno 2,4 -1,7 -1,7 -2,0 1,1 1,1 Realni stroški dela na enoto proizvoda -1,9 0,5 0,1 1,2 -2,0 -2,2 Produktivnost dela, nominalno 3,6 -1,5 -1,5 -2,0 2,7 2,5 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. Cene industrijskih proizvodov na domačem in tujih trgih so bile novembra medletno ponovno nižje. Novembra je prišlo tako na domačem kot tujih trgih do ponovnega padca cen industrijskih proizvodov. Na znižanje cen na domačem trgu (- 0,4 %) je vplivalo predvsem gibanje cen v proizvodnji živil, ki so se po avgustu 2010 prvič znižale (- 0,2 %), ter nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (- 2,3 %). Slednje so poleg nižjih cen v proizvodnji računalniških in električnih naprav zaznamovale medletni padec tudi na tujih trgih (- 1,1 %). Uvozne cene so se na medletni ravni novembra ponovno znižale (- 2,0 %). Tako kot v preteklih treh mesecih smo tudi novembra zabeležili medletno nižje cene uvoženih proizvodov, na katere še naprej vplivajo predvsem nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (- 6,0 %). Oktobra se je nadaljevalo medletno slabšanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva, ki pa je bilo med nižjimi v evrskemobmočju. Realni efektivni tečaj, merjen z relativnimi Slika 22: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,prz.strojev in naprav (domači) ---Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) -PPI (tuji) 16 12 aR 8 S 4 J 0 S -4 -8 -12 -16 / * \ \ i V' A \ ------------- / /V ✓ ' * A j J \\ * i i j HICP18, se je oktobra medletno ponovno povečal nekoliko manj kot v poletnih mesecih (za 1,3 %, julija in avgusta za 2,7 %). Po skromni septembrski rasti se je oktobra ustavila medletna rast relativnih cen. Na to je vplivalo izpetje učinka osnove, ki je bilo povezano s povišanjem cen nekaterih storitev septembra leta 201219. Hkrati je bila drugi mesec zapored nižja tudi medletna rast nominalnega efektivnega tečaja. Cenovna konkurenčnost se je oktobra poslabšala v večini evrskih držav, med katerimi je bila Slovenija drugi mesec zapored v skupini držav z relativno manjšim poslabšanjem (dvanajsto mesto). Zaradi strukture naše zunanje menjave je bila okrepitev nominalnega efektivnega tečaja med nižjimi20. Relativne cene, ki so se oktobra v Sloveniji ohranile na primerljivi ravni iz leta 2012, pa so se v večini preostalih članic zmanjšale. Slika 23: Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi HICP — REER HICP — -NEER ---- HICP A \ i« ; V v 1 1 1 1 i K /v 1 ' \ 1 1 \) '7A V" f ' Š a š 3 g 3 g 3 g 3 g 3 Vir: ECB, preračuni UMAR. ggggOO^-^CCN^^ ¿^i ¿^i 18 Slovenskimi v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 19 Višjih cen šolske prehrane in višjih letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu. 20 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično nižji in nasprotno. 5 4 3 -4 Plačilna bilanca Tekoči račun plačilne bilance je imel tudi oktobra presežek, ki je v desetih mesecih dosegel 1.995,4 mio EUR (v enakem obdobju leta 2012 873,6 mio EUR). Na medletno višji presežek tekočih transakcij v prvih desetih mesecih je vplival predvsem višji presežek v blagovno-storitveni menjavi s tujino. Poleg tega so bili v tem obdobju manjši skupni neto odlivi faktorskih dohodkov, bilanca tekočih transferjev pa se je poslabšala. Slika 24: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ^^B Blagovna menjava ^m Storitvena menjava ^^B Faktorski dohodki Tekoči transferi -500 cocoo^o^oo^^rNrNmm OOOO'— '— '— '— '— '— '— '— Vir:BS, preračuni UMAR. Saldo menjave s tujino je v prvih desetih mesecih beležil presežek v višini 2.473,0 mio EUR21, vendar se je njegovo povečevanje v zadnjih dveh mesecih upočasnilo. Na upočasnitev je vplivalo medletno znižanje presežka v storitveni bilanci, upočasnjuje pa se tudi rast presežka v blagovni bilanci, ki od junija nenehno beleži presežek. V prvih desetih mesecih je bil medletno večji blagovni presežek posledica nižjega primanjkljaja z državami EU, saj se je povečal izvoz na trge EU, kamor je pomembno prispeval tudi izvoz na Hrvaško, in zmanjšal uvoz iz držav EU. V menjavi z državami nečlanicami EU je bil presežek manjši zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza. Oktobra se je storitvena bilanca na medletni ravni znova poslabšala, saj se je precej povečal obseg investicijskih del, ki jih tuja podjetja izvajajo v Sloveniji. Hkrati so slovenska gradbena podjetja v tujini medletno ustvarila manj prihodkov. Kljub temu pa je bil v prvih desetih mesecih presežek v storitveni menjavi medletno višji, na kar sta večinoma vplivala višji presežek v menjavi storitev posredovanj in nižji primanjkljaj v menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic. Glavni dejavnik zniževanja primanjkljaja faktorskih dohodkovje bil v prvih desetih mesecih leta manjši neto odliv dohodkov od kapitala. Manjši neto odlivi od lastniškega kapitala neposrednih naložb so posledica zmanjšanja obsega neposrednih naložb in slabših poslovnih rezultatov vlagateljev. Skupna neto plačila obresti na zunanji dolg se zaradi relativno visokih obrestnih mer za državne obveznice in višjega dolga sektorja država medletno povečujejo in so v desetih mesecih leta znašala 391,9 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta 377,2 mio EUR). Nekoliko višji so bili neto prilivi dohodkov od dela, saj se število dnevnih migrantov na delo v tujino povečuje, hkrati pa število tujih delavcev v Sloveniji upada. V prvih desetih mesecih leta pa se je medletno poslabšala bilanca tekočih transferjev. Višji je bil medletni primanjkljaj zasebnega sektorja, država pa je relativno slabše črpala EU sredstva. Finančne transakcije s tujino22 še vedno odražajo omejen dostop na mednarodne finančne trge. Oktobra so bile znova neto odlivne v višini 394,8 mio EUR, v desetih mesecih pa v višini 2.737,4 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta 1.089,5 mio EUR). Največji neto odliv kapitala je bil zabeležen pri ostalih naložbah. Pri tem je bila večina transakcij realizirana preko bančnega sektorja, saj so poslovne banke nadalje zniževale obveznosti do tujine (odplačila posojil in umik vlog nerezidentov). Podjetja pa so povečala kratkoročno komercialno kreditiranje tujine, kar je povezano z rastjo izvoza. Neto odlivne so bile tudi neposredne naložbe, kar je bilo predvsem posledica prekvalifikacije posojila (od neposrednih naložb v posojilo ostalih sektorjev). Na višino neto priliva naložb Tabela 10: Plačilna bilanca I-X 13, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo I-X 12 Tekoče transakcije 24.815,6 22.820,3 1.995,4 873,6 -Blagovna menjava (FOB) 18.531,6 17.815,4 716,2 -91,0 -Storitve 4.512,5 2.755,8 1.756,7 1.572,3 -Dohodki od dela in kapitala 691,9 1.044,6 -352,6 -518,8 -Tekoči transferi 1.079,5 1.204,5 -125,0 -89,0 Kapitalski in finančni račun 1.941,1 -4.780,6 -2.839,5 -1.106,7 -Kapitalski račun 218,8 -285,8 -67,1 -55,1 -Kapitalski transferi 189,6 -267,7 -78,1 -82,2 -Patenti, licence 29,2 -18,1 11,1 27,0 -Finančni račun 1.722,4 -4.494,8 -2.772,4 -1.051,6 -Neposredne naložbe -424,4 3,8 -420,6 283,0 -Naložbe v vrednostne papirje 1.731,2 53,9 1.785,1 -107,4 -Finančni derivativi -44,1 -332,3 -376,4 -118,7 -Ostale naložbe 459,7 -4.185,2 -3.725,5 -1.146,4 -Terjatve 0,0 -2.210,1 -2.210,1 -1.650,0 -Obveznosti 459,7 -1.975,1 -1.515,4 503,6 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 -35,0 -35,0 37,8 Statistična napaka 844,1 0,0 844,1 233,2 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. 21 V enakem obdobju predhodnega leta 1.481,3 mio EUR 22 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. v vrednostne papirje je večinoma vplivala majska prodaja dolarskih obveznic državnega sektorja. Zaradi zavarovanja valutnega tveganja, povezanega s prodajo teh obveznic, pa so se povečale neto terjatve finančnih derivativov. Slika 25: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 cc 3 500 LU O 'SE 0 > -500 -1.000 -1.500 -2.000 -2.500 -3.000 I Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje ■ Ostale naložbe Finančni trgi Razmere v slovenskem bančnem sistemu so ob koncu leta 2013, pred začetkom sanacije, ostale slabe. Novembra se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal za približno 240 mio EUR. Pretežen del znižanja je bil ponovno posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij, k razdolževanju pa sta pomembneje kot v preteklih mesecih prispevala tudi država in gospodinjstva. V enajstih mesecih se je tako obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem znižal že za 1,9 mrd EUR, kar je skoraj trikrat toliko kot v enakem obdobju leta 2012. Banke so se še naprej neto razdolževale na tujem, zmanjšal pa se je tudi obseg vlog države in gospodinjstev. Po izredno visoki septembrski rasti obsega slabih terjatev se je ta oktobra nekoliko znižal. Gospodinjstva so novembra povečala neto razdolževanje pri domačih bankah. Obseg kreditov gospodinjstvom se je v tem mesecu znižal za 34,2 mio EUR. Močno (za 85 mio EUR) se je znižal obseg potrošniških kreditov, medtem ko se je za dobrih 60 mio EUR povečal obseg kreditov za stanovanjske namene. Obseg kreditov gospodinjstvom se je v enajstih mesecih znižal za okoli 270 mio EUR, kar je približno 2-krat večje znižanje kot v enakem obdobju leta 2012. Novembra se je razdolževanje podjetij in NFI v primerjavi z oktobrom več kot prepolovilo, a je bilo kljub temu nadpovprečno. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je tako na mesečni ravni znižal za okoli 172,6 mio EUR. Razdolževala so se izključno podjetja, medtem ko se je obseg kreditov NFI po umirjenem zniževanju v preteklih mesecih novembra celo nekoliko povečal (za 3,2 mio EUR). Podjetja in NFI so se v enajstih mesecih pri domačih bankah razdolžila za 1,6 mrd EUR, kar je za dobro polovico več od primerljivega obdobja v letu 2012. Podjetja in NFI so se oktobra v tujini neto zadolžila v podobni meri kot septembra. Neto tok kreditov iz tujine je znašal 44,7 mio EUR. Skoraj celotno neto zadolževanje pa so predstavljali dolgoročni krediti. V desetih mesecih leta 2012 so se podjetja na tujem neto zadolžila za 1,2 mrd Slika 26: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi 700 600 500 400 300 200 R 100 U oi 0 SE V -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 Gospodinjstva Podjetja in NFI - Skupaj c ~5 c "5 c aj uj ja ju aj Vin BS, preračuni UMAR. Slika 27: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami Kratkoročni krediti (leva os) Dolgoročni krediti (leva os) — Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) VinBS,preračuni UMAR. EUR. To je pretežno povezano z enkratnimi dogodki23; vendar ocenjujemo, da bil neto tok pozitiven tudi brez upoštevanja teh enkratnih dogodkov, kar kaže, da imajo slovenska podjetja, ki so finančno stabilna še vedno dostop do kreditnih trgov v tujini. S tem izkoriščajo ugodnejše pogoje zadolževanja, sajso razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI24 visoke in so se oktobra ponovno nekoliko povečale, na okoli 245 b. t. Banke so se tudi oktobra razdolževale v tujini v podobni meri kot septembra. Neto odplačila so znašala 233,2 mio EUR, za razliko od preteklega meseca pa so tokrat neto odplačevale predvsem vloge in v manjši meri tudi dolgoročne kredite. Banke so se v desetih mesecih na tujem neto razdolžile za 1,9 mrd EUR, kar je za dobro tretjino manj kot v primerljivem obdobju leta 2012. Slika28: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank 2.000 Vir: BS, preračuni UMAR. Oktobra se je znižal obseg vlog gospodinjstev in tudi države, ki je sredstva, pridobljena z izdajo obveznice naložila v obliki vezanega depozita pri Banki Slovenije. Znižanje vlog gospodinjstev je bilo glede na pretekle tri mesece razmeroma skromno in je znašalo 8,6 mio EUR. Ročnostna struktura vlog gospodinjstev se je nekoliko poslabšala, sajso se znižale predvsem kratkoročno vezane in dolgoročne vloge, medtem ko se je povečal le obseg vlog čez noč. Obseg vlog gospodinjstev se je v prvih enajstih mesecih znižal za dobrih 465 mio EUR, kar je približno 2,4-krat večje znižanje kot v enakem obdobju leta 2012. Obseg vlog države se je novembra zmanjšal za približno 140 mio EUR. Zmanjšale so se predvsem vloge 23 Gre za prekvalifikacijo obveznosti iz neposrednih naložb v posojilo do nepovezane družbe in večjega zadolževanja enega izmed energetskih podjetij in torej ni posledica splošnega izboljšanega dostopa slovenskih podjetij in NFI do tujih virov financiranja. 24 Obrestne mre za kredite nad 1 mio EUR s sprejemljivo in z do enega leta s fiksno začetno mero. čez noč. Kljub temu pa se je obseg vlog države pri domačih bankah v enajstih mesecih povečal za okoli 1,0 mrd EUR, medtem ko se je v enakem obdobju leta 2012 znižal za približno 75 mio EUR. Po visokem septembrskem prirastu se oktobra kakovost bančnih terjatev ni več poslabševala. Obseg slabih terjatev25 se je znižal za skoraj110 mio EUR in je z 8,6 mrd EUR dosegel 18,9 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema. V največji meri (za okoli 105 mio EUR) se je znižal obseg slabih terjatev v gradbeništvu, kar je po naši oceni posledica odpisov, medtem ko se na drugi strani še naprej krepi obseg slabih terjatev v predelovalnih dejavnosti, kjer je prirast s 40 mio EUR le za petino zaostal za mesečnim povprečjem v desetih mesecih leta 2012. V tem obdobju se je celotni obseg slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu povečal za 1,9 mrd EUR, kar je za skoraj polovico več kot primerljivem obdobju leta 2012. Novembra se je oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev že drugi mesec zapored ohranilo na razmeroma nizki ravni, potem ko je septembra močno povečalo (BS je septembrski podatek naknadno popravila iz 200 mio EUR na 660 mio EUR). Banke so tako novembra oblikovale za 47,0 mio EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, v enajstih mesecih pa se je njihov obseg povečal že za 1,4 mrd EUR, kar je za dobrih 40 % več kot v primerljivem obdobju leta 2012. Slika 29: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sitemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 20 18 16 14 12 10 : 8 6 4 2 Vir podatkov: BS, preračuni UMAR. Decembra so se donosnosti do dospetja slovenske 10-letne državne obveznice in razmik do nemške obveznice precej zmanjšale. Donosnosti do dospetja evrske obveznice so konec decembra znašale manj kot 5 %, kar je najmanj po oktobru 2011. Padec je povezan z objavo rezultatov stresnih testov, predstavitvijo načrta po katerem bo država sama dokapitalizirala banke in percepcijo trgov, 5 Terjatve, razvrščene v C, D in E bonitetni razred. 0 0 Tabela 11: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 12 30. XI 13 30. XI 13/31. X 13 30. XI 13/31. XII 12 30. XI 13/30. XI 12 Krediti skupaj 31.464,6 29.519,7 -0,8 -6,2 -8,0 Krediti podjetjem in DFO 20.456,5 18.869,9 -0,9 -7,8 -10,3 Krediti državi 1.741,4 1.653,5 -1,9 -5,0 -3,6 Krediti gospodinjstvom 9.266,7 8.996,3 -0,4 -2,9 -3,5 Potrošniški 2.481,8 2.235,9 -3,7 -9,9 -11,2 Stanovanjski 5.258,9 5.313,1 1,2 1,0 1,0 Ostalo 1.526,1 1.447,3 -0,7 -5,2 -6,1 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.051,3 14.585,8 -0,1 -3,1 -2,1 Čez noč 6.479,4 6.400,4 0,6 -1,2 0,2 Kratkoročno vezane 4.010,9 3.715,1 -0,7 -7,4 -6,7 Dolgoročno vezane 4.554,7 4.466,5 -0,5 -1,9 -1,4 Vloge na odpoklic 6,2 3,9 -17,0 -38,3 -37,9 Vzajemni skladi 1.830,0 1.881,3 2,1 2,8 2,4 Bančne vloge države skupaj 2.562,7 3.607,5 -3,7 40,8 30,1 Čez noč 196,6 189,2 -51,8 -3,8 -31,0 Kratkoročno vezane 828,4 1.848,2 3,7 123,1 102,4 Dolgoročno vezane 1.537,1 1.508,9 -0,4 -1,8 -3,1 Vloge na odpoklic 0,5 61,2 9,9 11.129,0 123,3 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. Okvir 2: Rezultati stresnih testov v slovenskem bančnem Slika 30: Kapitalska ustreznost bančnih sistemov v sistemu V drugi polovici leta 2013 je bil v Sloveniji izveden skrben pregled stanja vbančnemsistemu,kijepokazal,danajbivprimeruuresničitve neugodnega scenarija, kapitalski primanjkljaj pregledanih bank znašal 4.778 mio EUR (13,7 % BDP). V skladu s priporočili Sveta EU za zmanjšanje strukturnih neravnovesij je bil namen pregleda oceniti ugotoviti morebitni primanjkljaj kapitala, ki bi ga ob uresničitvi zelo neugodnega makroekonomskega scenarija lahko imela posamezna banka in posledično celotni bančni sistem. Opravljeni so bili stresni testi za osem bank, ki delujejo v Sloveniji1. Na podlagi rezultatov testov je država po odobritvi evropske komisije že v sredini decembra dokapitalizirala tri največje banke v višini 2,82 mrd EUR (7,9 % BDP), nekoliko kasneje pa so bili opravljeni tudi prvi prenosi premoženja na DUTB. Obenem pa je država v višini 445 mio EUR dokapitalizirala tudi banki, ki sta v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja. Preostale banke pa bodo morale zagotoviti približno 1 mrd EUR kapitala do konca prve polovice leta 2014. Po ocenah Banke Slovenije se bo kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema po dokapitalizacijah bank, vključenih v stresne teste povišala na približno 16 %. Takšen obseg kapitala naj bi bankam omogočal, da bi do konca leta 2015 tudi ob upoštevanju neugodnega scenarija izpolnjevale zahtevo količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) v višini 6 %. Mednarodna primerjava kaže, da se je položaj Slovenije glede na kapitalsko ustreznost bančnega sistema po dokapitalizaciji izboljšal. Slovenski bančni sistem pa se tako uvršča med srednje kapitalizirane bančne sisteme v EU. Prvi učinki resnejšega pristopa k sanaciji slovenskega bančnega sistema so bili vidni tudi na mednarodnih finančnih trgih, kjer se je položaj Slovenije tako že nekoliko izboljšal, kar kažejo nižje zahtevane donosnosti dospetja za evrske obveznice, ki se je znižale na raven okoli 4,5 %. državah članicah EU 25 rr_i —ictl— o'— I— Vir: BS, IMF. Op.: zadnji dostopni pod.; Q2 2012 (UK), Q4 2012 (BG, FR, CY), Q1 2013 (AT, PL), Q2 2013 (IE, LU, DE, BE, LV, LT, HU, CZ, SK, FI, MT, IT, PT, ES, SE, GR SI), Q3 2013 (EE, NL, RO); * po dokapitalizacijah. 20 10 5 0 1 Prvotno je bilo v stresne teste vključenih deset bank, a sta bili dve med njih zaradi uvedbe postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja izključeni. 2 Primanjkljaj kapitala je v teh bankah znašal 3,7 mrd EUR, a se je potreba po kapitalu zaradi prenosa terjatev na DUTB in razvrednotenja terjatev imetnikov podrejenega dolga zmanjšala na 3 mrd EUR, država pa ni v celoti dokapitalizirala ene izmed bank, ki še nima dokončnega pozitivnega mnenja Evropske komisije. da je sanacija bančnega sistema začetni korak pri izvedbi celovitejših strukturnih ukrepov za okrevanje slovenskega gospodarstva. Slika 31: Razlika med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in nemške obveznice - Slovenija Španija Italija Portugalska £ S Vir: Bloomberg. Javne finance V prvih desetih mesecih je po podatkih konsolidirane bilance26 primanjkljaj javnih financ znašal 1,4 mrd EUR in je bil medletno večji za 260 mio EUR (23 %). Primanjkljaj je po kumulativnih podatkih naraščal zlasti do julija, nato pa se do oktobra ni več bistveno povečal. Primanjkljaj je bil v vseh mesecih leta tudi višji kot v enakem obdobju predhodnega leta. Javnofinančni prihodki so bili v prvih desetih mesecih za 285 mio EUR (2,3 %) manjši kot v enakem obdobju lani. Odhodki so bili nekoliko manjši kot v enakem obdobju leta 2012 (0,2 %), predvsem zaradi manjših izdatkov za plače, nakupe blaga in socialne transfere (z izjemo pokojnin). Javnofinančni prihodki so bili v prvih desetih mesecih manjši kot v enakem obdobju lani. Med julijem in septembrom so bili prihodki medletno višji, oktobra pa ponovno nižji kot v predhodnem letu. To je bilo v veliki meri posledica nižjih prihodkov od davkov, predvsem trošarin (za 29 %, medletno). Skupno so bili v prvih desetih mesecih prihodki medletno nižji zaradi manjših prihodkov od davkov (-3,9 %, -279 mio EUR) in nadaljnjega zmanjševanja prispevkov za socialno varnost (-4,1 %, -182 mio EUR). K nižjim davčnim prihodkom so, zaradi padanja gospodarske aktivnosti in poračunov po znižanju davčnih stopenj, prispevali predvsem nižji prihodki od davki od dohodka pravnih oseb (-282 mio EUR). Manjši so bili tudi prihodki od dohodnine (-81 mio EUR). Prihodki od davka na dodano vrednost (DDV), ki so zaradi povišanja davčnih stopenj od julija rasli, so bili v celotnem obdobju medletno višji za 23,1 mio EUR (0,9 %). Višji so bili tudi nedavčni prihodki (140 mio EUR) in prihodki iz proračuna EU. Javnofinančni odhodki so bili v prvih desetih mesecih nekoliko manjši kot v enakem obdobju lani. K zmanjšanju na medletni ravni so v desetih mesecih prispevali nižji izdatki za plače (-138 mio EUR), nakupe blaga in storitev (-128 mio EUR) in socialne transfere (-54 mio EUR). Zaradi zmanjševanja plač in števila zaposlenih so bili manjši tudi odhodki za prispevke za socialno varnost (-31 mio EUR). Izdatki za investicije so se od julija povečevali in so bili v prvih desetih mesecih medletno nekoliko višji (16 mio EUR). V prvih desetih mesecih pa so bili medletno višji drugi odhodki: odhodki za plačilo obresti (118 mio EUR), odhodki iz rezerve (59 mio EUR), subvencije (55 mio EUR) ter plačila v proračun EU in transferov v tujino (skupaj 50 mio EUR). Naraščanje izdatkov za subvencije, ki se je začelo maja, se je v zadnjih dveh mesecih še okrepilo. Še naprej pa so bili v vseh kategorijah medletno nižji izdatki za socialne transfere, medtem ko so transferi za brezposelne ostali na enaki ravni kot leto prej. Za 90 mio EUR pa so se povečali izdatki za pokojnine, kar je predvsem posledica večjega števila upravičencev do pokojnine. Slika 32: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 17,0 u (G Pomembnejši kazalci 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Jesenska napoved 2013 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 3,4 -7,9 1,3 0,7 -2,5 -2,4 -0,8 0,4 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 37.244 35.420 35.485 36.150 35.319 34.908 35.132 35.747 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 18.420 17.349 17.320 17.610 17.172 16.942 17.027 17.305 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.700 20.300 20.500 21.000 20.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 91 86 83 83 81 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 36.273 34.823 35.028 35.759 34.931 34.196 34.362 34.910 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 35.904 34.519 34.875 35.680 34.721 34.295 34.268 34.758 Stopnja brezposelnosti, registrirana 6,7 9,1 10,7 11,8 12,0 13,3 13,6 13,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,4 5,9 7,3 8,2 8,9 10,7 11,0 10,6 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,8 -6,2 3,5 2,4 -1,7 -0,1 0,6 1,1 Inflacija2, povprečje leta 5,7 0,9 1,8 1,8 2,6 2,0 1,9 1,4 Inflacija2, konec leta 2,1 1,8 1,9 2,0 2,7 2,3 1,4 1,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 4,0 -16,1 10,2 7,0 0,6 2,0 3,0 4,1 Izvoz proizvodov 1,8 -16,6 12,0 8,2 -0,1 1,6 3,1 4,3 Izvoz storitev 14,3 -14,0 3,5 1,9 3,7 3,8 2,7 3,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 3,7 -19,2 7,4 5,6 -4,7 0,1 2,1 3,9 Uvoz proizvodov 3,0 -20,2 8,3 6,6 -5,1 0,3 2,0 3,9 Uvoz storitev 8,2 -12,4 2,6 -0,6 -2,2 -1,0 2,5 4,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -2.028 -173 -50 146 1.159 1.731 1.765 1.817 - delež v primerjavi z BDP, v % -5,4 -0,5 -0,1 0,4 3,3 5,0 5,0 5,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 39.234 40.294 40.723 40.241 40.838 40.0345 - delež v primerjavi z BDP, v % 105,3 113,8 114,8 111,3 115,6 Razmerje USD za 1 EUR 1,471 1,393 1,327 1,392 1,286 1,320 1,331 1,331 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,3 -0,1 1,5 0,8 -4,8 -3,5 -2,7 0,5 - delež v BDP, v %4 51,8 54,8 56,4 56,8 56,3 55,7 54,8 54,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 5,9 2,5 1,3 -1,6 -1,3 -2,5 -1,5 -1,0 - delež v BDP, v %4 18,1 20,2 20,8 20,8 20,8 20,4 20,3 20,0 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 7,1 -23,8 -15,3 -5,5 -8,2 -1,6 -4,0 -0,9 - delež v BDP, v %4 28,6 23,1 19,7 18,6 17,8 17,7 17,2 17,1 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2013). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec oktobra 2013. Proizvodnja 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 2 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,1 1,3 -1,1 -0,8 -3,8 -0,2 -1,6 -0,4 -2,3 -2,5 -1,3 -0,4 -3,1 -0,4 -8,3 0,5 3,3 B Rudarstvo 13,9 -7,9 -7,4 -9,6 -8,7 -10,2 -2,3 -3,5 -13,3 8,7 -7,8 -5,7 -7,2 -3,0 -17,0 6,1 -11,4 C Predelovalne dejavnosti 7,6 1,1 -2,3 -1,1 -4,6 -1,0 -3,0 -2,1 -3,1 -3,7 -1,5 -0,7 -3,8 -1,6 -8,8 0,0 1,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 1,8 5,0 10,5 5,1 4,0 8,3 12,7 16,1 6,1 7,0 1,3 3,2 4,7 13,2 -4,0 3,5 16,3 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -16,9 -24,8 -16,8 -24,5 -19,1 -15,3 -16,7 -13,2 -21,6 -24,5 -10,5 -3,8 -24,4 -7,8 -24,0 -21,7 -24,3 Stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -18,1 -30,0 -40,9 -25,1 -16,9 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 Gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -19,9 -10,1 -21,2 -20,9 -10,1 -16,2 -8,5 -2,6 1,4 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 7,9 3,2 -3,4 3,6 11,7 6,0 -5,3 -5,9 -7,8 -2,9 -1,8 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 28,2 9,7 -7,5 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 -7,5 -0,1 0,4 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 3,6 3,1 0,2 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 -2,7 -4,9 -5,8 -6,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 1,0 Realni prihodek v trgovini na drobno -0,1 1,4 0,3 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 -1,0 -2,6 -3,8 -5,5 0,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 12,2 6,6 0,0 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 -6,4 -9,8 -10,3 -8,2 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 1,3 5,8 0,6 4,6 3,4 3,4 -0,6 1,2 -1,2 -5,4 1,1 -1,4 5,7 5,6 -0,9 8,6 3,9 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve -1,5 5,3 -4,0 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 1,9 -3,4 -1,5 2,9 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 Domači gostje, prenočitve -4,2 0,5 -10,9 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -5,2 -6,1 -5,3 -2,4 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 Tuji gostje, prenočitve 0,7 9,1 0,9 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 8,1 -0,6 0,9 5,6 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 Nominalni prihodek v gostinstvu 2,7 3,7 -1,1 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 -3,7 -6,1 -3,0 0,6 -1,5 0,2 0,5 0,3 -3,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 454,5 478,9 481,7 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 134,5 104,4 111,1 123,2 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -9 -7 -17 -7 -10 -12 -16 -19 -20 -15 -14 -12 -9 -10 -11 -12 -12 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -1 0 -11 -1 -7 -6 -11 -14 -13 -9 -6 -4 -8 -7 -6 -3 -6 v gradbeništvu -57 -46 -41 -44 -42 -41 -44 -39 -39 -30 -22 -18 -42 -44 -41 -43 -40 v storitvenih dejavnostih -3 1 -12 3 -4 -8 -8 -14 -18 -12 -12 -11 0 -3 -9 -11 -9 v trgovini na drobno 7 8 2 2 13 6 4 1 -5 -2 2 6 12 16 11 3 9 potrošnikov -25 -25 -35 -25 -24 -27 -36 -39 -37 -29 -34 -34 -26 -26 -20 -28 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2012 2013 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 -3,6 2,2 -3,9 -2,6 3,6 3,1 -6,7 5,2 -4,9 -7,5 0,2 -0,7 -6,4 3,1 -2,0 -4,7 2,0 -5,5 1,7 -0,6 - - -22,0 -8,2 9,8 -7,0 -5,7 1,4 -5,8 1,2 -17,9 -24,9 -9,6 12,9 24,1 -2,5 -9,2 -11,5 3,7 0,5 -20,2 -5,5 - - -4,2 1,9 -5,5 -4,9 1,8 1,6 -8,4 4,7 -5,5 -9,1 -0,9 -0,8 -8,6 2,8 -2,3 -4,9 2,0 -6,5 1,6 -1,3 - - 5,3 5,6 9,4 24,0 22,6 16,2 9,8 11,8 2,3 4,9 11,3 0,0 10,2 6,1 0,7 -2,4 1,9 1,7 6,2 5,1 - - -3,1 -13,5 -23,8 -11,7 -19,6 -14,4 -6,4 -22,5 -26,1 -14,8 -23,2 -14,0 -31,7 -18,7 -11,6 -2,0 1,8 -5,4 -6,6 27,3 - - 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -19,4 -35,4 -38,2 -28,0 -50,1 -36,2 -24,2 -14,1 -19,1 -19,8 -12,1 11,6 - - -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -27,2 -2,1 -8,6 -0,6 -13,6 -6,3 -5,9 3,5 11,0 2,2 -6,3 30,4 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,8 -10,3 -3,4 -5,4 -8,0 -4,8 -8,7 -7,7 2,8 1,3 2,7 -4,2 -3,4 1,4 2,2 - - -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,5 -4,1 -5,8 -7,4 -4,4 -9,3 -7,2 -1,7 -1,7 -3,7 -4,9 -4,6 -4,1 -0,8 - - -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,8 -17,9 -2,1 -4,5 -9,2 -5,7 -7,4 -8,5 11,4 6,8 15,4 -2,7 -0,2 14,0 8,1 - - -0,9 0,1 0,4 -2,2 7,2 2,8 -5,4 4,8 -2,0 -6,5 1,5 -5,6 -10,9 5,7 -0,9 -1,2 0,7 -4,7 -0,1 1,7 - - 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 2,2 -10,5 0,2 0,6 -11,6 9,2 -2,4 3,4 2,2 3,2 4,0 - - 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 -0,7 -10,0 -1,3 -8,2 -6,0 2,0 -10,0 0,7 -4,6 -3,5 4,3 - - 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 4,9 -10,8 2,5 9,3 -15,0 13,3 2,6 4,8 5,8 6,4 3,8 - - 1,4 -0,9 2,6 -0,1 1,1 0,6 -2,9 -4,2 -0,3 -6,6 -7,4 -3,5 -7,3 -2,7 -3,1 -3,3 0,9 -0,5 1,4 5,1 - - 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 46,3 33,9 32,2 38,4 37,5 38,7 34,9 45,1 37,1 41,0 49,3 - - -12 -16 -15 -18 -18 -19 -21 -22 -21 -17 -16 -16 -13 -14 -14 -13 -13 -12 -12 -13 -12 -12 -8 -10 -10 -13 -12 -15 -16 -15 -14 -10 -11 -8 -8 -9 -5 -3 -4 -3 -4 -5 -3 -2 -39 -45 -44 -43 -40 -37 -41 -42 -40 -35 -30 -31 -30 -26 -20 -20 -22 -15 -16 -17 -17 -20 -5 -8 -6 -10 -11 -14 -16 -20 -19 -15 -13 -13 -11 -9 -14 -14 -11 -9 -13 -13 -10 -12 5 8 1 4 -1 -2 7 -8 -6 -1 4 -9 -2 -5 -5 16 16 0 2 12 -7 -4 -26 -39 -33 -36 -36 -36 -45 -39 -37 -34 -31 -31 -26 -27 -37 -37 -37 -33 -31 -35 -35 -34 Trg dela 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 935,5 934,7 920,2 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 915,2 912,9 913,8 910,5 935,3 934,5 930,1 927,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 835,0 824,0 810,0 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 801,7 789,2 795,0 794,4 824,4 823,4 817,3 811,6 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 33,4 38,8 37,0 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 37,4 37,4 38,9 38,1 38,1 38,1 37,9 35,2 V industriji in gradbeništvu 287,3 272,9 263,1 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 257,5 249,9 252,5 253,5 273,5 272,1 267,4 265,4 - v predelovalnih dejavnostih 188,6 184,8 182,9 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 180,4 177,8 177,6 177,5 186,8 186,6 185,1 184,6 - v gradbeništvu 78,5 67,8 59,8 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 56,9 52,0 54,6 55,7 66,2 65,0 62,1 60,7 V storitvah 514,3 512,3 510,0 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 506,8 502,0 503,6 502,8 512,8 513,2 512,0 510,9 - v javni upravi 52,0 51,4 50,7 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 50,0 49,3 49,3 49,1 51,3 51,4 51,2 50,8 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 116,7 118,8 120,9 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 121,0 120,7 121,1 120,5 119,8 120,2 120,3 119,9 ZAPOSLENI (C)1 747,2 729,1 717,0 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 708,4 696,1 700,0 699,6 730,1 729,0 723,0 719,6 V podjetjih in organizacijah 685,7 671,8 662,6 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 655,1 645,8 648,5 647,9 672,7 671,9 667,6 665,2 Pri fizičnih osebah 61,5 57,2 54,5 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 53,3 50,2 51,5 51,7 57,4 57,0 55,5 54,5 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,8 94,9 93,0 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 93,3 93,1 95,0 94,7 94,3 94,5 94,3 91,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 100,5 110,7 110,2 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 113,5 123,7 118,8 116,1 110,9 111,1 112,8 116,0 Ženske 47,9 52,1 52,2 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 53,8 57,0 56,7 57,0 53,5 53,4 53,2 54,2 Mladi (do 26. leta) 13,9 12,9 11,9 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 14,0 14,2 13,0 12,3 13,6 13,5 13,2 13,2 Starejši od 50 let 31,4 39,0 38,2 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 38,1 40,7 39,3 38,1 38,2 37,9 38,4 39,6 Brez strokovne izobrazbe 37,5 39,5 39,4 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 39,5 43,4 40,6 38,8 38,7 39,0 40,1 41,4 Brezposelni več kot 1 leto 42,8 50,2 55,2 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 53,9 54,4 54,3 55,0 51,8 52,9 56,7 58,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 30,0 36,3 33,9 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 33,0 39,3 33,7 30,3 33,9 33,7 35,5 38,5 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 10,7 11,8 12,0 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 12,4 13,5 13,0 12,8 11,9 11,9 12,1 12,5 Moški 10,1 11,4 11,5 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 11,9 13,4 12,5 11,9 11,1 11,2 11,6 12,1 Ženske 11,6 12,4 12,6 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 13,0 13,8 13,7 13,8 12,7 12,7 12,7 13,0 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 13,3 2,7 5,3 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 12,6 4,6 -6,0 -1,9 3,9 0,2 1,7 3,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 16,8 14,4 16,3 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 9,0 3,7 2,6 3,4 4,4 1,3 0,8 0,8 Izgubili delo 83,5 82,2 90,3 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 28,9 27,1 18,5 19,6 6,9 7,1 8,2 10,6 Brezposelni dobili delo 57,0 61,0 58,3 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 13,5 17,2 18,1 15,8 4,4 4,5 4,0 5,0 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 29,9 32,8 43,1 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 11,8 9,2 9,1 9,2 3,1 3,8 3,3 3,3 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,6 35,6 33,9 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 33,2 32,6 31,7 29,8 34,5 34,3 34,2 34,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 4,4 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,5 3,3 3,7 3,7 3,7 3,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2012 2013 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 911,0 913,0 912,9 912,7 914,3 914,0 913,1 911,5 909,8 910,2 916,7 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 792,9 788,7 788,9 790,1 793,0 795,4 796,5 794,4 793,2 795,5 798,0 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 37,4 37,5 37,3 37,4 38,7 39,0 39,1 38,1 38,1 38,1 38,5 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 251,9 249,8 249,5 250,3 251,6 252,6 253,1 253,4 253,1 254,0 254,8 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 178,4 177,8 177,8 177,9 177,5 177,7 177,7 177,6 177,3 177,6 178,1 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 53,5 52,0 51,8 52,4 54,0 54,8 55,2 55,5 55,5 56,0 56,1 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 503,7 501,4 502,1 502,4 502,6 503,8 504,3 502,9 502,0 503,4 504,7 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 49,6 49,2 49,4 49,2 49,3 49,3 49,4 49,1 49,2 48,9 48,8 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 120,6 120,4 120,8 121,0 120,9 121,2 121,3 120,3 120,0 121,2 121,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 699,9 695,5 695,8 696,9 698,2 700,3 701,5 699,8 698,6 700,5 701,7 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 648,3 645,3 645,8 646,4 647,0 648,7 649,7 648,0 647,0 648,6 649,7 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 51,6 50,3 50,0 50,5 51,1 51,5 51,8 51,8 51,6 51,9 52,0 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 93,1 93,2 93,0 93,2 94,8 95,1 95,0 94,6 94,6 95,0 96,3 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 118,1 124,3 124,1 122,6 121,3 118,6 116,6 117,1 116,6 114,7 118,7 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 54,9 57,2 56,9 56,9 57,3 56,7 56,2 57,3 57,4 56,5 58,5 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 13,8 14,4 14,4 13,8 13,1 13,1 12,6 12,5 12,2 12,1 15,3 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 40,2 41,2 40,9 40,1 39,5 39,5 38,9 38,6 38,3 37,5 37,0 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 41,6 43,6 43,8 42,8 41,8 40,5 39,6 39,2 38,9 38,4 38,8 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 53,8 54,7 54,4 54,2 54,6 54,4 53,9 54,7 54,5 55,7 55,7 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 35,6 40,3 39,2 38,4 35,8 33,9 31,4 31,0 30,5 29,4 28,2 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 13,0 13,6 13,6 13,4 13,3 13,0 12,8 12,9 12,8 12,6 13,0 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,7 13,4 13,5 13,2 12,8 12,4 12,1 12,0 11,9 11,7 12,1 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 13,3 13,8 13,8 13,7 13,8 13,6 13,5 13,8 13,9 13,6 14,0 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 6,6 6,2 -0,2 -1,4 -1,3 -2,8 -2,0 0,5 -0,5 -1,9 4,1 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 0,9 1,5 1,1 1,1 1,1 0,8 0,8 1,0 0,9 1,5 6,0 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 12,2 14,2 6,3 6,6 7,1 6,1 5,3 7,7 5,5 6,4 7,2 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 3,4 6,2 4,8 6,2 6,3 6,5 5,3 5,3 4,1 6,4 5,4 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 3,2 3,4 2,8 3,0 3,1 3,2 2,7 2,9 2,9 3,4 3,8 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 32,7 32,9 32,8 32,2 32,3 32,0 31,0 30,4 29,8 29,3 28,5 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 3,6 3,6 3,6 3,5 3,5 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,1 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,9 2,0 0,1 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 -1,0 -1,0 -0,5 0,3 0,8 2,2 2,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 5,7 3,1 -1,1 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 -2,0 -0,8 1,1 0,0 -3,5 2,1 0,3 B Rudarstvo 4,0 3,9 3,6 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 -5,2 4,1 -6,8 -2,9 6,8 10,0 11,9 C Predelovalne dejavnosti 8,9 3,9 2,5 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 2,3 1,6 2,9 3,0 1,8 4,5 3,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 2,3 3,3 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,5 6,2 2,8 3,6 5,6 5,5 8,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,2 -0,1 0,1 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -1,4 0,3 0,1 1,0 -1,3 3,1 2,8 F Gradbeništvo 4,5 1,9 -2,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 -3,8 -2,4 -2,1 0,1 -0,5 1,1 1,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 3,7 2,8 0,8 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 -0,3 -0,2 0,0 0,6 2,4 3,3 2,2 H Promet in skladiščenje 2,0 2,7 -0,4 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 -2,3 -1,1 0,2 -0,9 0,8 3,7 0,8 I Gostinstvo 4,0 2,1 -0,8 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 -1,1 -1,3 -0,7 -0,6 -0,3 0,2 0,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2,6 0,9 -0,4 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 -2,0 -0,6 -2,7 -1,1 -1,3 0,1 0,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1,0 0,7 1,1 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 -0,3 -2,1 1,2 1,2 0,5 1,5 8,4 L Poslovanje z nepremičninami 2,9 3,0 -0,6 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 -1,3 -1,1 0,2 -0,6 2,0 2,3 2,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1,6 -0,4 -1,1 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 -1,3 -2,2 -3,4 -1,5 -2,3 0,0 -0,5 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 4,0 3,5 0,7 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 0,2 -2,4 0,7 0,7 2,5 2,1 5,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -0,6 0,3 -1,8 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 -2,4 -2,4 -2,1 -0,6 -0,1 0,6 -0,4 P Izobraževanje 0,6 0,2 -3,3 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 -5,6 -5,4 -4,2 -2,0 0,5 0,1 -0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo -0,3 -0,7 -1,3 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -2,1 -2,3 -2,3 -2,2 -0,5 -0,5 -0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,5 -0,7 -2,8 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -4,6 -5,7 -3,8 -1,4 -0,8 -1,3 -1,9 S Druge dejavnosti 4,2 0,9 -0,9 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 -2,4 -0,6 -0,7 -1,1 -1,8 2,0 -0,4 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -2,1 -0,1 -1,2 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 -1,4 0,2 0,6 1,6 0,1 -0,1 -0,4 Realni (deflator HICP) -1,8 -1,0 -1,1 -1,2 -0,5 -0,9 -1,3 -1,2 -0,8 0,9 0,8 2,3 -0,7 -0,9 -0,6 Realni (deflator ULC) -1,6 -2,3 -3,0 -2,1 -2,8 -1,9 -3,3 -3,7 -3,0 -2,5 -1,3 USD za EUR 1,3268 1,3917 1,2856 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2515 1,2974 1,3204 1,3066 1,3246 1,3179 1,2905 1,3224 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2012 2013 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 -0,7 -0,3 -1,7 -1,0 -0,2 -0,8 -0,4 0,8 -0,4 0,4 0,7 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 -2,0 1,8 -4,6 0,2 0,6 1,5 1,1 2,2 -3,6 1,5 0,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 -18,0 10,4 0,6 1,1 -5,4 -10,3 -4,8 -1,8 -4,9 -1,8 5,1 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,4 3,5 0,3 1,1 4,4 2,3 2,0 3,4 2,0 3,7 2,4 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -0,5 5,0 2,6 10,9 6,6 0,7 1,3 10,0 3,1 -2,1 7,4 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 1,5 2,7 -1,1 -0,8 1,6 -0,2 -1,1 -0,5 1,7 1,7 0,9 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 -4,6 -1,2 -3,0 -2,9 -2,2 -3,2 -0,9 1,1 -1,7 0,9 -1,1 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 -0,6 -0,6 -0,5 0,4 -0,5 0,6 -0,1 1,1 -0,4 1,1 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 -1,6 -1,1 -1,4 -0,8 0,7 0,3 -0,4 1,7 0,3 -4,7 2,5 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 -1,4 -2,4 -1,3 -0,2 0,1 -0,6 -1,7 -0,7 -1,0 -0,1 0,8 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 1,6 -1,1 -0,5 -0,1 -4,3 -1,9 -1,9 -0,8 -1,8 -0,6 -1,1 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 0,3 -1,0 -3,6 -1,6 0,4 3,5 -0,1 4,0 -1,4 1,0 2,7 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 -1,6 -0,4 -2,1 -0,7 -0,2 0,6 0,2 -0,3 -1,4 0,0 0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 -1,0 -0,3 -3,5 -2,8 -3,0 -4,1 -3,0 -2,3 -2,4 0,3 -2,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,5 -0,5 -4,3 -2,3 1,4 0,0 0,9 0,8 0,2 1,3 1,0 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 -1,6 -1,7 -2,9 -2,6 -2,2 -3,0 -1,0 -0,4 -0,8 -0,6 0,8 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -5,3 -5,9 -5,0 -5,4 -4,2 -5,8 -2,5 -2,4 -2,2 -1,3 -1,5 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -0,4 -2,7 -2,5 -1,6 -3,0 -2,1 -1,7 -2,2 -1,8 -2,4 -1,8 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 -3,7 -4,7 -4,7 -7,5 -4,0 -3,2 -4,2 -0,7 -2,6 -0,9 -1,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 -1,9 -0,8 -0,1 -0,7 1,0 -1,2 -1,9 -0,8 -1,2 -1,2 0,9 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -0,9 0,1 0,4 0,1 0,2 0,4 1,1 1,6 2,0 1,3 1,3 -1,3 -1,1 -1,4 -1,5 -1,5 -1,5 -0,5 -1,0 -1,3 -0,2 0,8 1,3 0,5 0,4 0,4 1,6 2,7 2,7 1,4 1,3 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 1,3119 1,3288 1,3359 1,2964 1,3026 1,2982 1,3189 1,3080 1,3310 1,3348 1,3635 Cene 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 1 CPI, medletna rast v % 1,8 1,8 2,6 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 2,3 1,5 2,1 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 4,4 4,1 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 4,4 3,6 4,1 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 Alkoholne pijače in tobak 7,2 5,7 6,5 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 10,6 7,5 7,4 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 Obleka in obutev -1,9 -1,5 -0,2 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 2,1 -1,2 1,0 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 Stanovanje 10,2 5,6 3,8 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 2,1 2,9 2,8 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 Stanovanjska oprema 1,4 2,7 0,1 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 -1,1 -1,8 -1,2 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 Zdravje 2,1 1,6 0,4 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 -0,2 -2,1 0,4 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 Prevoz -0,3 1,0 3,3 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 1,5 -0,5 0,5 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 Komunikacije 1,4 1,2 -2,4 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 -3,8 -1,9 1,2 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 Rekreacija in kultura 0,4 -1,5 1,4 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 -0,3 -0,5 0,6 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 Izobraževanje 1,6 1,7 2,9 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 4,6 4,6 1,4 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 Gostinske in nastanitvene storitve -2,5 -6,8 4,5 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 9,2 8,8 7,0 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 Raznovrstno blago in storitve 1,4 2,2 2,4 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 2,4 2,7 0,5 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 HICP 2,1 2,1 2,8 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,7 1,8 2,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,3 2,0 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 1,9 1,4 1,9 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,1 4,5 0,9 4,1 3,6 1,3 0,8 0,6 0,6 0,8 0,2 -0,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 Domači trg 2,0 3,8 1,0 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 1,1 0,3 0,1 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 Tuji trg 2,2 5,3 0,7 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 0,4 0,2 -0,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 Na evrskem območju 2,2 6,1 0,1 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 0,4 0,0 -0,7 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 Izven evrskega območja 2,1 3,6 2,0 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 0,6 0,7 -0,3 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 Indeks uvoznih cen 7,4 5,4 1,9 4,5 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 0,8 -0,5 -0,3 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 16,5 10,9 12,7 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 5,6 0,1 -0,7 9,6 10,8 11,9 9,7 10,3 Naftni derivati 17,3 11,9 13,0 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 6,4 0,4 0,4 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 Promet 1,8 1,1 1,6 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 8,6 8,6 17,3 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 1,3 0,0 -0,6 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 -3,9 -2,9 -0,8 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 Regulirane cene skupaj 14,2 2,8 9,2 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 4,3 0,5 1,0 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti. 2012 2013 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 2,4 2,7 2,0 1,5 1,2 1,9 2,6 2,2 1,4 1,3 1,3 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 5,2 4,1 3,9 3,3 3,1 4,4 4,4 4,3 3,5 2,4 2,2 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,5 9,5 9,4 11,3 10,7 10,0 7,8 7,4 7,5 7,5 7,5 7,1 3,0 3,0 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 1,6 6,5 -1,3 0,0 -3,1 -0,5 1,1 0,1 1,7 0,3 0,1 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 0,7 2,8 2,9 3,3 2,8 2,5 3,4 2,8 2,1 3,9 4,8 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 -0,5 -1,5 -1,1 -2,2 -1,9 -1,4 -1,3 -0,8 -1,5 -0,5 -0,4 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 -0,1 0,2 -0,7 -2,0 -2,1 -2,2 0,0 0,3 0,7 0,0 0,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 2,0 1,9 0,6 -0,9 -0,9 0,2 2,0 0,0 -0,4 -0,6 -0,3 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -3,6 -4,6 -3,2 -2,2 -2,3 -1,3 0,0 2,5 1,1 1,6 -0,5 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,2 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 -0,4 -0,4 -0,1 -0,4 -0,5 -0,5 0,7 0,9 0,2 0,8 0,4 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 4,6 4,7 4,7 4,6 4,6 4,6 4,6 0,1 -0,5 0,1 -0,3 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 9,3 9,2 9,0 8,6 8,6 9,1 9,6 9,9 2,0 2,0 1,5 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,1 2,9 3,1 1,2 0,2 0,1 0,7 1,0 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 2,8 2,9 2,2 1,6 1,6 2,2 2,8 2,2 1,5 1,1 1,2 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 1,9 2,2 1,6 1,4 1,3 1,5 2,0 2,1 1,7 1,6 1,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 0,4 1,1 0,8 0,5 0,2 0,0 -0,3 0,0 -0,4 -0,5 -0,7 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 1,1 1,1 1,1 0,6 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 -0,2 -0,4 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 -0,3 1,0 0,5 0,5 0,3 -0,2 -0,6 -0,2 -0,9 -0,9 -1,1 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 -0,8 1,2 0,7 0,3 0,0 -0,4 -0,8 -0,3 -1,0 -1,0 -1,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 1,0 0,6 0,2 0,8 1,1 0,3 -0,3 0,0 -0,6 -0,4 -0,3 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 2,1 0,6 -0,3 -0,6 -1,3 0,5 1,2 -0,4 -1,6 -1,5 -2,0 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 7,5 6,4 2,9 -0,6 -0,7 1,8 3,8 -1,3 -4,2 -5,9 -3,8 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 8,1 7,7 3,6 -0,8 -0,9 3,1 5,5 -0,3 -3,5 -2,4 -0,2 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 8,6 17,3 17,3 17,3 17,3 8,0 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 -3,9 -3,9 -3,9 -3,8 -3,8 -1,1 -0,8 -0,8 -0,8 2,7 0,8 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 5,6 4,9 2,4 -0,1 -0,3 2,0 4,3 0,5 -1,6 -1,4 -1,0 Plačilna bilanca 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 | Q4 Q1 | Q2 | Q3 | Q4 Q1 Q2 | Q3 10 | 11 | 12 1 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -50 146 1.159 -47 0 96 262 320 482 488 703 623 84 7 -91 -23 Blago1 -830 -957 -110 -194 -356 -149 -45 60 24 134 251 254 -39 -106 -211 -115 Izvoz 18.973 21.450 21.631 5.285 5.403 5.364 5.559 5.283 5.424 5.393 5.661 5.449 1.849 1.913 1.641 1.646 Uvoz 19.804 22.407 21.741 5.479 5.758 5.514 5.604 5.223 5.400 5.260 5.409 5.194 1.888 2.019 1.851 1.761 Storitve 1.281 1.476 1.803 377 375 418 444 528 414 506 538 564 152 127 97 152 Izvoz 4.593 4.842 5.166 1.393 1.217 1.118 1.237 1.502 1.310 1.206 1.316 1.545 414 381 421 377 Uvoz 3.312 3.365 3.363 1.016 841 700 793 974 896 700 779 981 263 254 325 225 Dohodki -588 -524 -552 -235 -81 -145 -168 -198 -42 -73 -108 -126 -29 -37 -14 -35 Prejemki 583 936 699 221 259 131 188 174 206 223 206 198 81 78 100 41 Izdatki 1.172 1.460 1.251 456 340 276 356 372 247 296 314 324 110 115 114 77 Tekoči transferi 88 151 18 4 62 -28 31 -70 86 -78 22 -70 0 24 38 -25 Prejemki 1.231 1.404 1.410 319 371 348 366 285 411 333 356 293 96 117 158 73 Izdatki 1.143 1.253 1.392 315 310 377 336 355 325 412 334 363 96 94 120 97 Kapitalski in finančni račun 530 -474 -1.206 -81 -175 67 -249 -540 -484 -879 -753 -824 -297 -53 176 87 Kapitalski račun 54 -85 -92 -3 -80 -24 11 -30 -49 -5 -40 -31 0 11 -91 -4 Finančni račun 476 -389 -1.114 -78 -94 91 -260 -511 -434 -873 -712 -793 -297 -64 267 90 Neposredne naložbe 428 633 166 260 151 146 98 84 -162 -61 -649 -6 -83 -51 285 -53 Domače v tujini 156 -85 212 54 -156 41 127 39 5 -108 51 -2 -77 3 -83 -12 Tuje v Sloveniji 272 718 -46 206 307 105 -29 45 -167 47 -700 -4 -6 -54 367 -41 Naložbe v vrednostne papirje 1.956 1.839 -218 -441 -20 -923 124 -982 1.564 132 2.101 -424 225 -179 -66 221 Finančni derivativi -117 -155 -203 -28 -24 -23 -21 -31 -129 23 -224 -117 -8 2 -18 0 Ostale naložbe -1.810 -2.777 -890 98 -221 851 -455 439 -1.726 -1.035 -1.921 -163 -417 120 76 -10 Terjatve 779 -1.490 -1.474 -363 567 -1.466 -95 205 -118 -1.285 -635 149 -361 301 628 -612 Komercialni krediti -174 -49 65 44 316 -347 -35 109 339 -366 -49 90 -135 42 409 -86 Posojila 203 -55 -319 48 19 3 -95 84 -310 26 -180 89 -48 23 44 22 Gotovina, vloge 669 -1.341 -1.177 -422 249 -1.131 11 -33 -24 -928 -332 -37 -187 233 203 -544 Ostale terjatve 81 -46 -45 -33 -18 10 24 45 -124 -17 -73 7 9 3 -29 -3 Obveznosti -2.589 -1.287 584 461 -788 2.317 -359 234 -1.608 250 -1.286 -312 -56 -181 -551 602 Komercialni krediti 362 107 265 -82 17 161 136 -96 63 -300 94 -197 -20 133 -96 -79 Posojila -986 -1.234 -729 203 -752 -121 -223 -178 -208 375 602 -529 -201 -429 -121 77 Vloge -1.954 -169 1.026 340 -57 2.287 -288 530 -1.503 188 -1.981 429 158 103 -319 550 Ostale obveznosti -11 9 23 0 3 -11 17 -22 39 -12 -2 -15 7 12 -15 54 Mednarodne denarne rezerve2 19 72 31 33 19 39 -6 -21 19 67 -19 -83 -15 44 -10 -68 Statistična napaka -480 328 47 128 174 -163 -13 220 2 391 50 201 214 46 -85 -64 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.875 2.042 2.112 514 540 477 569 514 552 516 525 516 175 179 186 144 Blaga za vmesno porabo 10.172 12.008 12.138 3.024 2.931 3.063 3.101 3.019 2.955 3.078 3.185 3.136 1.037 1.058 837 957 Blaga za široko porabo 6.592 6.950 6.811 1.631 1.803 1.685 1.734 1.604 1.788 1.676 1.832 1.681 597 632 573 500 Uvoz investicijskega blaga 2.324 2.505 2.402 589 736 562 584 570 687 646 664 557 203 226 307 174 Blaga za vmesno porabo 12.247 14.107 14.005 3.472 3.490 3.636 3.578 3.410 3.382 3.476 3.465 3.295 1.209 1.262 1.018 1.171 Blaga za široko porabo 5.530 5.943 5.671 1.502 1.524 1.435 1.400 1.350 1.486 1.394 1.487 1.483 504 537 483 447 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 2013 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10 -76 195 89 23 150 59 61 200 196 230 56 62 82 344 298 142 263 255 162 206 181 -39 4 7 -31 -21 48 -73 84 43 98 -117 -50 59 125 136 -15 130 144 19 91 77 1.726 1.992 1.807 1.862 1.891 1.829 1.606 1.848 1.961 1.926 1.537 1.717 1.740 1.936 1.965 1.851 1.844 1.964 1.556 1.929 2.029 1.765 1.988 1.800 1.892 1.912 1.781 1.679 1.764 1.918 1.828 1.654 1.767 1.681 1.811 1.829 1.866 1.714 1.820 1.537 1.837 1.952 106 161 148 156 140 147 189 192 183 145 86 168 123 215 172 186 180 196 203 165 150 325 417 392 410 434 512 512 477 467 415 427 389 352 464 429 436 452 530 533 482 445 219 256 244 254 295 366 323 285 284 270 341 221 229 250 257 250 272 335 329 317 296 -41 -68 -44 -99 -25 -110 -32 -56 -8 -14 -19 -26 -24 -23 -30 -40 -37 -40 -42 -43 -46 42 48 54 63 72 54 55 65 58 59 88 74 73 76 69 69 69 69 64 65 65 83 116 98 162 97 164 87 121 66 73 108 100 97 99 99 109 106 110 106 108 111 -101 98 -23 -3 56 -25 -24 -21 -21 1 106 -30 -76 27 21 11 -10 -44 -19 -7 1 68 207 97 113 156 112 85 88 90 109 212 86 95 152 139 115 102 100 91 101 97 169 110 120 116 100 137 109 109 112 108 106 116 171 125 118 104 112 145 110 108 96 152 -172 -168 -162 81 -55 -243 -242 -384 -348 248 -398 -86 -394 -325 -154 -274 -220 -288 -316 -384 -6 -14 24 5 -18 9 -10 -29 -13 -40 3 -1 -5 0 0 -27 -13 4 -12 -23 10 158 -158 -193 -167 100 -65 -233 -213 -372 -308 245 -398 -81 -394 -324 -127 -261 -224 -275 -294 -394 77 123 -92 144 45 87 -28 25 -45 31 -149 51 26 -138 -701 -4 56 52 2 -59 295 17 36 -6 53 80 13 43 -16 -6 42 -32 -9 -6 -94 -8 22 38 -4 -2 4 62 60 87 -86 91 -35 74 -71 41 -39 -11 -117 60 32 -45 -693 -26 18 56 4 -64 232 -820 -324 76 133 -86 -644 -152 -187 1.674 -54 -56 -156 17 271 -143 2.589 -346 -129 -90 -204 -24 9 -31 -6 -7 -7 -9 -3 -19 -44 -40 -44 -34 65 -8 -7 -67 -151 -83 -55 21 -59 834 27 -171 -435 151 541 -46 -56 -1.982 -256 512 -282 -201 -553 509 -2.672 242 19 -134 -47 -607 102 -956 -383 119 169 122 147 -64 -294 -422 597 -338 -372 -575 -221 -403 -11 -1 210 -60 -439 -85 -176 24 -32 -27 16 158 -65 -28 37 330 -64 -85 -218 -25 55 -80 -3 183 -90 -53 128 -147 -153 -28 86 40 51 -8 17 -49 -277 4 9 13 -71 -68 -41 11 75 4 -36 42 -629 -258 164 105 36 -77 8 -132 -406 514 -274 -297 -357 -55 -396 120 -7 -56 26 -282 17 -4 4 15 5 30 15 0 -151 -4 31 -5 1 -13 -69 6 -10 -1 8 0 -69 732 983 212 -554 -18 419 -193 8 -1.688 166 -85 56 172 22 730 -2.268 253 19 -344 13 -168 147 93 -16 -72 224 -8 -144 56 6 18 40 -233 86 -153 -3 34 64 -125 -138 66 75 -211 14 103 -213 -114 -83 -62 -32 14 -194 -28 34 -151 492 675 -14 -59 -372 44 -200 12 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 358 -136 274 234 -319 68 -2.299 251 524 -250 155 -259 -36 -29 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 38 -18 3 2 -10 12 -4 -7 0 -8 4 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -18 22 11 33 17 25 -61 -82 3 -4 1 -76 -23 80 139 -231 -4 182 42 188 118 -304 336 4 51 27 12 11 -35 126 110 203 159 175 183 189 196 172 164 179 193 191 168 155 159 202 180 176 169 201 145 171 np 996 1.110 1.009 1.049 1.042 1.052 935 1.032 1.116 1.062 777 1.008 988 1.083 1.110 1.054 1.021 1.117 924 1.096 np 528 657 559 572 603 554 460 590 610 628 550 507 557 612 635 582 614 604 452 625 np 159 228 186 201 197 217 163 190 219 209 259 196 196 254 218 259 187 202 153 202 np 1.171 1.294 1.177 1.209 1.192 1.175 1.096 1.140 1.244 1.160 978 1.223 1.110 1.144 1.201 1.201 1.063 1.177 988 1.130 np 456 533 449 475 475 442 447 461 530 508 448 444 467 483 491 490 506 509 440 534 np Denarna gibanja in obrestne mere 2010 2011 2012 2011 2012 7 I S I 9 I 10 I 11 I 12 1 2 3 4 5 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 138 102 221 76 76 77 76 83 102 111 119 182 169 188 Centralna država (S.1311) 3.419 4.299 S.0S7 3.276 3.328 3.3SS 3.387 3.436 4.299 4.46S 4.S80 4.801 4.7S2 4.796 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) S26 S84 610 S34 S36 S3S S41 SS4 S84 S88 S89 S88 S91 S80 Gospodinjstva (S.14, 15) 9.282 9.4S4 9.267 9.S07 9.490 9.468 9.481 9.467 9.4S4 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 Nefinančne družbe (s.11) 21.646 20.876 19.470 21.6S6 21.S37 21.369 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.497 2.229 2.13S 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 Denarni sektor (S.121, 122) S.811 S.44S S.194 S.224 S.422 S.37S S.491 S.224 S.44S S.111 4.846 S.644 S.S27 S.613 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 3S.994 3S.692 34.SS8 3S.720 3S.8S4 3S.763 3S.970 3S.784 3S.692 3S.407 3S.334 36.103 3S.9SS 3S.979 V tuji valuti 1.843 1.S36 1.309 1.794 1.70S 1.628 1.S86 1.SS7 1.S36 1.S29 1.S0S 1.492 1.472 1.4S8 Vrednostni papirji skupaj S.34S S.6S9 S.862 S.007 S.046 S.008 S.07S S.0S2 S.6S9 S.837 S.697 6.10S 6.066 6.076 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 26.767 28.420 29.S82 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.3S9 27.926 30.197 30.16S 30.208 Čez noč 8.1SS 8.24S 8.678 8.303 8.241 8.236 8.0S8 8.436 8.24S 8.399 8.19S 8.177 8.404 8.37S Vezane vloge - kratkoročne 8.193 7.868 7.0S6 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.SS3 7.362 7.441 Vezane vloge - dolgoročne 10.337 12.248 13.780 10.S67 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.39S 14.319 14.309 Kratkoročne vloge na odpoklic 82 S9 68 S1 S2 49 S3 60 S9 92 92 72 80 83 Vloge v tuji valuti skupaj 463 S79 SS2 488 476 486 494 S38 S79 S70 S64 S77 S68 SS9 Čez noč 28S 386 372 317 30S 320 329 36S 386 391 384 384 38S 381 Vezane vloge - kratkoročne 121 133 123 113 108 109 109 114 133 117 120 132 124 116 Vezane vloge - dolgoročne SS S9 S6 S7 62 S7 SS S8 S9 61 S9 60 S8 61 Kratkoročne vloge na odpoklic 2 1 1 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,21 0,22 0,20 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 Vezane vloge do 1 leta 1,81 2,1S 2,31 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,3S 2,38 2,38 2,37 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let S,S3 S,46 S,48 S,39 S,49 S,4S S,S0 S,43 S,27 S,37 S,40 S,46 S,36 S,4S Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let S,76 S,69 S,32 6,17 6,48 S,91 4,2S S,20 6,S1 3,79 3,00 6,04 S,81 6,27 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,00 1,2S 0,88 1,S0 1,S0 1,S0 1,S0 1,2S 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,81 1,39 0,S7 1,60 1,SS 1,S4 1,S8 1,48 1,43 1,22 1,0S 0,86 0,74 0,68 6-mesečni 1,08 1,64 0,83 1,82 1,7S 1,74 1,78 1,71 1,67 1,S0 1,3S 1,16 1,04 0,97 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,19 0,12 0,07 0,18 0,06 0,01 0,04 0,0S 0,0S 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 6-mesečni 0,27 0,18 0,1S 0,24 0,12 0,0S 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2012 2013 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9| 10 | 11 204 227 227 207 226 224 221 232 233 229 233 233 233 233 232 231 232 233 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 5.144 5.057 5.036 5.111 5.048 5.451 5.361 4.999 5.108 5.024 4.995 4.965 4.881 584 589 590 585 583 580 610 609 613 609 610 600 600 601 601 604 610 570 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 9.191 9.160 9.159 9.141 9.107 9.099 9.050 9.059 9.052 9.031 8.996 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 20.044 19.470 19.425 19.265 19.152 19.022 18.889 18.832 18.639 18.633 18.501 18.102 17.980 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.135 2.116 2.102 2.028 2.000 1.990 1.999 1.992 1.983 1.978 1.962 1.966 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 5.012 5.194 5.085 5.300 5.389 4.957 5.423 5.255 5.190 5.320 5.311 5.198 4.752 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 34.943 34.558 34.349 34.342 34.336 33.765 34.040 33.902 33.612 33.754 33.705 33.198 32.569 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 1.263 1.277 1.264 1.236 1.235 1.223 1.203 1.192 1.177 1.152 1.144 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.862 5.846 5.927 5.780 6.177 6.091 5.657 5.762 5.669 5.554 5.513 5.366 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 30.062 29.582 29.575 29.961 30.070 29.665 30.497 29.943 30.228 30.184 30.193 30.091 29.645 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.763 8.678 8.726 9.185 8.997 8.919 8.806 8.923 9.124 9.055 8.812 8.861 8.729 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.056 6.905 6.827 7.140 7.148 7.712 7.626 7.652 7.696 8.261 8.222 8.110 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 13.763 13.780 13.863 13.829 13.775 13.424 13.787 13.189 13.203 13.159 12.841 12.688 12.495 78 66 55 116 74 119 68 81 120 158 174 192 205 249 274 279 320 311 583 597 591 579 571 576 552 538 554 549 520 548 536 520 541 521 506 511 397 410 412 397 388 399 372 372 383 363 361 354 340 342 362 333 324 334 125 125 119 124 126 119 123 109 114 128 103 103 113 97 95 109 104 98 60 61 59 57 56 57 56 56 56 57 55 91 82 81 84 79 78 79 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 0,14 0,13 0,13 0,13 0,12 0,11 0,10 0,10 0,10 0,10 0,09 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 2,28 2,18 2,10 2,01 2,01 1,97 1,89 1,78 1,65 1,56 1,48 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 5,46 6,40 5,03 5,49 5,39 5,30 5,34 5,31 5,11 5,49 5,17 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 3,75 3,76 3,70 3,48 5,68 3,03 2,66 3,37 3,73 4,71 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 0,25 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 0,20 0,22 0,21 0,21 0,20 0,21 0,22 0,23 0,23 0,22 0,28 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,34 0,36 0,33 0,32 0,30 0,32 0,34 0,34 0,34 0,33 0,37 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 0,07 0,08 0,08 0,09 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 0,08 Javne finance 2010 2011 2012 2011 2012 2013 2011 2012 Q3 | Q4 Q1 I Q2 | Q3 | Q4 Q1 1 Q2 | Q3 11 | 12 1 1 2 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.794,0 14.982,3 14.999,1 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,2 3.577,2 4.091,3 3.420,0 3.495,0 3.732,8 1.361,2 1.364,8 1.181,7 1.094,3 Tekoči prihodki 13.771,5 14.037,9 14.030,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,9 3.367,4 3.766,5 3.184,7 3.293,1 3.510,7 1.265,0 1.214,8 1.152,0 1.056,4 Davčni prihodki 12.848,4 13.209,2 13.118,3 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 3.461,2 2.946,8 3.107,4 3.188,1 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 2.723,5 2.656,6 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 793,0 577,1 510,9 442,5 227,5 246,2 214,7 219,2 Prispevki za socialno varnost 5.234,5 5.267,6 5.244,1 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 1.262,4 1.264,9 1.283,4 1.261,3 444,0 485,8 443,5 438,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,1 29,2 25,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 6,1 5,5 6,1 5,5 2,4 3,3 2,0 2,0 Davki na premoženje 219,7 215,2 233,9 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 63,1 24,2 67,8 91,3 33,9 14,5 8,2 9,7 Domači davki na blago in storitve 4.780,7 4.856,2 4.876,1 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 1.303,4 1.039,2 1.224,7 1.357,0 495,4 373,0 443,6 282,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,7 100,2 82,5 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 20,5 19,4 22,9 18,2 8,6 9,2 6,7 7,3 Drugi davki 4,0 17,2 -0,6 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 12,6 16,5 -8,4 12,4 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 Nedavčni prihodki 923,0 828,7 912,3 189,5 242,9 238,1 171,9 197,0 305,3 237,9 185,7 322,6 79,5 98,0 45,4 104,3 Kapitalski prihodki 175,7 65,3 62,5 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 29,5 10,7 13,1 12,8 6,1 12,0 2,2 4,2 Prejete donacije 12,6 10,4 9,2 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 4,5 12,9 2,7 14,7 2,2 1,2 0,2 0,3 Transferni prihodki 109,5 53,8 51,7 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 1,1 0,5 0,4 50,9 0,2 0,3 0,1 0,0 Prejeta sredstva iz EU 724,7 814,9 845,1 153,3 274,6 195,6 213,2 146,6 289,7 211,2 185,6 143,8 87,6 136,6 27,2 33,5 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.692,7 16.546,3 16.125,7 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,0 4.105,7 4.137,4 4.011,6 3.846,2 1.368,3 1.542,9 1.491,0 1.446,9 Tekoči odhodki 6.960,4 6.926,7 6.813,5 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 1.596,6 1.842,9 1.819,0 1.496,7 530,7 565,2 679,4 648,3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,4 3.882,7 3.727,7 955,0 950,4 958,3 973,9 910,8 884,7 907,9 936,0 870,6 320,0 308,2 331,1 316,5 Izdatki za blago in storitve 2.512,4 2.443,4 2.373,0 603,4 638,9 589,7 599,1 551,1 633,1 559,7 566,5 527,5 204,5 238,0 206,6 191,7 Plačila obresti 488,2 526,7 647,9 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 55,3 319,1 295,2 77,8 1,9 5,6 136,4 134,8 Sredstva, izločena v rezerve 47,4 73,9 64,9 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 23,4 56,2 21,3 20,8 4,3 13,4 5,4 5,3 Tekoči transferi 7.628,5 7.818,9 7.687,0 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,2 1.947,8 1.948,5 1.893,7 1.922,4 642,7 694,0 707,5 632,8 Subvencije 581,9 496,3 502,7 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 160,5 190,5 111,9 77,5 39,3 71,9 117,0 40,5 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.277,7 6.533,5 6.384,2 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,6 1.549,7 1.576,7 1.585,9 1.626,0 540,0 531,9 535,4 534,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 728,8 737,2 741,0 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 216,8 158,1 185,2 185,6 62,3 77,8 49,0 53,4 Tekoči transferi v tujino 40,1 52,0 59,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 20,8 23,3 10,7 33,2 1,1 12,4 6,1 4,3 Investicijski odhodki 1.310,6 1.023,5 915,0 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 347,2 141,6 146,3 259,7 111,5 185,6 56,7 55,0 Investicijski transferi 396,4 372,1 319,9 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 154,3 42,5 52,0 69,3 48,1 61,9 12,3 18,6 Plačila sredstev v proračun EU 396,8 405,1 390,3 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 59,9 161,8 100,5 98,0 35,3 36,2 35,1 92,2 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.898,7 -1.564,1 -1.126,6 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS. 2012 2013 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11» 1 12 1|23|4|5|6|7|8|9|10 1.342,3 1.283,2 1.159,7 1.269,3 1.188,8 1.234,9 1.153,5 1.300,4 1.304,0 1.486,9 1.183,0 1.143,6 1.093,3 1.187,0 1.133,7 1.174,3 1.290,0 1.204,8 1.238,1 1.275,1 1.202,5 1.230,7 1.101,4 1.153,8 1.120,0 1.189,9 1.057,5 1.256,4 1.228,5 1.281,6 1.130,5 1.072,6 981,6 1.107,7 1.060,8 1.124,5 1.225,5 1.159,5 1.125,8 1.210,8 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 1.161,5 1.111,0 1.076,5 955,1 915,2 1.046,5 997,0 1.063,9 1.061,0 1.063,1 1.064,0 1.142,4 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 311,1 266,3 199,9 194,1 183,1 70,9 163,5 276,6 62,6 188,7 191,2 187,8 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 360,0 472,3 424,7 418,9 421,4 432,4 426,3 424,7 423,0 419,4 418,9 420,1 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 1,6 2,5 1,9 1,8 1,8 2,1 2,0 2,0 2,2 1,6 1,6 1,9 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 30,5 12,7 6,1 9,0 9,0 17,3 30,4 20,1 32,1 29,3 29,8 19,9 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 444,9 346,1 438,3 319,3 281,6 521,1 375,5 328,1 527,3 408,0 421,6 512,7 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 7,5 5,4 5,3 6,3 7,9 8,3 7,6 7,0 6,6 6,3 5,3 5,8 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 5,9 5,7 0,3 5,7 10,5 -5,7 -8,2 5,5 7,2 9,7 -4,5 -5,8 88,5 56,2 52,1 63,6 60,9 82,4 53,6 67,6 67,0 170,7 54,0 117,5 66,4 61,2 63,9 60,6 164,4 96,4 61,8 68,4 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 5,3 20,6 4,0 3,5 3,1 4,1 4,6 4,4 5,8 2,6 4,3 4,7 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 1,1 3,1 0,2 12,4 0,3 0,9 0,3 1,4 10,4 0,2 4,0 0,3 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 0,2 0,3 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,3 0,4 50,2 0,3 134,9 49,4 53,9 109,9 63,7 41,3 41,6 39,7 68,9 181,1 47,9 55,1 108,2 74,1 67,9 43,6 48,0 42,0 53,8 59,0 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,2 1.248,1 1.332,7 1.352,4 1.420,6 1.461,0 1.348,6 1.327,9 1.452,2 1.260,2 1.299,3 1.373,0 1.179,8 1.293,4 1.331,6 667,4 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,7 530,6 502,2 664,4 568,6 609,9 727,3 519,2 572,5 503,8 460,8 532,1 532,6 310,7 329,8 315,6 328,5 323,3 305,0 282,5 294,3 314,8 275,6 326,9 268,8 312,2 294,3 280,5 361,2 294,8 290,3 285,5 284,9 191,4 216,0 192,1 191,0 199,0 195,1 157,0 215,4 209,5 208,3 197,4 155,5 206,8 197,7 194,2 174,6 198,6 161,2 167,7 173,3 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 2,3 4,5 133,3 101,8 83,9 227,9 38,8 28,5 3,9 1,7 72,2 66,8 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 4,1 13,8 6,8 42,4 7,0 7,3 5,7 8,3 6,5 7,6 6,8 7,6 617,1 638,5 627,2 613,0 697,0 607,4 598,8 611,3 662,3 674,2 683,1 639,8 625,7 637,4 633,4 622,9 731,8 582,4 608,2 616,3 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 68,1 65,0 94,2 60,0 36,3 33,2 44,7 34,1 28,4 21,2 28,0 34,4 539,3 530,2 531,1 527,4 611,7 519,8 505,1 524,2 511,8 513,6 526,3 521,5 529,0 534,5 525,4 526,0 610,4 503,5 512,1 515,9 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,3 67,0 56,7 70,0 90,1 57,9 41,6 58,5 67,2 57,7 60,3 67,1 53,7 64,8 63,2 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 12,3 5,5 4,6 16,8 1,9 2,6 5,6 2,5 25,8 4,0 3,4 2,7 53,6 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 95,7 165,0 49,5 50,8 41,4 38,1 50,6 57,5 80,9 83,2 95,5 122,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 41,6 69,4 12,6 11,9 17,9 16,1 23,3 12,7 23,0 21,3 25,1 41,5 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 22,2 9,8 51,3 77,5 33,0 33,2 33,7 33,6 33,5 32,0 32,5 18,6 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu ADS - Anketa o delovni sili, AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, CHF - švicarski frank, DUTB - Družba za upravljanje terjatev bank, ECB - European Central Bank, EFSF - European Financial Stability Facility, EFSM - European Financial Stability Mechanism, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, ESM - European Stability Mechanism, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT -Statistical Office of the European Union, ESSPROS - European System of Integrated Social Protection Statistics, FED - Federal Reserve System, GBP - britanski funt, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, HUF - madžarski forint, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IMF - International Monetary Fund, JPY - japonski jen, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, MZIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI -Nedenarne finančne institucije, OECD - Organisation for Economic Co-operation and Development, OI - osnovna inflacija, OP RR - Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, OP RČV, - Operativni program razvoja človeških virov, OP ROPI - Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, PISA - Programme for International Student Assessment, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS -Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, Zew - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ, ZZZS -Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.