Ptuj, torek, 16. oktobra 2007
letnik LX • št. 81 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

V
Štajerski
Šport Rokomet •
»Trgovke« v končnici izgubile točko
Stran 12
Nogomet •
Kidričani strli odpor gostov iz Zavrča v pol ure
Stran 12
Boks • Dejan Zavec dosegel že 23. zmago
Kdaj za naslov svetovnega prvaka?
Preteklikonec tedna se je protinemškemu Magdeburgu odpravilo več manjših skupin navijačev Dejana Zavca,kismo si želeli ogledatinjegov 24.profesionalnidvoboj - skupajse nas je zbralo več kot50. Čeprav smo se z rahlo tesnobo spominjalizadnjega dvoboja v Mariboru (zaradi Dejanove poškodbe je ■■ bilprekinjen v 3.rundi),smo bilituditokratoptimistično razpoloženi,sajDejan navijačev s svojim človeško pristnim pristopom ni še nikolirazočaral. In tako je bilo tuditokrat,ko se je pomerilz Estoncem ■ Albertom Starikov^ffl!i|^P	lJEjSl
\ Hk/	vt^^/	Jože Mohorič
^¡¡md	J^B	Več na strani11.
m-
t,. ■ .JiiLT\¡
L"- ~ r «

X¡0^g^^-i
Odbojka •
Benedičanke »povozile« Ptujčanke Stran 13


Ai\\
Bf
Kolesarstvo • »Do
teh rezultatov ni moč priti preko noči«
Stran 15
^INTERTtft'0"^ M
Ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika
2 S?. slovenski festival
domače zabavne glasbe
Ptu| 2007
t» * <-;
Izrezite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Rokovo ulico 4, Ptuj ali pa izrezano prinesite na sedež podjetja in prejeli boste festivalski CD 38. slovenskega festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2007. Vsak naroinik lahko prejme le en CD. Število CD-jev je omejeno.
Foto: Črtomir Goznik
Po naših občinah Ptuj • Talum daroval 625 tisoč evrov
Stran 3
Tednikov pogovor Zmago Jelinčič P.
• Na protestnem shodu skupaj z delavci
Stran 4 Po naših občinah Ormož • Porasla mladostniška kriminaliteta
Stran 5
Po naših občinah Majšperk •
Cesta, ki zbližuje in povezuje
Po naših občinah Dornava • Direktor Rosič kategorično zavrnil očitke
Stran 9 Stran 6 Po naših občinah
Kidričevo •
Navdušeni nad ohranjanjem skupnih spominov
Stran 24
Slovenija • Uvedba dosmrtne kazni
Šturm predstavil osnutek kazenskega zakonika z dosmrtno kaznijo
Ministrstvo za pravosodje je na petkovi novinarski konferenci predstavilo osnutek novega kazenskega zakonika, ki ga ministrstvo z današnjim dnem daje v javno razpravo. Osnutek med drugim predvideva uvedbo dosmrtne kazni za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva. Na dosmrten zapor bi lahko bili obsojeni tudi tisti, ki bi zagrešili dve ali več kaznivih dejanj naklepnega odvzema življenja, za katere je zagrožena najvišja kazen 30 let zapora.
Ministrstvo se je za uvedbo dosmrtne kazni po ministrovih besedah odločilo predvsem zaradi uskladitve slovenske kazenske zakonodaje z določbami Rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča, katerega podpisnica je tudi Slovenija. Zagrožena dosmrtna kazen pride v poš-tev le v primeru izjemne teže kaznivega dejanja in osebnih okoliščin storilca, je pojasnil Šturm. Če Slovenija tega ne bo naredila, to pomeni, da država ne bi mogla izpeljati sojenja za že prej omenjena kazniva dejanja oz. ne bi mogla izvršiti kazni dosmrtnega zapora, ki bi jo izreklo mednarodno sodišče.
Osnutek kazenskega zakonika predvideva tudi možnost vzpostavitve posebne evidence storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. "Predvidena je možnost dajanja poda-
tkov o izbrisanih sodbah za t.i. pedofilska kazniva dejanja tistim ustanovam, društvom in združenjem ljudi, ki se ukvarjanja z učenjem, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov," je povedal minister. Te obsodbe bodo izbrisane le v omejenem obsegu glede na upravičence, ki lahko dobijo podatke o sodbah, podrobnosti bo uredil zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je v pripravi, je še dodal minister. Najvišja zagrožena kazen za pedofilijo bo 15 let.
V poglavju kazniva dejanja zoper življenje in telo sta zapisani dve obliki kaznivega dejanja odvzema življenja, in sicer umor in uboj, kar je prav tako novost. Uboj predstavlja odvzem življenja drugi osebi brez obteževalnih okoliščin, pri umoru pa gre za hujšo obliko odvzema življenja.
Z novim kazenskim zakonikom pa je predvidena tudi pre-
poved kloniranja živih bitij, je poudaril minister Šturm.
Za šikaniranje na delovnem mestu do tri leta zapora
V zakoniku je po Šturmovih besedah posebno poudarjeno varstvo pravic delavcev. Nova oblika kaznivega dejanja s področja kršitev pravic delavk je preprečevanje delodajalcev, da bi v času zaposlitve zanosile. Z do tremi leti zapora bo posebej sankcionirano pri-siljevanje delavk ob začetku sklenitve delovnega razmerja k podpisu izjave, da ne bodo imele otrok.
Kot posebno kaznivo dejanje bo opredeljeno tudi šikaniranje na delovnem mestu, to je t.i. mobing. Zagrožena kazen bo prav tako do treh let zapora.
Novost je tudi, da sodišče
lahko postavi pod varstveno nadzorstvo tudi pogojno izpuščeno osebo in ji določi enaka navodila kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. Ob tem je podana možnost prestajanja kazni zapora na prostosti z delom v
korist humanitarnih organizacij ali lokalnih skupnosti.
Predlog kazenskega zakonika predvideva tudi novost v povezavi z zastaranjem, je povedal Šturm. Ohranja sicer delitev na zastaranje kazenskega pregona in zastaranje izvršitve
kazenskih sankcij, opušča pa razlikovanje med relativnim in absolutnim zastaranjem, je pojasnil minister.
S predlaganim novim kazenskim zakonikom se nadaljuje graditev slovenske samostojne kazenske zakonodaje kot enega izmed pomembnih stebrov pravnega sistema, je pojasnil Šturm. Zamisel o reformi kazenskega prava se je po njegovih besedah izoblikovala postopoma v več kot 12 letih, na številnih samostojnih pravniških posvetih, kjer so strokovnjaki ugotavljali, da je sedanja ureditev nezadovoljiva. Tako predlog pomeni nadgradnjo obstoječe kazenske zakonodaje. V kratkem bo sledila ustrezna dopolnitev zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in zakona o kazenskem postopku, je še dodal minister.
STA (pripravlja SM)
Uvodnik
Občine bi, ministrstvo še gluho
Ptujski Pokrajinski muzej že več kot tri leta dela praktično „na črno", saj nima ustreznega ustanovitvenega akta, ustreznih organov (sveta zavoda in nekaterih drugih), ne more se prijaviti na razpise, ne more izpeljati sistematizacije, kljub temu pa dela skladno s sprejetim programom in možnostmi.
Sprejem ustanovitvenega akta, ptujski mestni svetniki bodo o njem razpravljali na seji v prihodnjem tednu, je zato po besedah prvega moža PM Ptuj Aleša Ariha težko pričakovana odrešitev, a zadeva še vendarle lahko vnovič pade v medobčinski obliki kljub vsem naporom, ki so bili vloženi v to, da do akta končno pride. Razveseljiv je prvi člen odloka, v katerem je zapisano, da so soustanoviteljice zavoda MO Ptuj ter občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ptujčani so pri sestavi besedila odloka upoštevali vse pripombe, predloge in stališča s strani Ormožanov.
Še vedno pa je vprašljiv finančni del odloka; ministrstvo za kulturo še vedno ni potrdilo, da bodo zagotavljalo plače za tri zaposlene, ki so bili iz ptujskega muzeja brez plač preneseni v samostojni ormoški muzej in s tem na pleča ormoškega proračuna. Zdaj je delavcev sedem, je povedal ormoški župan Alojz Sok, ker jih je toliko vezanih na pridobitev javnega pooblastila, ki ga ministrstvo prav tako noče dati. Če Ministrstvo za kulturo treh osebnih dohodkov ne bo zagotovilo, združevanje odpade, ker bi bilo nesmiselno, da pride do ukinjanja oziroma do združevanja pod pogoji, ki ne pomenijo razbremenjevanja.
Čas se neusmiljeno izteka, proračunska pogača je bolj ali manj požegnana, prav tako rebalans 2008. Ministrstvu za kulturo, ki zadeve dobro pozna, se je iztekel že konec septembra, ko naj bi v ptujskem muzeju prejeli odgovor. V tem sosedskem projektu je bistvenega pomena denar, ta bo tudi odločil, ali bo samostojni muzej Ormož ostal ali pa bo deloval kot organizacijska enota Ormož s svojim vodjem pod okriljem muzeja. Kot vse kaže, je interes občin eno, ministrstva pa drugo. Ta trenutek tudi kaže, da bo v vodo padlo še eno nekajmesečno usklajevanje, pa je že kazalo, da bo na relaciji Ptuj-Ormož, slednji prisegajo le na projektno sodelovanje, zavelo prijaznejše ozračje. Tokrat tudi s pomočjo višjih botrov.
Majda Goznik
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Društvo Transplant opozarja na premalo presaditev
Ob tretjem svetovnem dnevu (28. oktober) ter devetem evropskem dnevu darovanja in presajanja organov (14. oktober) je Slovensko društvo Transplant (SDT), nepridobitno prostovoljno združenje bolnikov s presajenimi organi, predstavilo in opozorilo na težave, s katerimi se v Sloveniji srečujejo tako bolniki kot zdravniki ter tudi koordinatorji transplantacijskih akcij. "V Sloveniji je v povprečju 15 darovalcev na milijon ljudi, kar nas uvršča na rep držav članic EU. Sploh letos je stanje slabo, saj smo do zdaj pridobili le deset darovalcev, skupaj zgolj 20 ledvic, od katerih je bilo v Sloveniji presajenih 16, ostale so šle v izmenjavo v Eurotransplant. Na čakalnem seznamu je ta čas pri nas 95 bolnikov," je na današnji konferenci položaj bolnikov orisal član društva Alfonz Drevenšek, ki je s presajenim organom živel 12 let, po odpovedi pa že sedem let čaka na ponovno presaditev.
Za koncesije v zdravstvu dodatni pogoji
Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da podeljevanja koncesij pod do sedaj veljavnimi pogoji ne bo več. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič podeljevanja koncesij sicer ne bo zamrznila, vendar pa bodo na ministrstvu pripravili nove koncesijske pogodbe, za katere morajo prej pripraviti še ustrezne pravne podlage, pojasnjujejo na ministrstvu. Nove koncesijske pogodbe bodo dopolnjene predvsem s tistimi manjkajočimi elementi, ki so vezani na dežurno službo in na dostopnost bolnika do konce-sionarja tudi med konci tedna in prazniki, spremembe pojasnjujejo na ministrstvu. Pravne podlage za nove koncesijske pogodbe bodo predvidoma pripravljene v mesecu dni, izdelana pa bodo tudi priporočila županom za podeljevanje koncesij na primarni ravni, so še zapisali.
Neizpolnitev sodb ES lahko za državo pomeni hude finančne sankcije
Foto: internet
V okviru 33. srečanja Dnevi slovenskih pravnikov 2007 je danes v Portorožu potekala razprava na temo Posledice sodb Sodišča Evropske (ES) skupnosti v Sloveniji. Kot je uvodoma poudarila generalna pravobranilka na sodišču ES Verica Trstenjak, sodbe omenjenega sodišča vplivajo na praktično vseh področjih, od zasebnega do javnega sektorja. Obenem je predstavila možne posledice neizpolnitve obveznosti sodb, ki za državo članico lahko pomenijo tudi hude finančne sankcije. Trstenjakova je sicer poudarila, da se 80 do 90 odstotkov zadev razreši že pred vložitvijo tožbe. Kljub temu pa so znani primeri, ko je sodišče državam ali občinam naložilo finančne sankcije. Tako je bila Franciji zaradi neupoštevanja direktive o ribištvu naložena kazen v višini 58 milijonov evrov za vsakih šest mesecev neuveljavljanja direktive. Prav
tako je denarna kazen doletela dve nemški občini, ki nista objavili javnih razpisov za odvoz smeti in odvajanje odpadnih voda. Za prvo je dnevna kazen znašala 31.000 evrov, za drugo pa dobrih 120.000. Od širitve Evropske unije leta 2004 je sodišče ES proti novim članicam vložilo že več kot 30 tožb, od tega julija letos tudi prvo proti Sloveniji. Komisija Slovenijo toži zaradi neizpolnitve obveznosti na področju železnic, natančneje zaradi nesprejetja zakonov, potrebnih za izpolnitev direktive o interoperabilnosti.
Koroški Slovenci za žrtve ujme v Sloveniji
Slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem bodo za žrtve septembrske ujme v Sloveniji namenile okoli 20.000 evrov. Toliko sredstev se je predvidoma zbralo na posebnem bančnem računu, ki ga je odprla slovenska stranka na avstrijskem Koroškem Enotna lista (EL) ter na dveh dobrodelnih koncertih. Prvi je bil v nedeljo v Kulturnem domu Pliberk, drugi pa v četrtek zvečer v Borovljah. Sredstva bodo namenjena predvsem prizadetim v občinah Škof-ja Loka ter Železniki. EL je poseben bančni račun odprla takoj po siloviti ujmi 18. septembra, ki je prizadela predvsem občine na cerkljanskem, škofjeloškem ter savinjskem območju.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Bolnišnica pridobila izjemno donacijo
Talum Kidričevo daroval 625 tisoč evrov!
Že v začetku leta 2007 smo v Štajerskem tedniku pisali o tem, da tudi naslednik bivšega direktorja ptujske bolnišnice Lojzeta Arka Robert Čeh uspešno nagovarja donatorje. Denarja za nakup nove opreme oziroma aparatur v zdravstvu je vedno premalo, zato si zdravstveni zavodi pomagajo z donacijami, ki so že utečena pot do opreme v slovenskem zdravstvu. Ime največjega donatorja v zgodovini ptujske bolnišnice, daroval naj bi kar 150 milijonov tolarjev, bodo javnosti razkrili pozneje, smo zapisali januarja letos.
Doslej največja donacija jim je omogočila nakup digitalne rentgenske opreme. V bistvu je donator tudi kupec, zato ni bil potreben razpis, če pa bi bila kupec bolnišnica, brez razpisa ne bi šlo, je med drugim že januarja letos povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Ceh. Novo oprema je že nekaj časa v ptujski bolnišnici in uspešno deluje, 12. oktobra pa so javnosti razkrili ime donatorja Talum Kidričevo, ki je ptujski bolnišnici daroval opremo v vrednosti 625 tisoč evrov. Ta donacija jim je omogočila uvedbo sistema PACS, ki omogoča elektronsko shranjevanje, upravljanje, distribucijo in pregledovanje posnetkov in ga uvajajo kot tretja slovenska bolnišnica, predstavlja pa dobrodošlo novost tako za bolnike in strokovne delavce, je ob svečani predaji med drugim povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh. Za zdaj so v sistem povezani aparat za računalniško tomografijo, dva rentgenska aparata in en ultrazvok. V okviru donacije so dobili tudi zelo dober ultrazvočni aparat in rentgenski ojačevalnik C-lok.
PACS sistem je noviteta v slovenskem zdravstvu, opremo in tehnologijo podjetja AGFA je dobavilo podjetje Interexport Ljubljana. Direktor ptujske bolnišnice je predsedniku uprave Taluma mag. Danilu Topleku in vsem zaposlenim v Talumu zahvalil za to izjemno donacijo v
imenu bolnikov in vseh zaposlenih v ptujskih bolnišnici. Kolikor ve, gre za doslej največjo donacijo enega podjetja v slovenskem prostoru.
Natalija Majcen, predstojnica radiološkega oddelka ptujske bolnišnice, je podrobneje predstavila delovanje sistema PCS, ki omogoča distribucijo slik, filmov in izvidov po bolnišničnem računalniškem omrežju do oddelčnih zdravnikov in njihovo ponovljivo prezentacijo. Omogoča sočasno gledanje slik na več lokacijah, kar bo olajšalo delo tudi zdravnikom pri pisanju izvidov, ker imajo sedaj dostop do podatkov pacienta iz kateregakoli računalnika v ustanovi, ki je povezan na sistem PACS. Slike so dostopne takoj po slikanju, prav tako so takoj vidne vse spremembe na kliničnih podatkih. Podatki so dostopni samo pooblaščenim uporabnikom.
V podjetju Interexport, ki je dobavilo opremo, so povedali, da je ptujska bolnišnica med prvimi zdravstvenimi ustanovami v državi, ki lahko reče, da posluje »bez filma« in ki je digitalizacijo slikovnega dela vključila oziroma integrirala v svoj celotni informacijski sistem. Gre za pomemben korak v razvoju informatike na področju zdravstva v Sloveniji. Največ bodo z novim sistemom pridobili bolniki, diagnostična obdelava bo hitrejša, zaradi boljše kvalitete posnetkov tudi natančnejša,
Foto: Črtomir Goznik
PCS je noviteta v slovenskem zdravstvu, omogoča distribucijo slik, filmov in izvidov po bolnišničnem računalniškem omrežju do oddelčnih zdravnikov in njihovo ponovljivo pre-zentacijo.
obremenitev z rentgenskim sevanjem bo do 30 odstotkov nižja, zaradi možnosti naknadne in dodatne obdelave posnetkov ni več potrebe po dodatnih slikanjih, hitrejši bo tudi dostop do starih posnetkov in ostalih diagnostičnih posegov.
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj bo kot prva bolnišnica v Sloveniji že prihodnji mesec pričela testno uporabljati v delovnem procesu sistem za pretvorbo zvo-kovnega zapisa (diktata) neposredno v tekst na ekranu v slovenskem jeziku. S tem se bo še bolj poenostavilo administrativno delo na ra-diloškem oddelku, osebje pa se bo lahko še bolj posvetilo bolnikom.
Mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma Kidričevo, je ob uradni predaji donacije povedal, da so podjetje, ki se zavedajo svojega pomena za okolje, družbe-
Foto: Črtomir Goznik
Robert Ceh (tretji z leve), direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, je zadovoljen, saj mu je uspelo dobiti pridobiti doslej največjo donacijo za to ptujsko zdravstveno ustanovo. Na fotografiji skupaj s predsednikom uprave Taluma mag. Danilom Toplekom (prvi z leve), predstojnico radiološkega oddelka Natalijo Majcen in Tadejem Stularjem, generalnim direktorjem Diektorata za za zdravstveno ekonomiko.
no odgovorno ravnanje je pri njih prisotno že dolgo. Ne sodijo med podjetja, ki gledajo samo na dobiček, okolju, ki mu pripadajo, želijo pomagati tudi s sponzorstvom in donatorstvom, največkrat na področju kulture in športa. Ker pa žal tudi zdravstvo ne more slediti novostim brez donacij, so se ponovno odločili za donacijo ptujski bolnišnici, da bi tudi njeni bolniki bili deležni sodobne diagnostične obdelave tako kot v razvitejših okoljih Slovenije,
ker je danes v naši državi vse pomembnejše, kje živiš, je še dodal.
Na oddelku za radiologijo in UZ diagnostiko ptujske bolnišnice so ob tem izjemnem dogodku pričakovali tudi novo ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič, a je svojo odsotnost opravičila zaradi izredne seje državnega zbora. Nadomestil jo je Tadej Štular, generalni direktor Di-rektorata za zdravstveno ekonomiko. Po njegovih besedah naj bi podobne posodobitve
dočakali tudi v drugih slovenskih bolnišnicah.
V ptujski bolnišnici se tudi v bodoče donacijam ne bodo odrekli. Prav sedaj poteka še eno zbiranje sredstev, zaključek oziroma izkupiček bodo predstavili decembra. Z doslej zbranimi sredstvi so že uspešno izvedli obnovo prvih kopalnic v okviru bolnišnice; začeli so na internem oddelku, v kratkem jih bodo pričeli obnavljati tudi na kirurškem oddelku.
MG
Sveta Ana • Otvoritev zobozdravstvene ambulante
Na voljo vsi sodobni materiali in metode
V petek, 12. oktobra, je bila pri Sveti Ani otvoritev nove zobozdravstvene ambulante, ki deluje v prostorih tamkajšnje zdravstvene postaje. Ambulanta bo odprta vsak petek od 7. do 13. ure, v njej pa dela zobozdravnica Katja Šestanj, ki je ostale štiri dni v Zdravstvenem domu Lenart.
Otvoritev so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Sveta Ana. Zbrane je najprej pozdravil župan občine Sveta Ana Silvo Slaček in je poudaril, da je to pomembna pridobitev za občino, in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k novi pridobitvi. Zbrane je pozdravil tudi direktor ZD Lenart Jožef Kramberger, ki je povedal, da se v zdravstvenem domu že nekaj let trudijo in iščejo rešitve, kako kakovostne storitve čimbolj približati uporabnikom na območju Upravne enote Lenart. "Z dograditvijo in adaptacijo zgradbe Zdravstvenega doma Lenart smo izboljšali prostorsko ponudbo. V Zdravstvenem domu smo v letu 2006 pridobili certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Vsa leta smo širili programsko ponudbo, s kate-
ro smo izboljšali dostopnost zdravstvene službe uporabnikom. V letu 2007 smo zaposlili zdravnika splošne medicine, ki je prevzel vodenje nujne medicinske pomoči in dežurne službe. Zaposlili smo tudi zdravnico pediatrinjo. V letu 2006 smo zaposlili dve zobozdravnici in jima omogočili enoletno pripravništvo. Po opravljenem strokovnem izpitu sta se obe zaposlili v našem zdravstvenem domu. S tem so izpolnjeni pogoji, da lahko začnemo opravljati zobozdravstveno dejavnost zraven Lenarta še v občinah Sveta Ana in Cerkvenjak. To investicijo smo izvajali nekaj let, vendar je nismo mogli prej realizirati brez ljudi. Vanjo smo v teh letih vložili od 30.000 do 35.000 evrov."
Zbrane je pozdravila tudi zobozdravnica Katja Šestanj
in se vsem zahvalila: "Zelo sem vesela, da ste me tako prijetno sprejeli, tega nisem pričakovala. Najbrž bo vsak dan podoben temu, upam pa, da bodo pacienti tudi naslednje dni k nam prihajali in odhajali tako nasmejani."
Po otvoritvi je zobozdravnica Katja Šestanj, ki prihaja iz Maribora, na vprašanje, kaj jo je pripeljalo v Slovenske gorice, odgovorila: "Želja po odkrivanju novega. Dandanes je svet majhen in vsi smo mobilni. Odločilno vlogo pri moji odločitvi je odigral Zdravstveni dom Lenart, ki nam omogoča uporabo vseh najnovejših sodobnih materialov in metod. Tudi kolektiv je manjši in delo v takšnem kolektivu je prijetnejše in zanimivejše."
Zmago Šalamun
Vrvico pred novo zobozdravstveno ambulanto pri Sveti Ani so prerezali (z desne) direktor ZD Jožef Kramberger, župan občine Sveta Ana Silvo Slaček in zobozdravnica Katja Sestanj.
Foto: ZS
Lenart
Ptuj • Pogovor s predsedniškim kandidatom Zmagom Jelinčičem Plemenitim
Na protestnem shodu skupaj z delavci
V nedeljo bomo volili novega, tretjega predsednika države izmed sedmih kandidatov. Javnomnenjske ankete kažejo, da bo potreben drugi krog. Prvi kandidat za drugi krog naj bi bil znan, Lojze Peterle, kdo bo njegov nasprotnik, pa ni več tako jasno. Na drugem mestu sta se v zadnjem času izmenjevala Türk in Gaspari, a se jima nevarno približuje Zmago Jelinčič Plemeniti, ki iz dneva v dan pridobiva na podpori. Dnevi tik pred zdajci postajajo vse bolj napeti, tako enemu kot drugemu kandidatu primanjkuje časa; da je naporno, priznava tudi Jelinčič.
Št tednik: Gospod Jelinčič, kaj bi vi želeli povedati javnosti, pa vas v tem trenutku še nihče ni vprašal o tem?
Z. Jelinčič: "Mislim, da so predsedniške volitve zelo resna zadeva. V bistvu se ljudje odločajo o tem, kako bodo živeli v naslednjih petih letih, kaj se bo uredilo, kaj izboljšalo, kje bo kdo dobil kakšno pomoč. Zato je še kako pomembno, da se odločijo za pravega človeka. Mislim, da je smiselno izbrati človeka, ki je patriot, ki se zaveda, da je njegova domovina Slovenija, da nima še ene rezervne domovine, in da se zavzema za lastne ljudi. Mene ne zanima Darfur, niti Kongo, za mene je prednostno, da bodo dobro živeli državljani Slovenije, da bodo varni, da jih bo država ščitila doma in na tujem, tega sedaj ni. Pri tem imam v mislih tudi naše ljudi, ki živijo onstran meje, na Avstrijskem, v Italiji, Hrvaški in Madžarski. To so naši ljudje, avtohtoni Slovenci.
Slovenija je v svoji zgodovini izgubila dve tretjini nacionalnega ozemlja. Na žalost nam Hrvatje znova hočejo vzeti naše ozemlje. Vlada je tiho, nesposobna, predsednik države je tiho, mu je vseeno, celo hujše, Kučan je celo nekoč izjavil, da je Trdinov Vrh hrvaški, kar je grozljivo. Drnovšek je želel Hrvatom dati kar polovico Piranskega zaliva, čeprav je bila v odboru za mednarodne odnose državnega zbora sprejeta deklaracija o nedeljivosti Piranskega zaliva, in še bi lahko našteval. Naši politiki ne poznajo zgodovine, kar je zelo slabo, morali bi jo poznati, kaj se je dogajalo, kje, kje so nas nategnili in nas hočejo ponovno nategniti. Če ne bomo pazili, bo Slovenija še manjša, kaj pa potem?
Osebno nisem za delitev Slovenije na pokrajine, še posebej zaradi tega ne, ker to pomeni, da bomo imeli 14 pokrajinskih parlamentov, v vsakem bo sedelo po 50 ljudi, ki bodo imeli dobre plače, izbranci, stari politični kadri, ki bodo na ta delovna mesta prišli zaradi zaslug za minulo delo. Zaposlitev pa bo dobilo še veliko število administrativnih delavcev, torej znova tistih, ki ne bodo nič delali, kar pomeni novih tisoč in več ljudi na ramenih ljudi, ki bodo delali v tovarnah, doma. To ni dobro, socialni status ljudi se bo še poslabšal. Že zdaj je slab, cene se povišujejo iz dneva v dan, grozljivo. Vprašanje je, zakaj se sindikati ne dvignejo ne samo proti vladi, temveč tudi proti trgovcem, ki imajo že pri kruhu več kot 50 odstotkov zaslužka."
Št. tednik: Podpirate protestni shod delavcev, ki bo 17. novembra?
Z. Jelinčič: "Seveda. Protestnega shoda se bom udeležil tudi sam, ker mislim, da je potrebno nekaj narediti. Resnici
na ljubo je med sindikalnimi voditelji kar nekaj takih, ki so tam zato, da se imajo lepo, da imajo dobro plačo, za delavce pa jih pretirano ne skrbi. Mislim, da bi se morali pogovarjati bolj direktno in na drug način."
Št. tednik: Delavci, pridružili se jim bodo študentje in upokojenci, bodo protestirali proti delodajalcem in lastnikom kapitala?
Z. Jelinčič: "Lastniki kapitala so v Sloveniji največji problem. Vlada bi morala poseči in trgovcem določiti najvišjo možno maržo. Izgovori, da cene uravnava trg, da imamo tržno gospodarstvo, ne vzdržijo. Vprašajmo se, zakaj pa so potem v Avstriji in Italiji cene nižje, če jih trg uravnava. Ali pa smo Slovenci taki, da si ne upamo nič povedati na glas? Zato pa moramo imeti dobrega predsednika, da če so že državljani tiho, da pa bo predsednik rekel: Poslušajte, to pa ni prav. Možnosti in pooblastil predsednik sicer nima veliko. Ima pa glas, je močna moralna avtoriteta, znotraj te moralne avtoritete pa lahko reče marsikaj."
Št. tednik: Bi morali torej predsedniku države povečati pooblastila?
Z. Jelinčič: "Mislim, da zadostujejo že zdajšnja pooblastila, samo če bi jih izrabil. Doslej jih oba predsednika nista. Ob vsaki problematični zadevi lahko predsednik države v okviru svojih pristojnosti skliče izredno sejo državnega zbora, ob sklicu ima tudi pravico povedati to, kar misli, doslej tega še ni bilo."
Izbrisanih ni in jih nikoli ni bilo
Št. tednik: Kako ocenjujete svoje tekmece v predsedniški bitki, se vam zdi to merjenje moči tisto pravo, ali tisto pravo še pride?
Z. Jelinčič: "Na televiziji pogosto človek ne more povedati tistega, kar bi želel, ker te enostavno ustavijo. Še posebej, ko bi človek želel povedati kaj o gospodu Türku, ki ima zelo veliko zaslombo pri Pahorjevi stranki. Skoraj 20 let je bil v New Yorku, v zadnjih letih pa tudi osebni svetovalec in namestnik generalnega sekretarja ZN, niti enkrat pa ni odprl vprašanja slovenskih manjšin, problemov slovenskih manjšin, problemov Slovenije s Hrvaško. Türk je bil proti osamosvojitvi Slovenije, kako bo sedaj nekdo predsednik države, ki je bil proti temu, da se osamosvojimo? Gaspari je strokovnjak, ni za predsednika, s Peterletom pa se bova srečala v drugem krogu."
Št. tednik: Kakšno je vaše stališče do izbrisanih? V teh dneh pa so se oglasili predstavniki narodov nekdanje Jugoslavije, ki želijo imeti status manjšine tudi zaradi
tega, ker predstavljajo več kot 11 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije?
Z. Jelinčič: "Izbrisanih ni in jih nikoli ni bilo. Ob osamosvojitvi nas je hvalil celi svet, da imamo najboljšo zakonodajo in da smo vsem odprli vrata. Res smo jih, za 600 tolarjev so dobili državljanstvo, kar je bilo manj od kilograma dobre tele-tine. Nekateri tudi tega niso hoteli vzeti, ker so računali, da bo JLA udarila nazaj, da bodo dobili bonitete in da bodo prevzeli komando v Sloveniji. Zdaj so ti ljudje ilegalno v Sloveniji toliko in toliko let. Ilegalce v Evropi izženejo. Če je kdo med tem povzročil kaznivo dejanje, ga je potrebno zapreti, če je delal na črno, utajeval davke,
"Izbrisanih ni in jih nikoli ni bilo."
naj se ga kaznuje. Nič takega se ni zgodilo nikomur od njih, zdaj pa zahtevajo velike odškodnine za to, ker naj bi se jim zgodila krivica, ker so nekateri užaljeni, ker niso hoteli vzeti državljanstva in ker naj bi jim Slovenija kratila svobodo. Izbrisanih ni, kdor nima dokumentov, ki bi si jih že zdavnaj lahko uredil, kajti vlada je v tem času trikrat podaljšala rok za to, je za to kriv sam.
Da pa bi imeli predstavniki narodov nekdanje Jugoslavije status manjšine v Sloveniji, pa ne more biti govora v nobenem primeru. Slovenija ima dve avtohtoni manjšini, italijansko in madžarsko. Če jo želijo, naj gredo v Avstrijo, Nemčijo, kjer se v zelo kratkem času
Foto: Črtomir Goznik
naučijo tamkajšnjega jezika, ko pridejo v Slovenijo, pa jim ne pride na pamet, da bi se naučili slovensko, ker govorijo svoj jezik. Hvala bogu, da današnja mladina ne zna več srbohrvaško, hočeš-nočeš se bodo morali naučiti slovensko."
Št. tednik: Slovenija in EU - je ta zgodba uspešna?
Z. Jelinčič: "Ne, ta zgodba je slaba. Slovenija je še vedno tretje-, četrtorazredna država, Evropa nas ne jemlje kot enakopravne partnerje, za to je kriva naša politika sama. Glede na to, kako delajo z nami, bi jim tudi mi morali odločno povedati svoje. Lahko bi vsaj zagrozili, da bomo šli ven, to bi bila za EU, ki se dela tako lepo, največja klofuta. EU postaja vedno bolj neke vrste taborniška organizacija, ki ima neokolonialistične težnje, ki išče samo tržišče, ki želi pokupiti samo dobre stvari. Mislim, da bo EU okrog leta 2020, 2025 razpadla. Bojim pa se, da si bodo do takrat gospodje iz Evrope nakradli veliko iz vse Evrope."
Št. tednik: Je Slovenija pripravljena na predsedni-kovanje EU, smo sposobni kvalitetno opravljati to nalogo?
Z. Jelinčič: "Smo sposobni, prepričan sem, da jo bomo dobro opravili. Veliko potujem po svetu, vem, kako so to nalogo opravljali v Nemčiji ... šlamparija. Na Portugalskem je bilo še slabše, pa se niso se-kirali. Nemcem si nobeden ne upa reči: Poslušaj, tu pa si ga polomil."
Politik, ki govori naravnost, brez ovinkov
Št. tednik: V Sloveniji imamo evropske plače, evropsko produktivnost, naši menedžerji evropske plače, evropske nagrade, kdaj pa bodo delavci za svoje delo prejeli evropske
plače, da bodo lahko spodobno živeli?
Z. Jelinčič: "Kot kaže, nikoli. Na volitvah ljudje izberejo svoje predstavnike, ki, ko pridejo na položaje, pokažejo svojo barvo, to pa ni barva preprostih ljudi. Poskušajo se zriniti v neke kroge, čim više, napolniti žepe, delajo svinjarije. Jaz nisem bil za tako Slovenijo. Boli me, da smo prišli v pozicijo, ko postajamo vedno bolj balkanski, na žalost. Cene so res evropske, vse ostalo pa je čedalje bolj balkansko. Ne napredujemo, ampak nazadujemo."
Št. tednik: V parlamentu ste že 15 let, ste eden najbolj karizmatičnih politikov v Sloveniji, verodostojen kandidat, ki mu ljudje zaupajo, vas podpirajo, trenutno vam ankete javnega mnenja zelo dobro kažejo. Kaj je tisto, kar vas dela uspešnega politika?
Z. Jelinčič: "Držim svojo linijo, od katere ne odstopam, čeprav se pogosto srečujem z očitki, da sem enkrat na levi, drugič na desni. Jasno, ker vedno podprem tisto, kar je dobro za državljane in državo. Če to predlaga nekdo z leve, ga bom podprl, prav tako bom podprl vsak dober predlog z desne. Ne bom pa podprl ničesar, kar je slabega. To ljudje počasi spoznavajo. Poleg tega sem človek, ki pove tisto, kar misli. Če vidim, da je nekje svinjarija, rečem, da je svinjarija. Zaradi tega imam veliko problemov, veliko tožb. Zdaj me toži tudi Aksentijevic, ker sem ga baje v parlamentu užalil. Človek, ki se je boril proti nam, in sem ga užalil. Kakšna država! Zato, da tega ne bo več, da bomo naši ljudje imeli pravice, zato tudi kandidiram, zato mi ljudje tudi verjamejo. Jaz ne govorim o Romih, jaz govorim o Ciganih, ker smo se tako učili v šoli, tako je pisal Janez Trdina, vse pesmi govorijo o ciganih. Tudi zadeva o Strojanovih je svinjarija. Za njihovo varovanje slovenska policija mesečno porabi približno pol milijona evrov. Ponujali so jim luksuzno vilo pri Kočevju, pa to zanje ni bilo dobro."
Zmago Jelinčič se med ljudmi dobro počuti, ne boji se, da bi mu kdo kaj naredil. Govori vedno isto, govori resnico, ne laže, zato med obiskovanjem Slovenije v okviru predsedniške kandidature tudi nima opaznega spremstva. Pričakuje drugi krog, ker je prepričan, da bodo ljudje volili s pametjo. V prvem krogu je zmaga nemogoča, Jelinčič je prepričan, da bi v primeru, če bi kandidiral Borut Pahor, zmagal v prvem krogu, če bi se takoj odločil za kandidaturo, ne da je začel cin-cati. "Takrat je imel veliko priložnost, mislim, da mu je sedaj zelo žal," pravi. Kakšen bo izid drugega kroga, pa 11. oktobra Jelinčič na Ptuju ni želel povedati, le nasmejal se je.
MG
Ormož • Trendi varnostnih pojavov v 2006
Porasla mladostniška kriminaliteta
Na območju PP Ormož je bilo lani 353 dejanj, ki so imela znake kaznivega dejanja, kar je 2,83 % manj kot leto poprej. Med obravnavanimi kaznivimi dejanji je le slabih 10 % kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Med kriminaliteto še vedno prevladujejo dejanja zoper premoženje, ki jih je skoraj polovica, čeprav so se v preteklem letu zmanjšala, s 193 v letu 2005 na 157. V porastu so dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, javni red in mir ter pravni promet.
Zaskrbljujoče je tudi to, da je v primerjavi z letom 2005 za kar 37,5 % porasla mladostniška kriminaliteta. V številkah to sicer ne pomeni veliko, saj je bilo 16 mladoletnikov osumljenih storitve kaznivih dejanj, kar pa je vseeno bistveno več kot 6 predlani. Čeprav gre za tatvine predmetov manjših vrednosti, v 37 % je bil to mobitel, pa je Miran Horvat, komandir PP Ormož, mnenja, da to vendarle kaže pripravljenost mladostnikov na kazniva dejanja. „Danes mobitel, jutri denarnica, dejanja kažejo, da nagnjenje k tatvini obstaja. Starši bi morali veliko več časa in pozornosti namenjati svojim otrokom, pa bi bilo takšnih dejanj manj. Vsak vidi pri vzgoji lastnih otrok, da se vložen čas in pozornost pri otrocih, sicer šele čez čas, a vendar obrestujeta."
Za trikrat je porasla tudi organizirana kriminaliteta, ki so je ormoški policisti obravnavali 12 primerov. Zanimivo je, da so v občini Središče ob Dravi v vsem letu 2006 zabeležili le 30 kaznivih dejanj, Horvat to pripisuje veliki prisotnosti policije na tem območju, ki ima za posledico znižanje tovrstnih dejanj.
Na policiji so veseli, ker se je bistveno zmanjšal delež prekrškov, storjen po zakonu o tujcih. Čez naše meje si želi vedno manj ilegalnih prestopnikov meje, lani so jih pri tem kaznivem dejanju dobili 182.
Policisti so več opozarjali
V letu 2006 so policisti ugotovili skupno 3402 kršitve cest-no-prometnih predpisov. Podali so 432 obdolžilnih predlogov in izvedli 160 hitrih postopkov. Izrekli so 2044 glob in 749 opozoril. Kot je povedal komandir Miran Horvat, so v minulem letu bistveno povečali število opozoril za manj pomembne prekrške, za takšne, ki nimajo bistvenega vpliva na varnostne dogodke. Za primerjavo, v letu
Na tem mestu je bil nekoč nameščen Rimljan.
2005 je bilo le 193 opozoril. Na ormoških cestah se je lani zgodilo 191 prometnih nesreč v katerih je bilo udeleženih 361 oseb. Tri nesreče so terjale človeške žrtve, 12 je bilo hudo in 123 lažje telesno poškodovanih oseb. Večina nesreč se zgodi v naselju. Tako sta v prometnih nesrečah v naselju umrli dve osebi, 8 oseb je bilo hudo, 81 pa lažje telesno poškodovanih. Še vedno so največji povzročitelji nesreč vozniki osebnih avtomobilov, ki so povzročili 150 nesreč, vozniki tovornih vozil so povzročili 12 nesreč, kar je za polovico manj kot leto poprej. Bolj pazljivi so bili lani tudi vozniki traktorjev, ki so zagrešili tri prometne nesreče. Zanimivo, da so bili lani manj pazljivi vozniki koles, ki so zakrivili 5 nesreč, pešci pa so bili očitno najbolj pazljivi, saj niso povzročili niti ene prometne nesreče. Najpogostejši razlogi za prometne nesreče so še vedno neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje ter premiki z vozilom. Prisotnost alkohola je bila ugotovljena v 25 prometnih nesrečah, povprečna stopnja
Komandir Policijske postaje Ormož Miran Horvat
alkoholiziranosti pa je bila 1,46 grama alkohola na kilogram v krvi. Alkoholiziranost je eden večjih problemov, saj je po odstotku prometnih nesreč pod vplivom alkohola ormoško okolje celo na tretjem mestu na Štajerskem. Skupno so vozniki lani pihali kar 1461-krat, balonček pa je dobil kaznivo barvo v 262 primerih.
Veliko nesreč je tudi med motoristi, za katere je značilno, da kar 70 % nesreč povzročijo motoristi, ki so na motorju prvo leto, so brez izkušenj in precenjujejo svoje sposobnosti. Veliko jih je tudi slabo opremljenih, v kavbojkah, z neustreznimi čeladami. Čeprav je čelada po kakšnem manjšem padcu na zunaj sicer cela, pa svoje vloge ne opravlja več tako, kot bi morala, tega se žal večina motoristov ne zaveda dovolj.
Največ nesrečam botruje prevelika hitrost, zato se je ormoške PP vključila v projekt Hitrost, v katerem z drugačnimi prijemi poskušajo obvladovati in umirjati promet. Eden od načinov je tudi parkiranje praznega policijskega avtomobila na izpostavljenih mestih. Komandir Horvat pravi, da to da želeni rezultat, saj vozniki umirijo svojo vožnjo. Ko se prebivalci na prazen avto navadijo, ga locirajo drugam. V sodelovanju z drugimi PP po Sloveniji pa lahko v kratkem pričakujemo še kakšno presenečenje na ormoških cestah.
V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 5 otrok in 16 mladoletnikov, kar je za okrog 50 % več kot leto poprej. Lani so povzročitelji prometnih nesreč bistveno manjkrat pobegnili s kraja prometne nesreče, le 13-, leto prej pa 23-krat. Pa
tudi tem se to ni obrestovalo, saj so policisti raziskali vse nesreče s pobegom in krivce tudi našli.
Na delo policije se je pritožilo 5 posameznikov, 4 pritožbe so bile obravnavane na sejah senata za pritožbe MNZ RS in zavrnjene kot neutemeljene. V porastu je tudi uporaba prisilnih sredstev, ki so jih policisti uporabili v 45 primerih zoper 52 oseb. Največkrat so jih uporabili za vzpostavljanje javnega reda in miru ter pri varnosti cestnega prometa.
Kam je odšel Rimljan?
Sicer pa so policisti že nekaj mesecev v novi zgradbi, s katero so zelo zadovoljni. Večjih pripomb pa nimajo niti okoliški prebivalci in meščani, saj se je nova policijska postaja proti pričakovanjem dobro vklopila v okolje in ni preveč moteča.
Na policiji pa obravnavajo tudi zanimiv primer tatvine, vandalizma ali česa tretjega. Nekaj Ormožanov je opazilo, da že nekaj časa na viaduktu Lešnica ni kipcev. Ob otvoritvi septembra 1998 sta bila nameščena dva kipca, ki sta ponazarjala srečanje vzhoda in zahoda. Na vzhodni strani viadukta je bil nameščen Slovan -pastirček s piščalko, na zahodu pa Rimljan z mečem. Rimljan je izginil neznano kam, poleti pa so policistom javili, da je nekdo odstranil tudi Slovana in ga zalučal v travo. Pastirček tako sameva na policijski postaji. Ne ve se namreč, kdo je njegov lastnik - občina Ormož ali Direkcija za ceste RS. Ko bo znano, čigav je, se bo odločila tudi njegova nadaljnja usoda.
Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Hajdina • Tradicionalni kostanjev piknik
Foto: Črtomir Goznik
V organizaciji SDS Hajdina je na športnem igrišču Hajdina v petek, 12. oktobra, potekal že tradicionalni kostanjev piknik, ki je bil v prvi vrsti namenjen veselemu druženju vseh občanov občine Hajdine, ne samo članov stranke in njihovih simpatizerjev. Podobno kot pri kolesarjenju, ki so ga uspešno organizirali ob letošnjem praznovanju 25. junija, si želijo, da bi tudi piknik postal ena od oblik druženja v občini, je povedal predsednik IO OO SDS Hajdina dr. Marjan Leber. Ob pečenem kostanju so ponudili številne dobrote domače kuhinje in domači mošt. 16. novembra pa bodo organizirali okroglo mizo s predstavniki vlade. Osrednji temi bosta uvedba pokrajin in vloga lokalnih skupnosti, govorili pa bodo tudi o uresničevanju projektov v občini Hajdina eno leto po lokalnih volitvah.
MG
Hajdoše • Literarni večer devetih ustvarjalk
Foto: Dženana Becirovic
Zveza kulturnih društev občine Hajdina je konec minulega tedna pripravila literarni večer domačih ustvarjalcev. Predstavilo se je devet pesnic, med njimi dve, ki sta že izdali knjigi. Svoje pesmi so predstavile: Olga Vidovič, Marija Markovič, Polona Glažar, Katja Bedrač, Terezija Golob, Veronika Gojkošek, Tina Intihar, Nina Zupanič in Julijana Gvozdarevič. Literarni večer so popestrili s pesmijo Gmajnaric iz Hajdoš, predstavili pa sta se tudi Eva in Lucija Pribožič. Ob tej priložnosti so si obiskovalci lahko ogledali razstavo kiparskih izdelkov, ki so jih ustvarili osnovnošolci na počitniških likovnih delavnicah avgusta letos. Letošnji literarni večer je tretji zapored. Kot je dejal predsednik ZKD Hajdina Ivan Ogrinc, je namen tovrstnih srečanj ustvarjalcem dati možnost, da se predstavijo, obenem pa mlade spodbuditi k ustvarjanju.
Dženana Becirovic
Lukavci • V dom uvedli model kakovosti
Posebni socialnovarstveni zavod Dom Lukavci, drugi največji zavod v Sloveniji za ljudi s posebnimi potrebami, se je kot prva tovrstna ustanova pri nas odločil za uvedbo sistema kakovosti E-Qalin. Sistem E-Qalin prinaša oskrbovancem večjo kakovost oskrbe in zadovoljstvo, zaposlenim pa motivacijo za učinkovito delo v skupinah. V Domu Lukavci, kiposluje od leta 1952, bivajo 304 stanovalci, za njih pa skrbi 165 zaposlenih. Na sedežu zavoda je 265 stanovalcev, devet jih je v ljutomerski enoti, osem v bivalni enoti Križevci, 22 stanovalcev pa od srede minulega meseca prebiva v novi bivalni enoti, le kilometer oddaljeni od Doma Lukavci. Uradna otvoritev enote je bila prejšnji petek, ko so objekt v velikosti 659 kvadratnih metrov slovesno odprli ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, direktorica zavoda Stanka Vozlič in župan občine Križevci pri Ljutomeru Ozvald Tučič.
NŠ
Foto: NS
Foto: vki

Doklece m Asfalt tudi do Lipnega potoka
Cesta, ki zbližuje in povezuje
V Doklecah na območju občine Majšperk so v soboto, 13. oktobra, ob 13. uri odprli 2070 m dolg odsek asfaltirane lokalne ceste Doklece-Lipni potok z odsekom do Belšaka. Investicija je veljala blizu 58.000 evrov, večinski del je prispevala občina, domačini in vikendaši pa so pri pripravi gramoznega tampona opravili prek 1500 prostovoljnih delovnih ur.
Kot je zbranim domačinom, gostom, sponzorjem in predstavnikom izvajalcev del ob vznožju nove asfaltne ceste za mostom v Doklecah povedal predsednik gradbe-
nega odbora Roman Sven-šek, pomeni asfalt, ki vodi proti Janškemu Vrhu do zaselka Lipni potok z odcepom Lipni potok-Belšak, izredno pomembno pridobitev za
Foto: M. Ozmec
Domačini in vikendaši so v Lipnem potoku za vse udeležence slovesnosti pripravili izredno bogato pogostitev.
domačine in lastnike počitniških hišic na tem območju. Odslej se bodo varneje, hitreje in udobneje vozili do svojih hiš, zemljišč in vikendov,
Svetniki so na seji obravnavali sedem točk, ki so jih precej na kratko in brez večjih razprav obdelali in sprejeli sklepe.
Na samem začetku seje je Benko svetnikom predstavil predloge za priznanja občine Trnovska vas. Svetniki so sklenili, da se občinski priznanji podelita ljudskim pevcem, delujočim v Kulturnem društvu Trnovska vas, in Kristini Vršič.
Na dnevni red seje je župan uvrstil tudi volitve v državni svet. Predlagana sta bila dva kandidata, in sicer podžupan Drago Pukšič in svetnik Manfred Jakop. Funkcijo elektorja so svetniki zaupali Jakopu.
Nekaj besed so na tretji izredni seji svetniki namenili povabilu k včlanitvi v Združenje občin Slovenije, a so se odločili, da se temu zaenkrat ne odzovejo.
Tako kot na večini sej v Trnovski vasi je tudi na tej bil govor o umirjanju prometa. Tokrat so svetniki obravnavali prošnjo za gradnjo naprave za umirjanje cestnega prometa na občinski cesti Sovjak-Biš. Benko je predlagal, da promet umirijo s prometno signalizacijo; da bodo našli najustreznejšo rešitev, pa se bodo najprej obrnili na pristojne službe in si pridobili mnenja
o tem, kaj bi bila najbolj smotrna rešitev. Gre za cesto, ki je v planu za rekonstrukcijo.
Predloga, da občina nameni en evro po številu prebivalcev za humanitarno pomoč za neurje v Železnikih, svetniki niso sprejeli. Odločili so se za nekoliko nižji znesek in namenili 70 centov po prebivalcu.
Kot zadnjo točko seje so svetniki nameravali obravnavati dopis v zvezi z nameravano prodajo dela parcele v Trnovski vasi, a so to točko zaenkrat umaknili z dnevnega reda.
Dženana Becirovic
Zupan občine Trnovska vas Alojz Benko
Foto: M. Ozmec
... nato pa so vse tri s kočijo popeljali po novem asfaltu navzgor proti Lipnemu potoku sredi Janškega Vrha.
Foto: M.Ozmec
Cesto so s prerezom traku simbolično odprli (z desne) predsednik gradbenega odbora Rudi Svenšek, županja dr. Darinka Fakin ter podpredsednik Leopold Mesarič ...
lažji in prijetnejši pa bo tudi dostop za številne obiskovalce, lovce, gobarje in ljubitelje narave.
Za vložen trud in opravlje-
Trnovska vas • Kratka in jedrnata izredna seja
Ponovno o umirjanju prometa
Med najpomembnejšimi točkami tretje izredne seje občine Trnovska vas, ki jo je minuli teden sklical župan Alojz Benko, so bile: potrditev predlogov za občinska priznanja, volitve v državni svet, prošnja za gradnjo naprave za umirjanje cestnega prometa in obravnava prošnje za humanitarno pomoč po neurju v Železnikih.
Foto: Dženana Bečirovič
no delo se je posebej zahvalil sokrajanom, ki so pri pripravi terena in tampona opravili najmanj 1500 ur prostovoljnega dela. Posebno zahvalo pa so namenili družinam Letonja, Svenšek, Mesarič, Kunstek, Kutnjak, Božičko, Kovačič, Frčec, Predikaka, Furman, Rodošek, Kamen-šek, Malajnar, Turnšek in To-minc. S skromnim darilom so se zahvalili tudi sponzorjem Stanku Šterbalu, Mariji Šerbak in Stanku Predikaki, posebno zahvalo pa so za izdatno sodelovanje in pomoč pri realizaciji celotne investicije namenili majšperški županji dr. Darinki Fakin in njenima sodelavcema, direktorju občinske uprave Alojzu Gorčenku ter strokovnemu sodelavcu Darko Rejcu.
Za dobro opravljeno delo so se zahvalili tudi izvajalcem gradbenih del Jožetu Žolgorju, Srečku Svenšeku in Milanu Malajnarju ter Majdi Letonja za nesebično pomoč in številne nasvete med gradnjo. Izgradnja novega 2070 m dolgega asfaltnega odseka je veljala blizu 58.000 evrov, pri čemer so krajani in vikendaši za pripravo gramoznega tampona poleg prostovoljnega dela prispevali okoli 28.000 evrov.
Ob novi in za te kraje izredno pomembni pridobitvi se je vsem, ki so pomagali pri realizaciji projekta, zahvalila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je poudarila, da je novoasfaltirana
cesta rezultat skupnega dela domačinov in občine: „Po-nosna sem na tako pridne in delavne občane. Ceste nam omogočajo, da v teh haloških krajih lažje in lepše živimo, zato sem prepričana, da nas bo tudi ta cesta še bolj povezala med seboj. Za vložen trud se posebej zahvaljujem predsedniku gradbenega odbora Romanu Svenšku in podpredsedniku Leopoldu Mesariču. Kot veste, smo prvotno na tem odseku načrtovali le okoli 1690 m asfaltne ceste, na koncu pa se je, tako kot na drugih novozgrajenih odsekih, dolžina ceste povečala, tako da smo asfaltirali skupaj 2070 m dolg odsek. Hvala vsem, ki ste pomagali pri realizaciji tega pomembnega projekta, izjemno delo ste opravili!" je med drugim poudarila županja Fakinova.
Novo asfaltno cesto je blagoslovil ptujskogorski župnik pater Janez Šamperl, ki je vsem njenim uporabnikom zaželel srečno in predvsem varno vožnjo po njej; s prerezom vrvice pa so jo simbolično odprli županja dr. Darinka Fakin ter predsednik in podpredsednik gradbenega odbora Rudi Svenšek in Leopold Mesarič. Vse tri so nato s kočijo na konjsko vprego popeljali proti vrhu, kjer so gostoljubni Haložani vse udeležence slovesnosti bogato pogostili. S pesmijo je slovesnost popestrila pevska skupina Fantje treh dolin.
M. Ozmec
PAKET UGODNOSTI OKTOBER JE DOBER
»Za vaš kredit.«
Obiščite nas! Svetovali vam bomo in poiskali najugodnejšo ponudbo za vas.
m
* M
t
KREDIT TAKOJ
AVTOMOBIL KREDIT IN LEASING
Načrtujete večji nakup ali zimske počitnice? S Kreditom takoj hitro in enostavno do gotovine v višini do 21.000 evrov, z odplačilom do 5 let. Za vse komitente Nove KBM in v oktobru tudi za nekomitente!
m
t
Z nižjimi obrestnimi merami za Avtomobil kredit ali s sklenitvijo leasinga pri KBM Leasing in družbi Gorica Leasing lažje do novega avtomobila. Podarimo vam še 10 % popust Zavarovalnice Maribor za osnovno zavarovanje vašega vozila. Dodatnih 20 % kredita pa vam lahko izplačamo v gotovini. Izberite najboljšo možnost zase.
rr
STANOVANJSKI KREDIT

DVAKRAT DOBRO
Od vsake sklenjene storitve iz paketa ugodnosti v oktobru bo Finančna skupina Nove KBM Zvezi prijateljev mladine Slovenije podarila 1 evro!
S sedaj zares ugodnimi obrestnimi merami, dodatnim 20 % popustom na stroške odobritve kredita ter možnostjo družinskega kredita bo vaš novi dom še bližje. Podarimo vam še 20 % popust na premoženjsko zavarovanje OPA! Zavarovalnice Maribor. Primerjajte nas z drugimi!

BREZPLAČNA ŠTEVILKA
© 080 17 50
www.nkbm.si
^.Nova KBM
FINANČNA SKUPINA
Njiverce • Mojca Sagadin po operaciji
Mojca zdaj tudi že sanja
Mojci Sagadin, ki se že 12 let spopada s kruto boleznijo, mitohondrijsko encefalopatijo, odkrili so jo šele lani, so 4. junija letos vstavili baklofensko črpalko. Operacijo je izvedel prof. dr. Leland Albrighta iz Amerike, ki izvaja operacije vsajanja baklofenskih črpalk že skoraj dvajset let.
Mojca je bila prvi otrok v Sloveniji, ki so mu uspešno vsadili to črpalko. Prvotno so sicer načrtovali, da jo bodo operirali v Ameriki, na Inštitutu za rehabilitacijo pa so ocenili, da bi bilo potovanje zanjo zelo naporno in utrudljivo, zato so dr. Albrighta po-
vabili, da pride v Slovenijo. Izkušnje so namreč pokazale, da je za odpravljanje hudih in razširjenih mišičnih krčev ali spazmov, ko odpovedo običajni načini zdravljenja, najučinkovitejše vbrizgavanje zdravila baklofen v hrbtenjačo. Zdravilo zmanjša nape-
Foto: Črtomir Goznik
Mojca je zelo vztrajna, to je tudi njena prednost, poudarja fizioterapevtka Sanja Prelog, ki z njo dela dvakrat tedensko.
Foto: Črtomir Goznik
Mojca je vsak dan polno zaposlena, ko se vrne iz šole, jo čakajo naloge in takšne ali drugačne aktivnosti (gibanje), ki so sestavni del njene rehabilitacije (nevrofizioterapija, hipoterapija, logoped).
tost v mišicah, zato je možno ohromeli del telesa lažje premikati. S pomočjo baklofena
Ptuj • Mladi polepšali vhod v staro vojašnico
Mesto krasi še en mozaik
Od avgusta naprej Ptuj krasi še en čudovit mozaik, ki so ga pod mentorstvom Tomaža Plavca ustvarili mladi umetniki. Razgibana devet kvadratnih metrov velika oblika krasi steno na dvoriščni strani zidu glavnega vhoda v staro vojašnico pri Panorami.
Mozaik je nastal v okviru poletnih delavnic, ki jih je organiziral Center interesnih dejavnosti Ptuj, predstavlja pa reko Dravo oziroma Dravsko dolino.
Ustvarjalo ga je šest osnovnošolcev, in sicer Hana in Maja Simonič, Maja Dokl, Danaja Gnilšek, Pia Milič, Kristjan Krajnc in študentka Katarina Muhič. »Rad bi izpostavil najmlajšo udeleženko Hano Simonič, ki je pokazala, ne glede na njeno starost, največjo delovno vnemo in užitek pri ustvarjanju. Kljub napornemu tridnevne-
mu delu so se prav vsi izredno izkazali, kajti sodelovali so od prvega do zadnjega trenutka postavitve mozaika,« je pojasnil priznani akademski slikar Tomaž Plavec. Rdeča nit celotne kompozicije je modra vijugasta linija, ki simbolizira Dravo. Nad in pod to črto je vsak izmed ustvarjalcev dobil svoje polje, kjer je s polkrogi gradil kompozicijo, ki predstavlja hribe oziroma svet ob vodi. »Gre za simbolno enostavno, barvno pa zelo bogato stvaritev,« je obrazložil Plavec.
Ustvarjen mozaik ni edini, ki je nastal pod mentorstvom Plavca. Je nadaljevanje avtorskega projekta z naslovom Ptuj, mesto mozaikov. Lokacija ustvarjanj je prilagojena razpršenosti koncepta po celem mestu. »Ptuj je zrel za večji, bolj izpostavljen avtorski mozaik. Mozaiki prinašajo Ptuju zanimivo likovno popestritev, absolutno pa je treba paziti, da se izberejo prave lokacije in da se plasira le kvaliteten izdelek,« je zaključil mentor mladih ustvarjalcev.
Dženana Bečirovič
se bolnikom izboljša gibljivost, njihovo življenje postaja kvalitetnejše. Črpalko z ba-klofenom vstavijo v podkožje trebuha, črpalka potiska zdravilo v hrbtenični kanal, kjer obliva hrbtenjačo in vpliva na zmanjšanje napetosti v mišicah. Črpalko je potrebno vsake tri do štiri mesece ponovno napolniti, preko kože jo je mogoče računalniško krmiliti, zmanjševati ali povečevati odmerek zdravila. Do vstavitve baklofenske črpalke je pri Mojci prišlo pravočasno, sicer bi mišice tako zakrk-nile, da bi ji lahko pomagale le ortopedske operacije.
Program vsajanja baklo-fenske črpalke strokovnjaki Inštituta RS za rehabilitacijo odraslim bolnikom izvajajo od leta 2001. Baklofen svetu-
jejo vsem bolnikom, pri katerih se izkaže, da jim uspešno lajša krče in bolečine. Mojca je imela pred operacijo skoraj vse mišice telesa spastič-no zakrčene, po operaciji pa so že veliko bolj sproščene. Na Inštitutu za rehabilitacijo, kjer poteka Mojčina rehabilitacija, so povedali, da bo v bodoče vstavljanje baklofenskih črpalk postala praksa tudi pri vseh tistih otrocih, ko za odpravljanje hudih in razširjenih mišičnih krčev ali spaz-mov odpovedo vsi običajni načini zdravljenja.
Mojca je bila po operaciji na Inštitutu za rehabilitacijo še dva meseca, zdaj jo izvaja doma. Po operaciji lažje spi, ni več krčev, lažje se giblje, tudi govor se je izboljšal. Sama pravi, da ji je v telesu boljše.
Po operaciji je začela tudi sanjati, prej nikoli ni omenila, da se ji je kaj sanjalo. Sanja o tem, da bi rada hodila in da bi se peljala z letalom, da bi šla s sestro Natalijo na dopust. Fizioterapevtka Sanja Prelog (Mojco smo pospremili na eno od terapij) je povedala, da delata na vseh tistih mišicah, ki so slabše; spazem namreč pomeni, da ena mišična skupina prevladuje, zato je potrebno krepiti nasprotno. Poudarek je na vseh tistih aktivnostih (gibanju), ki jih vsak dan potrebuje. Mojca ima to srečo, poudarja fizio-terapevtka, da je zelo vztrajna. Spazem je toliko manjši po vstavitvi baklofenske črpalke, da lahko nekatere gibe lažje kontrolira, zdaj na primer lažje da narazen kolena, ki jih pri njej vleče skupaj, mišice, ki so bile prej zelo slabe, lažje uporablja, manjša je razlika med močnimi in slabšimi mišicami. Nekatere gibe, ki so bili prej zelo hitri, zdaj lahko upočasni na račun slabših mišic, ki so sedaj močnejše.
Decembra bosta Mojca in mama Magda morali znova v Ljubljano, da bodo videli, kako napreduje, po potrebi zmanjšali ali povečali dozo baklofena. Nazadnje sta bili tam septembra, ostali sta teden dni. Rehabilitacija poteka dobro tudi zato, ker je Mojca tako vztrajna, ker so z njo družina in številni prijatelji, podjetja, ustanove, ki so se pridružile njenim prizadevanjem za boljšo kvaliteto življenja. Vsem so zelo hvaležni za podporo na tej poti, ki je vse prej kot lahka.
Mojca in njeni niso pokleknili pod težo bolezni, naredili so vse in bodo tudi v bodoče, da bi Mojci in vsem s podobno boleznijo olajšali življenje. S potekom Mojčine rehabilitacije je zadovoljen tudi dr. Albright, ki na drugi strani Atlantika redno spremlja vse dogajanje.
MG
Slovenija • Peticija proti spremembam zakonodaje
Proti lovskemu fevdalizmu
Od prvega oktobra kroži v javnosti peticija proti »vračanju v fevdalizem oz. proti uvedbi fevdalnih odnosov« na primeru zakona o divjadi in lovstvu. Podpisalo jo je že več kot dvesto podpornikov, med njimi veliko vidnih in uglednih imen in strokovnjakov, ki poznajo pravo vlogo in cilje lovske organizacije in lovstva.
Foto: Dženana Becirovic
Ustvarjalci mozaika v družbi mentorja Tomaža Plavca.
Kot poudarja eden od prvih podpisnikov in soavtorjev peticije mag. Janez Černač, jim ni vseeno, kako bo v prihodnje z usodo divjadi in lovstva. Zato je peticija javno nasprotovanje pripravljenim bistvenim spremembam zakona o divjadi in lovstvu. »Ne dopustimo, da nam izničijo vloženo delo, naše etične norme in lovsko tovarištvo številnih generacij, in to samo zato, da bi ustregli interesom veleposestnikov, kapitala in dobička, kar bi bilo v grobem nasprotju z javnimi interesi pri varstvu divjadi, narave in okolja«, je odločen mag. Janez Čer-nač.
Peticija se nanaša na spremembe novega Zakona o divjadi in lovstvu, pri čemer so za podpisnike še posebej sporne določbe okoli koncesij za lovišča. Prekratke koncesijske dobe in zakupi z licitacijami povsod in vedno uničujejo divjad, so prepričani in ob tem posebej navajajo, »da so najbolj sporne tiste predlagane določbe, ki dajejo pri drugi in vseh nadaljnjih koncesijah za lovišča absolutno prednostno pravico lastnikom zemljišč. Vlada torej kot glavno merilo za pridobitev koncesije (lovne pravice) uvaja lastništvo zemljišča. Podpisniki menimo, da bi moralo biti pri izboru kon-
cesionarja ključno merilo izpol-nje vanje strokovnih, kadrovskih in materialnih pogojev, ki zagotavljajo uresničevanje javnega interesa pri trajnost-nem gospodarjenju z divjadjo in ne lastništvo zemljišča. Zato pozivamo Vlado RS, naj končno začne spoštovati veljavni zakon o divjadi in lovstvu ter umakne predloge, ki v to državo uvajajo elemente nekakšnega fevdalizma: kdor je lastnik zemlje, dobi tudi lovno pravico«, poudarjajo podpisniki peticije, za katero stoji tudi Ekološki forum LDS v Ljubljani, kjer še naprej zbirajo podpise podpore.
Marjan Toš
Zagreb • Hrvaška in Patria podpisali pogodbo za nakup oklepnikov
Patria sklenila posel tudi v Hrvaški
Predstavniki hrvaškega obrambnega ministrstva (MORH) in podjetja Suro Dakovič - Specialna vozila ter finskega proizvajalca Patria so podpisali pogodbo o nakupu 84 osemkolesnih oklepnikov Patria AMV 8x8 za hrvaško vojsko v vrednosti 112 milijonov evrov, je za STA potrdila Nirvana Butkovič Kapitan iz tiskovnega urada MORH.
Kot je povedala predstavnica ministrstva, se je proizvajalec obvezal, da bodo prvi oklepniki prišli na Hrvaško do konca naslednjega leta, vsi naročeni finski oklepniki pa bodo v hrvaških vojašnicah do konca leta 2012.
Obrambni minister Berislav Rončevic je poudaril, da gre za vozila brez orožja in ostale opreme. Sicer je predsednik uprave Patrie Jorma Wiitakor-pui poudaril, da imajo vozila zaščito proti minam v skladu s standardi zveze Nato, v katero bo po njegovih besedah Hrvaška kmalu vstopila.
Finsko podjetje je podpisalo tudi pogodbo s hrvaškim ministrstvom za gospodarstvo, v katerem se je Patria obvezala, da bo v posel z oklepniki vključilo tudi hrvaška podjetja ter da bo vlagala v hrvaško gospodarstvo. Minister za gospodarstvo je poudaril, da je omenjena pogodba prva te vrste na Hrvaškem s partnerjem iz tujine. Dodal je, da je neposredna vrednost pogodbe 40 milijonov evrov, medtem ko gre posredno za 130 milijonov evra.
Kot je povedala Butkovič Kapitanova, bo le šest naročenih oklepnikov na Hrvaško prispelo iz Finske, medtem ko bodo ostali izdelani v podjetju Duro Dakovič v Slavonskem Brodu. V omenjenem podjetju imajo izkušnje s tovrstno proizvodnjo, saj so tudi v času vojne na Hrvaškem sestavljali jugoslovanske tanke M-84.
V Zagrebu so sicer poleg 84 osemkolesnikov želeli kupiti tudi 42 šestko-lesnikov, vendar je bila ponudba Patrie za Zagreb predraga. Rončevič je dejal, da bo odločitev o nakupu omenjenih šestkolesnikov razpisala prihodnja vlada, ki bo izvoljena na volitvah 25. novembra. (sta)
EU • Evropski komisar Olli Rehn pravi:
Uveljavitev ERC negativna za pogajanja Hrvaške z EU
Enostranska uveljavitev hrvaške ekološko ribolovne cone (ERC) v Jadranu za države članice Evropske unije, med njimi Slovenijo in Italijo, z januarjem prihodnje leto "lahko ima negativne posledice na pristopna pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo", je danes v Bruslju potrdil evropski komisar Olli Rehn po pristopni konferenci s Hrvaško, na kateri je država odprla dve novi poglavji v pogajanjih z EU. "Komisija je pripravljena gostiti sestanek o tem na visoki ravni," je poudaril.
Komisija je bila "presenečena nad odločitvijo" hrvaškega sabora, ki je decembra lani napovedal uveljavitev cone z januarjem prihodnje leto, je poudaril Rehn. Presenečena je bila predvsem z vidika sklepov Evropskega sveta iz leta 2004, je dodal komisar. V teh sklepih je med drugim navedeno, da Hrvaška cone ne bo enostransko uveljavila za Slovenijo in Italijo.
Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarovic pa je o tem vprašanju dejala, da je ekološka zaščita Jadranskega morja in ribiškega fonda "skupna odgovornost" vseh vpletenih držav ter da si Hrvaška želi "dolgoročne rešitve" in zagotoviti enake pogoje za vse ribiče. "Uveljavitev cone ni uperjena proti Sloveniji," je zatrdila.
Na vprašanje, kdaj bo Hrvaška pripravljena na politični sestanek na visoki ravni, ki ga je pripravljena gostiti komisija, pa je ministrica zatrdila, da pogovori med stranmi vseskozi potekajo na več ravneh, da poteka tudi tiha diplomacija ter da je Hrvaška na politični sestanek pripravljena. (sta)
EU • Piebalgs: Vprašanje jedrskih odpadkov rešeno do vstopa Hrvaške v EU
Lahko Hrvaška zbere dovolj denarja za sklad?
Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs je v petek v Bruslju zagotovil, da bo vprašanje financiranja sklada za razgradnjo jedrskih odpadkov v okviru Nuklearne elektrarne Krško (Nek) - za to sta odgovorni tako Slovenija kot Hrvaška - rešeno do dneva vstopa Hrvaške v EU. Piebalgs je namreč dejal, da igrata jedrska varnost in razgradnja jedrskih odpadkov v pristopnih pogajanj "posebno vlogo".
"Zavedam se težav, čeprav prvenstveno ne gre za vprašanje varnosti kot take, temveč za to, če lahko obstoječi sistem na Hrvaškem sploh zbere dovolj sredstev za sklad, ki je namenjen razgradnji odpadkov, na transparenten način," je izpostavil komisar.
Meddržavna pogodba iz leta 2003, ki ureja vlaganje, izkoriščanje in razgradnjo Neka, je namreč predvidela ustanovitev ločenih skladov za razgradnjo, ki naj zbereta zadostna sredstva
za razgradnjo in varno odlaganje radioaktivnih odpadkov že med obratovanjem elektrarne. Medtem ko se slovenski sklad redno polni, Hrvaška svojega kljub pogodbeni obveznosti in večkratnim opozorilom še ni ustanovila.
Piebalgs je danes v Bruslju predstavil skupino na visoki ravni o jedrski varnosti in ravnanju z odpadki, ki jo je Evropska komisija ustanovila za razvoj skupnega razumevanja in okrepitev skupnih pristopov na področju jedrske varnosti in ravnanja z odpadki, prvič pa se je sestala prav v petek. (sta).
Ženeva / New Delhi / Washington / New York / Bruselj
Številni odzivi na dobitnika Nobelove nagrade za mir
Številni predstavniki po svetu so se v petek že odzvali na vest, da sta letošnja Nobelova nagrajenca za mir nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC). Med drugim je nagrajencema čestital predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pa je poudaril, da je sedaj brez dvoma, da podnebne spremembe vplivajo na svet.
"Generalni sekretar je vesel, da sta dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir gospod Al Gore in IPCC. Zahvaljujoč razumljivim in dobro dokumentiranim dognanjem IPCC je sedaj brez dvoma jasno, da se podnebne spremembe dogajajo in da jih povzroča človek," je zapisano v Banovem sporočilu za javnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Barosso pa je poudaril, da sta tako Gore kot IPCC prispevala k večji ozaveščenosti o podnebnih spremembah po vsem svetu. Barroso je sicer marca letos za Nobelovo nagrado za mir predlagal nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predsedujoči IPCC Rajendra Pachauri je po poročanju dpa za norveško televizijo izjavil: "Prevzet sem. Nagrada je namenjena tudi mednarodni skupnosti Združenih narodov in vsem državam, ki nas podpirajo". "Pričakujem, da bo to usmerilo pozornost na temo in da bomo dosegli dobre odgovore ter razumeli, da gre za nujno zadevo. Sam sem samo simbol. Pomembna je organizacija in njena prizadevanja," je navdušeni množici in novinarjem v odzivu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Pachauri pred svojim uradom v New Delhiju.
Eden izmed vodilnih znanstvenikov v IPCC Andreas Fischlin, sicer znanstvenik na Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo, je po navedbah AFP dejal, da bo Nobelova nagrada pripomogla k večji akciji proti podnebnim spremembam. "Počutim se dokaj ponosno, kajti zdi se, da je prišlo do zavedanja o pomenu vloge podnebne politike za bolj varen svet," je še dejal Fischlin.
Gore je v odzivu na vest o Nobelovi nagradi povedal, da je "globoko počaščen". Priznanje mu pomeni še toliko več, ker ga deli z IPCC, je poudaril v izjavi. Boj proti podnebnim spremem-
bam ni politično, temveč moralno vprašanje, je dodal. Izrazil je še upanje, da bo nagrada pripomogla k povečanju "globalne zavesti." "Priča smo resničnim urgentnim razmeram. Podnebna kriza ni politično vprašanje, je moralen in duhoven izziv za vso človeštvo," je še zapisal Gore in napovedal, da bo svoj del nagrade podaril IPCC, je poročala dpa.
Svetovni sklad za naravo (WWF) je v odzivu sporočil, da je letošnja Nobelova nagrada za mir priznanje, da so podnebnem spremembe "največji izziv sveta v začetku 21. stoletja". "WWF čestita obema nagrajencema in poziva ostale po svetu, naj bodo del rešitve in delujejo proti nevarnim podnebnim spremembam," so še poudarili v Ženevi, poroča AFP.
Na pozitivne odmeva je novi-
ca o letošnjima dobitnikoma Nobelove nagrade za mir naletela med drugim v Avstriji, Nemčiji in Veliki Britaniji.
Avstrijski kancler Alfred Gu-senbauer je ocenil, da je letošnja Nobelova nagrada za mir lahko "spodbuda za vse države, da izvajajo dosledno podnebno politiko v smislu stabilnosti", poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Nemški minister za okolje Sigmar Gabriel je v imenu nemške vlade po navedbah dpa dejal, da je Gore s svojim delom pripomogel, da je boj proti podnebnim spremembah v središču pozornosti javnosti, je poročala dpa. "Zelo sem zadovoljen, da je Nobelov sklad izrekel priznanje Al Goreu in IPCC za delo, ki sta ga naredila na področju podnebnih sprememb," pa je po navedbah dpa dejal britanski premier Gordon Brown. (sta)
Bukarešta • Težave z nadzorom dodeljevanja subvencij
Zaradi obtožb o korupciji odstopil romunski minister za kmetijstvo
Romunski minister za kmetijstvo Decebal Traian Remes je zaradi očitkov o podkupovanju prejšnji teden odstopil s položaja. Do odstopa je prišlo dan za tem, ko je Evropska komisija Romuniji zagrozila, da ne bo dobila četrtine od načrtovanih evropskih sredstev za kmetijstvo, če ne bo odpravila resnih pomanjkljivosti v sistemu nadzora izplačevanja subvencij kmetom.
Odstop ministra, ki ga je zahteval romunski premier Calin Tariceanu, je sledil kmalu potem, ko so v javnost prišli posnetki skrite kamere, kako je Remes sprejel podkupnino, je s poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Zaradi očitanih obtožb je Evropska komisija v sredo zagrozila Romuniji s 25-odstotnim zmanjšanjem obljubljenih sredstev (približno 110 milijonov evrov) za subvencije v kmetijstvu, če ta do 9. novembra ne bo odpravila resnih pomanjkljivosti v njenem sistemu nadzora izplačevanja subvencij kmetom. Izplačevanje subvencij romunskim kmetom v skupni vrednosti 443 milijona evrov za leto 2008 naj bi se sicer začelo 1. decembra letos.
"Premier je odločitev o odstopu kmetijskega ministra sprejel takoj po izbruhu škandala v medijih, saj je sklenil, da Remes ne more več učinkovito opravljati svojega dela. Premier je mnenja, da je ustrezno delo ministrstva poglavitnega pomena in težavam s porabo namenskih sredstev EU je potrebno priti do dna," je bilo med drugim zapisano v izjavi romunske vlade.
Remesu so očitali, da je od nekega poslovneža sprejel 15.000 evrov podkupnine, v zameno pa bi zagotovil, da bi bila ponudba poslovneža na javnem razpisu sprejeta. Minister je obtožbe zanikal in se skliceval na dejstvo, da poslovneža sploh ne pozna.
Remes je tretji minister v vladi Tariceanuja, ki se bo moral zagovarjati zaradi podkupovanja, že pred tem so podobne zlorabe dokazali tudi ministru za pravosodje Tudorju Chiuariu in ministru za delo Paulu Pacuraru. (sta)
Gospodarstvo po svetu
BERLIN - Nemški sindikat strojevodij je za petek napovedal splošno stavko, s katero naj bi prvič v zgodovini železniški promet v Nemčiji prekinili za ves dan. Stavka strojevodij, ki naj bi trajala od 2. ure zjutraj do polnoči, bo v vsej državi prizadela več milijonov ljudi. Prizadet bi lahko bil tudi mednarodni promet, če bi lokomotive na tirih ovirale mednarodne vlake. Mednarodnih vlakov ICE in IC sindikat po odločbi sodišča ne sme omejevati.
WASHINGTON - Ameriško ministrstvo za trgovino je sporočilo, da se je zunanjetrgovinski primanjkljaj avgusta v primerjavi z julijem zmanjšal za 2,4 odstotka na 57,6 milijarde dolarjev. Po dolgem času se je zmanjšal tudi primanjkljaj s Kitajsko. Rezultati so posledica povečanja ameriškega izvoza tudi zaradi padanja vrednosti dolarja. Ameriški izvoz je avgusta porasel za 0,4 odstotka na rekordnih 138,3 milijarde dolarjev, predvsem zaradi povečanega izvoza kmetijskih pridelkov, pa tudi jekla, kemikalij, letal in drugih. Uvoz je nazadoval za 0,4 odstotka na 195,9 milijarde dolarjev, kar je predvsem posledica padca uvoza avtomobilov in pohištva. Vrednost uvoza nafte se je ponovno zvišala, in sicer za 0,8 odstotka na 27,5 milijarde dolarjev.
ZAGREB - Hrvaška agencija za nadzor finančnega poslovanja je v torek začela državnemu tožilstvu pošiljati kazenske ovadbe proti osebam, ki so zlorabile pooblastila državljanov za nakup delnic podjetja Hrvaške telekomunikacije (T-HT). Napovedali so, da bodo v naslednjih dneh podali 797 ovadb zaradi kršitve zakona o vrednostnih papirjih. Ovadbe so večinoma zaslužili različni hrvaški podjetniki, med katerimi je izpostavljeno ime športnega direktorja nogometnega kluba Dinamo Zorana Mamica in njegova brata sicer podpredsednika omenjenega kluba, Zdravka. V mrzličnem nakupovanju delnice T-HT v drugi polovici septembra je sodelovalo več kot 350.000 hrvaških državljanov.
MÜNCHEN - Nemški tožilci opravljajo preiskavo domnevnega trgovanja z notranjimi informacijami v evropskem letalskem in oborožitvenem koncernu EADS. Preiskava je neodvisna o tiste, ki jo opravljajo francoski finančni organi za nadzor trga vrednostnih papirjev. Nemški organ, ki nadzira trg vrednostnih papirjev, je preiskavo začel istočasno kot francoski organi, nato pa svoje izsledke julija predal tožilcem v Münchnu. Tožilstvo s preiskavo še ni zaključilo; trajala naj bi še več mesecev, pravijo na tožilstvu in dodajajo, da je njihova raziskava nima nič s predhodnimi ugotovitvami francoskega finančnega organa aMf, ki je ugotovil sum trgovanja z notranjimi informacijami s strani delničarjev in vodilnih delavcev EADS.
STOCKHOLM - Sony Ericsson je v tretjem četrtletju letos ustvaril 267 milijonov evrov čistega dobička, kar je 10,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prihodek se je zvišal za 6,6 odstotka na 3,1 milijarde evrov. Družba je v četrtletju prodala 25,9 milijona mobilnih telefonov, kar je 31 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in milijon telefonov več kot v drugem četrtletju letos. Poprečna prodajna cena mobilnega telefona je bila v tretjem četrtletju 120 evrov in se tako v primerjavi z drugim četrtletjem letos ni spremenila, v tretjem četrtletju lani pa je bila 147 evrov. Telefoni višjega cenovnega razreda so se dobro prodajali, kljub temu pa niso kompenzirali slabše prodaje telefonov nižjega in srednjega cenovnega razreda.
DETROIT - Zaposleni v ameriškem avtomobilskem proizvajalcu Chrysler, združeni pod okriljem sindikata United Auto Workers, so v sredo po manj kot sedmih urah stavkanja z vodstvom družbe dosegli dogovor o kolektivni pogodbi za prihodnja štiri leta. Do dogovora je sicer prišlo tik po objavi sindikata UAW, da so delavci ratificirali že pred dnevi izpogajan dogovor z največjim ameriškim avtomobilskim proizvajalcem General Motors.
PARIZ - Mednarodna agencija za energijo v zadnjih napovedih ni spremenila svojih pričakovanj o povpraševanju po nafti za letošnje in prihodnje leto. Po napovedih naj bi dnevno povpraševanje letos v povprečju znašalo 85,9 milijona sodov, v letu 2008 pa 88 milijonov sodov. Svetovne zaloge nafte so se po podatkih IEA septembra na mesečni ravni povečale za 415.000 sodov dnevno, kar je pripisati večji proizvodnji v Severni Ameriki, na Kitajskem in v državah članicah Opec. Dnevna proizvodnja je pretekli mesec tako znašala 85,1 milijona sodov.
MINSK - Belorusija načrtuje gradnjo jedrske elektrarne. Gradnja se bo začela prihodnje leto, odločitev za to pa so sprejeli ne kot politično ambicijo, temveč kot nujo za zagotovitev energetske varnosti države v pogojih, ko se zaloge plina in nafte praznijo, dobava zaostaja, cene energentov pa rastejo. Belorusija kljub temu ne namerava opustiti načrtov za uporabo alternativnih energetskih virov. Ideja o gradnji jedrske elektrarne v Belorusiji ni nova.
AMSTERDAM - Predsednik nizozemske banke ABN Amro Rijkman Groenink bo odstopil s svojega mesta, so sporočili iz banke. Do najave prihaja le nekaj dni po tistem, ko je konzorcij bank okoli škotske Royal Bank of Scotland zmagal v boju za prevzem ABN Amro, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. "Rijkman Groenink se je odločil, da bo odstopil kot predsednik upravnega odbora ABN Amro na dan, ko bo banka imela izredno skupščino delničarjev," so sporočili iz banke in dodali, da bodo datum skupščine najavili naknadno. Groenink, ki je ABN Amro vodil leta 2000 in je prevzemu s strani konzorcija nasprotoval, je v izjavi zapisal, da so delničarji pač sprejeli ponudbo konzorcija. "Zato je primerno, da mesto prepustim nasledniku, ki bo pripravljen in sposoben izvršiti načrte konzorcija." Kot je znano, je konzorcij, v katerem sta še Banco Santander in Fortis, pridobil podporo delničarjev, ki imajo v lasti 86 odstotkov delnic ABN Amro. Konzorcij je za prevzem sicer ponudil 71 milijard evrov.
Direktor Zavoda dr. Marijana Borštnarja Milenko Rosič: „Niti ena trditev, zapisana v anonimnem pismu, ne drži; vse je laž in natolcevanje!"
Dornava • Odziv na anonimko o domnevnih nepravilnostih v Zavodu
Direktor Rosič kategorično zavrnil vse očitke
Sredi minulega tedna, dober teden po tem, ko je javnost izvedela za vsebino anonimnega pisma, v katerem so direktorju očitane številne domnevne nepravilnosti pri vodenju zavoda, se je na objavo obtožb odzval direktor Zavoda dr. Marijana Borštnarja Milenko Rosič. Namesto novinarske konference je sklical kar zbor delavcev, nanj pa povabil tudi medije in v dobro uro trajajočem nagovoru zanikal vsak očitek oz. obtožbo posebej.
„Zanimivo je, da je anonimno pismo prišlo v javnost prav v času, ko se bo imenoval novi direktor Zavoda za naslednje petletno obdobje. Na uradno objavljen razpis za to delovno mesto sem se javil samo jaz, za to, da ni drugih kandidatov, pa jaz res ne morem biti odgovoren;" je najprej povedal Rosič, nato pa se je podrobno lotil anonimnega zapisa ter najprej zavrnil očitek o neobstoju sindikalnega pluralizma z besedami, da sindikalni pluralizem ni sinonim za prepire in nestrinjanje med vodstvom in predstavniki sindikatov in da pluralizem s korektnimi odnosi obeh delujočih sindikatov ni niti malo načet ali prizadet, glede očitka, da gre za preveliko prijateljevanje med vodstvenimi predstavniki sindikatov in njega samega, pa je dodal, da še „nikoli niso spili skupaj zasebno niti enega špricarja".
Glede očitkov o različnih stimulacijah, ki jih dobivajo zaposleni in da naj bi tudi sam imel kar 51-% stimulacijo, pa je Rosič povedal naslednje: „Osebno jaz ne dodeljujem stimulacije skorajda nikomur razen vodstvenim delavcem in nekaj tistim zaposlenim, ki so neposredno pod mojim nadzorom. Vsem ostalim določajo višino stimulacije vodje in samo pri enem primeru se je zgodilo, da sem stimulacijo izbrisal, ker ni bila zaslužena. Da bi jaz lahko imel 51-odstotno stimulacijo, je pa sploh nonsens. Plače direktorjev javnih zavodov so itak določene z zakonom, po uredbi pa so direktorji lahko upravičeni le do posebnega izplačila za uspešnost pri vodenju, kar sem dobil letos prvič v višini 40 % plače, ta dodatek pa mi je odobrilo in tudi izplačalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve!"
Na očitek o neupravičenem obračunavanju in izplačevanju malic se je Rosič obregnil na kratko; češ da se s tem kot direktor res niti malo ne ukvarja, da pa se glede tega tudi nihče nikoli ni pritožil pri njem. Kategorično je zavrnil tudi očitke o neurejeni sistemizaciji delovnih mest z argumenti, da gre pri shemi sistemizacije za odločitve pristojnega ministrstva in da slednja velja za vse tovrstne zavode v državi, da pa se zaradi tega gotovo pojavljajo razlike v plačah (zlasti naj bi šlo za razlike med plačami t. i. varuhinje 1, 2 in 3), kar se zdi
komu lahko tudi nepošteno, vendar se mora s takšno pritožbo obrniti na ministrstvo in ne na Zavod. O udeležbi na strokovnih ekskurzijah pa je povedal, da zaposleni „ro-tirajo", se pravi, da se vsakokrat izbirajo drugi zaposleni in da se menjujejo.
Eden najtežjih očitkov po Rosičevih besedah pa naj bi se nanašal na to, da je kriv nesporazuma z zdravnico, ki naj bi zato odšla: „To je pa največja laž od vsega! Ne bi zdaj o celotni zgodbi, zanima pa me, zakaj se po vzroku odhoda ni vprašalo zdravnice same?! Zavod je zapustilo že več ljudi, razlog, ki so ga navedli, pa je v bil prezahtevnosti dela; vsak pač ne zmore delati z osebami z motnjo v duševnem razvoju. Glede zdravnice pa tole dejstvo, da bo bolj jasno: Pri nas se je zaposlila kot vodja zdravstvene službe in ne kot ambulantna zdravnica. To pa pomeni, da je podpisala pogodbo za polni delovni čas, za 40-urni delovnik, dejansko pa je prihajala na delo med pol osmo in osmo zjutraj, odhajala pa med 13 in 14 uro popoldne. To ni bilo niti v skladu s pogodbo, niti z njenim delovnim mestom v Zavodu. Kljub temu smo malo „zamižali" in se dogovorili, da lahko odhaja uro prej, vendar mora to nadomestiti z nude-njem nasvetov, za kar pa pri nas v popoldanskem času ni posebnih potreb. Poskušali pa smo tudi pri ministrstvu doseči spremembo njenega delovnega mesta, vendar nam ni bilo ugodeno. Izteklo se je tako, da smo upoštevali željo zdravnice in podpisali spora-
zumno prekinitev pogodbe, lahko pa vam še povem, da se taista zdravnica zdaj pride pogovarjati z menoj o morebitni sklenitvi honorarne pogodbe za delo v našem zavodu ... "
Na zapis v anonimki, da je so v Zavodu zaposleni direktorjevi sorodniki, je Rosič povedal, da imajo med zaposlenimi kar 99 sorodnikov in da so štirje med njimi res v sorodstvu z njim, da pa enako velja tudi za ostale in da o novih delavcih ne odloča on, ampak drugi, zadolženi za to, on pa kot direktor po zakonu pač samo sklepa delovne pogodbe.
Ob koncu Rosičevih odgovorov sta nekaj stavkov povedala še predsednika obeh delujočih sindikatov Lojze Horvat in Simona Lacko; skupni imenovalec njunega nagovora je bila podpora direktorju, kritika anonimnega pisca, češ da poskuša spreti oba sindikata z direktorjem, ter še opozorilo s strani Horvata, da jim „kruha ne reže direktor", ampak je višina njihove plače odvisna od uspešnosti pogajanj sindikatov z vlado, zato naj se udeležijo množičnega protesta novembra v Ljubljani.
Čisto ob koncu zbora, ki je potekal v popolni tišini poslušajočih zaposlenih, je Rosic povedal še to: „Po-znam vsebino vseh anonimk, tako tiste, ki je bila poslana ministrstvu, kot te, ki je bila poslana medijem. Kdo je pisal anonimko ministrstvu, ne vem, prepričan pa sem, da poznam osebo, ki je poslala anonimno pismo medijem.
To osebo, žensko, vabim, naj se oglasi v moji pisarni, da se bova o vsem lahko pogovorila. Jaz nimam nobenih možnosti sankcioniranja, zato naj pride brez strahu!"
Ali se bo oseba, ki je spisala pismo o domnevnih nepravilnosti v Zavodu, res oglasila pri direktorju, seveda ni jasno. Morda da, morda ne. Vendar pa, kot je za naš časopis še povedal direktor Rosič, bi naj zanjo bilo bolje, da sprejme njegovo vabilo in se pogovorita, saj bo v nasprotnem primeru vso zadevo predal odvetnikom: „Vsekakor ne bom odnehal; osebo, ki je vse to napisala, želim odkriti in razkriti!"
SM
Pa brez zamere
Global, vile in sekire
Nujnost zakonsko določene poti
Preteklo nedeljo je ena glavnih ulic slovenske prestolnice ponujala kaj klavrn in žaloben videz. Pločnik na ulici, ki je ponavadi na gosto posejan s premikajočimi se ljudmi, je bil tokrat posejan s svečami. Pred diskoteko Global, prizoriščem zadnje tragedije, so ljudje množično prižigali sveče v spomin na fanta, ki je pretekli teden podlegel poškodbam, ki jih je dobil pred omenjeno diskoteko. Domnevno naj bi ga napadel varnostnik varnostne službe, ki v diskoteki in pred njo opravlja službo varovanja. Prizor pred Globalom je bil izjemno žalosten, o tem ni dvoma. In čeprav stotine sveč in vpisov v žalno knjigo ne bo povrnilo življenja nesrečnemu fantu, pa gre upati, da bo velik odziv ljudi, ki so fanta poznali le bežno ali pa sploh ne, v majhno tolažbo družini umrlega.
Kot je bilo za pričakovati, so se žalnega prižiganja sveč in vpisa v žalno knjigo udeležile tudi bolj znane osebnosti iz družbeno-političnega življenja. Med njimi je bil med prvimi tudi Zoran Jankovic, bivši slovenski najboljši sosed, sedaj pa župan mestne občine Ljubljana. A za razliko od drugih meščank in meščanov, pa tudi državljank in državljanov, ki so prišli izraziti nestrinjanje s tem, kar se je zgodilo, ter odgovorne pozvati, naj ukrepajo in temeljito raziščejo okoliščine tragedije ter krivce pripeljejo pred roko pravice, Zoran ni želel podpisati peticije, ki meddrugimpo-ziva k odvzemu licence za podjetje, kije opravljalo storitve varovanja, in v katerem je bil zaposlen varnostnik, ki naj bi domnevno fanta tudi pretepel. Jankovic je dejal, da peticije ne bo podpisal, ker ne želi že vnaprej obsojati nekoga, za katerega še ni dokazano, da je kriv oziroma, da se ne strinja s tem, da se že vnaprej nekoga obsoja, hkrati pa se še ne ve natančno in neizpodbitno, kdo je sploh kriv.
Še vedno popularni Zoki je imel prav. Sicer morda ne toliko glede tega konkretnega primera, a kar se tiče splošnega koncepta, pa se ni motil. Sicer je v trenutkih, ko so čustva razgreta in žalost velika, zelo težko ohraniti trezno glavo in ne zapasti želji, da bi ekspresno in takoj drakon-sko kaznovali vse, za katere obstaja vsaj majhen sum, da so bili vpleteni, a dejansko je, v kolikor želimo še naprej biti civilizirani in živeti pod vladavino prava, točno to potrebno, pa kakorkoli sterilno se že zdi. Kadar v takih primerih, ko bi se morala izpeljati temeljita preiskava, narejena do zadnje pikice po pravilih in kakor določajo zakoni, prevladajo čustva, lahko to pripelje do dveh stvari, ki za pravično in primerno kaznovanje (pa tudi preprečevanje ponovnih tragedij) nikakor nista dobra: do atmosfere javnega linča ter do napak pri preiskavi, zaradi katerih jo lahko kasneje krivec odnese celo nekaznovan. In če se glede tega zadnjega menda vsi strinjamo, pa pri prvi posledici (atmosferi javnega linča) velja poudariti, da se ta atmosfera in način razmišljanja kaj hitro lahko udomači in postane prevladujoč miselni koncept družbe. Kar pomeni, da se potem začnejo vsi spori, nesporazumi in seveda tudi kazniva dejanja reševati po domače - z vilami in sekirami, brez pretiranega razmišljanja o (dokazani) krivdi. Tak način "reševanja" pa seveda ima (zraven tega, da je jasno prepovedan) tudi bumerang efekt - kaj kmalu se vile in sekira obrneta tudi proti nam samim, pa čeprav smo nič krivi, nič dolžni.
Upam in pričakujem, da bodo odgovorni in krivi za tole tragedijo najdeni ter da jim bo dokazana nesporna krivda po pravno-legalni ter tudi legitimni poti. V kazen njim in v opomin drugim. Vile in sekire pa naj ostanejo spravljene v lopi.
Gregor Alič
Zaposleni v Zavodu so na zboru delavcev brez besed poslušali direktorja Milenka Rosiča, ki je natančno analiziral in sproti zavračal vsak očitek, zapisan v anonimnem pismu.
Foto: SM
Ptuj • Odprtje razstave Obrazi sveta
Pocestnica okronala razstavo
Od minulega tedna naprej je v Miheličevi galeriji na ogled fotografska razstava svetovne popotnice Ptujčan-ke Benke Pulko. Razstava, ki nosi naslov Obrazi sveta, je posvečena deseti obletnici začetka avtoričinega potovanja po svetu, del tega doživetja pa je Pulkova ujela v fotografije.
Na pot nepozabnih doživetij okrog sveta se je Pulkova odpravila leta 1997, jo zaključila leta 2002 in se s tem v zgodovino zapisala kot prvi človek na svetu, ki je vseh sedem celin sveta sam prepotoval z motorjem. Na poti do edinstvenega in vznemirljivega dosežka je Pulkova dogajanja in obraze, ki jih je srečevala, zavzeto dokumentirala in iz tega ustvarila opus fotografij, ki šteje okrog 35 tisoč posnetkov. Del teh je že objavila v knjigi Po Zemlji okoli Sonca, za katero si je prislužila nagrado veliki krilati lev.
Svoje potovanje je Pulkova pričela leta 1997 na Ptuju in se ob deseti obletnici tega dogodka odločila svoje doživetje s čudovito razstavo fotografij predstaviti najprej v domačem kraju. »Fotografski zapisi sve-
ta, dogodkov in ljudi Benke Pulko so močno podkrepljeni z osebnim doživetjem ter subtilnim videnjem in občutenjem pokrajine, ljudi, otrok, predmetov. Zemlja, pokrajina, ljudje, srečavanja, odhajanja, veselje, žalost, strah, ljubezen, pomilovanje, sočutje, lepota in pogum. Ali ne občutimo vsega naštetega, ko gledamo obsežen fotografski opus Benke Pulko in hkrati potujemo z njo po daljnih, skrivnostnih deželah ter srečujemo ljudi mnogoterih obrazov in usod?« je na otvoritvi dejala kustodinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj Stanka Gačnik, ki je avtorici pomagala pri izbiri fotografij in postavitvi razstave.
Pulkova na svojih fotografijah na zanimiv in svojstven način predstavi dogodke in posameznike, majhne detajle
Foto: Dženana Becirovic
Pulkova se bo ponovno odpravila na pot okrog sveta. Tokrat ne z motorjem, temveč z razstavo, ki so jo prvič postavili na ogled v ptujski Miheličevi galeriji.
Foto: Dženana Becirovic
Stanka Gačnik, Benka Pulko in dr. Aleš Arih
pa izpostavi in jih poudari na simbolen način.
Razstavo Obrazi sveta je v četrtek v Miheličevi galeriji svečano odprl župan MO Ptuj dr. Štefan Celan, ki je idejo za ta podvig podprl že pred tremi leti in se zavezal, da bo MO Ptuj pomagala pri realizaciji projekta. Obraze sveta si bo na Ptuju možno ogledati do 4. novembra, nato pa se bo Pulkova še enkrat odpravila na pot okrog sveta, tokrat z razstavo. Iz Ptuja jo bodo peljali v Ljubljano, od tam v Bruselj, Zagreb, Beograd, Prago do Tokia in Afrike, ogledali pa si jo bodo tudi v Organizaciji združenih narodov.
Minulo leto se je vsestranska Pulkova odločila in prestopila še eno stopničko v svojem življenju. Ustanovila je humanitar-
no organizacijo Verjemi vase in osvoji svet, katere osnovni cilj je pomagati otrokom po celem svetu, da obiskujejo šolo in dobijo priložnost, da se učijo. Doslej je skladu uspelo financirati 200 tibetanskih otrok v izgnanstvu. »Sedaj pa sem se odločila narediti nekaj za domače otroke. Cel izkupiček od prodaje fotografij bo šel za nakup računalnikov za vse slovenske šole,« je pojasnila. Njen cilj je nakup 499 računalnikov, pri realizaciji pa ji bodo pomagali tudi sponzorji.
Ob koncu otvoritve svojevrstne razstave je Pulkova v nekaj besedah predstavila še novo knjigo, ki je izšla minuli teden, nosi pa naslov Pocestnica.
Dženana Becirovic
Ptuj • Kdo je napravil Vidku srajčico
Spodbuda k ohranjanju dediščine
Muzejski odsevi so prinesli novo razstavo, tokratno, odprli so jo 12. oktobra v arheoloških zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj, so poimenovali Kdo je napravil Vidku srajčico. Posvetili so jo nastanku oblačil, pripravili pa v sodelovanju z občino Hajdina oziroma Društvom žena in deklet občine Hajdina, odkoder so prišle tudi Hajdin-ske frajlice, ki so tudi zapele dogodku primerno, »nekaj vredno je tisto dekle, ki obleko vso domačo ima ...«
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, je ob odprtju razstave na križnem hodniku dominikanskega samostana dejal, da je najnovejša razstava del kulturne dediščine, ki na nekaterih področjih žal tone v pozabo. V prizadevanjih, da bi kar največ dediščine, kar je je še ostalo, ohranili, so se povezali z občino Hajdina, ki je ena tistih občin, ki izstopa po ljubiteljski
kulturni dejavnosti in ohranjanju dediščine. Razstava Kdo je napravil Vidku srajčičico je opomin in spodbuda hkrati, da je potrebno kulturno dediščino kar najbolje varovati.
Tudi avtorici razstave mag. Nataša Kolar in Mojca Vomer Gojkovič sta poudarili na pomen razstave, ki prikazuje lep košček tistih starih spretnosti, s katerimi se mladi danes v večini
ne ukvarjajo več. V začetku se je človek oblačil v kože. Srajčke niso bile vedno enostavne. Skozi stoletja se je spreminjal način oblačenja. Oblačilna kultura je bila in je še vedno povezana z gospodarskimi, družbenimi, političnimi in kulturnimi razmerami doma in po svetu. Med dekorativne elemente obleke uvrščamo tudi čipke in vezenine. V začetku so bile statusni simbol višjih slojev, šele v v 17. in 18. stoletju so se prenesle na meščanstvo, v 19. stoletju pa razširile tudi na podeželje. Po letu 1869 je postalo vezenje in izdelovanje čipk, ki je bilo dolgo časa vsakdanja zaposlitev plemiških in meščanskih hčera, dostopno tudi nižjim družbenim slojem. Po II. svetovni vojni je ročno delo začelo izginjati iz šol, bolj ali manj so ga začela ohranjati le različna ženska društva, tako ostaja še danes. H kulturni dediščini oblačil pa ne sodijo samo oblačila, temveč tudi dekorativna stanovanjska oprema, ki jo ob različnih delih oblačil hranijo tudi v Pokrajin-
skem muzeju na Ptuju. Razstava Kdo je napravil Vidku srajčico je plod sodelovanja vseh oddelkov Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki so jo pripravili v sodelovanju z Društvom žena in deklet občine Hajdina.
Na odprtju razstave je govoril tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, ki ga je spremljal predsednik odbora za gospodarstvo občine Hajdina Ivan Vegelj. Poudaril je, da je Hajdi-na eno najbogatejših arheoloških najdišč, da je veliko tega, kar hranijo v muzeju, s Hajdine. Želja občine je, da se nekaj tega vrne nazaj, saj želijo na Hajdini urediti naravni lapidarij. Simbolično sta razstavo, na kateri so postavili na ogled tudi nekaj materiala, ki ga sicer hranijo v depojih (jantarne preslice), odprla hajdinski župan Radoslav Simonič in podžupan MO Ptuj Mirko. Kekec. S Hajdine pa so prišle tudi dobrote, ki so jih postregli po odprtju razstave, na katero vabijo vse ljubitelje kulturne dediščine.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V arheoloških zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj je na ogled razstava Kdo je napravil Vidku srajčico.
Na knjižni polici
Mark Haddon Velika zadrega
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007 (Zbirka Kapučino)
Predvsem nekaj razvedrilnih, lahkotnej-ših romanov je izšlo v zbirki Kapučino, ki so kot poobedki za vstop v težkokategorniško skupino romanov. Mark Haddon živi v Oxfor-du z ženo in sinom. Po vsem svetu je zaslovel z romanom Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, v katerem je avtistični najstnik raziskoval umor psa na sosedovem dvorišču. Roman, gledan s povsem drugega zornega kota, je prepreden z matematičnimi nalogami in se je hkrati uvrstil v tako romane za odrasle kot za mladino. Haddon je v njem izrazil študij angleške književnosti s poklicnim posvečanjem duševno prizadetim osebam.
Kritiki so ocenili Veliko zadrego kot odličen roman, grenak, smešen in človeški. Roman je predvsem berljiv kot neke vrste lahkotnost bivanja. Družinski člani se znajdejo na preizkušnji in Haddon jim posveča posamezna kratka poglavja, ki jih med seboj sestavlja po vzorcu televizijske nadaljevanke. Velike zadrege skorajda ne bi pripisali Haddonu, ker ne dosega ravni Skrivnostnega primera, čeprav je to značilnost mnogih piscev uspešnic, ni pa pravilo. Prav tako bi nam roman bolj prijal v toplih poletnih dneh, ko smo prav iskali tovrstno branje. Sicer pa meni pisec, da človeškega uma ne smemo obremenjevati s sončenjem in lahkotnimi romani!
V ospredju zgodb posameznih družinskih članov je zgodba Georga, ki se je pravkar upokojil. Nihče ne bo Georga prisilil, da bi obiskal zdravnika, tako pa mora živeti z zavestjo, da umira za rakom ali pa je potrebno samo mazilo. Srečuje pa se še z drugimi težavami, spoznanjem, da ga žena vara z njegovim nekdanjim sodelavcem. Celo življenje se lahko izriše pred očmi v petih minutah. Naj gleda, da bo vljuden pri enainšestdesetih letih? Njegova dolžnost ni, da mora vzljubiti bodočega zeta. Vse življenje se je razdajal drugim, in tako malo ljubezni dobiva nazaj. Jean se je David kar zgodil, čeprav sploh ni bil spolno privlačen. Prvič je spoznala moškega po petdesetem, ki ga je zanimal svet, nove knjige, neznane dežele. David je znal poslušati, dal ji je občutek, da je ona tista, ki obvlada moške veščine. George je postal bolj zabaven, David pa vsakdanji. Jean meni, da ljudje pripisujejo pogovoru prevelik pomen. Vsa skrivnost osebnega zadovoljstva je, da znaš nekatere stvari odmisliti. Moški vedno potrebujejo svoje projekte, ne glede na leta. Ko se pogovarjajo o upokojitvi je, kot bi se pogovarjali o vrnitvi iz Vietnama. George je mož, kot se spodobi. Z očijem je nekaj narobe, je ugotovil vnuk Jacob. George se sprašuje, ali obstaja skrivna koda možatosti, v katero ni posvečen? Počutil se je kot jagnje v božični igri. Jamie in Tony sta bila kot koščka iste sestavljanke. Osrednji motiv romana je poroka hčerke Katie, ki ima za seboj že eno tovrstno izkušnjo in ločitev, sedaj pa niha v odločitvi in posegi ostalih protagonistov povzročajo težave pri odločitvi. Katie je krasna, vendar naporna in Ray se s svojimi orjaškimi rokami sprašuje, ali se naj poroči. Jacob je pogrešal pravega oči-ja. Trideset let je George izdeloval in montiral otroška igrala. Poznal je moške, ki so imeli ves čas zakonskega življenja ljubice. Zakaj se vse to dogaja njemu? Jamieja je bilo sram, da bi s Tonyjem prišel na sestrino poroko. Če imaš nekoga rad, se moraš nekaterim stvarem odpovedati. Po drugi strani pa so bile Jamieju všeč jezno-rite in muhaste ženske. David ljubi Jean in bi rad z njo živel. Rad bi se ob njej zbujal. Jean ima kljub vsemu Georga rada. Katie je nihala med udobnostjo v hiši, ob tem, da bi Jacob spet izgubil še enega očeta in med kakim bednim stanovanjcem, kjer bi jedla fižol s kruhom. Da ne govori o avtomobilu in dopustu. Ali pa bi se kljub vsemu poročila in bi jo čakalo prepirljivo življenje, kot ga imata njena starša. Georgea je pretreslo spoznanje, da norost boli. Očetje se ne ukvarjajo z boleznimi, temveč se vojskujejo in zabavajo. Gre samo za rak, ali kaj drugega? Zapravil je življenje. Nekega dne se je zbudil in spoznal, da njegove spretnosti niso nič vredne. Vse se je nagrmadilo skupaj. Oče, ki je doživel živčni zlom, Katie, ki je odpovedala poroko, Jamie, ki se je razšel s Tonyjem, mama, ki razmišlja, da bi zapustila očeta. Če hočeš z nekom živeti, moraš sprejemati kompromise. Takoj za smrtjo partnerja je izguba delovnega mesta na seznamu najbolj stresnih stvari. Res, da je bila Katie bistrejša in je znala francosko, toda Ray je bil preprosto boljši človek. Gotovo se kje skriva prava rešitev.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Kidričani zmagali pred 1000 gledalci
Stran 12
Rokomet
»Trgovke« v končnici izgubile točko
Stran 12
Odbojka
Benedičanke »povozile« Ptujčanke
Stran 13
Strelstvo
Gorišničani z vročega gostovanja z zmago
Stran 13
Kolesarstvo
»Do teh rezultatov ni moč priti preko noči«
Stran 15
Nogomet
V Gerečji vasi »devetica« Šentilju
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec dosegel 23. zmago
V roku pol leta za naslov svetovnega prvaka!
Nadaljevanje s strani 1.
Pred dvobojem so bile naše osnovne želje usmerjene k temu, da bi Dejan lahko dvoboj normalno končal brez poškodbe, kar si je želel tudi sam: »Najbolj pomembno bi bilo, da arkada zdrži do konca. Vem da je Starikov žilav nasprotnik, zato je potrebno računati tudi na več njegovih močnih udarcev.« Podobnega mišljenja so bili tudi tisti, ki so Dejanu pomagali pri pripravah: Tomi Jagari-nec, Tomaž Barada, Dirk Dzem-ski (Dejanov prejšnji trener, ki se je preselil na drugo delovno mesto v klubu SES) in sedanji trener Thorsten Schmitz. Ravno menjava trenerja približno mesec dni pred dvobojem je nekoliko zamajala Dejanovo samozavest, saj je Schmitz uvedel novosti pri določenih udarcih, ki pa do sobote še niso bile izpiljene do potankosti.
Težko čakanje na dvoboj
Celoten boksarski večer v magdeburški dvorani Herman Gieseler se je začel nekaj minut pred 19. uro, Dejanov dvoboj pa je bil na sporedu kot deveti od dvanajstih. Zanimivo je, da si je Dejan sam izbral nekoliko bolj zgodnji termin, saj je imel na voljo tudi poznejšega. »Dolgo čakanje na dvoboj me psihološko zelo utruja,« je svojo odločitev pojasnil Dejan. Navijači iz Slovenije so se pred
dvorano začeli zbirati že zelo zgodaj in takoj vzbudili veliko pozornost. Navijaški rekviziti in grla so bili pripravljeni na naš vrhunec večera. Ptujčani, Haložani, Mariborčani in Korošci so združili moči in tako skupaj pomagali našemu šam-pionu. »Nismo se pripeljali 1000 km, da bi tukaj sedeli kot v gledališču; prišli smo navijat,« je bilo slišati.
Okoli 21.30 pa se je začelo zares
Nekaj minut pred pol deseto je uradni napovedovalec poskrbel za prvi navijaški šov, saj je napovedal 24. profesionalni dvoboj Dejana Zavca. Prvi je v ring stopil Albert Starikov, ki se je doslej v profesionalnih dvobojih pomeril 15-krat (8 zmag,
7 porazov), nikoli pa ni dvoboja izgubil predčasno, s K. O. Ta podatek je bil za Dejana pred dvobojem zelo pomemben, saj je napovedoval, da bo moral moči pravilno razporediti na vseh napovedanih 10 rund. Takoj po vstopu Dejana Zavca v ring, pa smo lahko bili vsi prisotni Slovenci precej pomirjeni, saj smo videli na Dejanovem obrazu znani izraz: popolna koncentracija in »nabrušenost« sta izžarevali iz njega.
Popolna kontrola dvoboja
Prva runda je to samo potrdila, saj je Dejan takoj prevzel pobudo in si pričel nabirati točkovno prednost. Opazna novost je bila ta, da je takoj prevzel vodilno vlogo v dvoboju in
Foto: Črtomir Goznik
Dejan je v Magdeburgu dosegel 23. profesionalno zmago.
ni čakal na poteze nasprotnika; nov trener, novi pristop. Ta poteza je bila zanj zelo uspešna do konca 7. runde, ko je nanizal nekaj izrednih potez. Še posebej smo lahko uživali v 2., 6. in 7. rundi, ki jih je naš boksar prepričljivo dobil, obenem pa na noge dvignil velik del gledalcev v dvorani; zbralo se jih je nekaj manj kot 2000. V odmoru med sedmo in osmo rundo mu je trener svetoval nekoliko bolj obrambno taktiko, s katero bi ohranil pridobljeno prednost do konca. Dejan je to v praksi
tudi izvedel, čeprav je Estonca še naprej zadeval z zelo močnimi in natančnimi udarci. Kljub temu je tudi Starikov večkrat »pokazal zobe« in predvsem z levo roko nekajkrat dobro zadel Dejana. »V treh ali štirih primerih sem s strahom potipal arkado, vendar je ta zdržala do konca brez posledic. Sicer sem popolnoma nadziral dvoboj in ga izpeljal po načrtih trenerja. Estonec pa je bil zares vzdržljiv, saj ga tudi najbolj močni udarci niso »zamajali«. Meni je sicer takšna zmaga enaki zma-
gi s predčasnim koncem,« je po dvoboju povedal Dejan, ki je 23 profesionalno zmago dosegel z enotno odločitvijo sodnikov.
Slavje
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Starikov je bil še težji nasprotnik, kot je bil Jeskin na Ptuju«
Foto: Črtomir Goznik
Takoj po končanem dvoboju sta Dejanu čestitali njegovi ženski: žena Nataša in hčerkica Ivona (desno je Dirk Dzemski).
Foto: Črtomir Goznik
Navijači, ki Dejana spremljajo po vsej Evropi, znajo poskrbeti za odlično vzdušje.
Foto: Črtomir Goznik
Thorsten Schmitz, Dejan Zavec, Robert Stieglitz in Ulf Steinforth po tiskovni konferenci, na kateri je Dejanov Menedžer objavil novico o dvovoju za naslov svetovnega prvaka.
Ko je sodnik zmagoslavno dvignil Dejanovo roko, so slovenski navijači začeli s slavjem, ki se je končalo v poznih (ali zgodnjih jutranjih) urah. Enotna ocena vseh prisotnih je bila, da je bil Dejanov dvoboj najkvalitetnejši v celotnem večeru (videli smo tudi tri ženske dvoboje). Močno je spominjal na nepozabni ptujski dvoboj s Kazahstancem Jeskinom, saj je tudi tokratni nasprotnik imel podoben način boksanja. »Tudi meni se je zdelo tako. Razlika je bila le v tem, da je bil tokrat nasprotnik še močnejši in vzdržljivejši,« je ocene potrdil Dejan.
Presenečenje na tiskovni konferenci
Glavno presenečenje pa je zbrane čakalo na tiskovni konferenci. Pripravil pa ga je Dejanov menedžer Ulf Steinforth, ki je povedal: »Najpozneje v šestih mesecih se bodo člani našega kluba SES Dejan Zavec, Robert Siglitz in Lukas Konecny pomerili v svojih kategorijah za naslov svetovnega prvaka!« Čeprav se je o tem šušljalo že nekaj časa, je bila tokratna izjava glavnega mened-žerja prva javna o tej temi. »Na to sem čakal že dolgo časa in ta dvoboj bom zagotovo pričakal dobro pripravljen,« veselja ni skrival tudi Dejan. Ga torej pred rojstvom drugega otroka (z ženo Natašo ga pričakujeta v začetku naslednjega leta) čaka še dvoboj za naslov svetovnega prvaka? Kar se je pred kakšnima dvema letoma zdela utopija, postaja resničnost.
Jože Mohorič
Rokomet • 1. A MIK liga (m), 1. A DRL (ž)
Ormožani ostajajo presenečenje prvenstva, »trgovke« v končnici izgubile drugo točko
Jeruzalem - Sviš 30:22 (15:11)
Jeruzalem: Čudič (15 obramb), Cvetko; Belšak 2, Korpar 2, Radujko-vic 3, Krabonja, Bogadi, M. Bezjak 5, R. Klemenčič, R. Bezjak 8 (2), Sok 3 (2), Hebar, Žuran 7, Potočnjak, Korez in Pisar. Trener: Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 5/4; Sviš 3/1.
Izključitve: Jeruzalem 12; Sviš 18 minut.
Igralec tekme: Gregor Čudič (Jeruzalem Ormož)
Dvorana na Hardeku je bučno proslavila peto prvenstveno zmago Ormožanov, nad tokrat slabimi gosti iz Ivančne Gorice. Slednji so razočarali in imeli srečo, da tudi Ormožani
1. A SRL moški					
Rezultati 6. kroga:			Jeruzalem		
Ormož - Sviš Pekarne Grosuplje 30					
:22 (15:11), Trimo Trebnje			- Gorica In-		
tra Leasing 27:24 (15:13), Celje Pivo-					
varna Laško - Gorenje 34:25 (17:11),					
Cimos Koper - Rudar EVJ Trbovlje					
32:31 (15:13)Slovan -		Prevent 23:23			
(10:10), Knauf Insulation ■			- Gold club		
28:28 (12:15).					
1. CIMOS KOPER	6	5	1	0	11
2. CELJE PIVOVARNA	6	5	0	1	10
3. JERUZALEM ORMOŽ	6	5	0	1	10
4. TRIMO TREBNJE	6	5	0	1	10
5. GOLD CLUB	6	4	1	1	9
6. GORENJE	5	3	0	2	6
7. RUDAR EVJ TRBOVLJE	5	2	0	3	4
8. PREVENT	6	1	2	3	4
9. SLOVAN	6	1	1	4	3
10. SVIŠ P. GROSUPLJE	6	1	0	5	3
11. KNAUF INSULATION	6	0	1	5	1
12. GORICA I. LEASING	6	0	0	6	0
niso pokazali vsega, kaj znajo. Predvsem so zatajila ormoška krila, ki jih je povsem razorožil prvi mož Sviša vratar Jelovčan, sicer posojen vratar s strani koprskega Cimosa. Slabo je delovala igra Jeruzalema z igralcem več in to je dokaz, da imajo ormoški rokometaši v svoji igri še precej rezerv. Tudi tokrat pri gostiteljih ni nastopil Bojan Čudič, poškodovani Matjaž Pisar pa si je tekmo ogledal s klopi za rezervne igralce.
Začetek Vinarjev je bil odličen in že v 16. minuti je gostujoči trener Zarabec zahteval minuto predaha, 11:5. »Jeruza-lemčki« niso popuščali in v 23. minuti se je prednost že povzpela na +7, 14:7. Ta bi bila lahko še višja, če bi bili Ormožani natančnejši v zaključkih akcij in če ne bi v golu Dolenjcev blestel vratar Jelovčan. Zaključek prvega dela so dobili gostje iz Ivančne Gorice, ki so izkoristili »mrk« organizatorja ormoške igre Marka Bezjaka. V napadu Jeruzalem je enostavno zmanjkalo »magije«.
Borbenim »sviškotom« se je v 40. minuti uspelo približati na -2, 21:19. Dlje pa več ni šlo, saj se je spet prebudil »ormoški leteči cirkus«, ki je z delnim izidom 7:0 povozil goste in tekmo pripeljal k mirnemu zaključku, 30:20. Zanimivo je, da je bil Robert Bezjak prvi strelec tekme, a je s krila dosegel le en zadetek. Je pa blestel v protinapadih in v prehodih s
Iztok Korpar, igralec Ormoža: »Nismo blesteli, vendar smo zabeležili novi točki. Slabo smo odigrali v igri z igralcem več, kjer smo prejeli preveč zadetkov. Kljub le 22 prejetim zadetkom igra v obrambi ni bila na želenem nivoju. Tudi pri zaključnih strelih bi morali biti bolj zbrani. Pohvalil pa bi oba vratarja, Gregorja Čudiča in Roka Jelovčana.«
Grega Sobočan, igralec Sviša: »Čestitam Ormožanom za zasluženo zmago. Na tekmah, kjer so točke nujne, igramo slabo, tako je bilo tudi tokrat. Upam, da ne bo prišlo do menjave trenerja Zarabca, ker je on še najmanj kriv za slabo točkovno bero. Krivdo nosimo mi igralci.«
krila na črto, kjer je zadeval kot krožni napadalec.
V	sredo ob 19.15 Jeruzalem gostuje v Mariboru, kjer bo na sporedu pokalna tekma. Prvenstvo pa se nadaljuje šele 3. novembra, ko Ormožani gostujejo pri trboveljskem Rudarju.
Uroš Krstič
Celjske mesnine -Mercator Tenzor Ptuj 33:33 (14:14)
Mercator Tenzor Ptuj: Marinček, Kelenc, Puš 3, Majcen 3, Prapotnik 10, Kikanovič 2, Ciora 7, Strmšek 2, Štembergar, Volarevič 1, Mihič 5, Notesberg in Korotaj. Trener: Nikola Bistrovič.
V	zadnjem srečanju pred
Foto: Črtomir Goznik
Igralke Mercator Tenzor Ptuja so v Celju dokaj nesrečno izpustile zmago iz rok; zadnjega napada za zmago niso izkoristile. Na fotografiji je Daniela Volarevič (Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) v prodoru.
reprezentančnim odmorom so ptujske rokometašice igrale v Celju proti drugouvr-ščeni ekipi Celjskih mesnin. V srečanju ekip, ki sta po kakovosti takoj za zaenkrat nedosegljivim Krimom, je prineslo zanimiv in predvsem razburljiv rokomet.
Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, temu primerno pa se je gibal tudi rezultat. V 17. minuti so Celjanke prišle do prednosti
štirih zadetkov (13:9), vendar je gostjam iz Ptuja uspelo še pred odmorom izid izenačiti. V tem del se je odlikovala vratarka gostij Miša Marinček, ki je zbrala deset obramb. Njene zanesljive obrambe so dale precej samozavesti tudi njenim soigralkam, kar je v izenačenih tekmah lahko odločilnega pomena.
Nič bistvenega drugače ni bilo v drugem polčasu; rezultat je bil vedno zelo tesen, tako
1. A SRL ženske
Rezultati 5. kroga: Celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 34:34 (14 :14), Škofja Loka KSI - Zagorje Istrabenz Gorenje 40:30 (16:14), Celeia Žalec - Burja Škofije 36:26 (19:12), Europrodukt Brežice - Olimpija PLK 31:36 (10:14), Izola - Velenje 26:38 (11:20), Krim Mercator - Kočevje Evro Casino 37:19.
1.	KRIM MERCATOR	5	5 0 0	10
2.	CELJSKE MESNINE	5	4 10	9
3.	CELEIA ŽALEC	5	4 0 1	8
4.	ŠKOFJA LOKA KSI	5	4 0 1	8
5.	MERC. TENZOR PTUJ	5	3 11	7
6.	EVROPROD. BREŽICE	5	3 0 2	6
7.	OLIMPIJA PLK	5	2 0 3	4
8.	VELENJE	5	2 0 3	4
9.	KOČEVJE EVRO CASINO 4 10 3	2
10.	IZOLA	4 0 0 4 0
11.	BURJA ŠKOFIJE 5 0 0 5 0
12.	ZAGORJE I. GORENJE 5 0 0 5 0
da si nobena ekipa ni priigrala več kot enega zadetka prednosti. Gostje so nekaj minut pred koncem povedle 27:29 in izgledalo je, da se tehtnica počasi nagiba v njihovo korist. Toda domače rokometašice so rezultat spet izenačile. Pred zadnjo minuto srečanja so Ptuj-čanke vodile z zadetkom prednosti, Celjanke pa so uspele 20 sekund pred koncem srečanja izenačiti. Gostje so imele teh nekaj sekund na voljo za zmagoviti napad, ob tem pa so imele dve igralki več v polju. Domačinke so se s prekrški in prekinitvami uspele ubraniti in tako je ostalo pri pravični delitvi točk.
Danilo Klajnšek
Nikola Bistrovič, trener Mercator Tenzor Ptuj: »Res je, da smo osvojili točko, lahko pa bi vsekakor obe. Sedaj je pred nami reprezentančni odmor, po njem pa vsaj na papirju nekoliko lažje nasprotnice, saj smo do sedaj že igrali z vsemi ekipami z vrha prvenstvene razpredelnice.«
Nogomet • 2. SNL
Kidričani strli odpor gostov v pol ure
Aluminij - Zavrč 3:0 (3:0)
Strelci: 1:0 Gašparič (7), 2:0 K. Medved (19) in 3:0 Bakovič (27).
Aluminij: Bratušek, Gašparič, To-plovec, Krajcer, Veselič, (od 82. Kvas), A. Medved, Marinič (od 80. Dugolin), Težački, Stojnič, K. Medved (od 73. Šimenko) in Bakovič. Trener: Bojan Špehonja.
Zavrč: Sraga, Šnajder, S. Golob, Lenart, Gabrovec, Bajlec (od 46. Murko), Korez, Buzeti (od 73. Rampre), Kokot in M. Golob (od 46. Satler). Trener: Miran Emeršič.
Lokalni derbi v Kidričevem med domačim Aluminijem in gosti iz Zavrča je privabil veliko gledalcev, zbralo se jih je okrog tisoč. Le-ti so lahko bili zadovoljni s prikazanim nogometom.
Obe ekipi sta od tega srečanja veliko pričakovali. Domači-
2. SNL				
Rezultati 10. kroga: Aluminij - Za-				
vrč 3:0 (3:0) Krka -	- Rudar Velenje 1:1			
(1:0), Mura 05 - Triglav Gorenjska 3:1				
(0:1), Bela Krajina	-	Krško 1:0 (0:0),		
Bonifika - Zagorje 4:0 (1:0).				
1. BELA KRAJINA 10	6	1	3	15:10 18
2. BONIFIKA 10	5	2	3	16:8 17
3. ALUMINIJ 10	5	2	3	16:11 17
4. TRIGLAV GOR. 10	5	2	3	14:10 17
5. RUDAR (V) 10	5	1	3	24:14 16
6. MURA 05 10	4	3	4	12:12 15
7. ZAVRČ 10	3	3	4	11:11 12
8. KRŠKO 10	2	6	2	9:10 12
9. ZAGORJE 10	1	4	5	13:24 7
10. KRKA 10	0	4	6	3:23 4
Foto: Stanko Kozel
Goran Šnajder (Zavrč, beli dres) skuša ustaviti Nenada Dakoviča (Aluminij, rdeči dres), vendar je ta kljub temu uspel doseči zadetek za vodstvo 3:0.
ni so pričeli bolje, saj so že v 7. minuti povedli z zadetkom Ga-špariča. Po predložku Težačke-ga iz desne strani je žoga prišla do Gašpariča, ki jo je iz bližine poslal za hrbet nemočnega gostujočega vratarja. Kidričani so nadaljevali z dobro igro in v 19. minuti povišali vodstvo preko Klemna Medveda, ki mu je žogo nesebično podal Veselič. Osem minut kasneje je Težački ponovno z odlično
dolgo podajo našel Dakoviča, ki je bil hitrejši od gostujočih obrambnih igralcev in je žogo brez težav poslal v mrežo Za-vrča. To je bil ogromni kapital domačih nogometašev, ki so nato lahko zaigrali precej bolj sproščeno. V zadnji minuti prvega polčasa so imeli gostje veliko priložnost za znižanje rezultata. Sebastijan Golob je žogo dolgo vodil od leve strani kazenskega prostora do des-
nega, ob njem pa je bi igralec Aluminija Marinič. Golob je po tem dvoboju padel, sodnik pa je pokazal na enajstmetrovko. Vendar pa tudi po strelu z 11 metrov do spremembe rezultata ni prišlo, saj je mladi domači vratar Bratušek ubranil strel Korezu.
V drugem polčas so rahlo pobudo imel gostje iz Zavrča, vendar so kombinirali precej daleč od gola, ki so ga branili
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »V prvem polčasu smo igrali dobro in hitro dosegli tri zadetke. Zaradi tega nam je bilo v nadaljevanju precej lažje. Čestitam svojim nogometašem za odlično predstavo v prvem polčasu in seveda zmago.«
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Izgubili smo zaradi lastnih napak. Očitno je, da so zadnje uspešne igre preveč »dvignile« moje nogometaše, kar se nam je maščevalo. Na vsakem srečanju moraš dati vse od sebe, če hočeš pozitiven rezultat. Vsekakor pa smo prehitro dobili tri zadetke.«
igralci Aluminija. Domačini so igrali ravno toliko, koliko je bilo potrebno, da pridejo do pomembne zmage. Tako so no-
gometaši Aluminija v tem prvenstvu še v drugo premagali nogometaše Zavrča.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma
Drava - Wacker Burghausen 0:0
Drava: Murko, Šterbal, Emeršič, Grižonič, Soska, Ogu, Obi, Sahiti, Zupan, Zilič in Grbec. Nastopili so še: Germič, Nežmah, Novak, Calamante in Bunoza. Trener: M. Buričič.
V hladnem sobotnem popoldnevu se je na ptujskem Mestnem stadionu zbralo na prijateljskem mednarodnem srečanji le kakšnih 250 gledalcev. To je bilo nogometno srečanje ekip
pobratenih mest. Videli smo lahko enakovredno in dinamično igro obeh ekip, žal pa se je srečanje končalo brez zadetkov. Gostitelji so si ustvarili številne priložnosti, ki so ostale neizkoriščene, pa tudi gostje so imeli priložnost za spremembo rezultata. Srečanje so vodili ptujski sodniki Rajh, Kodrič in Zagoršek.
anc
Foto: Stanko Kozel
Adam Marius Soska (Drava, modri dres) v dvoboju z igralcem ekipe Wacker Burghausen.
Rokomet • 1. B DRL (m)
A	IV ■ "	■ ■
Gorisnicani iz vročega gostovanja s polnim izkupičkom
Istrabenz plini Izola - MoSkanjci-Gorišni-ca 23:32 (11:17)
Moškanjci-Gorišnica: Petek, Zorli, Štorman 2, B. Šoštarič 1, M. Valenko 1, Suljič 2, Prejac, Lozinšek 1, Golob, Žuran, Ivančič 8, Marušič 9, Špindler 4, M. Šoštarič, Grizold 4 in T. Valenko. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši Moškanjci-Go-rišnice se iz Izole vračajo s pomembno zmago, ki je toliko
1. B SRL moški
Rezultati 4. kroga: Istrabenz plini Izola - Moškanjci-Gorišnica 23:32, Krško - Mitol Sežana 38:24, Grosuplje - Dobova 34:25, Dol TKI Hrastnik - Radeče MIK Celje 31:29, Ajdovščina - Ribnica Riko hiše 24:35, Klima Petek Maribor - Krka 33:31.
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 4	4 0	0	8
2.	KRŠKO 4	4 0	0	8
3.	MOŠKAJNCI - GORIŠ. 4	3 0	1	6
4.	GROSUPLJE 4	2 115
5.	KRKA 4	2 0	2	4
6.	KLIMA PETEK MB 4	2 0	2	4
7.	RADEČE MIK CELJE 4	2 0	2	4
8.	ISTRABENZ P. IZOLA 4	2 0	2	4
9.	DOL TKI HRASTNIK 4	2 0	2	4
10.	MITOL SEŽANA 4 10 3 2
11.	DOBOVA	4 0 0 4 0
12.	AJDOVŠČINA 4 0 0 4 0
slajša, saj so nastopili brez Fir-basa, Vinceka in Pojeta; slednji bo svojo rokometno pot nadaljeval v sosednji Avstriji. Izolski parket je znan kot zelo »vroč«, zato je zmago tam težko doseči. V uvodnih minutah so domačini povedli z rezultatom 2:1, to pa je bilo praktično vse, saj so Gorišničani z zelo dobro igro v obrambi ter obrambami vratarja Tomaža Valenka kaj hitro vzeli stvar v svoje roke in preobrnili rezultat. Že do odhoda na odmor so si priigrali prednost šestih zadetkov (11:17).
V drugem polčasu so nadaljevali s svojo značilno nepopustljivo igro in na koncu povsem zasluženo osvojili novi dve točki. Te jih zaenkrat še vedno držijo pri vrhu 1. B SRL.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič - trener Mo-škanjci-Gorišnica: »Naša igra je v vzponu. To kar smo trenirali med tednom, smo pokazali v Izoli skoraj v popolnosti in v oslabljeni sestavi osvojili pomembno zmago. Zadovoljen sem z igro in seveda zmago.«
Rokomet • 2. DRL - vzhod (m)
Od 20:23 do 23:23
Črnomelj - Drava Ptuj 23:23 (12:12)
Drava Ptuj: Dokša, Kelenc, Me-sarec 7, Halilovič 8, Skaza, Bračič 3, Kafel, Gomilšek, Bezjak, Petraš 3, Pučko, Klemenčič 1, Lukaček 1, Bedrač, Kokol in Dajčbauer. Trener: Marjan Valenko.
Ptujčani so se v soboto odpravili na najdaljše letošnje gostovanje, ki je bilo za njih zelo zahtevno. Po uvodni zmagi proti Veliki Nedelji so se želeli iz Črnomlja vrniti s kakšno točko, kar jim je na koncu uspelo. Ptujčani so bili blizu tudi celo-
2. SRL vzhod moški
Rezultati 2. kroga: Črnomelj - Drava Ptuj 23:23, Šmartno 99 - Sevnica 29:20, Velika Nedelja - Pomurje 30 :26, Arcont Radgona - Celje 23:36.
1.	CELJE	2	2	0	0	4
2.	ŠMARTNO 99	2	2	0	0	4
3.	DRAVA PTUJ	2	1 1	0	3
4.	POMURJE	2	1 0	1	2
5.	VELIKA NEDELJA	2	10	12
6.	ČRNOMELJ	2	0 1	1	1
7.	SEVNICA	2	0 0	2	0
8.	ARCONT RADGONA 2	0 0	2	0
tnemu izkupičku, tako da so na koncu tekmo končali z nekoliko grenkim priokusom.
Sicer pa so Dravaši ves prvi polčas vodili z 2-3 zadetki, vendar pa jim ni uspelo narediti večje razlike. V drugem delu srečanja so Ptujčani v 42. minuti povedli z 13:17, ob tem pa so imeli napad za zvišanje vodstva. V tem poskusu so bili neuspešni, kmalu zatem pa so se domačini približali na samo zadetek zaostanka (16:17). Nekaj minut pred koncem je ob vodstvu gostov 20:23 vendarle izgledalo, da bodo s sabo domov odnesli obe točki. Sledilo je nekaj napak, ki so jih izkoristili domači ter izid izenačili. S tem so srečno osvojili točko, Ptujčani pa so lahko žalovali za izgubljeno drugo.
Danilo Klajnšek
Marjan Valenko - trener Drave Ptuj: »Ves čas smo kontrolirali potek igre, imeli priložnost za zmago, vendar so nas naše napake na koncu skorajda pokopale.«
Planinski kotiček
Izlet na Kozjak
Planinsko društvo Hajdina organizira v nedeljo, 21. 10., izlet na Kozjak (Urban-Tojzlov Vrh-Žavcarjev Vrh). Odhod bo izpred OŠ Hajdina ob 8. uri.
Pohod na Donacko goro
PD Hajdina organizira ob občinskem prazniku občine Hajdina nočni pohod na Donačko goro. Le-ta bo v soboto, 2. 11. Odhod avtobusa izpred občine Hajdina bo ob 16. uri. Prijave sprejemajo do 30. 10. 2007. Dodatne informacije: Jože Majerhofer - 041 326 915, Jakob Kokol - 031 806 678, Ivan Ladinek - 031 528 104.
Odbojka • 1. DOL (ž, m)
Benedičanke »povozile« Ptujčanke
Ptuj - Benedikt 0:3 (-17, -11, -17)
Ptuj: Lorber, McNatt, Cvirn, Ger-šak, Andjelkovič, Ravnjak, Kutsay, Zupanič, Bilanovič in Mihelač.
Benedikt: Geratič, Rajšp M., Borko J., Borko T., Meolic, Rajšp S., Veit, He-rič, Fekonja in Klasinc.
V drugem krogu prvenstva so na Ptuju gostovale igralke Benedikta in visoko zmagale. Domače moštvo, ki ga pestijo številne poškodbe, je premalo uigrano, da bi lahko to soboto ogrozilo zmago gostij. Nuša Andjelkovič, ki se je po poškodbi prve podajalke Aleksandre Jovič šele v petek pridružila ekipi, ni mogla razigrati ptujskih napadalk. Precej napak so naredile pri sprejemu začetnega udarca, v elementu igre, kjer so Benedičanke blestele. Zelo čvrsto so slednje odigrale tudi v bloku.
Začetek tekme je pripadel gostjam (0:3), zato je Lorberje-va hitro izkoristila prvo minuto odmora. V nadaljevanju so Ptuj-čanke vzpostavile ravnovesje na parketu, zaradi pomena dvoboja je bilo prisotne precej nervoze in posledično napak v igri. Prvi niz je bil izenačen vse do polovice, nato pa so vajeti igre prevzele Benedičanke,
1. DOL ŽENSKE
Rezultati 2. kroga: ŽOK Ptuj - Benedikt 0:3, MZG Grosuplje - Nova KBM Branik 2:3, LIP Bled - Prevalje 3:1, Epic Sloving Vital - Luka Koper 1:3.
1.	BENEDIKT	2 2 0 6
2.	LUKA KOPER	2 2 0 6
3.	NOVA KBM BRANIK 2 2 0 5
4.	EPIC SLOVING VITAL 2 113
5.	LIP BLED	2 113
6.	MZG GROSUPLJE 2 0 2 1
7.	PREVALJE	2 0 2 0
8.	ŽOK PTUJ	2 0 2 0
Foto: Črtomir Goznik
Anna Kutsay (ZOK Ptuj)
ki so po drugem tehničnem odmoru (14:16) domačinkam prepustile le še tri točke. V tem delu je blestela gostujoča kape-tanka Aleksandra Klasinc, ki je z uspešnim zabijanjem tudi zaključila prvi niz. V nadaljevanju se razmerje na parketu ni spremenilo. Gostje so hitro povedle (5:13), vendar so Ptujčanke uspele ujeti priključek (10:14). Vendar pa so do konca niza igrale zgolj še Benedičan-ke, ki so ob odličnih servisih
Sonje Meolic dosegle deset zaporednih točk. Ptujčanke so bile boljše v uvodu tretjega niza (3:0), vendar so prednost hitro tudi izgubile. Rezultat je bil zadnjič izenačen na sedmih točkah, nato pa so si manjšo prednost priigrale gostje in
jo prinesle vse do zaključka. Z uspešnim zabijanjem (rezultat 15:19) je najuspešnejša ptujska igralka Catherine McNatt osvojila še zadnjo od svojih desetih točk, zaključek tretjega in tudi zadnjega niza pa je spet pripadel bolj izkušenim gostjam.
UG
Svit Unimetal -Salonit Anhovo 0:3 (-18, -14, -13)
Svit Unimetal: Bračko, Lukman, Valentan, Pulko, Gomivnik, Frešer, Lampret, Pipenbaher, Cizer in Korošec.
Odbojkarji Svit Unimetala iz Slovenske Bistrice so gostili v letošnjem prvenstvu zelo močno ekipo Salonita iz Anhovega. V tem srečanj so bili gostje veliki favoriti, dodatno pa so imeli olajšano delo zaradi izostanka izkušenega Bistričana Gorana Juraka. Vlogo favorita so gostje tudi opravičili, saj so s pridom izkoriščali napake domačih od-bojkarjev.
Danilo Klajnšek
1. DOL moški
Rezultati 3. kroga: Svit Unimetal - Salonit Anhovo 0:3, Calcit Kamnik -Olimpija 3:0, Krka - Astec Triglav 0:3, Marchiol Prvačina - Galex Mir 3:1.
1.	SALONIT ANHOVO	3	3	0	9
2.	CALCIT KAMNIK	3	3	0	9
3.	MARCHIOL PRVAČINA 3	3	0	7
4.	ASTEC TRIGLAV	3	1	2	4
5.	GALEX-MIR	3	12	3
6.	OLIMPIJA	3	1	2	3
7.	KRKA	3	0	3	1
8.	SVIT UNIMETAL	3	0	3	0
Anja Cvirn, kapetanka Ptuja: »Pred tekmo smo imele velika pričakovanja, trudile smo se maksimalno, žal pa je bilo to premalo, da bi lahko zmagale. Poškodbe so zagotovo vplivale na našo igro, bomo pa dale vse od sebe, da odpravimo pomanjkljivosti in zabeležimo prvo zmago že na naslednji tekmi v Prevaljah.«
Sergeja Lorber, trenerka Ptuja: »Imamo precej spremenjeno moštvo, ki še ni uigrano, precej težav smo ta teden imeli s poškodbami. Naredile smo ogromno nepotrebnih napak. Gostje so igrale zelo konstantno, pričakovala sem padec v njihovi igri v drugim nizu, kar pa se ni zgodilo. Tekmo bo treba čim prej pozabiti in se dobro pripraviti na nadaljevanje.«
Dušan Jesenko, trener Benedikta: »Od Ptujčank smo pričakovali večji odpor. Vesel sem, da nam je uspelo od prejšnje tekme dvigniti nivo igre. V tej konkurenci ni slabih ekip, mi se vsak teden pripravljamo na vsakega nasprotnika posebej, kot smo se tokrat na Ptujčanke. Letos smo precej treninga namenili izboljšanju začetnega udarca. Zaenkrat se vložek vrača, bomo pa videli kaj to pomeni v borbi z bolj enakovrednim nasprotnikom.«
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Točki osvojil le Pavič
Tretji krog v 1. slovenski moški namiznoteniški ligi je prinesel derbi v Mariboru, kjer je domača ekipa odpravila Krko iz Novega mesta in jo zaenkrat
Rezultati 3. kroga: NTK Ptuj - Sobota 2:5, Finea Maribor - Krka	5:3, Kema Puconci	- Edigs Mengeš	5:2, Tempo Velenje	- Ilirija 5:1, Prevent - Melamin 3:5.
1.	MARIBOR FINEA	3 3 0 0	6
2.	SOBOTA	3 3 0 0	6
3.	KEMA PUCONCI	3 3 0 0	6
4.	PTUJ	3 2 0 1	4
5.	TEMPO VELENJE	3 2 0 1	4
6.	KRKA	3 1 0 2	2
7.	MELAMIN	3 1 0 2	2
8.	PREVENT	3 0 0 3	0
9.	EDIGS MENGEŠ	3 0 0 3	0
10.	ILIRIJAS	3 0 0 3	0
za malenkost oddaljila od boja za najvišje pozicije v letošnjem prvenstvu.
Ptuj - Sobota 2:5
Ovčar - Roudi 1:3, Pavič - Žibrat 3:1, Piljak - Kocuvan 1:3, Pavič - Ro-udi 3:2, Ovčar - Kocuvan 0:3, Piljak - Žibrat 1:3, Pavič - Kocuvan 2:3.
Na Ptuju so domačini po dveh zaporednih zmagah na gostovanjih želeli presenetiti Soboto iz Murske Sobote, vendar jim to ni uspelo. Tokrat je bil med domačini razpoložen le izkušeni Bojan Pavič, ki je dosegel tudi edini dve točki za domače.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • First liga
Nova odmevna ekipna zmaga Ptuja
V preteklem tednu je od srede do sobote v Petišovcih pri Lendavi v organizaciji domačega društva ŠSK Coal potekal 1. krog mednarodne First lige v streljanju z zračno pištolo, kjer tekmujejo strelski klubi iz 4 držav: Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
Če osvežimo spomin na skupne rezultate iz pretekle sezone, so prvaki postali strelci Coala, drugo mesto so v svoji krstni sezoni dosegli Ptujčani, 3. mesto pa je zasedla juršinska ekipa (točkovno 101:95:94). V novi sezoni je novost mednarodne lige ta, da se je tekmovanju pridružila še ena ekipa iz Spodnjega Podravja, večkratni slovenski ligaški prvaki ekipa SD Kidričevo, kar je vsekakor zelo dobrodošla poteza kidričevskih strelcev, ki bo le še dvignila nivo že sedaj zelo kvalitetnega streljanja z močno mednarodno konkurenco in zelo izenačenimi ekipami. Prvi turnir v novi sezoni je potekal na domačem strelišču aktualnih prvakov, ki pa so na svojem terenu že v uvodu doživeli hladen tuš, saj so svojo premierno ekipno zmago slavili Ptujčani, ki so dosegli izredno visok rezultat 1697 krogov in kljub temu tesno, za 5 krogov, premagali prav tako zelo dobro ekipo SD Juršinci s 1692 krogi na 2. mestu in bili še za 3 kroge boljši od novincev
v ligi, ekipe SD Kidričevo, ki
so dosegli 1689 krogov. Domačini so s 1656 krogi zasedli šele 6. mesto, pred njimi pa je bila uvrščena še madžarska in avstrijska ekipa, imeli pa so tudi nekaj sreče, saj bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi potegnili še krajšo, kajti 7. in 8. uvrščena ekipa SD Jože Kerenčič (h katerim se je vrnil Miran Miholič, kar je za njih velika okrepitev!) in SK Alzas sta zaostali samo za 5 oziroma 8 krogov, strelci iz SD Dornava pa so dosegli 1577 krogov in zasedli 9. mesto.
Med posamezniki je za veliko presenečenje poskrbel madžarski strelec Ferenc Ne-meth, ki je dosegel odličnih 577 krogov in dosegel svojo prvo zmago v tem tekmovanju. Na odlično 2. mesto se je uvrstila Ptujčanka Majda Raušl, ki je s 574 krogi potrdila svojo dobro pripravljenost in je povsem upravičila pričakovanja pred tekmovanjem, 3. mesto pa sta si delila juršinski mladinec Rok Pučko, ki s svojim novim osebnim rekordom 571 krogov dokazuje svojo strelsko zrelost po višjih rezultatih in kidričev-ski strelec Boštjan Simonič ki je tako zelo uspešno debitiral v tem tekmovanju. Na 5. in 6. mesto sta se s 568 krogi uvrstila Ptujčan Matija Potočnik in Simon Simonič, SD Kidričevo.
Simeon Gonc
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
V Gerečji vasi »devetica« Šentilju
3. SNL - vzhod: Šentjur z osmimi točkami prednosti
Rezultati 10. kroga: Stojnci
-	Šmartno 1928 2:2, Odranci - Trgovine Jager 1:1, Koroška Dravograd
-	Dravinja 0:0, Tehnostroj Veržej -Kovinar Štore 2:2, Črenšovci - Roma 6:1, Pohorje - Paloma 0:3, MU Šentjur - Malečnik 4:2.
1.	MU ŠENTJUR 10	8	2	0	25:7	26
2.	TRGOV. JAGER 10	5	3	2	15:9	18
3.	ŠMARTNO 1928 10	5	3	2	17:14	18
4.	PALOMA 10	5	2	3	14:16 17
5.	DRAVINJA 10	4	4	2	20:11 16
6.	TEHNO. VERŽEJ 10	4	4	3	16:11 16
7.	ODRANCI 10	4	3	3	16:15	15
8.	ČRENŠOVCI 10	4	2	4	19:17	14
9.	MALEČNIK 10	3	4	3	17:16 13
10.	STOJNCI 10 3 3 4 18:18 12
11.	DRAVOGRAD 10 3 2 5 15:14 11
12.	KOV. ŠTORE 10 1 5 4 17:24 8
13.	ROMA 10 1 2 7 12:20 5
14.	POHORJE 10 1 0 9 8:27 3 V desetem krogu 3. SNL - vzhod
so vsekakor najbolj zadovoljni v Šentjurju, ki so po pričakovanjih premagali Malečnik ter s tem potrdili prvo mesto; sedaj imajo pred zasledovalci osem točk prednosti. Šent-jurčani se vzpenjajo v formi, njihovi zasledovalci pa vidno pešajo, saj so v tem krogu trije remizirali (Trgovine Jager, Dravinja in Šmartno 1923), Paloma pa je celo izgubila.
Stojnčani so proti Šmartnemu 1928 osvojili točko, s katero sedaj zasedajo 10. mesto na prvenstveni razpredelnici. Za boljše razpoloženje ob koncu jesenskega dela prvenstva bo potrebna še kakšna zmaga.
Stojnci - Šmartno 1928 2:2 (2:1)
Strelci: 0:1 Muharemovič (21), 1:1 Rižnar (22), 2:1 Fridauer (34) in 2:2 Vasič (60).
Stojnci: Veselič, Milošič, Rižnar, Fruk, Rumež (od 26. Habrun, od 56. Gaiser), Janžekovič, Kuserbanj, Železnik, Fridauer (od 77. Zagoršek), Žnidarič in Topolovec. Trener: Ivan Zajc.
ŠTAJERSKA LIGA
Rezultati 10. kroga: Gerečja vas Unukšped - Šentilj Jarenina 9:0, Podvinci - Mons Claudius 1:3, Železničar - AHA EMMI Bistrica 1:3, Zreče
-	Holermuos Ormož 1:1, Oplotnica
-	Partizan Fram 0:3, GIC Gradnje Rogaška - Šoštanj 1:2, Peca - Simer šampion 0:3.
1.	SIMER ŠAMP. 10 8 2 0 28:6 26
2.	ŠOŠTANJ 10 7 2 1 24:7 23
3.	GEREČJA VAS U. 10 7 1 2 34:14 22
4.	HOLER. ORMOŽ 10 6 2 2 24:17 20
5.	MONS CLAUD. 10 5 2 3 21:15 17
6.	A. E. BISTRICA 10 4 3 3 23:19 15
7.	PARTIZAN FRAM 10 5 0 5 15:21 15
8.	PODVINCI 10 4 2 4 17:20 14
9.	G. G. ROGAŠKA 10 4 1 5 16:20 13
10.	ZREČE 10 3 2 5 13:19 11
11.	ŠENTILJ - J. 10 3 1 6 12:25 10
12.	PECA 10 3 0 7 19:26 9
13.	ŽELEZNIČAR 10 1 0 9 13:33 3
14.	OPLOTNICA 10 1 0 9 12:33 3
Za največje veselje svojih zvestih privržencev in potrditev dobre forme so v 10. krogu Štajerske lige poskrbeli nogometaši iz Gerečje vasi, ki so bili strelsko izjemno razpoloženi; svojim nasprotnikom iz Jarenine so »podarili« devet zadetkov - štiri je dosegel Marko Vtič. Uspešni so bili tudi nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so v Mariboru premagali slabi Železničar. Nogometaši Podvincev so srečanje dobro pričeli, saj so proti ekipi Mons Claudiusa iz Rogatca povedli, vendar so do konca tekme prejeli tri zadetke in gostje so slavili zmago. Do točke pa so prišli nogometaši iz Ormoža na gostovanju v Zrečah, kjer sta se mreži vratarjev tresli v prvem polčasu. Simer šampion je z zmago v Črni na Koroškem samo potrdil prvo mesto na prvenstveni razpredelnici,
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Gerečje vasi so v soboto na domačem igrišču visoko premagali ekipo Šentilja - Jarenine; tretji gol na tekmi je dosegel Aleš Gerečnik (desno).
vendar zasledovalci niso veliko zaostali za njimi.
Gerečja vas Unukšped - Šentilj Jarenina 9:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Hertiš (22), 2:0 Vtič (24), 3:0 Gerečnik (54), 4:0 Vtič (64), 5:0 Hertiš (75), 6:0 Vtič (76), 7:0 Vtič (82) in 8:0 Sagadin (86).
Gerečja vas Unukšped: Klemen-čič, Kokot, Filipovič, Petek (od 68. Ficko), Kaisesberger (od 78. Žgeč), J. Sagadin, R. Sagadin, Hertiš, Vtič, Gerečnik in Johnatan.
Podvinci - Mons Claudius 1:3 (1:1)
Strelci: 1:0 Benko (25), 1:1 Po-lajžer (40), 1:2 Poredski (66) in 1:3 Zdovc (74).
Podvinci: Gašperič, S. Kupčič, Cingesar (od 71. Brumen), Brus (od 87. Petek), Bratec, Hren, Benko (od 78. Modrič), B. Kupčič, D. Petrovič, R. Petrovič in Toplak.
Železničar - AHA EMMI Bistrica 1:3 (0:3)
Strelci: 0:1 Peterca (4), 0:2 Tkavc (16), 0:3 A. Stegne (26) in 1:3 Pušnik (59).
AHA EMMI Bistrica: J. Stegne, Robar (od 46. Dragič), Modrič, Peterca, Beranič, Ragolič, Jelenko, Pipen-baher (od 73. Hrušman), Mlinar, A. Stegne in Tkavc (od 59. Divjak).
1. LIGA MNZ PTUJ: Bukovčani izkoristili spodrsljaj Središča
Rezultati 8. kroga: Središče - Cir-kulane 2:4, Rogoznica - Apače 1:1, Zgornja Polskava - Bukovci 0:2, Vi-
dem - Hajdina 2:4, Dornava -					Boč
0:1, Gorišnica -	Skorba 3:1.				
1. BUKOVCI 8	5	1	2	13:6	16
2. SREDIŠČE 8	5	1	2	19:12	16
3. APAČE 8	4	3	1	15:10	15
4. HAJDINA 8	5	0	3	17:13	15
5. GORIŠNICA 8	4	2	2	19:13	14
6. BOČ 8	4	1	3	15:15	13
7. DORNAVA 8	3	1	4	14:11	10
8. VIDEM 8	2	4	2	16:17	10
9. ROGOZNICA 8	2	4	2	12:15	10
10. ZG POLSK. - 1 8	2	0	6	11:26	5
11. CIRKULANE 8	1	1	6	13:18	4
12. SKORBASAŠ 8	0	4	4	11:19	4
2. LIGA MNZ PTUJ: Štirje goli Koželja v Hajdošah
Rezultati 7. kroga: Slovenja vas -Pragersko 0:4, Leskovec - Markovci 1:1, Podlehnik - Tržec 0:1, Hajdoše
Rogoznica - Apače 1:1 (0:0)
Strelca: 1:0 Leben (58. z 11 m), 1:1 Vidovič (87)
Videm - Hajdina 2:4 (1:3)
Strelci: 0:1 Kos (12), 1:1 Šipek (15), 1:2 Kos (25), 1:3 Krajnc (30), 1:4 Pacher (71) in 2:4 Varnica (89).
Središče - Cirkulane 2:4 (2:2)
Strelci: 1:0 Lesjak (7), 2:0, 1:1 Gerbus (8), 1:2 Kokol (25), 2:2 Lesjak (33), 2:3 Kokol (68) in 2:4 Hrže-njak (90).
Zgornja Polskava - Bukovci 0:2 (0:0)
Strelec: 0:1 Antolič (55) in 0:2 Antolič (76).
Gorišnica - Skorba 3:1 (0:1)
Strelci: 0:1 Bratkovič (10), 1:1 Laznik (61), 2:1 Majerič (68) in 3:1 Laznik (79).
Dornava - Boč 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Pinter (72).
- Grajena 7:	0, Lovrenc -				Spodnja	
Polskava 1:2.						
1. PRAGERSKO	7	7	0	0	33:4	21
2.HAJDOŠE	7	5	1	1	26:11	16
3. MARKOVCI	7	4	2	1	13:5	14
4. SP. POLSKAVA	8	4	1	2	10:11	13
5. SLOVENJA VAS	8	2	2	3	10:20	8
6. TRŽEC	7	1	3	3	14:18	6
7. LESKOVEC	7	1	3	3	10:16	6
8. PODLEHNIK	7	2	0	5	7:15	6
9. LOVRENC	7	1	1	5	7:14	4
10. GRAJENA	7	0	3	4	9:25	3
Podlehnik - Tržec 0:1 (0:0)
Strelec: 0:1 Emeršič (81).
Slovenja vas - Pragersko 0:4 (0:2)
Strelci: 0:1 Lončarič (43. z 11 m), 0:2 Novak (45), 0:3 Ferk (75) in 0:4 Plošnik (78).
Leskovec - Markovci 1:1 (0:1)
Strelca: 0:1 Bezjak (1) in 1:1 Za-vec (62).
Lovrenc - Spodnja Polskava
1:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Čelan (27), 1:1 Jese-nek (62) in 1:2 Pečnik (78. iz 11 m).
Hajdoše - Grajena 7:0 (3:0)
Strelci: 1:0 Brodnjak (3), 2:0 Kau-čevič (22), 3:0 Koželj (32), 4:0 Brod-
njak (46), 5:0 Koželj (61), 6:0 Koželj (78) in 7:0 Koželj (87).
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
Vzhodna skupina
Rezultati 7. kroga: Ormož - Videm 1:3, Grajena - Gorišnica 0:3, Markovci - Savaria Podvinci 2:2, Stojnci - Dornava 3:1, Leskovec - Tržec 2:2.
1.	GORIŠNICA 7 5 2 0 23:7 17
2.	SAV. PODVINCI 7 4 2 1 12:4 14
3.	VIDEM 6 4 1 1 18:10 13
4.	GRAJENA 7 4 1 2 9:8 13
5.	ORMOŽ 7 2 2 3 8:13 8
6.	TRŽEC 7 2 2 3 8:13 8
7.	MARKOVCI 7 2 2 3 10:16 8
8.	STOJNCI 7 2 1 4 16:19 7
9.	DORNAVA
10.	LESKOVEC
6	114
7	0 2 5
6:12 7:15
Zahodna skupina
REZULTATI 7. kroga: Hajdina
-	Zgornja Polskava 5:1, Lovrenc
-	Apače 1:3, Skorba - Prepolje	7:1, Pragersko - Boč	2:2,	Podlehnik
-	Polskava 2:4.
1.	HAJDINA	7	6	0 1 20:6	18
2.	PRAGERSKO	7	4	1 2	24:10	13
3.	SKORBA	7	4	1 2	20:10	13
4.	ZG. POLSKAVA	7	4	12	17:12	13
5.	POLSKAVA	7	4	0 3	13:10	12
6.	APAČE	7	4	0 3	17:16	12
7.	PREPOLJE	7	3	1 3	16:22	10
8.	BOČ	7	2	2 3	20:15	8
9.	LOVRENC	7	0	1 6 7:24	1
10.	PODLEHNIK	7	0	1 6 6:35	1
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Veterani Hajdine (na fotografiji) so se v tem krogu v derbiju pomerili z drugouvrščeno ekipo iz Zgornje Polskave. Z zmago so se utrdili v vodstvu zahodne skupine veteranske lige MNZ Ptuj.
Nogomet (ž) • 1. SŽNL
Velesovo premočno
Rezultati 6. kroga: Velesovo - ŽNK Ljudski vrt 9:0 (4:0), Olimpija Bežigrad - Slovenj Gradec 1:0, Se-nožeti Škale - Krka 0:9.
1.	KRKA	6	6	0	0	66:1	18
2.	VELESOVO	6	4	1	1	27:5	13
3.	POMURJE	5	4	0	1	34:5	12
4.	OLIMPIJA BEŽ.	6	3	0	3	20:21	9
5.	SLOV. GRADEC	6	2	1	3	39:9	7
6.	LJUDSKI VRT	6	2	0	4	7:64	6
7.	SENOŽETI Š.	6	1	0	5	13:34	3
8.	MARIBOR	5	0	0	5	0:67	0
Velesovo - ŽNK Ljudski vrt 9:0 (4:0)
ŽNK Ljudski vrt: Alenka Murko, Maša Jaušovec, Maja Koren, Majda Mesarec, Alenka Trafela, Karin Mat-jašič, Barbara Petek, Tanja Murko, Nina Cafuta, Valerija Breznik in Tina Vrečar. Trener: Alen Ivartnik.
Oslabljene Ptujčanke so v Velesovo odpotovale le z enajstimi igralkami, manjkalo pa je tudi nekaj igralk iz najboljše enajsterice.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 2. SFL (v)
»Petelini« v zaključku zlomili »vijoličaste«
Tomaž ABA Mark 69 -Branik Maribor 3:1 (1:0)
Strelci: 1:0 B. Kupčič (9), 1:1 Ravnjak (25), 2:1 Goričan (34) in 3:1 Goričan (39).
Tomaž: Trop, Vrbanič; Gaj-ser, Miklašič, Goričan, Bohinec, S. Kupčič, Kamenšek, Plohl, B. Kupčič, Majcen in Školiber. Trener: Marjan Magdič.
Igralec tekme: Boštjan Kupčič (Tomaž ABA Mark 69).
Derbi 3. kroga 2. SFL - vzhod je opravičil naziv in gledalci (okrog 120) so videli zanimivo predstavo, kjer so gostitelji šele v zaključku zlomili odpor žilavih Mariborčanov. Uvodni zadetek Tomaža je delo Boštjana Kupčiča, ki je v 9. minuti odlično preigraval in po samostojnem prodoru s strelom v kratek kot matiral Mlakerja. Gostje, ki jih vodi bivši slovenski selektor Darko Križman, so izenačili v 25. minuti, ko je zadel iznajdljiv Ravnjak. V 34 minuti smo videli gol Tomaža za 2:1. Kamenšek je s podajo v
prazen prostor našel Goričana, ki se je lepo znebil obrambnega igralca Branika in zadel v polno mimo vratarja. Trenutek odločitve o zmagovalcu derbi-ja je padel v 39. minuti; asistent pri zadetku je bil Boštjan Kup-čič, realizator pa iznajdljivi Go-ričan, ki mu ni bilo težko zadeti iz bližine.
V petek ob 1930 futsalerji Tomaža na Hardeku v tekmi 1/8 finala pokala NZS gostijo prvoligaško zasedbo iz Sevnice.
Uroš Krstič
David Goričan (Tomaž ABA Mark 69): »Težka tekma, kjer smo dolgo lomili odpor nasprotnika. Imamo še rezerve, to ni bila naša najboljša predstava, ampak važne so točke. Pohvalil bi ekipo Branika, ki se je na Hardeku prikazala v svetli luči. Zdaj nas čaka pokalna tekma proti Sevnici, ki bo pokazala, koliko res veljamo.«
Foto: Uroš Hozyan
Utrinek s tekme Tomaž ABA Mark 69 - Branik Maribor
Kolesarstvo • Sklenjena sezona PP nad pričakovanji
»Do teh rezultatov ni moč priti preko noči«
INTERNÄIONALE
tflEUTSCHE^^TEBSCH^T
V_fcV . i
Foto: Marjan Keiner
Dirka v Schwarzwaldu - prvo mesto je osvojil Radoslav Rogina (na sredini), drugo Matija Kvasina (levo).
Europe Tour, posamezno:	
1. Bertolini Alessandro (Ita, Selle Italia)	585
2. Maaskant Martijn (Niz, Rabobank)	449
3. Boasson Hagen Edvald (Nor, Team Maxbo Bianchi)	400
11. Rogina Radoslav (Hrv, Perutnina Ptuj)	326
16. Božič Borut (Slo, Team L. P. R.)	288
22. Mahorič Mitja (Slo, Perutnina Ptuj)	270
29. Kvasina Matija (Hrv, Perutnina Ptuj)	232
53. Stare Matej (Slo, Perutnina Ptuj)	193
57. Bole Grega (Slo, Sava)	180
Europe tour, ekipno:	
1. Rabobank (Nizozemska)	1507
2. Barloworld (Velika Britanija)	1438
3. Ceramica Panaria - Navigare (Irska)	1359
10. Perutnina Ptuj (Slovenija)	1110
35. Adria Mobil (Slovenija)	467
36. Sava (Slovenija)	434
43. Radenska Powerbar (Slovenija)	323
Moštva Continental:	
1. Rabobank (Nizozemska)	1507
2. Perutnina Ptuj (Slovenija)	1110
Države, Europe tour:	
1. Italija	2722
2. Španija	2475
3. Nizozemska	2326
8. Slovenija	1530
12. Hrvaška	974
Kolesarji Perutnine Ptuj so letošnjo sezono že zaključili. V stilu zadnjih let jo lahko ponovno ocenimo kot zelo uspešno. Čeprav so s tekmovanji pričeli nekoliko kasneje kot običajno in manj zmagoslavno kot v preteklosti, so do konca leta vseeno nanizali kar 17 zmag, 22 drugih ter 17 tretjih mest.
V točkovanju Europe tour so se uvrstili na visoko deseto mesto, med moštvi razreda Continental so zaostali le za ne-prekosljivim nizozemskim Ra-bobankom in bili drugi. Visoko so bili tudi njihovi posamezniki, najvišje Radoslav Rogina na 16. mestu, Mitja Mahorič na 22. mestu, Matija Kvasina je bil 29., med stoterico je bil tudi Matej Stare, osvojil je 53. mesto. Kot so letos ponovno dokazali, so še vedno daleč najboljše slovensko moštvo, saj so ostala (Adria Mobil, Radenska Powerbar in Sava) skupaj dosegla le za ščepec več točk kot oni sami. Perutninarji so prispevali tudi največji delež k temu, da je Slovenija na septembrskem svetovnem prvenstvu v Nemčiji lahko nastopila s šestimi kolesarji, največje zasluge jim gredo tudi za nastop šesterice hrvaških kolesarjev.
Po sanjski lanski sezoni z več kot tridesetimi zmagami si nihče ni upal napovedati, da bodo še vedno krojili svetovni vrh v njihovem rangu tekmovanja. Dva najboljša kolesarja sta odšla v tujino, eden je zaključil kariero, ostali so se raz-gubili po drugih klubih. Velik primanjkljaj je zagotovo nastal ob odhodu Boruta Božiča in Jureta Golčerja, ki sta si po zelo uspešni sezoni poiskala delodajalca v kolesarski velesili - Italiji.
»Odprlo« se je v Črni gori
»Zmage vedno dosegajo ekstremni kolesarji, ali so to hribolazci, sprinterji ali kro-
r
nometristi. Takšne tipe športnikov tudi iščejo tuje ekipe, ti najlažje dobijo delo. Mi smo po lanski sezoni v vsaki od teh kategorij, razen mogoče v kro-nometru, izgubili vsaj enega, in to se nam je letos poznalo. Zaradi tega je ogromno drugih in tretjih mest, bili smo vedno tam nekje pri vrhu, ampak včasih nam je malo zmanjkalo,« je povedal vodja moštva Srečko Glivar.
Moštvo je bilo tudi številčno precej osiromašeno, saj je od šestnajstih na Ptuju ostalo le devet tekmovalcev. Dvojni program dirk je odpadel, zato je mesto vodja moštva zapustil tudi Martin Hvastja. Perutni-narji se v zimskem času niso odločili za dvotedensko pripravljalno dirko na Kubi, kjer so v zadnjih dveh sezonah že nanizali nekaj zmag. Odpadle so nekatere februarske dirke v hrvaški Istri, zato je pripravljalni cirkus trajal zelo dolgo.
Na prvih dirkah jim ni šlo najboljše, saj so morali moštvo najprej uigrati. Prva zmaga je tako prišla šele v uvodni etapi dirke po Črni gori, kjer je slavil Matej Stare, Mitja Mahorič pa je po štiridnevnem dirkanju v zimskih razmerah (na Cetinju je skoraj ves čas snežilo) osvojil prvo skupno zmago v sezoni. Nato so precej lažje zadihali. Uspešni nastopi Mahoriča so se vrstili: zmaga v etapi na dirki v Franciji, drugo in četrto mesto v skupnem seštevku, odlično pa je odpeljal tudi dirko prve kategorije na Poljskem, kjer je osvojil končno drugo mesto. Stik z Mahoričem je na Poljskem že držal Rogina, med številnimi Pro tour moštvi je v začetku junija zmagal na prestižni dirki v Schwarzwal-du (Nemčija), Kvasina je bil najboljši v Čačku. Na dirki po Sloveniji so Ptujčani odigrali vidno vlogo (Mahorič je dva dni preživel v rumeni majici), a jim na vzponu na Vršič in posledično v skupnem seštevku ni šlo po načrtih. Že na naslednji dirki po Srbiji so slavili kar trojno zmago (najboljši Stare), Kvasina pa je še pred počitnicami odlično kolesaril na Poljskem (etapna zmaga), a ob veliki smoli v rumeni majici na kronometru (počena zračnica), ni dosegel želenega rezultata. Gazvoda je v vsem tem junijskem napornem ritmu tekmovanj še uspel zmagati na državnem prvenstvu v posamičnem kronometru in si s tem zagotovil vozovnico za svetovno prvenstvo.
V drugem delu sezone so nastopili na dveh težkih etapnih dirkah na Slovaškem je bil Ro-gina četrti, na Hrvaškem pa so ponovno slavili trojno zmago (najboljši Rogina). September je bil v znamenju svetovnega prvenstva, v Nemčijo je odpotovala kar peterica perutninar-jev. Najuspešnejši je bil hrvaški dvojec, Radoslav Rogina je na cestni dirki osvojil odlično 20. mesto, Matija Kvasina pa bi utegnil biti še višje, a je na odločilnem delu proge padel ter zaostal za vodilnimi. Oba sta dokazala, da se Ptujčani lahko kosajo z najboljšimi, tudi ko so vsi v vrhunski formi.
Moštvo brez šibkega člena
»Mislim, da rezultat Rogine pove, v kakšnem stanju je celotna ekipa. Sezona je bila absolutno zelo uspešna, potrebno je izpostaviti tudi zmago v Schwarzwaldu, kjer smo že drugo leto zapored premagali tudi »proturovce«. Če so še lani mislili, da nam je uspelo po sreči, smo jim letos dokazali, da smo sposobni konstantno dosegati vrhunske rezultate. Pomembne so vse tri zmage, ki smo jih dosegali na etapnih dirkah na Balkanu, s tem da moram poudariti, da smo bili večkrat še drugi in tretji in mislim, da smo tekmece res dekla-sirali. Ob zmanjšanem številu tekmovalcev so bili letos vsi maksimalno obremenjeni in vsi nastopi, vse zmage dokazujejo, da imamo vrhunske tako posameznike kot tudi moštvo,« je povedal direktor ptujskega kluba Rene Glavnik.
Celotno sezono je od blizu (iz spremljevalnega avtomobila) spremljal vodja moštva Srečko Glivar. »Presenečen sem nad številom točk, ki smo jih dosegli. Iz moštva je pred sezono odšlo pet vrhunskih kolesarjev, ne pet najboljših, pa vendar takšnih, ki so sposobni narediti dober rezultat. To, da smo zbrali zgolj sto točk manj kot v prejšnji sezoni, je zame nepojmljivo. Med najboljšimi smo še vedno s polovično ekipo. Tako malo kolesarjev, kot smo jih imeli mi, jih ni imel nihče. Nekajkrat smo imeli smolo tudi v tako pomembnih trenutkih, ko smo se borili za zmago. Kvasina je na primer na Poljskem imel rumeno majico in mu je na kronometru počila zračnica. Na kronometru se celotni ekipi to zgodi v dveh letih, nam se je to res v tistem najmanj primernem trenutku. Če lahko samo omenim, kar je rekel en menedžer, ki nam pomaga na dirkah po Evropi, da smo mi za njega najbolj borbena ekipa na svetu. Da kamorkoli pridemo, pustimo svoj pečat. Kar je po eni strani tudi res, saj se ne glede, ali so na startu dirke iz Pro toura ali pa gremo
v Srbijo v Čačak vedno borimo in hočemo zmagati. Na manj kakovostnih dirkah moramo dokazovati, da smo najboljši, na boljših dirkah pa nam je v veselje, ko premagujemo tekmece.«
Lansko sezono so ob večjem številu tekmovalcev vsak po svojem programu tudi nastopali. Ključni akterji so opravili več nastopov, pomagači so morali več trenirati doma. Letos je bilo to razmerje med kolesarji precej bolj izenačeno. Kvasina in Mahorič sta največ nastopala v prejšnjih letih (več kot 60 startov), letos so se tej številki močno približali tudi Andrej Omulec, Matej Marin in Kristjan Djurasek. »Mahorič, Stare, Kvasina in Rogina so bili skozi vso sezono zelo dobri. Zraven njih so bili Omulec, Djurasek in Marin njihovi ekstremno dobri pomagači. Brez njih tudi teh rezultatov ne bi bilo. Nastopali so požrtvovalno, naredili
so velik korak naprej, da so vso sezono zdržali v tem poslu. Bili so zelo zanesljivi in koristni, nikoli niso naredili kakšne napake, da bi bil zaradi tega ogrožen rezultat. Potem ostaneta še Gazvoda in Ilešič. Dvojica je nekajkrat priskočila na pomoč, na nekaterih dirkah sta bila v položaju za dober rezultat,« je povedal Srečko Glivar.
»To je moštvo zelo odličnih posameznikov. Kapetan Mitja Mahorič je bil celo leto v dobri formi, s Srečkom Glivarjem je to naveza, ki ve, kaj hoče. Za ta uspeh so odgovorni tudi številni drugi, vso spremljevalno osebje, brez katerega napornega programa dirk zagotovo ne bi speljali. Imamo utečeno moštvo, do teh rezultatov ni moč priti preko noči, zato smo trdo garali vsa leta in delamo še naprej,« je strnil misli Rene Glavnik.
Uroš Gramc
Foto: UG
Prva zmaga sezone - uvodna etape dirke po Črni gori, na kateri so Ptujčani zmagali že petič zapored. Letos je bil skupno najboljši Mitja Mahorič (v ozadju), Matej Stare je slavil v uvodni etapi.
Šahovski kotiček
Ptujski šah v mesecu oktobru
Šahovsko društvo Ptuj je v mesecu oktobru nadaljevalo s prirejanjem mesečnih hitropoteznih in pospešenih šahovskih tekmovanj za društveno prvenstvo za leto 2007.
Na hitropoteznem turnirju (tempo igre 5 minut za partijo) je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali 15 krogov po švicarskem sistemu. Najuspešnejši je bil Anton Butolen, ki je za točko prehitel drugouvršče-nega Borisa Žlendra in še za pol točke Zlatka Roškarja.
Rezultati: Anton Butolen 12,5, Boris Žlender 11,5, Zlatko Roškar 11, Jožef Kopše 10,5, Martin Majcenovič, Janez Bombek in Silvo Zajc 10, Martin Skledar 8,5 itd.
Po osmih turnirjih je v vodstvu Dušan Majcenovič - 99 točk (7 turnirjev) pred Borisom Žlendrom 65 točk (8) in Antonom Butolenom - 61 točk (8) itd.
Na turnirju v pospešenem šahu (tempo igre 15 minut za partijo) je sodelovalo 15 igralcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu. Konkurenca je bila tokrat zelo izenačena, saj so kar štirje najuspešnejši igralci dosegli enako število točk. Zmagovalec je zaradi najboljšega rezultata po dodatnem kriteriju (količnik Buchholz), postal Viktor Napast.
Rezultati turnirja: Viktor Napast, Janko Bohak, Ciril Kužner in Jožef Kopše po 5 točk, Boris Žlender in Branko Orešek 4 točke, Silvo Zajc, Ivan Krajnc, Miloš Ličina, Bojan Lubaj in Andrej Peršuh 3,5 točke, Martin Majcenovič in Klemen Janžekovič po 3 točke itd.
Na turnirju so z dobro igro presenetili še nekateri šahisti: Ciril Kužner, ki ni včlanjen v nobeno šahovsko organizacijo, slepi šahist Andrej Peršuh in rosno mladi Klemen Janžekovič, ki kaže izredno nadarjenost in je pred njim še lepa šahovska prihodnost.
Janko Bohak
Upravna enota ORMOŽ
NATAKAR
Strežba - M/Ž, DČ 6 mes., 10 ur/ teden, dvo- ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, veselje do strežbe; lahko je katerakoli izobrazba; krajši del. čas: 10 ur/teden. MARTINA JUG S. P., TRGOVIŠČE 60 A, 2274 VELIKA NEDELJA. Rok prijave: 10. 11. 2007 VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
Profesor klavirja, praktično znanje iz improvizacije in jazzov-skih osnov - M/Ž, DČ 10 mes., 4 ur/teden; delovno mesto je prosto po dogovoru. GLASBENI STUDIO KLAVDIJA, KLAVDIJA ZORJAN ŠKORJANEC, S. P., PUŠENCI 43, 2270 ORMOŽ. Rok prijave: 03. 11. 2007
Upravna enota PTUJ
Gradbeni delavec, pomoč pri montaži gradbenih elementov -gipskartonskih plošč - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., eno-izmensko delo, predvideno plačilo: 660,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, vestnost, spretnost, delavnost, pred oddajo vlog kontaktirajte delodajalca. MARJAN GALUN, S. P., KUNGOTA PRI PTUJU 18, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 19. 10. 2007 DELAVEC BREZ POKLICA Pomožna dela v delavnici in montaža PWC stavbnih elementov - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. AKTAL, D. O. O., INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO. Rok prijave: 19. 10. 2007 GRADBENA DELA Montažna dela, pomožna montažna dela, elektro dela - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., voz. izpit kat. B, fizična moč. BEKEM, D. O. O., PE BEKEM PTUJ, VODNIKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ. Rok prijave: 27. 10. 2007 Gradbena dela in montažna dela - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., ročne spretnosti. CIGULA, D. O. O., DORNAVA 106, 2252 DORNAVA. Rok prijave: 31. 10. 2007 Voznik tovornega vozila - M/Ž, DČ 1 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru poskusno delo 1 mes., fizična moč. CLASSIC, D. N. O., SLOVENJA VAS 35, 2288 HAJDINA. Rok prijave: 3. 11. 2007 NKV delavec za ročna zemeljska dela - M/Ž, DČ 3 mes., eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, fizična moč, ročne spretnosti. GMG ELMONT, D. O. O., ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ. Rok prijave: 7. 11. 2007 Pomoč pri strežbi - M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto: od 20. 10. 2007. MIRAN KOVAČIČ, S. P., TRSTENJAKOVA ULICA 5 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 27. 10. 2007 POMOŽNI DELAVEC Čistilka - M/Ž, DČ 3 mes., 20 ur/ teden, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru. TOLMUN, D. O. O., FRAM 47, 2313 FRAM.
Rok prijave: 19. 10. 2007 OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
Delavci za tehnično čiščenje -
M/Ž, DČ 3 mes., dvo- ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, komunikativnost
-	delo z ljudmi, ročne spretnosti, Perutnina Ptuj. DIW SERVICE, D. O. O., PUHOVA ULICA 15, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 19. 10. 2007 Posluževalec naprava-Silkem
-	M/Ž, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 3. 11. 2007 Delavec začetnik II st. str-Talum
-	M/Ž, DČ 3 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 3. 11. 2007 Pomožna dela v nizkih in visokih gradnjah - M/Ž, DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes. STANISLAV KRAJNC, S. P., NARAPLJE 16, 2322 MAJŠPERK.
Rok prijave: 31. 10. 2007 Zidar za zidanje in ometavanje ali pomožna dela v gradbeništvu - M/ Ž. DČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, fizična moč. VIDOVIČ JANKO, S. P., GRADBENIŠTVO, REPIŠČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC.
Rok prijave: 31. 10. 2007 Fasaderji (demit in termo fasade) opis delovnega mesta gradnja
-	montaža sestavljivih montažnih hiš, opis dela: oblaganje sten s sti-roporjem, nanos zaključnega sloja fasade,na montažnih objektih- eno in dvostanovanjske hiše-pomoč pri sestavljanju, delavec brez poklica, izolater inštalacij, zidar DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, vestnost pri delu, pripravljenost delati nadure,delo je terensko po Sloveniji. Lokacija se menja vsakih 14 dni, izkušnje na teh ali podobnih pleskarskih delih. Vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 10. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
Delavec v proizvodnji - M/Ž,
nižja poklicna izobrazba (do 3 let), srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., dvo- ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti. Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje na področju proizvodnih del strojne ali kovinarske stroke. Pogoj je poznavanje merilnih naprav/orodij ter ročne spretnosti pri samostojnem opravljanju del. MANPOWER, D. O. O., PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 7. 11. 2007 LESAR
Krovci - opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš opis dela: pokrivanje in oblaganje streh z lesom, z strešno kritino, montaža strešnih obrob, žlebov,na montažnih objektih - eno in dvostanovanjske hiše-pomoč pri sestavljanju, krovec, obdelovalec lesa, obdelovalec kovin, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno
plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo na višini, delo na terenu po Sloveniji lokacija se menja vsakih 14 dni, vljuden, prijazen do sodelavcev, univerzalen-vse-stransko spreten z raznimi orodji,ki se rabijo pri montaži,vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 11. 2007 NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
Strojnik - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - zahtevno, računalniško oblikovanje - osnovno, delovne izkušnje in znanje na področju strojnih del. Zaželeni so kandidati z izobrazbo strojnik, strojni mehanik /tehnik, orodjar, ključavničar. Delo je dvo izmensko, v uspešnem podjetju in prijetnem delovnem okolju, z možnostjo napredovanja. MANPOWER, D. O. O, PE MARIBOR, SLOVENSKA 17, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 7. 11. 2007 MIZAR
Montaža parketov - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 6 mes., eno-izmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti. AVGUŠTIN MARJAN, S. P., ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, MAJŠPERK 87, 2322 MAJŠPERK.
Rok prijave: 31. 10. 2007 Skupinovodje, delovodje (vodenje manjših skupin - do 4 ljudi); opis delovnega mesta gradnja-montaža sestavljivih montažnih hiš, opis dela: premišljeno in organizirano vodenje skupine 4 delavcev različnih profilov, ki so potrebni na montažnih objektih-eno srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes., enoizmensko delo, predvideno plačilo: 800,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B; delo je terensko, po Sloveniji. Lokacija gradbišča (Maribor, Celje, Ljubljana) se menja na vsakih 14 dni, sposobnost branja določenih načrtov enostanovanjskih hiš, vloge pošljite neposredno delodajalcu. RESPECT, D. O. O., RESPECT GMBH, ROGAŠKA CESTA 36, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 10. 11.2 007 PREOBLIKOVALEC IN SPAJA-LEC KOVIN
Monterska dela na terenu - M/Ž,
DČ 3 mes., gibljiv/nestalen urnik, predvideno plačilo: 1.800,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, nemški jezik - zadovoljivo. BAUKOM, D. O. O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 27. 10. 2007 Monter konstrukcij, opravljanje montaže gradbenih elementov, knauf suhomontažna dela - montaža - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro, vozniški izpit B-kategorije. PROTEAM, ANDREJ JANŽEKOVIČ, S. P., ČUFARJEVA ULICA 13, 2250 PTUJ. Rok prijave: 24. 10. 2007
AVTOMEHANIK Vzdrževalec viličarjev, opravljanje vseh vrst popravil na viličarjih, čistilnih strojih in transportnih vozičkih - M/Ž, strojni mehanik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 575,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. ŠTEFAN PESEK, S. P., ULICA 5. PREKOMORSKE 12, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 19. 10. 2007 KV delavec - izvajanje zahtevnih in manj zahtevnih avtomehaniških del v skladu s tehnološkim postopkom v servisnem oddelku. Opravljanje popravil na različnih tipih vozil. Popravila in generalne obnove raznih zahtevnejših sklopov, generalne obnove motorjev OM, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, fizična moč, ročne spretnosti. VEOLIA TRANSPORT ŠTAJERSKA, D. D., DELOVNA ENOTA PTUJ, PUHOVA ULICA 14, 2250 PTUJ. Rok prijave: 24. 10. 2007 ŠIVILJA
Šivilja - zahtevno šivanje športne konfekcije, robljenje, ročno šivanje, - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmen-sko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 2 mes., delovne izkušnje 6 mes., organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - zelo dobro, Posredništvo: KARIERA Jelka Zabavnik, S. P., Opekarniška cesta 4, 2270 Ormož, vloge pošljite neposredno delodajalcu. ASKOT, D. O. O., ŠPINDLERJEVA ULICA 25, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 19. 10. 2007 FRIZER
Frizer v frizerskem salonu "Eks-tra", Ul. 25 maja 16, Ptuj - M/Ž, DČ , dvo ali več izmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretno-sti.VESELIČ MARJAN, S. P., VIDEM PRI PTUJU 72, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Rok prijave: 19. 10. 2007 VOZNIK AVTOMEHANIK Voznik avtomehanik - M/Ž, DČ
6 mes., gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B,C,E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, izkušnje z prevozi z tovornimi vozili. PAAM LOG, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 31. 10. 2007 NATAKAR
Natakar - M/Ž, DČ 6 mes., dvo- ali večizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. BARBARA LUŽNIK, S. P., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ. Rok prijave: 03. 11. 2007 Natakarica - točenje pijač in toplih napitkov - M/Ž, delavec brez poklica, DČ 9 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 700,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, komunikativnost - delo z ljudmi, ročne spretnosti, urejenost, spretnost, komunikativnost. BOGER, BORIS KRAMBERGER, S. P., ULICA 25. MAJA 14, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 11. 2007 Strežba pijač - M/Ž, DČ 6 mes., 20 ur/teden, gibljiv/nestalen urnik, delovno mesto je prosto od 09.10.2007, komunikativnost - delo z ljudmi, katerakoli izobrazba.
ŠTELCER, D. O. O., AŠKERČEVA ULICA 4, 2250 PTUJ. Rok prijave: 19. 10. 2007
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
Prodajalec avtomobilov - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru poskusno delo 3 mes., delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B. AVTOCENTER PRSTEC, D. O. O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 23. 10. 2007 Komisionar skladiščnik III -razkladanje, nakladanje, sortiranje, sodelovanje pri prevzemu blaga, strežba stranki v skladišču - M/Ž, DČ 3 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto po dogovoru delovne izkušnje 3 mes., komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, izpit za viličarja. ERA GOOD, D. O. O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE. Rok prijave: 19. 10. 2007 Varilec (argon) - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto takoj ročne spretnosti. IZVIR, D. O. O., KRAIGHERJEVA ULICA 30, 2250 PTUJ. Rok prijave: 03. 11. 2007 CNC operater - rezkalec - M/Ž, DČ 2 mes., dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, delovno mesto je prosto po dogovoru, poskusno delo 1 mes., fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti. MILAN MURKO S. P., ŠPINDLERJEVA ULICA 27, 2250 PTUJ
Rok prijave: 27. 10. 2007
Pomoč v pekarni in prodaja kruha na terenu - M/Ž, DČ 6 mes., enoizmensko delo, delovno mesto je prosto: od 01.10.2007, poskusno delo 1 mes., organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin. MILENA SERDINŠEK, S. P., APAČE 185 B, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Rok prijave: 07. 11. 2007 Natakar - strežba - M/Ž, NDČ, eno-izmensko delo, predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, delovno mesto je prosto takoj, poskusno delo 1 mes., delovne izkušnje 3 mes., komunikativnost / delo z ljudmi. VIOLETA ROTVEJN, S. P., ČUČKOVA ULICA 6 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 23.10.2007
ELEKTROTEHNIK Elektroinštalater - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru. ELEKTROIN-STALACIJE, KAISER FRANC, S. P., MIHOVCE 47, 2326 CIRKOVCE. Rok prijave: 19. 10. 2007
ELEKTRIKAR ENERGETIK Monter el. naprav - M/Ž,DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: od 01. 10. 2007, poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, kandidati so lahko iz celotne Štajerske, Murske Sobote, celotne Slovenije. ELEKTROTEHNIKA A&B, D. O. O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ. Rok prijave: 3. 11. 2007 GRADBENI TEHNIK Vodja skupine - m/ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 1.100,00 EUR neto; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, C, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRADBENO PODJETJE JAZBEC, D. O. O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE. Rok prijave: 20. 10. 2007 KOMERCIALIST Prodajnik, iskanje novih prodaj-
nih možnosti, delo s strankami, najem oblačil in predpražnikov - m/ž, diplomirani inženir konfekcijske tehnike (VS), višja strokovno izobrazba, visokošolska strokovna izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, kandidati - Ljubljana z okolico (60 km) - naj pošljejo pisne vloge na sedež družbe. možnost je tudi zaposlitve za ndč. ZAŠČITA PTUJ, D. O. O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ
Rok prijave: 31. 10. 2007 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
Pravni svetovalec: pravno svetovanje, priprava in izvajanje projektov - m/ž, ndč, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, opravljen pravniški državni izpit. ZAVOD PIP, GOSPOSVETSKA CESTA 83, 2000 MARIBOR. Rok prijave: 19. 10. 2007 PROFESOR PEDAGOGIKE Nadomeščanje socialne delavke, ki je na bolniški - m/ž, profesor defektologije za duševno motene, DČ 3 mes, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: od 15. 10. 2007, slovenski jezik - tekoče. Obvezno priložiti potrdilo o nekaznovanosti. OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK, MAJŠPERK 32 B, 2322 MAJŠPERK.
Rok prijave: 19. 10. 2007 DOKTOR MEDICINE Zdravnik ali zdravnik specialist splošne ali družinske medicine
-	m/ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 4 mes, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, licenca zdravniške zbornice Slovenije. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ. Rok prijave: 10. 11. 2007 DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS)
Delovno-terapevtska testiranja
-	m/ž, DČ 1 leto, 20 ur/teden, eno-izmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, angleški jezik - osnovno, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, vloge pošljite neposredno delodajalcu. ZAVOD VITIS PTUJ, OBRTNIŠKA ULICA 11, 2250 PTUJ.
Rok prijave: 20. 10. 2007 DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC
Strokovni delavec v stanovanjski skupini Ptuj - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 5 let, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, vodenje manjših skupin, vodenje večjih skupin, angleški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, strokovni izpit iz socialnega Varstva. OZARA SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA, LJUBLJANSKA ULICA 9, 2000 MARIBOR.
Rok prijave: 18. 10. 2007
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (29)
Najskrivnostnejša jetnika vseh časov
Najbolj enigmatična zapornika v zgodovini sta jetnik številka 7 - Rudolf Hess in mož z železno masko. Nacistični zločinec Hess, drugi najvplivnejši mož za Hitlerjem, je storil samomor 17. avgusta 1987 v berlinskem zaporu Spandau v starosti 93. let. Mnogi so prepričani, da jetnik št. 7 ni bil pravi Rudolf Hess, temveč njegov dvojnik. 19. novembra 1703 pa je v pariški Bastiliji po 32 letih ječe umrl mož z železno masko. Aleksandre Dumas, avtor znamenitih Treh mušketirjev, in veliki filozof Voltaire sta trdila, da je bil zamaskirani jetnik brat "sončnega kralja" Ludvika XIV.
Jetnik številka 7
10. maja 1941 je iz sestreljenega letala nad Škotsko izkočil padalec. Pristal je v vasi Eagles-man blizu Glasgowa. Ko so ga zajeli, je dejal, da je Rudolf Hess. S seboj ni imel nobenih identifikacijskih dokumentov. Trdil je, da je na tajni misiji in da se želi sestati z vojvodo Hamil-tonom. Temu je nato povedal, da se je prišel pogajat o mirovnem sporazumu med Nemčijo in Veliko Britanijo, ki naj bi združili moči zoper skupnega sovražnika, komunistično Rusijo. Angleški premier Winston Churchill je predlog zavrnil, Hessa pa obdržal v zaporu.
Kdo je bil Rudolf Hess? Rodil se je l. 1894 v Egiptu, šolal se je v Nemčiji in bil med I. svetovno vojno l. 1917 ustreljen v levo pljučno krilo na ruski fronti. V Nacionalsocialistično delavsko stranko se je včlanil l. 1920, ko je njeno vodstvo prevzel karizmatični govornik Adolf Hitler. Po neuspelem t. i. "pivniškem puču" se je l. 1923 skupaj s Hitlerjem znašel v zaporu. Kot velik intelektualec je Hitlerju pomagal pri pisanju knjige Mein Kampf ali Moj boj, ki je postala nacistična biblija o rasni čistoči nemškega naroda in razširitvi življenskega prostora. Ko je Hitler l. 1933 postal kancler, je Hessa imenoval za svojega pomočnika, ta pa mu je zvesto služil vse do uvedbe totalitarne diktature in začetka II. svetovne vojne.
Po 18 mesecih ujetništva je Hess začel kazati znake duševne bolezni - pritoževal se je, da je hrana zastrupljena in večkrat skušal storiti samomor. Kot firerjev pomočnik je bil obseden s skrbjo za zdravje. Oba s Hitlerjem sta bila stroga vegetarijanca. Mož v britanskem zaporu pa je pohlepno goltal vsakršno hra-
no in popolnoma izgubil interes za čistočo in osebni videz.
Na Nurnberškem procesu zoper vojne zločince Hess ni prepoznal Hermana Goringa in Karla Haushoferja. 2. septembra 1946 je bil obsojen na dosmrtno ječo v zaporu Spandau v Zahodnem Berlinu. Ko ga je l. 1972 pregledal zdravnik dr. Hugh Thomas, je odkril presenetljivo dejstvo, ki je dalo slutiti (to, kar so nekateri že ves čas namigovali), da ujeti mož ni pravi Rudolf Hess. Hess je imel zaradi strelne rane iz I. svetovne vojne trajno poškodovana pljuča in med službovanjem pri Hitlerju so ga mučile občasne težave z dihanjem. Jetnik št. 7 pa je bil brez brazgotin na prsih in teh težav ni imel. Rengentska slika ni pokazala nobenih zarastlin na levem pljučnem krilu. Ko ga je dr. Thomas povprašal o tem, je jetnik zgolj dejal: "Prepozno je, prepozno." Kaj je to pomenilo? Da ni imelo več smisla priznati, da ni pravi Rudolf Hess? Jetnik je tudi 23 let dolgo zavračal obiske Hessovega sina in žene. Zakaj ni povedal resnice? Thomas meni, da so ga verjetno izsiljevali, da mu bodo "izbrisali" celo družino, če ne bo sodeloval. Ta grožnja je ostala v veljavi tudi po vojni, saj so bili stari nacisti še dolgo vplivni.
Kaj se je pripetilo pravemu Hessu? Po teoriji dr. Thomasa so ga likvidirali v noči med 9. in 10. majem 1941. Hermann Goring, šef nacistične propagande, je zelo sovražil Hessa. Znano je tudi, da je Henrich Himmler, vodja SS, nameraval odstraniti Hitlerja in prevzeti oblast. Obema bi torej Hessejeva smrt zelo koristila. Toda, če bi Hessa umorila pred odhodom ali med poletom v Veliko Britanijo, bi se jima Hitler gotovo maščeval. Zato sta dvojnika poslala na Škotsko, Hessa pa ubila v Nemčiji.
Mož z železno masko
Voltaire v svoji knjigi Stoletje Ludvika XIV. omenja nenavadnega jetnika z železno masko,
ki so ga nekaj mesecev po smrti kardinala Mazarina l. 1661 pripeljali v jetnišnico na otok Sveta Margareta. Pravzaprav je imel iz jeklenih ploščic izdelan samo del okoli spodnje čeljusti, tako da je lahko jedel in pil z masko na glavi. Če bi jo snel, je bilo stražarjem naročeno, naj ga takoj ubijejo. Drugače je bilo jetniku, ki je bil "visoke postave in uglajenega vedenja", dovoljeno vse, kar mu je poželelo srce. Oblačil se je v najfinejše platno in čipke. Očitno je bil plemenitega rodu, saj je v njegovi prisotnosti celo upravnik zapora spoštljivo vstal s stola. Vendar njegovega obraza ni smel videti nihče, niti zdravnik, ki ga je občasno obiskoval. Voltairu se je zdelo nenavadno, da l. 1661 ni bil v Evropi pogrešan noben plemič.
Dvajset let kasneje je Voltaire v slovitih Vprašanjih o enciklopediji poskušal odgovoriti na vprašanje, kdo je bil mož z železno masko. Kralj Ludvik XIII. je bil menda impotenten, poleg tega je bil v zelo slabih odnosih s svojo ženo Ano Avstrijsko. Ona pa si je bila precej bolj blizu s kardinalom Mazarinom, kraljevim ministrom, s katerim sta imela podobno politično prepričanje, in sicer uveljaviti absolutizem in zmanjšati vpliv srednjega plemstva. Zelo verjetno sta bila tudi ljubimca. Voltaire je menil, da je imela Ana Avstrijska z Mazarinom sina, ki je bil starejši od Ludvika XIV., zato ga je bilo treba skriti pred njim, saj bi lahko zahteval francoski prestol. In v državi ni bilo varnejšega kraja kot kraljeva ječa, pa še tam je moral nositi masko, da ga ne bi izdale poteze obraza.
Skoraj sto let po Voltairovem
"razkritju" je Aleksandre Dumas l. 1847 objavil knjigo Mož z železno masko. Roman se je uvrstil med najslavnejše knjige vseh časov, po njej pa so posneli tudi več filmov. Dumas je trdil, da sta bila neznani zapornik in Ludvik XIV. dvojčka, kar sicer ni bila izvirna teorija, saj je bila objavljena že v Spominih vojvode de Richelieuja, ki so izšli v Londonu l. 1790. Po tej teoriji naj bi bil mož z železno masko nezakonski sin Ane Avstrijske z vojvodo Buckinghamskim, čednim pustolovcem in ministrom dveh angleških kraljev, Jakoba I. in Karla I. Dejstvo je, da si je Buckingham med svojim obiskom Francije l. 1626 silno prizadeval zapeljati kraljico. Po pričevanju gospe Saint-Quentin, ljubice markiza de Lou-voisa, vojnega ministra Ludvika
XIV.,	mu je to tudi uspelo. Po tretji razlagi pa je kraljico po Richeli-eujevem ukazu (ki se je zelo trudil zagotoviti francoskega prestolonaslednika, za kar pa Ludvik XIII. ni bil sposoben) v postelji redno obiskoval mušketir Francois Dauger de Cavoye. Številni kronisti tistega časa poročajo, da sta si bila sin Daugerja de Ca-voya Louis in Ludvik XIV. zelo podobna, kar ne bi bilo čudno, če sta bila polbrata. Mož z železno masko naj bi bil po tem scenariju Francoisov sin in Louisov brat Eustache, ki je bil vedno v težavah in vpleten v dvorske spletke. Ukvarjal naj bi se tudi s črno magijo. Louis Dauger pa je postal zaupni prijatelj kralja, ki ga je celo povzdignil v markiza. Kakorkoli že, ko je kralj Ludvik
XV.	od svojega regenta vojvode Orleanskega, končno izvedel, kdo je bil jetnik z železno masko, je vzkliknil: "Če bi bil mož še živ, bi mu jaz vrnil svobodo!"
Naslednjič: Ali vampirji res obstajajo?
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjeva juha, slivovi cmoki z drobtinami SREDA
špageti po bolonjsko, paradižnikova solata ČETRTEK
dušeno sladko zelje, pire krompir, kranjska klobasa PETEK
grahova kremna juha, sojini polpeti, mešana solata SOBOTA
enolončnica s proseno kašo*, jabolčni zavitek

RECEPTI

Foto: Alenka Smigoc
NEDELJA
porova juha, goveji zrezki v zelenjavni omaki, kruhovi cmoki,
zelena solata
PONEDELJEK
zapečen krompir s slanino in smetano**, kumarična solata
"Enolončnica s proseno kašo
15 dag fižola, 2 dl prosene kaše, 5 dag maščobe, 3 žlice sesekljane čebule, 2 stroka česna, 15 dag poljubnega mletega mesa, lovorov list, kumina, majaron, sol, peteršilj.
Fižol operemo in čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi skuhamo. Osolimo ga proti koncu kuhanja. Kašo večkrat operemo v mlačni vodi, jo damo v lonec, prilijemo 1 V l vode, osolimo in na majhnem ognju kuhamo 30 minut. Na maščobi prepražimo čebulo, dodamo sesekljan česen in meso, osolimo in dušimo do mehkega. Meso stresemo v lonec s kašo, ko je ta napol kuhana. Takrat dodamo tudi odcejen fižol, lovor, kumino in majaron. Po potrebi dosolimo in popopramo. Preden damo jed na mizo, jo potresemo s peteršiljem.
**Zapečen krompir s slanino in smetano
1 kg krompirja, sol, 1 žlica maščobe za pekač, 10 dag na kocke narezane prekajene slanine, 2 jajci, 1 dl kisle smetane, 1 žlička moke, sol.
Krompir olupimo, narežemo na kocke in ga v osoljenem kropu kuhamo 10 minut. Odcejenega stresemo na namazan pekač, zabelimo z ocvrto slanino, premešamo in prelijemo s prelivom, ki ga pripravimo tako, da jajci, smetano, moko in malo soli v skledici dobro razžvrkljamo. Vse skupaj damo v pečico, razgreto na 200 0 C, in pečemo 30 minut.
Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 16. oktober
Danes goduje Jadviga, sv. Gal.
Danes je svetovni dan hrane.
1793 so v Franciji z giljotino usmrtili kraljico Marijo Antoinetto, ženo francoskega kralja Ludvika XVI.
1801 se je rodil hrvaški politik in vojak, hrvaški narodni junak Josip Jela-čic.
1813 se je začela pri Leipzigu bitka narodov.
1846 je John Collins Warren opravil prvo operacijo v etrovi narkozi.
1854 se je rodil irsko-angleški pesnik in pisatelj Oskar Wilde.
1886 se je rodil prvi izraelski ministrski predsednik David Ben Gurion.
1890 se je rodil junak boja Ircev za neodvisnost Michael Collins.
1934 se je začel Mao Zedongov dolgi pohod.
1978	je konklav sporočil, da je postal novi papež 58-letni kardinal Karol Woytila.
1986 je postal južnotirolski plezalec Teinhold Messner z vzponom na 8.516 m visoki vrh Lhotse v Nepalu prvi človek, ki je osvojil vseh 14 osemtisoča-kov.
Sreda, 17. oktober
Danes goduje Marjeta.
Danes je mednarodni dan boja proti revščini.
1448 se je začela druga bitka s turško vojsko na Kosovem polju.
1760 se je rodil francoski utopični socialist Claude Henri de Saint Simon.
1912	se je začela prva balkanska vojna.
1915 se je rodil ameriški dramatik Arthur Miller.
1918 se je rodila hollywodska igralka Rita Hayworth.
1918 je ogrski parlament razglasil samostojnost in dopustil samo še rahlo
personalno unijo z Avstrijo.
1944 so komandosi SS pod vodstvom Otta Skorzenyja v budimpeštanski kraljevi palači aretirali madžarskega voditelja admirala Miklosa Horthyja. 1973 je doživel svet gospodarski pretres, ker se je nafta podražila za 70 odstotkov.
Četrtek, 18. oktober
Danes goduje Luka.
1741 se je rodil francoski pisatelj Pierrc Choderlos de Laclos, avtor Nevarnih razmerij, enega prvih primerov psihološkega romana. 1787 se je rodil ameriški inženir Robert Livingston Stevens, ki je izumil železniško tračnico.
1867 so Američani kupili od Rusov Aljasko.
1922 so ustanovili londonski radio British Broadcasting Company, ki je
postal leta 1927 znameniti BBC.
1931 je umrl ameriški elektrotehnik Thomas Alva Edison.
Petek, 19. oktober
Danes goduje Edvin.
1781 so tri tedne po začetku ameriškega obleganja pod vrhovnim poveljstvom Georgea Washingtona kapitulirali Britanci v Yorktownu (Virginija). 1813 se je končala tridnevna bitka narodov pri Leipzigu, v kateri so avstrijske, ruske, pruske in švedske enote premagale Napoleonovo vojsko. 1931 se je rodil angleški pisatelj John Le Carre.
1964	je izvedla Kitajska svojo prvo eksplozijo jedrske bombe.
1965	so izvolili za zveznega kanclerja ZR Nemčije (Zahodne Nemčije) Lud-wiga Erharda, ki ga smatrajo za očeta nemškega gospodarskega čudeža. 1984 so Poljsko preplavile demonstracije ob ugrabitvi in smrti duhovnika Jerzyja Popieluszka, ki je pogosto kritiziral poljske oblasti.
Sobota, 20. oktober Danes goduje Irena.
1740 je zasedla habsburški prestol Marija Terezija.
1827 so v bitki pri grškem otoku Navarinu združene britanske, francoske
in ruske sile uničile turško ladjevje, ki ga je vodil Mohamed Ali.
1854 se je rodil francoski pesnik Arthur Rimbaud.
1952	so Britanci uvedli v Keniji izredno stanje in zaprli v koncentracijska taborišča več kot 20.000 pripadnikov plemena Kikuju.
1966	se je na waleško rudarsko vas Aberfan zrušil velikanski kup dva milijona ton premogovniške jalovine in zasul vrtec, šolo in bližnje hiš.
1968 se je Jackie Kennedy poročila z grškim ladjarjem Onassisom. 1968 je američan Dick Fosbury z novo tehniko skakanja osvojil zlato olimpijsko medaljo.
1979	so komunistične partije Italije, Francije in Španije zavrnile sovjetsko kritiko, da je evrokomunizem oblika odklona in odstopanja od proletarske-ga internacionalizma.
1997	so izvolili za predsednika Črne gore dotedanjega predsednika vlade Mila Bukanovica.
Nedelja, 21. oktober Danes goduje Urška.
1520 je portugalski pomorščak Magellan oziroma po portugalsko Fernao Magalhaes odkril vhod v morsko ožino, ki se imenuje po njem - Magellanov preliv.
1760 se je rodil mojster japonskega barvnega lesoreza Katsushika Hoku-sai.
1805 je britanski general Horatio Nelson v sloviti bitki pri Trafalgarju premagal združeno francosko-špansko ladjevje. 1824 je angleški inženir Joseph Aspdin patentiral portlantski cement. 1833 se je rodil švedski kemik in izumitelj dinamita Alfred Nobel. 1878 je nemški državni zbor prepovedal vsa »socialnode-mokratska, socialistična in komunistična« zborovanja, organizacije in publikacije. 1917 se je rodil ameriški jazzovaki trobentač, skladatelj in voditelj glasbenih ansamblov Dizzy Gillespie.
1941 so Nemci v Kragujevcu v treh dneh pobili 7.000 prebivalcev. Pobili so vse moške med 17. in 70. letom. 1950 je Kitajska zasedla Tibet.
1998	je postala Albanija predsedniška republika. Ponedeljek, 22. oktober
Danes goduje Vendelin. 1721 se je Peter Veliki oklical za ruskega imperatorja. 1811 se je rodil madžarski pianist in skladatelj Franz Liszt. 1906 je umrl francoski slikar Paul Cezanne.
1913	se je rodil zadnji vietnamski cesar Bao Dal, ki je vladal med letoma 1926 in 1945.
1928 so v Parizu premierno izvedli Ravelov Bolero.
1936 so bile v Španiji ustanovljene mednarodne brigade, ki so pomagale
republikancem v boju proti Francovim četam.
1953	je postal Laos samostojna monarhija.
1962 je predsednik ZDA Kennedy objavil, da ima SZ raketna oporišča na Kubi.
AvtottSOM
Tudi Volkswagen ima kompaktnega športnega terenca
Volkswagen tiguan je prišel na trg kompaktnih športnih terencev v času, ko konkurenci prodaja močno cveti. Še pred petimi leti je bilo v zahodni Evropi prodanih 300.000 SUV-jev, letos že dvakrat toliko. Urbani terenec naj bi zapolnil potrebe tistih, ki avtomobil uporabljajo v mestih, hkrati pa prosti čas preživljajo v naravi. Zraven okolju prijaznih motorjev ponuja povečano oddaljenost od tal, štirikolesni pogon in se oblikovno naslanja na poteze ostalih volkswagnov, zato deluje kot sinteza touarega, golfa in tourana. Najresnejšo konkurenco mu delajo toyota RAV4, hyundai tucson, BMW X3, nissan qashqai, pa tudi mazda CX-7.
Naposled so tudi pri Volkswagnu spoznali, da za zdravo poslovanje podjetja potrebujejo svojega predstavnika v razredu vozil, ki velja za enega najbolj dobičkonosnih in obetavnih. Zato so rojstvo tiguana pospremili s stavkom: „Bolje pozno kot nikoli". Do konca letošnjega leta naj bi si takšne avtomobile (v zahodni Evropi) omislilo okoli 600.000 kupcev.
Tiguan spominja na touarega, pa tudi na „terenskega" golfa, ker je notranjost bolj ali manj enaka tisti v golfu cross. Na tej točki lahko ugotovimo, zakaj slednji nima štirikolesnega pogona. Bi potem sploh še potrebovali tiguana?
Zunanjost novega terenca razkriva Volkswagnovo oblikovalsko filozofijo: poteze so nezgrešljive, spominjajo na golfa in še na kakšen hišni izdelek - pravzaprav so si vsi novodobni volkswagni podobni kot jajce jajcu. Pa je to res odlika oziroma adut, ki ga kupci cenijo? Če vprašate mene, bi si prav gotovo želel nekaj več izvirnosti in individualnosti. No, Nemcem so taki avtomobili očitno všeč, ker jih bo od 130.000 tiguanov (kolikor znaša letna proizvodnja) vsaj polovica zapeljala v domače garaže.
Tiguan bo na voljo v dveh izvedbah, ki se razlikujeta po prednjem delu in s tem povezano namembnostjo: ali si bo voznik z njim upal zapeljati na kakšno brezpotje ali pa ga bo vozil predvsem po asfaltu; tako kot večina njegovih bodočih lastnikov. Kot se za športne terence spodobi, je poudarjeno vzdignjen od tal, hkrati pa ima kratke previse preko osi.
Po besedah Volkswagnovih inženirjev pri kvaliteti izdelave niso sklepali kompromisov. Tiguan je v notranjosti osebni avtomobil, ki ponuja dovolj prostora tudi na zadnjih sedežih. Kupci takih vozil pričakujejo velik in uporaben prtljažnik, ki je sposoben pospraviti kakšen večji nakup ali prtljago petih potnikov; v osnovi je za 505 litrov prostora, če pa podrete zadnjo klop, ga lahko izdatno povečate do največ 1510 litrov.
Kot že omenjeno, bo notranjost marsikoga spomnila na golfa: tiguan ima enako armaturno ploščo, centralno konzolo, tudi okrogli elementi, ko so številne zračne reže, se izrazito ponavljajo. Opremski paketi so trije in nosijo zanima imena: trend&fun, sport&style ter track&field. Prva dva paketa sta namenjena predvsem izvedenkam za vožnjo po asfaltu, track&field pa naj bi bil pisan na kožo tistim, ki si želijo resnejših terenskih preizkušenj. Paket za terensko vožnjo obsega zavorni sistem ABS, ki upošteva pravila terenske vožnje, kar pomeni, da tu in tam dovoli blokado koles, tudi elektronska zapora diferenciala deluje nekoliko drugače. Novi volkswagen nudi še cel kup elektronskih pripomočkov, kot so avdio sistem z 20 GB velikim trdim diskom, na katerega si lahko shranimo svoje pri-
ljubljene skladbe, radarski tempomat, stranske varnostne blazine za potnike na zadnji klopi in vzvratno kamero.
Tiguan je prvi volkswagen z novo generacijo štirivaljnih turbodizlov in s tehnologijo skupnega voda, ki dosegajo okoljske standarde Euro 5, ki bodo začeli veljati šele leta 2009! Izbira motorjev bo na začetku prodaje omejena, kar je nekaj običajnega pri večini nemških proizvajalcev vozil. Prav vsi agregati bodo prisilno polnjeni s turbinskimi oziroma z mehanskimi polnilniki, kar naj bi se v tem razredu zgodilo prvič. Tako imenovani „downsizing" prinaša zmanjšanje delovnih prostornin agregatov, množično uporabo turbinskih polnilnikov, manjšo porabo goriva in znižane emisije ogljikovega dioksida. To so motorji TSI z 1,4-litrsko prostornino, z močjo 150 ali 170 KM ter 2,0-litrski z močjo 200 KM. Kadar S zamenja črko D, govorimo o dizlih, konkretneje o 2,0-litrskem TDI dizelskem motorju s 140 oziroma 170 KM. TDi dizli iz koncerna Volkswagen so bili doslej narejeni po sistemu črpalka - šoba, na čemer je nemški proizvajalec vztrajal dolga leta. Očitno so spoznali, da je njihova tehnologija zastarela, saj so jo opustili in uvedli tehnologijo skupnega voda (common rail). Moči in oznake so ostale enake, da le ne bi kupci pomislili na to, da so njihovi inženirji zaspali. Tehnika skupnega voda je odpravila neprijeten ropot motorja, prinesla tišje in mirno delovanje, najvišji navor motorja je poslej na voljo med 1.700 in 4.000 vrtljaji v minuti, drži pa tudi, da je živahnosti in ekstremnih pospeškov ob vklopu turbopolnilnika nekaj manj, kar nekaterim ne bo všeč.
Tiguan ima štirikolesni pogon imenovan 4motion, sredi prihodnjega leta bo na voljo še različica (zgolj) s pogonom na prednji kolesi, kar daje vedeti, da vendarle ne gre za čistokrvnega terenca, ampak za vozilo, ki sledi sodobnim avtomobilskim zapovedim.
Slovenski zastopnik bo čez mesec dni začel sprejemati naročila in takrat bo tudi znano, za koliko bo mali volkswagen ob morebitnem nakupu stanjšal vašo denarnico, prvi navdušenci pa jih bodo vozili januarja prihodnje leto.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Težave s prostato (2. del)
Pri bolnikih s povečano prostato skušamo predvsem izboljšati kakovost življenja in lajšati težave pri uriniranju. Moškim svetujemo, naj ne zadržujejo urina, če začutijo potrebo po uriniranju, naj ne obremenjujejo sečnega mehurja s hitrim pitjem večjih količin tekočine, naj ne sedijo predolgo, še posebej ne na mrzlih površinah. Koristna je tudi redna telesna aktivnost ter zmernost pri alkoholnih in gazi ranih pijačah. Tudi nekatera zdravila lahko poslabšajo simptome povečane prostate, zato se je potrebno posvetovati s farmacevtom ali zdravnikom.
Pri blažjih oblikah povečane prostate so na voljo tudi številni pripravki naravnega izvora v obliki čajev ali kapsul, ki so učinkoviti, imajo pa manj stran-
skih učinkov kot zdravila. Velikokrat vsebujejo tudi mikroelementa cink in selen, naravni vitamin E, likopen, pa tudi ginseng in matični mleček, ki okrepijo vitalnost.
Najbolj raziskani in dokazani so učinki izvlečka iz plodov žagastolistne palme (sabal, palmetto). V posušenih plodovih je veliko sitosterolov, ki so po delovanju podobni steroidnim hormonom. Zmanjšujejo vnetje in edeme, pa tudi an-drogeno aktivnost.
Uporabljamo tudi izvlečke iz velike koprive, ki imajo prav tako protivnetno delovanje, zavirajo pa tudi rast prostate.
Najboljše rezultate zdravljenja so dosegli s kombinacijo izvlečkov plodov žagastolistne palme in korenin koprive. Učinek je
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
primerljiv z zdravili. Povečata se količina in pretok seča, zmanjša se pogostost mokrenja ter količina zaostalega seča, pa tudi rast prostate.
Ekstrakt iz semena navadne buče vsebuje naravne antioksidante in esen-cialne elemente, na mehur in prostato pa najbolj učinkujejo fitohormoni lignani. Zmanjšuje povečano prostato, odpravlja tegobe pri
mokrenju in krepi mehur.
Čaj drobnocvetnega vr-bovca blaži simptome prostate, ne vpliva pa na njeno velikost. Vsebuje flavonoi-de, ki uravnavajo delovanje žleze.
Na obolelo prostato ugodno deluje tudi naravni izdelek iz cvetnega prahu oljne repice. Deluje protivnetno, preprečuje kopičenje dihi-drotestosterona in sprošča gladke mišice v prostati.
O uporabi prehranskih dopolnil za lajšanje težav s prostato seznanite svojega zdravnika - osebnega zdravnika in specialista urologa.
Vsi omenjeni pripravki so na voljo v lekarnah. Pripravki so registrirani, kar pomeni, da vsebujejo znane, preizkušene učinkovine v predpisani količini. Ob težavah se zato obrnite na svojega zdravnika ali farmacevta.
Stanislava Novak, mag. farm., Lekarne Ptuj, Lekarna Breg
Večina trgatev je za nami
Prejšnji teden nam je postregel z lepim vremenom, brez padavin. Temperature čez dan so bile prijetne, jesenske, ponoči pa so se že spuščale pod 5o C. Vse to je vplivalo tudi na rastline, ki se pripravljajo na zimski počitek. Ne-prezimne posodovke bo počasi potrebno pospraviti v zi-movališča. Tiste, ki prezimijo na prostem, pa pripraviti na zimski počitek.
Sobne rastline
Zdaj pa je že skrajni čas, da gredo sobne rastline spet na toplo. Mnoge smo namreč poleti prestavili na prosto, kjer se tudi bolje počutijo.
Zdaj je tudi čas, da spet posadimo vitezove zvezde, ki jim radi rečemo povsem napačno amarilis. Če želimo cvetenje okoli novega leta, je zdaj čas, da jih spet posadimo. Seveda pa je pogoj, da smo jih izpulili septembra, saj potrebujejo najmanj mesec dni počitka. Pred sajenjem poreže-mo vse polomljene, počrnele ali posušene korenine, tiste mesnate in žive pa enakomerno razporedimo po posodi. Posušene liste porežemo kakšen centimeter nad čebulo. Rastlino nato posadimo v lonček, ki je le centimeter večji od čebule. Navadno jih sadimo v kupljeno, humozno prst. Pazimo, da je v zemlji le polovica čebule. Tako posajen lonček nato postavimo v temen in topel prostor. Lahko ga tudi pokrijemo z drugim lončkom. Zalivati pričnemo šele, ko opazimo vršiček novega cvetnega popka ali pa listov.
Klub vsemu se lahko zgodi, da nam čebule vsako leto ne zacvetijo. Občasno potrebujejo počitek in ženejo samo nove liste. Ravno zato jih sama raje sadim šele januarja ali februarja. Potem je lažje, saj jih lahko kmalu prestavim na prosto, kjer si poleti nabirajo novih moči, tako kot si jih mi na dopustu. Zelo rado se to zgodi tistim, ki smo jih kupili cvetoče v prejšnjem letu, ne obupati, tak počitek potrebujejo.
Na toplo damo tudi orhideje, le tiste s številnimi cvetnimi stebli, ki se imenujejo Cimbidium, še ne. Te namreč morajo skoraj premrzniti in se skoraj popolnoma izsušiti, da nastavijo nove cvetove. Zato ostanejo še na prostem, prenehamo pa jih zalivati.
\ " y.S • ri/ ' V*' !
■ v:
ji ' "
Foto: Miša Pušenjak
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Že nekaj časa vam predstavljam nove rastline, s katerimi lahko zasadimo naša cvetlična korita in gredice. Enake kombinacije pa lahko seveda posadimo tudi na poslednje vrtičke naših najdražjih. Sama si najbolj želim, da bi vsaj nekatere take žive zasaditve zamenjale velikanske in razkošne ikebane rezanega cvetja na naših grobovih na praznik vseh svetih. Večinoma so namreč vidim veliko rezanega cvetja, ki ob prvem mrazu propade, taka zasaditev pa ostane na grobu celo zimo in do novih zasaditev spomladi. Lahko je popestrena tudi z bučkami, koruzo, koreninami, zanimivo oblikovanim kamenjem in podobno. V današnjih dveh posodah vidimo nepogrešljive mačehe in jesensko vreso. Poleg tega je v prvi posodi še plazeči skrečnik ali Ajuga z rdečimi listi. Dobimo ga tudi v pisani roza različici. Za sivo listje pa poskrbi laški smilj. Vse rastline prezimijo. Posebej skrečnik je odlična pokrovna rastlina za polsenco, posebej pod okrasnim grmovjem, kjer trava ne uspeva. V drugi posodi pa najdemo še rdečelistni mleček, bronasti, pokončni šaša in rumeno cvetočo ajanji-jo, rastlino, ki ima tudi zelo zanimive liste. Manj opazna, pravzaprav nepotrebna je bergenija, vidimo le zelo velike liste. Drobna zelena rastlinica pa je drobno listna saksifra-ga, ki jo spomladi presadimo v skalnjak, kjer lepo rumeno cveti.
Vse rastline sem slikala v vrtnariji blizu Ptuja. Žal pa jih do danes, ko je ta članek nastal, še nisem opazila na samem Ptuju, razen seveda vres in mačeh. Zato moramo po njih pa na nekoliko dlje. Mnoge najdemo med trajnicami, zato jih je potrebno nekoliko poiskati. V mnogih vrtnarijah jih vidim že zasajene, tako dobimo kakšno idejo tudi zase.
Ponudbo lahko oblikujemo tudi sami. Če bomo po posameznih rastlinah spraševali, jih bodo vrtnarji tudi nabavili. Sama upam, da se bomo kmalu tudi na Ptuju lahko nabavili pester sortiment rastlin za jesenske in zimske zasaditve, tako kot lahko že dobimo poletne balkonske lepotice.
Miša Pušenjak
Vrtec Miklavž
Ob tednu otroka pri nas
Teden otroka je potekal od 1. do 7. 10. 2007 pod izbranim geslom: »Zabava in prosti čas mladih«.
V	vrtcu Miklavž pri Ormožu smo se vzgojiteljice dogovorile, da bomo letos ponudile otrokom nekaj novega - drugačnega. Skoraj pri vsaki hiši imajo kakšno žival, ki jo imajo še posebej radi, zato smo sklenile, da nas vsak dan ena obišče.
V	ponedeljek smo imeli na obisku lepega belega zajčka z rdečimi očmi. Otrokom je bil takoj všeč. Opazovali so, ga božali in spoznavali. Zapeli so mu tudi pesmico - Zajček dolgoušček. Po doživljanju v vrtcu pa smo šli še na pohod v Vinski Vrh in si ogledali celo družino zajčkov, ki smo jo nahranili s travo..
V	torek so nas obiskale želvice - vodne in kopenske. Otroci so opazovali obe vrsti, ju primerjali in ugotavljali, kje katera živi. Posebno pozornost so usmerili v želvin oklep. Prav tako so odkrivali razlike med spoloma in spretnosti v gibanju kopenske želve ter vodnega želvaka.
V	sredo smo imeli priložnost spoznati zelo prijaznega kužka, ki mu je ime Gobči. Otrokom je bilo všeč, da si je vsakega posebej ogledal in ovohal. Posebno doživetje za otroke pa je bil sprehod z njim na povodcu z gospodarjem do igrišča, kjer so se lahko z njim igrali in tekali.
V	četrtek smo urejali misli in doživetja. Otroci so jih izražali v slikah, risali živali, ki so nas že obiskale - nekaj risbic je nastalo že prejšnje dni - uredili plakat in zapeli pesmice o živalih.
Izdelali smo tudi lastno knjigo »Enciklopedija živali v vrtcu«.
Ob tem pa smo v vrtcu Miklavž pri Ormožu namenili še posebno pozornost gibanju, zato smo imeli v četrtek srečanje s prvošolci in se z njimi igrali štafetne igre. Otroci so navdušeno navijali za svojo skupino, še posebej, ker so tekmovali tudi mlajši otroci, in jih tako spodbujali. Nazadnje smo bili
vsi zmagovalci, ker smo uživali v gibanju, igri in druženju.
V petek pa smo doživljali srečanje z ribicami ob majhnem akvariju. Ribice smo opazovali, jih primerjali, opisovali, preštevali in ugotavljali, koliko jih pravzaprav je - to pa niti ni bilo tako lahko, ker je na notranji strani akvarija ogledalo.
Nazadnje nas je obiskala še zelo prijazna in igriva majhna
muca, ki ji je ime Maca, in sta nam jo prinesla Mihova dedek in babica. Otroci so uživali ob njeni igrivosti in pripravljenosti za igro. Zapeli so ji tudi njeno pesmico - Muca Maca.
Teden otroka je minil v prijetnem, radovednem spoznavanju živali, otroci so ob njih uživali, se zabavali in tudi marsikaj novega izvedeli.
Vrtec Miklavž pri Ormožu
OŠ Vitomarci
Mladi z mladimi v tednu otroka
Na podružnični osnovni šoli Vitomarci so v okviru tedna otroka potekale ustvarjalne delavnice.
Mladi Vitomarčani Leonida Vršič, Anita Vršič, Nina Žvarc, Tomaž Braček in Kristijan Ma-jer so pod mentorstvom učiteljice Andreje Černel za vrtec in učence prve triade pripravili gledališko igro z naslovom »Prav poseben dan«, v vrtcu so skupaj z njimi zarajali ob glasbi, kasneje pa svojo ustvarjalnost predstavili tudi vsem ostalim učencem šole. Tomaž je skupaj z otroki ustvarjal lutke, Kristjan je vodil športno delavnico, Leonida je z otroci tiskala s pečatniki, izdelovala glinene izdelke, »prav posebne« podpise, Anita je navduševala v pekarski
delavnici, ki je celo šolo ovila v omamen vonj po piškotih, ki pa so jih otroci prav z užitkom tudi pojedli. Nina pa je s svojim talentom otroke z lahkoto popeljala v svet plesa in glasbe. Ob tem smo bili prav vsi veseli in zadovoljni; otroci z druženjem in ustvarjanjem, mladi voditelji delavnic pa so ob vsem dobili tudi osebne in javne potrditve za svoj talent in uspeh.
Učitelji smo lahko ponosni na bivše učence naše šole, ki s svojim znanjem, spretnostmi in veščinami razveseljujejo naše učence.
Andreja Černel
Foto: arhiv OS Vitomarci
Leonida Vršič, Anita Vršič, Nina Žvarc, Tomaž Braček in Kristijan Majer so razveselili najmlajše z igrico Prav poseben dan.
Foto: arhiv OS Vitomarci
Otroci so z Anito pekli pecivo.
Policisti ostali brez vozila, nato pa še brez službe
Quezon City, 12. oktobra (STA) - Na Filipinih je 15 policistov izgubilo službo, ker so izgubili svoje patruljno vozilo. V bistvu jim ga je izpred postaje odpeljal kar sin upokojenega policista, ki je sicer redni obiskovalec policijske postaje v mestu Quezon City, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Do zapleta je prišlo, potem ko sta policista pred postajo vozilo pustila s prižganim motorjem, nadobudni voznik pa se je sklenil malo popeljati po mestu. Vozilo so nato našli v garaži obiskovalca, vseh 15 policistov, zaposlenih na omenjeni postaji, pa si bo moralo poiskati novo zaposlitev, še poroča dpa.
Španski nogometaši bi končno radi zapeli himno
Madrid, 11. oktobra (STA/APA) - Ni še jasno, ali bo na evropskem prvenstvu 2008, ki ga gostita Avstrija in Švica, nastopila tudi reprezentanca Španije. Ekipa selektorja Luisa Aragonesa ima lepe možnosti, nogometašem pa se hkrati odpira možnost, da bodo končno lahko zapeli tudi špansko himno. Španska "Marcha Real" je ena najstarejših himen na svetu, a tudi ena redkih, ki so brez besedila. Španski olimpijski komite ter Združenje španskih založnikov in avtorjev sta zato pred časom poskrbela za natečaj, s katerim iščeta najboljši tekst. Ideja v Španiji uživa med športniki veliko podporo, predvsem športniki v moštvenih športih pa so že večkrat zahtevali tekst, ki ga bodo lahko prepevali pred tekmami. Rok za oddajo tekstov se bo iztekel 26. oktobra. V začetku novembra bo strokovna komisija izbrala najboljše besedilo, ki ga bodo uradno predstavili 19. decembra na letni skupščini olimpijskega komiteja. Odgovorni so bili pri tem posebej pazljivi pri sestavljanju strokovne komisije, v kateri so predstavniki pravne stroke, sociologije, pisatelji, zgodovinarji in glasbeniki, saj želijo španskim športnikom ponuditi himno, ki bo po volji vsem, tudi Kataloncem in Baskom, ki vselej ne podpirajo želja iz Madrida.
Še vedno pa je vprašanje, kako se bo odzval španski parlament, saj je himna zaenkrat v prvi vrsti namenjena športu. Večja verjetnost je, da bi parlament besedilo sprejel v kasnejšem obdobju, saj bodo marca v Španiji volitve in pričakovati je močan odpor nacionalno usmerjenih strank Baskov in Kataloncev proti novemu simbolu enotne države.
Empire State Building bodo v čast bajrama osvetlili zeleno
New York, 11. oktobra (STA) - Eno najbolj znanih stavb v New Yorku, Empire State Building, bodo v petek osvetlili z zeleno barvo v čast muslimanskega praznika bajram, ki označuje konec postnega obdobja ramadana. 443 metrov visok nebotičnik, zgrajen leta 1930, je bil prvič barvno osvetljen leta 1976, ko so rdeče, bele in modre luči obeležile 200. obletnico neodvisnosti ZDA. "To bo prvič, da bo Empire State Building osvetljen v čast ejd al fitra, to pa bo postalo stalnica, prav tako kot zgradbo vsako leto osvetlimo za božič in hanuko," so v izjavi zapisali upravitelji stavbe. Bajram označuje konec muslimanskega svetega meseca ramadan, med katerim muslimani med sončnim vzhodom in sončnim zahodom ne smejo jesti, piti in kaditi. V New Yorku ga bodo praznovali od petka do nedelje. V ZDA živi približno sedem milijonov muslimanov.
Kremelj razmišlja o zaprtju Leninovega mavzoleja
Moskva, 11. oktobra (STA) - Ruska vlada se trenutno ukvarja z mislijo, da bi razpisala referendum o zaprtju Leninovega mavzoleja - stavbe, kjer leži mumificirano truplo očeta ruske revolucije. "Neumno je, da imamo sredi naše države grobnico," je za časnik Rosiskaja gazeta dejal svetovalec vlade Vladimir Kožin in dodal: "o tem, ali naj mavzolej ostane ali ne, naj odločijo ljudje sami. Najboljša možnost je referendum". "Če se bo 80 odstotkov ljudi odločilo, da je čas, da Leninove posmrtne ostanke pokopljemo, bomo to odločitev spoštovali. Sicer smo šele zdaj prišli do točke, ko lahko revoluciji in nenehnim političnim bojem obrnemo hrbet. Država si želi normalnega življenja," je še dejal Kožin. Rusija se z idejo o zaprtju Leninovega mavzoleja srečuje že od leta 1991, torej od razpada Sovjetske zveze. Njegovo zaprtje so vse doslej preprečevale dolge vrste ljudi, predvsem z ruskega podeželja, ki še vedno mnoga jutra v vrsti čakajo na ogled mumije nekdanjega revolucionarnega voditelja. Druga stran pa meni, da je morda čas, da se Rusija otrese obdobja Sovjetske zveze in Leninovega kulta.
Iskrice
Dovolj sem majhen in grd, da lahko sam uspem. -k-k-k
Kdor se pred enim priklanja, kaže drugemu hrbet. •k-k-k
Sreča je kot profesionalni kvartopirec: včasih
pusti, da zmagaš - samo zato, da bi še druge pridobila za igro. -k-k-k
Kritizirati zna vsak bedak in mnogi to počno. -k-k-k
Nič ni vredno pridobiti za stalno, razen smeha in ljubezni prijateljev. -k-k-k
Ko se ena vrata sreče zaprejo, se druga odprejo, toda pogosto tako dolgo zremo v zaprta vrata, da ne opazimo tistih, ki so se nam odprla. -k-k-k
Malo iskrenosti je nevarna reč, veliko iskrenosti pa je prav gotovo usodno. -k-k-k
Kolikor bolj upoštevamo čas, toliko bolj
nam je žal, ker ga nimamo dovolj; kolikor bolj nerazumno ga trošimo, toliko bolj se nam zdi, da ga imamo na pretek. -k-k-k
Nič nima povedati, toda, da to spoznate, ga morate dolgo poslušati. -k-k-k
Naše znanje na področju duhovnosti je manjše od Ptolemejevega znanja astronomije. -k-k-k
Ljudje smo smešni. Trošimo denar, ki ga nimamo, da kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, in vse to zato, da bi naredili vtis na ljudi, ki jih ne maramo.
Smeh ni greh
Tabletke
Ginekolog pregleda mlado pacientko: "Jemljete kontracepcijske tablete?"
"Ne, doktor, toda če želite, jih pred naslednjim pregledom lahko vzamem."
Pes
Mitja, ki bi rad kupil psa, je prišel k rejcu in pokazal na psa, ki mu je ugajal: "Kakšen rodovnik pa ima ta žival?"
"Dragi gospod, ko bi ta pes lahko govoril, ne bi hotel z nama spregovoriti niti besedice, tako plemenitega rodu je!"
Račun
"Moj ortoped mi je lani obljubil, da me bo v dveh ted-nihpostavil na noge."
"In? Mu je uspelo?"
"Ja, pa še kako! Ko sem dobil račun za zdravljenje, sem moral prodati avto in sedaj hodim peš."
karja in ga vprašala za pravila igre, ta pa jima je pojasnil: "Čisto enostavno je! Jaz si zamislim neko število od 1 do 10, vi pa ugibate in jo poskušate uganiti!"
"Pet!" je rekel Tone.
"Žal mi je, toda jaz sem si zamislil šestico!" je rekel čr-palkar.
Nekaj dni kasneje se je na bencinsko črpalko pripeljal Andrej, igral igro in prav tako izgubil kot Tone. Nato je obiskal Toneta in mu dejal: "Veš, zdi se mi, da v tisti igri na bencinski črpalki ni vse pošteno!"
"To pa ne bo držalo!" je rekel Tone. "Moja žena je prejšnji teden že dvakrat zadela nagrado!"
vrgel kovanec za 1 evro, da moštvi izbereta strani igrišča. Posledica: Dvesto težko poškodovanih!
Nagradna igra
Prijatelja Tone in Andrej sta se zaustavila na bencinski črpalki, na kateri je bil obešen plakat, na njem pa je pisalo: "Nagradna igra! Lahko si priigrate brezplačni seks!"
Oba sta stopila do črpal-
Osrečiti
"V življenju moraš biti dober in se truditi, da vsak dan osrečiš vsaj enega človeka!" je rekel oče svojemu sinu.
"Včeraj sem osrečil dva!" se je pohvalil sinko.
"Koga pa?" se je začudil oče.
"Babico in dedka! Obiskal sem ju po šoli, ko sem pa odšel, sta bila oba zelo srečna!"
Kovanec
Nogometna tekma v neki škotski vasi. Sodnik je v zrak
Štajerski TEDNIK
PREBIVALEC VRTOVINA
OBSTOJ CESA V SNOVI
NEMŠKO IME ZA JEZERSKO
STAROITALI-JANSKO LJUDSTVO
OBRAMBA, ZAŠČITA
NEDA UKRADEN
NASA PEVEC PESTNER
PLOŠČAT PROD, SPLAKA
AFGANISTANSKI POLITIK (NUR)
POD
KANADSKI HOKEJIST (BOBBY)
SNOV V FIŽOLU
LOJZE ARKO
VERA ADLESIC
OREL IZ GERMANSKE MITOLOGIJE
PESNIK (JOŽE)
NESTROKOVNJAK
ANTON AŠKERC
IZ BESEDE KITARA
REMBRAND-TOV PRIIMEK
NAS NOGOMETAŠ (GEROLIND)
NAŠ NOVINAR BEŠTER
PROSTOR ZA MASKIRANJE
PRIPADNICE SKITOV
VESOLJEC (GERMAN)
POMANJŠANO LETALO
MURSKA SOBOTA
ROD DIVJIH IN DOMAČIH PTIC
TOČKA PRI ŠPORTNIH IGRAH
MESTO V FRANCIJI
PEVEC DURY
IZ BESED ANTON + ALIA
STAROGRŠKI TRAGED
RIMSKI ZGODOVINAR
RDEČI TRAMINEC (SINONIM)
ANA SIVEC
JAMAJSKI PLES
KAREL SLOKAN
GLASBENIK
(ATI)
TELEVIZIJA
ANGLEŠKA ROCKOVSKA SKUPINA
AMERIŠKI DŽEZOVSKI PEVEC (BILLY)
OBMEJNO MESTO MED AVSTRIJO IN ČEŠKO
PRITOK JUŽNE MORAVE
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04Í3
www.radio-tednik.si
„Mami! Mami! Ali veš, da je naš očka tudi fantek?!"
Poklic
V katoliškem vzgojnem zavodu je čas, da dekleta odidejo v svet. Opatinja jih sprašuje, kaj želijo postati v življenju. Dekleta odgovarjajo: »Učiteljica, pevka, športnica...«
Opatinja nazadnje vpraša še dekle, ki stoji nekoliko ob strani. Ta odgovori: »Ho-ho-hočem po-po-postati pro-pro-prostitutka, ma-ma-mati.«
»Kaj si rekla?«
»Pro-pro-prostitutka.«
»Hvala bogu. Sem že mislila, da bi rada postala pro-testantka.«
Večerja
Gredo trije parčki na večerjo. Pri prvem paru fant vpraša: »A bi cukr, cukrček?«
Pri drugem paru fant vpraša: »A bi med, medek?«
Pri tretjem paru pa se fant ne more domisliti, kaj bi rekel in reče: »A bi svinjino, svinja?«
Dolgi lasje
„Slišala sem, da dolgi lasje dajejo moškim bolj inteligenten videz!" je Mojca rekla prijateljici Suzani.
„To pa ne bo držalo! Včeraj zvečer sem na moževem suknjiču našla dolg las, ko pa sem ga vprašala, od kod mu ta las na suknjiču, me je gledal precej neumno!"
Oče
Špelca je vstopila v kopalnico, medtem ko se je oče kopal. Obstala je brez besed, se obrnila in stekla k mamici:
TOZD
Pride mož domov in zagleda nad posteljo velik papir, na katerem je napisano TOZD.
»Kaj to pomeni?« vpraša ženo.
»To je kratica za stavek: Tukaj Opravljaj Zakonske Dolžnosti!«
Naslednji večer zagleda žena na papirju še enkrat napisano kratico TOZD in vpraša moža: »Kaj pa to pomeni?«
Mož pojasni: »To Opravljam Zdaj Drugje.«
Žena utihne, čez kak teden pa je na papirju še tretjič napisan TOZD.
Zdaj vpraša mož: »In kaj pomeni to?«
Žena pojasni: »Tisto Opravljajo Zdaj Drugi.«
Pri zdravniku
Prihiti možak k zdravniku. Ta ga samo pogleda in že reče: »Sladkorno imate pa pozabljivi ste.«
Moški ga presenečeno pogleda: »Ja, doktor, kako ste pa tako hitro ugotovili, kaj mi je?«
»Hja,« pravi doktor, »tič vam visi iz zadrge, pa muhe se okoli njega nabirajo.«
Ploskanje
Striptizeta nastopa pred vojaki v večji vojašnici. V svoji točki odlaga tančico za tančico. Divje ploskanje, ki gaje bila deležna na začetku nastopa, čedalje bolj pojenja in nazadnje, ko je striptizeta popolnoma gola, čisto preneha.
Striptizeta je presenečena, v zadregi konča nastop in se umakne z odra. Vendar ji vedenje moškega občinstva ne gre v glavo, zato se po predstavi obrne na skupino gledalcev: "Kaj je bilo, fantje? Ali vam nisem bila všeč?"
"Seveda ste nam bili všeč, pa še kako!" pojasni eden od njih, "toda z eno roko se ne da ploskati..."
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: šport, mesar, agona, Jalen, histerik, prihranek, Itikava, Lanier, razmetavanje, asa, ami, Karavanke, strelovod, Jero, Nešo, TN, Renata, Tebaldi, TK, Ios, Cinober, Elstir, Kser, Kočara. Ugankarski slovarček: ALANTOIN = snov v fižolu; EKVI = staroitalsko poljedelsko ljudstvo; LAA = obmejno mesto med Avstrijo in Češko; MOLTKE = proski generalfeldmaršal (Helmuth, 1800 - 1891); OSAJ = slovenski nogometaš (Herolind, 1987 - ); SEELAND = nemško ime za Jezersko; SISENA = rimski zgodovinar; TEVA = finska knjižna prevajalka (Tarja); ZAANDAM = industrijsko mesto na Nizozemskem.
Obiščite naš
prenovljen spletni portal
www.tednik.si
RSKI PLES
Govori se...
... da so na nekem jesenskem zahvalnem prazniku v neki slovenskogoriški občini hvalili gostilničarjevo, pili pa županovo vino.
... daje nek nacionalno osveščen predsedniški kandidat spet izumil Ameriko. Izjavil je, da izbrisanih nikoli ni bilo, da jih tudi ni in da jih tudi nikoli ne bo. To vedo tudi tisti, ki že lep čas „živijo v Lublan, delajo pa u Domžalama..."
... da se mnogi štajerski kva-zi pomembneži samozavestno javno bahajo, da takih oslarij, kot jih pišemo v tej rubriki, ne berejo, kadar pa jim stopimo na žulj, pa jih kljub vsemu žre. In ker niso brali, se je torej govorilo in so slišali. In če se je govorilo -je pač zapisano v Govori se ...
. da je v prvem štirizvez-dičnem poetovionskem hotelu kljub majhnosti prijetneje in predvsem bolj prikladno, bojda predvsem za raznorazne popoldanske počitke in druge prostočasne aktivnosti. Pa še
park je blizu.
... da sploh ni res, da naj bi bila ptujska tržnica med najdražjimi v državi, kajti prava resnica je v tem, da je med najcenejšimi v državi ... ljubljanska tržnica.
. da najboljši ptujski boksar vseh časov v nemškem Magde-burgu ni upal boksati slabo predvsem zaradi številnih domačih navijačev, ki so ga v dvorani glasno vzpodbujali. In tako je spet zmagal.
. da je od sobote naprej razdalja od Kidričevega do Zavrča spet daljša; vsaj za tri gole.
Vidi se ...
. da je nek znani in uspešen dirigent tudi dokaj uspešen gobar in dober poznavalec gob. Do sedaj so njegove gobje župi-ce vsakomur teknile, in čeprav pobira vsega čuda, so vsi, ki so si njegovo kuharsko mojstrovino že pokušali, ostali čili in zdravi.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 19. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Anica Ivančič, Hrastovec 19, 2283 ZAVRČ.
Pa veliko zabave!
Foto: David Fridauer
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo prinesel v uredništvo David Fridauer iz Leskovca v Halozah in jo naslovil: Kratek pogovor našega Kenija.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I(H3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
4	5						7	3
			7		4			
	2		5		8		9	
	7	9	4	1	6	2	5	
5				8				9
	6	4	2	5	9	3	1	
	9		6		3		8	
			9		5			
7	3						6	4
Anekdote slavnih
Nemški dramatik, romanopisec, novelist Gerhart Hauptmann je na glavni berlinski železniški postaji čakal pisatelja Thomasa Manna. Oba nobelovca se na videz nista poznala. Ko sta se končno našla, je dramatik povedal, da je že dva gospoda vprašal, ali sta Thomas Mann. Eden je odgovoril: "Ne, res ne!', drugi pa: "Želim si, da bi bil." "S tem naj bi bilo dokazano, da vsaj eden od obeh pozna moje knjige," je meni pisatelj Budenbrookovih.
"Je že mogoče," se je strinjal Hauptmann. "Ampak vprašanje je, kateri."
Francoski dramatik Jean Anouilh je izjavil: »Samec živi kot kralj in umre kot pes, poročen moški pa živi kot pes in umre kot kralj."
Ko je francoski pisatelj Tristan Bernard v Vichyju nekoč po obilnem kosilu potožil, da ga je močno začela boleti glava, so gostitelji zagotovili, da to ni zaradi hrane, ker je v njihovi občini povsod izredno zdrava in čista, ter mu pojasnili, da se je zato smrtnost zmanjšala na en sam primer dnevno.
Bernard je ob tem dejal: "Prosim vas, če greste hitro na občino in vprašate, ali je danes že kdo umrl."
Neka gospa je prosila direktorja opere za avtogram francoskega skladatelja Giacoma Meyerbeera. Ker skladatelj ni bil ljubitelj podpisovanja, se je direktor po svoje znašel. Ker so v operi prav tedaj predvajali Meyerbeerovo opero Hugenoti, je objavil v časopisu reklamno objavo: "Hugenoti! Velika Halvyjeva opera!" Direktor je že naslednje jutro prejel besno Mayerberovo pismo in tako prišel do skladateljevega podpisa.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€	00
Bik	vvv	©©©	€€	0
Dvojčka	vv	©©	€€€	000
Rak	vvv	©©©	€	00
Lev	v	©©©	€€€	0
Devica	vv	©©	€€€	000
Tehtnica	vvv	©©	€	00
Škorpijon	vv	©©©	€€	000
Strelec	v	©©	€€€	0
Kozorog	vvv	©	€	000
Vodnar	vv	©©	€€€	000
Ribi	vvv	©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 16. oktobra do 22. oktobra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Ormož • 5. obletnica centra starejših
Šesti Pozdrav jeseni
V petek se je pred Centrom starejših občanov v Ormožu že šestič odvila prireditev Pozdrav jeseni. Prireditve se je udeležilo veliko število povabljenih gostov, med njimi tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.
V svojem govoru je poudarila, da se veseli obletnice uspešnega delovanja doma, ki Ormožu daje dodano vrednost. Dom, kjer se srečujejo različne generacije, dom druženja, veselja, je ministrica spremljala pri njegovem nastajanju od temeljev naprej. Po njenem mnenju dom povezuje celotno lokalno skupnost, uspelo jim je pritegniti tiste, ki so pomoči potrebni, in tudi tiste, ki želijo pomagati. „Z medsebojno pomočjo in delom je tako omišljeno delo in življe-
nje vseh, ki prispevajo svoj del k pestrosti dogajanj v centru in Ormožu. Prav ta občutljivost do sočloveka pomeni temeljno izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva, saj pomeni zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti. To je povod za nastanek zavodov, ki omogočajo lepo življenje vsem, ki bivajo v njih. Varovancem pomagajo do polnega in čimbolj samostojnega življenja. Aktivnosti in izkušnje starejših
so tiste, ki bogatijo zaposlene. Zaposleni niso le uslužbenci, ampak tudi prijatelji. Država spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in različne oblike delovanja centrov, ker se zaveda, da je različnost bogati družbo. Naloga socialne družbe je poskrbeti predvsem za šibkejše. Sprejeta je bila strategija za varstvo starejših do leta 2010, ki poudarja sožitje, solidarnost in kakovostno staranje prebivalstva ter strategijo socialnega vključevanja in zaščite, katerih
Vabilu direktorice CSO mag. Mihaele Voršič na slovesnost ob 5. obletnici Doma se je odzvalo veliko število gostov, tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman.
Destrnik • Občina daje pomemben poudarek infrastrukturi
V	Jiršovcih dve novi asfaltirani cesti
V	občini Destrnik so v nedeljo, 7. oktobra, v Jiršovcih na kmetiji Petrič uradno predali v uporabo lokalno cesto Dajčman-Duga in odsek javne poti Arnuš-Petrič.
Rekonstrukcija lokalne ceste Dajčman-Duga se je začela v lanskem letu in zaključila letos. Modernizacija je potekala v dolžini 1.657 m. Lastniki zemljišč ob cesti so odstopili svoja zem-
ljišča v dobro razširitve ceste, zakoličenje pa so izvedli domačini - uporabniki ceste - sami. Investicijo je v celoti financirala občina Destrnik.
Dela na odseku javne poti Ar-
Foto: arhiv Občine Destrnik
Prerez vrvice
nuš-Petrič so potekala dve leti. Modernizirani je odsek ceste v dolžini 430 metrov. Gramoz je prispevala občina Destrnik, režijski obrat Destrnik pa je pomagal pri razširitvi cestišča, odstranitvi kanalet in pripravi fine izravnave. Pri investiciji je z velikim finančnim deležem sodeloval domačin Martin Petrič. Opravljenih je bilo tudi veliko strojnih in fizičnih ur, ki jih ni bilo potrebno plačati.
Domačini Jiršovcev so pripravili kulturni program, na katerem so nastopili: Mešani pevski zbor Kulturnega društva Destrnik, mladi harmonikar Alex Jurša, Ljudske pevke Ur-bančanke Turističnega društva Destrnik in mlada kitaristka Urška Dajčman.
Župan Franc Pukšič je na prireditvi posebej poudaril, da se občina vedno bolj razvija in da smo vedno bolj prepoznavni, seveda s pomočjo občank in
občanov. Kajti ravno občani sestavljajo mozaik, ki se mu reče občina Destrnik. Predsednik vaškega odbora Jiršovci Martin Petrič pa je med drugim povedal, da s skupnimi močni lahko dosežemo več, ter se zahvalil občini in vsem, ki so pomagali.
V rekonstrukcijo obeh cest je bilo vloženega ogromno prostovoljnega dela kot tudi volje, zato so podelili zahvale za požrtvovalno delo Janezu Petriču, Milanu Arnušu, Frančku Rojku in Janezu Furbasu ter Dragu Dajčmanu. Za požrtvovalno vodenje vaškega odbora Jiršovci v letih 1998-2006 pa je zahvalo dobila Irena Bauman.
Član vaškega odbora Jiršovci Drago Dajčman je pripravil tudi posebno presenečenje, in sicer klobaso, dolgo 2,90 m. Po končanem kulturnem programu je bila zakuska, zbrane pa je zabaval ansambel Dinamika.
Jasmina Bauman
Pevski zbor stanovalcev in varovancev Metuljčki.
cilj je predvsem socialno vključevanje, zagotavljanje pogojev za oskrbo in aktivno staranje starejših. Takšno sobivanje in sodelovanje nas navdaja z optimizmom, da naša družba postaja vse bolj humana ter občutljiva za sočloveka," je povedala Marjeta Cotman.
Boris Koprivnik, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, je bil mnenja, da CSO sicer ne praznuje visokega jubileja, je pa zelo pomemben, saj je CSO eden od začetnikov zasebnega izvajanja storitev na področju institucionalnega varstva starejših. CSO je pomagala tako uporabnike kot javnost prepričati, da tudi zasebni izvajalci lahko kvalitetno dopolnijo mrežo skrbi za starejše. Koprivnik je poudaril še, da morajo biti tovrstne ustanove odprte v okolje, druga pomembna usmeritev pa je med-generacijsko sodelovanje. Obe usmeritvi pa CSO po njegovem mnenju, vsak dan živi.
Spregovoril je tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je CSO poimenoval "največja ormoška hiša", njeno lastništvo pa je poleg IP Sava (5 %) razdeljeno med tri občine. Župani vseh občin sestavljajo skupščino, ki na predlog direktorice odloča, kako naj dom obratuje. Bil je zgrajen na kredit in do leta 2013 bo potrebno odplačevati
obveznosti. Poslanstvo doma pa je, da ustvarja razmere, v katerih ga bodo uporabniki imeli radi in se bodo v njem dobro počutili.
Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, pa je izpostavil, da dom ni le skupna lastnina, ampak dom skupne družine, ki jo veže medgene-racijsko sodelovanje. Je primer dobrega sodelovanja vseh treh občin in širše. Kot župan novoustanovljene občine pa si želim, da bi bilo to sodelovanje vzgled tudi na drugih področjih."
V prijetnem sončnem vremenu se je nadaljevalo druženje stanovalcev, obiskovalcev in zaposlenih. Viki Klemenčič Ivanuša
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENAbii	OPREMA	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 TDI S4.INE	2005	23.999,00	AVT.KUMA	KOV.SREDRNA
AUDI M AVANT 2.5 TDI	2002	12.999,00	AVT.KUMA	TEMNO MODRA
KIA CARNIVAL 2.9 CRD	2004	15.999,00	KUMA	ČRNA
KIA SEPHIA 1.5 GTX	1997	1.199,00	EL POMIK STEKEL	DORDORDEČA
MERCEDES ViïOllOD	1998	6.799,00		KOV.SREDRNA
PEUGEOT 2DBDREAK 1.4	2993	7.499,00	KUMA	KOV.SREDRNA
RENAULT IAGUNAGRANDTOUR 2.2 DCI 2004		9.999,00	AVT.KUMA	KOV.ČRNA
RENAULT MEGANE 1.61GV	2996	11.999,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT TWING01.2	2994	5.500,00	EL POMIK STEKEL	KOV.SREDRNA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 i 4X4	2992	8.700,00	AVT.KUMA	SVETLO MODRA
VW PASSAT 1.8 T	1997	4.199,00	AVT.KUMA	BELA
PONUDBA POŠKODOVANIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
VOLVO V-7D	2992	8.300,00	AVT.KUMA	DORDO KOV. RDEČA
T0Y0TAYARIS 1.3 REZ. DELI	2992	4.000,00	KUMA	KOV.SREDRNA
ŠKODA FABIA 1.2	2995	4.000,00	KUMA	KOV. SIVA
RENADLTCU01.21GV	2996	3.899,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
				
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 8. 10. 2007, opr. št. St 21/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom FINAL, KLJUČAVNIČARSKE STORITVE, Anton Janžekovič, s.p. - v stečaju, Mezgovci ob Pesnici 8, 2252 Dornava
OBJAVLJA
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
PREDMET PRODAJE SO:
1.	Idealni delež - 1/3 stanovanjske hiše skupne uporabne površine 82,87 m2 z delavnico površine 204 m2 v Mezgovcih 8, Dornava, s pripadajočim zemljiščemvskupniizmeri21.510 m2,vpisanoprivl. št. 1 in 409 k. o. Mezgovci, št. parcel 54/4, 56/1, 57/1, 57/2, 57/3, 110, 85.S in 424, ter idealni delež - 3/6 novejše stanovanjske hiše uporabne površine 114,96 m2, vpisano pri vi. št. 408 k. o. Mezgovci, št. parcele 54/3, po najnižji prodajni ceni 58.683,00 EUR.
2.	Idealni delež - 1/3 kmetijskega zemljišča, njiva v izmeri 1.629 m2, vpisano pri vi. št. 305 k. o. Mezgovci, št. parcele 55, po najnižji prodajni ceni 545 EUR.
3.	Idealni delež - 1/6 kmetijskih zemljišč: gozd v izmeri 4.179 m2, vpisano pri vi. št. 271 k. o. Kukava, št. parcele 464; gozd v izmeri 5.840 m2, vpisano pri vi. št. 308 k. o. Hlaponci, št. parcele 705; pašnik v izmeri 801 m2 in njiva v izmeri 4.287 m2, vpisano pri vi. št. 112 k. o. Mezgovci, št. parcel 54/2 in 106, po najnižji prodajni ceni 2.840 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Anton Janžekovič, s.p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika pri NLB, d.d. Ptuj, št. 02150-0256566642. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino za točko 1 plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Za točki 2in3pa je treba kupnino plačati v 15 dneh od podpisa pogodbe. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Foto: vki
Foto: vki
Prireditvenik
Torek, 16. oktober
9.30 Ormož, Center za starejše občane, Opravljanje jesenskih opravil 10.00 Ormož, brezplačno javno vodstvo po ormoškem gradu, ogled razstav in zbirk 19.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Jospia Vošnjka, predavanje o pticah
Sreda, 17. oktober
16.00 Ormož, Knjižnica Frana Ksavra Meška, Pravljična ura za otroke
16.00 Ormož, v Osnovni šoli, predavanje in pogovor »Solidarnost, vzajemnost,
medsebojna pomoč - nepogrešljive prvine za uresničitev zastavljenih ciljev skupnosti
18.00 Slovenska Bistrica, likovni saloni gradu, odprtje razstave del 6. likovne kolonije
18.00 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar
Četrtek, 18. oktober
14.00 Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, Strokovno predavanje dr. Jožeta Ramovša
17.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba, pravljica z jogo, dejavnost je brezplačna
17.00 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar 17.00 Ptuj, predavalnica Gimnazije, predavanje o energetsko varčnih hišah, uporaba
naravnih izolacijskih materialov in ogrevanje z obnovljivimi viri energije 18.30 Ptuj, Zdravstveni dom, nordijska hoja, ki jo vodi medicinska sestra Lidija Lazar 18.00 Ormož, Glasbena šola, koncert učencev Glasbene šole Ormož 18.00 Središče ob Dravi, v Osnovni šoli, predavanje in pogovor, športna dejavnost
ormoškega območja s poudarkom v Središču ob Dravi 20.00 Ptuj, Refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, koncertni večer »Sakralne glasbe z gosti iz Argentine
Kolosej Maribor
Torek, 16. oktober, ob 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 1408. Ob 16.00, 18.30 in 21.00
Super hudo. Ob 19.30 in 22.00 Neustrašna. Ob 15.30, 18.10 in 20.50 Zvezdni prah. Ob 16.15, 18.40 in 21.10 Gasilca pred oltarjem. Ob 20.30 Gospod Brooks. Ob 21.40 V kraljestvu orgazmov. Ob 17.00, 19.15 in 21.20 Ful gas 3. Ob 18.00 Sicko. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Bournov ultimat. Ob 16.50 in 19.20 Slutnja. Ob 17.10 Ratatouille. Ob 16.10 Divji valovi.
Sreda, 17. oktober, ob 15.20, 17.30, 19.40 in 21.50 1408. Ob 16.00, 18.30 in 21.00
Super hudo. Ob 19.30 in 22.00 Neustrašna. Ob 15.30, 18.10 in 20.50 Zvezdni prah. Ob 16.15, 18.40 in 21.10 Gasilca pred oltarjem. Ob 20.30 Gospod Brooks. Ob 21.40 V kraljestvu orgazmov. Ob 17.00, 19.15 in 21.20 Ful gas 3. Ob 18.00 Sicko. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Bournov ultimat. Ob 16.50 in 19.20 Slutnja. Ob 16.00, 17.10, 18.15 in 20.30 Ratatouille.
Četrtek, 18. oktober, ob 20.00 Petelinji zajtrk.
GP Project ing
PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o.
Vošnjakova 6, 2250 PTUJ Tel: 02/787 88 56, Fax: 02/ 787 88 57, GSM: 041/ 715 173,031/ 715 173 E-mail: gp.projecting@siol.net
Cenjene stranke obveščamo, da smo razširili dejavnost in da razen gradbenih del izvajamo tudi vse vrste
STROJNIH OMETOV.
Vse informacije in naročila na tel. št. 02/787 88 56.
Mali oglasi
STORITVE
PROFINISH, popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozili brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 666 774.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
KMETIJSTVO
NESNICE mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
Solza, žalost bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
16. oktobra mineva 8 let, ko nas je zapustil dragi
Bogdan Satler
IZ DOBRINE 25 A
Z žalostjo v srcu: vsi njegovi
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 17. oktober 2004, ko je prenehalo biti srce dragemu možu, očetu, dedku, tastu, bratu in stricu
Stanislavu Cvetku
IZ BRATISLAVCEV 26
Težko te je bilo izgubiti, še težje je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikdar zares odšel, spomin nate bo večno živel. Hvala vsem, ki z lepo mislijo obudite spomin nanj in mu prinašate sveče.
Tvoji najdražji
Ni te več na pragu, ni te več v hiši... Le trud in delo tvojih pridnih rok ostajata. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
V SPOMIN
Z bolečino v srcu in solzami v očeh
postajamo ob grobu, v katerem že eno leto počiva naša draga žena, mamica in mama
Elizabeta Meglič
15. 10. 2006 - 15. 10. 2007
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji namenite tiho misel in prižgete svečko.
V neizmerni žalosti: mož Ignac, hčerki Martina z družino
in Andreja z Damjanom
PRODAM žitno sejalnico Amazone 2,5 m in trosilca umetnih gnojil Amazone 1000- in 400-litrska. Tel. 041 561 893.
PRODAM suha bukova drva z možnostjo razreza. Telefon: 031 299 468._
KRAVE prodam po izbiri, dobre mle-karice. Tel. 783 32 71._
KUPIM bučnice. Tel. 740 8 0 9 3 ali 041 346 119.
NEPREMIČNINE
ZAMENJAM kompletno obnovljeno enosobno neprofitno stanovanje v centru Ptuja za dvo- ali večsobno v Ptuju. Tel. 745 78 91 ali 041 483 592, po 18. uri.
MLADA družina najame manjšo hišo, po možnostjo z večjo garažo ali z gospodarskim poslopjem v Ptuju ali okolici. Tel. 745 78 91 ali 041 483 592, po 18. uri.
NAJAMEM garažo za kamp prikolico. Tel. 745 78 91, 041 483 592, po 18. uri
PRODAM enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 487 999.
DOM STANOVANJE
IŠČEMO stanovanje 1 do 2-sobno za daljše časovno obdobje na Ptuju ali v bližnji okolici. Telefon: 040 161 341.
MOTORNA VOZILA
PRODAM jeklena platišča za xsaro piccaso in aluminijasta platišča za peugeot 2006. Cena po dogovoru. Tel. 041 755 440 (Miran) - popoldan.
DELO
IŠČEMO gospo za čiščenje stanovanje in likanje perila. Kličite 031 257 483 - Metka - popoldan.
ZAPOSLIMO delavca z določenim izkušnjami za fotografijo. Foto Langerholc, Prešernova 2, Ptuj. Tel. 041 345 661.
ZAPOSLIMO DELAVCA za izvajanje pogrebnih storitev, pogoj je vozniški izpit B-kategorije. Mir, d. o. o, Videm pri Ptuju, tel: 761 05 34.
RAZNO
V REDNO delovno razmerje zaposlimo samostojnega kuharja. Aljaž Čurin, s. p. Alsa, Trstenja-kova ulica 9, tel. 040 415 407.
VOLAN
VELO
poslovalnica Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel. 02/749 37 39
SERVIS IN PRODAJA KOLES www.velo.si
Prodam pralni stroj Elektrolux, 40 cm. Telefon 041 915 368.
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manjis od 417 €)
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
i : 051 804 324
Pretrga nit življenja se nenadno, svetloba kar naenkrat potemni, bolečina stisne dušo, a spomin v srcu še živi.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega očeta, brata in strica
Martina Florjaniča
IZ LASIGOVCEV 15 A
1942 + 2007
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter darove za orgle in cerkev na Polenšaku, nam pa izrekli besede tolažbe in sožalja.
Posebna hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govorniku g. Kukovcu za ganljive besede slovesa in govornici društva upokojencev Polenšak, zastavonošema in pogrebnemu zavodu Mir.
Še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Martin s Sonjo, hčerke Tatjana z možem Arnom, Dragica z možem Andrejem, sestra Ljudmila z družino ter nečaka Milan in Srečko z družinama
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
V 85. letu se je po hudi bolezni poslovila od nas draga mama, babica, prababica, tašča, botra in teta
Ana Golob
roj. Mavko
IZ PTUJA, BRSTJE 9
Na zadnjo pot jo bomo pospremili jutri, v sredo, 17. oktobra 2007, ob 15. uri na ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: sin Franc in hčerka Danica z družinama
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. VRISK - Zlate domače viže
2.	Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Dinar, tolar, euro
3.	Ans. MODRIJANI - Nikotinski zakon
4.	VESELI BEGUNJČANI - Mini polka 4. MEH IN SMEH-Na moji poti
6.	MLADI UPI-September
7.	PODKRAJSKI FANTJE - Ko spet je večer
1.TEJA	HAVER-Divja mačka
2.	REBEKADREMEU- Petek 13
3.	FOXY TEENS - Zaljubljena v skejterja
4.	SREČKO ZORKO - Mojster Feliks
5.	MALIBU - Sin muj se nječe žjenit
6.	VESELE ŠTAJERKE - Tvoja muca
7.	ANEMARI - Blaž
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Orfejčkove
5M5 glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Danilo Vidovič Selška c. 52,2250 Ptuj
Jesen se že v škrlatne barve je ovila, deževje in hlad je spet prinesla s sabo. Deževne kaplje pa je v solze spremenila, v grenke solze, ki jih točimo za tabo, saj vse naše upe je v žalost pretočila, ker od nas odšla si, vendar ne v pozabo!
ZAHVALA
Nenadoma nas je mirno in za vedno zapustila draga mama, babica, tašča, sestra, svakinja, botra in teta
Elizabeta Leben
IZ DORNAVE 16 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter jo pospremili k večnemu počitku.
Posebej hvala patroma župnije sv. Doroteja za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalo-stinke, govornici ge. Slavici za ganljive besede slovesa ter zastavonošema. Najlepše hvala kolektivu Zavoda Dornava, posebej sodelavkam enote B2, sodelavkam Boxmarka Kidričevo ter sodelavcem 3. izmene Silkem Kidričevo. Vsem še enkrat za vse iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Kidričevo • Obisk visokih vojaških predstavnikov iz Gradca
Osebna kronika M Črna kronika
Navdušeni nad ohranjanjem skupnih spominov
Občino Kidričevo je v petek, 12. oktobra, obiskal mag. Heinz Zöllner, polkovnik in poveljnik vojaškega poveljstva iz Avstrijske Štajerske s sedežem v Gradcu s sodelavci. Po sprejemu pri županu Jožetu Murku so si visoki gostje z zanimanjem ogledali vojaški muzej v nekdanji kapeli ter staro avstro-ogrsko pokopališče ob kidričevski cerkvi.
Visokega gosta mag. Heinza Zöllnerja s sodelavci iz vojaškega poveljstva v Gradcu je pred restavracijo Pan v Kidričevem pričakal župan občine Kidričevo Jože Murko ter vsem skupaj zaželel prijetno dobrodošlico. V sprejemni dvorani je visokega vojaškega gosta in njegove sodelavce iz sosednje Avstrije županu predstavil podpolkovnik Miran Fišer, poveljnik 37. vo-jaško-teritorialnega poveljstva s sedežem v Mariboru, ki je poudaril, da s predstavniki avstrijske vojske na območju Štajerske oziroma vojaškega poveljstva v Gradcu že dalj časa uspešno sodelujejo ter da je plod tega sodelovanja tudi obisk v občini Kidričevo z ogledom nekdanjega vojaškega pokopališča iz časa med prvo svetovno vojno.
Župan občine Kidričevo Jože Murko je visokim vojaškim gostom iz sosednje Avstrije v kratkem predstavil občino Kidričevo nekoč in danes, oba največja delovna kolektiva, Talum in Boxmark Leather, ter vizije razvoja občine, nato pa vse skupaj povabil, da si po sprejemu ogledajo vojaški muzej z razstavo „Oj fantji, kaj pa zdaj?", v prenovljeni kapeli na nekdanjem avstro-ogrskem pokopališču ob farni cerkvi v Kidričevem. Mag. Heinz Zöllner je ob zahvali za
Foto: M. Ozmec
Poveljnik Štajerske vojaške oblasti v Gradcu mag. Heinz Zöllner (četrti z leve) s sodelavci skupaj s kidričevskim županom Jožetom Murkom pred prenovljeno vojaško kapelo v Kidričevem.
prisrčen sprejem povedal, da si je Kidričevo in bližnje območje malo pred tem ogledal že iz helikopterja ter da ga je pogled iz zraka prevzel, predvsem zaradi veliko zelenja in lepe urejenosti okolja. Županu in občanom občine Kidričevo je čestital k pomembnim gospodarskim in razvojnim dosežkom ter številnim smelim načrtom, ki jih imajo v občini Kidričevo v naslednjem obdobju, ter jim zaže-
lel čim boljšo realizacijo vsega zastavljenega dela, načrtov in vizije razvoja. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem s 37. vojaško-teritorial-nim poveljstvom oziroma s polkovnikom Miranom Fišerjem, saj je dobro sodelovanje med vojskama dveh sosednjih držav pomembno tudi za sodelovanje med državljani obeh držav.
Podpolkovnik Miran Fišer je priložnost izkoristil tudi za
Foto: M. Ozmec
Mar. Heniz Zöllner si je z zanimanjem ogledal razstavo o dogodkih med leti 1915 in 1918 v nekdanjem Šterntalu.
Napoved vremena za Slovenijo
to, da je kidričevskemu županu Jožetu Murku izročil pisno zahvalo, ki so jo ob dnevu poveljstva namenili občini Kidričevo za vzorno medsebojno sodelovanje lokalne skupnosti s predstavniki slovenske vojske, zahvalo za dobro sodelovanje pa je izrekel tudi direktorici ki-dričevske občinske uprave Eve-lin Makoter Jabločnik.
Visoki gostje iz avstrijskega vojaškega poveljstva v Gradcu so si nato v spremstvu gostiteljev ogledali staro vojaško pokopališče s kapelo, v kateri so junija letos ob prazniku občine Kidričevo odprli zanimivo zgodovinsko razstavo pod naslovom „Oj fanti, kaj pa zdaj?" avtorice mag. Nataše Kolar, kustodinje zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja na Ptuju, ki priča o dogodkih v nekdanjem taborišču in rezervni vojaški bolnišnici v nekdanjem Šterntalu med leti 1915 in 1918. Kustodinja mag. Nataša Kolar je del svojih ugotovitev ob pripravi omenjene razstave avstrijskim vojaškim gostom tudi osebno predstavila ter jih nato po razstavi tudi sama popeljala. Med drugim je povedala, da so v času prve svetovne vojne od marca leta 1915 v tedanjem Strnišču za vojaške potrebe zgradili več rezervnih vojaških bolnišnic in taborišče za vojne ujetnike. V šestih ograjenih taboriščih z barakami je bilo pros-
Rodile so: Anita Vidovič, Kore-sova ul. 7/a, Ptuj - Nika; Silva Pignar, Stanošina 39, Podlehnik
-	Luka; Mojca Murko, Murščeva ul. 10, Ptuj - Hano; Elizabeta Solina, Rogozniška c. 35, Ptuj - Flo-rijana; Sanja Kuzma, Drstelja 32, Destrnik - Kristjana; Natalija Žel, Brengova 3, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah - Lucijo; Natalija Žnidarič, Belski Vrh 102, Zavrč - Timija; Štefica Gojkovič, Slovenja vas 32, Hajdina - Asjo; Andrejka Zamuda, Ob Trnavi 1, Središče ob Dravi - dečka; Maja Gojkovič, Ptujska Gora 50
-	Domna; Metka Mohorko, Sko-librova ul. 4, Ormož - Tea Nina; Alenka Lah, Mali Brebrovnik 35, Ivanjkovci - Roka; Tamara Bel-šak, Ul. 25. maja 12, Ptuj - Tima; Helena Križanec, Prežihova 21, Ptuj - Ajdo; Marjana Logar Kelc, Pestike 4/a, Zavrč - Nika; Lidija Tumpej, Vodova 6, Ptuj - Vito; Tanja Kvar, Grlinci 9, Juršinci -Kajo; Karmen Kondrič, Potrčeva c. 44, Ptuj - Inko; Katja Gajzer, Volkmerjeva 30, Ptuj - Nejo. Umrli so: Angela Valentin, rojena Milošič, Erjavčeva pot 2, Ptuj, rojena 1930 - umrla 4. oktobra 2007; Marija Grašič, rojena Lajh, Juršinci 61, rojena 1933 - umrla 5. oktobra 2007; Franc Vršič, Selce 52, rojen 1938 - umrl 6. oktobra 2007; Marjeta Zelenko, rojena Golob, Podvinci 22, rojena 1919
-	umrla 7. oktobra 2007; Elizabeta Leben, rojena Golob, Dornava 16/a, rojena 1931 - umrla 7. oktobra 2007; Franc Klep, Kozminci 4, rojen 1911 - umrl 7. oktobra 2007; Ljudmila Turk, rojena Kaisersberger, Apače 153, rojena 1929 - umrla 8. oktobra 2007; Martin Pintarič, Vičanci 45, rojen 1939 - umrl 2. oktobra 2007; Bogomir Žgeč, Tavčarjeva ul. 20, Ptuj, rojen 1932 - umrl 10. oktobra 2007.
Poroke - Ptuj: Borut Kristovič in Marjana Krajnc, Markovci 8; Martin Korenjak, Gregorčičev drevored 13, in Leyla Obali, Hra-stovec 21; Jure Meško, Volkmerje-va cesta 5, Ptuj, in Nina Godec, Arbajterjeva ul. 4, Ptuj.
tora kar za 14.000 postelj. Vojaška oblast je najprej nameravala zgraditi taborišče za vojne ujetnike, ko pa je leta 1915 izbruhnila vojna osrednjih sil z Italijo, so načrt Strnišče spremenili, saj so potrebovali več bolnišničnih kapacitet bliže italijanski fronti. Leta 1946 je bilo taborišče ukinjeno, barake pa so razstavili in odpeljali na gradbišče avtoceste Zagreb-Beograd. Mag. Heinz Zöllner je bil ob ogledu skrbno pripravljene razstave ter razstavljenih fotografij in dokumentov navdušen, ob tem pa izrazil zadovoljstvo nad skrbjo občine Kidričevo za ohranjanje spominov na skupne zgodovinske čase obeh držav pred drugo svetovno vojno, kar je pomembno tudi za dvostransko sodelovanje med obema sosednjima državama.
M. Ozmec
Če je na Uršule (21.) lepo, za tri dni deževalo bo.
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Ponekod bo slana. Popoldne bo ponekod zapihal jugozahod-nik. Najnižje jutranje temperature bodo od-1 do 3, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C.
V sredo bo večinoma sončno in nekoliko topleje. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter. V četrtek zjutraj bo še suho vreme, čez dan pa se bodo od zahoda začele pojavljati padavine.
Foto: M. Ozmec
Podpolkovnik Miran Fišer (desno) je kidričevskemu županu Jožetu Murku za uspešno sodelovanje občine izročil pisno priznanje poveljstva 37. vojaško-teritorialnega območja.
S ceste v potok
Na lokalni cesti v naselju Brato-nečlce pri Ormožu se je 9. oktobra ob 19.35 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 39-letni voznik tovornega vozila Kia hudo telesno poškodovan. Ta je vozil po lokalni cesti iz smeri naselja Sodinci proti Savcem. V izteku nepreglednega desnega ovinka je začel zavirati, zaradi česar je vozilo začelo zanašati po vozišču, za tem pa je zapeljal v potok ob cesti. Vozilo je po obstalo v potoku, voznik pa je ostal v vozilu ukleščen, za reševanja iz vozila so poskrbeli gasilci. Zaradi poškodb je bil voznik z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico, policisti pa so pri postopku z njim ugotovili tudi prisotnost alkohola v izdihanem zraku.
Za posledicami nesreče umrl v bolnišnici
V	nedeljo, 8. oktobra, je za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 18. septembra v naselju Rošnja, v mariborski bolnišnici umrl 71-letni udeleženec. Na glavni cesti v Rošnji se je namreč 18. septembra ob 17.30 zgodila prometna nesreča, ko je 31-letni voznik osebnega avtomobila Fiat punto vozil iz smeri Ptuja proti Mariboru. Med vožnjo skozi Rošnjo je dohitel voznika osebnega avtomobila Daewoo tico, 71-letnega domačina, ki se je z vozilom ustavljal, saj je nameraval zavijati v levo. Voznik fiata je kljub zaviranju trčil v daewoo, ki ga je odbilo v levo, na nasprotno smerno vozišče. Tam je vanj trčil osebni avtomobil Citroen berlingo, ki ga je tedaj nasproti pripeljal 51-letni državljan Hrvaške.
Z avtomobilom v ograjo
Na regionalni cesti v Spodnjem Dupleku se je 7. oktobra ob 0.10 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 24-letni voznik osebnega avtomobila BMW hudo telesno poškodovan. Voznik je vozil po Cesti 4. julija proti Dvorjanam. V izteku dolgega, desnega, blagega in nepreglednega ovinka je izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je to začelo drseti po vozišču. Najprej je z desnim bočnim delom vozila trčil v levi pločnik, nato v ograjo ob cesti in v drog javne razsvetljave, na koncu pa je vozilo obstalo na dvorišču hiše ob cesti. Zaradi poškodb je bil voznik z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.
Poneveril 750 tisoč evrov
Kriminalisti SKP PU Maribor so podali kazensko ovadbo zoper fizično osebo iz okolice Ptuja zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe. Ovadeni naj bi dejanje storil pri opravljanju gospodarske dejavnosti tuje gospodarske družbe tako, da si je v času od 11. marca 2007 dalje protipravno prilastil denarna sredstva v višini 750.000,00 evrov, ki so mu bila zaupana pri njegovem delu, na škodo ene izmed ustanov v Sloveniji.
Vlom
Neznani storilec je 3. oktobra vlomil v stanovanjsko hišo v Kungoti pri Ptuju in iz nje odtujil za okoli 1000 evrov različnega orodja.
Padel s strehe 6,5 m globoko
V	delavnicah na Osojnikovi cesti na Ptuju se je 6. oktobra okoli 8.30 zgodila nesreča pri delu, v kateri se je 43-letni moški hudo telesno poškodoval. Pri menjavi strešne kritine je odšel na streho brez ustrezne delovne zaščite. Pri hoji po strehi se mu je ta vdrla streha in je padel 6,5 m globoko na betonska tla.