193. štev. Velja v Ljubljani In po pošti: telo leto ... K 240-— pol leta . . „ 120-— tetri leta . . „ (O*— U mesec . . . „ 20 — la inozemstvo: celo leto ... K 40C*— po) leta. . * 200 — tetri leta . . . * 100 — za mesec 35'— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolar]« četrtletno. . . 2 dolar]« Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino bo nakaznici. Oglasi se zaračunajo po j, S|ienem prostora la sicer t *iaok tei 65 mm širok p. *' enkiai 2 K ta v popasi. V Ljubljani, petek 13. avgusta 1920. Poštnina plačana v gotovini. jjj Uredništvo je v Ljubljani, f ranči; kanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ---------------- gtev g Telelon štev. 44. , ..... ■ ZZZZ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se iranirirajo. — ■■■ Rokopisi se ne vračajo. ■ ■ Nemci zahtevajo italijansko zasedbo Koroške. Celovec, 12. avgusta. (Izvirno poročilo.) »Frele Stlmmen« priobčuje apel na plebiscitno komisijo, sestavljen baje od prebivalcev cone A. Apel našteva dozdevne krivice, ki se gode baje temu prebivalstvu s strani jugoslovanskih oblasti In z: ‘ teva, naj se nadomesti naše vojaštvo, orožnlštvo in uradnih Ivo z »domačim«, t. j. nemškutarskim fai antantinim. t. j. laškim. (Nemška zahteva bi bila naravnost smešna, če bi nam ne nudili ravno zadnji dnevi tako žalostnih primerov pasje ponižnosti in poslušnosti merodainih činiteljev. A tu se neha vse. Preveč, mnogo preveč smo že popustili; dalje ne gremo, ne moremo in ne smemo iti, pa naj zahteva to deset plebiscitnih komisij. Ured.) Naša vlada daje zadoščenje, italijanska nel LDIJ. Reka. 12. avgusta. »Agen-zla Stefani« prinaša vest iz Liubliane od 7. t. m., da ie vlada Dri italijanski delecaciii službeno" izrazila obžalovanje vsled uničenih fotografij italijanskega kralla in krallice. kar se ie ored nekai dnevi dogodilo Italijani so z izrazom obžalovanja novsetji zadovolt-ni. Ta vest ie izzvala med našim narodom na Reki in na Sušaku precel neugoden doiem. ker ie vsem v spo- minu dogodek. kx> »o ital. častniki Italiii zvestih čet V Draeri uničili regentovo sliko. dqčhn so d’ Annun-ziievl volaki in reški Italiianaši za časa požiganja in rušenla na Reki pred prodalalno Sikičevo na isti način uničili regentovo sliko in sliko kralla Petra. Dosedai Iraliiani še niso izrazili vsled teaa nobenega obžalovanja naši vladi. Ruski mirovni pogoff. LDU. London. 11. avgusta. Poslanska zbornica. Koncem debate le Llovd George izlavil. da mu ie po njegovem govoru bila dostavllena listina Kumenleva. ki vsebulc mirovne pogoie sovjetske Rušile. Llovd George ie z dovoljenjem Kamenieva mirovne Dovole Drečital. Ti ooeolii se glase: 1. Znlžanie poUske armade na 50.000 mož: 2. llklnleuie noliske volne Industrije; 3. Ureditev oolisklh mela tako. kakor lih le ugotovil vrhovni svet. vendar z nekaterimi oo-omvKi uri Dvaiistouu m noimu: 4. orosto oot boliševikom oroti Vzhodnemu moriu in Bvalistoku do Vzhodne Prašile. JUGOSLOVANSKO - ČEŠKO . RU-MUNSKI PROTEST PROTI MAD-ŽARSKEMU OBOROŽEVANJU. Dunal. 12. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor nam poročalo Iz dobro informiranih krogov nameravalo poslati čehoslovaška. jugoslovanska in rmnunska vlada madžarski vladi skupno noto. v kateri bodo zahtevali takoišnie znižanle ogrske armade na 30.000 mož. kakor le bilo določeno v mirovni pogodbi. Kot vzrok teea koraka se navaia slabo pekuniierno stališče omenjenih držav, vsled česar ne nroreto vzdrževati številnih armad, ki so vsled madžarske mobi-lizaciie potrebne. Tudi nameravan sestanek dr. Renncria z dr. Benešem in niegj)vo notovanie v Beograd ie v zvezi s to noto. VAŽNE KONFERENCE V BEOGRADU. Dunaj, 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Prihodnji četrtek pride na Dunal čehoslovaški zunanH minister dr. Beneš. ki potuie v Beograd. V Glog-neitzu se sestane z državnim konce-lariem dr. Renr.erlem. ki ca bode nai-brže soremil v Jugoslavijo, ker se namerava noiazeovoriti o zunanli politiki novonastalih narodnih držav. Ker Jbi se Avstrija le težko upirala zahtevam antante oo izoremem-bi svoje politike napratn Rušili, se namerava nasloniti na Jugoslavijo in Čehoslovaško republiko, ki bi nal bi 11 omogočili ostati v strogi nevtralnosti. POGAJANJA V BEOGRADU. LDU. Zagreb. 12. avgusta. DanaŠ- hii »Hrvat« prinaša iz Beograda nastopne informaciie; Ako demokrati ne popuste v svoiem dosedanjem stališču. je zelo verjetno. da dobi doktor ■Vesnič nalog, sestaviti vlado brez demokratov. F.nako ie možno da dr. Vcsnič ne stopi v koncentracijski kabinet, ako ostane v veliavi dogovor glede svobodnega izvoza, ker 'znatni, da ie to nevarno za prelirano vse države. / TURSKA MIROVNA POGODBA PODPISANA. LDU. London, 11. avgusta. Turška mirovna pogodba le bila včeral v Sevresu podpisana. GRŠKO . ITALIJANSKI DOGOVOR. LDU. Reka, 12. avgusta. Italijansko časonisle le dobilo iz Pariza poročilo. da ie došlo med italiiansko in grško vlado do naslednjega sporazuma: 1. Dodekanez pripade Grški; 2. usoda otoka Roda bo rešena v 15 dneh potom ljudskega glasovanja: 3. Anglija odstopi Grški otok Ciper. — Med Grško in Italijo se sedaj vrše oogatania o načinu, kako izvršiti plebiscit. Grška zahteva, da sodelujejo pri plebiscitu samo oni. ki so se za razgovorov nahaiali na dotičnem teritoriju. dočim ie Italija mnenja, da mora plebiscit izvesti samo komisiin zveze narodov. Grčija se le obvezala, da bo dovolila Italiii arheološka raziskovanja na otoku Kosu. Glede Smirne se državi nista razgovariall. Sd^V^ko-avstruska trgovska pogajanja. Bukarešta. 12. avgusta. Trgovska pocalania. ki se vrše med Avstrijo in Romunito pod vodstvom delegacii-skega svetnika Friedelna ugodno potekalo. Avstriji so zagotovljene proti kompenzaciii velike množine krušnih pridelkov in drugih živil, kakor tudi zadostna množina petroleja. CEŠKO-FRANCOSKA GOSPODARSKA POGAJANJA. Pariz, 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Senrkal ie dospelo odposlanstvo čehoslovaške republike, ki bode stopilo v stik s francosko vlado v svrho ureditve medsebojnega gospodarskega razmerla. J - j r. , * t ■ i ■ ■ .*_• POGAJANJA MED BOLGARI IN ROMUNI. Pariz. 11. avgusta. Kakor poroča »Times« se bodo pričela bolgarsko-romunska pogajanja glede DobrudŽe septembra meseca 1.1. .* 1 ’ BELORUSKA SOVJETSKA REPUBLIKA. Moskva. 12. avgusta. Ruska sovjetska vlada ie priznala samostojnost beloruske sovjetske republike. Z novoustanovljeno sovjetsko državo ie ruska vlada sklenila vojaško konvencijo proti Poliski. LDU. Moskva. 12. avgusta. V Moskvi ie bila beloruska sovjetska republika proglašena kot neodvisna država Nova država le sklenila s sovjetsko Rušilo zvezo proti Poljski. ANTANTINE REPRESALIJE PROTI RUSIJI. LDU. Pariz. 11. avgusta. Ker je sovitska vlada odklonila da takol stopi v veliavo desetdnevno premirje. so sklenili zavezniki, da oroti temu izdalo prisilne odredb * VAŽNA IZJAVA AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA DEPARTEMENTA. I.DU. Pariz. 11. avgusta. »Echo de Pariš« iavlia iz Washtngtona: Iz-iava državnega denartementa po konferenci v Beli hiši se glasi: Boljo kakor vsako druco ljudstvo mora amerikansko liudstvo razumeti čustva ki navdušujejo dandanes Rusijo. Kakor mi svoičas. se sedaj befri Rusiia v svoio obrambo. Rusko armado imenuielo boljševiško. ker stoti I-1enin na čelu moskovske vlade, v resnici oa ni boHševrška. nego narodna. šef njenega generalnega štaba ie general Brusilov. eden natoozna- IieiSHl CttSlIlimuv Maicva - strani na mu stolita generala Kuro-patkin in Polivanov. ki sta tudi znana izza carskega režima. Izjava poudarja. da Krasin nima terltariialmih ambicij. ČEŠKA VLADA ODKLANJA NASTOP PROTI BOLIŠEVIKOM. I.DU. Pariz, 12. avgusta. »Petit Parisien« poroča, da le general Pelle. ki ie došel iz Prage v Pariz, poročal francoski vladi, da češkoslovaška država radi svojih notranjih razmer ne more pomagati Poljski v bohi proti sovjetski Rusiji. ANGLEŠKO DELAVSTVO PROTI VOJNI Z RUSIJO. LDU. Pariz. 11. avgusta. Po poročilih iz Londona le včeralšnia parlamentarna konferenca med Labour Partv. Trade Union in drugimi delavskimi strankami izjavila, da se po mienem prepričanju pripravlja voina med zavezniškimi vladami ln sovjetsko Rusijo. Prepričana ie. da bo volna za vse človeštvo oogubonosna in svari vlado, da bo delavstvo uporabilo vsa sredstva, da prepreči to voino. LDU. Amsterdam. U. avgusta. Preden se ie Llovd George napotil v parlament, ie soreiel skuoaj z Bonar Lpwom in delavskim ministrom več deputacil delavskih vodij. Odposlanstva so Llovda Georgea obvestila o predsinočniem protestu proti vojni z Rusiio. v katerem se grozi s splošno stavko in drugimi skrajnimi sredstvi. Llovd George ie orosil odposlance nai oočakaio nlegove izlave v parlamentu. Delal ie. da se mora versaill-ska mirovna pogodba, ki le vstvarila neodvisno Pollsko za vsako ceno ohraniti v veliavi. Medtem se nada-liuieio manifestacije angleških strokovnih organizacij proti novi volni. PRED RAZBITJEM RUSKO-ANGLEŠKIH POGAJANJ. Pariz. 12. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor se poroča iz politično dobro informiranih krogov, bodo morali zapustiti London naiooznete v pon-delfek vsi ruski delegati, ako sovlet-ska vlada ne bo do tega dne dala garancij. da se ne bo dotaknila potiskih etnografičnih mci in suverenosti poljske države. Ako bi stavila Rusiia pretrde oocole. bo antanta napovedala blokado in pomagala Poliski i vsemi pripomočki. Nov položaj. Sovjetski delegat Kamcicv Je Izročil angleškemu premierju ie .uacijo mskili mirovnih pogojev za Poljsko. Kahor smo že svoj čas obrazložili na tem mestu, Je bilo verjetno, da se bo kljub popolnemu nspehu sovjetske armade uveljavil glede mirovnih pogojev metodlčnejšl ln dalckovIdneJSi LJenin, ne pa težka pest Trockega. In to se Je zgodilo. Lista ruskih pogojev nam Je sicer Sete sumarično znana, toda že potem sodeč Moskva ne bo metala v Minsku na tehtnico Bredovega meča. Tudi Lloyd George se Je, kakor nam kažejo prve vesti, malp pomiril v svoji blokadnl mrzlici. »Nastal Je nov položaj«, Je dejal angleški ministrski predsednik zbornici, ko Je prcčKal ruske mirovne pogoje, ln namignil v svojih Izvajanjih poljski vladi, da naj ona sedaj sama opravi z Moskall ter reSI v po. gajanjib, kar se reSItl da. Zdi se pa, da se nikakor Se ne mara Iz-treznitl Franclja, če so točna poslednja pariška poročila, Je pariška vlada sklenila priznati vlado generala Wrangla v Južni Rusiji ter akreditirati pri tej vladi celo svojega dlplomatičneg« zastopnika. Zli dnb gospoda Clemenceauja tore) Se vedno straši v hiši na Oual d’ Orsay In misel na intervencijo proti Moskvi, seveda s pomočjo novih srednjeevropskih držav,, tam ni ie opuščena . Toda to nespretno dlplomatlčno tipanje Izgublja vsak pomen spričo pogajanj, ki se bodo vrilla med Varšavo In Moskvo. Gotovo Je, da sl bo Rusija regulirala svoje zapadne meje. Bjellstok In Holm, ki bilka zase trdnjavsko oporišče ob reki Bu gu - Brest - Lltovsk. Mala »regulacija« versajskih meja, bo dejal Clčerin. Za Erest Je bila ruska armada težak boj. Osem divizij ga Je naskakovalo v gostih čutah neprestano teden dnl;ko Je pader, Je bila usoda poljske arnr * zapečatena, svojo nalogo Je prevzela takrat konjenica In njen poveljnik Budenny Je temeljito zrahljal poljske linije na prostem polju. Po tej mejni regulaciji bi se nehala poljska država 170 km vzhodno od Varšave, s prostim, neutrjenim poljem od presto-llce tja do Boga — Rusiji ostane pot na za. pad odprta. Strašna Je lekcija, ki ]6 Je dobila flah-ta*; želeti moramo le, da bi ta lekcija ne zasekala v poljsko ljudstvo, ki Je bilo brez lastne krivde vrženo v vojno grozo. Lekcija Je pa dana tudi drugim ponižnim vernikom edlnozvellčavne antante. Pogajanja v Minsku, ali kjer se bode pač vršila, pomenijo nov položal za celo Evropo. r.i * Slahta le tista, ki Je vodila poljski narod v to vojno. Naglašamo iiabto radi tega. ker se poskuša od nekod temu oporekati, češ: saj Je ministrski predsednik napreden kmet (?) In v vladi so socijalnl dc-mokratje. Ne bomo replicirali na ta Jezuitl-semt naj opozorimo le na to, da Je ta kmetsko - socljalistlčna poljska vlada zelo mlada, ter se Je sestavila šele takrat, ko le bila poljska armada tnznjo šlahčlškn tedanja vlada že poražena. Nam Je poljsko ljudstvo enakovredno kakor rusko, za re-8.®. J>a. ki. Je pognal poljski narod \ bratp-ntiklb simpatij. In tega nas i:l preveč sram! ITALUANSKO-RUSKA TROOVSKA POGAJANJA. Berlin. 12. avgusta. Iz Divana poročalo. da le na svoji ootl v Rim do-snel v Trst delegat ruske sovjetske vlade, ki bode stopil v stik z Italijanko vlado v svrho ureditve crosoodar-sleih razmer med Rusiio in Italijo. Na potu v Italijo ie baje že za 50 milijonov lir surovin, predvsem petroleja, kovinskih rud. lanu ln živih PRED VARŠAVO. LDU. Pariz, 12. avgusta. »Tempst« Javila iz Varšave: Sovjetska vojska se bliža Varšavi od severa, severa - vzhoda In od vzhoda. Severno krilo Je mestu na]bHžJe. Tam Je položaj najbolj opasen. RUSIJA PRIZNAVA SVOBODO IN NEODVISNOST POLJSKE. LDU. London, 12. avgusta. Kakor Rl Kamenjev sporočil Lloyd Georgu, Je sovjetska vlada naznanila vladi, da nima Rusija namenov, ki se ne strinjajo a svobodo Ih neodvisnostjo Poljske, temveč da Jih popolnoma priznava. VOLITVE V DANSKI PARLAMENT. LDU. Kodanj, 12. avgusta. (DKU.) Pri včerajšnjih volitvah v Landting (danski državni zbor sestoji hc lolketlnga In landtln-ga) Je bilo Izvoljenih 13 konservativcev, 8 liberalcev, 19 socialnih demokratov In 3( članov levice. WRANGEL NA POMOČ POLJAKOM. LDU. Pariz, 12. avgusta. Po vesteh I* Bukarešta koraka preko romunskega ozemlja en armadni zbor Wranglove vojske, namenjen za pomoč PolJskL CEHOSLOVAKI ZASEDLI TESlN. LDU. Dunaj, 11. avgusta. Kakor javlja »Neue Frefe Presse« so češkoslovaške 8o« te zasedle mesto Tešln. KONEC BRZOJAVNEGA IN TELEFON-SKEOA ŠTRAJKA V AVSTRIJI. Dunaj, 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Včeral popoldne se Je začela pogajati vlada, s delegati stavkajočih teleionskih In brzojavnih nameščencev. Pogajanja so se razbila In stavka se Je še poostrila. Razen mini-stra za zunanje zadeve ni dobil nlkdo niti telefonske niti brzojavne zveze. Danes dopoldne so se pogajanja nadaljevala ln se ob 1. url popoldne z uspehom zaključila. Siavkujočim se dovoli takojšnja doklada 900 K, o ostalih njih zahtevah bode sklepal ministrski svet, kt se bode sestal Jutri. Ravno tako se Je ugodilo vsem zahtevam prometnih Inženirjev. Telefonski promet le pričel zopet lunkcljonlratl ob 8., brzojavni na ob 9. uri zvečer. SVETOVNA ŽETEV. LDU. Beograd. 12. avgusta. Preš-biro favlia uradno. Ministrstvo za poljedelstvo in vode Driobčuie: Poljedelski zavod v Rimu naznanja na podlagi zbranih Dodatkov, da cenilo severne države žetev Dšenice na 220 milijonov tovorov a žetev rži na 23* milijonov tovorov. V Kanani kaže žetpv vrlo dobro. Dasi ie v gotovih krajih primanjkovalo dežja, cenijo da bodo naželi 82 milijonov tovorov, pšenice. V Severni Afriki (Algier, Egipet, Maroko. Tunis) bo znašala! žetev pšenice 17 milijonov tovorov« Za ostale države še ni podatkov. Ve se. da bo žetev pšenice v Nemčiji, Belgiji. Češkoslovaški. Franciji, Luksemburški. Nizozemski In Jugo-slaviti dobra, a na Angleškem, v Škotski, Finski in Švedski srednja« Dobre žetve rži pričakujejo v Belgiji, Luksemburški. Nizozemski. Švedski bi Jugoslaviji, a srednje v Nemčiji, Finski Jn Češkoslovaški. V žitnem nasu Avstralije Je bilo mnogo dežja, V angleški Indiji Juniiska žetev ni bila novolina ter ie začasno prepovedan izvoz Dšenice. Živahen le izvo4 Jz Argentiniie.______ BORZA. * Curib. 12. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 13.1214, New York 599« Pariz 43.50. Praga 10.75. Begrad 26, Zagreb 6 50. Budimpešta 2.95. DunaJ 2.95. avstrijske krone 3.10. Duuai. 12. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zagreb 263—273. Budimpešta! 102—117. Praga 273—293. Varšava 89—99. čehoslovaške krone 375 da 396. dhiarH 975—1025. . LDU. Zaereb. 12. avgusta Devn ze- Berlin 190—192. Italija 465—470, London 330—345, New York 87. Pariz 675. Praga 152—154, Švica 1460. Dunaj 39.50—39.80. Valute: ameriški doiarii 88—88.50, avstrijske krone 4J. češkoslovaške krone 155—156, francoski franki 628. nemške marke 193—195, švicarski franki 1480. italijanske lire 470—475. Dr. Jos. fternoc, CeSto i? Apel. Nečuveno le. da sedat V najnevarnejšem času. ko nas ItalHan vsak 'dan oropa kake nove pravice, ko na* antanta vedno na novo Izdata, ko Madžari in Nemci pritiskalo, da v teh težkih dneh jugoslovanski poslanci ne poznalo s vole edine velike nak««. to te: da moralo oooolnoma na stran pustiti strankarske in osebne interese in edino složno in skupno nastopati proti sovražnikom ter čuvati lur Kosiovansko državo. Parlament bi moral ostati v Der-manenci. na dnevnem redu M morali biti le naši ostrožen i državni interesi, ki akn se ne da to doseči, če se večina dosedanjih nepravilno izbranih poslancev cele JueoslaviVe ne kaže zmožna delati po tem načrtu, potem ie treba takoi raznustiti ta parlament, razpisati volitve za državni zbor po principu enakopravnosti volilcev in pri teh volitvah se bo kazala če te srbsko, hrvaško in slovensko ljudstvo dovoli oprezno, da si izbira poslance. ki so nesebični in ooSteni rodoljubi. v katerih le prvo hrepenenje rešitev Jusroslavile in nlen blasror. Nai pomislilo vse stranke, da če požre Slovenilo Italilan In Nemec, bodo slovenski klerikalci delavci ln tudi komunisti ravno tako teptani, lcakor demokrati. — Madžar ne bo prizanesel nobeni stranki na Hrvaškem in na Srbskem bi ravno tako čutni, k a 1 so Madžar. Albanec. Grk. Turk in Runutn. Skuona vlada v Beogradu se na! zaveda, da ie odgovorna za blagor in čast lm» osla vile. in da Se ne poznamo nobenega možatega koraka, ki bi italijanskim grozodejstvom častno in energično odgovoril. farno )n nedemokratična ker ni prekoračil nobenega tozadevnega parlamentarnega skleoa. In fcllub temu le oo enem delu časooisia razburi en a masa videla le ta sklen pred sebol ta »e nanl sklicevala, dasiravno ga ni bilo. — ^ _ Psihologije mast Dr, r-n. Dr, Beneš in Tešinsko. Praga. 9. avgusta 1920. Drugo delanje razburlkve zadevat tešinskeea, vorašania in nlegove razrešitve. ie dovršeno. V stalnem odseku Narodne Skupščine se te z enajstimi glasovi nroti desetimi odobrila tešinska politika ministra zunanSh zadev dr. Beneša. Za dr. Beneša so glasovali poslanci koaličnih strank rikalet In Nemci. * ’ * ...... Kdor te oazno zasledoval dosedanjo dr. Benešovo oolitHoo pri do4> davanta državnih temeliev. se ni bal. kako bo Izpadla zadeva v narodni skupščini. Mod. ki te obenem s ore-zidentom Masarvkom iz nič napravil država te tudi v zadnji fazi gradkv« vedel, kal more. sme in mora. Tudi sicer stvar ni bila triko huda in težka, kakor bi se bik* zdelo na prvi ©ogled. Res te bito zadnje dni grozno mnogo burie. toda pihala te te iz mehov odo-žičnih strank, mase naroda so si ob teštaski razrešitvi, kakor san že Pisal. te oddahnite. Dr. Benešev ekspoze o njegovi te-šiuski politiki te interesanten donesek za spoznavanje metode antantnih konfcrcnclartev. Prerekovante malih narodov medsebol Uh ženka, kakor kričante neubogljivih otrok. — Antanta presoja nove države in državne narode do tem. kal pomenilo za brambo antante proti Nemcem fa» v zsdntem času proti Rušili. Samozavestnost malih narodov gospodom pridigarjem o samoodločbi narodov zaenkrat nič kal učinkovito ne impo-nira. Beseda alt ugovor od strani naroda. v katerem se posvetujeta. Um ne velia nič. končno narede gosoodie le do svolem. le to hočeta od tebe. da se ne držiš prekislo. Ker te Pollakov 22 milijonov. Cehov na le deset, so hneH Pollaki prednost. Bili so trenotki. ko le bila za Cehe na tehtnici košicko-bohumin-ska železnica in kormtaski premogo-konni revir. Da te to sedal dodeljeno Cehojn. za to se ie zahvaliti le previdni politiki dr. Beneša. Zanimiv donesek za psihologijo mas te v tel zadevi naslednle dejstvo: Eden najtežjih očitkov proti dr. Benešu te bil očitek, da je delal proti sklepom narodne skupščine, oziroma nienega odseka za zunanje zadeve, češ. da ie ta zavrnil arbitražo In se izrekel za vztrajanje orotl plebiscitu. V tem oziru te oa dr. Beneš čisto lepo vprašal: »Oospodle. kle pa te kak tak sklep, na katerega se skoro vsi sklicujete? In res! Takega skleoa. v katerem le govorila in se nami sklicevala vsa razburjena politična javnost. sploh ni bilo. Predno te namreč . pred tedni tozadevni odsek sklepal, te dr, Beneš odšel nemudoma v Spalo odsek se ni več sešel, in o direktivi. ki nai bi se te dr. Beneš držal, tudi sklepal ni. Ministru se za to ne more očitati, da ie delal neoarlamen- Kako je na Reki? Neki gosood. ki te zadnle dni prišel z Reke. se te odaslf v našem uredništvu in nam razmere v d’Aa» nanzilevl metroooli popisal takole: Kar uganla na Reki ln v okolici (TAnnunzileva ardltska soldateska preseva vse mete. Izgoni Jugoslovanov. Cehov in drugih narodnih elementov se množe od dne do dneva. Kdor ni Italilan. na Reki ni varen niti živUenia. niti lastnine. D’Annunzio postopa s prebivalstvom popolnoma absolutistično. Na Sušak ne more nihče, ki ne podpiše orel iziave. da »oglaša s tem. da se Sušak priklopi ItaliH. Kdor se do pičice ne strinja z d’Annunzilevim postopanjem, pride na takozvano »fcno listo«. Te nro-skriocile so polne predvsem Slovencev ta Hrvatov, oa tudi Cehov m Madžarov, ki Um d’Annunzto prav tako malo prizanašal kakor drugim nezadovoljnežem. Po mestu bodilo dan za dnevom votaki in nacionalistični izziva« z zastavami ta godbo. Kdor se italijanski zastavi ne odkrile. riskira živlienie. Lludle. ki ne odobravate neurejenih reških razmer, se zapostavljata tudi drugod. Predvsem orl aooviza-dii. Ker le draginla žhnl na Reki Strašna (kg govedine stane 180 K. liter mleka 18 K. laloe 7 K itd.), si lahko mislimo, kako težak ie tam oo-Jožal za neitalijansko prebivalstva V zadnlem času so ItalHani tzvedH kol-kovanfe avstrijskih bankovcev, ki so v veUavi za oromet v d’Annunzite-vern oašaliku. Bankovci nosilo sedal koleke z naoisom »Cttta di riume«. Za pet — šest teh reških kron se dobi ena italilanska lira. Kurz denarta pa te zelo nestalen ta ga določa oo večini d*Annunzlo sam s svoto ardit-sko gardo. Tudi cene živ&om se iaicc mentaleto. _ ,, . Varnosti ni na Reki nobene. Vsak- taJgu trgovca, ki te ob času italijanskih pogromov v Trstu In Istri iz strahu ©red nenadi arditske druhall zbežal na streho, so arditi ubili hi mu potem potisnili karabinko v roke. da bi bil s tem ocbvmien vsak sum o umoni. Napadi na meščane, ki govore slovensko. srbohrvatsko. čeShn ali kakršenkoli drug. neital Hanski lezlk. to vsakdan)! dogodek. Napadalci se nikoli ne kaznujeta. Večkrat se zgodi ravno nasprotno. Tako ie bil n. pf neki d’Amranziiev podčastnik, ki ie napadel ta ubil ženskega člana družine. Dri kateri ie stanoval, oohvalten In celo za en čin. povišan. Medtem, ko so neitaliansfej reški prebivalci. Cehi. Madžari ta Avstrijci vsal deloma zaščiteni, ond do svojem konzularnem zastopniku, drugi In tretli po svoiih vladah, se za Jugoslovane prav nihče ne briga. Zato so ti temboll Izpostavljeni besnosti d’Annunzitevih arditev. Med nliml se lahko vrše zločini kakor se komu zliubi. čestokrat prejemalo reški Jugoslovani pozivnice. da moralo zapustiti Reka ta odpotovati čez meta v 24 urah. V tolikem času sl seveda ne morelo preskrbeti nobenega notnega lista. Lastnino morata prodati za malenkosten denar Italijanom. Naihuiše pa lih zadene ob prehodu čez demarkacijsko črto. Ker so reveži brez potnih listov. Dostooa d’Aununzijevo vojaštvo z nlimi popolnoma samo-lastno. Mnogokrat se pripeti, da so taki nesrečniki na meti ustreljeni — česar se ne izve dolgo nikjer. Sele ko se kdorkoli spomni, da te bil svoi čas tudi tainta na Reki in da !e bil izgnan oreko demarkacijske črte. na ga gre iskat. izve. da ea ni več med živimi Po stari navadi le postal žrtev d’An-nunziteve vojske. — Taiko nam le pripovedoval izgnanec z Reke. Čudimo se posebno temu. da naše oblasti nikjer ne nastopita v obrambo življenja ta lastnine naših rojakov na Relld. Sal naša vlada menda ni tu samo zato. tla spravila četa državo z neprestanimi krizami v nove težkoče. temveč tudi zato. da se pobriga za dobrobit in blagoatanie svojih Mudi. t Polkovnik Gosset. Portret »zaveznika«. Naši zavezniki ao nam zelo naklonjeid. Mandat za okupacUo Primorja prepuščajo Italijanom — da lahko napadajo naše ljudi ta Jim uničujejo lastnino. Na Koroško ***# pošiljajo plebiscitno komisijo, bi Mvt v Nemški Avstriji ta dela za Nemško Avstrijo preživlja pa se Iz Jugoslavije, ta tako dalje. Ob Izpraznitvi Radgono nam Je antanta podala zopet komisijo. Vodi Je polkovntt Gosset. Zanimiv mofl Oglejmo sl ga neko-llko pobližje l Oosset Je Britanec. Olikan. Hladnokrvna. Tako ravnodušen, da se nM ne vznemiri, če stopi v Jugoslovanski nrad. Zato se ob takih prilikah tudi ne odkrije. Po do-mate obdrži kar čepico na glav! ta Jo sname šele tedaj, ko ga oblast opozori na njegovo netaktno obnašanja. Nastanil se Je Oosset v gradu Preuden. tal pri Apačah. Orad Je last nemškega ve-letndustrtjalca, Dunajčana Metala. Polkovnik Je moral imeti v gradu zelo zanimivo In ljubeznivo damsko družbo, ki ga Je držala naravnost na konopcu. Sicer bi ne bil od same užaljenosti, da se mora ločiti od dam, protestiral proti nemški evakuaciji apaške kotline In proti zasedbi tega ozemlja po Jugoslovanskih četah. Ko so naše čete zasedle apaško kotlino ta se Je poveljnik Jugoslovanskih čet, major Petkovič, nastanil pod Isto streho, kjer Je stanoval blagorodje Gosset, so se polkovnika z bogatimi dobrotami obložene Melnlo-ve mize priskutile. Tako s) Je vsaj mogočo razlagali Gossetovo Izjavo, da ne more stanovati n Jugoslovanskim majorjem pod Isto streho. K sreči Je dobil polkovnik na to lajavo srčen odgovor, ki ga ne zmore ravne vsak član Jugoslovanske vladet »Na fronti pa smo MII dobri v Istem strelskem Jarku z Vami!« Gossetovo obnašanje pri evakuaciji Radgone Je znam. Nagovarjal Je radgonskega postajenačelntka Malgaja, naj se zlaže, da Je svoje mesto v Radgoni zapustil prostovoljno, dasi so ga Nemci ed tam IztiraB S BllO. Gossetova komisija Je ob neki prilik! celo prišla Intervenirat k verlžaiškemu uradu v Gornji Radgoni radi nekega tihotapca, kateremu so naše oblasti zaplenile različno stvari. Za tihotapca se Je toplo zavzela. Bog sl ga vedi če ni bil prt tisti zaplembi oškodovan tudi Gosset! Pred kratkim se Je vršila v Lučanah na štajerskem proslava, v kateri so lučanskl Nemci slavili Gosseta In njegove zasluge za Izpraznitev »nemškega« ozemlja po Jugoslovanskih četah. Kakor pravijo poročila, se Je Gosset na tem slavju tako napil nemške gostoljubnosti, da Je pozabil celo na svoje pokoljenje In vzkliknil: »IJell der de«, tschen Stelermark«. Če so za ta vzklik ta. ročajo. Vsekakor pa sl ijo Je zaslužil ta Jim priporočamo, da to člmprej storet oicroa 100.000 me*. Dosedol d xw. i močnat te «Kwta všteti svete ožtad£ ietsk« armada m upala nanl ker ao j Kakor hitro oa zavzame širše dimen« *a varovale angleške volne ladte ln žila. te tudi Wraneel posvečen no« ker te bila fronta Wrangkrve armade • «mbj kot Djenikin ta drugi Razna poročila. Beležke. Napredek v naš) žurnallstlkl. Zagrebška »Riieč« poroča v svoK številki od srede. 11. t. m. z debelimi črkami, da se le njena poročevalska služba tako povzdignila, da dobiva njen poročevalec v Llubllanl svola poročila avlatičnim potom tako. da ga eventualni poštni, brzojavni in telefonski štraki ne motilo niti naimani Kaleor slišimo od druge strani, namerava Dodietni koresoondent »Riie&I«. da bo od vseh ovir popolnoma neodvisen. v najkrafšem času zgraditi lastno radio-postalo. ki bo ena nat večlih v Evropi ta bo sprejemala iz vime vesti Iz naloddaljeneiših kraiev. celo z vrha Himalaje. Monarhtta brez monarha. To ie danes Madžarska, kier se zastopniki krščanskega kurza priznavalo k principu »legitimnosti«. Vladajo« madžarski reakciionarci oovdarjaJo s tem čisto odkrito, da smatralo Karla za pravoveliavnega kralta. kar ie antantnim krogom do voli. saj skušalo sami isti načrt doseči s svolo Droslulo »donavsko konfederacijo«. Da kliub temu še niso poklicali Karla oziroma nlegovega sina Otona na prestol, od tega jih zadržuje previdnost. Madžari zaslediu-ielO obenem z monarhijo 5e drugi cill: dosego obnovitve zgodovinske Ogrske iz leta 1914. s pritegnitvijo slovanskih in rumunskih kraiev. Zadnii im. Vsi klini, ki Jih te antanta zablfa od j. 1917 V rusko telo. so izruvani, le eden se še drži in z velikim veseljem »e razglaša nlevovo delovamie. To te general Wrangel. posledmli up antante. Wrange1 je nemškega poko-lenia caristični gardni častnik, leta 1914 poveljnik nekega kavaleriiskega polka. Med vojno je bil neznan. Ko le bila Deniiklnova armada Dotolčena, se te Wranglu posrečilo en del čet rešiti, na Krim. kamor so hiteli pod nlegovo Dovelle prostovoljci iz Turške. Kavkaza. Romuniie. Bolgarske in Jugoslavije. Iz teh razbitih posameznikov le napravil Wrangel malo. toda dobro disciplinirano armado Angleško - francoski delavski sporazum as slučaj kontakta s Rusijo. LDU. Nauen, 11. avgusta. Po vesteh ta Amsterdama so se angleške ta francoske socialistične organizacije sporazumele glede skupnega nastopa, če bi se proglasita vojna proti sovjetski Rusiji. V 19 deželah so sklenili, da v tem primeru proglase generalno stavko. Kakor javlja »Vorwftrts« Je zveza nemških strokovnih organizacij dobila Iz Londona sporočilo, da bodo zadržali ves vojni materijal v Londonu v primeru, da Anglija intervenira v rusko-polj-skesu sponi. Ameriško stališče v poljskem vprašanju. LDU Washington, 11. avgusta. Državni departement Je italijanskemu poslaniku Izročil noto kot odgovor na Italijansko vprašanje glede nazorov ameriške vlade Zedinjenih držav v poljskem vprašanju. Državni departement Je odgovoril, da ameriško ljudstvo želi teritorljatao neodvisnost In Integriteto Poljske. Zedtalone države ae vidijo v stremljenju gotovih krogov, da se sklene premirje, nič - neumestnega, ne morejo se pa udeležiti vseevropske konference v tem vprašanju. Rusi prekoračili železniško progo Varlava-Mlava. LDU.Nauen, 11. avgusta. Ruske čete so prekoračile Železniško progo VarSava-Mlava ta so na ta način odrezale severno krilo poljske armade od centroma. Cečkl socUalbtl proti prevozu vojaškega materljala v Poljsko, Madžarsko ta Romunijo. LDU. Praga. 11. avgusta. Od nedelje naprej priobčuje »Pravo Lldu« pozive na organizirane uradnike ta delavce proti prevozu materljala na Ogrsko, Poljsko ta Romunsko. Nemški komunisti groze s stavko. LDU. Nauen, 11. avgusta. SpartaklstlC-ao glasilo »Dle rote Fahne« Je objavilo nov poziv komunistične stranke, namenjen vsemu nemškemu delavstvu. V pozivu Je Izjavila komunistična stranka, če dovoli nemška vlada, da se njena nevtralnost kril s tem, da se dovoli prevoz vojnega materijah to čett namenjenih ca Rušilo, da bo v benlh čet ne bodo pusttU več vkrca« se. Ameriška vlada ln Rusija. LDU Amsterdam, 11. avgusta. Po poročilih Iz Wa«JiIngtona se bo ameriška vlada uprla proti vsem odredbam, ki bi navalalo v odkrito vojno zaveznikov proti RusllL Angleški liberalci proti angleški Intervenciji v rusko-poljskem konfliktu. LDU. Pariz, 11. avg. Kakor se poroča Iz Londona, Je neodvisna liberalna stranka nocoj zborovala v Londonu. Skl e. nlli so protestirati proti vsaki Intervenciji Anglije v rusko-pollskem konfliktu, bodisi s pošiljatvljo čet ali municllo. Pozvali so vlado, naj delule za vzpostavitev splošnega miru. Poveljstvo nad poljsko armado prevzel Francoz. LDU Pariz, 11. avgusta. Po poročilih Iz Varšave Je prevzel poveljnlštvo poljske armade general Weygand. General Weygand Je predlagal, da s« začasno Izprazni Vzhodna Galicija In ljublinsko ozemlje. Obrambni svet tega predloga še ni odobril, ker bi se na ta način Poljska znttejšala za polovico svoje dosedanje velikosti. Antanta so Je v poljskem vprašanju sporazumela. LDU. Lyon, II. avgusta. Agentura Reuter javlja, da so došll zavezniki glede poljskega vprašanja do sporazuma. Ker pa Je potrebno, da ta sporazum odobri tudi angleški parlament, bo Lloyd Oeorge podal v parlamentu tozadevno Izjavo. Sestanek Glollttl — MlUerand — Lloyd George . > LDU Reka, 12. avgusta. Glede pregp* vorov med Oiollttljem, Mllierandom M Lloyd Georgem prinašajo italijanski časopisi, da o teh pogovorih ni nič stvarnega znano ter pristavljajo, da so se pri teM razgovorih najbrže posvetovali o Jadranskem problemu s ozirom na pogajanja * Jugoslavijo, dalje o gospodarski lu finančni krizi Italije ter o odnošajih z Rusijo. Na vsa vprašanja Italijanskih časnikarjev Glollttl uporno molči. Seja permanentna parlamentarne komisijo v Rimu. LDU. Reka, 11. avg. Permanentna parlamentarna komisija za zunanje posle v Rimu. Je Imela v ponedeljek zvečer sejo m kateri so obširno razpravljali o vseh vprašanjih zunanie politike, zlasti o Jadranskem vprašanju ter odnošaiih proti rusko-polj« skemu konflikta ta proti Avstriji. Mini st el ■a zunanie posle grof Sforza Je na vsa vprašanja obširno razpravljal. BolJševiško frontno poročilo. LDU Moskva, 11. avgusta. Brzojavno poročilo ruskega generalnega štaba od 10. t. m.: Naši boji v smeri proti Novo Oeorgt-Jevsku so dovedli do uspehov, tako da smo prodrli 100 vrst vzhodno od Makova. Na obeh bregovih reke Buga naše četo nadvladujeta sovražnika, ki se umika proti zapadli. Naša armada Je zavzela pozicije 17 da 30 vrst zapadno od Buga. Dne 9. t. m. te padlo v naše roko mesto BJela. Upati da se v kratkem polastimo Vlodave. Seve-ro-zapadno od mesta Brody smo osvolUJ I?adz1echow. Ob Seretu se vrše boji za Buczacz. Na krimski fronti Imajo naše čete trajna uspehe. Za vojaškega povellnikai Vasiljev. Protlbollševiška revolucija v Baku. LDU Loudon, 11.-avgusta. V Baku J« Izbruhnila protlbollševiška revolucija. Franclja priznava WrangIovo vlado. LDU Pariz, 11. avgusta. Francoska vlada Je sklenila, da vsprtčo vojaških uspehov prizna vlado generala Wrangla kof dejansko vlado Južne Rusije, ker sl je general svojo mo6 zagotovil ta ker Je Izlavtt, b- —n— a-ml—uii—. V Sehastoool se bo poslal francoski dlplomatični zastopnik z naslovom višjega komlsaria. Stavka v saarskem ozemlju. LDU Mainz, 11. avgusta. O stavki 'f saarskem ozemlju poročajo Iz Saarbriickna, da Je vladal dosedal v mestu popoln mir. Pred lavnimi zgradbami so postavljen* strojnice, tanki in oklopni avtomobili. Stavkajočim se nameravajo pridružiti tudi železničarji. V Saarbrflcknu izhaja samo so« cljalnodemokratsko glasilo. Grki zasedata Tracljo. LDU Atene. 11. avgusta. Zasedanj* Vzhodne Traclje po grških četah se v red* nadaljuje. Grške čete so dospele do polotoka Galllpoll. Kandidat ameriških demokratov n podpredsedstvo. LDU. Washlngton, 10. avgusta. Frani* ta Roosevelt le formelno sporočil demokratski stranki, da sprejme kandidaturo z* podpredsedništvo. Nemška visoka šola za politične voditelj«, LDU. Nauen, 11. avgusta. 8 sodelovanjem državnega urada In posameznih nem« ških držav se otvori jeseni v Nemčiji p« vzoru pariške »Ecole libre dessctences po-litiques«, visoka šola, ki bo vzgajala nemške politične voditelje. Učenci te šole bodal državni uradniki, vodje strokovnih organizacij, časnikarji Itd. Učitelji bodo nekdanji državniki, vodje političnega in gospodarskega življenja ter izvedenci v politični ta gospodarski praksi. Gospodarstvo RAZDELITEV BIVSEOA AVSTRIJSKEGA BRODOVJA. Bivši član naše mirovne delegacije. Andrlja Radovič, ki se mudi Sedaj v Beogradu, Ja Imel s sotrudnlkom »Pravde« nastopni razgovort Znano Je, da Je na zaves-nlški konferenci v Londonu, dne 21. novembra 1919, bilo sklenjono, da se bivše avstro - ogrsko brodovje razdeli tako, da pripadajo Jugoslaviji vse one ladje, ki so last Jugoslovanov, a Italiji one, kolih lastniki so ItallJanL Ostanek Je bil prisojen Angliji ta Franclji Po londonskem sklepu nam, odnosno Italiji brezpogojno pripadejo vse ladje Izpod 2000 ton. ostale pa pod gotovimi pogoji. Ta londonski sklep, ki Je bil uradno priobčen v naši delegaciji, do dane« ni Izpremenjeo, a 8« m in J ukinjen. V resnici Imamo doslej 6 ladij, NI dvoma, da se bo omenjeni sklep glede razdeilive bivšega avstro - ogrskega brodovja tudi Izvršil. Naša delegacija v Spajl Je zahtevala, naj se te ČImpreJe Izvede. Nato Je sotrudnlk »Pravde« opozoril Radoviča, da so beograjski II- stl nosili ta objavili neko UJavo Italijanskega ministra za zunanje posle, grofa Storž«, ki Jo Je Imel v parlamenta, po kateri im« vse blvP» a- stro-ogrske brodovje pripusti Italiji. Rs -vič Je n« to odgovoril: To kaf so prinesle naše novlne, ne odgovarja resnici. Iz samih Italijanskih listov z dne 23, julija t. I. Je razvidno, da Je g. Sforza Izjavil: Kadar se Izvrši razdelitev bivše av-stro-ogrsko mornarice, potem bi prišle P od italijansko zastavo vse ladje, razen onih* ki so v posesti pravih državljanov Srbov, Hrvatov ta Slovencev. Sforza Je to Izjavil, ker sta Anglija ta Franclja odstopili svo| del Italiji. Končno Je Izjavil Radovič: Tak* torej stoji ta stvar. To Jo bilo treba ugotoviti, ker le bilo neprestano razburjenje * našem narodu, zlasti pri enem deta, ki Je 11 tem vprašanju posebno Intereslran. — LDU, it« iti 193. atov. „ J OllOBLAVUA" dne 18. avguata 1900. Dnevne vesti. Stran & — Nemško tolovaistvo v ŠpHJa. Koniai so Jugoslovani izpraznili Spi-lie in ie odšla ob m cin a komistia. že se ie pričelo nad Slovenci maščevani« do stari nemški navadi. Hailovd so aranžirali procesije »navdušenla« z trodbo iz Strassa. Ernuža in Cmure-ka. Ker niso »navdušeni« Špiličani izobesili nobenih zastav — Izgovorili so se namreč, da jih nimajo. ie od-drdra! v Strass avtomohil in kmalu nato ie bilo Šnilie v straskih zastavah. Za prooesiip »boljših« pa se ie privalilo naieto spremstvo, nakar se ie nričel vandalizem ondi vsemu, kar ie le dišalo no jugoslovanstvu. Župnika so vsega onliuvali in če bi ga ne bilo vzelo v zaščito orožništvo. bi ga bili ubili. Gostilničarko Krel ie nemška drhal pretepala po nagem telesu. Slovenski krčmar Ploh se le rešil gotove s«;rti samo s tem. da se ie rešil gotove smrti samo s tem. da se ie o nravem ča^u skril. V gostilni so mu vse razbili, oooiii in poiedli. Dva zaostala slovenska finančna stražnika so rešili orožniki le z naivečiim trudom. 11 koncu ie nemška drhal zagrozila. da bo tudi večkrat udrla čez meio Naše oblasti na te grožnie nemške fakinaže opozarjamo. Kdor se zavaruie začasa, se zavamle dvakrat! — Sestanek poštnih uradnikov in urad-nlc v Sevnici. V nedeljo, dne 8. avgusta st ie zbralo velik« Število uraanlštva posavskih poštnih- uradov v lep! dvorani hotela Triglava, da se pogovorilo o različnih službenih Interesih, katere bi naj koristile ne samo ugleda osobja, temveč tndt prometa. Sklicatelj sestanka je pozdravil .navzoče, pojasnil namen sestankov, kateri naj bi st b| goitir^ TlSCC v razc,h kral'»>- Na "Jih varS in «ŽMJeaK »Poznavali tovariše In tovarišice, premišljevali nalt skupne naloge, ter se posvetovaU o razll£ n h naredi,ah za jednakomemo delo. katero bi getovo najbolj koristilo ugledu poštne uprave. Sestanka se je udeležil tudi predsednik društva poštnih uradnikov in uradnic, Id je poročal o delovanju našega društva in razložil bodočo praginatiko, katera bi naj še letos zagledala luč sveta. V debato je poseglo več tovarišev hi tovarišic, kateri so enoglasno sklenili poslati dve obširni resoluciji poštnemu ministrstvu v Beograd in ravnateljstvu v Ljubljano. Vsi to-vartfl so z veseljem pozdravljali v tem smislu nameujene sestanke In sklenili, da Re prihodnji sestanek vrši meseca septembra. Dan in kraj se pravočasno naznani. — Obrtna razstava hrvatskega radlla v Zagrebu — se otvori 18. avgusta in traja do 3. septembra t. 1. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani Je Izposloval pri obratnem ravnateljstvu Južne železnice legitimacije za enkratno polovično vožnjo HI. razreda osebnega vlaka od pollubne posta. Je lužne železnice v Zagreb in nazaj. Obrtniki, obrtna društva in zveze, k! se hočejo udeležiti te razstave naj se obrnejo takoj na Urad za pospeševanje obrti, ki Izdaja H legitimacije. Želeti ]e, da se obrtniki udeleže te razstave v obilnem številu. — Tobačna trafika v Lokah pri Trbovljah .štev. 98 Je razpisana potom Javnega natečaja do 10, septembra 1920. Enoletni kosmati dobiček Je znašal 18.043 K. Položiti se mora predno se ponudba Izroči 1600 K Jamščine. Otvoritev telefonsko centralo z Javno govorilnico pri poštnih uradih Grosuplje In Poljane nad Škofjo Loko. Pri poštnih uradih Grosuplje in Poljane nad Škofjo Loko se Je otvorlla 2. avgusta t 1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet L Splošno društvo Jugoslovanskih 1920 Ob ,9. „„ v "7“ Ljubljani. V korist društva prosTudiLuvI odbor. £ — Prošnja. Potom »Jugoslavije« so I*- Vodeli v ArgentiniJJ za belokranjske pisanice. V Buenos - Airesu vlada za pisanice Veliko zanimanje. To priča dopis, ki ga Je Prejelo lz tega mesta šolsko vodstvo v Adlešičih. Da pa pomoremo našim revnim belokranjskim rojakom, prosimo gospode trgovce, da javijo omenjenemu šolskemu vodstvu, kje bi se dobila »prlžiljka« (Blau-nolz), ki se neobhodno rabi za barvanje Pisanic. Ljubljana. = Mestni magistrat In stanovanjska beda. Kakor mnogo drugih, tako Je tudi »Zvezni tiskarni« poverjeništvo za sociialno skrbstvo odpovedo n fen e dosedanle lokale na Starem trgu. Lastništvo tiskarne Je tri mesece zaman iskalo nrimeniega stavbišča v Liublianl. ko va se Je Končno odločilo zidati v okolici. Je v!lc^al proračun za skromno. 10 m n , o ‘n 40 m dolgo enanadstropno Dostoole. ogromno vsoto 2,012.000 K. «irfvV'v^,e *^vezna tskarna«. miliion-.J^dietie le do mnenju dr. Oosar-'evm »izvedencih«, ne orernore. Ker , Dover ieništvo za sociialno skr k.- » sivo »1 odnehalo od rvottK zahtev ki zagrozilo z deložlranlem. I« lastništvo tiskarne sklenilo UDorabitl skla dišča ta drvarnice Peskov« hiš« v "VVolfovi ulici št. 1 za tiskamlške prostore. Po načrtih, ki iih Je napravil stavbenik. M bilo treba v ta namen odstraniti le tri oovorečne zidove ta povečati Dritilčna okna. H.ša. Id tala sedaf tako proti Liubllanici kakor tudi proti V/olfovi ulici maihna zamrežena okna., kakor so običajna le v zaporih, bi dobila s tem mnooo lepše lice. Lastništvo le prosilo pri mestnem magistratu za dovollenle prezidati omeniene prostore, a ta ie! le po večtedenskem omahovanju prošnlo odbil, dasiravno le ministrstvo za sociialno skrbstvo v Beogradu izdalo naredbo. po kateri naj se občinski sveti v slučata hišnih prezidav ne drže več stroco dosedanjih stavbenih predpisov in da nal hišnim posestnikom v vsakem oziru pomaga Jo. Kako nal se torel sedal vprašanje reši? »Zvezno tiskarno« meče iz nlenih dosedanjih prostorov na Starem trgu poverjeništvo za sociialno skrbstvo na cesto, drugih prostorov ni mogoče dobiti, novegajjoslonla si tiskarna ne more Postaviti In edini še mogoč izhod. prezidavo pritličnih prostorov v VVolfovi ulici št 1 prepove magistrat. In vendar bi se dalo Iz nlenih dose-danlih prostorov na Starem trgu napraviti še to Jesen tri stanovanja. Po-stonanie našega magistrata nam le naravnost ueumevno. ko le vendar dovolil dvigniti neko hišo na sv. Petra cesti za eno nadstroole. clasirav-no stoli Ista cesta 2 m Izven stavbnega načrta, medtem ko bi se v tem slučaiu odstranili le triie oonrečni zidovi in bi se zunanjost hiše vsted povečanja oken samo zleošala. Mislimo, da komentar ia ni treba. = Deložlran milijonar. Stanovanjski urad ie pustil včeral popoldne s silo izprazniti stanovanfe znanega ljubljanskega trgovca g. Stacula. ker se v nobeni obliki ni hotel pridružiti stanovanjski akcili sociialneea skrbstva. Ista usoda bi morala zadeti tudi g. Szantnerla. ki Da se ie rešil s tem. da se le v zadniem hipu »odkuoil« s Dristoooni k »Stanovanjski zadrugi«. = Demonstraclla uslužbencev tobačne tovarne. Po 11. uri dopoldne ie bMo včeral nred tobačno tovarno živahno vrvenie. Nekateri delavci in delavke so ored tovarno na glavni cesti napravili močan kordon ta vsem delavkam in delavcem javili, da se mora vse delavstvo udeležiti demonstrativnega oohoda pred delegacijo ministrstva financ na Krekovem trgu. Od tovarne se ie na to počela viti dolga vrsia delavk in delavcev oroti omenjenemu trgu. Povorka, b roječa nad 1400 delavcev in delavk, ie bila popolnoma mirna ni bilo ni-kler čuti niti enega klica. Namen demonstracije le bil. ooozoriti finančno unravo na izplačilo že v aprilu dovo-lienih dravinjskih doklad. Posebna delavska deputaciia se le zglasila ori delegatu dr. Savniku. Delavci groze s stavko. —- človeško okostje so našli včeraj na prostora pred hotelom Slonom, kjer Se gra. di novo poslopje za Ljubljansko kreditno banka Pred potresom se Je nahajala na omenjenem prostoru vojaška bolnica hi oskrbovailšče In kosti iebajajo najbrže Iz tega časa. — Neumestna dobrodelnost. Bogati lesni trgovec Lesoglav, doživlja zadnje Čase v Ljubljani kinematografskoijubezenske dogodivščine. Ne samo, da ga Je zapustita njegova Izvoljenka, sedaj ima zopet smolo * neko ljubko Oizellco. Seznanil se Je bil »“bčerkTa'eL^*!?!^ mamk° ta n ».r ., Mamka mu Je počela tožiti o svoji marljivi hčerkici, ki da ie i naobražena, toda nikoder ne more *dobM prave službe. Trgovec se Je pokazal usmiljenega in po dolgih preudarkih Je v* e! Gl zellco v svo!o službo, da mu bode zunaj na deželi zapisovala les In vodila račune proti dnevni plači 100 K. Kakor sedaj lesni trgovec pripoveduje. Je Izdal na račun pla-9* Olzellcl 200 K In Ji kupil nove čevljičke in nov eleganten plašč. Ko Je prišel dan nastopa težke službe, se Je pa Olzellca skesala ia njena mamica Jo noče pustiti tja na kmete les merit. Trgovec je baje olajšan za 4700 K. I — Kaljenje nočnega miru. 2e veti časa I *• baje pojavlja vsak ponedeljek v stan o- j vanju nekega brivca na Poljanski cesti pesno v noč hrup In kričanje. Razgrajači naj blagovolijo pomisliti, da J« noč za spanje, ne pa aa razgrajanje. - Tehniška fakulteta Jugoslovanske univerze v Ljubljani. Dne 11. t. m. se Je ustanovil Gradbeni komltet za nastanitev tehniške fakultete z nalogo, da preskrbi 5e za letošnjo Jesen potrebne učne prostore za III. letnik fakultete v začasnem oblek;s, ki ga bode treba nujno graditi. Komltet *e 1« obrnil za podporo predvsem do naših denarnih zavodov, da mu pripomorejo z Izdatnimi podporami do uresničenja načrta. Ako fakulteta ne dobi letošnjo lesen nujno potrebnih prostorov, bodo Ljubljanski vf» sokošolcl-tehnlkl primorani, ah študij opustiti, aU pa ga nadaljevati drugje. Obe zad-nle Imenovani možnosti bi nam bttl v ne-djg'edno škodo. V torek 17. t. m. ob polu 16. uri se bode vršil v deželnozborskl dvorani dvorca sestanek predstavnikov vseh naših denarnih zavodov, na katerem se bode določil način, kako rešiti gmotno stran načrta. — Ljubljanski trg. Na ljubljanskem trgu se občinstvo često zgraša nad navidezne nezrelim sadjem, osobito slivami, kar dobi izraz tudi v našem časopisju. Opozarja občinstvo, da gotove vrste sliv nikdar ne postanejo rdeče ali modre; temveč ostanejo deloma zelene, čeprav so popolnoma zrele. Zrelost naj se skusi le na mehkotl. Opozarja se občinstvo, da veliko najtežjih slučajev griže povzroča s prahom ta drugo nesnago inficirano sadje, ki se uživa nezadostno oprano In neolupljeno. — Mestno tržno nadzorstvo. — Mala kronika. Kovinarski strugar Franc Holler z Dunaja je prišel lz Trsta ter se ustavil v Ljubljani, čakajoč na vlak proti Zagrebu. Namenjen Je bil v Romunijo. Ker ni mogel nikjer dobiti prenočišča, Je spal v vestlbulu glavnega kolodvora. Tu ga Je nekdo okradel. Pobral mu Je vse dokumente, vozni listek do Romunije In 167 kron. — Velike sitnosti Ima neki rač. praktikant Južne železnice, ker se Je na Zaloški cesti na svojem stanovanju Igra! s revolverjem ter streljal. Krogla p* J« tako blizu letela mimo neke žene, da bi Jo bil kmalu ubil. Zaplenili so mu revolver. — — Na prvi občni zbor kluba »Soča«, k! se vrši 14. t. ra. ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma, se vabijo brez razlike stanu in strank vsi moški In ženske iz zase. denega ozemlja. Dnevni rt.I: Nagovor sklicatelja in pojasnilo o nameuu ustanovitve kluba, poročilo blagajnika, volitev, slučajnosti. Shod posetljo tudi poslanci Iz zasedenega ozemlja, ki bodo govorili. Pridite vsll K Maribor. Mariborsko gledališče prične novo sezono 15. septembra. Vprlzorl se trodejan-ska drama »Sužnji«, ki jo Je napisal domači avtor g. R. Rehar. Za novo sezono Je angažiranih mnogo novih igralcev, med njim! več članov bivšega tržaškega slovenskega gledališča. Gledališki repertolr se letos raa širi tudi na opereto. Mestno kopališče Je od 4. t. m. dalje zopet otvorjeno. Mariborska podružnica »Državne posredovalnice za delo«. Od 1. januarja do 31. julija t. 1. se je zglasilo v Zavodu nad 7280 strank, In sicer nad 298 delodajalcev In nad 4290 delojemalcev- Posredovanj se je izvršilo 2837. Mariborska podružnica »Državne posredovalnice« Je prevzela vse posle začasno zaprte celjske podružnice In daje v vseh posredovalnih zadevah brez. plačno točna pojasnila. Ceffe. Planinskega tabora na Obira 15. i m. se udeleži tudi celjski odsek slovenskega planinskega društva, če se prijavi zadostno število udeležencev. Zletnlkl ln turisti naj se v ta namen nemudoma priglasijo ▼ pisarni g. Ferleža v Narodnem domu. Slovensko napredno dljaštvo Je priredilo v nedeljo 8. t. m. v hotelu »Union« tombolo, ki je Izpadla zelo povoljno. Del čistega dobička prireditve dobi dijaška kuhinja v Celju. Koroško, Velikovec. Dne 7. t. m. sta dva neznanca. naibrže iz cone B. na cesti blizu trozda napadla Tereziio Korak, ki Je doma iz Srednjih Truženj. Eden lo te uriiel za roko. druei pa h ie preiskal nahrbtnik ter zahteval od nle denar ia. mesa in iaic. V tem trenotku se le zaslišalo petie fantov, ki so peli nekfe v bližini, nakar le ženska pričela kričati. Oba zločinca sta DObeenila. Grabštain. Dne 10. t. m. so hodili do Grabštainu štirJe CelovčanJ po hišah in ponujali sukanec na prodal. Pri tej priliki so v ttumjsah, v hiši Alberta Kutela. ko ni bilo nikocar doma. pokradli vso obleko ta Deriio. mnoco zlatnine in srebrnine ter denarja, skratka ukradli so Kuteiu ves nleeov prihranek. Kute le ves obupan, ljudstvo Ve razburjeno do skrataostl. To »o posledice teza- da sme lz Celovca vsakofaka sodrza v naše, doslej tako mirne in zadovolln® krale. Primorje. Komlslla t tržaškem »Narodne« domu«. V pondcllek le obiskala dozo-rišče tržaškeea »Nar. doma« posebna komisi ia. v kateri »o bili tehnikL pravniki, zastopnik kvesture, oddelek karabinjerjev ter dr. Slavik kot zasboonik »tržaške hranilnice ta posojilnice.« Prczieda stavbe so se udeležili tudi stavbeniki Martelanci. Komislta ie imela naloero ugotoviti povzročeno škodo. PODROBNOSTI K NEMŠKEMU ATENTA. TU NA VLAK. V nedeljo dne 25. julija 1920 Je vozli vlak št. 1914 labudske Slovenca Iz Labuda Libelič in okolice, ki *o se vračali s protestnega shoda ▼ Velikovcu, ta druge potnike, skupaj približno 300 oseb Iz Dravograda proti Labudu. Med postajališči Dravograd ta Rabensteln pri 83.5 ion, kjer se nahaja gramozna Jama In kretnica, rapazl strojevodja, da leži na tiru podklada takozvanl »Keller« s katerim ustavljajo na postajah posamezne vozove. Strojevodja Kline močno zavira, tako da vlak, ki je vozil s hitrostjo 30 km ne trči z vso silo ob podklado. Lokomotiv* Je porinila podklado še par metrov naprej, dokler te ni ustavila In Je odstranil strojevodja nevarno zapreko, če bi ne bil strojevodja nevarnosti o pravem času zapazil, bi bD vlak gotovo skočil s tira ta se prevrnil v Dravo, ker Je ravno na tem mestu tir tik ob Jako strmem bregu reke. Ker Je bilo jasno, da je bil s tem nameravan atentat na slovenske zborovalce, so orožniki takoj poizvedovali ta dognali sledeče: V soboto dne 23 julija 1920 zvečer so se zbrali v hiši Pavla Miillerja v Labudu v sobi »Burschenzlmtner« glavni kolovodje Nemcev ta nemčurjev v Labudu In sicer: Alojz Tonhauser, Hans Kunzer, Osvald Gritsch, Prane Dubrovulk ta Alols Domnlg. Na tem sestanku )e po Izpovedi Osvalda Qritcsha Alojz Tonhauser rekel tole: »Jutri Imajo Čuši protestni shod v Velikovcu; pri njih prihodu moramo močno kričati »Heil«. Potem moramo nekaj podvzetl, da se bo vlak pri povratka s Čuši — Slovenci v Dravo zvrnil; seveda to J« treba na skritem kraju železnice podvzetl, da se gredo kopat v Dravo; za to zadostuje ena ročna granata, ker pa Iste ni pri rokah, bi zadostoval en ko* železa ali lesa.Nato je menda Osivald Gritsch odšel; kdo Je atentat Izvršil, mu ni znano, misli pa na Jožefa Strutza. Dejstvo Je, da so v nedelio na slovenski »žl vilo« klic odgovarjali Labudčanl z »Hetl Deutschdsterrelch«. Tudi Alojzij Domnlg prlpozna, da so se pogovarjali, da M bilo dobro kaj podvzetl proti Slovencem ta sicer kaj nastaviti pod vlak, da bi se ponesrečili. Drugi pa vse ati deloma tale. Pripomniti Je treba, da so vsi omenjeni pod ključem razun Jožefa Strutza, U jo ta nemara popihal čaz mejo v nemi. A vsi rilo. Ta slučaj zopet kaže, da so naši nasprotniki v svojem besnem sovraštvu zoper vse, kar Je slovenskega, pripravljeni Izvršiti največje zločine, le da bi nam kolikor mogoče škodovali. Prav nič niso pomislili, ko. liko drigocenlh človeških življenj M bili uničili, koliko gorja bi povzročili, ko M se bila njih nakana posrečila. In da bi lažje Izvrševali taka ta podobna grozodejstva v celi coni A zahtevajo, naj se odpravi dem. črta med conama A ta B In naj se odprti široka vraža tolpam njihovih agitatorjev ln teroristov. K OROŽNIŠKEMU VPRAŠANJU. Kot poznavalec razmer v katerih se nahaja naše orožništvo, čutim se primoranega, da obelodanim nekatere strani ujlhove-ga ne zavldnega položaja v, nadi, da bo ta apel na Javnost pri merodajnih faktorjih našel odziv ta s tem dosegel svoj cilj. Krivična ln večino orožništva žaleča Je bila maja meseca izvršena regulacija činov po novem ustrojstvu nale vojske, ker Je vsebovala za mnoge ne napredovanje, temveč degradiranje; V bivši Avstriji namreč postal Je orožnik po enoletnem poskuš-nem službovanju korporal ta s tem podčast. ter si Je po 12. letih službe pridobil pravico do certifikata ta vstopa v civilno državno službo. Po Izenačenju činov v maja t. L pa so postali prejšnji podstražmojstrl (Vlce-vachtrnelster), ki že Imajo vsaj po 10 let in več orožniške službe, dejstviteljnl kapla-ri tlt. naredniki; izgubili so torej podčastniški čin ln bili degradirani na položaj moštva, ker v srbski vojski kaplar ni podčastnik, temveč spada med moštvo. To žaljivo »Izenačenje« ni bilo samo slabega moralnega vpliva, temveč J* imelo tudi zle posledic* za orožništvo v materijataem oziru. Znan ml Je slučaj, da Je prejšnji pod-stražmojster (sedan)l kaplar tlt. narednik) po preobrata dobil 1. 1919. od poverjeništva za notranje zadeve certifikat za civilno državno službo, v katerem Je bil Izrecno naveden kot podčastnik ta Je torej na podlagi certifikata prosil za predlaganje za po-skušno civilno prakso. Z ozirom na naredbo vojnega ministrstva od 6. junija 1 L Pod. P. br. 2992 odnosno komande V. orot-brigad* od 4. JnlUa t. L štor. 17 pa ma H bila prošnja odbita, češ, da kot kaplar ni podčastnik, a od komande se pa morejo predlagati 1* podčastniki za poskušno civilno praksa fn to ne glede na dejstvo, da Je Imel mož že poldrugo leto v rokah certifikat, v katerem Je bil označen kot podčastnik In da je bil že pod Avstrijo skoro 10 let podčastnik. Ako Je i* bilo orožništvo milltarizlra-no, J* bilo potrebno dati mu Iste pravice ta ugodnosti, kakor Jih je dobil aktivni podčastnik pri trupi. Služba poslednjega se nikakor ne more primerjati s službo, ki lo vrši orožnik, pa vendar Je bilo vprašanje činov aktivnih podčastnikov bolj pravilno rešeno kakor pri orožnikih In tudi v ms.!*' ugodnejšem stališče rljalnem oziru so na kakor orožništvo. Nadam se, da bo ta apel na merodajni faktore Gostoval hi pripomogel, da b« orožništvo prej Jco mogoče prišlo do svoj« pravice. H. Sokolstvo. Zlet v Maribora naj bode dostojna ms« nlfestactja Sokolstva. Na vse podle napad« na Sokolstvo odgovorimo z delom — zat« bratje ta sestre, ue odlašajte In porabit« zadnjih 14 dni za priprave za zlet v Maribor. Po vseh društvih zblralto zletne fonde, da omogočite slehernemu bratu udeležbo na zletu. Sokolski zlet v Mariboru dne 29. avgusta 1920. Ponovno poživljamo vsa bratsk« društva, da takoj javijo svojim župam število udeležnlkov In te zadnji čas do 15. t m. Isto Sokolskemu Savezu SHS. Vsa društva so dobila pozive za prijave tudi oi zletnega odbora v Mariboru. Poslane pol« naj društva točno izpolnijo, prlložo dena* za obode ter Jih odpošljejo Zletnemu odboru v Maribor. Poživljamo vsa bratska dra. štva, da store svojo dolžnost, kar najbolj točno, Vge priprave za zlet v Mariboru so v najlepšem teku — prijave o1 vseh strani so velike ta Je pričakoviH ogromne udeležbe. V Maribor vozilo posebni vlaki, katerih odhod bode pravočasno !*Wjen V 'J-n|a Je polovična