1923 ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZUAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJZMAJZMAJZMA JZMAJZM A J34AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJ ZM A JZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJ ZMAJ ZM A J1^ ZMAJf ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ gla) zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 7~9 JULIJ-SEPTEMBER 1984, leto XIX 1. povečati je potrebno prodajo tako, da bo iz tega naslova na domačem trgu ustvarjenih mesečno 15 starih milijard dinarjev -za realizacijo zadolženo komercialno področje za prodajo ter sektor proizvodnje za produkcijo 2. zmanjšati zaloge materialov in izdelkov ki vežejo obratna sredstva. Izdelati projekt minimalnih in optimalnih zalog za vse materiale - zadolžene priprave dela in nabavna služba -tako, da bo na tem ustvarjenih 4 do 5 starih milijard din glede na stanje 3o.6.1984 5. realizirati planirano količino baterij in svetilk za izvoz iz programa TOZD Baterije v višini od 25o do 3oo.ooo dolarjev do konca leta. ♦»»:♦»»»>»»»»»»» ZAOSTRITI tudi delovno disciplino Uresničevanju akcijskega in pred-sanacijskega programa ter problematiki osebnih dohodkov v Zmaju so bile namenjene poglobljene razprave na skupnem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v sredo 19. septembra 1984. Uvodni del sta prevzela direktor Zmaja Rudi Vavpotič in vodja plansko organizacijskega področja Rado čope, ki sta prisotne seznanila s finančnim stanjem in oceno poslovanja do konca letošnjega leta. Slišali smo vse proučene možnosti glede na gospodarska gibanja, v katerih bo intenzivno potekala naša usmeritev k pokritju izgube, prikazane v prvem polletju. Naslonjeni na akcijski in predsanacijski program bo treba mobilizirati vse sile in sposobnosti, da bi koncem leta izšli pozitivno kljub povečanju vrednosti točke pri izplačilu osebnih dohodkov. Podan nam je bil tudi pregled izplačanih povprečnih osebnih dohodkov v Iskrinih delovnih organizacijah v primerjavi z našimi. Tako je bila utrjena že dalj časa znana ugotovitev, da občutno zaostajamo za povprečjem in predno se je izkristaliziral predlog o 15-odsto-tkih so, i^Tflps^vljalci posvetili Vveiiko pbfzb.rnošt bojazni, da-bstahka dohcfiika konec leta /'5 . S'- 6 *T praktično ne bo. ',ui domači cink pa za 4o8 odstotkov (od lani za 125 odstotkov) . Cena cinka pa pri tem predstavlja 33 odstotkov direktnih materialnih stroškov" pravi direktor TOZD Jože Hren. Pri tem so se prodajne cene izdelkov od oktobra 198o . do maja 1984 povečale le za 32 odstotkov. Tako so cene enakovrednih baterij v tujini za 12o odstotkov večje kot pri nas. "Uvozna odvisnost baterijske proizvodnje je zelo velika. Kljub temu, da smo v letu 1983 povečali konvertibilni izvoz v primerjavi z letom prej za 57 odstotkov in s tem ustvarili presežek nad konvertibilnim uvozo-, nam je zaradi nizkega lastnega deleža manjkalo okoli 600.000 dolarjev. Te devize je bilo možno zagotoviti samo z dopla-čevanjem do loo odstotnih pribitkov na uradni tečaj, oziroma dajanjem neugodnih kreditov. To dodatno angažiranje denarja in povečanje obrestne mere je povzročilo v prvem četrtletju trikratno povečanje stroškov za obresti v primerjavi s preteklim letom." Vsi napori pa niso zadostovali za pokritje cenovnih neskladij. Notranji ukrepi, ki so jih že pripravili, naj bi znižali do konca leta stroške za okoli 2o milijonov din. Predvideno izgubo pa po zatrjevanju Jožeta Hrena lahko pokrije le rast sedaj veljavnih cen. Seveda pa bodo v Zmaju morali, kljub težavam pri uvozu surovin, poskrbeti ob podražitvi še za boljšo kvaliteto svojih baterij. Slišati je namreč marsika-ko pikro pripombo potrošnikov. Ivo Brečič DNEVNIK, 3.8.1984 TEŽAVE V DO ZMAJ, TOZD BATERIJE Zaostalost vodi v izgube Ljubljana, 17. - Delovna organizacija Zmaj, TOZD Baterije, je imela konec marca letos za okrog 2 milijona dinarjev izgube. Ker se pogoji gospodarjenja od takrat do zdaj niso spremenili, računajo tudi na polletno izgubo. Pripravili so predsanacijski program, da bi temeljno organizacijo rešili še večjih izgub. Med glavnimi vzroki za slabo poslovanje navajajo v tozdu razlike med nabavnimi cenami reprodukcijskih materialov in prodajnimi cenami končnih izdelkov. Vendar bo verjetno največ ji vzrok za izgube drugje: v tozdu so se premalo posvetili iskanju novih proizvodnih programov, zlasti za izdelovanje alkalnih, gumbastih in vojaških baterij. Posledice zaostajanja v razvoju se kažejo zdaj. Pred približno petimi leti so s Strojno fakulteto sklenili pogodbo o izdelavi stroja za proizvodnjo alkalnih baterij. Stroj je že pet let v TOZD Baterije, vendar ne dela. Izvršni svet občine Šiška je delavskemu svetu tozda dal nalogo, da oce- ni izvajanje pogodbe med Strojno fakulteto in tozdom in ugotovi odgovornost podpisnikov te listine. V predsanacijskem programu, mimogrede, ta ne bo zadostoval, saj bodo morali izdelati tudi temeljit sanacijski program, so tudi zapisali, da bi jih precejšnje zvišanje cen njihovih izdelkov kmalu rešilo težav. Vendar je vprašanje, ali jim bo uspelo, doseči tako visoko podražitev, kot si želijo in načrtujejo. Vsekakor ne bodo mogli zunaj okvirov začrtane projekcije cen. Izvršni svet občine šiška je tudi menil, da morajo v tozdu pripraviti realen program, ki naj bi odpravil motnje v poslovanju. Pod ta članek se je podpisala novinarka Milka Krapež in ki je bil objavljen v DNEVNIKU 17. julija letos. Zapis je dokaj ponesrečen in prav zato mu namenjamo Naš komentar Delavski svet delovne organizacije je na svoji 7- seji dne 23.8.1984 obravnaval pobudo Izvršnega sveta Ljubljana-Šiška. Posebna pozornost je bila posvečena tč. 4 pobude - tj. da se oceni dosedanje aktivnosti pri uvajanju novega stroja za proizvodnjo alkalnih baterij in ugotovi morebitna odgovornost vseh tistih, ki so kakorkoli pristojni za to (v Zmaju ali na Strojni fakulteti). DELAVSKI SVET JE MED DRUGIM OCENIL PREJ NAVEDENI ČLANEK KOT DOKAJ PONESREČEN. Poročilo o stanju na stroju za alkalne baterije LR 6 je podal vodja teama Jože Lavrin, ki je povdaril, da se problemi pojavljajo le še na enoti za doziranje negativne mase. Delavski svet je v nadaljevanju ugotovil, da je bila pogodba s Strojno fakulteto sklenjena pred 5 leti. Pri sistemu nove alkalne baterije gre za kompleten know-how, ter se ocenjuje, da se je od tega v Zmaju preveč pričakovalo. Odločitev za ta koncept je padla na osnovi strokovne literature, ki pa ni bila zadostna. Nalogi ni bil dorasel niti Zmaj, niti Strojna fakulteta, vedeti je namreč treba, da gre za računalniško voden sistem produkcije, ki ga nihče v Evropi na tem področju še nima. Odločiti bi se morali za nižjo stopnjo in pozneje prehajati v višjo. V vsak razvoj je treba vlagati, imeti specializiran team strokovnjakov, konstrukcijsko, orodjarsko in tehnološko usposobljen. Tako Strojna fakulteta kot Zmaj sta se na tem učili in to je vložek v razvoj. Delavski svet je menil, da je vsako obtoževanje in iskanje odgovornosti kogarkoli za nazaj nesmiselno, ker so se precenjevale možnosti in znanje. Tako zahtevnega računalniško vodenega sistema ni mogoče realizirati v enem letu, kot je bilo definirano v pogodbi, temveč je za to potreben določen čas. Alkalne baterije bomo delali, ker jih tehnološko znamo narediti in jih tržišče rabi. Treba je vložiti le vse napore, da se delo na tem sistemu dokonča, potrebno je polno angažiranje strokovnjakov s Strojne fakultete in naših - dokončni rok je do konca leta. Ko bomo ta sistem imeli, bomo na špici v Evropi in v svetu, saj ima alkalno baterijo le 5 visoko industrijsko razvitih dežel, pa še te v zadnjih letih na tem področju niso bistveno napredovale. Težko bi v tem trenutku prikazali objektivno analizo o med- sebojnem strokovnem sodelovanju med fakulteto in Zmajem v preteklostih. Dejstvo je, da se realizacija spremlja tedensko in da rezultati so. Vsekakor se je treba zavedati, da naša tovarna ni tovarna strojev temveč le baterij. Delavski svet je v zvezi z omenjeno problematiko sprejel nas1ednji sklep: "Delavski svet je na osnovi pobude Izvršnega sveta poslušal mnenje strokovnih in vodilnih delavcev na področju opreme za alkalne baterije ter ugotavlja, da je bil pristop k uvajanju tako zahtevne tehnologije glede na strokovne prilike v Zmaju in na Strojni fakulteti precenjen. Ob izdelavi predsanacijskega programa se je formiral poseben team, ki je operativno zadolžen za izvedbo te naloge do konca leta. Na osnovi poročila vodje teama se ocenjuje, da je naloga 95 % pripeljana h koncu in bodo prvi poskusi napravljeni v začetku septembra. Strokovni team se zadolžuje, da sproti obvešča delavski svet o poteku naloge, vodstvo podjetja pa mora tekoče spremljati problematiko z vidika kadrov, financ in priprave produkcije. Delavski svet kot osrednji cilj smatra dokončno realizacijo te naloge." Dejstva kažejo, da predstavlja zakasnitev osvajanja alkalne baterije problem za delavce Zmaja, ki pa še zdaleč nima tolikšne teže kot jo je prikazal novinar v članku Ljubljanskega Dnevnika. Resnica je, da bi odsotnost katere koli od prvih treh točk navedenih v vzrokih za izgubo, omogočila pozitivni poslovni rezultat tako v I. četrtletju /naslednja stran/ Naredili smo baterijo /s prejšnje strani/ kot v I. polletju. Lahko pa še enkrat pogledamo vzroke za izgubo, kakor smo jih ugotovili v sanacijskem programu, ki so ga obravnavali delavski sveti v začetku septembra: - nesorazmerje v rasti nabavnih in prodajnih cen v obdobju 198o do 1984, - povečanje cene: cinka nad uradno odobreno ceno, - vračanje zakonito odobrenega povečanja cen na raven 19.12.83 - povečanje stroškov za obresti - pomanjkanje deviznih sredstev in visoki stroški njihovega zagotavljanja - zakasnitve pri osvajanju novih izdelkov - visok odstotek bolniških izostankov - visoke zaloge nekaterih reprodukcijskih materialov in počasno obračanje obratnih sredstev. Delavski sveti vseh treh subjektov so že obravnavali pregled izvajanja predsanacijskega programa, ki zajema 38 točk oziroma postavk. Večina jih je že realiziranih, na drugih se pospešeno dela. Največjo težo pri odpravi izgube predstavljajo ukrepi varčevanja z materialom in povečanje cen, ti ukrepi so že realizirani in se pričakuje odprava izgube do konca leta. Stvari so se torej začele premikati, seveda pa se moramo za dosego zastavljenih ciljev vsi polno angažirati, vsak na svojem področju, da bodo vse naloge v rokih in kvalitetno opravljene, obenem pa varčevati pri materialih in stroških. Z manjšimi vzdrževalnimi opravili je naša toplotna postaja za ogrevalno sezono nared. Navada je, da šole sodelujejo z različnimi delovnimi organizacijami, ki šolam tako ali drugače pomagajo pri izvedbi njihovih programov. Tudi naša, Srednja naravoslovna šola Ljubljana, sodeluje z mnogimi. Med njimi se je znašla tudi tovarna ZMAJ iz Ljubljane. Ta tovarna je poznana širokim množicam predvsem po baterijskih vložkih, ki jih na veliko uporabljamo v radijskih sprejemnikih, baterijskih svetilkah, instrumentih in drugih napravah. Da bi podrobneje spoznali enega izmed neštetih proizvodnih procesov v vaši tovarni, smo se lotili izdelave preprostega galvanskega člena 3 14. Vse potrebne sestavine smo seveda prejeli od vas, prav tako navodila za izdelavo in vse pripomočke. Ko smo se pripravljali na vajo, smo se najprej lotili spoznavanja vseh elementov, snovi in pripomočkov za izdelavo baterije. Najprej smo si ogledali cinkovo čašo, ki predstavlja ogrodje baterije, nato pa še elektrolitske papirje, elektrolitsko maso, papirnate kolobarje, ogljene šibke , vosek, kontaktne kapice, kovinska dna ter plastična ohišja. V cinkovi čašo smo vstavili elektrolitski papir in z njim obdali vso notranjščino baterije, tudi dno. Elektrolitsko maso smo s posebnimi orodji izoblikovali v obliko majhnega valja, ki smo ga vložili v cinkovo čašo. Sedaj smo ta valj, imenovan tudi mošnjiček, prekrili s papirnatim kolobarjem ter v sredo baterije vtisnili ogljeno šibko. Baterijo smo pokrili še z enim papirnatim kolobarjem ter jo zalili z raztaljenim voskom. Nato smo na ogljeno šibko pritisnili še kontaktno kapico, bateriji dodali še kovinsko dno in jo zaprli s plastičnim ohišjem, katerega rob smo pred tem omehčali na vročem kuhalniku. Tako je bila naša - vaša baterija narejena. Opravili smo še nekaj meritev in vaje je bilo konec. čemu je koristila takšna vaja? Učenci smo spoznali, kako zapletena je pravzaprav lahko izdelava navzven preprostega predmeta. Naučili smo se, kakšne elemente potrebujemo za izdelavo baterije, kakšne kemične reakcije potekajo v preprostem galvanskem členu in se pobliže seznanili z enim izmed delovnih procesov vaše tovarne. Pridobili smo si praktične izkušnje in dopolnili zbirko znanja. Vse to pa je potekalo na sprejemljiv način, z zanimivim pristopom in dobrimi rezultati. Do dobrih rezultatov pa je seveda pripomogla vaša tovarna, ki nas je oskrbela z vsemi potrebnimi stvarmi. Za sodelovanje se vam iskreno zahvaljujemo. Učenci 1. g. razreda Srednje naravoslovne ^°le v Ljubljani ZAŠČITA PRED JEDRSKIM, KEMIČNIM IN BIOLOŠKIM OROŽJEM Današnji svet bremenijo številna nasprotja, čas, v katerem živimo, je čas znanosti, tehnike in blaginje, a tudi čas in svet siromaštva in nepravičnosti. Nikdar v zgodovini človeštva še niso bila taka nasprotja kot zdaj, še toliko več skrbi pa vzbujajo zaradi dejstva, da ima svet danes mnoga najsodobnejša orožja za množično uničevanje. Tekma v oboroževanju se nadaljuje kljub prizadevanjem predvsem neuvrščenih držav, da bi zaustavili kopičenje orožja,ki ga je že zdaj toliko, da bi lahko nekajkrat uničilo vse, kar obstaja na zemeljski obli. Po drugi svetovni vojni so se vrstile in se vrste mnoge lokalne vojne. Zadnje čase je prišlo do splošnega poslabšanja stanja v svetu. Boj velikih sil za vplivna območja se nadaljuje, pospešeno tekmovanje med velikimi silami in bloki za razširitev pozicije je rodilo nevarne vojaške doktrine, ki naj bi zagotavljale "nacionalno varnost". Prišlo je tudi do zastoja na pogajanjih za popuščanje. Pogovori o razorožitvi pa so, upajmo, le začasno prekinjeni. Jedrsko orožje po drugi svetovni vojni res ni bilo uporabljeno, toda veliko manjših jedrskih izstrelkov, ki jih imajo velike sile, je kljub temu nenehna grožnja miru. Od uporabe najmanjših do uporabe največjih pa je le korak ... Tudi druga vrsta orožja za množično uničevanje ljudi, ži- vali ter rastlinstva - bojni strupi - ni za današnji svet nič manj nevarna. Bojne strupe in kemične zmesi znajo proizvajati skoraj povsod po svetu in polnijo z njimi vojaške arzenale. In čeprav je tovrstno orožje po mednarodnih sporazumih prepovedano, skorajda ni vojne od leta 19*5 naprej, v kateri nasprotniki- ne bi uporabljali teh strupov. Vietnam, Kampučija in druga bojišča to potrjujejo. Tudi biološko orožje postaja pomembno. Število klic, ki bi jih lahko uporabili na razne načine, je skoraj neomejeno. Veliko je bolezni, ki se širijo v obliki epidemij po naravni poti ali na umeten način -kot biološki napad. V morebitni agresiji na našo domovino ali nasploh ob spopadu velikih sil bi lahko bili tudi mi cilj napadov z jedrskim, kemičnim ali biološkim (JKB) orožjem. Manj je verjetno, da bi v napadu na Jugoslavijo sovražnik uporabil orožje največje moči. Možno in verjetno pa je, da bi nekatere cilje napadel s šibkejšim jedrskim orožjem, uporabil tudi kemično orožje, veliko pa je možnosti tudi za uporabo biološkega orožja. Zaradi posebnosti v učinkovanju jedrskega, kemičnega ali Mimogrede Prelistal sem glasilo KONOPLAN, ki ga izdaja delovna organizacija Induplati Jarše. Posebno pozornost med drugim pritegnejo tudi objavljeni podatki o gibanju povprečnega osebnega dohodka za pretekli mesec, bolniški izostanki (mesečno), nesreče oziroma poškodbe pri delu in še kaj. To so zanimive informacije za slehernega delavca, katerim pa v našem glasilu ne odmerjamo skoraj nič prostora. Če že ne redno, bi.vsaj občasno radi tudi mi kaj podobnega objavili. Uredništvo biološkega orožja bi čutili nekatere posledice tudi, če bi kdo s tem orožjem napadel naše sosede. Ob vsem tem orožju in učinkih se zastavlja vprašanje, kakšne so sploh možnosti obrambe in zaščite. Naravno je, da mora proizvajalec orožja hkrati rešiti vprašanje lastne zaščite, kar ni vedno lahko in enostavno. Obramba in zaščita je možna, a seveda za tiste, ki se skrbno pripravljajo nanjo. Za uspešno zaščito in obrambo je nujno poznati in obvladati: - vrste orožja, način uporabe, delovanje in škodljive vplive na človeka in okolje, - možnosti za zmanjševanje delovanja orožja od samega začetka uporabe, - načine pravočasnega odkrivanja napada in učinkovitega obveščanja, alarmiranja prebivalstva o nevarnosti, - možnosti za kolektivno in osebno zaščito, - načine odpravljanja in blaženja posledic napada, - učinkovite - enostavne postopke prve pomoči, samopomoči in medsebojne pomoči, - organiziranost družbenopolitične skupnosti v sistemu zaščite in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin. človek je bil in ostal najpomembnejši dejavnik tudi v obrambi pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem. ¥ .*************************************** J | i | dopisujte v j 1 GLAS ZMAJA ! i i ¥ * Poplava v kampu Vsako poletje pred odhodom na letni odmor v našem glasilu omenjamo željo, da bi jeseni objavili kakšen zapis naših bralcev o vtisih z letovanja v naših počitniških zmogljivostih. Kot običajno tudi tokrat ni prispelo ničesar na naslov uredništva. Da pa bo tako, je to urednik že iz izkušenj predvideval in se zato odločil, da gre na dopust v Baško in tam doživi nenavaden dogodek. In ni imel smole, bi rekel šaljivec. Baška, Kamp Zablače 6. septembra 1984 Po večdnevnem toplem in sončnem- obdobju se je to jutro ob pol štirih zlila močna ploha.S treskanjem in grmenjem ter viharnimi sunki je lilo z vso močjo, zajtrk pa smo pripravljali že v sončnem jutru in kazalo je, da bo lep dan. Proti poldnevu pa so jasno nebo prekrili oblaki in začel se je močan naliv, ki je trajal do poznega popoldneva. Lilo je kot za stavo in v šotoru se ni dalo več pogovarjati. Nedaleč je miren potok narasel do roba korita in ogrožal mostiček. Velike luže so se začele spajati med seboj in nastajala so večja jezera. Poleg nas, za malenkost na nižjem terenu je od dopoldan stala nova prikolica in še preden so se namestili, so jo porivali nekoliko višje, saj je bilo že za čevelj vode, ki se je zlivala pod mrežasto ograjo preko prodnate plaže v morje. Voda je naraščala, pri nas pa začela teči pod lesenim podom in pod prikolico. Močem naliv, ki je trajal že kake štiri ure ni niti za trenutek ponehal. V morje odtekajoča voda je spodkopala del ograje in slap se je podaljšal do prostora, na katerem je bila že odmaknjena sosedova prikolica, opazovali pa smo tudi odnašanje prodnate plaže v morje. Deroči potok se je razlil po kampu, ker se je v bližnjem hribu odtrgal oblak. Lilo je in treskalo, ropotalo v šotoru in voda se je dvignila preko lesenega poda v šotoru. Parkiral sem avto pred šotor in vanj smo metali posteljnino in obleke ter vse ostalo. Tedaj je voda kot divji potok začela teči skozi odprto krilo šotora. Izprazniti je bilo treba še hladilnik in omarico v predprostoru in zatem sem opazil, da ni več povrtnine in sadja ter steklenic pod prikolico. Voda je zalila spodnji del hladilnika, prinašala kose lesa, steklenice, vrečke in mulj. Pod se je na eni strani dvignil in ko si stopil nanj, se je pogreznil, skozi špranje pa je vrela umazana voda, ki je še naraščala. Bati se je^bilo, da je za avto že previsoka voda, ki bi kaj kmalu lahko zalila podvozje, zato ga je bilo treba umakniti na višjo raven, kamor smo nosili prtljago brodeč po vodi. Dež je ponehal, kamp je bil eno samo jezero in preden smo dokončno zapustili prikolico, je voda prenehala naraščati. Že veliko pred tem je bila v kampu izklopljena elektrika zaradi po zemlji ležečih kablov. Bila je že tema in pomagali smo si z baterijami, nakar smo kamp zapustili. Še krajši oddih pred recepcijo, nekatere preureditve s prtljago in pot v Ljubljano do poltretje ure zjutraj, štiri dni pred iztekom dokončnega roka za letovanje v Baški. Verjetno je bilo v kampu čez dan ali dva zopet vse po starem in človek bi sodil, da ni bilo nič hudo. Vendar, vsaka suha struga hudournika je lepa na pogled. Mj* Si Naša prikolica v Baški ob začetku poplave. Ko se je v bližnjem hribu odtrgal oblak, je voda zalila kamp, naraščala in zalivala predprostor. To je zadnji posnetek pred akcijo reševanja. Miimmiii ni tiROSUFUS p. e. Evo me, spet sem tu ! Poletje je za nami in tudi naši dopusti in za konec vsega lepega nam ostane še zagorel morski pozdrav. Ste me kaj pogrešali? - Kot sem slišala, so me nekateri že kar objokovali. No, moralo se mi je primeriti, da sem v majskem in junijskem glasilu mrknila. Joj, kako salamensko beži čas in se odteka, saj sem vas pravkar vabila na prvomajski izlet. Zdi se, kot da je bilo včeraj, zdaj zdaj pa se bomo pogreznili že v oktober. Proč s to jesensko melanholijo. Natrpani smo še s poletno svežino in doživetji. Vi tudi? -Jaz sem. Bilo je šnkratno, fantastično, vam rečem. Vas žgečka radovednost? - Ali poznate tisto popevčico "na-na-naturist, odvrgel si je figov list" in tako naprej. Zdaj vam je že jasno, kje in kako sem v morju namakala svoje obličje. Ideja za Koversado je padla neko popoldne v juniju. Z dolgoletno kolegico sva trčili pred občino Šiška in da bi kaj več poklepetali, sva se domenili za popoldansko sončenje ob Savi. Žgalo je in ker sva bili brez kopalne garniture (dobili sva se kar po službi), sva ped za pedjo odkrivali kožo prav do konca. Kako blesavo je, če moraš sam sebe stražiti, sva se jezili. Saj sva izmenoma izza grmovja stegovale svoji glavi, še se v okolici ne premika kaj živega. To človeka ubija, sva složno hkrati ugotovili in sklenili, da tak način predajanja se naravi še to leto legalizirava. Rečeno - storjeno. Za en teden greva same v naturistični kamp v Koversado. i Za kolegico ni bilo težko, jaz pa sem morala napeti vse moje organizacijske sposobnosti in uspelo mi je priboriti en teden neodvisnosti. V izposojevalnici sva dobili ,pesjaka’ za dve osebi, se v nekaj dneh opremili z nujno navlako in se podali malce nervozno v zemeljski paradiž. Že naslednje jutro je najino slabo napeto platno obsijalo sonce in okrog naju zagledava Eve in Adame. Pravi Adami, vam rečem. Ob skromnem zajtrku sva se še komaj spomnili na avanturistično potovanje s tovornjakom in na ljubeznivega šoferja, ki se je blago usmilil dveh ubogih revic in avtoštopark v pretesnih belih hlačah, ki so se na vsak način hotele razparati po šivih. Obljubil nama je - šofer namreč - da je za sladko noč v stanju prevrteti volan tudi do Dubrovnika. Zanj sva bili dve mački in postal je kar osladno zgovoren in malce tudi slinast. Ko sva na najino prisilo zapustili kabino, sva kaj hitro ugotovili, da zelo dobro pozna vse domače živalske vrste. Morje je valovilo in prvi junaki brez tekstila so si od piva napihnjene popke namočili v vodo. Nekateri so pogledovali nazaj, še jih spremlja nežen pogled. Predvsem so se izkazali razni tomahavki z dolgimi zalis-ci in kakšno zlato verižico okrog vratu z obveznim amuletom, medtem ko so skrbni družinski očetje porivali v vodo najprej svoje malčke ali boljše polovice. Ni dolgo trajalo, ko sva čez noš rojeni novinki ob vodi na plaži postali anatomski predmet spotike nekaterih donjuanov. Še po- sebno eden, vitko raššen človeški primerek je začel telovaditi okrog naju, se nekajkrat prsato pretegnil in pozdravil z ČAO. Z glavo sva prikimali. Zakaj pa ne, saj biti vljuden in olikan ni nečedno. "Tale naju bo ovijal in ožemal," je strokovno presodila kolegica in ni se zmotila. Pol ure za tem se je kot jastreb vsedel poleg naju. "A, Karmen ste," je gledal vame, ko sem se usločila malce sramežljivo, kolegica pa se je skoraj brez predsodkov, vsaj zdelo se je, predala soncu tako, da je molela vse štiri od sebe in le-potan si je takoj nataknil velike zrcalne naočnike, da bi lažje streljal z očmi v dražečo naravo. Nisva se ga znebili tja do poldneva. Ves čas nama je nakladal in natolceval, pa filozofiral še o gospodarstvu, da sva si morali s kolegico pomežikniti. Kako tudi ne, še sva si ga pa predstavljali v velikem fotelju ob fikusu. Pel nama je razne hvalnice in naju povabil na drink. Vse spolzke besede je spretno zavijal v celofan. Bil je kot orel nad zaprto kletko, midve pa sva ga vzbujali k pričakovanju, da bova postali lahek plen. Kaj si je drugo jutro mislil o nama, nevem, ker sva čez noč enostavno prestavili najin vigvam na drugi konec kampa in šle nuditi možnost novim osvajalskim podvigom. Nov dan se je začel s požirkom travarice in direktnimi pogledi moških sosedov. V vlogi svobodnih frajerk sva se posvežili v morju in takoj opazili, da naju obkrožata neka dvonožca. V pričakovanju basovskega gostolenja in druge vrste brenčanja naj raje opis doživetij enega dne na hitro zaključim. Za ostalih šest dni pa ni več prostora, še manj pa časa, zato le še en velik ekspresni pozdrav od Zmajčice Upokojili so se... V vseh 16. letih izhajanja našega glasila še nismo v enem samem letu zabeležili toliko upokojitev kot prav letos. Devetim sodelavcem, od katerih smo se poslovili v prvem polletju se tokrat v zadnjih treh mesecih pridružuje še šest in sicer Gyerek Ljubica, Kahne Milan, Sekulovič Ivanka, Balantič Vera, Nanut Ljuba in Otrin Mara. Z njimi se je letos vrsta naših upokojencev povečala za 15 sodelavcev in prav vsem želimo še obilo trdnega zdravja in zasluženega oddiha v dobi upokojitve. ih. 1 -X 9 Gyerek Ljubica GVEREK Ljubica se je v TOZD Specialne baterije zaposlila 1. junija leta 1969. Začela je s spajanjem in predspajanjem, nadaljevala delo pri izdelavi elementov, bila pa je tudi transportni delavec oziroma dispešer. Tri leta kasneje je bila dodeljena k 9 volt-nim baterijam, kjer je povezovala bloke skoraj dve leti, nakar je začela vstavljati žičke v čašice. V zadnjem obdobju je delala na liniji za proizvodnjo baterij 4R 25 in sicer na vstavljanju celic. S 3°. junijem letos pa se je po 15 letih dela v Zmaju invalidsko upokojila. j KAHNE Milan I sodi med starejše Zmajeve delav-] ce, saj se je v našem takratnem | obratu v Šentvidu pri Stični za-j poslil že 1. junija leta 1958. Začel je z delom v elektrodnem oddelku pri stiskanju plaščev ter kasneje pri mletju saj, dokler ni zaradi selitve iz Šentvida prekinil delovno razmerje. Že leta 1971 pa smo j ga ponovno videli pri raznih j opravilih pri manganu, mu 4 ! leta kasneje izdali odločbo za | spajanje cinkovih čaš, v letu S 1979 pa je postal izdelovalec pozitivne mase za baterije 6 AF 22. V tem letu je prejel tudi enkratno nagrado za inovacijsko prijavo in sicer mešanje pozitivne mase, kar je komisija ocenila kot koristno rešitev. Kahne Milan je bil 15. aprila 1975 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, nastalo zaradi posledic bolezni. Z zadnjim junijem letos je nastopil invalidsko upokojitev. Kahne Milan Sekulovič Ivanka SEKULOVIČ Ivanke večina Zmajevih delavcev ne pozna, saj je bila skladiščnica j naših izdelkov v Pančevu in je j v glavnem po svoji dolžnosti spadala v komercialno področje Zmaja. Delovno razmerje je sklenila 23. decembra 198o in se invalidsko upokojila v letošnjem juliju. Balantič Vera BALANTIČ Vera je postala naša sodelavka že 27. avgusta leta 1964. Vseh 2o let v Zmaju je delala večinoma na liniji ploščatih baterij 3B12 od pokrivanja členov in baterij, pritiskanja kontaktov do vlaganja na etiketirki. Bila pa je tudi angažirana, družbenopolitično aktivna v sindikatu, samoupravni delavski kontroli, v delegaciji SIS in ne nazadnje že vrsto let aktivno deluje v organizaciji Zveze borcev v svoji krajevni skupnosti. Še zlasti zaradi ustreznega odnosa do dela v proizvodnji je v juliju leta 1981 bila ena izmed petih, ki so prejeli PRIZNANJA ISKRE ob Dnevu Iskre in Dnevu borca na proslavi v Kranju. Ob tej priložnosti smo o Balantič Veri obširneje pisali v našem glasilu, tokrat pa ponovimo le njeno takratno izjavo: "Delo imam zelo rada in tovarna je zame drugi dom." Ta dom, tovarno in svoje delo pa je zapustila konec letošnjega avgusta, ko se je starostno oz. predčasno upokojila. Nanut Ljuba Zaradi odhoda v pokoj smo iz naše delovne sredine izgubili tudi dolgoletno sodelavko NANUT Ljubo. V Zmaj je prišla 15. januarja leta 1963 in polnih 21 let je bila v nabavni službi, na področju nabavljanja reprodukcijskega materiala. Poznali smo jo kot vestno in prizadevno delavko še zlasti, ko je na tržišču primanjkovalo materialov in je bila nemotena proizvodnja vprašljiva. Tedaj je vedno poskušala z najboljšimi človeškimi odnosi doseči pri dobavitelju tisto, kar sicer ne bi uspelo "strogemu uradniku". Vendar pa je v zadnjih letih bolezni niso prizanašale in njena daljša odsotnost v nabavi je bila občutna. Kljub svoji invalidnosti ji je uspelo upokojiti se starostno oziroma predčasno konec letošnjega avgusta. ne naše proizvodnje, v kateri je razen zadnjih štirih let delala pri baterijah in še kje. Zanimiva so bila delovna mesta kot na primer "zavijanje v celofan papir" v letu 1959, ko so prevladovala ročna dela. V letu 196o se je znašla pri etiketiranju vseh vrst baterij ter zaradi spretnosti in sposobnosti v letu 1961 prevzela izdelovanje vzorcev in uslug za kar je v naslednjem letu prejela celo denarno nagrado zaradi vestnosti in požrtvovalnosti. To je bil čas, ko je bilo treba zaradi daljše odsotnosti koga nadomestiti tudi izven proizvodnje in tako so kurirske posle v letu 1962 zaupali Mari in v naslednjem letu tudi opravila vratarice. Potem je delala na merjenju baterij, v letu 1967 je bila začasno izhodni kontrolor, leto kasneje "leteči" kontrolor pri novem stroju paperlined oziroma kasneje medfazni kontrolor. Končno je v letu 1972 prevzela vhodno kontrolo in pri tem delu ostala do leta 1979, ko se je preselila v skupne službe, v finančno računovodsko področje in prevzela blagajno oziroma delovne dolžnosti knjigovodje osebnih dohodkov. Velja še omeniti, da je Otrin Mara ena Utrinki iz Baške Smola je, če ti v prikolici zmanjka plina v soboto popoldne, ko šele prideš na dopust. V kampu polnijo samo 5 kilogramske jeklenke, v polnilnici v Baši pa napis ,Butana nema* in se potem čez dva dni v ponedeljek odpelješ v mesto Krk in zato prevoziš kakih 50 kilometrov. Ko stojiš v trgovini v kampu ob blagajni te postane sram, kako blagajničarka nadira madžarski zakonski par, ki je vprašal zakaj tako velik račun, če pa je na steklenicah izpisana nižja cena. Da bi lepo povedala nekaj o kavciji za steklenice, ji še na misel ne pride. Za samopostrežno trgovino in malo dlje so stanovanjske prikolice z razpetimi šotori raznih delovnih organizacij iz Slovenije postavljene tako na gosto, da ob pogledu na prehode obstaneš zaprepaščen. Prtljago je treba iz avta znositi peš, niti stola se ne da postaviti na piano in podobno. Zato je popolnoma razumljiv odpor nekaterih do letovanja v prikolici. ZMAJ ima lokacije v redu. Sanitarije zaslužijo nizko oceno. Vsako leto obljubljajo obnovo, ostane pa po starem, mi je pripovedoval sosed iz Munchna, ki že sedmo leto od pomladi do jeseni kampira v Baški, tri leta pa opazuje, kdaj bodo zamenjali razbit umivalnik. izmed šestih še sedanjih delav- Otrin Mara Prvi dan njene zaposlitve v Zmaju nosi datum 29. junij leta 1953, zdaj pa se ji pred odhodom v pokoj iztekajo zadnji dnevi. V marsičem je živa priča zgodovi- cev, ki so najdlje v Stegnah, kamor se je,skladišče reproma-teriala preselilo že v novembru 1977, celotna tovarna pa leto kasneje. Otrin Mara odhaja v starostno oziroma predčasno upokojitev 1. oktobra 1984. Zahvala Ob smrti moje mame 20. avgusta letos se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Baterije za izraze sožalja, za prejeto denarno pomoč od sindikalne organizacije kot tudi za venec in spremstvo na mamini zadnji poti. Grošelj Marija in hčerka Marija Želite kavo, samo 2.000 dinarjev za kilogram, nam ponujata dva mlada fanta v nemškem jeziku. Ugovarjamo, da je pri nas cenejša, kar je bilo tudi res. Kaj pa danes? V mesecu JUNIJU so bili sprejeti v delovno razmerje: ŠIMC Stanislava, baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 1.6.1984 BLAGOJEVIČ Rosa, baterijska delavka v TOZD Baterije za določen čas dne 1.6.1984 PUČNIK Cveto, najzahtevnejša posluževalna dela v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 1.6.1984 PJANIČ Šenka, baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 13.6.1984 ŠAJINOVIČ Anto, strojna vzdrževalna dela v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 2o.6. 1984 BAGABIČ Željen, strojna vzdrževalna dela v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 20.6.1984. V mesecu JUNIJU prekinili delovno razmerje: CIFER Božica, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 7.6.1984 HRIBAR Marjeta, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 31.5-1984 HERKON Iztok, tehnolog II v razvoju - DSSS dne 17-6.1984 GRBIČ Mira, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 1.6.1984 BENKO Justina, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 30.6.1984 (upokojitev) KOPREK Polda^ knjigovodja osebnih dohodkov v DSSS dne 3o.6.1984 (upokojitev) KOŠIR Jožica, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 29.6.1984 SMODIŠ Ivo, vodja priprave dela v TOZD Specialne baterije dne 3o.6.1984 URŠIČ Franc, kovinostrugar v TOZD Baterije dne 31.5.1984 KAHNE Milan, bterijski delavec v TOZD Specialne baterije dne 3o.6.1984 (upokojitev) GYEHEK Ljubica, baterijska delavka v TOZD Specialne baterije dne 3o.6.19S4 (upokojitev). V mesecu JULIJU ni bil nihče sprejet v delovno razmerje, odšla pa sta dva: VUKASINOVTČ Milan, vodja komercialnega področja v DSSS dne 1.7.1984 SEKULOVIČ Ivanka, skladiščnik v Pančevu dne 7-7-1984 (upokojitev). V mesecu AVGUSTU so bili sprejeti v delovno razmerje: OBAL Janez, pripravnik v TOZD .Baterije za nedoločen čas dne 1.8.1984 MEDVED Janko, pripravnik v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas dne 1.8.1984 PERKOVIČ Anto, skladiščni delavec v TOZD Specialne baterije za določen čas dne 14.8.1984 ČOVIČ Nura, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 14.8.1984 LIČINA Rabija, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 15-8.1984 ZAGMAEISTER Zlata, pripravnik v FRP v DSSS za nedoločen čas dne 2o.8.1984 NEMET Rozalija, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 2o.8.1984 KUŠAR Tine, proizvodni transportni delavec v TOZD Baterije za nedoločen'čas dne 21.8. 1984 LAZENDIČ Nada, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 27.8.1984 V mesecu AVGUSTU so prekinili delovno razmerje: BALANTIČ Vera, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 31-8.1984 (upokojitev) NANUT Ljuba, komercialist v nabavi v DSSS dne 31-8.84 (upokojitev) MARKIČ Stojan, pripravnik v TRP v DSSS dne 14.8.1984 KELBIČ Janja, analitik v POP v DSSS dne 8.8.1984 FRIDRIH Dragica, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 3o.7-1984 VARDIČ Ilija, voznik viličarja v TOZD Baterije dne 15-8.84 ANDONOVSKA Spasenka, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije dne 31.8.1984 PLANKAR Marija, proizvodna baterijska delavka v TOZD Specialne baterije dne 31.8.1984. | dopisujte v j I GLAS ZMAJA I STANKO PETELIN direktor Zmaja 1952 -1959 V torek 21. avgusta 1984 je v enainšestdesetem letu umrl Stanko Petelin - Vojko, polkovnik v pokoju, partizanski komandant Vojkove brigade in komandir Gradnikova brigade ter glavni in odgovorni urednik revije NAŠA OBRAMBA. Za njim ostaja njegovih 17 knjig, monografij o narodnoosvobodilnem boju, za njim ostaja vsaj poldrugi tisoč vojaško-strokovnih in zgodovinopisnih člankov, za njim pa ostaja tudi spomin delavcev Zmaja. Stanko Petelin je bil direktor naše tovarne v letih 1952 do 1959- V letu prve izvolitve delavskega sveta se je znašel med 9o delavci in se z vso zagnanostjo postavil po robu tendencam nazadovanja baterijske tovarne. Tedaj je bil namreč ZNAJ na robu propada zaradi zastarelosti proizvodnje in prevladovalo je mišljenje, da ZNAJ nima nobenih pogojev za razvoj. Že naslednje leto po prihodu direktorja Petelina se je kolektiv povečal od 9o na 4oo zaposlenih. Začeli so izvažati baterije v Turčijo in z osvajanjem novega proizvodnega programa tudi v Azijo in Ameriko. Širokopotezne načrte in dobre rezultate je ustvarjalo 7 inženirjev in preko 2o tehnikov. Stanko Petelin je kot direktor Zmaja v sedmih letih tistega časa vtisnil tovarni pečat napredka in razvoja ter s pomočjo celotnega kolektiva utrdil temelje za nadaljni obstoj baterijske proizvodnje. V Biltenu Zmaja je v juliju leta 1957 zapisal : "Naša tovarna je dosegla v zadnjih petih letih tako velik razvoj in uspeh, da bi ga nam lahko zavidali tudi marsikateri drugi kolektivi, ki so prevzeli svoje tovarne v upravljanje v 1952. letu pod neprimerno boljšimi pogoji, kot pa je bilo to z našim kolektivom." Stanka Petelina bomo ohranili v spominu. Za vedno bo ostal na vidnem mestu naše, Zmajeve zgodovine. Urednik Kakšni so potni stroški ? Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije ZMAJ je od 24. avgusta dalje v veljavi sprememba povračil stroškov za opravljanje določenih del in nalog in sicer: - cela dnevnica - nad 12 ur 1.060,00 din - polovična dnevnica - 8 do 12 ur 550,00 din -stroški prenočevanja z računom 764,00 din oz.hotel B kat. - stroški prenočevanja brez računa 505,00 din - kilometrina 16,60 din '/1 V'V/x .‘z V/;vY}V''- ■ -r-V-.V/L S Rojeni v '-"cVrA- OKTOBRU _'/>,>> '7'Av'^Vz * Franc LENDEBO Svetlana ŠMIGIČ Zmago VRHOVEC Stanislava FORTUNA Marija KOČIŠ Franci BREZOVAR Miodrag KOSTABINOVIČ Fani KELVIŠAR Ljubica NASTIČ Marija FAJDIGA Krista VUKOVIČ Jožica OZIMEK Ljubo RISTEVSKI Leon KERŠIČ Nasuf ŠALJA Jožica PLANINŠEK Marija ŠTRUS Anka DJURIČ Snežana VEHAR Mara SLADOJEVIČ Alojzija AMBROŽ Draga BABIČ Damir MARUŠIČ Katarina ZALETEL Danica KOSTREVEC Marija REGVAR Janja OBRAN Alojzija KRISTAN Anton GEHDINA Peter ZALETEL Vinko PERME Svetozar KOPANJA Vesna POŽENEL Katarina PANCAR Olga IKIČ Verinika JUG Jože ANŽLOVAR Zlata ZAGMEISTER Janez OBAL čestitamo Na kratko... Pred. dnevi smo izvedli majhno anketo za izbiro stenskih koledarjev za leto 1985. Izmed desetih primerkov, obešenih na steno v prodaji bomo dobili^takšnega, ki bo po izvedenem točkovanju dobil največje število in naj bi_tako predstavljal večino našega okusa po tehnični in slikovni plati. Člani bowling kluba ISKRA-ZMAJ se že pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Kot je povedal Jani Tratnik, bodo startali v petek 5. oktobra s turnirjem Nikole Tesla v RC Tivoli v Ljubljani . Želimo, da bomo tudi v novi sezoni preko našega glasila obveščeni o doseženih rezultatih in njihovih uspehih. Na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu smo v sklopu Iskrine stojnice razstavili naše izdelke, ki so po splošnem mnenju, pritrjeni na nove uokvirjene panoje prišli močneje do izraza. Bilo je razdeljenega tudi nekaj propagandnega materiala. Na sejmu Elektronike v Ljubljani pa kot je slišati, bodo med eksponati tudi naše novitete. 0 tem bomo pisali po ogledu na Gospodarskem razstavišču . Za 18 ton krompirja smo letos zbrali prijav do 20. oktobra. Za kilogram bo treba odšteti 24 dinarjev in doplačilo za vreče. Kakšno je bilo letošnje poletje, bodo meteorologi podali uradne podatke. Kako pa smo se mi ravnali po vremenu? 0 tem nam priča spodnja fotografija. m I Šesta obletnica v Stegnah V mesecu septembru je poteklo že šest let, odkar smo se dokončno preselili s Šmartinske ceste na novo lokacijo v Stegne, v novozgrajene objekte. V avgustu 1978 je bil kolektivni dopust in Izšlo je novo glasilo Po dvomesečnem premoru zaradi letnih dopustov in kot smo načrtovali, je izšlo septembrsko glasilo. Da so ga nekateri že težko pričakovali je sklepati iz vprašanj, kdaj bo spet izšlo. In kaj naj tokrat rečemo? Želimo si širok krog dopisnikov z vseh področij, upoštevanje zadnjega roka za oddajo člankov, vašega sodelovanja in le tako bo naslednjih deset mesecev do prihodnjih dopustov glasilo izhajalo redno, vedno zadnje dni v mesecu. Koliko pa bo po svoji vsebini pestro in zanimivo, pa zavisi od vseh nas in ne samo od urednika. Zato vas ponovno vabimo k sodelovanju. UREDNIŠTVO strokovne ekipe in nekateri sodelavci so izvedli selitev proizvodnih linij. Za selitev pisarn oziroma administrativnega in tehničnega materiala pa smo se angažirali sami z lastnimi osebnimi avtomobili. Takšno akcijo smo že preje načrtovali. Čeprav je poteklo od takrat šele nekaj let, pa je verjetno že veliko število novozaposlenih /zanimivo bi bilo vedeti, koliko/, ki so o tem dogodku le informirani medtem, ko se ostali živo spominjamo tistih akcij. Na sliki: dvorišče starega Zmaja v dneh selitve avgusta 1978. 1!! 1! m ! ! I m m ! ! ! 1 ! !! ! ! ! ! m ! zadnji lok Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za oktobrsko glasilo Redakcijo glasila smo zaključili 22. septembra "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 25. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/75