V ffuMiniu, sreda 15. dctembea 1931
Najvažnejši dogodek ob obisku francoskega zunanjega ministra % Belgradu
Dopolnilni trgovski sporazum s Francijo
Bclgrad, 15. dec. m. Sinoči ob 11.50 je odpotoval iz Belgrada francoski zunanji minister Delbos. Na postaji se je od njega poslovila vsa vlada z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem na čelu. Na peronu je bila postavljena tudi častna četa z zastavo in vojaško godbo. Delbos je odpotoval iz Belgrada naravnost v Prago, kamor bo prispel danes popoldne ob 5. Kakor že v Varšavi, Bukarešti in Belgradu, bo ostal Delbos tudi v Pragi tri dni, odkoder se Jbo vrnil v Pariz.
Podpis sporazumov
Belgrad, 15. decembra. Včeraj ob 13 so v trgovinskem ministrstvu podpisali tri dogovore med našo kraljevino in Francijo: dopolnilni dogovor k trgovinski pogodbi iz leta 1929; dogovor o trgovinskih plačilih in dogovor o kontingentih. V imenu naše vlade je dogovore podpisal trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, v imenu francoske republike pa zunanji minister Yvon Delbos. Podpisani dogovori stopijo v veljavo 1. januarja prihodnjega
Bclgrad, 15. decembra. AA. Finančni minister Dušan Letica je podal na seji finančnega odbora obsežno poročilo o proračunu svojega ministrstva. Minister je orisal poslovanje v vseh panogah finančne uprave in navedel vse vladne finančne ukrepe, ki so ne samo za državo važni, temveč so tudi v znatni meri koristni za davčne obvezance in za narodno gospodarstvo.
Služba državnih dohodkov, ki je začela poslovati pred kakšnega pol leta, je že rodila lepe uspehe. Ne samo, da je omogočila znaten dotok dohodkov od skupnega davka na poslovni promet in ugotovila znatne zneske neizterjanih državnih taksnih terjatev, temveč si tudi prizadeva za enakopravno razdelitev državnih davkov na davčne obvezance ter tako izravnava neenakosti pri gospodarsko slabših slojih. Davčna uprava je šla do skrajnih meja možnosti na roko posebno kmetom, ki so dokazali, da trenutno ne morejo plačati davkov, dovolila daljše ali krajše čakalne roke. Izdelani so in dostavljeni davkarijam novi poenostavljeni obrazci davčnih knjižic za kmete.
V državnih trošarinah so izdane izredne ugodnosti čebelarjem in vinogradnikom, razen že znanih ukrepov za izboljšanje vinogradov. Pripravlja se načrt o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. V sporazumu z upravo državnih monopolov je izšla uredba o prekinitvi kazenskega postopka zaradi monopolskih prestopkov.
V carinski stroki je veljala posebna pozornost razvoju svobodnih carinskih skladišč v solunskem pristanišču v korist naše pomorske trgovine. Izšla
Pariz, 15. dec. o. Francoski admiral Joubert se je vrnil z daljšega obiska v nacionalistični Španiji, kjer ga je sprejel tudi general Franco. Pri tej priliki mu je Franco izjavil, da se njegova prijateljska čustva do Francije niso spremenila. Treba pa je, da se Francija zave, kakšen porazen vtis dela na prebivalstvo v nacionalistični državi dejstvo, koliko pomoči je Francija poslala nacionalističnim nasprotnikom. Admiral je obiskal vsa bojišča, zlasti pa razbito rdečo fronto na severu, kjer se je, kakor pravi sam, prepričal, da so bili vladni oddelki na severnih bojiščih preskrbljeni z vsem potrebnim in so imeli celo več orožja in streliva kakor Francovi oddelki. Toda njihova odporna moč je bila strta, ker so obupali nad končno zmago svoje stvari. Prav tako razpoloženje vlada v vseh vladnih vojskah, ki ne bodo mogle več dolgo dajati odpora nacionalistom.
Umik rdečega brodovja
Rim, 15. decembra. AA. (Stefani) »Messagge-ro« poroča iz Gibraltarja, da je vladno vojno bro-dovje treh križark in 11 torpednih rušilcev v soboto odplulo iz Cartagene v bojni formaciji proti Barceloni še zmerom pričakujejo prihoda vlad-cionalističnim brodovjem, ki v tem delu Sredozemlja blokira vladno obalo in da bo skušalo presekati vladnemu brodovju pot. Izvedelo se je, da je vladno brodovje s križarko Mendez Munez trčilo pri rtiču de Agua ob nacionalistično brodovje. Poveljniku vlatinega brodovja se je zdelo pametno umakniti se in se vrniti v Cartageno. V Barceloni še zmerom pričakujejo prihoda tvlad-nega brodovja, ki naj bi po namenu vojnega ministra Prieta s svojo navzočnostjo dvignilo razpoloženje Barcelončanov, ki so zaradi vsakdanjega bombardiranja po nacionalističnem letalstvu zelo potrli.
Valencijska vlada ugovarja v Londonu
London, 13. dec. o. Valencijski poslanik Az-carate je vložil pri angleškem zunanjem ministrstvu ugovor proti temu, da je angleška vlada opo zorila svoje trgovske ladje, ki plovejo v španske vode, na zaporo španske obale, ki so jo začeli izvajati nacionalisti. Angleške ladje bodo deležne varstva po vojnem brodovju samo na odprtem morju ne pa v španskih obalnih vodah. S tem
leta. S temi dogovori je odpravljeno plačevanje po kliringu in bodo trgovske račune s Francijo plačevali v devizah. V Francijo bomo smeli 20 odstotkov več izvoziti, kakor uvažamo iz nje.
Dogovor o carinah znižuje naše carine na šampanjec, puder, pomade in kalijev sulfat. Francija bo pa omilila prej vezane carine na gumbe iz biserne matice, na cevi iz litega železa in na vinogradniške škropilnice.
Naposled smo sklenili dogovor o določenih količinah blaga, ki ga lahko izvozimo, po katerem nam Francija poleg rednih kontingentov za leto 1938 dovoli še dopolnilne za koruzo (30.000 ton), fižol, sadje, sir, klej itd. S tem dogovorom smo dobili nekaj izjemnih ugodnosti za izvoz koruze in lesa na Francosko.
Uradno poročilo
Belgrad, 14. deg. AA. Uradno poročilo o obisku zunanjega ministra francoske republike Del-bo6a pravi:
V	zvezi z uradnim obiskom, ki ga je francoski zunanji minister Yvon Delbos storil pri kraljevski
znižanje cen tobaku in soli
je uredba o zatiranju tihotapstva. Katastrska dela napredujejo. Leta 1937 se je izvršila podrobna katastrska izmera, največ v moravski banovini, kjer smo izmerili 450.000 ha. Leta 1938 bo vlada odpisala zemljarine za 35 milijonov dinarjev zaradi elementarnih nesreč itd. Denarnim zavodom in zadrugam bo zagotovljeno izplačilo prvega obroka na račun njihovih terjatev, ki so jih odstopili PAB-u. Za javna dela smo doslej izdali skoro 650 milijonov dinarjev od določenega kredita milijarde dinarjev.
Finančni minister je nato podrobno orisal stanje samoupravnih financ. Poudaril je, da se je finančni položaj banovin zadnji dve leti znatno popravil po zaslugi sklada, ki se vanj stekajo skupni davki iz sklada skupnih banovinskih trošarin. Tako morejo danes banovine, ne da bi čakale podpor
Šanghaj, 15. decembra, o. Po krvavih bojih je končno uspelo Japoncem, da so postali gospodarji mesta Nankinga Ni še službeno objavljeno, koliko je bilo žrtev, pač pa sodijo, da so imeli Kitajci nad 70.000 mrtvili. Japonci nadaljujejo z napredovanjem. Dosedaj imajo Janci na reki Jaingce nad 400 km dolgo pot od uhuja do Šanghaja. Niso samo zavzeli Pukova,
opozorilom je angleška vlada posredno priznala nacionalistom pravico do blokade, čeprav jih ne priznava kot vojskujočo se stranko. To dejstvo smatra valencijska vlada za kratenje svojih pravic, ker bo zaradi tega koraka angleško vlade uvoz vsega potrebnega v vladna pristanišča padel, zlasti še, ker so tudi zavarovalnice po tem opozorilu zvišale zavarovalne pristojbine. Po mnenju vlade nacionalisti ne morejo blokade izvajati, ker imajo premalo ladij in ker je vladno brodovje dovolj močno, da jim to prepreči. Zdi se pa, da ta ugovor ne bo imel v Londonu zaželjenega uspeha, saj je angleška vlada storila svoj korak po treznem premisleku.
Razprava o pripravi atentata na bana
Ljubljana, 15. decembra.
Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je včeraj razvijal proces, ki je pač le nalahno osvetlil delovanje raznih »nacionalnih skupin«, ki skušajo celo z nasiljem ustrahovati prebivalstvo na deželi. Mirenski magnat, znani dolenjski orjunaški vodja France Bulc, drugi Ludvik Ogrizek iz Hruševja pri Postojni in tretji Engelbert Strah so bili ob-, toženi zločinstva po čl. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so nameravali lani decembra poskusiti atentat na g. .bana dr. Marka Natlačena, ko se je bil udeležil slovesne napeljave elektrike v Št. Rupertu. Drugi obtoženec kot begunec iz Italije je bil dolga leta zaposlen pri Bulcu. Naposled je odpovedal Bulcu službo. To je Bulca silno razjarilo. Tožarita se za velike vsote. Naposled se je Ogrizek odločil naznaniti orožnikom, kako je nagovarjal Bulc njega in Straha, da bi napravila atentat na g. bana.
Pred velikim senatom novomeškega sodišča so se včeraj vsi trije obtoženci zagovarjali. Ogrizek in Strah sta sodnikom preprosto pripovedovala, kakšne naklepe jima je Bulc usodne noči razodeval. Bulc pa je vse zanikal in skušal ovreči sumničenja prvih dveh. Sodišče je vse 3 obtožence zaradi pomanjkanja dokazov v smislu § ‘280 k. z. oprostilo. Državni tožilec je proti oprostilni sodbi prijavil revizijo.
jugoslovanski vladi 12., 13. in 14. decembra v Bel-gradu, sta imela francoski zunanji minister in predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič več sestankov. V svojih razgovorih sta pri tej priliki Delbos in dr. Stojadinovič proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzajemne francosko-jugo-slovanske koristi in na splošni politični položaj. Razgovori med francoskim zunanjim ministrom in predsednikom jugoslovanske vlade in zunanjim ministrom so potekli v popolni slogi in v duhu starega francosko-jugoslovanskega prijateljstva, ki je nedavno tega prejelo svojo potrditev s podaljšanjem prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo med uradnim obiskom dr. Stojadinoviča v Parizu. Oba ministra sta soglašala, da je potrebno in koristno tako v interesu obeh dežel, članic Zveze narodov, kakor zaradi splošnega miru v Evropi, da se nadaljuje njuno sodelovanje v enakem prijateljskem duhu in zaupanju. Hkratu sta Delbos in dr. Sto-jadinovič ugotovila z zadovoljstvom, da odpira danes v Belgradu podpisana trgovinska pogodba boljše pogoje za razvoj trgovinske izmenjave med Francijo in Jugoslavijo.
iz državne blagajne, svoj proračun v znatno večjem obsegu izvesti v korist krajevnega gospodarskega življenja.
Poslovanje državnega monopola je bilo 1. 1937 zrlo živahno. Ustanovili smo pet novih tobačnih • pusta j in odsek za preiskovanje nafte in soli. Izšla je uredba o zatiranju tihotapstva monopolskega blaga. Proučuje se vprašanje znižanja tobačnih cen, posebno nižjih vrst, in znižanja cen ostalih monopolskih izdelkov.
Promet pri Poštni hranilnici se razvija naglo v velikem obsegu. Računati smemo, da bo celotni promet pri vseh njenih računih znašal letos 290 milijard dinarjev ali za 40 milijard več kakor prejšnje leto. Na osnovi sklepa kraljevske vlade meseca maja t. 1. je Poštna hranilnica začela izplačevati vloge naših državljanov pri bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju. Do danes je izplačala več ko 7000 vlagalcem 5,135.488.97 din. Foslej je torej izplačanih več ko polovica odobre-i.ik uuuiLij. I*plačila-se vrše vsak dan, kakor prispevajo in se prouče potrebni dokumenti.
padlo pri zavzetju
temveč tudi Kiangpu, ki leži na severni obali reke Jngce nasproti Nankingu, japonske čete so zavzele tudi Jangčov na severni ol>ali Jangcea severno od Činkianga, kjer je vhod v Veliki Kanal. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so japonske čete zavzele Jangčov včeraj zjutraj, medtem ko so čete polkovnika Jamada potiskale Kitajce navzgor po južni obali reke Jangce, potem ko so že zasedle Kiangjinsko utrdbo in utrdbo Vulungšan severnovzhodno od Škrlatnega hriba ob 16.30 na 13-12 ter zaplenile 18 navadnih topov ter 4 protiletalske topove.
Lahko rečemo, da je Nanking sedaj popolnoma v rokah Japoncev. Nekaj točk na severu se še bori. Maršal Čankajšek je zapovedal, da naj se kitajske čete umikajo po določenem načrtu, da bi tako zmanjšal število žrtev. Maršal je še dodal, da ta dogodek ne more prav nič vplivati na kitajsko politiko, ki se bo še naprej borila proti vdiranju Japonske na Kitajsko.
Šanghaj, 14. decembra. AA. (Ilavas.) Zastopnik japonske vojske je izjavil časnikarjem:
Japonske čete, ki so zavzele Nanking, nadaljujejo svojo čistilno akcijo v mestu. Pomorski oddelki so prispeli do Ksijaguana, predmestja Nankinga.
Zastopnik japonske vojske je izjavil v zvezi s padcem Nankinga, da bo protijaponsko razpoloženje, ki je šele zdaj prav vzplamtelo, kljub temu, da je Nanking padel, še bolj podčrtalo vtis japonskega naroda, da se je vojna šele začela.
V zvezi s padcem Nankinga pri rede po vsem Japonskem razne svečanosti. Danes popoldne pojde po Tokiu sprevod 800.000 mladeničev izpred cesarske palače. Drevi se bo bakljade udeležilo 200.000 ljudi.
Vesti z našega dvora
Belgrad, 15. dec. AA. Nocoj ob 16 je kraljica Marija odpotovala v Romunijo. V njenem spremstvu potuje polkovnik Pogačnik. Pri poslovitvi na topčiderski postaji 60 bili knez namestnik, kne-inja Olga, tukajšnji romunski poslanik in gospa adere z osebjem romunskega poslaništva, dvorne gospe in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Belgrad, 15. dec. AA. Za krstno slavo kraljevskega doma < je prišlo na dvor mnogo častitk od oseb in ustanov iz države in iz tujine, ki izrekajo vdanost in zvestobo in tople želje za dolgo živi je nje, 6rečo, 6lavo in napredek Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. kr. Vis. kneza namestnika in kraljevskega doma.
Po najvišjem nalogu je kraljevi pisarni čast zahvaliti se posameznikom in ustanovam za poslane častitke in vsem, ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige.
(Iz pisarne Nj. Vel. kralja, 14. dec. 1937.)
V Sussexu je padlo na tla težko angleško bombno letalo in se razbilo. Vsa posadka je zgo-reila. To je že 89. letalska nesreča letos v angleški vojski. Smrtnih žrtev pri teh 89 nesrečah je bilo 147.
Angleški kralj Jurij jc včeraj praznoval svoj rojstni dau.
Vesti 15. decembra
Predsednik romunske vlade Tatarescu bo v
kratkem obiskal Varšavo, da zVezo med Poljsko in Romunijo poživi in utrdi.
Irska je priznala italijansko zasedbo Abesinije
na včerajšnji seji svoje vlade. Ni pa še sklenila vzpostaviti diplomatskih stikov z nacionalistično Španijo.
Angleški listi bodo v treh božičnih dneh samo enkrat izšli. Za to so se sporazumeli lastniki časopisja.
Zaradi umora judovskih naselnikov je jeruzalemsko sodišče zdaj izreklo prvo smrtno obsodbo nad dvema Arabcema. Do zdaj so s smrtjo kaznovali santo' nasilje nad angleškimi uradniki.
Bivši francoski ministrski predsednik Flandin je včeraj obiskal nemškega propagandnega ministra Gobbelsa. Verjetno je, da bo Flandina sprejel tudi Hitler.
40 milijonov frankov škode je povzročila živinska kuga do zdaj v Franciji. Kmetje zahtevajo, da jim škodo povrne država, ki ni skrbela za to, da bi se bolezen omejila.
Tri bataljone fašistovske milice so spet poslali iz Italije v Abesinijo. Bataljone vozi parnik »Um-bria«, ki je včeraj odplul iz Napolija.
Pariški morilec Weidmann je priznal pri nadaljnjem zasliševanju, da je ubil in oropal še šesto žrtev, vzgojiteljico Kellerjevo. Njegovi trije pomočniki: neki Million, Blanc in ženska Tricotova, ki so jih tudi zaprli, trdijo, da niso sodelovali pri Weidmannovih grozodejstvih.
Obvezen vizum za vse tujce, ki prihajajo v Francijo, bo uvedla vlada ljudske fronte, katero časopisje vedno bolj napada, češ da je s svojo popustljivostjo do tujcev naredila iz Francije gnojišče, na katero odlagajo svoje zločince vse države, sveta.
V egiptovski vladi je izbruhnila kriza zaradi nasprotetev med kraljem Farukom in med nekaterimi člani vlade. Zdi se, da bo vlada morala v kratkem odstopiti.
Pri potopu ameriške bojne ladje »Panay« pred Nankingom je bil ranjen tudi italijanski časnikar Sandro Sandrin, posebni dopisnik turinske »Stam-pe<, ki je bil med abesinsko vojno voditelj poroče-valne službe v štabu maršala Grazianija in ki se je udeležil kot prostovoljec tudi bojev v Španiji. Sandrin je včeraj umrl. To je tretja žrtev iz vret evropskih časnikarjev, ki je padla v kitajsko-qaponski vojni.
Uradni izidi o sovjetskih volitvah'prin*tjrjr da se je od 93,640.000 volilnih udeležencev udeležilo volitev 90,220.000, to se pravi 96.5%. Vsi so kakor en mož morali glasovati za Stalina.
Nameščenci v puriših veleblagovnicah so včeraj stopili v stavko in zasedli trgovine, ker lastniki ne morejo sprejeti njihovih zahtev o 40 urnem delavniku. Po odredbi notranjega ministra je policija trgovine izpraznila in so jih morali nameščenci zapustiti.
Sejo nevmeševalnega odbora v Londonu, ki bi morala biti včeraj, so odložili za nedoločen čas, češ da še ni zrelo vprašanje o umiku prostovoljcev.
Švica ne bo izstopila ia Zveze narodov, čeprav to zahteva velik del švicarske javnosti, ki pravi, da je švicarsko članstvo v ZN in pa navzočnost Zveze narodov v Švici nasprotna stoletnim švicarskim načelom o nevtralnosti. V ZN nista ne Italija, ne Nemčija, ki sta švicarski sosedi. Ce bo Švica še dajale zaslombo organizaciji, ki je tema dvema državama sovražna, bi ji to utegnilo kdaj škoditi.
Posvetovanje načelnikov generalnih štabov Male zveze se je začelo včeraj v Pragi.
Zakon o prepovedi in razpustu političnih strank, ki se pregreše proti državnemu redu, je za leto dni podaljšala češkoslovaška vlada z namenom, da se lahko v CSR demokracija nemoteno razvija.
knjiga avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga »Trikrat Avstrija, je bila v petih dneh razprodana in so že pripravili drugo izdajo.
Žensko vojaško dolžnost bo uvedla poljska vlada. Za vojno službo bodo obvezne vse ženske do 45 leta, ki bodo pomagale pri poročevalstvu, pri zračni obrambi, pri zdravstvenem skrbstvu itd.
Za obrambo pred zračnimi napadi bo Anglija čez tri mesece imela že 36 milijonov plinskih mask, 10.000 zdravnikov, 10.000 sester in 200.000 reševalcev, ki so jih izobrazili v posebnih strokovnih tečajih.
Bolgarski kralj Boris je včeraj odprl novo železniško progo med Kričimom in Pečero tako, da je prvi vlak vozil sam. V Pečeri je imel z lokomotive govor prebivalstvu, ki ga je navdušeno pozdravljalo.
Angleška vlada bo protestirala v Tokiu zaradi tega, ker so japonska letala obstreljevala njene bojne ladje.
Pogajanja za obnovitev trgovske pogodbe med Italijo in Francijo se bodo začela konec meseca v Rimu
Med Anglijo in Nemčijo so podpisali sporazum, po katerem se izterjavanje angleških zamrznjenih terjatev v Nemčiji odloži do februarja 1939.
V Parizu se je začela razprava proti polkovniku de la Rocqueu in šestini članom francoske socialne stranke, ki jih je vlada postavila pred sodišče češ da so prirejali zborovanja razpuščenih desničarskih organizacij. Obtoženci se zagovarjajo, da so desničarji prav tako državljani kakor komunisti in če vlada dovoljuje komunistom nele da se zbirajo, ampak da se celo oborožujejo, naj dovoli drugim državljanom vsaj pravico do. zborovanj.
Prvi del angleških pomorskih vojaških vaj pred egiptovsko obalo se je končal včeraj. Namen vaj je bil, braniti vstop v Sueški prekop.
Bivši voditelj angleške delavske stranke Lansbury je včeraj dospel v Varšavo in imel razgovore z zunanjim ministrom Beckom, danes pa ga je sprejel predsednik republike Moscieki.
Nov naslov za Zvezo narodov so pogruntali nemški listi, ki pravijo tej ustanovi samo še »ženevska antanta«, ali pa »sporazum za nadaljevanje versajske mirovne pogodbe«.
Gospodarski načrti naše vlade za v bodoče
Odpis zemljiškega davka.
Francoski admiral o svojih vtisih iz Francove Španije
Razmerje nacionalistične Španije
do Francije
70.000 Kitajcev je
Nankinga
Afera o Urbasovih preprogah
Obravnava o mestni zastavljalnici preložena
Ljubljana, 15. dec.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g Ivan Brelih, so se včeraj obravnavale in razpletale afere o nerodnostih v mestni zastavljalnici in prav na dolgo afera Urbasovih preprog Za ta proces so se v prvi vrsti zanimali magistralni uradniki, ki so v čednem številu prišli včeraj popoldne v veliko dvorano št 79. Župan g. dr. Jure Adlešič je vse one magisiratne uradnike in nameščence, ki so bili vubljeni k obravnavi kot priče, popolnoma razrešil čuvanja uradne tajnosti tako, da je bilo vsaki priči svobodno sodnikom vse zadeve v podrobnostih pojasniti Naj bo naposled izrečena sodba taka ali taka, gotovo pa je, da je prav ta proces pokazal na globoke rak-rane upravnega organizma, ki jih je treba radikalno, izžgati. Pokazalo se je tudi prav jasno, kako je znal steber in velika opora ljubljanske JNS-arije izkoriščati svoj položaj kot obč. svetnik in načelnik upravnega odbora mestne zastavljalnice v svoje osebne koristi, ki si je na dražbi nabavil za vzklieno ceno drage perzijske preproge.
France Kramar, rojen 22. marca 1890 v Ljubljani, samski magistratni uradnik, absolvent trgovske akademije v Pragi, poprej bančni uradnik, je prišel na zatožno klop. Glavna obravnava proti njemu se je pričela od 8.30 in je trajala z dveurnim popoldanskim odmorom tja pozno v noč do 22.30. Mestoma je bila zelo napeta in živahna.
Državni tožilec dr. Julij Fellaher je Franceta Kramerja obtožil v dveh obtožnicah štirih zločinstev in sicer zlorabe uradne dolžnosti, uradne poneverbe, krive prisege v civilni pravdi Berte Lampretove proti mestni občini in popravljanja spisa v disciplinski zadevi proti Mediku. Državni tožilec je skušal na podlagi revizijskih spisov obtožencu dokazati, tla je obtoženec v času od 3. marca 1928 do srede 1929 podpisal stranke v dražbenih zapisnikih pod rubriko •prebitek v znesku« in da si jc potem v 82 slučajih pridržal prebitke v celotnem znesku 12 tisoč 186 din. Zastavni listki so se glasili na prav čudna, šaljiva imena: »Hofer«, »Kuga«, »Gevtrb«, »Žafura« in »Fogala«.
Obtoženec ni kriv
Po prečitanju obeh obtožnic je sledi! zagovor obtoženca, ki je trajal dobri dve uri Preds : Ste razumeli? K prvi obtožnici glede dražbenih zapisnikov! Se čutite kriv?« »Ne! Absolutno nič!« -In glede krive prisege?« »še manj sem kriv.« Obtoženec je nato najprej navajal, kako je bil kot likvidator marcu 1928 nastavljen v mestni zastavljalnici, kjer je ostal do konca januarja 1930. Šef in blagajnik je bil pok. Rudolf Est, skladiščnik Jontes, ki je umobolen in je pred leti ustrelil svojo ženo. Sprva ni v dražbenih zapisnikih navajal podpisov odnosno imen strank šele po nalogu šefa Esta je moral vse nepodpisane rubrike izpolniti. Pojasnil je dalje, kako se je prakticiralo glede izplačila pri dražbi doseženih prebitkov. Z denarjem ni imel absolutno nikakega opravka. Imena strank je napisal v zapisnike s svojo pisavo, nikjer jo ni potvarjal.
Na predsednikovo posebno vprašanje o Jon-tesu je obtoženec odvrnil: »Jontes je bil oseba, h kateri je hodila cela Ljubljana. Zbiral je listke, izplačeval in še ponoči so hodili k njemu študentje in zastavljali razne stvari.«
Prav obširno je bilo zasliševanje obtoženca o Urbasovih preprogah. Ohtoženec je vztrajal pri svoji trditvi, da preprog res niso kazali interesentom na dan dražbe. Berta Lampretova je namreč konec leta t929 zastavila štiri preproge v vrednosti najmanj 30.000 din za 15.000 din. Te preproge, ker jih stranka ni rešila, so bile 12. novembra 1930 prodane na dražbi za vzklieno ceno 15.000 din takratnemu obč. svet. Miroslavu Urbasu. Pozneje se je pred ljubljanskim okrožnim sodiščem razvil civilni proces proti mestni občini, ki še do danes ni končno likvidiran. V tem procesu je obtoženec nastopil kot priča. Obtoženec ponovno: »Preprog res nismo kazali! Cenilec je dejal, da so med brati preproge vredne 70.(XX) din Urbas si je preproge že tri dni poprej ogledavul.«
Nepravilno je že to bilo,« je vpadel gosp. predsednik, >da se je vaš šef spuščal v take kupčije!« »Seveda nepravilno,« je odvrnil obtoženec. »Stal je za pultom in govoril, da se bo za preproge interesiral. Mislil sem si svoje.«
Priče o poslovanju zastavljalnice
Kot priče so v glavnem nastopali mnogi magistratni uradniki, ki so bili razrešeni uradne molčečnosti. Mnoga nasprotja med njimi so se pokazala v pravi luči. Prvi je bi! zaslišan mag. uradnik Rudolf Juvan, ki je bil kot skladiščnik in likvidator 16 let v zastavljalnici. Poslovanje je bilo euostavno, vsak se je hitro lahko uvedel. Stranke so se morale glede listkov s prebitki obrniti na likvidatorja, ta je potem blagajniku javil znesek izplačila. Prihajali so tja otroci, postreščki in tuje osebe. Nikdar ni slišal kake pritožbe od strani strank. Priči Žonta Apolonija in Likar Pavlina, ki jc zastavila drage briljante in je znašal njen prebitek za prodane briljante kar 2000 din, sta trdili, da nista prejeli prebitka izplačanega. Mag. uradnica Bajt Terezija je izjavila: »Likvidator ni imel z denarjem opravku, Nikoli ga ni prejel.«
Mcdik Ivan, sedanji vodja zastavljalnice je med drugim omenil: »Ugotovljeno je bilo pri reviziji, da so bili zamenjani nianjvredni predmeti, da jc bilo nekje marfj, drugje pa preveč zastavljenih stvari Do J930 ni bil naval, bilo jc do 14.000, sedaj pa je 32.000 letnjh zastav. Formalno je bilo drugače vse v redu. kdor jc prinesel zastavni li6teb, ta je prejel denar.«
Košir Fran, mag. uradnik: »Jontes je bil. prav za prav glavar zastavljalnice. Jontes in Est sta skup držala Kramar' sc mi jc večkrat pritoževal nad njima.« Ko so bili zaslišani šc trije drugi magistratni uradniki, je bila obravnava ob 13 prekinjena in sc je ob 15.30 nadaljevala
Do’ga zgodba o orcorogah
Na popoldanski obravnavi tja do pozne noči je bila glavna siner zasliševanja prič usmerjena na famozne preproge Nekatere priče so navajale razne značilne podrobuosti. Zaslišani so bili tudi konceptni uradniki, ki so na magistratu vodili disciplinske preiskave proti Mediku in Kramarju. Priča Bolkar Frančiška iz Domžal, prav pogosta obiskovulka mestne zastavljalnice pri dražbah, je šaljivo pravilu o preprogah: »Takrat dopoldne okoli 10 30 jih je videla. V njih je bilo mnogo prahu. Popoldne so prišle na dražbo. Vsi so molčali, noben se ni oglušil. Nekdo pa jo povedal- »Klobnsar jih je kupil za 15 jur jev!« lu potem je vse tiho bilo. Obtoženca priča ne
pozna. Juvan Fran iz Zagorja je tudi videl preproge zvite pri peči.
Sledile so izpovedbe še mnogih prič. Veliko zanimanje pa je nastalo v dvorani, ko se je pojavil g. Miroslav Urbas. Priznal je, da je kupil preproge za 15.000 din na dražbi. Neka priča je omenila, da so se ljudje zelo jezili, ko je Urbas stal zadaj za pultom. Godrnjali so: »Ta ima protekcijo!« Urbas se je nato umaknil.
Potokar Gabrijel je v živahnem tempu navajal marsikatero senzacionalno podrobiiost. Preproge sc niso kazale. Šle so kot prvi predmet na dražbo. Gdč Bajtova je priči in Koširju dopoldne omenila: »Medik je meDi po dražbi med štirimi očmi izjavil, da bi se bil lahko Urbas izkazal, ker smo mu poceni »komandirali preproge.«
Medik ogorčeno: ,To je laž! Vsi hočejo po meni lopniti!« Po prečitanju nekaterih spisov in izpovedb raznih pr^g sta drž. tožilec dr. Julij hellacher in branilec dr. Fran Lokar predlagala še mnoge dopolnilne dokaze, ki naj bi popolnoma pojasnili dejanski položaj. Sodišče je po kratkem posvetovanju sklenilo:
Glavna obravnava proti Franu Kramarju se preloži na nedoločen čas, spisi se vrnejo preiskovalnemu sodniku, da zasliši še nekatere priče in da se izvedejo dopolnilni dokazi.
Drž. tožilec je šp poprej umaknil obtožbo v dveh točkah glede izplačila prebitka 25 in 200
Vzgojitelji in starši, več skupnega dela
Predavanje g. A. Hreščaka e vprašan u «,Soia in dom"
Ljubljana, 15. decembra.
Na včerajšnjem vzgojnem večeru pedagoškega društva na Viču je o vprašanju »Šola in dom« predaval g. Alojzij Hreščak. V skoraj- uro trajajočem govoru je orisal težave, ki jih mora premagati otrok od prvega koraka v šolo, pa dokler ne pride do kruha, ki ga dandanašnji svet naši mladini tako skopo odmerja. Med ostalimi lepimi mislimi ie predavatelj povedal tudi tole:
Ko otrokom potečejo tista brezskrbna leta, ki jih je preživljal doma in v svoji okolici, ko mu je bil polovico sveta le rojstni kraj, ko ga je pri vsakem koraku spremljalo materino oko, tedaj pridejo resnejša leta — čas šolske dobe. Otrok se odpravi v šolo. Na pot ga spremljajo skrbne materine besede; »Bodi priden, ubogaj in skrbno poslušaj.« In pričuo se za otroka tista leta, od katerih je odvisna nemalokdaj njegova življenjska sreča. Ker pa je žalibog staršem vse premalo poznana dobra in pravilna zgoja, zato prav v teh letih starši napravijo toliko napak in se pri vzgoji tolikokrat pregreše.
Vča6ih je bila šolska vzgoja in vzgoja otrok sploh dokaj različna od domašnje. Najbolj jo držalo pravilo: , šiba novo mašo poje. Sledile so kazni, včasih prav ostre. Starši so otroke karali in jim grozili z različnimi kaznimi, in če pogledamo, kakšen uspeh so dosegli, moramo priti do prepričanja, da bi tudi dandanes in pri mnogih bila taka
,	 ,	u,	.	vzgoja potrebna. In če starši poskušajo s takim
dinarjev neki stranki. Proces se bo nadaljeval I načinom vzgoje, tedaj starši nemalokdaj naletijo najbrž šele spomladi.	I	na odpor, ki ima prej ali slej slabe posledice. To-
Lep uspeh naših fotografov amaterjev
Ljubljana, 15. decembra.
Slovenski fotografi-amaterji in zlasti člani Fotokluba Ljubljana, se v svetu vedno bolj uveljavljajo. V zadnjem času so dosegli v inozemstvu nekatere uspehe, ki jih jim morajo zavidati prav vsi in tudi najbolj znani amaterji inozemstva.
Mesečnik »Galerija«, ki se bavi z umetniško fotografijo vseh kulturnih narodov in ki izhaja v različnih važnejših jezikih, tako da ga berejo po vseh kontinentih, je v letošnjem letu razpisal poseben natečaj Ker mesečnik vedno zasleduje vse najnovejše pojave v umetniški fotografiji, je z natečajem, za katerega je določil bogate nagrade, hotel dati pobudo za novo ustvarjanje. Zadnja leta je namreč nastopilo v umetniški fotografiji mrtvilo, ki je dalo slutiti, da s fotografijo ni mogoče ustvariti ničesar novega več. Hudo je bilo čutiti pomanjkanje novih zamisli in zdelo se je, da bo v bodoče umetniška fotografija morala le ponavljati in preoblikovati to, kar so stotisoči dobrih amatarjev v zadnjih letih ustvarili.
»Galerija« je hotela dobiti stvaren odgovor prav na to vprašanje in je zato razpisala natečaj pod naslovom: ideja in odlika. Za ta natečaj bi prišli v poštev le posnetki, ki bi tako po zamisli kakor tudi po izvedbi prinesli nekaj novega — še neznanega. Amaterji vsega sveta so se z navdušenjem odzvali pozivu in iskali novosti v fotografiji. Uredništvo mesečnika je prejelo pošiljke od 5500 amaterjev, ki so poslali 21.813 slik. Med temi je bilo veliko število prav odličnih posnetkov, napravljenih po res novih zamislekih. V zadnjem času je uredništvo opravilo podrobno oceno slik in tudi določilo nagrade. Med 5000 najboljšimi amaterji iz vsega sveta je dobil prvo nagrado Ljubljančan, član Folo-kluba Ljubljana in že na številnih mednarodnih fotografskih razstavah odlikovani g. Marijan Pfeifer, ki ga naša javnost dobro pozna po njegovih delih z domačih razstav Fotokluba. Nagrado je prejel za fotografijo, ki jo je poslal pod naslovom »Zlvi mozaik«, in ki predstavlja na svojstven način posnet akt. G. Marijanu Pfeiferju in Fotoklubu Ljubljana k temu uspehu, za katerega ga bodo zavideli najboljši med najboljšimi, iskreno čestitamo. Uredništvo bo 80 najboljših posnetkov reproduciralo v posebnem almanahu, ki ga bo izdalo v začetku 1. 1938. Poleg nagrajene slike »Živi
mozaik«, bosta reproducirani še dve sliki članov Fotokluba Ljubljana, g, Petra Kocijančiča in Ivana Gogale.
Drug, prav tako razveseljiv uspeh je dosegel Fotoklub Ljubljana v Ameriki. Mednarodni natečaj fotografske revije Camera Club, San Francisco, kjer tekmuje za naslov prvaka in za skoraj meter visok srebrn pokal veliko število fotoklubov iz vseh delov sveta, sc je najbrž zaključil z zmago ljubljanskega fotokluba. Že v novembru je bil z 39 točkami na prvem mestu, takoj za njim pa Fort Dearborn Camera Club z 38 točkami na drugem mestu. V decembru pa si je priboril Fotoklub Ljubljana še nadaljnjih 6 točk, ker 60 pritekmovali njegovi člani zopet 1. in 5. nagrado: prvo g. Ivo Gogala in peto g. Maks Gliha. Z decembrskim tekmovanjem je tečaj zaključen in naslov prvaka s pokalom vred priborjen za Fotoklub Ljubljana — če ni Fort Dearborn Camera Club odnesel vseh ostalih nagrad, t. j. 2., 3. in 4. nagrado.
Fotoklub Ljubljana čaka sedaj le še »uradnega« obvestila. Naj pade odločitev tako ali tako, gotovo je le eno, da se je slovenska fotografija z obema uspehoma na mednarodnem forumu uveljavila, tako, da bo stopila med najboljše skupine največjih in bogatih narodov. Le tako naprej!
Druga nesreča pri smučanju
Vsi športniki, zlasti pa mladina jezno gledajo na žalostno vreme, ki nam noče dati pravega snega za smuko. Če pa je v Ljubljani tako kislo vreme, ni treba da je povsod drugod. Tako ima Notranjska dovolj nega, ki je tudi že ugoden za smuko. Mladina se prekopicuje na dilcah, da je veselje. Včasih pa se zgodi tudi nesreča. Včeraj je smučal
9	letni sin sedlarja Čepon Ivan iz Dola pri Borovnici, pa je tako nesrečno padel, da 6i je zlomil levo reko. Ljubljanska bolnišnica ga jc sprejela v zdravljenje in tako se zdravi že drugi ponesrečenec pri smučanju, čeprav smo sneg v letošnji zimi šele komaj povohali. Tudi pri tem lepem športu je potrebna previdnost, saj ni treba, da bi prijetno smučanje prišlo v 6lab glas kot nevarna zabava, kar v resnici ni.
KINO
UNION
Splošno priznanje, da je film
»Dobrotnik človeštva**
Louis Pasteur
Telefon 22-21
najboljše delo, ki je prikazano na platnu v Ljubljani. — Ne zamudite torej priložnosti, da si ga ogledate.	Predstave	ob IG., 19., in 2F15 uri.
Poštarka, ki je odpirala tuja pisma
Maribor, 14. decembra.
Fred okrožnim sodiščem se jc vršila danes zanimiva razprava, ki bo zlasti odmevala v Ivanjkov-cih pri Ormožu. Zagovarjala se je na zatožni klopi 30 letna pogodbena poštarica iz Ivanjkovcev Slava Kociper, ker je v času od novembra 1935. do julija 1937 odpirala pošti predana pisma ter je potem vsebino odprtih pisem raznim osebam sporočala. Državni pravdnik je v svoji obtožbi navajal:
Dne 8. in 29. junija 1937 je prejela orožniška postaja v Ivanjkovcih dve pismi zaupne vsebine od okrajnega glavarstva v Ptuju. Poveljnik orožniške postaje jc takoj opazil, da sta bili pismi odprti in zopet zalepljeni. Prav tako je opazil Lah Ludvik iz Ivanjkovcev, da je nekdo pismo, ki ga je prejel 5. julija od Franca Seršena v Ljutomeru, odprl in ponovno zalepil. To je že opazil poprej pri pismih, ki jih je sprejel leta 1936 od Zitter Ane in Lesjaka Ivana. Dne 16. novembra 1935 je pisal ban dr. Natlačen dekanu na Svetinjah Francu Bratušeku pismo, da bo na poti v Prekmurje dne 19. novembra pri njem prenočil. Ban je pri prihodu vprašaj dekana, kdaj je prejel njegovo pismo. Ko je zvedel, da šele 18. novembra, se je to zdelo banovemu tajniku dr. Jožetu Kovačiču takoj sumljivo. Pregledal je pismo ter takoj ugotovil, da je bilo odprto m vnovič zalepljeno.
Osumljena Kociper Slava je pri preiskavi odločno zanikala, da bi bila pisma odpirala ter je vztrajala pri lej izjavi tudi pri razpravi. Na ovitkih predmetnih pisem pa se da ugotoviti, da so bila odpirana in ponovno zalepljena, ker se jasno opazi debel 6loj lepila, ki je deloma zamazan na zunanji, deloma na notranji strani ovitka. Odpošiljatelji »o ugotovili, da niso bila pisma odposlana v takem stanju. Da je pisma odpirala prav osumljenka, pa sc da dokazati po več okolnostih. Tako sta 6e obe pismi, ki ju je poslalo okrajno glavarstvo ivanjkov-skim orožnikom, tikali neke disciplinske zadeve občinskih uslužbencev Hržič Avgusta in Kociper Ivana, ki je mož obtožene pošlarice. Ko je šel orožniški komandir po nalogu pisma na občinski urad v Svetinje, mu je Hržič Avgust že od daleč rekel »že vera, zakaj prihajate«. Hržič je vedel za celo vsebino pisma, kar je zamogel zvedeti edino od Kociperjeve. Kakor je dokazano, da je osumljena odprla pismo od okrajnega glavarstva, je prav go-
tovo odprla tudi druga pisma, ker ni imel nihče drugi dostopa do njih. Vidi se to tudi na uporabljenem lepivu, ki je na vseh pismih isto. Zlasti glede pisma, ki ga je pisal ban dekanu Bratušeku, je očitno, da je bilo pismo odprto na pošti v Ivanjkovcih, ker se je že pred prihodom bana govorilo o tem v Ivanjkovcih, dasi je bilo pismo zaupne vsebine.
Obtoženka je pred sodiščem zanikala vsako krivdo, je pa bila kljub temu obsojena, in sicer samo zaradi odpiranja pisem, oproščena pa je bila obdolžitve, da je vsebino pisem javljala drugim osebam. Obsojena je bila na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. Rajpravo je vodil okrožni sodnik vss. Lenart, obtožbo pa je zastopal prvi državni pravdnik dr. Zorjan. Obtoženkin zagovornik je prijavil priziv.
II*
da, če starši uvidijo, da bi kazen pomagala, naj le kaznujejo, vendar pa naj pred kaznijo pomislijo, zakaj bodo otroka kaznovali, ali ni prestopek, ki ga je otrok napravil, njihova krivda in ali je otrok kaj pomislil, preden je dejanje zakrivil. Nikar pa na| pri obljubljeni kazni ne popuste, ker otroci tedaj izgube vero v njihovo moč in mnogokrat tudi spoštovanje. Izgubijo tudi vero v njihovo moč in v tisto zaupanje, da ga bodo starši pripeljali tja, kjer bo zagotovljena njegova življenjska sreča. Da pa se bo otrok duševno razvil kakor je potrebno, da bo šolsko delo in delo staršev imelo uspehe, zato je prav sedaj potrebno vzajemno in skupno delo med starši in učitelji. Kako naj učitelj napreduje pri svojem vzgojnem delu, ako otrok ne pozna, ker mu jih menjajo vsako leto, zakaj starši, ko pridejo iskat k učiteljem informacij, ne povedo otrokovih napak, da bi jih odpravil. — Veliko greše pri vzgoji otrok današnji vzgojni načrti, ki so vse preveč natrpani s teorijo, da za prakse ne preostane časa, še manj pa, da bi se učiteljstvo vsaj nekoliko posvetilo vzgoji. Taki otroci, ki so vse preobloženi z učenjem, šole ne ljubijo, pač pa se ji odtegujejo in ne pokažejo svojih zmožnosti tam, pač pa na ulici med sebi enakimi. Veliko so zakrivili dandanašnji časi Šo-larček. dijak se trudi z željo in s prepričanjem, da bo po dovršenih študijah prišel do kruha. Toda vse preveč imamo primerov, ko pride po dovršenih študijah na cesto, je brez dela, izgublja lepe ure mladosti ter vero sam vase in v skupnost..
Ko pa bo delo med šolo in starši postalo vzajemno, ko si bodo pomagali pri težkem in važnem vzgojnem delu, tedaj bo vzgoja lepša in boljša. To pa je neobkodno jx>trebno, kajti časi, ki jih preživljamo mi in naša mladina, so težki in resni.
Tatvine plaščev v šolah pojasnjene
Ljubljana, 15. decembra.
V	zadnjem času so se množile tatvine zimskih plaščev po šolskih zavodih v Ljubljani, pri čemer je bila zlasti prizadeta Zenska realna gimnazija v^Ljubljani. V sedmih primerih so izginili plašči učenk in ni bilo mogoče ugotvoiti, kdo je storilec. Tudi po nekaterih drugih zavodih je zmanjkalo nekaj plaščev. Stvar ne bi prišla na dan, če ne bi ljubljanska’ policija prijela včeraj na Resljevi cesti dveh deklet, štefic Fr. Jn Žnidaršič Julijane, ki sta prodajali ženske plašče sumljivega izvora. Plašče, ki sta jih prodajali, sta pobrali sicer nekje drugje. Pri zaslišanju pa sta priznali, da sta v zadnjem času opravili kar deset tatvin plaščev na šolskih zavodih.
Skof a Loka dobi nov peron
že dolga leta, da ne rečemo desetletja, so se razni činitelji^ borili za to, da bi železniška uprava na našem kolodvoru dal zgraditi širši in prostornejši peron. Koliko važnosti so ljudje polagali na popravilo, odnosno preureditev našega kolodvora, se najbolj vidi iz dejstva, da si je neki kandidat za župana pri občinskih valitvah v Stari Loki, kjer kolodvor stoji, stavil kot glavni program za bodoče županovanje prav ureditev novega perona na postaji. Mnogi Ločani so prav zaradi tega oddali svoje glasove temu kandidatu, da je bil nazadnje tudi izvo» Ijen. Vendar pa se mu načrt takrat ni posrečil. Uspeli pa smo šele sedaj, ker je tudi železniška uprava uvidela, da je Škofji Loki nujno potrebno urediti peron. Dela so se že pričela, prejšnji teden so namreč delavci že začeli kopati temelje. Peron bo zgrajen v vsej dolžini kolodvorskega poslopja, v širini pa do prvega tira v taki obliki, kakor ga vidimo na ljubljanski postaji. Vse naše prebivalstvo, kakor tudi številni turisti, ki obiskujejo Škofjo Loko in bližnje kraje, bodo železniški upravi za preureditev prav gotovo zelo hvaležni .
Neprijetna vožnja
Ljubljana, 14. decembra.
Z nočnim brzovlakom, ki je davi ob pol 3. zjutraj pripeljal iz Zagreba v Ljubljano, sta se pripeljala tudi dva brezposelna pomočnika, ampak brezplačno. V Zagrebu sta se naložila kar na uradni voz poštne ambulance, ker sta pa vedela, da ju tam ne bi nihče sprejel, sta izbrala bolj sigurno pot ter sta splezala pod vozom na zavoro, na kateri sta čepe prevozila vso dolgo pot iz Zagreba do Ljubljane. Vsa otrpla od mraza, deloma premočena od dežja in zamazana, sta bila tako okorna, da v Ljubljani nista več mogla pravočasno uiti železničarjem, ki so ju na glavnem kolodvoru zapazili. Izročili so ju policiji, ki je ugotovila, da je eden brezposelni 21 letni knjigoveški pomočnik Lašo Jože, drugi pa 24 letni brezposelni trgovski pomočnik Kušan Vekoslav. Rekla sta, da sta se pripeljala v Ljubljano samo na izlet. Tega jim seveda ne verjamejo in bosta zato ostala priprta v zaporih, dokler se ne bo o njima izjavila zagrebška policija Smešno pri vsem tem pa je to, da zahteva železnica povračilo voznine, pri čemer jima je zaračunala za prijetno vožnjo listek III. razreda. Izjavila sta, da bi jima železnica upravičeno lahko dala kakšno nagrado, ker sta tako dolgo zdržala pod vozom.
Pogreb ge. R o j e c v e, ki se je ponesrečila v Šoštanju, ne bo danes ob pol štirih popoldne, kakor je bilo javljeno v časopisih, temveč jutri, 16. decembra, ob dveh popoldne.
Nevarnega vlomilca so prijeli v Kropi
in cel voz ukradenega blaga dobili pri njem
Radovljica, 15. decembra.
Vrlim radovljiškim orožnikom je pod vodstvom njihovega komandirja padel v roke lep plen. Prijeli so dva nevarna vlomilca, ki sta že dolgo vznemirjala Radovljico in vse bližnje kraje po Gorenjskem.
V	noči od 11. do 12. decembra je bilo vlomljeno v Hiršmanovo hišo v Predtrgu. Neznan cigan je izrezal šipo v okna ter odnesel iz hiše petcevni radijski aparat, vreden 5000 din, ter dve steklenici žganja. Radovljiški orožniki so takoj odšli na lov in ugotovili, da ljudje splošno sumijo, da je vlomil neki Lenart Zupan. 23 letni elektromonter in kovač iz Krope. Orožniki so podjetneža poiskali doma ter ga prijeli. Po aretaciji je Zupan priznal celo vrsto vlomov, ki jih do zdaj ni bilo mogoče pojasniti. Njegovi glavni grehi so naslednji:
1. Ukradel je radijski aparat v gostilni Kunstelj v Radovljici pred letom dni.
2. Odnesel je radijski aparat v penzionu »Jelovica« v Kamni gorici.
3 Pred tremi meseci je vlomil v brivnico v Žirovnici in nasuval tam brivskega orodja za ka-
kih 1000 din.
4. Vdrl je v skladišče elektrarno v Žirovnici ter si tam nabral električnega materiala, vrednega med brati 500 din.
5. Oplenil je delavnico radovljiškega fotografa Vengarja, kateremu je odnesel fotografskih po-treščin za dobrih 1000 din.
Na njegovem domu so orožniki našli celo zalogo ukradenega blaga, po katero so morali priti z vozom. Orožniki so blago in podjetnega tiča spravili na varno, kjer bo počakal, dokler ne dobi primernega plačila.
V	noči od 1 na 2. decembra je bilo vlomljeno v vilo rudarskega glavarja inž. Močnika v Radovljici. Vlomilca sta bila dva, on in ona, ki sla s sekiro vdrla vrata ter odnesla iz vile veliko perila in obleke Njo, ki je znana potepenka, imajo orožniki že pod ključem, jijega pa, ki je bil te dame stalni spremljevalec, še iščejo.
Za ta plen zaslužijo pridni radovljiški orožniki čestitke in pohvalo, da tako neutrudno skrbe za preganjanje lumpov vseh vrst, ki ogrožajo poštene domove.
Vremensko poročilo
»Shveitetraa'* doma«
Po Rtanjo danes ob 7 zjutraj
Kra	5 E i 3 S	i eaipč-aturj		> _		Veier	r*nda vino	
	i ii i a t ■£	5 5	n *>	— 21 ~z~z	-	• nniei. •> kopt 1	B B	ra 0D u !>
oiubtiana Vlariboi	' 50 b 750'b	10 l-o	32 3-0	—	-	—	—	dež in sneg
Zaureb	750'8	4-i i	5-0	95	10	E,	—	—
Bel ura <	751*5	7-0	9-0	75	10	ESEs	2.0	dež
Sarajevo	?52'6	5-0	7*t'	9d	10	U	—	—
Skoplje	7560	4-n	8*0	95	10	0	—	—
Sptit	750	7-0	12*0	90	10	Es	-	—
Kumbor	748 1	9-0	—	90	10	NEt	—	—
Rab	752*3	6-0	-	90	6	ENE,	14-0	dež
Vremenska napoved: Oblačno, padavine. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od
včeraj do danes: Včeraj je bilo ves dan oblačno in megleno. Od 13.10—13.30 se je megla močno zredčila in je sonce skoro prodrlo Oblake, ponoči je ob 23 nekoliko rosilo, po polnoči pa je med dežjem padal sneg.
Liubljana danes
KolHar
Danes, 15. decembra: Kristina.
Četrtek, 16. decembra: Evzebij.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt. Gosposvetska ce6ta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Prekrasno filmsko rcmek-delo o ljubezni in zvestobi
V sedmih nebesih
V	glavm vlogi oboievana filmska umetnica Simone Simon in Janes 8tewart Dialog v nemškem lezikui
ffvedšiooue 06 ■■	21.1>>uač
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, dne 15. t. m., bo predaval g. univ. prof. inž. Igo Pehani: »Kako nastaja in se razvija rudnik«. Predavanje, ki bo ob 20 v mali dvorani Filharmoničnega društva, bo pojasnjevalo okrog 100 slik. Vstop prost.
»Božič v Betlehemu« je naslov predavanju, ki ga bo imel g. univ. prof. dr. Andrej Snoj na XI prosvetnem večeru v petek, 17, decembra. Čim bolj se bližajo božični prazniki, tem bolj nam uhajajo naše misli v sveto deželo na kraj, kjer je. bil rojen naš Gospod. Betlehemska votlina je tista točka, okrog katere se zbirajo božične misli vsega sveta Lepe šege in običaji, ki se ta večer vrše v votlini, kjer stoji mozaična zvezda: tu je bil rojen Odrešenik sveta, zanimajo brdz dvoma slehernega vernika. V besedi iu sliki nam bo vse to podal gospod predavatel j, ki se je dalj časa mudil v Palestini in sam doživel betlehemsko sveto noč. Opozarjamo p. t. občinstvo na predprodajo vstopnic-, ki se dobe v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7.
Sedejeva družina ima svoj sestanek v četrtek, dne 16. decembra, t. 1. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, 1. Na tem sestanku bo predaval g. dr. P. Dvornik, in sicer bo imel za temo: »Pomen ideje v narodnostnih borbah«. Vsi ste iskreno vabljeni. — Odbor.
VIII. simfonični koncert Ljubljanske Filharmonije v petek, 17. t. m., ob 20 v Unionski dvorani dirigira slavni dirigent dr. Hermann Scherchen, ki ga štejejo najvplivnejši kritiki velikih svetovnih dnevnikov in revij v prvo vrsto današnjih dirigentov Evrope Znan ni le v Nemčiji in Švici, temveč je dosegel največje uspehe tudi v Italiji in prav zadnje dni je absolviral z dunajskim orkestrom serijo koncertov na Dunaju, kjer je žel prebojne uspehe. Dirigiral je Beethovnovo IX. simfonijo in žel z njo velikanski uspeh. Na programu je Mozart, Brahms, Švara in Žebre. Cene prostorom so od
10	do 40 din Prostori so tako preurejeni, da lahko poseti koncert prav vsakdo. Predprodaja vstopnic je pri blagajni kino Uniona. Vstopnice se lahko rezervirajo tudi po telefonu.
Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. V soboto, 18. t. ra„ se uprizori Samec-Dobeičeva opereta »Ančka« v korist podpornega fonda Združenja igralcev. Opozarjamo občinstvo, naj si ogleda to predstavo, ki je posebno, zabavne vsebine in se odlikuje e prikupnimi melodioznimi pevskimi točkami ter pestrim dejanjem. Dejanje se godi v Zabukovju ter nam predstavi posrečeno rahlo karikirane trške figure. Zasedba je običajna. Podprite z obilnim obiskom stanovsko organizacijo Združenja gledaliških igralcev!	.
Pristojbine za božične brzojavke je znižala naša poštna uprava za polovico. Znižanje velja za čas od 14. decembra letos do 19. januarja prihodnjega leta. Izvzete so 6amo države: Turčija, Sovjetska Rusija, Španija, kolikor jo je pod oblastjo rdečih, in italijanski otoki na Egejskem morju. Za brzojavke, namenjene v Ameriko in Havaiske otoke, pa je treba plačati le tretjino jaolne tarife. Vendar se te brzpjavke sprejemajo za znižano ceno le do
6.	januarja.
UublianMc« *l$t!a!i£če
Drama — Začetek ob 20.
Sreda, 15. decembra: »Šimkovi«. Red Sreda. Četrtek, 16. decembra: »Bela bolezen«. Red B. Petek, 17 decembra: ob 15: »Firma«. Dijaška
predstava po globoko znižanih cenah od 14
2 din.
Opera. — Začetek ob 20.
Sreda. 15. decembra: »Gorenjski slavček« Red A. Četrtek, 16. decembra: »Ančka«. Red Četrtek. Petek, 17 decembra: Zuprto.
Sobota, 18. decembru: »Ančka«. Izven. Znižane
cene od 30 din navzdol. Predstava v korist
Združenja gledaliških igralcev.
V	četrtek se uprizori čapkova drama Belu bolezen« za red B Premiera tega dela je zopet dokazala da zna nuše občinstvo ceniti dobre in idejno močne igre, posebno take, ki razvijajo pereče sodobne probleme. Čapkova drama ne ustreza samo teinu namenu v polni meri, tem- 1 več je poleg tega teatrsko efektno in pretres- j ljivo delo Izredni uspeh drame pa je bil dose- j žen na jvodlagi umetniško dognanih človeških | likov, ki so jih podali igralci.	I
Zadružna šola razširjena
Ljubljana, 13. decembra.
Slovenci smo na 6Vojo Zadružno šolo v resnici lahko ponosni, saj je bila ustanovljena kot prva šola te vrste v Evropi. Za štiridesetletnico 6vojega dela na izobraževanju kmečkih zadružnih delavcev more ta ustanova z letošnjim šolskim le tom zaznamovati velik in lep napredek: pouk na njej se je razširil od sedanjega enega tečaja na dva tečaja.
Snov, ki jo je treba obdelati v tej šoli. je tako obširna, pa hkrati tako težka, da 6e je že dolgo čutila [x>treba po raztegnbvi pouka. Do
O (».d rti 1 A 1^ t 1	J-v« ,1 •	■	* a M maham — r— , X X rt t,	n	11 I 4 *»r"v
oddelek banske uprave predložil g. banu in ministrstvu za kmetijstvo jroročilo svojega zadružnega referenta, v katerem 6e predlaga razširitev pouka na dva tečaja. G. ban dr. M. Natlačen Je poKazal polno razumevanje in stavil kmetijskemu ministrstvu utemeljen predlog, naj se pouk na Zadružni šoli v Ljubljani že v šol. letu 1937 38 razširi na dva tečaja Pred nedavnim časom je g. minister za kmetijstvo predlog g. bana ugodno rešil z od-
redbo, da se jxiuk razširi na dva tečaja in istočasno zvišal tudi jjodporo za šolo Tako je omogočeno — ker je tudi banovina predvidela nekaj več sredstev za pomoč pri vzdrževanju učencev, —
da se bo poleg že tekočega prvega tečaja sredi
Ciarja 1938 odprl tudi drugi tečaj, v katerega o mogli stopiti učenci, ki so v zadnjem ča6U dovršili prvi tečaj na tej šoli. Letos bo jiouk v 11. tečaju trajal samo tri mesece (do velike noči), prihodnja ieta pa je upati, da bo podpora kmet. ministrstva in kr. banske uprave omogočila popoln pet mesecev trajajoči pouk v II. tečaju.
Učni načrt so zastopniki kmet. oddelka kr. banske uprave, Zadružne šole, Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug že sestavili za oba tečaja".
V I. tečaju pridobljeno znanje se bo v II tečaju temeljito jronovilo in še dopolnilo z nekaterimi predmeti, ki so za sedanje razmere |>asebtio važni.
V splošnem se bo pa dosedanja snov jiočasneje pa obširneje obravnavala. Veselimo se napredka Zadružne šole in želimo, da bi ta prekoristna ustanova v bodoče rodila še lepše uspehe za dvig našega kmetijskega zadružništva, ki mora postati gospodarska hrbtenica našega naroda.
Za 2000 dinarjev ubil svojo dobrotnico
Kamnik, 14. decembra.
Delavec Tomažič Ludvik iz Pristave, občina Mengeš, star 24 let, je že v zgodnji mladosti zgubil svoje starše. Kot rejenca ga je vzela k sebi Marija Šimenc, ki je sedaj že 73 let stara in ga poleg svoje hčerke Marije	prav	lepo vzgajala.	Ko	je
toliko dorasel, da je	zapustil šolsko klop,	so mu
že ušli iz glave vsi	dobri	nauki, katere	mu	je
dajala njegova druga	mati.
Zadnji čas je opazil, da Šimencova mati ne spada med najubožnejše. Dobil je poželenje po njenem denarju, ki ga je sklenil dobiti od nje s silo. Za usodni dan si je določil ponedeljkov večer. V popolni temi se je okrog osme ure zvečer znašel v hiši Šimenčeve Tomažič in je starko takoj pobil s topim predmetom na tla, kjer je obležala v mlakuži krvi onesveščena. Na nenavadni ropot je prihitela njena 37 let stara hčerka, katero je lopov z istim orodjem zbil na tla, da je obležala poleg matere v nezavesti.
Ko je tatinski ubijalec uvidel, da je sedaj on
gospodar v hiši, je začel takoj s preiskavo, prebrskal je vse omare, nočne omarice, skrinje itd ter končno našel nekaj nad 2000 din gotovine, s katero je potem popolnoma mirno odšel k po čitku na hlev.
Vendar mu vest ni privoščila mirnega spanja na senu. Vstal je in v zgodnjih jutranjih urah odrinil neznano kam.
Šimenčeva mati je v torek zjutraj zaradi poškodb umrla, dočim je hčerka prišla ii sebi in je upati, da bo kmalu ozdravela.
Vsa okolica obsoja ta strašen zločin in se trudi na vse načine, da bi se čimprej dobila sled za gnusnim morilcem žene, ki ga je preživljala.
Morilca Tomažiča Ludvika, ki je 24 let star. srednje dobro razvite postave, okroglega obraza, temnih las in oblečenega v rjavo ponošeno obleko s klobukom na glavi, zasleduje oblast in poziva vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, da javi najbližji orožniški postaji, da ga dovede tja, kjer bo prejel za svoje roparsko delo zasluežno kazen.
Odgovor na (pojasnilo' Slovenske Matice
Ljubljana, 14. decembra.
Visoki slovenski kulturni instituciji ne morem ostati dolžan odgovora zaradi krivičnega »ugotavljanja« in v njenem »pojasnilu« z dne 10. in 11. t. m., ki je izšlo v vseh štirih ljubljanskih dnevnikih.
S 6vojim »ugotavljanjem«, da sem jo na svojem literarnem večeru 8. t. m. na nekvalificiran in resnega pisca nevreden način smešil, je ponovno dokazala moč svojega kriterija. Ni moja krivda, če si daje sama izpričevalo in v obrambi svoje časti potrjuje, da je v svoji prizadetosti nekritična. Temu primemo je njeno drugo »ugotavljanje«, »da so izdajali in še izdajajo« pri njej svoja dela najvrednejši in najpomembnejši slovenski pisatelji. Njeno tretje »ugotavljanje«, da sem za svoj polemični sestavek: o »bon-tonu« upraviteljev slovenske kulture iztrgal nebistveni del ocene, je nevzdržno. Ta nebistveni« del ocene, je skoraj dve tipkani strani obsegajoč prikaz vsebine mojega dela. Ta prikaz ima 37 stavkov. V teh sedem in tridesetih stavkih sem pa naštel 34 grobih »pomot in netočnosti«, da govorim v jeziku predsednika Slovenske Matice. Žal mi je, da nisem dodal k »bon-tonu« še drugega, »bistvenega«, eno tipkano stran obsegajočega dela ocene. Satira bi bila precej bolj žgoča, večer zabavnejši.
Predsedstvo Slovenske Matice pravi, da je njen poročevalec »s kratkimi in približnimi črtami označil« vsebino mojega spisa. Za tako, približno
pozornost, ki jo je posvetil mojemu delu, se mu zahvaljujem Zahvaljujem semu pa tudi za to, da dela za svoje »pomote in netočnosti« odgovornega mene.
Predsedstvo Slovenske Matice vprašujem, kaj misli s podčrtano pripombo: »da Matica še ni nobenega dela odklonila zaradi njegove vsebine«? Ali cenzorji Slovenske Matice res tako omalovažujejo vsebino in obliko slovenskih leposlovnih del, da dajejo o prvi spačeno podobo, o drugi nič ne govore — in je le avtor »nestvaren in nena-zoren«?
Predsedstvu Slovenske Matice se zahvaljujem, ker mi je »proti običajem« — ne izročilo, ampak po svojem slu poslalo v zaprti kuverti na konceptni papir prepisano oceno kot prilogo k svoji uradni odklonilni izjavi. Torej mi predsedstvo prepisa ocene ni »izročilo interno na vpogled«, kakor trdi v svojem »pojasnilu«, ampak poslalo kot del in utemeljitev svoje uradne izjave, po kateri je Matični odbor izrekel svoj veto, meni pa povedal, da je v državi Danski nekaj gnilega.
Zaradi podpisa XYZ na prepisu ocene ne bi bilo treba bremeniti Matične pisarne. Kriv je gospodar in njegovi »običaji«!
Končno pa mislim, da je vsaka javna polemika in diskusija o literarnih stvareh, dasi niso javnosti dostopne v celoti , ne le umestna in dopustna, ampak celo nujno potrebna. Za kulisami našega literarnega življenja je pajčevin, ki človeku že več ne dajo dihati.	Rudolf	Kresal.
I
KINO MATICA Telefon 21-2-1.	Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15:
NJENA VELIKA MATURA ‘"“"ES
Hans Moser, Gusti Hnbcr, Theo Lingen. — Najnovejši žurnal!
Iz športne krošnje
Kdo bo 11. in 12. ligaški klnb? Na nedeljskem obenem zboru nogometašev v Belgradu je bil sprejet predlog, da se poveča število ligaških klubov od 10 ua 12. S prihodnjim tekmovanjem za državno nogometno prvenstvo bomo imeli dva, morebiti tudi tri nove klube, ki bodo določeni po naslednjem redu: Vse nogometne pod-zveze se razdele v tri skupine. Prvo tvorijo: ljubljanska, zagrebška, splitska in banjaluška nogometna podzveza; drugo: novosadska, su-botiška, petrovgradska in belgrajska podzveza; tretjo pa: sarajevska, cetinjska, skopijanska, niška in kragujevska podzveza. Prvaki teh treh skupin bodo izpolnili število ligaških klubov na 12. Deseti ligaš, ki bi moral letos izpasti, pa igra še dve kvalifikacijski tekmi s prvakom svoje skupine. Prvaka ostalih dveh skupin pa prideta direktno v ligo. Kvalifikacijske tekme se začno t. junija. Vsako leto izpade iz lige zadnji — 12 klub, dočim mora pa predzadnji — ti. klub še odigrati- dve kvalifikacijski tekmi z drugim finalistom treh kvalifikacijskih tekem. Dana je torej možnost, da izpadeta iz lige dva kluba in prideta dva nova. — Predlog o tekmovanju za nogometni Jugopokal je občni zbor odklonil s pripombo, da zaradi povečanja ligi-nih klubov ni zadostnih terminov za odigranje teh tekem. Po dolgotrajni debati o izpremembi pravil JNZ je večinu klubov končno sklenila, da mora najdalje do 15. julija sedanji odbor JNZ sklicati izredni občni zbor, na katerem sc bo razpravljalo o izpremembi pravil. Zagrebška podzveza in ostali predlagatelji pa morajo najkasneje do 30. marca 1938 predložiti osnutek o izpremembi pravil.
Schmeling premagal Thomasa. Včeraj zjutraj je nemški boksar Maks Schmeling premagal v osmi rundi s knock-outom Amerikanca Ha«yja Thomasa. S to zmago si je Schmeling pridobil pravico boriti se junija 1938 z Joe Louisom za svetovno boksarsko prvenstvo. Schmeling se je pokazal v odlični formi, kajti Thomas nikakor ni bil podrejen nasprotnik, ampak ves čas enakovreden Schmelingu. Sele v osmi rundi ga je Schmeling 6 tremi zaporednimi silnimi udarci zbil na tla, tako da je bil izštet, — Schmeling se vrača nazaj v domovino, kjer se bo naprej pripravljal za borbo z Louisom.
Ali ste že poravnali naročnino ?
Poceni božični in novoletni izleti »Putnika«
v Trst, Gorico in Opatijo. Zahtevajte brezplačne prospekte pri »Putniku« v Ljubljani in na Jesenicah.
Iz Legije koroških borcev
Ljubljana, 15. decembra. Preteklo soboto je priredila Legija koroških borcev v Ljubljani za svoje članstvo lepo uspel članski sestanek, katerega so se poleg ljubljanskih članov udeležili tudi borci iz Guštanja, Mežice in Slovenjega Gradca, ki so prišli na plenarno sejo glavnega odbora.
Številnemu članstvu je podal dr Branko Vrčon zelo zanimivo predavanje pod naslovom: Mi in narodne manjšine. Namen Legije ni samo združiti bivše severne borce, temveč jim dati tudi možnost seznanjati se s problem«, ki niso važni samo za članstvo, temveč za ves naš narod. Dolžnost nas vseh je, da delamo z združenimi močmi za boljšo bodočnost našega naroda, ki se mora zavedati, da smo bili mnoga stoletja zatirani, da pa je to robstvo minilo ter hočemo biti na svoji zemlji tudi svoji gospodarji.
Velikodušen dar Legiji. Glavni odbor Legije koroških borcev bo izdal ob priliki 20 letnice zasedbe Celovca in Gospe svete spominsko knjigo, ki bo posvečena spominu padlih tovarišev. Izdaja te knjige ne bo zahtevala samo velikega dela, temveč tudi večjih denarnih sredstev. V kritje teh stroškov je poklonil g. 1*1. L i 1 e k , vladni svetnik v p. iz Celja kot prvi znesek 1200 din, za kar mu glavni odbor Legije izreka tem potoni svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Na plenarni seji Legije koruških borcev, kateri so prisostvovali delegati vseh krajevnih organizacij, so bili sprejeti važni predlogi glede zahtev, izraženih v resoluciji občnega zbora.
Pozivamo vse bivše borce naše severne meje, da nam čimprej javijo svoje naslove ter pristopijo v organizacijo, ki hoče doseči priznanje vsem, ki so slavili svoje življenje v letih 1918-19 v službo domovine.
Finančni odbor narodne skupščine bo danes nadaljev« razpravo o proračunskem pr (llogu finančnega ministrstva do vseh podrobnosti.
Od tu jn tam
Na seji ožjega odbora Glavne zadružne zveze je bilo sklenjeno, da bo izredni občni zbor v Belgradu 3. januarja. Na seji je bilo tudi ugotovljeno, da se je v glavno zadružno zvezo v zadnjem času vpisalo več zadružnih zvez, ki doslej niso bile niene članice.
Našo umetnost je prišel proučevat francoski profesor Renee Desez iz Pariza. De6ez se je najprej ustavi! v Subotici, kjer bo imel tudi predavanje o nastanku tretjega cesarstva v Franciji. Za tem bo obiskal nekatere kraje v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Hrvaški in naposled v Sloveniji. Desez bo napisal o naši umetnosti obširno delo.
Nad krivičnim ključem pri razdeljevanju denarja za razne investicije se pritožujejo Hercegovci. Hercegovina ki je znana po svoiem izbornem tobaku, ki je obenem tudi glavni, če ne edini, zaslužek revnega prebivalstva, želi, da bi monopokka uprava postavila nekaj novih in moderno urejenih tobačnih skladišč. Monopolska uprava je določila za napravo takih skladišč 68 milijonov dinarjev, vendar je pri tem Hercegovino skoraj prezrla.’ — Hercegovci sc pritožujejo nad takim jvostopanjeni in zahtevajo, da se od te vsote dodeli Hercegovini vsaj tretjina, češ. da ni samo Južna Srbija zakladnica tobaka, temveč tudi Hercegovina. Še več,. Monopolska uprava je od ustanovitve naše države investirala v Južno Srbijo okroglo 210 milijonov dinarjev, v Hercegovino pa borih deset milijonov.
O velikih poplavah spet poroča časopisje iz
vzhodnejših delov naše države. Spet je Sava, ki je poplavila po Hrvaškem mnogo zeiiiljc. Mesto Sisak je od vode obkoljeno in je mesto kar nekak otok 6redi morja. Pri Slavonskem Brodu je enako nevarno. Sava je začela vdirati v obrobne dele mesta. da so morale oblasti odrediti izpraznitev ogroženih bivališč. Lonjsko polje je 6pet celo pod vodo. Pa tudi bosanske reke so jireslopiie bregove in jioplavile okolico. Reke Sana, Una, Vrbas in Bosna neprestano naraščajo, velika nevarnost pa je v tem, da prepolna struga Save ne more požreti vseh veda, ki jih dovajajo pritoki.
Na deset let robije je šibeniško sodišče obsodilo postrežčka Ivana Batinico, kj je bil nedavno brez pravega povoda ubil prislaniškega delavca Paška Mičena v šibeniškem pristanišču. Morilčevi zagovorniki 60 hoteli na vsak način prepričati sodišče, da je Batinica za svoje dejanje neodgovoren, ker je dedno obremenjen, kajti njegov oče je bi! notoričen pijanec. Obtoženca so potem jiregledali zdravniki in ugotovili da mož ni dedno obremenjen. vendar je mogoče da je zločin izvršil v duševni zmedenosti. Končno je veliki 6enat izrekel obsodbo, s katero je poslal Batinico za deset let v ječo.
Pustolovca s trideset različnimi priimki je prijela policija v Soitiboru. Gre za trgovca Živojina Kladiča, ki je star jiefdesef let, pa je več kot polovico svojega življenja prebil v zaporih. Mož je silovito prebrisan tat, ki se predstavlja ljudem |>oi močno dišečimi naslovi, jx>tem pa fiorabi prvo priliko, da izmakne vse, kar je količkaj vredno. Nedavno je mož pobegnil iz petrovaradinskih zaporov in se skrival v Somboru. Policija ga je čisto slučajno izvohala na nekem zasebnem stanovanju. Pri zaslišanju je dolgo tajil, kasneje pa z nasmehom na ustih vse jx> vrsti priznaval. Povedal je tudi vseh trideset imen, pod katerimi se je predstavljal v zadnjih časih.
Z močno raztopino kamene sode se je v Mostarju zastrupila Dragica Trišič, mlada žena slikarja Živka Trisiča. Komaj nekaj mesecev je bila Dragica poročena, vendar je že v tem času morala zaradi nasilnosti moža pretrpeti najhujše. Mož jo je za vsako malenkost pretepal, da, nečloveško mlatil Taki prizori so se vsak dan po večkral ponavljali, dokler ni mlada žena obupala nad svojim živlienjem. Mislila je, da bo živela v sreči, pa 6e je tako težko razočarala. Nezavestno so jo jme-peljali v bolnišnico, vendar pa bo težko ostala živa, ker ji je raztopina sode prehudo razjedla želodec in goltanec.
Novo uredbo o izvozu naše živine pripravljajo v uradu za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu. Uredba hoče doseči to. da bi odslej izvozniki ne bili več v negotovosti glede plačila, obenem pa bi se izvoz reguliral tako, da ne bi na tuje trge jmšiljali preveč blaga in s tem sami potiskali tržne cene navzdol. Uredba bo tudi predpisala način, jio katerem se bo odbirala živina, da bo po kakovosti prvovrstna in obenem taka, kakor je gre na posameznih tujih trgih največ v promet.
Za južne dele naše države je znano, kako poceni je tam delovna 6ila. Prej, jireden je stopila v veljavo uredba o najnižjih mezdah, so tam indu-strijci plačevali delavstvo neverjetno bedno, za naše jiojnie slabše kot beraško. Tako poročajo časopisi, da so morale delavke v tekstilni tovarni v Bogojini v Bosni delati dnevno po dvanajst do petnajst ur, za kar so prejemale reci in piši po tri do deset dinarjev plačila. Kljub tako brezvestnemu izrabljanju s 6trani industrijcev 60 6e na delo javljale ženske v velikem številu, ker so mislile, da je boljše zaslužiti vsaj nekaj dinarjev, kakor pa j>osedati brez dela doma. Za te nezaščitene ljudi je pomenila uredba kar pravi blagoslov.
Za propagando smučarstva priredi ministrstvo za telesno vzgojo 20 dnevni smučarski tečaj za smučarske učitelje nad Crepolskem pri Sarajevu in 20 dnevm ženski smučarski tečaj na Pokljuki v Slo veniji. Tečaja se začneta 10. januarja 1938. Sprejme se jio 30 kandidatov pod temi-le pogoji: 1. kandidat ne sme biti mlajši od 18 let in tie starejši od 30 let, kandidatka pa ne mlajša od 16 let in ne 6tarejša od 26 let; 2. biti mora organiziran smučar. kar ima potrditi organizacija, katere član je;
3.	obvladati mora smučarsko tehniko, kar se bo ugotovilo pri sprejemni skušnji z izvajanjem kri-sfianie in telemarka; 4. prinesti mora 6 seboj kom pletno smučarsko opremo (smučke, obleko itd.). Potne stroške (3. razred brzega vlaka), stanovanje in hrano plača tečajnikom ministrstvo za telesno vzgojo.
Za pobeglim razbojnikom iu morilcem Milivojem Ignatijevičem Korejo, ki je bil pred tednom pobegnil iz zaporov sodišča v Kragujevcu, oblasti še nimajo sledu. Razbojnik se do sedaj še ni javno pokazal, ker hoče očividno zamasti sled preganjalcem, nakar bi se loti slvojih sovražnikov in tistih, ki so mu pomagali v zapor. Koreja jo doma iz okolice Topole. Ceni so tamkajšnji kmetje izvedeli, da je Koreqa jKjbegnil iz zapora, so se zbali njegovega maščevanja in so začeli zapirati svoje hiše še preden se nared imrak. Nihče se ne upa ponoči iz vasi, niti ne v najbližji gozd. Zaradi strahu so ljudje neverjetno dovzetni za razne govorice, ki vedo povedati, da se je razbojnik pokazal zdaj Iu, zdaj tam. O Koreji si kmetje na tihem pripovedu« jejo najbolj nemogoče stvari.
Svojo naravo je spremenila:
Zbolela kot Madžarka,
zbudila se kot Španka
Na Madžarskem imajo zadnje čase posebne vrste senzacijo, ki je zdravniki ne znajo pojasniti. Neka Iris Farczady je pred časom hudo zbolela. Dolgo časa je ležala v nezavesti in 60 bili prepričani, da bo umrla. Ko se je prebudila, 60 ugotovili, da to ni več ti6ta ženska, ki je zbolela. Spremenila je svojo naravo, kakor da bi 6e bila med boleznijo preoblekla. Nič več ni vedela o tem, da je bila včasih Madžarka, iz bolezni se je prebudila kot mlada španska kmetica, ki trdi, da se imenuje Lucia Alvarez de Salvio.
Da ženska trdi, da je postala nekaj drugega kar je bila prej, to bi ne bilo nič čudnega, saj opažamo take pojave pri mnogo ljudeh, katerim 6e zmeša in ki 6e v blaznosti izdajajo za čisto druge osebnosti. Toda to preprosto madžarsko dekle, ki mi morda v svojem življenju nikdar slišalo o Španiji, zna po prebujenju govoriti 6amo še španščino. Pozabilo je svoj materni jezik, ne pozna več svojih staršev, zahteva, naj jo peljejo k možu in štirinajstim otrokom, ki jih ima na Španskem, španščina, ki jo ta spremenjenka govori, ni knjižna španščina, marveč kmečko narečje iz kraja, v katerem ženska trdi, da je doma.
Ta čudni dogodek je bil vse do zdaj neznan, ker so zdravniki dve leti ugotavljali ali dekle svojo spremembo samo hlini. Po dveh letih so prišli do tega, da prevara ni mogoča in da se je madžarsko
Križ v osrčju bukve
V	parku neke veličastne francoske graščine je 6tala zelo 6tara, mogočna bukev, katero je močan vihar podrl. Graščak je ukazal, naj jo oklestijo in razžagajo za drva. Pri razsskavan]u pa je j;eki drvar nenadoma naletel v sredini bukve na 12 cm dolg in 6 cm širok križ, ki je imel na sredi znak Srca Jezusovega. Kako se je mogel tak križ 6tvo-riti v starem deblu, je skrivnost, ki jo učene glave do zdaj še ni60 mogle razkriti.
Letališče na ledeniku
Švicarski ljubitelji jadralnega letaktva imajo dvakrat na leto 6voje poskusne polete nad strahotnimi prepadi in ostrimi pečinami 6vojih gorskih velikanov. Letališče, od koder se spuščajo, imajo na nekem krasnem, gladkem ledeniku Jung-fraue, kamor spravijo 6voja letala po vrveh iz niže ležečih, v skalovje izdolbenega »hangarja« (letalske shrambe), v katerem puščajo in hranijo posamezne dele letal čez leto.
dekle po svojem bistvu spremenilo v špansko kmetico. Ne morejo pa zdravniki razložiti, kako je do tega moglo priti. Največji dušeslovci in zdravniki za duševne bolezni stoje pred tem dogodkom brez moči.
Budimpeštansko občinstvo je postalo na Iris Farczadv, 6edaj Lucio Alvarez, pozorno te dni. Sorodniki so dekle privedli v neki kino, kjer 60 v zvočnem tedniku kazali dogodke iz španske vojne Kar na lepem pa je dekle začelo ihteti in vpiti v španščini:
»Dioe! to je Calle Oscura, vsa podrta! Pablo, moj sin, kje je Pablo, ubili so mi Pablak
Starši so morali dekle zapreti in ga skrbno varujejo, da ne bi pobegnilo v »svojo domovino« Španijo. Dekle si je v svoji samoti uredilo bivališče po špansko in cele dneve pleše španske ljudske plese.
Ta čudni dogodek vzbuja vse večjo pozornost znanstvenikov in privablja na tisoče radovednežev v kraj, kjer je dekle doma.
Univerza v Sofiji je tudi letos proslavila svoj vsakoletni praznik. Proslave se je udeležil tudi kralj Boris. Na sliki vidimo kralja, ko stopa mimo vrste dijakov in pozdravlja njihove zastave
V tisku - laž ali resnica?
Večkrat slišimo ljudi, ki hočejo pokazati, da nekaj vedo, pa pravijo: kaj boš bral časopise, ko pa samo lažejo!
Očitek »lažejo« je sicer nekoliko pretiran, res pa je, da je danes sploh nemogoče pisati vso resnico. Kajti pisanje in priobčevanje spisov je združeno z mnogimi stroški, katere morajo kriti po večini bralci in bralci ne bodo nikomur dovolili, da bi jim kdo metal resnico v obraz. Resnica v oči bode, je naš star pregovor, katerega nihče bolj ne občuti kot časnikar.
Pa poslušajmo raje francosko časnikarko, ki podpisuje svoje velezanimive članke z imenom Titayna.
»Časnikarka sem postala prav za prav iz same lenobe, ker nisem imela smisla za redno uradniško poslovanje, tudi se nisem izučila za noben določen poklic — naučila sem se treh jezikov, študirala nekaj časa teologijo (bogoslovje), višje računstvo, pravo itd. — pa sem mislila, da bom lahko uporabila svoje zmožnosti pri časopisju, da bom lahko dala duška vsem svojim duševnim silam in domišljiji, da bom udobno potovala po svetu, opazovala ljudstva, zaslišavala mogočne osebnosti in opisovala svoje doživljaje in mnenja po časopisih.«
»Toda kaj kmalu je prišlo razočaranje. Bila
sem bolj vezana v svoji sodbi kot sploh kdaj poprej; na potovanjih sem neštetokrat izpostavljala svoje življenje v smrtno nevarnost, navaditi sem se morala na prenočevanje po hlevih, ostudnih kolibah, pod milim nebom v puščavah ali džunglah, kar je vse precej daleč od udobnosti, o kateri sem sanjala in jo le redkokdaj dosegla.«
»Biti časnikar, se pravi, znati molčati, poznati seznam vseh nevarnih predmetov opisovanja in nagonsko čutiti, kaj bi utegnilo vzbuditi ogorčena ugovarjanja. Zaokrožiti moraš ostre robove, omiliti besedo, priznašati temu ali onemu in raje zamolčati resnico kot pa koga žaliti.«
»In čemu ^e to? Kdo je temu kriv? Glavni uredniki, ravnatelji, lastniki velikih časopisov? Ne. Največja krivda časopisnega molka leži na občinstvu, na bralcih.«
»Odkar hodim po svetu — in ni je skoro države ali pokrajine na zemeljski obli, katere še ne bi obiskala — neprestano iščem nekaj, o čemer bi lahko odkrito poročala, za kar me ne bi nihče začel sovražiti, kar bi bilo vsem ljudem prav, pa do zdaj še nisem našla. Niti ene države ne poznam na svetu, o kateri bi lahko brez strahu pred hudimi posledicami poročala resnico. O vseh pa vem, česa ne smem poročati, kaj moram zamolčati.«
Tako so torej privezani časnikarji svetovnih časopisov, ki imajo svoje bralce v vseh plasteh človeštva, katerim se morajo radi svoje udobnosti laskati in to laskanje je tem bolj uspešno, čim bolj ubira strune pokvarjene in po naravi k slabemu nagnjene človeške bitnosti. Katoliško časopisje pa, ki se trudi ljudem vcepljati v duše resnico, ki res kaj zaleže, od katere odvisi človeška sreča, ostane »glas vpijočega v puščavi«, ki ne doseže nikogar ali vsaj ne dosti v živo.
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 15 decembra: 12 Kar vara ugaja, to se predvaja (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (g dr An*on Dolinar) — 18.40 Davčne olajšave (g. dr. Vlad. Murko) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao ara — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča, v 1. odmora: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Cas, vreme, poročila, spored.
Drugi programi -
Sreda, 15. dec.: Belgrad: 20 Plošče, 20.30 Humor, 21.30 Narodne pesmi, 22.15 Komorna glasba — Zagreb:
20 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Zabavna glasba, 20.40 Pesniška ura, 22.20 Hrvatska glasba, 23 Zabavni koncert
— Budimpešta; 20 10 Filharmonični koncert, 22.15 Jazz, 23.05 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Klavir, 21 Igra, 21.30 Koncert — Uim-Bari: 21 Simfonični koncert, 22.15 Igra
— Praga: 19.25 Vojaška godba — Varšava: 20 Plošče,
21 Chopinov koncert — Berlin: 20 Simfonični koncert —- Lipsko. 20 Brucknerjev koncert — Koln: 19.10 Ples. glasba. 21 Narodna glasba, 21.30 Vojaška godba —> Frankfurt: 19.10 Orkestralni in vokalni koncert — Be-romiinster: 19.55 Sonata, 21.30 Plesna glasba — Strasbourg: 21.30 Koncert konservatorija iz Metza.
Japonci so zavzeli Nanking, glavno mesto Kitajske. Na sliki: Del nankinškega pristanišča
Novo življenje na Kitajskem
Leta 1934 je maršal Čankajšek ustanovil duhovno-preporodno gibanje, ki naj pomaga vsestransko dvigniti Kitajce. Njegova naloga je, da vrne Kitajce k starim narodnim čednostim, ki jih predstavljajo črke Li (urejeno stališče), I (naravna pot), Lien (prosvetljenstvo), Cič (ljubezen brez sebičnosti).
Gibanje lepo uspeva in se hoče boriti posebno proti surovosti, neizmernosti, opiomaniji, nečistosti, korupciji itd. Katoliški in protestantovski misijonarji pomagajo.
Primera. Hči: »Ne, tega človeka pa res ne maram za moža!« — Oče: »Kdo te bo pa vprašal. Ali je Evo kdo vprašal, ali hoče vzeti Adama?«
Bivši svetovni prvak v boksu Nemec Maks Schme-ling, ki se je moral včeraj boriti z Amerikancem Thomasom, da si pribori pravico izzvati na boj prvaka Louisa. Schmeling je v 8. rundi pobil nasprotnika s K. O.
M. Jacoby - R. Leigh:	71
Poročnik indijske brigade
Indijci so izgubljali razsodnost. Bili so že trdno prepričani, da so zmagali, zdaj pa je udarilo med nje kakor z jasnega. Bili so pregnani iz trdnjave, angleške krogle so pršile v njihove vrste.
Nastala je zmeda. Indijci so začeli bežati...
Vickers je kar naprej streljal v goste vrste, ki so kakor široki valovi bežale od trdnjave. Indijci se niso obračali, marveč so samo bežali kakor obsedeni od strahu. Nihče ni vedel, kaj se godi.
Drveli so vse do konj, ki so jih bili pri napadu pustili zadaj, poskakali nanje in jih nagnali v divji dir.
Geoffrey je streljal neprenehoma kakor njegovi vojaki.
Posrečilo se je...!
Trdnjava je bila rešena... vsaj za zdaj...
Vickers je stekel z obzidja, da bi poiskal poveljnika.
Našel je polkovnika Campbella pri glavnih vratih. Dajal je navodila fantom, ki so popravljali vrata in jih utrjevali z močnimi tramovi.
»Zdaj dajte vojakom povelje, naj se spet umaknejo v barake! Naj odnesejo mrtvece ven, potem pa naj se spet utrdijo! Moramo vzdržati še uro ali dve, potem pa, takoj ko bo padel mrak, se bo moral kdo izmed nas preriniti do Lohare in poiskati pomoči. Zdaj je to še nemogoče, ker se sovražnik lahko še vedno vrne. Najbrž se bodo Indijci utaborili za onimi bregovi... Imeli ste prav, Vickers. . To se nam je zares posrečilo...«
Trobentač je dal znamenje in vojaki so se vrnili z obzidja.
Campbell je vedel, da obzidja ne bo mogel braniti, toda v barakah bi lahko vzdržali še en sovražni napad.
Vojaki so se vrnili v barake. Podpore so popravili in odnesli mrtvece ven.
Prema je nosil ženo, ki je med napadom izdihnila v Elizabetinem naročju.
Campbell in Vickers sta pregledala vse barake. Streliva je bilo še dovolj.
Ko je Geoffrey zagledal Elizabeto, kako vsa bleda in onemogla skrbi za ranjence, je stopil k njej in jo pobožal po laseh.
Okrenila je glavo in se mu brez besede nasmehnila. Zamahnila jc z roko očetu in se zopet obrnila k svojemu delu: obvezovala je roko indijskemu vojaku.
Poveljnik Campbell in major Vickers sta šla dalje in se nista več obrnila za Elizabeto. Zdaj nista bila ne oče, ne ženin, marveč samo vojaka ...
Ko sta se vrnila v barako, v kateri sta hotela prenočiti, je Vickers dejal:
»Kmalu bo mrak, sire. Treba bo določiti človeka, ki naj gre v Loharo.«
»Da!«
»Dovolite meni, da pojdem na ta mali sprehod. Najbolj se spoznam v okolici izmed vseh in vem, kako» bom najhitreje in neopazno prišel do čolna, s katerim se bom spustil po reki do Lohare.«
»Jaz vas potrebujem tu, zato vas ne morem pustiti, Vickers! To nalogo naj izvrši nekdo drugi •. ■ Mislil sem na Randalla ..,«
Vickers je zmignil z rameni.
Campbell se jc nasmehnil:
»Vi ste zadnje čase že vodili nekaj nevarnih ekspedicij in raziskovalnih pohodov Ali ste svojemu tovarišu nevoščljivi, če bi šel na to pot on namesto vas?«
»Ne, sire, zatrdno ne, toda ta poskus je nevaren in, saj veste, jaz ...«
Polkovnik Campbell je namrščil obrvi:
»Kaj?«
»Jaz sem tu kakor doma. Meni se bo najlažje posrečilo, da pridem do čolna in da ...«
»Tudi kapitan Randall ve, kje so skriti čolni. Pokličite mi Randalla, takoj!«
Vickers je naglo skočil v drugo barako, da bi poklical kapitana.
Ko sta se vrnila k Campbellu, je polkovnik razložil Ran-dallu, v čem je njegova naloga.
»Vrnite se k svojemu oddelku, izročite poveljstvo svojemu najstarejšemu častniku, potem pa pridite zopet k nama, da bomo govorili dalje.«
Čez deset minut se je Randall vrnil.
Polkovnik Campbell mu je rekel:
»Takoj, ko se bo zmračilo, se boste splazili čez obzidje in naprej. Nocoj bo sicer mesečna noč, toda nebo bo oblačno, da vam to ne bo prizadevalo skrbi.«
»Razumem!«
Kapitan Randall se je po tej besedi s puško v roki napotil do okna.
Polkovnik je vzkliknil za njim:
»Zdaj bodite oprezni, če bi Indijci zopet napadli... Vam se sedaj ne sme nič zgoditi, ker vas čaka druga naloga I«
*
»Ubil bom Surat kanal*
Mali Prema je sedel v kotu barake in je otožno pobešal glavo. —
Elizabeta je stala pri njem, da bi ga tolažila, toda malček ni nič jokal.
Vsi so tega otroka gledali, kakor da se je z njim zgodil čudež. Bil je docela miren. Ni zajokal niti tedaj, ko je oče odnesel mrtvo mater na svojih rokah iz barake.
Četrt ure dolgo je molčal v svojem kotu, potem pa je poprosil vojaka, ki je sedel blizu njega, naj ga odvede k očetu, ki je bil v drugi baraki pri poveljniku Campbellu in majorju Vickersu, katerima je bil dodeljen.
Elizabeta je fantka nežno vprašala:
»Prema, ali ne boš ostal pri meni?«
Deček ji je s tihim glasom odgovoril:
»Ne morem! Moram iti k očetu!«
»Slovenakl dom« iZh&Ja raab delavnik 15: Mtv.eAna naročnina 12 Din ta tnoiematvo 2i Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica (MUL Telefon	in	»96.	Uprava;	kopitarjev*	k
Telefon 299*2 Za Jugoslovansko Uai&rno i Ljubljani: fL Ced Lzdajalelj; Iran EUkuveo Urednik; Jože BLošiček,