ZA
>L3BANje lista
Tail Mn volja. Tank, U mm prtporoiate **G las N ir • d i" all ta prldoMto n ■awrfnihm, Via k« hvib-ien, kar al« ara odprli pal k ura ta nakrir— ttlra. ::
1 *
list slovenskih delavcev v Ameriki.
★
(JTATELJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskus njo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	------->-i------- Eutecod ms Second Cfaw Matter September 21st, 1903 at the Port Offtet at Mew York. N. Y., under Aet of Congress of March 3rd, 187».	--i — ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 160. — Stev. 160.	NEW YORK, TUESDAY, JULY 12, 1938- TOREK, 12. JULIJA, 1938	Volume- XLVI. — Letnik XLVl.
POGODBA Z DELAVSKO FEDERACIJO NI VELJAVNA
DELAVSKE VESTI IZ RAZNIH
OKRAJEV ZDRUŽENIH DRŽAV
Pogodba med Cleveland. Electric Vacuum Cleaner Company in Delavsko federacijo je bila sklenjena pod napačnimi pretvezami. — Policijski napadi na CIO urad v New Orleansu so na dnevnem redu. — Zasliševanje Weirton Steel Corporation pred Labor Relations Boar dom.
WASHINGTON, D. C., II, julija. — National •^abor Relations Board je danes označil kot neveljavno pogodbo, ki jo je sklenila Electric Vacuum Cleaner Co., Inc., v Clevelandu z Ameriško delavsko federacijo. Pogodba je bila baje sklenjena pod napačnimi pretvezami.
Družbi je delavski urad naročil, naj obvesti svoje delavce o neveljavnosti sklenjene pogodbe.
Istočasno je bilo naročeno družbi sprejeti nazaj s polno plačo štirinindvajset uslužbencem, ki so bi ]i odpuščeni tekom pogajanj.
NEW ORLEANS, La., 1 L julija. — Odvetniki Odbora za industrijalno organizacijo (CIO) bodo skušali izposlovati od zveznih oblasti ustavno povelje proti mestni policiji.
Člani unije pristaniških delavcev so izpostavljeni neprestanim napadom in ustrahovanju.
Poleg pristaniških delavcev št raj kaj o tudi pre-važalci, čijih unij siti glavni stan je bil že petkrat zaporedoma napaden. Policisti so prebrskali vse predale in zaplenili več važnih spisov.
Sestinosemdeset oseb je bilo aretiranih v glavnem stanu. Devetinštirideset se jih bo moralo zagovarjati pred sodiščem, ostali so bili izpuščeni, zatem ko je unija položila zanje potrebno varščino.
^ STEUBENVILLE, O., II. julija. — Edward Grandison, pregledovalec sodnijskih obravnav v National Labor Relations Board je vresničil svojo že večkrat ponovljeno pretnjo, ko je glavnemu zastopniku Weirton Steel Corporation, Clyde A. Armstrongu odrekel nadaljno udeležbo pri zasliševanju, ki se je pričelo pred enajstimi meseci.
Grandison je zavrnil Armstronga, češ, da je bil v zagovarjanju jeklarske družbe preognjevit in je včasih rabil izraze, ki ne spadajo v sodnijski dvorano, ne da bi svoje besede pozneje obžaloval in se opravičil.
Takoj po tej Grandisonovi odredbi je odbor Weirton Steel Employees Security League, ki je neodvisna kompanijska organizacija, in ki ni v zvezi z nobeno delavsko unijo, naslovila prošnjo na predsednika Roosevlta in na kongres, da naj preiskujeta, na kak način se vodi zasliševanje.
Resolucija trdi, da.se zasliševanje vodi pristransko in s predsodki in pravi, da je celo postopanje ne-ameriško.
Labor Board je Armstronga obvestil, da ima pravico proti Grandisonovi odločitvi vložiti pritožbo v petih dneh, ako v 48 urah naznani, da kaj takega namerava.
Zasliševanje je bilo preloženo za dva dni.
WASHINGTON, D. C., II. julija. — National Labor Relations Board je danes naznanil, da se bodo v teku petnajstih dni vršile volitve glede kolektivnih pogajanj ,med uslužbenci detroitske tovarne Aluminum Company of America.
Amerika se pripravlja za slučaj vojne
HENLEIN SE POSVETUJE S HITLERJEM
Henlein in Hitler sta se sestala v Monako vem. Češka radio postaja nagaja dunajski postaji.
MONAKOVO, Nemčija, 11. julija. — Voditelj sudetskili Nemcev n a Čehoslovaškem Konrad Henlein Se je v nedeljo posvetoval s kanclerjem Hitlerjem. Henlein je prišel v Monakovo v soboto zvečer. Na konferenci so bili tudi navzoči vnanji minister Joachim von Riibbentrop in več drugih državnih uradnikov.
DUNAJ, 11. julija. — Nazij-ski krogi o^tro protestirajo proti delovanju močne češke radio postaje na Moravskem, ker moti redni radio program •na Dunaj, Naciji pravijo, da Nerad na Češkem ne morejo ničesar izvedeti o političnem polažaju v Avstriji, ker so sko-ro vsi nemški časopisi na Češkem prepovedani. .
Berlinska • vlada bo protestirala zaradi tega pri čehoslova-ski vladi v Pragi.
PRAGA, Čeho»lovaška, 11. julija. — Ceboslo vaška vlada je v svojem uradnem listu podala izjavo, ki zavrača agita-cijsko trditev Henl e i n o v e stranke, da išče vlada, da bi pri glasovanju glede narodnostnega statuta dobila v parlamentu večino, pomoči pri komunistih in čeških fašistih.
Kot pravi ta izjava, ima koalicijska 'vlada 163 glasov, ne -pa 151 kot trdi Herilein. Poleg lega more vlada fmčakovati štiri glasove od češke narodne zveze, žest od Čeških fašistov in 11 od nemških socijalnih demokratov, kar bi zneslo 184 in I tri glasove več, kot je treba za tripetinsko večino.
Izjava tudi pravi, da bo v od -ločilnem trenutku župnik Hliiv-ka slovaškim avtonomistom dovolil, da glasujejo po svoji volji, vsled česar je vladi zagotovljena ogromna večina.
REPUBLIKANCI SO VSTAVILI UMIKANJE
Republikanci »o se mora-li umakniti iz Nulesa. — S protinapadom so se zopet polastili važnega hriba.
POKOJNINE NOČ*
HEN D AYE, Francija, 10. julija. — Republikanci so se po dvadnevnem umikanju vstavili ter so izvedli več protinapadov na postojanke, ki so jili fašist', zavzeli okoli Nulesa, *28 milj severno od Valencije.
Vsled hudega pritiska armade generala Arande so se republikanci morali umatanti iz Nulesa ter so se polastili hriba št. 221, ki ofbvlada cesto iz Nulesa v Moncofar.
Nules, nekdaj cvetoče letovišče, so republikanci po tridnevnih vročih bojih izpraznili, na kar so jugozapadno od mesta zgradili nove obrambe.
Republikanci so tudi odbili 4 fašistične napade v Espadan gorovju zapadno od Nuiesa ter so s protinapadom zavzeli Al-cudia de Veo, katero mesto so držali fašisti tri dni.
Fašistični aeroplani so >vče raj dvakrat napadli okolico Barcelone in so posebno bombardirali delavske hiše.
Štirie aeroplani so zgodaj zjutraj metali bom?be na delavsko predmestje Badalono, na severni strani Barcelc^r in so vreli skoro 50 bomb.	t
Število mrtvih v Badaloni je veliko, toda natančno +Acra ni mogoče dognati. » Republikanci naglo gradijo ! utrdbe pred Valencijo in Sa-guntom, iz česar se more sklepati, da so republikanci pripravljeni te dlve mesti braniti j navzlic fašistični premoči v ae-jrofplanih in artileriji.
| PARIZ, Francija, 10. julija. — Ministrski predsednik Edo juard Daladier je naznanil, da j so francoski topovi izstrelili en j španski fašistični aeroplam. Ae-jroplan je bil med sedmimi aeroplani, ki so v četrtek napadli • Port Bou ob španski meji. Pi-'lot je bil ranjen, aeroplan pa se je moral spustiti na morje.
VDOVEC IN
DVE VDOVI
eo
Vdovec je potom oglasa iskal družico. — Sedaj mu dve gospodin jite. — Ne more se odločiti, katero bi vzel.
MATAWAN, N. Y., 10. julija.— Judson Van Arsdale, ki je star 59 let, je bil vdovec in ker se je počutil samega, <si jc poželel družico. V nekem časopisu je objavil tozadevni oglas. Prejel je 80 pisem. Izmed vseh se je odločil za neko 57 let sta-iro vdovo iz Washington, D. C. Poslal ji je denar za železni in je prišla. Nekega ane pa je nenadoma odšla, češ, da mora k bolni 'hčeri.
Arsdale ni vedel, ako se bo še kdaj vrnila in je poslal denar za vozni listek 40 let stari ■vdovi v Paris, 111. Prišla je, in si je takoj pridobila prodale-jevo srce.
Vse je šlo gladko in kmalu bi se imela vršiti poroka. Tedaj pa se nenadoma vrne prva vdova. Vsaka hoče imeti Arsdalea, Arsdale pa bi tudi vsako rad. Sedaj obe- gospodinjite v njegovi hiši in Arsdale se prask«; za ušesi in razmišlja, kakšen ibo konec. Pravi, da obe pridno delate, da ste obe dobri gospodinji in obe dobri ženi.
SODNIK CARDOZO UMPrL
VOJNI DEPARTMENT JE
PRIČEL "VZGAJATI" INDUSTRIJO
WASHINGTON, D C., 10. julija. — Vojni department je sklenil 'Vzgojiti" ameriško industrijo za slučaj vojne. Zaenkrat bo potrošil v to svrho deset milijonov dolarjev. To vsoto je dovolil kongres, in dva milijona dolarjev bosta uporabljena v prihodnjih desetih mesecih v ta namen.
AMERIŠKA BOJNA LADJA ODPELJALA
Japonci »3 pričeli obstreljevati Kjukjang. — Ameriška in angleška topničarki ste se umaknili.
HANKOV, Kitajska, 11. julija. — Ameriška topničarka Monocacv je v solboto zapustila svoj pomol v Kjukjangu ter odplula nekaj milj dalje po Jangceau navzgor, da se izogne nevarnost^ v bojih med prodL-rajočo japonsko armado in kitajsko posadko v Kjukjangu, ki se nahaja 135 milj ou xianko-va.
Poročilo je prejela topničarka Luzon, ki je poveljniška ladja patrole na Janceu od Mo-nocacvevega poveljnika poročnika Clarence V. Conlana.
s Jap.onska armada je dospela do Kutanga, 12 milj jugovzlio-
• PORT CHESTER, N. J., 11, julija. —- Član najvišjega sodišča Benjamin N. Cardozo, ki jo bil najlfberalnejsi sodnik y zve - [ dnood - K jiik ja naga. J a ponei so znem najvišjem' sodišču, je YjSedaj v stanu, da njihova ar-Boboto zvečer umrl na domu raada prodira za mestom, med-sodnifca: Irvinga Lehmaria. ftem ko ga bojne ladje na J-ang-
Cardozo, katerega je pred- Ceu -bombardirajo, sednik Hoover imenoval v naj-J Kot pravijo kitajska poroči-višje sodišče leta 1932, je bil ha, so pričeli Japonci v Šansi-
STROŠKI RELIEFA
WA&HINOTON, D. C., 11. jnlija,— Social Security Board nzananja, da so sna&ali meseca sa relief $247,-
750,000, .kar je štiri milijone veČ>kot pa za mesec april. Relief je dobivalo šest milijono ? družin.
HARRISBURGH, Pa., 8. ju lija. — Amerika je res tježela neverjetnih možnosti. Pojavil se je možak, ki noče pokojnine. Tajnik za javno pomoč, Arthur W. Howe, Jr., je naznanil, da ga je obvestil Albert B. Bush, ki je slep, da ne potrebuje več $30 penzije na mesec. Pravi, da mu zadostuje penzija, ki jo dobiva od železniške uprave.
VROČINA V MASKI
BARROW, Alaska, 10. julija. — Danes je kazal tukaj-toplomer 67 stopinj Fahrenheita. (Take vročine ne pomnijo niti najstarejši prebivalci.
MRTVA LJUBEZEN (KOV-UENA
PITTSBURGH, Pa., 11. julija. — Charles Smith se je poročil leta 1904 z Elrzaibeto Werner. Rodila mu je osem otrok. Zakon je postajal nesrečen. Le ta 1929 sta se ločila. On se je poročil z drugo, ona z drugim. Njemu je umrla druga žena, nji pa drugi mož. Te dni sta bila poyabljena k enemu svojih o-trok. Sedela sta skupaj in začela obujati spomine. Posledica: naslednjega dne sta Šla po poročno licenco in se zopet poročila.
star 68 let.
Umrl je za srčno hibo, ki ga je mučila že deset lei.
UMRLJIVOST SE MANJŠA
ALBANY, N. Y., 10. julija, —Zdravstveni department rje izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da se umrljivost j manjša v newyorski državi. — Meseca maja je prišlo na tisoč prebivalcev deset smrtnih-slučajev in trinajst rojstev.
KAMENJE JE METAL
LONDON* Anglija, 1. julija. Davi so aretirali nekega neznanca, ki je metal kamenje v hišo štv. 10 Downing Street, kjer je urad angleškega ministrskega predsednika. Pobil je več šip, druge škode pa ni napravil. Na policijski stražnici ni hotel povedati, kaj ga je do-vedlo do tega.
Pomožni vojni tajnik Louis Johnson je rekel včeraj, da bodo do 1. septembra oddani vsi tozadevni kontrakti.
Prednost bodo imele tiste tovarne, ki doslej še niso izdelovale vojnega materijala.
Neka tovarna za ure je na-primer dobila naročilo, naj izdela gotove inštrumente—pre>i vsem merila — za artilerijo.
Ce bi izbruhnila vojna, bi bilo mogoče v teku nekaj dni preurediti tovarne za izdelavo mu-nicije in drugega vojnega materijala.
Vojni department ima samo šest arzenalov oziroma tovarn za izdelovanje orožja, kar pa nikakor ne zadostuje.
Svetovna vojna je naučila države, da je sodelovanje vseh industrij absolutno potrebno.
Nemčija je v tem pogledu na prvem mestu. V tek«i o^ min-štiridestih ur je mogoče večinoma vse nemšket tovarne izpre-meniti v izdelovalnice orožja m municije.
UPANJE ZA MIR V CHACO
BUENOS AIRES, Argentina, 10. julija. — Vnanja ministra Bolivije in Paragvaja sta z objemom in. poljubom zapečatila doseženi sppxazum, da bo končana stoletna boiiba za skoraj ničvredni Gran Chaco.
Sporazum bo obema vladama predložen v potrditev. Posredovalci šestih držav, ki so se od leta 1935 trudili, da zadrže Bolivijo in Paragvaj, da se zopet ne spopadeta, upajo, da bi., konečna mirovna pogodba podpisana v petih dneh.
Po zadnji seji, ki je trajala tri ure in pol, so delegati priče-ladje pričele obstreljevati me-'li podpisovati sporazum v vna-stno obzidje.	i njem ministrstvu in 76 let ste.
Obstreljevanje Kjnkjanaga ri bolivijski vnanji minister se je pričelo, ko so Japonci v Eduardo Diez Demedina in pa-dveh smereh pričeli prodirati' ragvajski vnanji minister Ceci-proti Han'kovu. Japonski tero-!ii0 Baez sta se iskreno objela, plani so bombardirali oviro na! Sporazum so podpisali ame-Jangceu 30 milj od Kjukjangu | riški delegat Spruille Braden
ter zastopniki Argentine, Brazilije, Chile, Perua in Urugva-
so pričeli Japonci v ju, kjer so prejeli eno novo divizijo, močno ofenzivo. Zavzeli so Jangčeng in Cijuan.
ŠANGHAJ, Kitajska, 11. julija. — Ameriška topničarka Monocacy in angleška topničarka Cockchafer ste odpluli 3 milje višje po Jangceu od Kju-kjanga, ker so japonske bojne
STRELA UDARILA V CERKEV
C., 11. julija. — V neko vaško cerkev X tukajšnji bližini je udarila stre-
po reki navzgor, armada pa je medtem prekoračila jezero Po-jang.
Ob istem časn so japonski letalci tudi bombardirali letališči v Nančangu in Hanjangu. Na letališču v Nančangu ni bilo noibenega aeropiaa, pač pa so bombe zadele več poslopij. Na letališču v Hanjangu pa so bili 'Uničeni štirje aeroplani, dva pa sta bila poškodovana.
la in usmrtila štiri osebe. Več kot dvajset oseb je bilo vsled strele omamljenih.
ja.
V TURČIJI JE ŠE VEDNO MNOCOŽENSTVO
ANGORA, Turčija, 9. julija. — Navzlic novim postavam je v Turčiji še vednp mnogožen-stvo. V najmanj 100,000 slučajih ima Turek več žena kakor eno. Na Turškem bo -našteli 3,305,677 «poročeuih fce^sk in samo; 3,160,337 poročenih moških.
H XBO0X"-]rfv Y«t
Tuesday, July 12, 1938
HTHE LABQEST SLOVENE DAILY IN !0.

•a-T
99
wows or m
OOml Published by 8LOV8N1C MffiUHflNU COMPAN1
C A Corporation)
Fruk Sakwr, Preekteui	1. L«f»toa, 8*.:.
Place or tHuloew of Uie corponUou util eddreew* of »Dove officers 2if MfESl ink 81HEW	New VOHJi, N. V.
45t/i Year
iMSUKD KVEKI UJlY JfiXGCPT SUNDAYS -AND HOUDAlS
Advertisement on Agreement
2ft eel© leto velja list u Ameriko
ta Kanadi« ..............$6.00
2* pol ter« ................fa.'jO
Za New York 2« celo'teto , „ $7 0<J
Za pol leta ................»3.r-0
Za Inozemstvo ».« celo leto .. |7..W
Za fletrt leta................$1.30'Za fxil leta ................$3.50
Bubsfriptlap Yearly $6—
-OLAS NAHODA" IKFTAJA VSAKI DAN IZVZKMŠI NRHKIJ IN a v	PRAZNIKOV
-GLAS NARODA", Z1C WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. TELKTUONK: COetoea 3—124i
POUTICNO POTOVANJE
Del svojih pocitnic »bo porabil predsednik Roosevelt za politično potovanje po zapadnih in južnih državah. Njegova zvezda, ki je lani precej obledela, se zopet žarko blesti.Pred-sednik prav dobro ve, da je sedaj najprimernejši čas, da stopi * javnost in poudari svoj program.
Lansko jesen in zimo je bil možak molčeč. Po. deželi .je bilo slišati mrmranje, ki se je slednjič razvilo v glasne proteste. Predsednikova priljubljenost se je manjšala od. dne do xiJet*
Vse je šlo narobe. Njegova predloga glede reform najvišjega sodišča je bila poražena. Vsak njegov predlog je zad^l v kongresu na odločen odpor.
Njegovi nazadnjaški nasp rotniki v obeh strankah so tri-umfirali/ Borzni tečaji so padali, gospodarstvo je šlo nizdoi.
Naenkrat se je pa vse izpremnilo. Ljudsko razpoloženje — ta skrivnostna sila — je zopet zanj. Dosegel je uspehe,«in v 1 olitičnem ži-vljenju odpirajo uspehi pot drugim uspehom.
Predsednik je prodrl s svojo predlogo glede minimalnin plač in maksimalnega delovnega časa. Po njegovem priporoči !u je dovolil-kongres štlritisoč milijonov dolarjev za javna dela in obnovo amer. gospodarstva v splošnem. Tovarne začenjajo -obratovati, cene akcijam naraščajo. Vlada je zopet priljubi jena ; ž njo seveda tudi Roosevelt.
Zdaj se je predteech Roos oveit zavzel za nekatere svoje stare prijatelje, ki ponovno kandidirajo pri primarnih volitvah. Govoril je za senatorja Barkleya v Kentucky, za senatorja Thomasa v Oklahomi in za senatorja McAdoo v Kaliforniji.
V vseh teh državah <gomeni zmaga pr» primarnih voli*:-\ah zmago pri glavnih volitvah jeseni.
Roosevelt je kot .govornik neprekosljiv. Njegova beseda je izredno prepričevalna. Kandidat, za katerega se on zavza me, si je lahko svest zmage.
PREDSEDNIK ROOSEVEtT V NEW YORJCU
I
;GisAS NARODA/g
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za

svojfe i

t *
• • 9 •
C E STA Zadnje mesece je moje obzorje zelo omejeno. Toliko- ga je, koiikor ga vidim skozi okno kos ceste, na vsaki .stkani pet hiš in pet dreves. Pred vsako hišo je namreč košato drevo. Torej nič posebnega in nič za-pjoiivega. Navzlic, temu je ta košček ce^te majhna, ioda. verna slika .vse ^rn^Jeike. Na še-tih hišah je plakat, d&
> smatrala za zadostno, je bila	Tri prodaja vlad-
konstjitucija. proglašena kot
k sorodnike a Ji pri jato J 2 lje. to lahko stori. --£ | Naročnina za s t a r i f ^ kraj stane $7. — V ^
i Italijo lista ne posi- j ljamo.
Predsednik Roosevelt polaga vogelni kamen za zvezno poslopje na zemljišču 'svetovne razstave v New Yorku.
Stopetdeset-letnica Ameriške koristitucije
MILIJONSKA DEDINJA
Barbara Hutton je podedovala po svojih prednikih štirideset milijonov dolarjev. To ogromno premoženje se je nagrmadilo v "five and ten cents" trgovinah.
Najprej si je kupila za moža nekega ruskega pustolovca, pa se ga je kmalu naveličala in se poročila z nekim danskim princem* Tadi ta zakon ni držal in se končuje bas nasprotno kot so normalne ameriške ločitve zakonov. V tem slučaju za-'lteva mož alimente.
Ponudila mu je četrt milijona, kar je pa zaničljivo odklonil. Zahteva namreč pet milijonov.	* ' -l > Zakon, in ločitev sta za te trote Človeške družbe povsem navaden biznis, O takih ljudeh poroča ameriško časopisje nr dolgo in široko, namesto, da bi bili predmet splošnega zaničevanja. _ .
I^etos smo proslavili sto-jpetdesetletnico ustave Združe nijh. dry.av; dejansiki zigodo.vm-ski^ddgexk-'k, ko je korastitnei-j& stofpiila v veljavo, je bilo o-dobrenje ali ratifikacija, s strani dveh tretin izvirnih držav, in to se je vresničilo v mesecu juniju lefta 1788.
Uis-tavotvorna (Constitutional) konvencija se je sestala v maju leta 1767 v Philad-elphiji. Predsedoval ji je Oeoi"ge Washington in ztborovala je nekaj čez štiri mesoce, ko se je raz pravljalo o razniii predlogih glede temeljnega zaikooa novorojene republike. Naisprotja med delegati bila so tako velika, da se je sklenilo držati seje za zaprtimi vrati. Včasih se je zdelo, da ni ni kake nade za sporazumi o ustavi. Nekateri so zagovarjali angleški siistem spodnje zbornice in go-apodl^ke zbornice. Neki načrt je bil zato, da se predsednik izvoli doživotno in da predsed nik imenuje govemerje. Ono malo radikalcev, kar jih je bilo v konvenciji, je urgiralo takojšnje udejstvovanje načel, izraženLli v Izjavi neodvisnosti. Delegacije treh držav so hoteli odpraviti suženjstvo takoj, naleteli pa so na burne proteste s strani južnih delegatov. Konvencija se *je malone raahila ob vprašanj 11 pro porcijalneiga zastopstva, kajti manjše (težave so se bale nadvlad« s strani večjih držav.
je bi la ustava .. končno t
Seja Slovenskega Doma v Brooklynu, N^ Y. =—
Ceoijeni delniča>(lka): —
potom Vaš obveščam, da se bo vnšila prihodnja seja delničarjev in zastopnikov društev v sdboto, dne 16. jnlija ob - uri zvečer, v prostorih Do-
za kritiko, pridite na sejo, in povejte taerikaj kar se vam vir di umefetno.. Nikakor pa ni prav odstraniti se^jako imate kaj osefcwaga. do katerega n racbiika ali pa. delničarja, ker s
ma, 253 Irving Ave., Brooklyn,!tei? ne jfeo^to doiičnemn,
Y
Najraižnejša točka na dnev-
pae pa, sptašno viaem. N« poeafbfte. tudi, da se hitro
nam redu bo predmet, na kak-T**^* ^f4^. raastava tu-
še» način naj se eopei kopi na za|1'Slovenski Dom"; Cenjeni rojaki, to je zelo velikega pomena za nas vse, posebno pa za Oife jpfcw&rika drui&va. Ne gldde . kakšningai političnega prepričanja šoto. posamezniki, ali pa društva, zavedati se motamo, da nam je "Slovenski Dom^jwtwtoen vBen^jweetoo pa wftft dniilivom Foiatuno
kaj v New Yo«ku? ia treba, se je prijaviti, ker- prišli nas bodo obiskat Slovenci iz vseh kna-je-y Amerike in ©vrope.
Ker je to ena najbolj vaižaiiih sej za dbtitoj in napredek Sfo-venrikegfc Doma, s&to apeliram na vaakega napredno mišleče-ga ^tilll iCft fj 8. m dralštrva, da se te ^e je breatepo-gojae uidekži.
Z rodoljubnim pozdravom Nu;
se je moglo doseči vsle-d na sprotnilh intensov -držav in protivnih naziranj." spisal je Ja-mes Madison, vodilni član konvencije.
j . i * *	14 Ker ustava odpira pot za
-•sprejeta, pmtetovlj^a je	^^^ smatram,
ravnavo med razmnn stranka- ^ | ju<btvo madro r	aJco
m, prednik naj se r,voh ^ jeno jk,	„
za let«, dal,, I pa^Je «meje- zaffovarjal je Geo Washing. no pravico Teta nad kongre- ^ som, dočim si ie ta zadnji pri- . v"t . . držal pravico obtožiti predsed	'lrl,ffl	mno^? ,v0"
nika. Proporajonatoo zml<*. ^f^ r"Vr'1""'-1" V*?™' r -i .. i- , teljev izjave neodvisnosti ie stvo je bilo uveljavljeno, kar	'	... ,
• i - "1,f> Pr°t' ratrfikaeiii konsti-se ti-ee poslanske zboraice +„ •• T j * u » -i- t^ ^ /TT	+	• • tueije. femed teh so bili Pat-.
(■House) v senatu pa naj .ma- rick ,fonrv R1^a„d H j '
io vse države — manjše m vr^in* _ t>"	n * ,
v.	, , , 0 William Paca in Sam. Adaams.
ve<«ie — enako zastopstvo. Sn-	i •	•	» •
v . , . . .. 1 , .Njih glavni ugovor ie bilo dei-zenis.tvo ni bilo prepovedano, , . .	.*'	_
v	v . . stvo, da ni nova ustava vseibo
ali uvaizanje suanjev naj po- , .	... . , V1
,	1-7	1 lino val" "»'kakih določb o liudSkih
stane nezakonito po 1. 1808 ,	.	. , /-n-n
^	i , v.. svobodnih in pravicah (Bill of
lUiatko poravnave so določile o- ^ t,-,-	. v . ,
j i * j	1 1	+	Kigihts). Bil) so mnenja, da od-
tudi druge doloebe ustave.	•• ™
sotnosti garancij o osebnuh svo-
('imi je konvencija končno bodaih, utegne imeti za posledi-
t^prejela načrt ustave, ta je bil eo razvoj centralizirane države,
predložen poedinlm državam v ki bi ogrožala pravice ljud'stva
odobren je. Začela je ostra bor- ravno toliko, koliko angleška
ba med onima, ki so bili a« ra-! vlada, proti kateri so se bili
tifikacijo, in onimi, ki so bili.borili.
pravovel javna. ^
Protesti proti izpuseenjn iiRiavnih jamstev (Bill of Rii^ilUis-, pa so jjijieli za posledico. da je že prvi kongres, ki se je sestal v New Yorkui v sep 1 errthru 1780 sprejel pr\i!h de-^el siprememlb (asmendmentov) k ustavi in. jih predložil drža-vam v odobritev. Države so ji>h odobrile v toku dveh let! Teh prvih deset amendmentov tvori ameriško 'Bill of Rights' in vsebujejo jamstva za versko svobodo, svobodo govora in risk a, pravico zborovanja in iporotniih obravnaiv, prepoved i preiskav,brez sodnega dovoljenja, krutega kaznovanja in pretiranih glob; tudi pridržuje Uživam vs^, pravice, ki niso prepuščene vladi Zdmženib držav.
proti.
"Zagovarjam odobritev, ker je ljudska svoboda zavarovana, in ker je ustava najboljše, kar
NA PRODAJ
Dobro idoč Boarding "House z 18 akri zemlje iii 400 kokoVi vre<l se proda v sled bolezni pod ugodnimi pogoji. Hiša je nova, stara 4 leta, ima 15 sob z vsemi udobnostimi, manj kot 2 milji od t own a/in samo 100 milj od New Yorka. Za podrobr no-ti pišite, na: L. WEISS, R. D. 1, Hawlev, Pa.
(6-28; 7—5, 12) '
Po ostrih debatah so države Delaware, Pennsylvania in New Jersey ratificirale v de-cemibru I. 1787. Štiri druge države so hitro zaporedoma odobrili, ali zahtevale *so, da se do da Bill of Rights. Dne 21. junija 1788 je država New Harnp-sh ire sprejela predlog za ratifikacijo. To je bila deveta država, in ker po konstituciji o-d ob ni te v dveh tretin držav se
na agentura, tri pa privatni a gentje. Plakati žp mesece in ine.f< tH4 kričavo vabijo, kupca pa ni. vsaj takega z denarjem ne. Ljudje, ki. so kupili na iipanje, no4»ejo na upanje prodati. Istotako ne vlada.
Pred vsako hišo je kara, prert nekaterimi sta dve. Najmlajša je ibila zgrajena leta 1934. Vs^ druge so. starejše. Segajo .daleč nazaj v leta 1927 in 1928.
Zjutraj pride mlekar prvi s svojim vozom.
Ko sem začel pred dvema mesecema gledati skozi okno, je imel štirinajst odjemalcev,. (V nekaterih hišah sta namreč po dve družini). Zdaj jih ima de set. Koliko jih bo imel po d veil ali treh mesecih, ne vem, Raj^ manj nego več.
Ob pol sedmih začno ženske hoditi v štor po kruh in drugo
V tol fu času so bile uvedene]za zajtrk. Pet minut pred o-dnijge spremembe. Ameriška 1 smo zabrlizga v bližnji, tovai-konstituciia se je sploh izkaza-j ni. Pet moških pridrvi iz hiš la, da je živ organizem, ki selm izginejo za vogalom, daje prilagoditi razvoju časa,! Oh devetih cesta oživi. Poja-pri čemur pa za vse večne čase yijo se otrori. Sveti Bog, kak*
ostane čarter človečkih pravic.
POZDRAV
Tlrertno odipotujem v svojo staro domovino s pa m i kom Aqu i tan i a. pozd ra vi jam! vse svoje znance in prijatelje, posebno pa vse one, ki so. me spremili na železniško postajo.
Jakolb Habjan, na potu v Retje pri Velikih Tjasčah
DEVET
STO LET DREVO.
STARO
V Mezocoronnoni pri Tri en-tn so posekali 30 m visoko dre vo, ki je merilo v premeru 2 metra. Drevo je dalo dvajset kulbilkov lesa. Strokovnjaki: so izračunali, da je bilo to orjiwko drevo staro najmanj 900 let.

pošiljatve
iiiiitiit
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM - KURZU
V ITALIJO
. V
Sta I 2.65 f 5.00 f 720 $11.65 $23.00 $45.00
JUGOSLAVIJO
............Din	100
............Din.	200
............Din.	300
............Din.	Bo<i
............Din.	lOOp
............Din.	2000
Za $ ti.3fi $ 12.25 $ -J9.30 $67.00 $112.50 £167.60
Lir 100 Lir 2W Lir eno Lir 1000 Lir 2000 Ur 3000
Ml
h0 obnv s>hdaj hitko menjajo bo navbdbn« pod.vttžbne spremembi goki ali doli
mm fplnHU icijik
hot IfN«]
jta >u
Itrnh davoljojem« ie boljie	.
Izplačila v ameriških dolarjih
#
CI-
____„^4 1.11
..........
________
__
JCLM
m)Muilk 4aM f- •tar«m krajo lspto£tln « doUrjin. ■tlJNA NAKAZILA ISVfHlDJKIfO PO CABIJI IJTTIK SA PRI8TOWNP	,
SI-OVtNIC PUBLISHING COMPANY
"Gla. Niftdi"
-T ~ ..-"'r iggg'wiwa, n. i.
a
.i.
iiaHiiiiiiitf=yAr^5žiH2iiii ■ nntiii »^A^^iHiniinngžaig^gfci&.iiAiiižg g
Najboljši prijatelj
' i
f - -
v nesreči yara> je;
SLOVENSKA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA P O D P OH NA USTANOV A
Sprejema možke in ženske v letih od
- '	'■ —	C - 1 • • v !•■ K-
16 do 50,
in otroke do )6.Ieta starosti.
r Članstvo 50»000
- . —- PREMOŽENJE: $7,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja
vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
..." i
Glavni stan:
2657-59 S. i-avrndale Ave., Chicago. 111.
" f iiiHii 1-; III H1. I • *«i E HoUf lllif IfilSt-^V^rrilftiif fl

K-'-ji^
lil^lfriiilJiiliiiiii'iii'^i/^i I
rodoviten je naš blok. V dveh drnžinah jiU je po.devet, in o-me pogled ne vara, jih ho po deset še pred Božieem..
,CM> desetih se z^eno odlašati kolelctor.ii. Kolektaj.o za insn-rajw% elektriene ajr*bak>e, cadi-oaparate., OofliiFii so zabili ljudem v glavo prepričanje, da brez električne ajsbakse in rs-dia ne sme in ne more biti, .ameriški dom. Ajsbakse ^o več.ji del prazne, radio pa tudi zgr?-šuje >voj vzvišen namen.
Kolektorji odhajajo praznih žepov in kislih obrazov.
NTa stopnicah p red. h i sami po [sedajo ženske in moški. Ženske govore o modi, o Barbari Hut I ton, o deklet n, ki je umorilo svojega ljubimea, o kidnaper jih; moški razpravljajo o politiki. Vs»-.k ima na jeziku neizrečeno željo: Samo za oseminšti-ride?et ur naj me pošljejo v Belo hišo, pa ho vse drugače.
Vsak ima seveda svoj, do .najmanjših podrobnosti izde-Jlan načrt, kako bi rešil sebe, 'svojo družino in deželo.
Proti večeru se zbere na* cesti do trideset fantov, starih od osemnajst,- do štiriindvajset let. Njihova edina želja je de lo. Med njimi jih je nekaj, ki .so že delali, zdaj pa ne dei$jo veo. Kdo ve,, kdaj bodo.
S trskami merijo, koliko ga-zolina je še r tanku. Če ga je sn dva prsta, ga je. dovolj za večer. -
Poglavitno je spraviti karo na strm hrib, kjer so prometne ulice, polne življenji : štori* gledališča, restavracije. Ni^dcl gre kara brez umetna pogonske sile.	-
Tako je na naši cesti. Z dneva v "dan do pioice enako.
.Pogled skozi okno me že n-truja. Vedno išto^. -vgdno isto.
Za zaključek na j r omenim še najznačilnejšega prpbivalea na še soseske.
Italijan je, takole pri šestdesetih letih. Pred njegovo hišo je. zjutraj ogromen Cadillac. Sam ne vem, kje ga je iziaknu. Najmanj petnajst ;let je star, pa se sveti iti blesli ko dreka brbee.
Izza hiše pripelje samokolni-co in previdno položi na zadnji sedež. Nato sede h kolesu in požene. Dela v bližnjem, icaju za p^O oseiii

N'ABOD A/* — *«w York
=====
Tuesday, July 12, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. fl. 2*
II .'J L

ap
že veste?
CHARLES FOLEY:
Maketa, mala, plavol&sa dekla pi i, kmet u fayft^b, so j? L/^i^-da ljudi, čeprav je bila
mlada. Zjmeraj je bila pre*l njti	njene .mbojre matere,
ki jo je zapustil njen mož in i* pred <Waj»a j-tlrni leti v naj-}>«./•>» Udi umrla. Vodno je . I i-a la poslednji vzdifo svoje mature: **f.ju<be<zon ie huda
iZatorej se Manete skoraj ni so dotaknile laskave besede vaških mladejričev in eel o tar krat ne, če so.se resno zanimali zanjo in so jo snubili.
Peter Falamd je bil šele nedavno Lzftu/bi) svojo ženo. ^V-.prav je bil Šositdesetle-tni vdo-vro, že o<V dveh poročenih hčera in stari oče šestih krepkih, rdfeelnniih vnukov in vnukinj, je bi) ipoln življenja. Zvečer je v razkošni hudomušnosti po-ari »bil malo Maoeto in jo hotel pij »libit i, a Maneta se mu je uprla ko divja mačka in Pe trr se je ni nikoli več upal dotakniti.
Maneta. ki je hila prav tako marljiv« rn priročna pri delu, kakor ie bila nepremagljiva in trmast« spričo smi/beev. je bila kar neobhodno potrebna v gospodarstvu. Zatorej so jo Še nadalje nbdržali v službi, dasi je s;t«ii mrko gledal nanjo in d« njegovi hčeri, Berta in Pav.
. MALA MANETA
mislila. ''Ženiska bo izrabila fUa.bo>t starega, prisvojila si bo ves- denar;	posestvo,
(podila l>oobo hčeri, in otročiči, mojt Ijilbenčki. se bodo rawkm-pili |»o svetu ko jata preplašenih vudvčkov. Oh, ' ti - anoji .*bo»i otrm*iči! Raj bi bilo ž njimi hrez mene iii kaj z me noj br«« njih?M
Medtem ko je vsa v skrbeh in strahu preudarjala, se ji je posvetil žarek upanja. ** Kaj pa, če je Polona laga-To moram zvedeti — in H4II fcidi koj zvedela.'
Kar naravnost v ve!i;ko sobo je Jtopila. kjer je stari Favard sani sedel. Ko kri so ji rdela lica. ko je drttno stopila pre-
"Ali je to res, gospodar, da ^e boste sqiet oženili — in da boš te celo Vzeli tisto —- Polono?"	& •
Stari je hi«p osupnil. 4 Nieesarji še 11 rsem «»bljn-bil. vendar ne tajim, da «<» ne bi še enkrat oženil. Težko je življenje brez ženske."
ManHa je zavpila vsa iz sebe od jeize.
'("V že morate imeti na vxjtk nabili žensko, pa se oženite .s to ali z ono. 1«» ne s to •»trajno žensko V*
"Kaj naj storim, če me no bena noče? Edino Polona me
da je v srednjem veku trka nje na vrata izdajalo neolikanega človeka ? Ljudje takrat praskali po vratih, zalo je pred vrati francoskega kralja vedno ležala pripravljena Ifr-tu&fe . £	r . .
t>a is paradižnikovo sadiko [ na oknu %pfcrapjte muham "Vse ti dam, kar le hočevstop V kuiujyp- , ... ,, , 'Ali mi dats-te tudi to, kar[ Da ohrajiiite orehe sveže v iste obljuibili oni ženski t Ali tu- peslku, posušene orethe pa zo-
Da branijo koprive na oknu vstoflj rnoljei« v stanovanje.
Da, preženeš smra{| p« cigaretah z stanovanja, i če položiš na mrzo. posodico ki-sa, po ujLtšanega s klorovim apnum.
lina, obsojali mladega dekleta,1 ni otthila. Nmiam kaj izbirati, če* da hoče očeta dobiti v svoje Mnogo rajši hi vzel tebe, ven
kremplje,
Maneta je bila zadovoljna in ■sreena. Z vso rlu&o je bila v fiToji službi, kjer je našla zavetja sprieo nak)jtreij in nevar-l
dar, če si taka. da vsakojrar, ki se te dotakne, opraskaš ko divja mačka.** TVIkle ie molčala. "Tu eo bi se te *pet kdaj do-
nosti življenja. Prav posebnoj talrail. bi me še relo vgrionila. pa je ljubila v*eih še<st pšenic-jkai
noplavith rdečeličnib paglav ; Dekle še vedno ni odgovori-eev, ki so s* od jutra do veče-,la. Povesila je oči. Videti ji valjali po kosmi. Bdo ji je. ko,hilo. knko *e »>ori sama s seda je njih velika sestra iri »jih,boj. Nato je mahoma dvigni-mala mati.	jI« ghivo in je *taremu drzno
A nenadoma se je shladilaj pogledala v oei. Obraz ji je bij sreč« mladi dekli.	j bled. a glas ji je Iti l odloeen, ko
Ko nekoč zjutraj nesla dve kabliei mleka iz hleva v hiAo, ji je zastavila pot grda,, rd^ela^a žen-ka, in ji porogljivo dejala:
"Ti in vsi drugi boste izginili od tod, ker bo»n zdaj jaz tu jfo^pod inja! Favard me 110 vzel za ženo. Tu se bo vse jiredrngačilo in nobeden teh " goibeev ne bo zastonj kruha žrl. 'Pri notarju se bo zapisalo, da je polovica posestva mojega, prav tako bo moj vos denar, vrednostni papirji, nakit, *ploh vse. karkoli je ostalo po rajni.'* Te be-sfVle so močno zadele MSameto. Vsa rafljburjena je st* kla čez dvorce v hišo:4'Ta nemarna prikazen bo hišo samo onesreeila in po&ubila.-' • je pre-.
je rekla.
d i jaz dobim polovico posestva in papirje in nakit vaše rajne
žene ?' *
"Ti dobiš vse to — pa šp več."
"Ali mi da »te to pismeno?"
"Prav rad. Kar jutri, če že liš, pojdiva k notarju."
"Xe jutri; zdajle. Kar precej."
Stari je prijel dekleta za roko. Čutil je, da so njeni prsti mrzli kot led. Vendar nm jih ni odtegnila. In vse ji je zapisal. karkoli je zahtevala od n jetra.
* *
Oez liftkaj dni zatem.sta Ber-ta in Pavlina, gosipotlarjevi hčeri, sodfli pred hišo in se o gorčeno pogovarjali o neumno-isti.c»č#ta in .0 Mauetini ^ra4>ež ! ^Ijivosti. Tako bili zatopi je-j ni v pogovor, da nista slišali, ka.k.<» sta pri lia ja I a oče in Ma -neta. Otroci >0 veselo tekli za M a net o in se ji Obe-ili na. krilo. MfiDctu je vsakega od njih pri-j srčno poljuibila, jih nato nežno 1 odrinila in pristopila k obema j materama. Dala ji»iia je zavoj, ki je bil v njem na'kit. (ključ i-d omare za perilo in pa vrednostni papirji.
"Vse to sem le zato zalite v;ila," je pojasnila Maneta. "da morem le stvari izročiti vania. Za o<"eta in zame je dovolj pol »lobod k o v iz posestva. Za s«' ne zahtevami drugega, ko da smem ostati tu, da sem lah ko zmeraj pri teli svojih ljubih pagla vekih."
Po teh ib^ed'M'h je Maneta odhitela proč, da se je izognila vsem zahvalnim l>esedam. Odšla je v s\ojo s();bo, kjer jo je gospodar ves ganjen >ti«-nil k -«-bi iii jo poljubil. Maneta je skujŠala misliti nn teh še-st malih otrok, tudi se je potrudi la. da bi se nasmehnila a smeh
peit osvežile, če jih položite v svežo vpdo.t
Da odpravite madeže iz trave v obleki na ta i^jjučin, da na-drgnete olbleko na dojenih mest it s slanino.
TISOČAKI V STARIH
Na vrata ndkeiga za varoval-nt ga uradnika v ^filann je te dni potrkal "herač in prosil gospodinjo za podporo v obli'ki starlli čevljev. , Takšni čevlji
8TBAHOTB KITAJSKO
• JAPONSKE VOJNE.
r ;
United Press poroča s čerig-tavšavskega bojišča, da je po japon s k ih een i t valh i zgulbi 1 o življenje v poplavljenih pokrajinah lott tisoč ki tankih civilistov. Japonske tehnične čete si noč in dan prizadevajo, da bi popravile predrte jezove, to
skovo topništvo. Ob tej priliki so izgubili Japonci 250 strojnic, HO tanikov in ntnogo avtomobilov.
LEDENICA ZA MAMVTA.
Via livoistosko pri«^1ani-šee za}>insti te dni. ladja, ki ima v svoji hladilnici kakor majhna hnša veljik prazen za<boj. Ta
da zdi se, da se katastrofa ne'z^boj bo sprejel popolnruma
bo dala omejiti.
"Evening, Standard" javlja, da je utonilo mnogo japonskih vojakov, ki so operirali v območju Raimene reke. Xa lung-ha.;;-kcira bojišču stoji voda se-lem metrov visoko. Kitajci so
je podarila beraču. Ko je prišel domov (mosž, mu je to pove-Da postane perilo snežnobe |dala, Nastal je strašen vihar, lo, če vržeš v kad, kjer se i ^[ož je namreč pred kratkim maka jo srajce in rjuhe, nekoli-! ze^luižil pri neki ' '.transakciji
sol res bili p^L hiši iu žena jih izvabili Japonce v past in ~o
potem napravili, kakor P»<*l^ijci pri nemški invaziji v Flandriji. Kitajka vojska se je dobro
ko rezin sveže citrone.
Da vsehaijejo olupki jaibolk, hrmsk in oranž več dobrih snovi, kakor meso teh sadežev, zaradi česar ne bi smeli nikoli iti tega sadja.
I "("'e želite, bom jaz vaša že- ljaj ji je zamrl na ustnicah, ki
iiia!"
Favard je hotel dekleta kar objdti. A Maneta je odstopila ca korak, rekoč:
44Vaša Imm. a zato mi lwjste kaj podarili."
so bile blede kot njen bra z.
Zaprla je oič, ko da bi umirala. Pri tem je po^imala in ponovila besede svojo matere:
"Resnično, prav je imela moja mati, huda reč je ljubezen."
ORGE -Cr APOSTLE, Inc.
UNDER HA K E RS
KIMVl .U <iOHLa\ ANKKI POGREBNIH V NEW YORK l' IN OKOIJCI
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V slučaju smrti w inhrnilo rut naš [logrebni z&ro^ In Mr. Anthony Svet ho prišel k Vam in Vam dal » nt rodila ki cene t VnSe popolno zadovoljstvo. {, NEW YORK, M. K. j BROOKLYN, N. I
455 W. 49 St. 219 Atlantic Ayt, Circle 6-7393	MAta 4—.Kil >
SPOMIN NA STARO DOMOVINO

Naši Kraji
ZBIRKA 87 t i K
iz vteh krajev Slw«nije; V fiiH?nv bakrotiaku na dobrem papir j u, - v .veli' . kosti 5x7Vi iiw5ev
Ta krasna zbirlet, vas # stane samo
zaloga slovenskih knjlji \i /Imeriki!


V	Naroda^laWtqj
dobit* . <£tf»f»t!it' tlov«&g|« ^njlgi naiih.f)ritftaiiih pitateljtvV Cankarja,'
pMvo4t ideUsTetOTnozn&mli mojstrovf Ootpgdartkt, gospodinjska U BpuSnr
BPABA V vsaki	^ w
SLOVENSKI DOM	, ^	. „ . _
Ljubitelji lep« ka^t naj pwejfli J»
cenik ik^ig, ki JUjl ipajao Y*alogC
5000 lir nagrade in je ta denaar sikril v starih eevljih, Icamor .}e potlaeil pet bankovcev po tisoe lir. Doslej <*e ni posrečilo, da bi izsledili ibagato obdarovane-»a beraea.
utrdila v svojih ipastojanKah, in skuša zadržati Japonce ta ko dol^o, da doseže deževrta doba svoj A-ištik.
Utonilo je doslej 5000 japon skill vojaikov, dmg-iih 7000 se je umaknilo na hrifbovit teren, kjer jih je pokončalo f'anprkaj
ki.nservirano truplo iieke^A mamuta, ki so ira odkrili v ok-tobru lanskega leta na ^rran«: loviim otnkn.
Mamuta, ki tehta pribliano tri tone, .spravijo na ladjo v tisti !t«b*ni kladi., ki-^n je branila knkišnih 20.000 let. Xavlic vsem ukivpnm, ki jih je stori-ia eksj^dieijaj katera je ma mu ta našla, da bi zaščitila dra i^oeenn najdbo, so volkovi ol) L^ri'/.li mairmtovo irlavo in hv-b«*t, ki sta molela iz leda.
ADVERTISE IN ■• "GLAS NARODA '
Spiši Josip Jurčiča:
T. ZVEZEK: U vod — N a r o d n e pravijiei in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. —' Jesen-ska noč med slovenskimi polhar^ — Domen. — Dva prijatelja.
IT. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošt«-rski žolni r. — Grad Ro-jinje. — Golina.
ITI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hei mestnega sodnika. — Koz lov ska sodba v Višnji «?ori. — Dva brata
V.	ZVEZEK:
Sosedov sin. — Sin kmetske«« pisarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK:
VIL ZVEZEK -, in pravica. — V toma.
Dr. Zober. — Tu^onier.
Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč vojni krajini. — Pravda med bra-
VTIL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim «e te. — f'rtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — fcest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz ne vošči ji vos ti. — Spomini starega Slovenea Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir £ra<1n. — Ponarejeni bankovei
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MaeAlan vodi ogromno delo. (Vle armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo 111 katere žrtev je tisoee in tisoče delavcev. Toda železna volja MaeAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vsp delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v «*ran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjisc svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
>-.' h,
Ivan Pregelj: Izbran Spisi
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 25 3. strani.	: '	r> •
V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomenu besede 41 življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki <vPustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser naše nevelistike: 4<Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Naročite pri:
arni
Glas
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y.
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v, dobo, ko se je začel širili protestan-tizem po Slovenskem, .pridigarja Jerneja, je kJa^ičiiO opi: sal. Romanu so dodana po- r trebna pojasnila.
Cena$V.50

WJ
Vi
(( <
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani.
V tein III. zvezku nam prikaze Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja UB. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mlar dpstnih letiji Glavarjevih,a. dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njego-, vem: gradu. Lanšprežu, kjer mn sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega o^srbnika in. nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom glavarjem je ustvajjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam po-ns£yiar jakos slo venske, preteklosti in iz, nje diha slovenska .zemlja sama. . • .
.	Cena $1,50
M
•II H^Jr. MIJt^B
Li

OD
"iitTttf
Tuea3ay, July 12, 1938
KHELEGEST HLOVEim UAILY INff.Ifl,
oj za ljubezen
12 2IVUENM □ ZA "BUS NARODA" PRIREDIL: I.H.
"•Moja prisrčno in iskreno ljubljena Rozana: —
Ko bi le vedeli, kako me je priznanje Važe Ijufbecoii osrečilo in kako zelo me boli, da ne morete verjeti v mojo ljubezen. Rozana — sedaj šele poznam pravo ljulbetzen in to je l^ibesen do Vas, samo do Vas. Kako morete misliti, da je to
samo soci>trjet Iz sočutja bi Vami prav gotovo ne govoril neresnice. Žene, kakoršhm ste Vi, človek ne bo poželel iz sočutja, Rozana, njej se more le približati, ako jo ljubi pošteno in z vsemi niti svojega telesa. Ko »bi vedeli, koliko trpini zaradi Vas, potem bi mi verjeli.
Vaše odpovedi ne (morem sprejeti, Rozana, ker bi bil drugače nesrečen in bi si moral očitati, da seon se norčval iz svoje sreče v laihkom uši jeni uri.
Kako zelo Vas 'jufbim zaradi ponosnega priznanja Vaše 1 jufbezni do
mene! Ko bi le mogel hiteti k Vam, prepričal bi Vas, da so vsi Vaši pomisleki odveč.
Morate, morate biti moja!
Kaj mi je mar sodba wet a? Na zatožni klopi sem se jo naučil zaničevati. Alko se nočete vrniti v svojo domovino, greva v kaftero drugo deželo. Sedaj imam ravno priložnosti, da bi vodil podružnico naše tovarne na fivedskom. Radi bi me poslali tja, ker me smatrajo za najaposobnerjeega za to mesto. PojdHe z menoj na Švekfeko, izgovoril sem si čas za pomislek, dokler Od Vas ne prejmem odgovora. S tem
mora ortpasti Vaš zadnji pomislek. Tam ni kdo ne <poena ne Vas, ne mene, da sva bila vdeležena pri onem morilnem procesu. Ako pa rajše živite v svoji domovini, •potem ostanem tukaj in nikdo naj se ne drzne Vas gledati po strani. Tudi jaz se moram istega bati, ker so me obdolžili, da
sem morilec. Oba pa veva, da po najine roke čiste.-
Mitslim, da sem se dovolj pokoril ža vse ono, kar sem 7agreišil v lahlcomi&Ijeni uri. Vi pa stojite visoko in vzvišeno nad menoj. Tn če se pri warn tem drznem prositi za Vašo roko, potem more samo moja ljubezen do Vas to drznost o-pravičiti. Roeana — ljubim Te. ne smeš se mi odtegniti; tako trdo
me ne smeš kaznovati. Tjjulbim Te! In — če me nočeš vsiLšarti, bom prijel in Te bom odpeljal.
0<lkar vem, da me ljubiš. Te več ne izpustim. Ti moje najsiadkejše, moje lju/bljeno srce, verjemi mi! Kako moreš militi na hladno sočutje? A3co mož tako govori Tefoi, moraš vedeti, da ga k temu žene ljubezen. Vse v meni zahteva- Tebe.
Ljubim Te! Tn če se mi po tem pismu ne podaš, bom prišel v Kalifornijo in Te bom odpeljal. To bom na vsak način napravil, Rozana — tudi če ne bos vsi mala . Vzel si bom dopust kakor hitro se bom odločil, da ostanem doma, ali pa grem na Švedsko. Nikar ne misli, da bi bil beg, ako grem b Teboj na Švedsko. Tam bom imel večje in boli samostojno delo.
Torej ne pusti me čalkati, brzojavi mi, da smem priti po Tebe. Vse najpotrebnejše bom uredil in bom hitel k Tebi, moje predrago
srce. Nikdar ne premišljuj, kako bi mi vsla., kajti nobenega izgovora ne priznavam, ker me Iju/biš in jaz Ijolbi
m Tebe. Nič drugega ne potrebujeva več za najino srečo. Potem Ti bom brzojavno sporočal, kdaj me moreš pričakovati. Poročila se bova takoj tam, kakodhitro bo mogoče in peljal Te bom, kamor bos hotela. .
Reši me moje muke — Ti, ki si vsa moja sreča. Brzojavi mi, kje se moreva sestati. Pusti službo, kajti nikomur ne privoščim, da bi imel do Tebe kako pravico." Kdaj Te bom mogel imeti v svojih rokah, moja Rozana?
Tebe iskreno ljubeči
Ralf. •'
Rozana skonča. Solze ji zalijejo oči. Globoko je ginje na in neskončen občutek sreče jo napoVnuje. Ne, ne sme več dvomiti. Tako piše samo oni, čegar srce je izlivalo ljubezen. Osrečuje jo, ko pomisli, da ji je odvizel vsako odločitev Za njo m ničesar drugega, k<ft privoliti, da postane njegova žena.
Njegova žena? Vroče ji vzkipi srce. Njegova žena? Ali je za njo sploh mogoča tako velika, tako blesteča sreča? Ali f*e je sme okleniti in jo držati?
Njegovo4>ismo pritisne na ustnice in na srce.
"Ralf — Ralf — ljubim te — ne morem se več braniti proti sreči, ki mi jo hočeš dati — ljubim te!"
Pozabi
na Vse okoli sebe in niti ne opazi, kako naglo je potekel čas — dokler Owen smeje ne potrlka na njena vrata.
4Rozana! Mnogo zahtevamo od vas in vas ne moremo več pogrešiti."
Rozana se libudi iz svojih sanj.
*'Takoj pridem, Owen; samo še pet minut potrpite.'»
Naglo obriše sledi svojih srečnih solza. Tedaj pa ji težko leže na srce, da bo morala zapustiti vse drage in dobre ljudi. Kako bo to šlo? Ve, da bo na obeh straneh britka ločitev. Pustiti Winnie in Mre. Lautihamovi nič več pomagati.
Toda sreča je sebična — zaradi tega svoje sreče ne sme uničiti.
Naglo »teče doli in premišljuje, kako bi mogla gospodi vse dopovedati. Toda takoj se vBi obrnejo k njej za to in ono. Ko vsem vstreže, gre z Gwen in Winnie v park.
Owen je Rozano natančno opazovafla in pravi, ko se je otrok nefcoliko odstranil:
"Rozana — izgledate, kot bi s pismom k vam prišla sreča.
Temna rdečica se raalije čez Roeanin obraz.
"Tako bistroumni ste, Gwen, da vam ni mogoče ničesar prikriti. Ladja mojega življenja je dobila nov veter — naj-rajfce bi odjadrala na svobodno morje. Toda, biti moram zelo scfcična in purititi vrne za seboj, kar mi je postalo drago. Svetujte, pomagajte mi, Gwen. Mož, ki ga ljubim, in ki me je sedaj bodi prepričal o svoji ljubezni do mene, mi hoče odpreti vrata življenja; srečna bom, srečna kot ste vi. Prišel bo
po ene — brzojavno mu moram odgovoriti, da more čimprej hiteti k meni. Toda mareikaj me tukaj zadržuje — ljubezen do Winnie, spoštovanje do Mrs. Lautfaamove, hva-Mnont «a v^e, kar mi je- bilo dobrega storjenega. Kaj naj stoiimV*'	T* *
Jo objame in poljubi. .
- (Palis prihodnjič.)
TABORIŠČE NA KRAJU NEKDANJEGA BOJIŠČA
Na bojišču v Gettysburg!! so se letos zopet zbrajj veterani državljanske vojne, da obhajajo
75. obletnico velike bitke.
RAZLIČNO POJMOVANJE LEPOTE.
ČUDNI ZAKONI IN OBSODBE
Advokat v Saint Louisu Ly
glede na številko, označeno na te^n listku, ker lahko obedujete tudi brezplačno." V Los Ange-lesu lahko čitaš to obvestilo na
man Cook je .štiri leta zbiral po 20,000 listkih, ki jih izdajo -vsak sodnih aktih in arhivih najbolj dan blagajne avtomatičnim ol čudne sodbe in zakone, potem fejem podobnih podjetij. Ne jih je i>a izpopolnil s bumori- 'smete pa misliti, da je to trgov-stičnimi komentarji. Zbral se ska zvijača ali posrečen trik. je toliko gradiva, da je lahkx>	je mišljeno resn0 y
napisal debelo knjigo, ki je en*'zadn ih osmih letih so dobivali najhumorističnejsih na *vetu-	Ugtke	^ zah i&jo v
Tu hočemo omeniti samo nekaj '^omatične- bifeje, da se tam
čudovitih zakonov in obsodb iz Cookove knjige.
Leta 1838 so v Franciji nekoga zaprli in obsodili zaradi u-mora. Pozneje mu je bila smrtna kazen znižana na 21 let težke ječe Slednjič se je pa izkazalo, da je bil umorjenec on sam.
V	Winchestru v državi Massachusetts je smelo dekle plesati na vrvi samo v cerkvi. Za kršitev te določbe je bila odmerjena stroga kazen.
Justica v Milwaukee je prepovedala avtomobilistom puščati avtomobile na cestah nad dve uri razen če so bili k njim privezani konji.
V	ohijskem zakoniku je določba, po kateri sme po razjarjeni množici linčani zahtevati od okraja, kjer je bil linčan največ 500 dolarjev odškodnine, -Popoj je pa, da mora biti linčan^je popolno, to je do smrti, nihče drugi pa odškodnine ne sme.zahtevati. V Kaliforniji ima& zakon, ki prepoveduje streljati iz avtomobila ali leta la zverjad, ptice ali sesavce, razen kitov. V državi Iowe lahko hodijo ljudje gledat enoro-kega pianista, če se ne zahteva vstopnine.
Proti vetru plavati je prepovedano v Sault Saint Marie.
Zanimive so tudi nekatero obsodbe. Neki ruski pisatelj je leta 1918 zakrivil s svojim spisom žalitev. Moskovsko sodišče je določilo, da bo najprimernejša kazen, če pisatelj sam poje svoje besede. Pisatelj je torej pojedel svoj rokopis stran za stranjo, za kar je. rabil tri dni.
Leta 1386 je prašič v Franciji pohodil novorojenčka. Prašiča so poslali pred ' sodišče, kjer so ga sodili zaradi nečastnih in sebičnih namenov, in obsodba se je glasila, da mora u-mreti. Vse mesto se je zbralo* ko so prašiča smrtili. Pri ten; je moralo nepretrgoma bobna ti 42 bobnarjev, da bi se nc slišale morebitne besede, -če bi prašič med usmrtitvijo spregb-vo"*il.
BREZPLAČNI OBEDI
Važno obvestilo: 14Naš blagajnik z veseljem sprejme vsak znesek, ki ga želite vplačati ne
hitreje najedo. Ce nimaš denarja, te nihče ne nadleguje z opozorilom, da je treba obed plačati.
V poskusni dobi, trajajoči 90 dni, je odšlo iz teh bifejev 10 tisoč ljudi, ne da bi bil kdo kaj plačal. Na drugi strani je bil it pa mnogo takih, ki so prostovoljno plačali znatno več, nego bi bili morali. Tako sta 'bifeja zaslužila v petih letih pri vsakem obedu približno pol centa, obedov je bilo pa prodanih 20,000,000. To je že lep zaslužek. Obe podjetji je ustanovil
Clifford Clinton, ki je znal lepo združiti dobrodelnost z dobra kupčijo. V začetku so ga smatrali trgovci za norca, kmalu s.i se pa prepričali, da je zelo pameten.
Stari Peiiuanlci iioso ; ^edel kako bi se brez bolečin iznebilfj kocin na obrazu," "pa "so sinjih Sproiti populili, da so bili všeč svojim ženam. Huni so hoteli omejiti pri svojih sinovih rast brk, pa so jim v ta namen že v zgodnji mladosti izpraskali kožo na obrazu ali pa so jim jo s posebnimi rezili vtso razirezali. Največja žalitev in ponižanje indijanskega plemena Quito je bilo, če so sovražniki ostrigi i moški/m tega plemena lase.
Striženje las je pomenilo žalitev tudi pri prebivalcih Gron landa, v kolikor se niso dali sami ostrici v znaik žalosti ali trdnega Oklepa, da se nikoli ne bodo oženili. Steni Gali so radi nosili dolge lase in barvali so si jih s posebno mastjo, da so bili vedno črni. Stari Germani so si pa barvali lase s posebnim milom, ki ®o ga izdelovali iz kozjega loja in pepela iz bukovega lesa, da so biii lasje plavi. Žene prebivalcev Mairianskiih otokov si belijo lase s tekočino, v kateri je zmleta posebna modra glina. Iz te gline izdelani okraski postane jo v peči snežnobeli. Palestinske židovke so si pudrale lase z zlatim praškom. Na Maledivah si ostri žejo ženske lase in sede na pripekajočem solneu, dokler jim ne začno rasti namestu
_ VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da*'tram prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate narpčul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte nafienm zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopnikov, ko jih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi-čeni obiskati tuu; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
kostanje vili la« orni. Pri tem si pomagajo s koreninami neke ovijafl ke, iz (katerih se da i-zdelorvaiti tudi Črna barva.
Van Decken je videl južnoafriškega poglavarja divjega plemena, ki je krnel brado zavito v 20 polžkov in v vsafkem se je lesketal zlat obroček. Poglavar je hodni zeio previdno, da se mu brada pod težo zlata ni majala. Njegovi spremljevalci »o imeli naimetstu zlatih dbroekov v bradah koščene.
'Lepe oči so tudi velika privlačnost človeka in zato se ne smemo čuditi, Idia si ženske že od neJtodaj na vse naftne prizadevajo dati svojim očem čim lep&i izraz. Na Floridi so si ženteke barvale veke zunaj in znotraj z ibelo barvo. Grkinje in Riimljanke •so si jih barvale i. rjavim barvilom. V poznejših stoletjih so rabile Grkinje in TWtkinje žgano slonovo kost da so imele bolj črne oči. Na Kitajskem so priljubljene zelo majh-nie žen. oči. In Kitajke so si pomagajo na vse načine, dia imajo oči ozke in podolgovate. Obraz brez oibrvi in z vekami brez treipalnic se nam zdi čuden in vendar si zamorite na ozemlju Sderra Leone, ženske na otoku Niikabarov, Japonke iz polk-rajine Filstserra in mnoge druge Azijke sproti populijo obrvi in trepalnice, ker mislijo, da so tako lejpšfe.
Enako raizlično se sodi v raz ni h delih sveta tudi o postavi in barvi polti. Ženske z afriške Zlate obale si barvajo obraze rdeče ita bele, ženske z Yeco modro, Aralbke pa črno. Zdaj med naišiimi ženskami tako razširjeno britje obrvi in podaljševanje s pomočjo barve so že davno poznale ženske mnogih azijskih plemen. Enako je tudi z nohti in njihovo Obliko. Rri nencalterih i®venevropskih narodih so priljuiblje ni dol'gt noihti. Že v prejšnjiih stoletjih so si pustili kitajski učenjaki rasti nohte do 3 cm v znak, da jim ni treiba opravljati težkega ročnega dela. Herodot omenja ljudi, ki so imeli na eni voki priistriwene ndlite, na drugi pa zelo dolge. Ne pove pa, zakaj so delali to razliko med eno in drug« roko.
iiiii|,iiiiHiiiiii,,i.iiiii!iii|t|i1|iir.iii:i| |t!iniiiiih
niii*i"nmini»'!l'innlmii"'iiimMii*iMul((|ll<)
VSE P ARNIKE
m
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. tli W. 184b St, New York, N. V.
Iiailllll|( gftlBlllllii ilfl||Illlt»|at|S||ltlll||l| till«C
llltltlll|M|lihl|1ll'|P,|Ma,ii|ll>!lUl|iM||||itlH||t.
OTROK Z DVEMA SRCEMA.
V Cluju je porodila žena-zafsebnegia uradnika Ivana Ra-fruja otroka z zanimivimi ab-nomiitettaimi. l^eva polovica glave je manjša od desne. Deček ima tri roke z dvajseti prsti in končno so zdravniki ugotovili, da iima novorojenec dve srčni mišici. Prvo srce leži nor malno na levi sitrani, dnuigo je pri želodcu, obe srčni mišici pa u tr ipait a istočasno. Zd ravn i k i sodijo, da dete ne bo živelo, čeprav je zdravo, kakor tudi njegova mati.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob IwiJi'r
COLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Wa'senburg, M. J. Bayok
INDIANA: Indianapolis. FT. Ziip—ili
ILLINOIS: Chicago, J. Bevdc Cicero. J. Fabian (Chicago, Ceero
in Illinois) Joliet, Jennie Bamblch La SaUe, J, SpeUch Mascontahji Frank Angus tin North Chicago in Waukegan, Mf*h.
Wariek
MARYLAND ( KitzmUler, Fr. Vodoplveo
MICHIGAN:	;
Detroit, L Plaakar \
MINNESOTA: tihlsholm, Frank Oouže, J. Liv^an' *Ji Ely, Jos. j. Peshel Eveleth, Loo is Qoule
..Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povito Virginia, Frank Hrratlch
MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKAt Omaha, P. ^roderick d ^ t
NEW YORK: Gowanda, Hart Little Fall«, Wtmk
OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar* linger, Jacob Resnik, John Siapnik Girard, Anton Nagode Lorain, LoiJis Balant, John* Kumfie Youngstown, Antbn KlkelJ OREGON:
Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Bresavee Coverdale In okolica, Mrs. Ivana
Baprik Export, Loais Supanfil Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Fr. Blodnikar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Polania Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUoch Midway, Juwi Žust Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. SeUfrer
West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. Skek Sheboygan, Joeeph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lanla DlamondviUe, Joe BoUdi
Vsak zastopnik lain paMHle to, katere Je prejet
»▼e-
ADVERTISE IN ' GLAS NARODA"
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
13. julija':
Deutsehland v Hamburg Aquitania v Cherbourg Nonnandie v Havre
15.	julija:
Statendam v Boulogne
16.	julija:
Con te dl Savoia v Genoa
1». julija:
Bremen v Bremen 20. julija:
Queen Mary t Cherbourg '<<3. julija: Nieuw Amsterdam v Boulogne ltex v Genoa ..Champlain v Havre
26.	julija: Europa v Bremen
27.	julija:
New York v Hamburg '28. julija:
lie i-3 France v Havre -30. julija:
Vulcaiiia v Trat 3,avgusta: Hansa v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
G. avgusta:
Statendam v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Cunte di Savoia v Genoa
10.	-avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Champlain v Havre
12.	avgusta: Europa v Bremen
13.	avgusta: Saturnia v Trst
16.	avgusta:
Nieuw Amsterdam v Boulogne
17.	avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg
20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veend»m v Boulogne
23.	avgusta:	, Bremen v Bremen
24.	avgusta: Paris v Havre
Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa
30.	avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre
31.	avgusta: Aquitania ▼ Cherbourg Normandie v Havre
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽFVALL 72 strani. Cena ....................M
GODČEVSKl KATEKIZEM. 61 strani. Cena	M
CUMORESKR iN GROTESKE. 180 strani. Cena	M
Trda ve«. Cena 1.—
12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	M
PO STRANI KLOBUK. lb» strani. Cena ....	M
POL LITRA VIPAVCA, spisal Felgel, 136 str.	M
PREDTRŽANI. PRE&ERN IN DRUGI SVETNIKI V •GRAMOFONU. 118 straql.Cena „
SANJSKA KNJIGA ..... ........................M
SLOVENSKI ŠALJIV EC. m, strani. Cena........4t
SPAKE IN SATIRE. 160 strani. Cena ................M
TIK ZA FRONTO. ISO at rani. Cena ..........
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena	J9
TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Salolgro M Vse naAe"). 189 strani. Cena ..'......................
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 rtrani. Gena	M TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI i

I
KNJIGARNA "GLAS NARODA
IMAVA "GLAS WARODA* tli WEST Ui
YOBS. N. X.