Dopisi. Iz Maribora. (Iz Amerike.) Ker še črni agent iz lldine naše slovensko ljudstvo vedno po svojih spisih in lažljivih pomočnikih v nesreče polno Hrazilijo za plačo nori in vabi in gergoli, zato pa čujmo ludi glas iz Amerike enega tistih, ki so se lani pustili od sladkih obljub brezvestnih go^ufov tje zapeljati. Z lastnimi očmi smo to-le pismo brali, ki ga je po obljubi prijatelj prijatelju pisal ter ga natisnemo vsem prijateljem in neprijateljem Rrazilije. »Dragi prijatelj! Pozdravim te iz dalnje Amerike in ti popišem naše žalostno odpotovanje iz Ijubega Maribora. Ne morem ti popisati, kak tukaj je in kak žalostno se nam godi. Kak smo prišli do morja, tak je že prišel črn grd ded, in nam je vse naše štajarske jedi hotel proč vzeti. To je že bil prvi hudobnež, ki nas je mučil. Ali drugi nas je pa hotel v Afriko odpeljati. Oj žalostno tolo potovanje! Kdor moliti ne zna, naj se v Mrazilijo poda, tu sila pritisne, da ga strah moliti uči. Dragi prijatelj, dostikrat mislim nazaj na ljubi Maribor. To-le ti povem, britke solze pretačemo vsi, ki smo lak nesrečni, da smo v Ameriko šli. Tukaj v žalostnem kraju ne vidimo ne ene božje podobe, tam in tam stoji kakova lesena bajta ali koča, ali mi ubogi popotniki ležinio pod milim zrakom, in vse vrste divje živali nas dostikrat prestrašijo, da celo zbežati moremo. Dragi moj prijatelj, pa še nekaj žalost- nejšega se godi med zakonsko familijo: Mož ne ve za žono, žena ne ve za nioža; otroci ne vejo za starše, starši ne vejo, kam so se otroci zgubili. Ko se sem pripeljajo, tak se zakonski raztrgajo, da več cden za ovega ne ve. To ti še morem pisati. Tukaj ljudi lak gonijo na prodaj, kak na Štajarskem živino. Pa živinče pri vas ne trpi to, kak pri nas ljudi; lukaj z Ijudmi vozijo in orajo — ali na dalje ti bom že drugič vse popisal, čas je pri kraji. Zdaj te še cnkrat lcpo pozdravim in le prosim, ne hodi za menoj, ostani pri niiru, kjer si, mi bi si radi pomagali, pa vce si ne moremo; lukaj med divjaki smo brez vse tolažbe. Orftani ini zdrav, videla se tak ne boma več! .ložef Vidmer iz Amerike«. Od Negove. (Onapredku raznoterein, posnemanja vrednem.) Kolika sprememba v Ncgovi od leta 1887 do 1889, posebno pa od leta 1889 do 1893 vse do dnes! Občudujino Negovsko cerkcv! ()d zvunaj in znolraj, od vrh turna ali zvonika do slednjcga kota pri volikih dverih vse je prenovljeno. Gcrkvica je sicer majlma, pa zdaj vsaj snažna. Tudi niašncga oblačila in drugega cerkvenega orodja ne poinanjkuje. V.sa prenovilev cerkve in okoli cerkve stala jo vcliko Iruda in skrbi sprvič čč. gg. kaplana (And. Keoek in še več Fr. Simoniča); največ pretrpeli so pa zdajni žnpnik, kateri so morali vse dolgove izterjevati in pa poplačati, in kjer je primanjkalo — sami iz svojega žepa doplačati. Radodarnost župljanov z redko izjemo je občudovanja, hvale in posnenianja vredna! V tako slabih letib, pa vendar za prenovljenje cerkve okolo 5000 gold. žrtvovati, to je izvanredno! Uog in Marija bodita nain vsem plačnika v srečni večnosti! Kolika polrebna in postavna spremeniba je na pokopališči! llvala Bogu, iz divjega prostora postala je resnično njiva božja — torišče pokojnih erez sto let zamrlih — pokojnih tarmanov. To prenovljenje prevzel je na svoje raine zdajni župnik skupaj s prenovljeno cesto do pokopališča s stroški okoli 100 gld. vse na tenko poplačanimi; ccrkveni prostori — ki so sveli — so torej v Negovi v lepem redu. Kolika sprememba je na župnišei! Hedaj je dostojno stanovanje za duhovnika Tudi jama za farovškim poslopjem je planirana — z lepimi slopnicami in cerkveni prostor je resnično olepšan. Vse lo prenovljenje zvršilo se je na stroške (okoli 1500 gld.) zdajnoga župnika: naj bode vse Bogu in Mariji v čast in Negovčanom v spomin! Leta 1882 je bila prenovIjena tndi Negovska učilnica. Napis je ostal na šoli slari in veeno resnični: »Pustite otročiče k meni!« ()b času slednje birme prenovile so se tudi vse hiže okoli cerkve. Na prenovilev grajšine se tudi ni pozabilo. — Družba sv. Mohora je čudovito v svojih udih naraslla. Leta 1889 bilo je udov okoli 60 in lota 1893 že 118 udov. Živio tak napredek! Tudi ča^nike bereiuo: 12 iztiskov »Domoljuba«, 21 »Slov. Gospodarja«, 1 »Edinost«, 2 2 »Dom in svet«, 2 »Mir« in 1 >Noviee« in grajščina bere »Das Weltblatl". Nobenega nepotrebnega — slabega časnika nemamo. Duhovno prenovljenje pripravljajo župnik Nogovčanom za drugo leto: sv. niisi.jon. Posebno častno veselje čaka letos Negovo: »priniicija«. 'IVinu napredku v Negovi treba je le vslrajnosti. Negova je dobila letos za »božičnico« prekiasno knjigo: »Kronika« ali popis Negove do 14. stoletja nazaj — ?pisal zgodovinopisec g. Mat. Slekovec, župnik. Drugič pa bržkone obflodanim moral: žalostno prikazen o n:\Si novodobni (ne Negovski več), ampak o Berolinski šoli! Negovčan. Od Sv. 3Iai*jctc na Posnici. (Novice.) Gospod urednik,_ ali se ne čudite, da dobile pismo iz našega kraja? Glovck bi jnislil, da nas več ni, da nas je Brazilijanoe odnesel, ali tla nas pozna le .*e davkar ali šubtfeibor, pritirajoč kakega reveža v blaženo pristojbinsko občino. Smo še in zraven tpga še pravi brusti, čeravno bolj mirni in Uhi. V bratoVskej Ijubezni živolariino-edon poleg druzcga. Vzneiniri nas le, ako se kalercnin sFiFK; pocedijo po blaži'iio.j liraziliji, ali ako se kake vulilvfc približavajo. Pa kaj bi Vam, gosp. urednik. o tenrpisal, saj sami dobro poznate naš položaj, naSe Usžnjo, ilav-atlc in razvade. In zakaj no b>, saj stanujete blizo nas; Jn da to ali uno v popačencj obliki zvesle, zato skrbe žalibože ncpoklicani »nobodi jih tivba«. Mislini, gospod uretlnik, da inc razuniele! — Včeraj po poldan.skcj božjcj službi obiskal nas je obče spoštovani in jako priljiitl-iii okrajni živiiiozdravnik g. Haagc in nain v prenapolnjencj biši gospe Antonijo liračko prednašal v obče o poljodvlstvu, zlasli o korisli .slaiiinaloga gnoja, o živinorejf,: o napaki prodaje suna v drugo kraj(!: povcilal nain je ludi, zakaj kupci tako radi dojdcjo po našo živino. Vrli govornik obljubil je v kralknm nas zopct obi.skali in svoj govor nadaljcvati, zlasti poročati o novcj žiy.insk(-\j postavi, o svinjoreji. Opomniniu Sp, da se bode. jM;ihodnjič tudi slovenski prednašalo. -.:¦¦•¦;¦: Iz Goiniiiske. (Požar.) Slrašna nesreča jo zadola prebivalce Sv. lluperta v naši fari. Pretcj^ono sabulo dne 11. t. ni. popoldne proti 3. uri ,je začolo pri Zajcu v lislivci goreti, in kakor bi trenil, je bil ogenj v slamnali slrehi gospodarskega poslopja, od koder se je, po inočncin vetni gnan, hipoma ^osednili hiš prijel. tako. da so bile v četrt ure vse biše, gospodaraka ¦ poslopja in kozolci proti veliki ce;-li v ognju. Bil je. .strašen pogled! Ogenj vslaviti ali ga omejiti ni bilo mogoče zavolj moenoga volra, kteri je goreče slainnale kosme nescl celo do preboldske lovarne. Brizgalnico, ki so bilo iz vs.eh krajev, še celo iz Golja kinahi na iiieslu, niso inogle zavolj ognja do gtepihov, ki so med •hiSaiui. postavljeni; le Stiri biše so silo pridni gasilci /, nevarnostjo svojega življenja pogorenja ovarovali, drugib niso niogli rešiti. Živino so k sroči tuji Ijmlje iz . hlevyy ;tf|)r;avili, ker pri \ečih bišali ni bilo Ijudij duina, al.i pa so;:bili preveč preslrašeni. Zgorelo je šti-rinajsl- gospoila.r.skib poslopij, devet hiš in vcč kozoloev, pa liidi. v^s ž;i-vcž za ljudi in krnia za živino, nekaterim tudi vsa obleka, donar in g.ispodarsko orodje. Gvetero Ijudij se ,jo Uuli niočno opeklo. Od živali sla saino "dva pra.šička.z^orela. — Ceravno so vsi ponesrečeci zavarovani,.: vendiir so velikega omilovanja in vstniljonja vredni, posebno |>a neki pridon mladenič, ki je gostovalin bil iH-rkvcnik in krojač. On je zdaj drugič pngorcl, vendar je prvokral pred Iremi loti nekaj rošil pred' ogrijoiii, zdaj mu jc pa vse pogorelo, namreč obleka, blago, katoro ,je imel kul krojač in tudi žito, katoro je kot cerkvenik iiabral. Hotel je rešili ' svoj šivilni slroj, pa ni mogM, le liiulc. opečihe na rokah je odnosel. — Hos, vclika žal(ist in boda je zdaj v Št. Buperti. pa hvala večneinn Bogu za dobre in vsmiljene Ijudi, ki v nesrečah bližnjomu radi poinagajo. Z brizgalnicami so bili liilro pripravljcni gasiti, pa tudi zdaj ne samo domaei farmani, leiriuč od vseh sosednib krajev, iz Vranskoga, Braslovč, Šl. .luii.ja, Št.• Pavla, Št. Potra in iz Polzelo pošiljnjo nesfočnožciii vsakovrston živež za l.judi in krnio za -živino, pa ludi denarjev. Naj bo torcj vsoin dobrotnikom v inienu ponesrečenih tem potom izrečena najloplejša zabvahi /.-.[ njih velik trud in poinoč, pa tudi za vse dobr.)te. Bog naj vsein dobrotnikom tisočcrno povrnc, ¦ nas pa.na.j vse na priprošno sv. Florjana ovarujo prcd časniin in večniin ognjein! — Vsero pakličpin: skrivajlc -žvcplcnko pred otroki in pazite skrbno na nje, da se vain cnaka npsm-a ne prigodi, kakor se je v Št. Rupprlu ravno po •otrocib. kakor se-sodi! Od Sv. Križa na Hlui^keni polji. (Br.alno društvo) naše je inulo dne 22. jaiiuvaiija svoj redni občni zbor v šolskih prostorih. Pred zborovanjem zapel : ¦nanr je naš še mladi pe-vski zbor •bro.juč š-liridpsel :KVi- . ževskilt pevoev pod vodstvom- gosp.-. A. Herzoga -pesem --1'oiHtčni-odliod«. Potem pozdravi prcdscdnik g .ložcf ¦>'Možmah, kniPt iz KLare vasi, vse navzoep in /a njim sl.a tajnik in blagajnik poročala o pretpklpm društveiipin 1 aldovanju. Iz obek' poročil se je lazvidelo, da našc; drušlvo že peto leto prav dobro napredujp, ker vsako letu •vp,t; novih udov pristopi. ' Za preglfdovalea fačtmov se izvolita g. Franc Htuiie«, žiijuui v Logarovčik , podp:-edr sednrkoin: Anlon lloraog, tajnikonv--. .lanko Ivatba,¦ t)la? gajnikoin; AnUm Lacko m .losip Weixl, odbonrikoma. •Dokončuvši zborovanjc so nain naši viH pevti 2appli še iipkalero pesmi in potein snio se potteli v goslilnO gospe T. Z-adravee, kjerje bila prosla- zabava,: pri katerpj so nas naJi pevci z lppini iHjtj^n in npkaleri ikIJo • •Ł- j(;drnalimi govori razfcsfljpvaii m »navdilHisvali, da !>i vedno oalali¦¦izvrs.Lni i.iarorlnjaki iii.-zvc«li npuslraSljivi Sluv(»mji. Kfižcvčani, pi-islopajii.;- -prav priilno ;k lcniu 'kDristiKiini drušlvu!