Po dogovoru s seje zborov Skupščine občine Ljubljana-Šiška, dne 28. 5. 1987 objavljamo
INFORMACIJO PREDSEDNIKA 
SKUPŠČINE 
O NAMERAVANI DOGRADNJI 
GOSPODARSKEGA SISTEMA
(na podlagi tez za nadaljnjo dogradnjo
gospodarskega sistema, ki jih je
pripravil ZIS, 27. aprila 1987)
Gradivo sicer še ni v skupščinski proceduri, vendar je nujno imeti ustrezne informacije o namerah v zvezi z dograjevanjem gospodarskega sistenia v času do konca letošnjega leta. Razlog, ki ga navaja predlagatelj, je v krepitvi prizadevanj za uresničevanje stabilizacijskega programa, pa tudi v naporih, da se uresniči proti-inflacijski program. Gradivo, v obliki tez, v neoblikovani pravni obliki, nudi določene rešitve na:
-  področju razširjene reprodukcije,
-  za monetarni, bančni in kreditni sistem,
-  za skupna viaganja s tujimi osebami,
-  za vlaganja in zbiranje sredstev občanov,
-  na področju proizvodne kooperacije s tujimi osebami in glede transfera tuje tehnologije,
-  področju zaposlovanja tujcev pri nas,
-  s širšo tivedbo možnosti časovnega koriščenja kapacitet,
-  na področju ustvarjalnosti, inovacij, patentov in standardiza-cije,
-  o velikih tehnično-tehnoloških sistemih,
-  o stanovanjskem področju,
-  o sistemu davkov in prispevkov,
-  o knjigovodskera sistemu,
-  o sistemu delovnih odnosov in zaposlovanju,
-  o lastninsko-pravnih odnosih.
O gradivu so že razpravljale nekatere slovenske institucije in organizacije — Gospodarska zbornica Slovenije, Republiška druž-bena sveta za politični sistem in za družbeno-ekonomski razvoj in gospodarsko politiko; v skupščinski proceduri pa naj bi se razprava zaključila, vsaj v Sioveniji, z Republiško konferenco delegacij v juniju z namenom oblikovanja skupnih stališč za delo slovenskih delegatov v Skupščini SFRJ.
Razprava o tem gradivu mora računati s predvidenimi spremem-bami Zakona o združenem delu oziroma Ustave in dilemo, ki je v zvezi s tem že prisotna — v kakšnem zaporedju spteminjati nave-dene akte. Skupščina SR Slovenije predlaga, da se najprej sprej-mejo ustavne spremembe, zatem spremembe Zakona o združenem delu (obratno zaporedje bi pomenilo prejudic za določene ustavne spremembe, in šele v tem zaporedju imajo logičen sraisel tudi nameravane spremembe in dopolnitve nekaterih veljavnih sistem-skih zakonov, ali sprejem novih.
Dograjevanje gospodarskega sistema naj bi temeljilo na:
-  razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov,
-  nadaljnjem povečevanju in krepitvi materialne osnove združe-nega dela,
-  uveljavljanju tržnih zakonitosti in realnih ekonotnskih kate-gorij,
-  razbremenjevanju   gospodarstva   od   pretiranega   normati-vizma,
-  oživljanju in duiamiziranju gospodarskih aktivnosti, ki morajo dati večji dohodek in vcčji devizni priliv,
-  racionalnejšemu izkoriščanju obstoječih naravnih in material-nih resursov in kadrovskih potencialov,
-  učinkovitejšemu vključevanju našega gospodarstva in organi-zacij združenega dela na mcdnarodnem tržišču,
-  pospešenih strukturnih spremembah v tehnološki razvoj,
-  hitrejšemu reševanju aktualnih ekonomskih problemov (infla-cija),
-  nadaljnji afirmaciji dela in discipline v izvrševanju delovnih obveznosti.
Ta pregled takoj pove, da gradivo, v veliko škodo, ne obravnava ali premalo celovito področje primarne delitve, inflacije, večjega uveljavljanja trga, urejanje deviznega področja, stimulativnosti izvoza, itd.
Naloga javne razprave bi torej morala biti predvsem v opredeli-tvi prioritete in zaporedja predvidenih spremerab, v kompletiranju vprašanj in predlogov.
44
Nekatere konkretne pripombe:
1.  dograditev sistema ekonomskih odnosov s tujino ni obde-lana, predlaga se najprej priprava ustrezne (ene od mnogih) ana-lize o delovanju deviznega sistema.
Sedanja praksa v sprejemanju in izvajanju tekoče ekonomske politike na tcm področju predvsem vgrajuje izjemne odločbe, namesto krepitve sistema (recimo neprestana uporaba 110. člena o državnem intervencionizmu v koriščenju deviz, ki je sicer v zakon vgrajen kot izjemna pravica in možnost);
2.  v  monetarnem sistemu in  širšem  finančnem sistemu so potrebne bistvene spremembe, ki pa jih gradivo ne opredeljuje kot prioriteto. Pomembnejša je radikalna sprememba v pojmovanju ekonomske vloge finančnega posredovanja pri nas in v tem vloge bank in v okviru tega radikalna sprememba v pojmovanju načina izvajanja funkcij monetarnih ustanov (sistem Narodne banke). Te ustanove bi morale prevzemati skrb za stabilnost domače valute in v tem okviru za stabilizacijsko monetarno politiko. Sedanji sistem je točno kontraindikativen - povzroča močne inflacijske pritiske (nekrite tečajne razlike, neurejen in neustrezen sistem poslovanja s klirinškim področjem preko Narodne banke Jugoslavije, izsiljeva-nja finančne sanacije bank v manj razvitih republikah in pokraji-nah, preko emisijske dejavnosti Narodne banke Jugoslavije, neu-strezno reševanje deponiranja deviznih vlog občanov v Narodni banki Jugoslavije itd.
3.  v gradivu bi morali biti dani tudi predlogi za prednostni red dograjevanja gospodarskega sistema v razreševanju problematike in sistema pospeševanja manj razvitih področij v Jugoslaviji -ukinitev Fonda, v celoti prehod na združevanje dela in sredstev pri konkretnih projektih sodelovanja med razvitimi in nerazvitimi. Nesprejemljivo je, da bi se obstoječi sistem podaljševal po letu 1990.
4.  Podpreti je treba vse pristope in semri dograjevanja gospo-darskega sistema, ki si prizadevajo aktivirati motive občanov za vlaganej zasebnih sredstev v družbeno reprodukcijo, ki odpirajo nove možnosti za samoupravno koncentracijo dela in družbenega kapitala na enotnem jugoslovanskem trgu, ki nasprotujejo togosti oblik in normativizma ter institucionalizma, ki se zavzemajo za večjo fleksibilnost, avtonomijo in poslovnost gospodarskih subjek-tov, za večje sodelovanje pri skupnih naložbah, za ustreznejše vrednotenje in varstvo domačega raziskovalnega, znanstvenega in izumiteljskega dela, ki so usmerjena v večjo poslovnost bančnega sistema in neodvisnost institucij monetarnega sistema, ki odprav-ljajo ovire za obravnavanje dela kot produkcijskega tvorca.
5.  Pri predlogih glede razširjene reprodukcije, bi morali paziti, da se ne bi prešlo v zasebno lastninski kapital - odnos in delničar-stvo, kot dominanten model koncentracije in alokcije sredstev razširjene reprodukcije, namesto dosedanjega ustavnega instituta združevanja dela in srcdstev. - Oboje bi se moralo dopolnjevati v enotnem sistemu.
6.   Ponujene pa so nekatere povsetn nesprejemljive oblike ozi-roma predlogi (odstopajo tudi od predlogov in kriterijev dolgoroč-nega programa gospodarske stabilizacije) in sicer:
—  glede ugotavljanja in usmerjanja dela dohodka, ki naj bi bil rezultat dela v izjemno ugodnih pogojih na trgu (namesto za razvoj organizacij združenega dela, ki delujejo v takih pogojih, kot soli-darnostna sredstva za razvoj nerentabilnih organizacij združenega dela)
-  glede razvoja davčnega sistema je najprej treba strogo ločiti obravnavo o tem sistemu, od združevanja sredstev za zadovoljeva-nje potreb v družbenih dejavnostih in te nato vključiti v posebno obravnavo sistema in odnosov svobodne menjave dela, ki se po namenih, oblikah in tudi po načinu združevanja sredstev morajo razlikovati od davčnega sistema.
Davčni sistem pa mora poleg fiskalnega uveljaviti tudi ekonom-sko-razvojno in socialno funkcijo davkov, debata pa ne sme predv-sem vztrajati na dokazovanju prednosti centraliziranega davčnega sistema (in s tem namenom celo najavljati nov sistemski zakon).
Ne glede na to, pa je poleg fiskalnih, mogoče dosegati razvojne in socialne učinke davčnega sistema, v našem ustavnem sistemu le v skladu s pristojnostmi in odgovornostmi občin, avtonomnih pokrajin in republik, saj mora biti tudi fiskalna pristojnost občin skladna z ustavno določbo, da si v okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst dohodkov, taks in drugih davščin, delovni Ijudje v občini samostojno določajo obseg in način financiranja splošnih potreb (118. člen Ustave). Centraliziran davčni sistem bi pogojil uveljavljanje številnih dodatnih obsežnih mehanizmov redi-stribucije na ravni federacije.
7.  Pri velikih tehnično-tehnoloških sistemih se v tem gradivu poskuša vrniti razpravo o popolni centralizaciji in poenotenju teh sistemov - JŽ, PTT, Elektro gospodarstvo, ki je bila sicer prisotna, a zavrnjena že pri planskem zakonu; s stališčem, da je v teh
sistemih treba zagotoviti in zagotavljati tehnološko enotnost, ne pa tudi ekonomsko. V tem primeru bi dokončno vpeljali sistem vzajemnega in soldiarnega zagotavljanja sredstev na celotnem področju Jugoslavije. Urejanje odnosov z večjo zvezno pristojnostj še ne bo zagotovilo racionalnejšega delovanja teh sistemov. To bi bil poseg v pravice in odgovornost republik in pokrajin za lasten razvoj in za razvoj jugoslovanske skupnosti kot cilote, ki jih določajo temeljna načela Ustave SFRJ.
8. Ponovno se najavljajo določene spremembe knjigovodskega sistema.
To je zahteva novega obračunskega sistema.
Pri nas je samo potrebno oživeti že poznane predloge, da se naj sistem knjigovodstva spremeni v sistem računovodstva. S sedanjim sistemom se namreč negira vrednostno planiranje, računovodska analiza, računovodski nadzor in informiranje. Z veljavnira zako-nom se negira oziroma ne podpira dosežkov tehnike dela v računo-vodstvu - zlasti uporaba računalnikov.
Potrebne so poenostavitve v tehnični izpeljavi revalorizacije sredstev  (neustrezna revalorizacija trgovskega  blaga,  uporaba
revalorizirane amortizacije že med letom).
Zmanjšati je treba število obračunskih obdobij in bilančnih postavk.
9. Nameravane spremembe v politiki in zakon o delovnih raz-merjih in zaposlovanju, kjer se predlaga:
-  povečanje odgovornosti za opravljanje delovnih obveznosti,
-  več pristojnosti poslovodnega organa na področju delovnih razmerij (izrekanje nekaterih disciplinskih ukrepov, suspenza, itd.),
-  možnost začetka postopka pred sodiščem združenega dela ne le s strani delavca, pač pa tudi pristojncga organa.
Verjetno pa ni sprejemljiv predlog o avtomatični razrešitvi ozi-roma odpoklicu poslovodnega organa v primefu nelikvidnosti organizacije združenega dela, brez predhodnega ugotavljanja od-govornosti.
V pogledu predlogov za dograditev stanovanjske politike je treba povedati, da bi morali hkrati podati tudi predloge za celovito reševanje problemov komunalnega gospodarstva oziroma komu-nalne infrastrukture. V tem pogledu so teze pomanjkljive.
1
46
I
47
Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Šiška. Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Gradivo pripravil za tisk: Sekretariat skupščine občine Ljubljana-Šiška — Tisk: Tiskarna ČGP Delo, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 26.9.1977 je Javna tribuna oproščena prometnega davka.