AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 238 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 10TH, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja Okrajni avditor namerava naših ljudi po ameriških naselbinah znižati davke v Cleve-landu in okolici ustrelil na grobu svojega sina Antena, ki je bil pred 18. meseci ubit pri avtomobilski nezgodi. Glavni odbor Hrvatske Bratske Zajednice je dal članstvu fla splošno glasovanje novo lestvico bolniške podpore in odškodnine. To je lestvica Jugoslovanske bratske federacije. Konvencija je to lestvico odklonila, članstvo pa s tem ni bilo zadovoljno, in sedaj se bo vršilo glasovanje. V Willardu, Wisconsin, je unirla rojakinja Mary Dragoš, rojena Grdešič, stara 77 let in doma iz Tribuč pri Adlešičih v Beli krajini. V Ameriki je bivala 20 let. Zapušča moža, dva sinova in eno hčer, 15 vnukov in tli pravnuke. V Park Hill, Penna., je umrl ro.iak Mihael Wagner, star 57 let, doma iz Martin je vasi pri Zagorju na Notranjskem. V Ameriki je bival 30 let. ftanjki Opušča ženo, tri sine in tri hčere. V Cooperstown, N. Y., je preminul rojak Pavel Ovca. Zadela je_kap. Zapustil je ženo, sina in hčer. Mr. Charles Gorup, dobro po-znani zastopnik Trinerjeve tvrdke, se je v New Yorku pravkar Pozdravil, potem ko je bil mno-tednov v bolnici, kjer se je zdravil za poškodbami, katere je dobil v avto koliziji. Okrajni blagajnik Mr. Zan-gerle, ki se nahaja v tem uradu že 26 let, je pravkar naznanil, da namerava znižati davke na ta način, da'bo znižal vrednost vaših hiš, lotov in posestev. Na programu ima tri načrte, glasom katerih bi se davki znižali. En načrt je, da se zniža vrednost zemljišč za 10 procentov, vrednost hiš tudi za 10 procentov, drugi načrt je splošno znižanje za 20 odstotkov vrednosti vašega posestva, ali pa znižanje za 30 procentov. Pritisk za znižanje davkov je postal tako silen, da se bo nekaj v resnici zgodilo. Zlasti pritiskajo večji lastniki obširnih posestev, ki so seveda tudi zelo prizadeti v tej depresiji, da ne govorimo o malih posestnikih. Toda Zangerle pravi, da on sam ne bo prevzel odgovornosti za znižanje davkov. On želi sodelovanja vseh organizacij, ki so zainteresirane pri javnih napravah. Euclid Avenue Association, ki je zveza lastnikov zemljišč od E. 9th St. do University Circle, je stalno na delu za znižanje. Ta zveza re-prezentira zemljiške vrednosti v svoti $149,000,000. Vsa vrednost vseh hiš in zemljišč v Clevelan-du je danes cenjena na $2,815,-000,000. Ako se davki znižajo za 10 procentov, pomeni to, da bi lastniki hiš ria leto plačali manj približno $1,700,000 v davkih. Okrajni avditor Zangerle, demokrat, je eden najbolj vestnih uradnikov v Ameriki. Svoj urad vodi tako vzol'no, da v zadnjih 26 letih ni imel pri volitvah nobenega protikandidata, ker vsakdo ve, da gotovo pogori, ako nastopi proti njemu. -o- Dobrodelna prireditev rojakov v Euclidu V sredo, 26. oktobra, ob 8. uri zvečer priredi Jugoslovanski Regresivni klub v Euclidu kart-no partijo in ples. Dobiček te Prireditve je namenjen v našim revnim in brezposelnim rojakom, družinam in sirotnim otrokom v Euclidu. Ves preostanek se bo razdelil med nje. Progre-sivni klub že sedaj prijazno vabi k obilni udeležbi. Vstopnice lahko že dobite pri John Jadriču 948 E. 207th St. in pri tajniku Andrej Noč na E. 237th St. Vstopnina k prireditvi je samo centov. Pomagajte našim revnim! — Odbor. Šolska uprava nudi vsem ljudem lepo priliko do nadaljne izobrazbe šolski odbor naznanja uredništvu, da imajo ljudje priliko do boljše in dobičkanosne izobrazbe, ako se poslužijo pouka, ki se vrši v Efst Technical višji šoli, ki se nahaja na E, 55th St. in Scovill Ave. Pouk.se začne v pondeljek, 10. oktobra. Vsa šolnina, katero morate plačati znaša samo $5.00 za 15 tednov. Pouk traja ob večerih, se začne ob 7. uri in konča ob 9. uri zvečer. Poučuje se ob pondeljkih, sredah, ali pa ob torkih in četrtkih. Vi lahko izberete kar hočete izmed 25 različnih predmetov. Učite se lahko za zrakoplovca, elektrikarja, arhitekta, risarja, avto mehanika, angleščino, mizarstvo, kemijo, trgovsko znanje, barvanje, govorništvo, livar stvo, ilustriranje, vrtnarstvo, strojništvo, računstvo, kovinstvo, tiskarstvo, radio, oglaševapje, barvanje, izdelava orodja, sploh vse, kar se rabi v boljših poklicih. Pouk vam je dan na izbero. Začnete se lahko učiti, karkoli si izberete. Brezposelni, moški ali ženske, sedaj imate lepo priliko, da se izučite gotove obrti in se pripravite z boljšo podlago za bodoče čase, za večji zaslužek in boljše delo. Manj kot 17 centov vas velja en večer pouka, ki traja dve uri. Pomožni ravnatelj šole, Mr. J. L. Stemart, vam bo dal z Veseljem nasvet, kako ip kaj ia bolj pripravno za vas. Oglasite se v šolskem uradu na 2470 E. 55th St. Ravnatelj te višje šole, Mr. P. H. Pomers, vas prav prijazno vabi k pouku. Ex-governer Smith bo v kratkem nastopil v agitaciji za gov. Rooseveita New York, 8. oktobra. Prija- 1,1 j! UU HUUOVItmi New York, 8. oktobra. Prijatelji governerja Rooseveita 30 sc denes izjavili upanje, da bo biv- iz ši gcverner Smith v kratkem šel. sc na agitacijsko potovanje za 111 Franklin Rooseveita. Smith je to od junija meseca molčal doslej a) in.ni spregovoril v javnosti no- hi bene besede tozadevno, tako da za je javnost mislila, da je Smith hi užaljen, ker je bil Roosevelt no- ši miniran za demokratskega pred- so sedniškega kandidata. Led med Rooseveltom in Smithom se je P1 prebil, ko sta oba, Roosevelt in PJ Smith porazila newyorško demo- sc kratsko organizacijo znano pod imenom Tammany Hall. Dosedaj ui Smith še ni ničesar naredil za z Rccseveltp. Videti je tudi pri i0 Smithu, da je silno vesel, ker je T preprečil ponovno nominacijo n, James Walkerja za newyorškega k: župana. P --o--v Poskušeni rop in njega l tragične posledice k V soboto dopoldne sta prišla v ri urad zlatarske tvrdke E. S. Quin- n lan Co., ki se nahaja v 10. nad- iJ stropju Keith poslopja, na 17. & cesti in Euclid Ave. dva bandi- 11 ta, ki sta potegnila revolverje in č: hotela izsiliti zlatnino in denar. Lastnika tvrdke, oče in sin Quin. n lan, sta se pa zoperstavila. Ro- h parja sta začela streljati, potem ! sta pa zbežala. Oče Quinlan je bil nevarno obstreljen, sin je pa hitel za roparjema, ki sta med- ^ tem že dospela na cesto. Eden ro- ^ parjev„Francis Bush, je bil kma- . lu potem na begu prijet od poli- ^ cistov, dočim je drugi, Norman ^ Townsend bežal naprej in je na ^ Chester Ave. in 18. cesti vzel nov y Buick avtomobil, v katerem se ^ je nahajala Mrs. Florence Mar- , tin, 35 let stara, in njena 14 let- \ na hčerka Beverly. Ustrahoval j !j je obe ženski z revolverji, nakar ^ je pognal naprej, policijski avto , pa za njim. V divji gonji je vo-zil ropar po najbolj prometni * ■ ulici Euclid Ave., policijski avto 1 I pa za njim. šlo je kar naprej, > skozi signalne luči in promet, | ■ dokler na E. 73. cesti in Euclid ^ ■ Ave. ni roparjev avto zadel ob • zid in se razbil. Ves čas divje : 3 genje po mestu je tako ropar, kot ■ tudi policija za njim neprestano - streljala. Nad 50 strelov je bilo i oddanih. 14 letna Beverly Mar- > tin je med tem skočila iz avtomobila, ko. je slednji vozil 69 milj in malo je manjkalo, da jo js avto policistov povozil. Dobila i i je silne poškodbe, dočim je bila a njena mati, ki se je potem naha- j II jala sama z roparjem v avtomo-, a bilu, dobila tri strele, in njen avto je ves razbit. Policija je dobila roparja Townsenda mrtvega v avtomobilu. Tekom preganjanja roparja je bil tudi policist Blazier nevarno obstreljen in bo skoro gotovo umrl. Detektiv Heisley je tudi dobil nevarno rano s strelom, in oba Quinlana, oče in sin, sta nevarno ranjena. Roparja Townsend in Bush sta pred 6. leti oropala neko banko v Lakewoodu, nakar sta bila obsojena vsak v 20 let ječe. Letos so ju "pomilostili," in posledice niso izostale. Ropar Bush bo na povelje governerja White še te dni poslan v zapore. New York, 8. oktobra. Zvezni sodnik Woolsey v tem mestu je izjavil in podal jako važno razsodbo. Dosedaj so prohibicijski urqdi imeli navado uradnim potom zaklepati prostore, javne ali privatne, kjer se je kršila pro-hibicijska postava. Zapirali in zaklepali so celo privatne hiše, brez ozira, če je lastnik hiše kršil 18. amendment ali ne. Zvezni sodnik Woolsey je včeraj odklonil 19 prošenj vlade, da se zapre 19 privatnih hiš, kjer se je kršila prchibicija. Privatne hiše se sodnijskim potom ne more drugače zapreti, kot če pi-ohibicijski urad dokaže, da se je v isti hiši z vednostjo in sodelovanjem lastnika hiše kršila prohibicija. Toda zvezni agenti tega v omenjenih 19 slučajih niso mogli dokazati. Raditega je pa. sedaj prohibicijski urad sklenil, da bo v bodeče potom registriranega pisma obvestil lastnike hiš, da se v njih hišah krši prohibicija, in kadar bo dotična stranka aretirana, in spoznana krivim na sod-niji, tedaj se lastnik ne bo mogel izgovarjati, da ni vedel, kaj se godi v njegovi hiši. Radi omenjene najnovejše sodnijske odločitve bodo morali v New Yorku izpustiti najmanj 1,000 mož, in nadaljnih 1,000 toženih lastnikov hiš bo moralo biti oproščenih. Novi državljani Pri zaslišanju za ameriško državljanstvo v petek, 7. oktobra, so postali sledeči naši ljudje ameriški državljani: Frank Maurič, Ilija Maksimov, Mihael Prandič, Ivana Kovačič, Uršula Unetič, James Gavron, Ciril Jezerc, Marion Senkar, John Ore-hovec, Maria Schultz, Frank Šu štaršič, Anton Perovšek, Marke iSvonja, Amalia Kalčič, Stevi Peterlin, Tom Katič, Louis Medved, Tony Branik, Terezija Gor-jane, Ivan Slepko in Mary Mo ser, skupaj 21 novih državlja nov. Zadnjič smo jih izkazal 140, danes 21, torej je vseh sku pa j 161 novih naših državljanom v letošnjem letu. Vsem novin državljanom iskrene čestitke Prihodnje zaslišanje za držav ljanstvo se vrši v petek, 25. no j vembra. Mrs. Jakopič v bolnici V Charity bolnico je bila od-■ peljana v petek Mrs. Margareta 1 Jakopič, 7612 Myron Ave. Okoli Jakopičeve družine se že dolgo pojavlja bolezen. Sam Mr. Anton Jakopič se je nahajal že petkrat v bolnici, deloma za ponesreče-njem, deloma za boleznijo. Sreča za družino je, da ima pet odraslih otrok, ki so za starše v teh dnevih velika tolažba in podpora. Mr. in Mrs. Jakopič sta doma iz Bloške okolice. Prijatelji ju lahko obiščejo, kadar nanese prilika. Listnica uredništva r Naročnik. Z gotovostjo je pričakovati, da v slučaju izvolitve demokratičnega kongresa in demokratičnega predsednika se bodo nečloveške sedanje naselni-ške postave znatno omilile, o čemur se je gov. Roosevelt deloma že sam izjavil. Potem se bo da-I lo marsikaj narediti, kar je danes nemogoče. Nove uradnice Marijina družba fare sv. Vida je izvolila za leto 1933' sledeče uradnice: predsednica France.* Debevc, podpredsednica Hazel Frank, tajnica Jane Intihar in blaga j nica Theresa Gorenčič. Predstava na odru SDI). Dramsko društvo Anton Ve-rovšek je sinoči otvorilo letošnjo sezono z burko "Veleturist," odru Slovenskega Delavske-ga Doma. Ves potek igre je bil yseskozi dopadljiv, ko je navzo-Ce občinstvo z lgpo pazljivostjo Cedilo igralnemu osobju, ki je Pokazalo celo več, kar se je prikovalo, kajti vsak igralec in bralka je svojo ulogo rešil s Popolno dovršenostjo. Seveda, °hčinstvo jih je nagradilo z ^'romnim ploskanjem. Poset je ^ Še povoljen, čeravno bi bilo dostojnejše, ako bi občinstvo Ogradilo marljivost in vztrajnost igralcev s številnejšim poetom. Matere in cigarete Dr. Joseph Baer, profesor na ^Ush univerzi v Chicagi, je imel . dni predavanje, v katerem se izjavil» da kadenje cigaret ne s«oduje materam, ako pokadijo ucl 6 do 8 cigaret na dan. Ako Pokadijo več, tedaj vpliva niti11 na otroka. Znameniti hrvatski voditelji aretirani Dunaj, 9. oktobra. V Belgra-du je dala jugoslovanska vlada aretirati odličnega hrvatskega voditelja Ivana Pernarja zaeno z osmimi drugimi hrvatskimi voditelji. Pernar je podpredsednik Hrvatske neodvisne stranke, desna roka Vladko Mačka, ki je nasledil hrvatskemu voditelju Radiču, ko je bil slednji leta 1928 v parlamentu ustreljen. Vlada dolži voditelje, da so razdeljevali plakate, v katerih se je hujskalo na revolucijo proti državi. Baje je prišlo v več krajih Hrvatske in Dalmacije do javnih nemirov. Takozvani "ustaši" so se pojavili na več krajih, zlasti v Liki, kjer močno nadlegujejo žendar-je. Pet žendarmerijskih stanic je bilo z bombo pognanih v zrak. Odslovljeni policist Policist John Skalak je bil aprila meseca odpuščen od službe radi pijanosti. Civilna komisija pa je zapovedala, da ga morajc zopet uvrstiti med policiste. Tc dni pa je bil ponovno pijan \ ! službi, in ga je direktor Merricl I zopet odslovil. Ob tej priliki j( I Skalak povedal, da ga je veljal-! $750.00, da je zopet prišel d* službe. Nekemu odvetniku je dal $500.00, da je zopet dobil službo. Uvedla se je preiskava. "Yom Kippur" Od .solnčnega zahoda v nedeljo do solnčnega zahoda v pondeljek praznujejo židje svoj največji praznik "Yom Kippur," dan poroke. Pravoverni židje se postijo skozi 24 ur, ne da bi sploh kaj vžili hrane. Lepa predstava Nad 1,100 šolskih otrok, katerih vsak je plačal 10 centov, je prisostvovalo včeraj čarovni-ški predstavi v S. N. Domu, kjer so znameniti čarovniki Clevelanda izvabljali krike in vzklike začudenosti, ko so proizvajali najbolj neverjetne in nemogoče stvar\. To je bilo nekaj za otroke! Zvečer pa je bila v isti dvorani predstava za odrasle! katere se je udeležilo nekako 800 ljudi. Vsi so z največjo pozornostjo sledili zanimivi predstavi. Mr. John J. Gr-dina, ki je sam "copernik" je spravil v resnici izvežbane čarovnike na oder. Predstava je bila prirejena pod vodstvom združenih društev fare sv. Vida, in gre dobiček za novo cerkev. Mestna elektrika Republikanski council mani zahtevajo, da mestna uprava zniža ceno elektriki, toda župan Miller se ternu upira. Mestna elektrarna je naredila letos v šestih mesecih $329,000 čistega dobička, toda direktor Brugge-man pravi, da je treba toliko novih naprav in popravil, da bo dobiček končno zginil. Ako želi mestna elektrarna dobiti nove odjemalce, mora dobiti nove stroje, in slednjih ne more kupiti z drugim denarjem, kot z do-bičkoni. župan Miller pa pravi, da zakaj councilmani ne pritisnejo na privatno kompanijo, Cleveland Electric Illuminating Co., ki računa 5 centov za isto količino elektrike, kot jo mesto računa samo 3 cente. Predsednik Hoover napada Rooseveita in zanika njegova očitanja Washington, 8. oktobra. Predsednik Hoover je sinoči govoril kot v nek? k zagovor na napade cd strani demokratskega kandidata Franklin Rooseveita. Zlasti boli predsednika očitanje demokratov, češ, da je Hoover popolnoma pozabil v kakšnem stanju se nahaja ameriški narod, in da se prvi dve leti depresije sploh ni zmenil za trplenje ameriškega naroda in je šele na ponovne opomine od vseh strani priznal, da trpi ameriški narod na depresiji. Hoover je dejal: "Ves čas mojega uradovanja, sem bil prepričan, da mora biti tudi v politiki čut za sport, ne da bi bilo treba vpletati osebnosti v politiko. Toda zadnjih par tednov se širijo o mojem poslovanju vsakovrstne zlobne vesti, katere trosijo moji nasprotniki. Značaj teh obrekljivcev zahteve, da jim odgovorim. Nameravam sedaj iz: govoriti edino trdo besedo, katero sem še rabil, odkar se nahajam v uradu. Ako se vam govori, da je predsednik Zedinjenih držav, ki je po ljudski volji in zaupanju predsednik vsega ameriškega naroda, zadnja tri letu mirno sedel v svojem uradu, ne da bi se pobrigal za trplenje ameriškega naroda, tedaj vam povem naravnost, da so taka očitanja očitne, izmišljene in zlobne laži." Očividno je, da je Hoover silno nevoljen radi kampanje, katero vodi njegov demokratski nasprotnik Franklin Roosevelt. —--o--- Streljanje na veselici v Slov. Delavski dvorani Včeraj je imelo veselico društvo "Na Jutrovem," SNPJ v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Med drugimi se je nahajal na veselici tudi 44-letni Joseph Kravas. V dvorano je prišel tudi 21-letni Carl Napoli s svojo 18 let staro nevesto. Oba moža sta se prepirala že v soboto večer, ker je Napoli bi1 nevoljen, ko se je Kravas ozira za materjo njegovega dekleta Na plesu sinoči sta se oba zopel začela prepirati in prišlo je do ! spopada. Napoli je pozneje povedal policiji, da se je bal, da bo Kravas potegnil nož, zato je pa sam potegnil revolver in oddal tri strele. Vsi trije streli so zadeli Kravasa, toda ne smrtno nevarno. Policija je takoj dospela, ki je aretirala Napoli-ja, ki je sprva hotel pobegniti. Kravas je bil najprvo odpeljan v St. Alexis bolnico, kjer so mu dresirali rane, nakar je bil odpeljan na centralno policijsko postajo. Napoli stanuje na 9505 Elizabeth Ave., Kravas pa na 12014 Prince Ave. Angleška policija zaposljena v mnogih spopadih z brezposelnimi ljudmi London ,8. oktobra. Mnogo ljudi je bilo ranjenih v več spopadih med brezposelnimi in med angleško policijo. En policist je dobil nevarne poškodbe, dočim je bilo mnogo brezposelnih ranjenih. V North Shields, Northumberland, je morala policija dvakrat s kolmi naskočiti brezposelne, predno so se slednji razk.ro-j pili. V mestu Liverpool pa so ! začeli komunisti z divjimi izgredi, in je imela policija polne roke posla, predno je zopet vzpo-j stavila mir. V Liverpoolu so podivjani komunisti metali opeko in ' kamenje v razne trgovine, in isto ;je pričelo padati tudi po polici-Istih. Nad 300 policistov je z vso silo nastopilo proti komunistom, : predno so slednje ugnali. V obeh i spopadih je bilo nad 100 oseb I ranjenih in nad 50 aretiranih. --o- Sto milijonov dolarjev bo premalo za brezposelne Washington, 7. oktobra. Jav-;ne in privatne dobrodelne dru-jžbe mobilizirajo te dni, da bo-Ido kos svoji težki-nalogi, ki jih čaka letošnjo zimo. Dobrodelne družbe so dobile svarilo, da bo letošnja zima ena najhujših, kar jih pomnijo v poslovanju. Lanska zima je bila v primeri s prihodnjo zimo "mila." Zadnji kongres je odobril $300,000,000 za pomoč brezposelnim, in že se slišijo glasovi, da bo ta svota preskromna, in da se bo potrebovalo najmanj $100,000,000 1 več, kot se je prvotno računalo. R.F.C. plačuje že sedaj dnevno $575,000 za pomoč brezposelnim. Računa se, da se bo tekom zimskih mesecev potrebovalo dnevno nekako $5,000,000. Pričakuje se do prihodnjega zasedanja kongresa, da bo dovolil nadaljnih $200,000,000 za brezposelne. Pričakuje se pa tudi, da bodo morali biti davki tozadevno povečani. Ženske se hudujejo nad preds« Hooverjem Washington, 8. oktobra. Mrs. Charles Dana Gibson, poznana boriteljica v ženskih vrstah, se je izjavila, da Hoover izkorišča otroške delo v svojo propagando. Izjavila je, da je Hoover poklical v Belo hišo mnoge republikanske ženske in je ob tej priliki govoril glede dela otrok, dočim se vsa štiri leta svojega ura-devanja niti enkrat ni dotaknil teg? vprašanja, dočim je znano, da je v Ameriki 700,000 otrok, ki niso še stari 15 let, pa so za-pcsljeni v raznih delavnicah. 80 letnica bolnišnice Včeraj so praznovali v Cleve-landu 80. obletnico ustanovitve najboljše bolnišnice v Clevelan-du, znane pod imenom Charity Hospital, kjer poslujejo sestre Avguštinke. Požrtvovalne sestre so dobile od vseh krajev nebroj čestitk. V bolnico V Emergency bolnico je bila odpeljana Miss Theresa R. Bajt, hčerka Mr. in Mrs. Andreja in Ivane Bajt. Podvreči se je morala operaciji na slepiču. Prav želimo ji, da bi hitro okrevala. Union Trust banka Iz Washingtona se poroča, da je dobila Union Trust banka od R. F. C. korporacije v avgustu $2,000,000 posojila. * Gozdni požar j i so v državi Oregon povzročili za milijon dolarjev škode. Je z manj zadovoljen šerif Sulzmann je črtal iz svojega proračuna za'prihodnje leto svoto $43,000. Izjavil je, da se je prepričal, da mu je nemogoče dobiti denarja, kolikor bi ga rad. Na operacijo Mrs. Smolič, 1120 E. 71st St. se nahaja v St. Luke's bolnici, kjer je bila pretekli teden operirana. Prijateljice jo lahko obiščejo. Tujezemce lovijo v Holly woodu, Cal. Los Angeles, 8. oktobra. Pomožni delavski tajnik Garsson se nahaja v tem mestu, kjer je baje na lovu za tujezemskimi raketir-ji v industriji premikajočih slik. Poleg tega bodo vladni agenti tudi. poiskali več sto raznih tuje-teemskih igralcev, ki so prišli v Ameriko na posete za gotovo dobo,- pa se niso še vrnili domov. Državljanska šola Pouk o ameriškem državljanstvu še vrši sedaj vsak četrtek od 7. do i), ure v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. * Včeraj je bil poskusen napad 'na bolgarskega kralja. Zvezna vlada v Washingto-nu je zopet dobila hud udarec od zvezne sodnije V Chicagi izvršila samomor Helena Jalovec, stara 56 let. doma iz Ptuja. Vzrok samomora ni znan. Ranjka je bila članica S.N.P.J. Rojak Louis Albrecht, star 62 let, je šel pretekli pondeljek v Chicagi na pokopališče in se "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 238, Mon., Oct. 10th, 1932 Ali bo Roosevelt ali Hoover? Večkrat se slišijo govorice, da kadar so slabi časi, tedaj ljudje ne bodo šli in volili, češ, saj naredijo pri vladi kar hočejo. Zakaj bi torej volili, ko pa vse skupaj nič ne pomaga in ne more spremeniti razmer! Kdor je nepoznan v politiki, kdor je sploh mlačen v izvrševanju svojih državljanskih pravic in dolžnosti, bo v resnici verjel enakim govoricam in pustil volitve v nemar, češ, naj se drugi potegujejo. In ravno na take politične slabiče računajo veliki politikarji, da potem opravijo brez njih pri volitvah, katere zasučejo tako, kot odgovarja privilegiranim interesom. Ameriški narod je pa popolnoma drugačen. V resnici ga ni bolj potrpežljivega in vse hudo z dobro voljo prena-šajočega naroda kot je ravno ameriški narod. Tega prenašanja krivic in trplenja se je naučil še, ko je pod kraljevo vlado 150 let trpel največje krivice, dokler ni tudi njega potrpežljivost minula, pa se je spuntal, in kot je bil slab in nepripravljen, pa je z lojalnostjo do svojega naroda in zemlje uničil tedaj najboljšo armado sveta., Že v "Izjavi neodvisnosti," ki je nekak krstni list ameriške svobode in neodvisnosti, se piše, da krivice na svetu so bile in bodo še, in da narodi pač enostavno morajo prenašati krivice. In nadalje se piše v isti izjavi, ki je vsakemu Amerikancu sveta, da kadar pride mera krivic čez vrh, tedaj pa ima narod pravico, da prežene vlado, ki je povzročala krivice in nadomesti s tako vlado, ki garantira srečno in zadovoljno življenje. Odtod tudi izhaja, da ameriški državljani v večjem številu pridejo na volišče v slabih časih, kot v dobrih. Če je prosperiteta, so zazibani v politično spanje in pustijo svojim voditeljem, da delajo po svojem. Kadar pa se pojavi kriza, zlasti pa dolgotrajna depresija, kot jo imamo ravno v Ameriki že tri leta, tedaj se Amerikanec prebudi, začne premišljevati. Za revolucijo ni rojen, lahko pa popravi in pre-drugači razmere z bitko na volišču. In za glasovanje je Amerikanec v slabih časih veliko bolj pripravljen, kot v dobrih. Ni čuda, da računajo letos, da bo glasovalo nad 50,-000,000 državljanov za prihodnjega predsednika, kar je rekord, kot ga doslej še niso imeli. Ako bo kdo šel letos na volišče bo to ameriški farmar. Ta ameriški farmar ni bil še nikdar v tako zapuščenem stanju kot je ravno letos. Dočim brezposelni delavci po industrijskih krajih dobijo več ali manj podpore v obliki živil, renta, obleke, pato vse odpade pri farmarju. On ne pozna nobene dobrodelne roke, nasprotno, na farmarja še pritiskajo, da daj in daj. In če povemo, da je v zadnjih treh letih bilo na javni dražbi prodanih 1,500,000 ameriških farm, tedaj morate vedeti da je sila farmarjev prikipela do vrhunca. Glavna moč ameriških farmarjev se nahaja v državah zapadno od reke Mississippi. To so farmarji osrednjega za-pada in pravega zapada. In ti farmarji so bili od pamtiveka velika opora republikanske stranke, na katere se je republikanska stranka ob vsakem času, v dobrem in v slabem zanesla popolnoma. Ti farmarji so večjidel sinovi onih pionirjev, ki so iz severo-vzhodnih držav v letih 1860 do 1888 se naseljevali po zapadu in s seboj prinesli tudi politično prepričanje in vero v republikansko stranko, ki je bila v onih dnevih vse kaj druzega, kot je danes. Ker pa farmar nima časa ne volje dosti premišljevati o politiki in iskati razliko v političnih strankah, je zadostovalo ime republikanska stranka, da so neprestano volili za njo in njene kandidate. Revolta teh farmarjev se je pa pričela, ko je Hoover nastopil predsedniški urad. Prav tedaj so se začeli tudi za farmarje slabi časi. Hoover je namreč vzpostavil visoki tarif, ki je farmarje bolj udaril, kot vsakega drugega. Kako? Amerika je nastavila visoko colnino za tujezemske izdelke. Ko so to tujezemske države spoznale, so se maščevale s tem, da so sprejele enako visoko colnino za ameiiške izdelke. S tem je bila z enim mahom odrezana pot ameriškim produktom na evropski trg. Še v letu 1930 na primer je iznašal izvoz ameriških farmarskih produktov okroglo $400,000,000, a v letu 1931 je že padel na $250,000,000, in v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa se je izvozilo le $60,000,000 ameriških farmarskih produktov. Farmar, ki je pridelal ravno toliko kot druga leta, blaga radi obilice ni mogel prodati, ker mu je bila tudi pot v tu-jezemstvo zaprta radi visokega tarifa. Padle so cene tako nizko, da je imel farmar zgubo pri vsakem kosu blaga, ki ga je prodal. Kako je to na ameriškega farmarja vplivalo v političnem smislu, bomo videli v prihodnjem članku. ■ .».»—« « >i« « > » » » «'» ■ » «... i» »i » »« « »■ DOPISI DODATEK K OPISU "MUČENIŠKA SMRT SV. NEŽE" "liktorji." Kaj je to? Liktorji so bili stražniki, odnosno sluge, kakršne so imeli bogatejši oziroma veljavnejši Rimljani, ki so hodili pred njimi in nosili zve-ženj (butaro) palic in sredi teh palic je tičala sekira, takozvani "faskos." Danes se rabi to kot nekak znak sodne oblasti ali tudi združenja. Tak znak ima na primer ameriška desetica. Ker bodo tudi taki možje pri igri, zato to omenjam. Vestalke so bile duhovnice boginje Veste, ki so morale paziti na sveti ogenj v svetišču te boginje. Boginja Vesta je bila boginja ognja in čistosti, zato so morale biti za vestalke samo de' kleta in gorje, ako bi se bila ve-stalka izneverila ter omadeževala deviško čast, ali pa če bi ugasnil ogenj pred boginjo, bile so kaznovane z grozno smrtjo. Obleka teh poganskih devic je bila snežno bela. Vestalka se ni smela omožiti do svojega 30. leta. še danes stoji na lepem trgu v Rimii| tempelj teh nekdanjih devic. Stara, zanimiva stavba, katero sem si ogledal v spremstvu dr. žerjava. Zelo me je zanimala. Jupitrovi svečeniki so bili poganski duhovniki v službi najmogočnejšega boga Jupitra, ki je bil bog vseh bogov starih Rimljanov. Svetišče Jupitra se je nahajalo na slavnem rimskem kapitolu, ki je bil najsvetejši kraj takratnega poganskega Rima. Kar je bil za Žide veličastni tempelj v Jeruzalemu, to je bil za Rimljane Jupitrov tempelj na kapitolu v Rimu. Občinstvo bo v drugem dejanju (rimsko sodišče) imelo priliko videti svojevrsten znak: siva volkulja doji dva mala fantička. Na videz je to zelo čudna kombinacija, ampak zelo pomenljiva in zgodovinska. To je grb mesta Rima. Morda bo katerega zanimalo, zato bom povedal na kratko o tem grbu. Mesto Rim je zelo staro in kot pripoveduje zgodovina, je bil sezidan 700 let pred Kristovim rojstvom. Pripovest pripoveduje, da je kralj Amulij izpodrinil svojega brata Numitorja s prestola ter potem ukazal mala šin-čka-dvojčka Numitorjeva vreči v reko Tibero. Ker je bila pa reka vsled deževja narasla, ju je Amulijev služabnik pustil v plitvi vodi. Lačna fantička je potem slučajno našla volkulja, ki je po nesrečnem slučaju izgubila svoje mladiče. Lačna fantička sta pričela sesati volkuljo, ki ju je potem redno hranila s svojim mlekom. Pastirji, ki so pozneje fantiča našli, so ju vzgojili. Enemu teh fantov je bilo ime Romul, drugemu Remus. Ko sta fanta odrasla, sta se potegnila za svoje pravice. Zavladala sta onemu kraju ter sezidala mesto, ki se je imenovalo po Ro-mulu, to je Roma ali po naše Rim. Tako pravi pripovest o ustanovitvi Rima. Zgodovinar Pire piše v svoji knjigi, da se je našlo denar iz tistih časov, na katerem je bila volkulja z dvojčkoma, Romul in Remus. Mesto Rim še danes zelo čisla volkuljo, pa ne samo, da jo imajo v grbu, imajo tudi živo na najlepšem kraju starega mesta, na kapitolu. Tudi jaz sem si jo ogledal. V železni kletki se sprehaja siva volkulja. La-vor, ki je znak cesarske časti in zmagoslavja, ji dela senco pred žgočim solncem. Prav zvedavo me je pogledala, potem pa nadaljevala svojo pot po kletki. Rim pa skrbi, da se njegovi varovanki ne godi krivica, ter ji strežejo, kolikor pač morejo. Ko ena volkulja pogine, dobe drugo in to se ponavlja v Rimu že več stoletij vse do današnjega časa. Tudi mene je vrlo zanimala potomka one volkulje, ki je s svojim mlekom dojila slavnega ustanovitelja mesta Rima. Naš slovenski pisatelj Finžgar jo je gledal, pa je zapisal v svojem opisu "Oranže in citrone": "Njen ustanovnik (Romul) je sesal volčje mleko in z njim presadil in prelil v žile mogočnega naroda neukrotljivo bojevitost, vladohleplje in veselje do krvavih prizorov." To sem napisal, da ne bo kdo rekel, zakaj smo naslikali ta prizor k tej igri. Tudi rimskega orla je mojstrsko naslikal naš slovenski slikar in dekorator Mr. Anton Plut. S tem sem pojasnil nekatere stvari, ki so se mi zdele potrebne za pojasnitev k naši igri. Mu-čeniška smrt sv. Neže se je vršila v Rimu in meščanka Rima je bila tudi sv. Neža, zato je dobro, da občinstvo ve o tem in onem iz zgodovine tega najslavnejšega mesta na svetu, ki ima tudi najslavnejšo zgodovino kulture in omike ter umetnin, kjer je bil sedež največjega cesarstva na svetu in kjer je danes tudi sedež katoliške Cerkve. Na svidenje v nedeljo 16. oktobra v S. N. Domu na St. Clair Ave. Jos. Grdina, igrovodja. -o- Potujte potom francoske linije v stari kraj Hotela sem še enkrat videti svoj rojstni kraj, moje drage sorodnike in našo lepo Slovenijo. Odločila sem se potovati s francoskim brzopam'ikom, lie de France, kateri mi je bil že od več mojih rojakov najtopleje priporočen, da se bom s tem par-nikom najbolje vozila v stari kraj. V resnici mi ni žal, kajti potovanje po morju je bilo tako krasno in udobno, da mi je bilo potovanje prekratko. Po pet in pol dnevni vožnji smo zagledali francosko pristanišče Havre, kjer smo se izkrcali. Ni mi treba še posebej omenjati, da smo imeli okusno hrano na parniku in da nam je šlo osobje parobroda, zlasti nam Jugoslovanom, na roko, kolikor je bilo pač mogoče. V Parizu smo dobili direkten vagon do Ljubljane. Gospod Majdič v Buchsu nam je preskr-bel za velike kovčege, tako da smo bili na vsem potovanju brez vsake skrbi. V Ljubljani nas je zastopstvo Francoske paro-brodne družbe čakalo na kolodvoru ter nam bilo takoj v pomoč pri carinjenju prtljage in drugem. Najlepša hvala g. Leo Za-krajšku in njegovim pomočnikom iz New Yorka za njihovo skrbno postrežbo, posebno pa, ker je meni in mojim sopotnikom preskrbel lepe kabine na brzoparniku. Vsak, kdor je namenjen v stari kraj potovati, naj potuje na francoskem brzoparniku lie de France. Nikdar mu nebo žal in nikdar ne bo pozabil te prijetne vožnje. Potovala sem prvič v Ameri ko po drugi liniji, katera ni nudila niti polovico takg udobnosti kot Fl-ancoska linija in zato sedaj lahko odkrito rečem, da je bilo. potovanje kar najlepše. Nikomur tudi ne bo žal, kdor pride pogledat našo lepo slovensko deželo. Res smo Slovenci lahko ponosni na prirodno krasoto naše slovenske zemlje in vsakomur lahko povemo od kod smo doma. Ne smem pozabiti omeniti, oziroma zahvaliti se g. Kolan-dru, zastopniku iz Clevelanda, s katerim smo naredili tudi nekaj prav lepih in prijetnih izletov po Sloveniji. Vsem še enkrat najlepša hvala za toliko prijaznost in postrežbo. Frančiška Želiškar. --o- Lepa udeležba pri card party Cleveland (Collinwood), O.— V četrtek sem bila kar presenečena, da je toliko ljudi prišlo na card party. Mislila sem, da se Slovenci v Collinwoodu ne zanimajo za politiko, pa so se v četrtek večer pokazali, ko se jih je udeležilo tako lepo število naše prireditve. Saj je komaj šest mesecev, kar smo organizirali ta klub, pa je že tako lepo število Članov. Pa še več bi jih imeli, ko bi ne bili tako slabi časi, ker marsikateri nima, da bi si kruha kupil, ne pa da bi si še privoščil kako zabavo. Pa če Bog da, se bodo časi obrnili, in bo še več napredka. Mislim, da ni bilo izgube s to prireditvijo. No, pa saj jo nismo priredili zato, da bi obogateli kar čez noč. Priredili smo prijateljski večer, da se spoznamo med seboj in se skupno pozabavamo. Jaz ne bi marala, če bi bil tudi vsak večer card party, čeravno tisti večer nisem spala več ko štiri ure in tega večera ne bom tako kmalu po- zabila. Le počakaj, Jaka, Ti si vse ta bolje zamudil. Ko bi bil vedel, kaj smo imeli v enem kotu, pa tudi če bi Te bili z žlajdro privezali, bi se bil odtrgal in bi prišel na naš card party. Toda ker povsod ne moreš biti naenkrat, upam, da Te bomo drugič videli v naši sredi. (Menda ja!) V torek večer, 11. oktobra je pa seja v Slovenskem domu na Holmes Ave., kamor ste vabljeni vsi. Frances Klun, predsednica žen. dem. kluba. '"'.....■ | Iz domovine bratov Hrvatov —50 letnico obstoja bo praznovala od 6. do 9. oktobra 1932 jezuitska gimnazija v Travniku. —Več sto delavcev je dobilo štirinajstdnevno odpoved v znanem hrvatskem industrijskem kraju v predilnici in tkalnici v Dugi Resi. —Jugoslovanski Nemci potujejo. Kakor znano, izvirajo ba-natski Nemci po večini iz švab-ske, oziroma iz Pfalza. Urednik nekega lista v Pfalzu Jakob Heinz je sedaj organiziral izlet banatskih Nemcev, ki bodo tam več dni. Ljubezen Nemcev do stare domovine je res zgledna. —Tihotapstvo s saharinom. Te dni je bila v Zagrebu odkrita velika afera s saharinom. Zaplenjeno je okrog 200 kg saharina, ki predstavlja vrednost nad 300,000 Din. Carinske oblasti so tihotapce kaznovale z denarno globo 6 milijonov Din. —Društvo prijateljev gradi-ščanskih Hrvatov se je ustanovilo v Zagrebu. Ima nalogo, da v prvi vrsti moralno podpira svoje brate v Avstriji in da za njihovo usodo zainteresira najširše plasti hrvatskega naroda. Drugo leto bo društvo svečano proslavilo 40 letnico, odkar so se gradiščanski Hrvati naselili na sedanjem ozemlju. —Krekova zajednica. Pretekli teden še'je v delavski strokovni zvezi vršila prva glavna seja Krekove zajednice iz Zagreba, na kateri je bil izvoljen stalni odbor z Bogomirjem Got-friedom na čelu. Vsi delavci na socialnem polju so bili pozvani, da tudi oni organizirajo podobne organizacije v svojih mestih. Krekova zajednica ima isto smer kot "Krekova mladina" v Sloveniji. —Čudno oboroženi razbojniki. Onega popoldne je žandarmerij-ska patrulja treh žandarjev pri zalezovanju v Planini Velebit naletela na kraju,, imenovanem Jadovno, na osem oboroženih razbojnikov, ki so bili 7. septembra izvršili Inap^d na žandar-merijsko postajo v Brušanih. V borbi je bil en razbojnik ubit,, drugi pa so pobegnili in patrulja jih zasleduje. Na licu me sta so razbojniki zapustili naslednje predmete: štiri peklenske stroje z urami, dva peklenska stroja brez ur, pet bomb, štiri revolverje, 2000 revo!verski h nabojev, večjo količino razstreliv, štiri čepice s pločevinastimi kokardami, na katerih je vtisnjena črka "U," osemnajst platnenih torbic za patrone, šest parov opank, 3 metre metilnice, dva pasa s~ čezramnicami, štiri čutare in šest plaščev tujega izvora. Ugotovljeno je, da je ubiti Stjepan Devčič, ki je bil svoj-čas pobegnil v Zader. Krvavi sledovi pričajo, da so med pobeglimi razbojniki tudi ranjenci. —Ve3 upravni odbor so zaprli v Odžacih v Vojvodini. Gre -za neko tamošnjo hranilnico. Odbor je s špekulacijami in nepravilnim poslovanjem menda oškodoval vlagatelje kar za 9 milijonov. —Zadolženi kmetje so zborovali te dni v Osjeku. Na koncu so sprejeli in odposlali kraljevski vladi v roke ministrskega predsednika Srskiča resolucijo, ki med drugim zahteva a) ureditev kmetskih dolgov na zadružni podlagi, b) podaljšanje zakona o varstvu kmeta in c) kmet-sko zbornico s kmetskim razsodiščem. Potrebo kmetske zbor- nice so utemeljevali zlasti s tem. da imajo vsi stanovi svoja zbornična zastopstva, samo kmetski stan, ki šteje v Jugoslaviji ogromno večino, lastne stanovske zbornice nima. —25 vagonov vina je še naprodaj samo v mostarskih kleteh. —Popolnoma je pogorela velika našička žaga pri Bos. Gra-diški. škode je okrog 10 milijonov Din in je večinoma krita z zavarovalnino. — Tudi kmetski gospodai'ji bi morali biti zavarovani za inventar tako visoko, da bi si v slučaju nesreče lahko sami pomagali. Primerna zavarovalnina« 'pjomenja yeč„ kot vsa gasilna društva in vse podpore. —125,000 ljudi je obiskalo zadnji jesenski zagrebški vele-sejem. —Angleški admiral ogleduje. V Splitu se nahaja že več dni angleški admiral Ushborne. Vojno ministrstvo mu je dalo na razpolago jahto "Dobravo," s katero admiral obiskuje naše Primorje. Ko se vrne v London, bo imel v naj odličnejših angleških krogih konferenco, na katerih bo poročal o svojih vtisih v naši državi. PIK OSE Neka ženska v Hadamarju spila kozarec vode. Pri tem pa ni opazila, da sta bila v kozarcu dve osi, ki sta žensko pičili v jezik. Jezik je takoj močno ote kel in kmalu tudi ženska ni mogla več dihati. K sreči je bil kmalu na mestu zdravnik, ki je napravil prerez v sapinik, da se ni ženska zadušila. Dnevna vprašanja 1. Kje so se nedavno vršile velike demonstracije fašistov proti Jugoslaviji? 2. Kdaj so Turki zadnjič napadli Maribor? 3. Kako se imenuje jugoslovanski zdravnik, ki potuje na južni tečaj? 4. Koliko časa naj spi šolski otrok? 5. Kje morata imeti ženin in nevesta zdravniško potrdilo, da sta zdrava, predno dobita dovoljenje za poroko? 6. Katero je največje železniški, križišče na svetu? 7. Koliko univerz se nahaja v Zedinjenih državah? 8. Koliko poštnih uradov imamo v Ameriki?. 9. Iz česa pridelujejo aluminij? 10. Kako se je imenoval glavar grških bogov? Odgovori na vprašanja 1. V Zadru, kjer so fašisti raz bili vse jugoslovanske trgovine in do krvi pretepli vsakega Jugoslovana, ki so ga dobili na ulici. 2. Leta 1532, pred 400. leti. 3. Dr. Milorad Petrovič, profesor kemije na vseučilišču v Edinburghu. 4. Od 9 do 12 ur. 5. V Turčiji. 6. Chicaga. 7. 1097. 8. 48,789. 9. Iz bauksita, ki se dobi zlasti v Dalmaciji v velikih množinah. 10. Zeus. Ce verjamete al' pa ne. Ni dolgo tega, kar sem bil priča tekmi St. Clairskih in Barber-tonskih jagrov na Prijatljevi farmi v Rittman, O. že dolgo me je mikalo, da bi si ogledal to slavno mesto, ki ima v našem jeziku tako čudno ime. Pa je prav prijazen kraj tam, kjer imajo naši ljudje lepe farme, da se človeku kar fletno zdi, če jih gleda. Tam sem srečal pionirja naših farmerjev, Mr. Prijatelja in Mr. Pavliča, katerima sem se tako dopadel, da sta me hotela kar vdinjat za hlapca. Za enkrat se še nismo zmenili, ker mi nista hotela obljubiti, da bodo vsak dan pohane piške na mizi. Drugače se pa jaz ne menim. Mr. Prijatelj mi je dve uri V roko segal in je on kriv, da sem vso nedeljo in še potem ves teden nosil z levico kozarec k ustom, kar je imelo za posledico, da sem bil precej prikrajšan pri pijači. In da bi Mr. Prijatelj pokazal, kako visoko me čisla, me je pe~ ljal k bari, za katero so gospodarili Ujčič in drugi, udaril po deski in rekel: "Tristo šestdeset šnopsov za Jakata!" To se pravir da je beseda na mestu, ki se človeku dopade, če jo sliši. Ozrl sem se po bližnjih koruznih ostr-micah in v duhu iskal prostor, kje bo moje počivališče za prihodnji teden, ker 360 jih zvrnit niso mačkine solze. Nesreča v sreči je bila, da je Ujčič odrekel pokorščino in nama dal vsa kemu samo enega. Torej je moja balanca še 359 špag, kar naj barbertonski jagri vzamejo bla-govoljrft na znanje. Ko sem opazoval srdito bitko med obema kluboma in videl, da ne bo velika razlika, sem se umaknil v primerno razdaljo, ker nisem hotel biti preveč blizu, če bi slučajno St. Clairčani zgubili. Vstopil sem se tako, da sem lahko opazoval nadlovca Lekšana in mu gledal v njegovo milo obličje. To mi je bilo namreč za barometer, kako stoji stvar, čim bolj se je bližala tekmo proti koncu, toliko bolj se mu je obraz širil. In ko je počil zadnji strel in je Lekšan poskočil osem čevljev visoko in vrgel svoj tazahmašni klobuk ob tla, sem tako vedel, da so Barbertončam zmagali. Barbertončani so bili1 tako veseli zmage, da. so' me v trenotku silnega veselja povabili na lov na 15. novembra. Morda se sedaj že kesa j o, ampak jaz sem jim dal besedo in če je oni ne bodo držali, bo šla stvar na najvišjo sodnijo. Kam me bodo vlekli, ne vem, upam pa, da mi bodo dali dober "štant." Opozarjani, jih pa že sedaj, naj bodo previdni ker na lovu jaz ne razločim dobro lovca od zajca in narobe. Jaz bom za tisti dan krivce doma pustil, da me ne bo kdo zamenjal za kako šojo. Drugo je vse orajt s tem lovskim izletom, samo to me skrbi, kdo bo vozil za nami kantino ? A "Ti, Tine, sinoči je pa bila nevihta, kot že dolgo ne." "Nevihta da je bila, praviš!" "Ja, pa še kakšna! Strele so švigale, orkan je rjovel in nebo se je treslo. Kaj nisi nič slišal?'' "Prav nič! Veš, me je žena nekaj zmivala, pa se ni slišalo." A Srečni oče pripoveduje, da so kupili čvrstega fantiča, ki ga imajo zelo radi. "Komu je pa podoben?" vpraša prijatelj. "Prav ves je naš: nos ima P° meni, oči po moji ženi, glas ima pa tak kot trobenta pri našem avtomobilu." A Kmet, ki je ležal bolan na po-telji, reče svoji ženi: "Veš kaj stara, če bi se primerilo, da bi eden izmed naju umrl, bom prodal to posestvo in se preselil v mesto." Cleveland, O. — V nedeljo 16. oktobra bo imelo občinstvo priliko, da vidi igro, ki se je vršila pred 16 sto leti v glavnem mestu največjega cesarstva, v Rimu, To je "Mučeniška smrt sv. Neže." Sicer sem že pred nedav- nim opisal to dramo, pa se mi zdi umestno, da opozorim še na nekatere ls|v;a)ri glede te Igre, kar je potrebno, da se občinstvu razloži in pojasni. V programih, katere bo občinstvo dobilo, bodo čitali besedo 1932 OCT. 1932 HijS^SljSa taiijrirafflia] TOisilMg KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 15.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 15. — Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. 16.—Jugoslovanski Pasijon-ski Klub priredi v S. N. D. igro "Mučeniška smrt sv. Neže." 16.—Društvo Loyalites, št. 590 SNPJ, ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 15—Baseball klub Orla ima plesno veselico v Grdinovi dvorani. 22.—Community Welfare Club, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma. 22.—Ples za odraslo mladino, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23.—Ženski Klub Slovenskega Doma, zabavni večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 23.—Utopians, prireditev popoldne in zvečer, v Slovenskem Delavskem Domu. 23.—S. S. P. P. društvo Cvet, koncert v S. D. Dvorani. 27.—East End Social Club, plesna veselica v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. 29.—Dramsko društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 29.—Strugglers, Hallowe'en ples v Slovenskem Delavskem Domu. 29.—Ples za odraslo mladino, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 30.—Blaue Donau, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 30.—Halloween večer, v spodnji šolski dvorani na Bliss Rd. 30.—Unemployed Council ima zabavo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 31__East End Social Club, Ples v Slovenskem Delavskem Domu. NOVEMBER 5.—The Silver Mask Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 5—Lightning Bugs Club, ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 6.—Slovenska Dobrodelna Zveza, ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Jadran, koncert v Slovenskem Delavskem Domu. 6.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. 6.—Ples za odraslo mladino, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 12—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 12.—Slovensko pevsko društvo Soča, zabavni večer, v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 12.—Klub Slovenskih vdov, Plesna veselica v Knausovi dvorani. 13.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 13.—Pevski zbor Delavec, koncert v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. 13.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, vinska krstitev z cnodejanko "Raztresenec" v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid, O. 13.—Ples prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 20.—Pevsko društvo Slovenija, koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 20.—Liga ohijskih društev K. S. K. J., velika prireditev v Grdinovi dvorani. 20.—Ples prirejen za odraslo mladino pod pokroviteljstvom direktorija Slovenskega Doma na Holmes Ave. 20.—Dramsko društvo Adri-ja priredi koncert z igro v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave. 22.—Društvo Orel, zabavni večer v novi šoli sv. Vida. 23.—Društvo Pioneers HBZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23.-24.—Dvodnevni bazar v spodnji šolsk idvorani na Bliss Rd. 24.—Zarja, odsek S. S. K. št. 27, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 24.—Ženski odsek Slovenskega Delavskega Doma priredi ples v Domu na Waterloo Rd. 24.—Slovenski Narodni Dom v Maple Heights priredi veselico na 5087 Stanley Ave. 27.—Slovenska godba Bled, koncert v Slovenskem Delavskem Domu. 27.—Ples za odraslo mladino, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. Z ZVONCEM OD KOLESA NAD LEVA DECEMBER 3.—Slavnostna seja in zabava ob priliki 20-letnice društva Kras št. 8 SDZ v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave . 4.—Jugoslovanski napredni klub, zabava v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Slovenska šola Slovenskega Delavskega Doma priredi koncert v Domu. 11.—Dramski zbor Abraše-vič, predstava v avditoriju S. N. Doma. 11.—Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slovenskem Delavskem Domu. 11.—Društvo sv. Srca Marije št. 111 KSKJ, Barberton, O., priredi igro "Turški križ." 17. — Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25.—Društvo Orel, božična igra v Knausovi dvorani. 25.—šola Slovenskega Doma priredi božičnico za svoje učence v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 26.—šolska igra v spodnjih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. 31.—Pevski zbor Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu. 31.—A. G. Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 31.—Silvestrov večer, pričakovanje Noveg aleta, v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. 31.—Društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ, priredi Silvestrov večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. JANUAR 1.—Slovensko pevsko društvo Soča priredi koncert v spodnji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. FEBRUAR 5.—Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani. 19.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. MARC 4.-5.—Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. Prav čudovito srečanje z levom je doživela v zapuščeni pokrajini južne Afrike mlada sestra usmiljenka — Angležinja Muriel Painter. Ko se je peljala s kolesom v precej oddaljeno vas, v kateri so prebivali črnci domačini, je zgrešila pravo pot. Šele tedaj, ko je že prav daleč zašla, se je zavedla, da gre v napačno smer. Hitro se je obrnila nazaj, vendar jo je začela loviti noč, še preden je mogla priti do prve naselbine. Vprav mračilo se je, ko je vozila po precej gostem gozdu. Stopila je s kolesa in šla raje peš, zakaj po slabi poti v mraku ni mogla več voziti. Na pokrajino je legala po vročem dnevu gluha tišina., ko je sestra začula skoraj tik sebe strahovito rjovenje. Nekaj trenutkov za tem pa se je prikazal pred grmovjem velikanski lev. Kakih deset korakov pred sestro se je ustavil lev in strmel vanjo. Sestra sama ni vedela, kaj bi počela. Kot bliski so ji švigale misli po glavi in še najprej ji je prišlo na misel, da bi hitro skočila na kolo in zbežala, Vendar se ji je zdelo to nevarno, saj bi se morda vprav zaradi tega pognal za njo še preden se je mogla vse dodobra premisliti, pa ji je roka ušla in zvonec na kolesu je močno zazvonil. Med vsem tem je sestra mehanično korakala naprej in ko je lev zaslišal zvonec, je močno zatulil in se umaknil nazaj v gozd. Morda se je ustra šil zvonca, morda pogumne sestre, ki je nevedoč kaj dela, šla naravnost proti njemu. Prestrašena sestra se je zaradi tega zopet zavedla in skoraj ves čas pogumno zvonila. Zakaj videla je, da lev ni zbežal, ampak korakal vzporedno z njo za grmovjem, ker se je bal slabotnega glasu zvonca. Skoraj pol ure sta tako korakala, skoraj drug oib drugem, in sestri s$ije zdel ta čas neskončnost. Končno je zagledala sestra v daljavi lučko in ko je zaklicala,, ji je odgovoril glas. Tedaj pa je lev izginil, sestra pa je zavpila: "Pazi se in beži kolikor moreš, lev je v bližini." Lučka je kmalu nato izginila, sestra pa je prišla po nekaj minutah v zamorsko vas. Ko se je drugo jutro po isti poti vračala, je zapazila v grmovju ob cesti nekaj človeških kosti in svetilj-ko. Nesrečneža je raztrgal lev. ki se je bal zvonca na kolesu. -o- rTTITTIITIIIIITTIITTIIITin PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 HUtltimTIIIHTITtTTUr PUDRANJE IN BRITJE Profesorji in dijaki Trinity kolegija, so protestirali radi neprestanega pudranja dijakinj med učnimi urami. Profesorji so s katedrov grmeli nad nele-pim početjem nežnega spola, kar pa ni doseglo zaželjenega uspeha.. Zato so dijaki s privoljenjem profesorjev sklenili, da na-rede po svoje. Vsak dijak je prinesel seboj v šolo vso brivsko pripravo in kakor hitro je kaka članica nežnega spola izvlekla puder in se začela mazati po obrazu, so prinesli dijaki na dan svojo brivsko pripravo in so se začeli briti kar na mestu. Toda tudi ta "protest" proti pudranju ni prinesel uspeha, ker so dijakinje izračunale, da se noben moški ne more briti več kot enkrat na dan, medtem ko se ženska lahko maže po ves ljubi dan, če si to želi. "Glavo ali pa urbar!" Ali so uporni tlačani res željni krvi graščakov in gospode? Ali se bo res treba udariti z njimi na življenje in smrt? V taki negotovosti je prešla noč, ki so si ja bili izbrali Ižan-ci za upor. Na Turjaku so bili pripravljeni ustaviti se navalu. Razen straž so smeli iti vsi počivat, samo pod kotli je moralo goreti, da bi bil pripravljen krop s katerim bi bili ohladili glave upornikov. Toda kdo bi sp^l takrat, ko trka sovražnik na vrata, ko mu v pričakovanju slika domišljija dogodke, polne groze in trpljenja. Nihče ni spal, in tudi ko bi bila napadla koga dremavica, bi ga bila naglo pustila, ko je zadonel grozen klic. "Gori! Na Igu je ogenj!" Vse se je gnetlo na obzidje, nagibali so se skozi okna in zrli na Ig, kjer je žarenje neba naznanjalo požar, ki se zdi v noči še večji in strašnejši kakor je v resnici. In vsi so ugibali, kaj gori. Ali gori grad ali mar of, ali se je slučajno vnel ogenj pri kakšnem kmetu? Po polnoči jfe pa bilo jasno, da pokončava ogenj graščinsko imetje, zakaj takrat se je posvetilo tudi pod Mokrcem in vsi lovci in logarji, ki so poznali natančno vse ozemlje, so potrdili, da gori graščinska hiša na Preseki. Gozdar Menat, ki je bil tudi pribežal na Turjak, si je segel od togote v lase, zakaj vedel je, da bo vse njegovo imetje pepel. Rotil se je, da jim še vrne. Sedaj je bilo vsem jasno, da se je začel punt in se razlil na vse strani in da bo skoraj plju-sknil ob turjaško ozidje. Grof je dajal povelja, nados-krbnik je nadzoroval, kako se izvršujejo, in naročal logarjem in lovcem, naj pač pazijo, da ne poj-de noben strel zastonj. Pod kotli je moralo goreti. Proti jutru so pribežali nekateri ubežniki iz ižanske graščine in povedali', da je upornikov kot listja in trave, da se nihče ne more ustavljati črnim pošastim. "Se bomo pa streljali," je menil grof in dejal- lovcem in gozdarjem: "Naravnost v srce!" Zjutraj so prišli na Turjak vojaki, ki jih je bil poslal deželni poglavar v varstvo prijatelja Auersperga. Z vojaki je pa prišel tudi pogum, ki je privzdignil junaške brambovce na Turjaku, da so se jim mračni obrazi zjasnili in so se kljubovalno ozirali na ižansko stran. Grof Jožef Marija je vzkliknil : "Pa naj pride kanalja!" Stari Potokar iz želimljega se je kot fant tudi udeležil pohoda na Turjak. Na stara leta je pravil vsakomur, ki ga je hotel poslušati, kako je bilo takrat. Pisatelj te povesti ga je rad poslušal in zato misli, da je najbolje, ako nam Potokar tudi sedaj govori. Poslušaj mo: "Pri Matičku smo se najprej oddehnili" je pravil stari Potokar, "zakaj tam se začne cesta vzpenjati v hrib, na katerem je Turjaški grad. Treba je pa bilo tudi premisliti, kako se ga bomo lotili. Neki Ižanec je vedno in vedno drežnjal: Naprej poiščimo urbar! Urbar moramo dobiti! Toda niso bili vsi njegovih misli, zakaj drugi Ižan-ci so ugovarjali in vpili: Najprej v shrambo, pa nikamor drugam. šele tisti Krivanoga je naredil mir, ki je dejal: Najprej v grad, potlej pa kamor kdo hoče. Jaz pojdem najprej v klet pogledat. — Ta ima prav, smo dejali, ki da vsakemu prostost, da bo delal, kar ga bo najbolj veselilo. Potlej so pa začeli iz-praševati: Kjge so pa Krvavci in smolarji? škocjanci, kje so? APRIL 16.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. 29.—Društvo Orel, baseball ples v Grdinovi dvorani. MAJ 13.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani. JUNIJ 11.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik. JULIJ 16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice. oljci, kje so? In oni od Lašč? Kaj nam niste pravili, da bomo vsi kmalu udarili? Počakaj mo jih, so dejali tisti, ki so nas vodili. Krivanoga je povedal: Dol-har iz škocjana je sporočil, da bo vse pripeljal. Mišček iz Do-Drepolja naznanja, da Poljce komaj zadržuje, da hočejo kar sami z graščino vse urediti in da ne odnehajo. Okoli Lašč je vse na nogah. Samo Krvavci in smo-arji se še niso sporazumeli. Smo-arji pravijo, da ima graščina več smole v gozdovih kakor pa kmetje in da bi bilo pametno držati z graščino. Na urbar ne dajo nič, ker ni notri o smoli nič zapisanega. Smolo ima tisti, ki ima strug v rokah, pa nihče drugi. Pa Usnik je rekel: Čeprav ne bo mogel vzdigniti smolarjev, Krvavci pridejo gotovo. Ti so gorki graščini in bi si jezo radi ohladili. Tako je, počakajmo! Toda Ižanci niso bili teh misli, zagnali so vse vprek: Kaj bomo čakali! Kdor prej, ta prej! Prej pride, prej melje. Kar naprej! 5 , p uvrrf!/ KEnmore 1282 ONLY V. /V^gL tlite Way $6.50 round trip" between CLEVELAND and BUFFALO Ami©«, amy size, carried for only #3.75 ($4.75 July 1st to Sept. 14th inclusive) Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas? More restful... cheaper... and saves a day. Steamers cach way, every night, leaving at 9:00 P. M„ May 15th to November 1st. CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only »3.00 one way; $5.00 Rd. Trip. Any car only #3.75. THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY Ask your Local Tourist or Ticket _ ^ _ , „ _. Agent for new C&B Line Folder, East 9th Street Pier including Brie Aula Map and Cleveland, Ohio details on our All Expense Trips. THE T)N PEDDUER FROM HOOTS ToWM,\WHo HAS A NEW SIDE LINE, FA)l_l=D AFTEfe A TWlO-rHOUR SALESTALK.TO PUT OVER A DEAL AT HIGHWAYOOEŠ EATofSlUM 0 1932 Lee W. Stanley Central Press 'To pravilih še vedno," je dostavil Bert in. "čim bo enkrat v naših rokah, ga dodelimo kaki i delavski kompaniji,« kjer ostane, neprestano, dokler se ne vrne; ekscelenca.." "Lychow vps bo zagovarjal," je dejal z vsem zaupanjem Posnansky. In, Winfried, ki je jasno videl vso nevarnost, v katero se podaja — a je še bolj jasno videl pred seboj sestro Bar ■ bo, ki se mu ni zdela še nikdar prej tako lepa in očarljiva, kakor baš sedaj, ko se je tako zavzemala za nedolžnega človeka, nadporočnik Winfried se je odložil. "Ugrabi jen je Rusa tedaj," je dejal smehljaje se. V dvorani so baš odmevali zadnji akordi Beethovnovega krika po sreči. "Skušali bomo človeku pomagati na vsak način," si je mislil Posnansky ter se zadovoljno oddahnil. "Jaz pojdem vseeno k Brettschneider ju, kajti postavno postopanje ima vendar še svoje čare za tako grdega človeka, kakršen sem jaz." Ko so ob polena j stih zapustili "Vojaški dom" ter stopili na ulico, ni več snežilo. Nebo je bilo jasno, a na njem se je svetlikalo skozi temo nebroj zvezdic. "Hvala Bogu, zmrznilo bo," je dejal nadporočnik Winfried sestri Barbi, ki je stala ž njim pri avtomobilu. "Ustanoviti bi morali plavalni klub, ko bi se vsa ta množica snega pričela sedaj tajati." Na križišču se je zibala ogromna obločnica ter s tem svojim juganjem povzročala utis, da okolostoječe hiše plešejo. Obločnica je razsvetljevala vhod v kantino. Posnansky je pokazal s svojo palico navzgor: "Le poglejte, koliko snega je tam gori." Njegove besede so zbudile sestro Barbo iz nemega premišljevanja. "Ali imaš že kak načrt?" je vprašala tiho Winfrieda. Winfried je odgovoril: "Nimam ga, a tudi ga ne potrebujem. Načrti vnaprej vedno spod-lete. Bolje je, da počakamo do jutri in vidimo, kaj se bo zgodilo. Ne smemo pa pozabiti, da moramo biti pripravljeni vsak čas." TRETJE POGLAVJE V Canosso Pol ure zatem, ko so se žiče pretrgale, so že poročevalske čete izven obsega viharja pričele sestavljati svoje informacije ter zaznamovale z malimi krogi na zemljevidih vsa mesta, kjer se je kaka škoda pripetila. Po njih mnenju je zakrivilo vso nezgodo edinole pomanjkanje bakra, žice so bile pravilno napeljane, pod zemljo ali pa visoko v vrhovih dreves, človek pa se vsekakor ne more boriti proti naravnim silam. že zarana drugega dne so se prikazali vsepovsod ob železniških progah in cestah in na robu gozdov delavci z vsemi orodji, ki so v takih slučajih potrebni: veliki zvitki žice, škarje, prenosljivi telefoni. Te čete so bile dobro iz vež-. bane ter tudi opremljene z vsem potrebnim, kar je bilo potrebno za potovanje po snegu. Pred njimi na poteh so se dvigali ogromni zameti, vse je bilo tudi v ostalem pokrito z debelim snegom. Kaj nejevoljni so postali delavci ob pogledu na nebroj ovir, katere bodo morali premagati, ako bodo hoteli dano jim nalogo uspešno izvršiti. In vsled tega tudi ni čuda, da se je čula v tem mrzlem jutru prvega novembra marsikatera krepka kletvina ... Najsrečnejša med njimi je bila predvsem trojica mladih Bavarcev, ki je prodirala od Bakle semkaj. Vsi trije so pripadali nekemu bavarskemu oddelku, iz katerega so bili vsled njih ran j izločeni ter dodeljeni po ozdrav- i Ijenju poročevalski službi. Bili i sci izredno dobre volje, kajti oni so kaj lahko prodirali na svojih skijih v pokrajino, kjer so morali drugi tovariši prebijati pot j pr ek o s k o r o d a n eprestopni h ! ovir. Že so vsi trije zapustili gozdni rob ter brzeli po gozdni tišini. "Veš, Alisi," je dejal Toni Pleiderer iz Penzburga v kochel-skem okraju, po dolgem molku svojemu prijatelju, "nisem si nikdar predstavljal, da bomo zopet šli na teh starih deskah na tako prijetno potovanje." "Tako oblačno je. Da bi vsaj bilo nekoliko višje," je dejal vodnik, Hans Mittermaier iz Murnaua. Toni ga je napačno razumel. "Saj je dovolj visok: tri čevlje svežega snega je vendarle dovolj za vsakega poštenega človeka." Hans ga je najprej nerazumljivo pogledal, a nato pojasnil, da on vsekakor ni mislil, da je sneg prenizek, pač pa bi si želel, da bi bila vsa pokrajina višja, kje v domačih hribih. Ne da bi si želel, da bi bila tako visoka, kakor je Zugspitze, vendar pai tudi ne bi smela biti nižja nego Kreuzeck. Brzeli so po snegu naprej. Ob obeh straneh so se dvigale vitke jelke, čijih veje so se šibile teže snega. Od časa do časa je Alisi ugledal kako žico ter jo pokazal Toniju.' Pfleiderer je z.očmi veščaka ugotovil, da je divjal tu naokoli vihar, čigar središče vsekakor ni moglo biti bogve kako oddaljeno od točke, kjer se sedaj nahajajo. Sneg je bil namreč nametan popred od severa proti jugu, sedaj pa leži skoro v krogih. In že je Alisi pokazal na žico, katero so iskali. žica' je visela raz drevesne vrhove, pretrgana, a vendar trdno pritrjena k drevesnemu deblu. Takoj so ugotovili, da so njih tovariši, ki so žico napeljavah', izvršili svoje delo dobro. Nato so si pričeli vsi trije pripovedovati razne dogodbice o severnih Nemcih, nakar so kmalu ugotovili, da je pač le pruska šikanerija, da morajo kot katoličani na tako svet dan, kakor je dan vseh svetih, delati. In hiteli so dalje po gozdu, medtem ko so jim na hrbtu šklopotale steklenice za vodo, zvitki žice ter drugo orodje. Niso se zanesli, da s svojim prihodom pre-plašujejo nebroj zverjadi, ki se je zatekla preko noči v gozdno goščavo pred viharjem, ki je divjal tod vso noč. "Moj Bog, poglejta one jelke," je dejal nenadoma Mittermaier ter pokazal s palico pred se. Pred njimi na potu je ležalo ogromno drevo, kateremu je vihar v pravem pomenu besede vrh kar odtrgal. Zopet ob po-tu je ležalo drugo drevo, katerega je vihar izruval, tam zopet tretje, katerega je precepil na dvoje in ga prelomil. Naši znanci so sledili poti, katera je bila pred kratkim izsekana. Na ta način so prišli v središče opustošenja, ali pa vsaj v one dele gozda, ki so najbolj trpeli. Pod ogromnimi kupi snega je bilo pomandrano trnje in grmičevje ter ogromne trske pokončanib dreves. "Dovršeno delo, mordsakra-ment," je dejal Toni začudenja. "O, tamkaj je," je dejal Alisi ter pokazal na žico od katere ni odvrnil svojega pogleda. Raz neko bukev, le par sež-njev od njih, je viselo nekaj, kar je izgledalo kakor zanjka. "Dober začetek, je dejal črv, ko je vlekel list y jamo," je dejal Toni, ko je pomislil, da so naj- manj deset milj od gozdnega roba, kjer so zapustili svoje tovariše. "Sedaj bomo z mirno vestjo najprej jedli." Nato so se pogovarjali, kako malo dela bodo danes izvršili Kajti da bi se bili na ljubo temu svinjskemu SchiefTerizahnu na današnji sveti dan podili po gozdu kakor psi, jim ni niti m> um prišlo. "Predvsem si moramo zakuriti ogenj. Pozneje šeje si bfi> mo škodo ogledali." * Umaknili so se nekoliko v gozd, pri čemer so morali biti zelo previdni, da se ne spodtak ne j o ob kako v snegu zakrito vejo. Hans, ki je kot korpora' moral vsekakor nekaj več vedeti o snegu, nego ostala dva, j? napravil takoj načrt. Brezup no bi bilo, ko bi se sami podajali še dalje v gozd. Počakali bodo, da pridejo ojačenja. Kesneje jih bo prišlo še več, tako da bodo lahko očistili okolico ter na peljavo do dobra popravili. Od-* ločili so se, da v kakem zatišju najprej zakurijo ogeilj ter si pripravijo zajtrk. Kesneje bo do pregledali natančno vso škodo — ali pa tudi ne. Tamkaj v bukvi je bila pretrgana žica, ta lahko počaka. Pripognili so nekaj vej in jih pokrili s snegom, tako da so si pripravili kritje. Nato so zakurili s pomočjo petroleja udoben ogenj, si skuhali iz snežnice nekaj čaja, kateremu so primešali ruma. Popekli, so si v žerjavici nekaj kruha, a Algavec je gostoljubno z ostalima delil slanino, ki jo je prinesel s seboj, Nato sa sledili celo uro sledi neke zverjadi, katero so vsekakor smatrali za divjega prešiča. Tak kosmatinec bi jim bil kaj dobrodošel, posebno pa podčastniški .kuhinji. Mislili pa so si tudi, da bodo našli morebiti slučajno drugi konec žice, ki je bila najbrže nekje na tleh, še predno jo bo docela zakril sneg. Pogovori delavcev potom žic, katere so popravili, pa so skoro vedno prinašali prostakom neprijetnosti, vsled česar so se takoj odločili, da je pač mn6go koristnejše, ako love divje pre-šiče, nego pa da bi iskali pretrgana konca žice. Jutri pa bodo iskali drugi konec. Posedli so udobno okoli ognja — rdečelični mladeniči -s svetlimi očmi. To pot pa je bil divji prešič dovolj previden, da se ni približal Mit-termaierjevi puški. Narednik Matz je imel docela prav: niti generalnemu majorju ne bi bilo mogoče one dni dobiti zveze z Mervinskom. . * Narednik skrbno razdeli vsak dan delo, kakor stori kuhar, ko JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bidg. Mala <128 Zvefer: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1094 ALI VESTE?.....3?. J. Scott mot ' bOGS Scu, PO^ J TABLES | ^ FOR \ \> V not R6SPONS1BI* j A^iu^ZZrX por- mats > STAHUSp^ ARNOLD ZWEIG: Slučaj narednika Griše Za "Ameriško Domovino" prestavil M. ti.