hto 1873.
333
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 4. junija 1873.
»O*
Postava od 2. maja 1873,
kako obračati v prid meso in kože zdravih živali, pobitih o nevarnosti goveje knge.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
v Meso goved, katera so v okraji, kjer velja postava od 29. junija 1868 (Drž. zak.
118), v kužnem kraji ali v kužnem mejnem okraji zdrava pobita, ali pa zato, ker so s»mna zarad goveje kuge, sme se, ako se po klanji pokaže, da so bila zdrava , to je brez take bolezni, zarad katere se po veljavnih ukazih ne sme vživati meso, s primerno p revid-n°stjo rabiti v kraji, kjer so pobita, ali prevažati se v kraje z večim povžitkom, da se lam v denar spravi.
Isto velja o ovcah in kozah.
§. 2.
Kože tacih živali (§. 1) smejo se, ako so bili takoj v apneni lug vložene in tako raz-uzene (dezinficirane), pod nadzorstvom prevažati v strojarne, da pridejo takoj v delo.
§. 3.
Na primernih vhodnih mestih ob ruski in moldavski meji smejo sc klalnice s tem uve-°m (pogojem), da bodo pod neposredstvenim nadzorom političnega urada, oziroma ka-oga cesarskega živinskega zdravnika, napraviti v ta namen, da se v njih prignana goveda, 0Vce !» koze, katere so se konci sest ur in enkrat med krmenjem opazovale ter za zdrave sl*oznale, brez	daljše kontumaeije	zakoljejo ter da se meso živali, ko	se, tudi zaklane, naj-
,	Jo	zdrave, v	prid obrne v kraji	samem kjer so klane, ali v krajih,	dokaj mesa potrebu-
jočih.
S kožami	tacih živali sme se ravnati po §. 2 te postave.
Sicer pa	veljajo za sirovo	tvarino, ki se dobi od tacih živali,	določbe postave od
2V. junija 1868 (Drž. zak. Št. 118).
(Slovenieeh.)
§• 4.
Kar se je izkupilo za živinsko sirovo tvarino, dobljeno po tej postavi, pripada državi, kadar gré lastniku odškodnina po postavi od 29. junija 1808 (Drž. za k. št. 118), v vseli d nizih primerljajih pa se prodaja lastniku na prid ali škodo, !» država ne daje liikakc odškodnine.
§- ÿ-
Posebne opreznosti ali previdnosti, s katerimi je ravnati pri klanji taeili živali, pri prevažanji ter predavanji mesa in kož, določijo se ukazoma.
Prihod tacih voženj je o pravem času naznaniti krajnim uradom mesta, kamor se vvažajo.
§. 6.
Krepost te postave začne se z dnevom, katerega se ona razglasi.
§• 7.
Ministrom notranjih reci, trgovine in poljedelstva naroča se z vrši te v te postave.
Na Dunaji, dne 2. maja 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. laisser s. r. Htaiilians 's. r. t'hliimeeky s. r.
Ukaz ministerstev notranjiJi reci, trgovine in poljedelstva od 14. maja 1873,
v zvršbo postave od 2. maja 1873 (Drž. zak. št. 90), o tem kako obračati v prid meso in kože zdravih živali, pobitih o nevarnosti goveje kuge.
Da se z vrši postava od 2. maja 1873 (Drž. zak. št. 90) o tein, kako obračati v prid meso in kože zdravih živali, pobitih o nevarnosti goveje kuge, določa se tako :
§• !■
Dovoljenje, da se sme razpošiljali meso, ki ga je moči rabiti po H. 1 te postave, v kraje z večini povžitkom, daje politični okrajni urad po nasvetu kužne komisije poslujoče v kužnem kraji ali kužnem mejnem okraji.
To da, ako so bile pobite živali v okuženi pristavi, sme se dati to dovoljenje samo edaj, kadar nij nikakor moči porabiti dobljenega mesa v kužnem kraji.
Kužna komisija je odgovorna za natančno preiskavo živali pred klanjem in po klanji, isto tako za to, da se pusti razpošiljati meso samo tacih živali, katere so bile za zdrave spoznane, t. j. brez kake koli bolezni, zarad katere se po veljavnih ukazih ne sme vživati meso ; slednjič za resničnost izpričevala, katero je pridati prevožnji (§. 9 lit. z).
Iste določbe veljajo tudi za kontumacljne zavode, kader se v njih goveja kuga pokaže, ako politično deželsko oblastvo dovoli klanje kuge sum ni b goved za to, da se zavod naglo očisti okužbe.
§. 2.
Razkužba (dezinfekcija) kož od živali, v kužnem kraji zaklanih a po klanji za zdrave spoznanih, naj se z vrši tako, da se vložč v apneni lug (2 funta živega apna na 1 vedro vodé), kjer ostanejo skozi 24 lir.
Tam, kjer ni j moči odvesti kož v strojarne, da pridejo takoj v delo, naj se razkužajo, suše ter hranijo po predpisu zvršilnega ukaza k §. 23 postave o goveji kugi od 20. junija 1868 (Drž. zak. št. 118).
Razen mesa in razkuženih kož ne smejo se razpošiljati drugi deli sumnih, če tudi po klanji za zdrave spoznanih živali; té je zakopati ali uničili.
§. 3.
Dopuščenje, da se napravijo klalnice v primernih vhodnih krajih ob ruski in moldavski meji v ta namen, da se v njih koljejo goveda, ovce in koze brez poprejšnje kontumacije, in v prid obrne meso, ter odobrenje dotične naprave daje politično deželsko oblastvo gališko in bukovinsko.
Za take vhodne kraje, ki se v njih lahko napravljajo klalnice, naj veljajo oni kraji, kjer se vrši uravnano colno-uradno poslovanje.
Pri napravi in delovanji taeih klalnic naj hode, poleg družili določil v tretjem poglavji obrtnijskega reda danih za dovoljenje obrtnih naprav, merodajno to:
n) a ko se napravlja klalnica za to, da se razpošilja v njej dobljeno meso v kraje z več m povžitkom, ona ne sme biti dalje, ko največ štiri milje od železniško postaje, od katere gaje moči neposredstveno dalje prevažati do namembnega kraja;
h) klalnica mora stati blizo mesta, kjer živina mejo prestopa.
Nikakor pa ne smo biti tik kontumacije. tudi ne smo čeda, gnana v klalnico, iti skozi kako vas.
c) Od mesta, kjer živina mejo prestopa, do klalnice napraviti je posebno cesto, po kateri ne hodi ni domača niti taka živina, ki sc goni v kontuinaeijo , tudi se ta cesta ne sme izpeljati blizo kontumacije.
To cesto je napraviti o troskih podjetnika klalnicnega.
d) Prostor, za opazovanje živali pred klanjem namenjen, mora bit; poleg klalnice, dovolj velik za število živali, ki sc priženi), ter razdeljen in zagrajen za goveda, ovce in koze posebej; tudi mora imeti naprave, za krmenjo in napajanje živali potrebne. Poseben oddelek tega prostora je napraviti za opazovanje tistih živali, katere so se že pri prvi preiskavi (§. 6, lit. c) bolezni sumne pokazale.
e) Mrhovišče, ki sc nameni za to, da se v njem zakopava jo zaradi spoznane bolezni pobite živali ter njih odpadki, izbrati je tako. da nima nikake nevarnosti ni za čede v kontu-maciji stoječe, ni za domačo živino bližnjih krajev, niti za klal no živini) prignano v opazovanje.
f) Leža in notranja naprava klalnic mora popolnoma zadostovati zdravstveno- in živino-zdravniško-policijskim zahtevam. Gledati je torej na to, da hode moči dovolj vode dopeljevati, pomije in odpadke redno odpravljati, toda ne v vode, iz katerih se kontu-macijska ali domača živina napaja, 1er da se morejo prostori do dobrega osnaŽiti i» razkužiti, in poskrbeti je tudi za posebne prostore, kjer se bodo sumne živali klale.
g) Klalnice pridejo pod neposredstveno nadzorstvo političnega okrajnega oblastva.
Zdravstveno- in živinozdravniško-policijsko priglcdovanje teh zavodov, kakor tudi živali prignanih, da se opazujejo in koljejo, izročiti je državnemu živinskemu zdravniku, postavljenemu za vsako klalnico posebej.
h) Čuvaje za opazovanje živali na ogledovališčih potrebne postavlja politično okrajno oblastvo.
§ S.
Dopuščenje se daje pod temi n veti (pogoja mi) :
aj Da so zadobode dopuščenje, zahteva se poleg splošnih uvctov samostalnega obrlova-nja, ki jih stavi obrtnijski red, zanesljivost in pošteni glas ;
It) predložiti je situacijo! črtež celega zavoda (klalnice, ogledovališča, zakopališča ter ceste, ki pojde od meje do tja) potem nadrobni črtež o notranji napravi.
Prositelj se zaveže :
c) v primerljaji, a ko je klalnica namenjena za razpošiljanje mesa v kraje z večim povžit-kom in ne stoji tik železnične postaje, da pripravi prilično opravljene, popolno zaporne vozove za prevaževanje mesa do bližnje železnične postaje, kjer se meso dalje v železnične vozove preklada ;
d) da se bode ravnal brez ugovora po določilih pravilnika za klalnice in po vseh ukazih, ki jih da politična nadzorna oblast ter postavljeni cesarski živinozdravnik zarad dela v klalnicah;
e) da bode naprej plačeval pavšalno letno vsoto, katero odmeri politična deželna oblast v založbo plače cesarskemu živino-zdravniku 1er postavljenim čuvajem, kakor tudi za druge troske izvirajoče iz oblastvenega nadzorstva nad zavodom in njega obrtovanjem, ter da jo bode iz roče val po določenih rokih odkazani blagajnici, ker bi ga sicer zadelo upravstveno zvršTlo (eksekucija).
Kako preiskava ti cede za klalnice namenjene, o lem naj veljajo sledeča določila :
a) Prihod cede, za klalnico namenjene, naznaniti je še preilno pride čez mejo, eolnemu uradu ter živinskemu zdravniku, ki klalnico nadzoruje;
b) čeda, vpove lana, da sc prižene v klalnico, ne sme se, kader je prišla	čez	mejo,	tudi
ko bi želel lastnik, pustiti v kontumacijni zavod ;
c) prva živino-zdravniška preiskava o zdrav ji živine, namenjene,	da se	žene	v	klalnico,
naj se, kader koli mogoče, oslu bi že v enostranskem mejnem	okraji.
Cede, mej katerimi so živali, ki kažejo znamenja, po katerih so kuge sumne, ne smejo se puščati v deželo.
Ako nij moči preiskovati živine onkraj meje, naj jo živinski zdravnik pregleda takoj, ko prestopi mejo.
Živali, ki so sumne kake bolezni, zlasti živinske kuge, ali ki so očitno bolne, izločiti je takoj.
<!) Na videz zdrave živali je odgnati po posebni za to namenjeni cesti na ogledovališče poleg klalnice. Ko pridejo tja, naj se jim da jesti in piti, naj jih pazijo za to namenjeni čuvaji, da se katera ne odžene, zameni ali kam zateče, ter naj jih živinski zdravnik konci šest ur po dnevi ogleduje in, ako treba, preiskuje (§. 3 postave).
Živali, ki so se po opazovanji za zdrave spoznale, smejo se gnati v skupno klališče ter pobiti se po obrtno.
e)	Živali, ki so se pri prvi preiskavi bolezni sumne, ali pa tudi očitno bolne pokazale, odgnali je še le potem, ko so se druge odgnale.
Bolezni sumne živali gnati je na posebej odločen prostor ogledovališča ter tam opazovati.
Ako se tu nij moči prepričati, kaka je bolezen, naj se živali na posebnem prostoru klalnice zakoljejo.
Po tem, kar pokaže preiskava, bode ravnati dalje.
fj Ako bi se našle pri prvi preiskavi čed, ali med časom, ko se	opazujejo,	očitno	kužne
živali, odvesti jih je s potrebno previdnostjo takoj na mrhovišče za to odmenjeno, kjer se pobijejo ter zagrebejo po določilih postave od 29. junija 1868 (Drž. zak. štev. 1 I 8).
Kako razkaževa ti prostore klalnične, kjer so se pobile za bolne spozn ne živali, mesta, kjer so stale, in ceste, koder so se gonile take živali, klalno orodje, osobje, ki jih je gonilo in klalo, ter njegovo obleko; kako pokončevati krmo, gnoj in steljo iz okuženih krajev, kjer je stala živina, o tein naj veljajo določila 23; kako zagrebati mrho ter zavarovati mrhovišča, določuje §. 22 postave od 29 junija 1868 in zvršit-veni ukaz od 7. avgusta 1868.
<)) Odškodnina za pobite očitno kužne in za take živali, ki so se po klanji našle, da so kužne ali tako bolne, da se po veljavnih predpisih ne sme vživati	njih	meso,	ter	so	se
pokončale, ne daje se lastniku nikakor iz državnega zaklada.
h) Ako kdo opusti potrebno previdnost, da se samo zdrava žival gon! v klalnice; isto tako, ako je moči komu dokazati, da je nalašč prignal okužene cede, iz tega namena, da se takoj pokoljejo brez kontumaeije, more sc mu, poleg lega, da se ravna z njim po občni kazenski postavi ter po določilih §/“ 34 postave od 29. junija 1868, odtegniti tudi koncesija.
i) Odganjati živali, ki so v konlumaciji, predno preteče kontumacijna doba, v klalnico, prepovedano je vsaka kor brez razločka, če so živali zdrave ali kake bolezni sumne, če se je v dotični vedi do tistega časa prikazala bolezen, ali ne.
§• 7.
Zdravo in kugo smmio živino v kužnih krajih je klati pod nadzorstvom živinozdrav-niškega uda kužno komisije, v kontumacijnih zavodih pod nadzorstvom zavednega ravnatelja, v kuge prostih krajih kužnega mejnega okraja pod opazovanjem živinskega zdravnika, katerega politična okrajna oblast za to odloči, v klalnicah poleg ruske in moldavske meje, pod opazovanjem tam postavljenega cesarskega živino-zdravnika.
Po tem, ko se je živina po obrtno zaklala, naj živinski zdravnik na tanko preišče vse posamezne organe zaklane živali.
Samo od taci h živali, katere so se, tudi zaklane, našle zdrave, t. j. brez take bolezni, pri kateri se po veljavnih predpisih ne sme vži vati meso, sme se meso v klal nem kraji obrniti v prid, ali pošiljati v kraje z vecim povžitkom.
Alco se pri zaklani živali pokažejo tudi prva najmanjša znamenja živinske kuge, zagrebsti jo je po določilih §/“ 22 postave od 29. junija 1 868, ne da se odloči kak del, šest čevljev globoko.
A ko se pri preiskavi živih ali zaklanih živali spozna kaka druga bolezen, naj živinski zdravnik glede trga, ali se sinejo klali take živali ter rabiti njenih meso, ravna po dotičnih predpisih.
Kar se tiče previdnosti, katere je imeti pri klanji kuge sum»ih živali v kužnih krajih, merodajna so dotična določila zvrševalnega ukaza k §."22, lit. h) postave o goveji kugi od 29. junija 1808.
§. 8.
O pošiljanji mesa, pri klanji dobljenega, v tem namenu da sc poproda, veljajo dalje naslednja določila :
I.	Meso, ki se je dobilo iz klanja kuge sumne ali zdrave živali, sme se iz kužnih krajev v mesta z v, čim povžitkom pošiljati samo z naslednjimi previdnostmi :
a) Meso mora bili, predno se razpošilja, popolno ohlajeno ;
h)	daljava od klalnega do povžitnega kraja ali do bližnje železnične postaje, od katere se dalje prevaža, ne sme biti nad dve milji, alco se meso do tja na vozovih prevaža ;
c)	poslatve takega mesa morajo bili med prevažanjem zavite, ter smejo se prevažati samo na voze, ki jih konji vozijo, ogibajo se, kolikor mogoče, naseljenih krajev in pašnikov, naravnost brez postanka in s policijsko sprembo :
A) po dohodu v kraj, kamor so namenjene, razkužiti je pod policijskim nadzorstvom vozove in vsa povozila, ali pa naj se sežgo povozila. v kar je bilo meso spravljeno.
•’) Gez dve milji dalje sme se meso prevažati samo po železnicah ali pa po vodi ;
f)	železnične vozove, rabljene za prevažanje takega mesa, je zasvinčili (plombirati); po vodni poli mora se prevažati naravnost, brez postanka. V obeh slučajih pridati je poslal vi policijsko sprembo do kraja, kamor so namenjene;
g) železnicni vozovi in ladije naj se. ko se je odložilo meso, oMiažijo 1er razkužijo, kakor ukazano; povezila naj se razkužijo ali pa sežgo;
h) kader je politična okrajna oldast dovolila razpošiljanje mesa, mora kužna komisija, katera nadzoruje klanje in razpošiljanje, krajni oblasti, kamor se poslatev pripelje, brez po m ude in, ako mogoče, po telegrafu naznaniti, kedaj odhaja pošiljatev iz kužnega kraja, koliko je živali, katerih meso sc razpošilja, kedaj bi utegnila poslatev doiti, ter prositi jo pomoči, da preskrbi in čuva razkužim rabljenih vozov in potožil.
Kadar napravi politična oblast, da se meso v denar spravi po §/" 9, pride jati je gori omenjenemu naznanilu do krajne oblasti, kamor sc poslatev pripelje, tudi prošnjo, da pomore, kar najbolje mogoče v prid obrniti meso, ter pošlje izkupilo pristojni okrajni oblasti.
Kadar se pošilja najprej na vozčh, in potem še le po železnici ali po vodni poti, naznaniti je tudi krajni oblasti tistega mesta, kjer se menja vozilo, o pravem časi, kedaj odhaja poslatev, da oskrbi' razkuženje do tja rabljenih vozov in povezi!.
i) Spremljevalcu prevožnje naj izroči kužna komisija izpričevalo po priloženem formulam A.
S tem i/.pričevaloi» naj se oglasi spremljevalec mesne prevožnje po svojem dohodu pri krajni oblasti povžitnega mesta.
k) Krajna oblast povžitnega mesta naj oskrbi' vse, kar se ji zdi potrebno o prodajanji došlega mesa, kar se tiče zdravstvene in živino-zdravniške policije.
II. Meso zdrave zaklane živine sme se iz kuge prostih krajev kužnega mejnega okraja v mesta z ve čim povžitkom do največ štirih milj daljave pokrito na vozčh s konjsko vprego pošiljati; a dalje sine se prevažati samo po železnicah ali po vodni poti in sicer naravnost do kraja namembe. Policijsko spremstvo prida se pri vožnji samo , dokler se prevaža na vozovih in do preklada na železnice ali ladije. Lastniku zaklanih živali naj da živinski zdravnik, kateri klanje nadzoruje, izpričevalo, da so bile živali žive in zaklane za popolnoma zdrave spoznane.
Politična okrajna oblast, katera dovoljuje klanje živali, naj brez pomude krajni oblasti povžitnega mesta naznani, kedaj poslatev odhaja. Lastnik sam obrača v kraji namembe meso v prid, ravnaje se na tanko po zdravstveno- in živinozdravniško-policijskih napotkih krajne oblasti.
III, Meso iz klalnic poleg ruske in moldavske meje razpošiljajo ter obračajo v prid podjetniki sami, strogo se ravnaje po vseli ukazanih previdnostih. Vsaki prevožnji je pridati ogledno najdenje državnega živinozdravnika, poslujočega v zavodu.
Ako bi se bila pri živalih v čedi, za tako klalnico namenjeni, pokazala in spoznala živinska kuga, ali pa, ako bi klalnica prišla v okoliš kužnega kraja, ravnati seje po določilih številke I tega paragrafa s to spremembo, da se sme meso v pokritih in zaprtih vozovih prevažali do štirih milj daljave. Ako bi klalnica prišla v okoliš kužnega mejnega okraja, ravnati se je po dotičnih določilih številke II tega paragrafa.
§ 9-
Ker v dobi, v kateri se v zmisht postave o goveilji kugi od 29. junija 1808, po uradnem ukazu kužne komisije koljejo goveda , ovce in koze, nij še določeno, če ima lastnik pravico do postavne odškodnine, ali je izgubil to pravico (§. 32 gori navedene postave), tedaj je pri takem uradno ukazanem klanji, ako se morebiti lastnik ubitih živali ne odreče odškodnine, politična okrajna oblast dolžna, skrbeti, da se meso in kože od živali pri klanji za zdrave spoznanih, kolikor dopuščajo postava in veljavni ukazi, kar najbolje mogoče v prid obrnejo. Razpošilja pa naj se meso v kraje z večim povžiikom, da se v prid obrne, v teh slučajih samo takrat, kader se kaže, da ostane od izkupila, katerega se je nadejati, odštevši troške za obdelavo, preklad in prevožnjo mesa do kraja namembe ter za razkuženje prevažil in povezil, primerna gotovina. Posebno je, kolikor moči, gledati na to, da se meso, katero bi bilo v prid obrniti v kakem kraji večje potrebe, in isto tako kože, ki jih je odpraviti v vnanje strojarne, takoj v klalnem kraji prodado mesarjem, zakladaleem mesa, opravilnikom (agentom) ali drugim podjetnikom, katerim se prepušča, da ravnajo dalje z blagom, zadobivši od oblasti dovoljenje (§. 1 tega ukaza) in natanko držeč se določil §/’ 8, št. I tega ukaza. Z mesom, katerega nij moči niti v klalnem kraji prodati niti izvoziti v kraje z večim povžiikom, isto tako z vso sirovino, ki se dobi' razen kož od živali, zaklane po uradnem ukazu, če tudi zdrave, ravnati je po končnem stavku 2 tega ukaza. Nikakor se ne sme iz tega, da je politična oblast o sirovih tvarinah od živali, po uradnem ukazu zaklanih, razpoložila za prodajo na račun državne blagajni ce izvajati, nikak predsodek o vprašanji, če grč lastniku tistih živali odškodnina, ali ne; niti se sme, ako je oblast tvarino z neugodnim vspehom prodala, ali pa je celo opustila to opravilo, izvajati iz tega pravica do odškodnine, kadar bi se pokazalo, da je lastnik izgubil pravico do odškodnine za zaklane živali, da je torej čisto izkupilo za sirovino od teh živali prepustiti lastniku.
10.
Kože, katere prihajajo iz kužnih krajev ter so bile vložene v apneni lug in tako razkužene, smejo se odvažati v strojarne, da pridejo tam takoj v delo, samo na vozčh s konjsko vprego in največ štiri milje daleč. Taki vozovi morajo biti ali popolno zaprti, ali pa morajo biti kože popolno zavite v odejo, namočeno z apnenim lugom ali z raztopljeno karbolno kislino.
Tako razkužene kože iz brezkužnih krajev kužnega mejnega okraja, isto tako iz klalnic ob ruski ali moldavski meji, ako niso te klalnice v okoliši kužnega kraja, niti se v dotični cedi nij goveja kuga očitno pokazala in spoznala, smejo se tudi delj po železnici v zasvin-čenili vozovih v strojarne odvažati.
Vsaki prevožnji pridati je policijskega spremljevalca, kateri jo odda v določeno strojarno.
Da je poslatev prav oddana, naj potrdi lastnik ali voditelj strojarne v spremnem listu ter naj, da ga ne zadene postavna kazen, skrbi za to, da pridejo kože takoj v delo.
Lasser s. r.	IKanliaiis	s.	r.	Chluinecky	s.	r.
Formular ali obrazec A.
Deiela :
Kraj:
Okraj :
Grajščina :
Izpričevalo
za meso od zaklanih govéd, ovac, koz iz kužnega kraja
da se pošlje v..........
, namenjeno
Število zaklanih
, j
govéd j ovac koz
Prevaža se
na vozovih s konjsko vprego
po železnici
po vodi
Prevožnjo do kraja namembe policijsko spremlja
Potrdilo, da so zaklane živali bile zdrave
Slavni magistrat v.je prošen, z ozirom na tukajšnje službeno pismo (telegram) od.....................................da	stori, kar potrebno, da se izvede in nadzoruje postavno
razkuženje pvevažil in povezil rabljenih za prevažanje mesa, isto tako, da se meso, kolikor mogoče po najviši eeni v denar spravi ter da pošlje izkupilo okrajnemu oblastvu v............................... .	°)
Od knine komisije v
1. dne................................187
I. I..	I.	I,
politični komisar.	živinski	zdravnik.
*) Končni stavek , o tem da se meso v prid obrne ter pošlje izkupilo. naj ostane samo v tistih primerljajih, v katerih ima okrajno oblastvo po §.u 9 dolžnost, skrbeti za to, da se meso v denar spravi.
(Sloveuioeli.)