1
ZALE,   17.IV.1V9o,.   Letnik  XX V lil,st.6/7
občin/Ki ,
poročevalec
Glasilo občine Domžale
Zvezna nagrada kolektivu Arboretum Volčji potok
Založniška hiša NIŠRO Oslobođenje iz Sarajeva je pred nedavnim podelila svojo letošnjo nagrado, ki jo podeljujejo vsako leto v konkurenci narodnih parkov, rezervatov in drugih urejenih površin.
Arboretum Volčji potok je prejel to nagrado za ohranjanje in predočanje naravnih vrednot širši javnosti, predvsem pa za povezovanje teh vrednot in krajine z okoljem in ljudmi, ki živijo v bližini. Na tem področju — kot zatrjuje direktor Abroretuma ALEŠ OCEPEK, so bili storjeni znatni koraki, saj se je Arboretum odprl navzven. Kolektiv se je povezal z Biotehniško fakulteto, z bližnjimi občinami, domislili so si razne oblike življenja in dogajanja v naravnem okolju Arboretuma.
Kljub velikim prizadevanjem, da bi se neposredno zainteresirane občine v bližini v večji meri pridružile reševanjem perečih problemov obstaja in vzdrževanja parka, pa v kolektivu na tako vsaj malo povečano skrb ne naletava-jo. Izhod je v izključni komercializaciji dela in na vzdrževanju samo majhnega območja v parku.
Tudi naša domžalska skupnost (izmed 86 ha površin parka je 15 ha površin na območju naše občine), se ne odziva ustrezno na pozive, ki za ohranitev parka prihajajo. »Pomoč je bila večkrat obetana, obljbljena, od te točke naprej pa še nismo prišli«, pravi Aleš Ocepek.
Morda pa bo bližnja podelitev nagrade jugoslovanskega pomena (prireditev bo v Volčjem potoku) vendarle vsaj malo zganila tudi druge, da bomo prispevali k ohranitvi tega prelepega in za naše razmere enkratnega naravnega okolja.
Razvoj telefonije v občini
Vprašanje razvoja in gradnje telefonskega omrežja v občini Domžale je zelo aktualna tema, kar je razumljivo, saj je v zadnjih nekaj letih cela vrsta občanov bila vključena v takšno ali drugačno akcijo. Imena akcij »1000 telefonov« in »4000 telefonov v osrednjem delu občine Domžale, akcijo »Mengeš« vse to so nam dobro poznani termini. Telefonija je tudi dobrodošla tema razprav v volilnem boju, ko se skuša diskreditirati napore občine Domžale, SKIS-a Domžale in podjetja za PPt promet Ljubljana.
Dne 23.4. 1986 je bila v organizaciji občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Domžal sklicana problemska konferenca v zvezi s PTT problematiko v občini Domžale in dejansko. Pomeni ta datum in dobro obiskana konferenca mejnik na področju telefonije v naši občini, saj smo s skupnimi močmi dosegli velike rezultate. Pa jih poglejmo!
Po stanju telefonov v letu 1985 je znašalo povprečje za Jugoslavijo 9 telefonov (100 prebivalcev, za SR Slovenijo 13.5 telefonov, za Domžale pa manj kot 8 telefonov na 100 prebivalcev. Katastrofalno stanje, saj si ob takšni gospodarsko močni občini ne moremo predstavljati, da smo bili po številu telefonov na zadnjem mestu v Ljubljanski regiji!
Kaj smo storili od tega mejnika dalje do danes?
Od 2900 telefonov v občini Domžale v letu 1985 bo do konca letošnjega leta 1990 predvidoma vključenih ca. 5500 dodatnih novih telefonskih naročnikov v občini Domžale ali skupno 8200 telefonov oziroma bomo imeli blizu 19 telefonov na 100 prebivalcev. Takšen skok ni doiživela v 5 letih prav gotovo nobena občina v Sloveniji in Jugoslaviji. Za ta skok iz popolne nerazvitosti v neko normalno stanje imajo zasluge predvsem občani, ki so organizatorjem akcije (SKIS Domžale, KS Razvojni zavod Domžale ob vsestranski podpori občine) zaupali svoja sredstva ter podjetje za PTT promet Ljubljana in Območni SIS za PTT promet.
1000 novih naročnikov
Do 30.6.1986 smo končali izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja v okviru »akcije 1000 številk« ter priklopili na povečano staro telefonsko centralo 1000 novih telefonskih naročnikov iz Domžal, Vira, Doba, Krtine, Ihana, Trzina. Približno sočasno se je celotna KS Dragomelj-Pšata priključila na telefonsko centralo v Črnučah, saj bi bila navezava na domžalsko centralo predraga in tudi čakati bi bilo potrebno na telefon precej več časa.
Začeti sta bili akciji »4000 telefonov v osrednjem delu občine Domžale« in akcija »750 telefonov« v Mengšu s skupnimi sredstvi občanov, obrtnikov, • odjetij ter podjetja za PTT promet Ljubljana in Območne SIS. Doslej :mo realizirali ali pa smo v fazi realiza.-ije naslednjih na-ijžb:
— zgradili prizidek k PTT objektu ' Domžalah,
— inštalirali smo prvo digitalno talefcnsko centralo Iskre (Siemon-si) v Jugoslaviji s kapaciteto 50\X) telefonskih številk in se po tehnolojljl približali 21. stoletju,
— zgrt dili novo centralo v Mengšu ti) a Iskra SI 2000/244 ter dobili možiost priklopa najmanj 750 novih teleanskih številk,
-- sklenjena je pogodba z Iskro za novo RATC centralo v Radomljah, ki bo omogočila priklop dolgo-
ročno za potrebe telefonije v KS Radomlje, KS Preserje, KS Rova, naselje Homec v KS Homec-Nožice (naselje Nožice se priklaplja na kamniško centralo) — centrala naj bi bila montirana v mesecu septembru 1990.
— zgrajena je že bila povezava z optičnim kablom domžalske centrale in centrale v Mengšu ter zgrajene spojne poti Ljubljana—Domžale,
— sklenjena je pogodba za povezavo oz. skupno pot med centralo VATC Domžale in centralo RATC v Radomljah,
— zgradili smo že precej krajevnega kabelskega in naročniškega omrežja,
— sklenjen je sporazum za gradnjo KKO Krtina in naselij Rača, Račni vrh, Žele, Trojica, Brezovica, Gorjuša,
— do danes smo praktično iz okvira akcije »4000 telefonov« priključili že več kot 2000 naročnikov od skupnega števila 3080 sklenjenih pogodb z naročniki za to področje.
— na .področju KS Mengša smo priključili več kot 300 številk od skupno 694 prijavljenih pričakoval-cev telefona in je trenutno v gradnji KOO omrežje za Mengeš in Dobe-no.
O najugodnejšem ponudniku — aprila
— Za preostalo krajevno kabelsko omrežje, ki ga še moramo zgraditi, smo že sklenili pogodbe za nabavo vseh potrebnih kablov, v začetku aprila 1990 pa se borro tudi opredelili do najugodnejšega ponudnika — izvajalca gradbenih in montažnih del za posamezne sisteme kot so: Trzin, Količevo-Jarše in Podrečje, ki ga pokriva centrala v Radomljah. Predvidevamo, da bomo dela oddali večim izvajalcem (vsakemu po 1 sistem), tako da se bodo pričela dela izvajati predvidoma v mesecu maju 1990 in bodo zaključena približno sočasno s postavitvijo telefonske centrale.
V zvezi s peticijo 72 občanov s področja nove centrale v Radomljah ter razgovora z dvema predstavnikoma z liste podpisanih naj poleg že navedenega dodam:
Po analizi trenutne situacije na zadnjem sestanku med predstavniki podjetja za PTT promet Ljubljana
in občine Domžale, vse kaže na to, da bodo pogodbeni roki z občani realizirani v predvidenih rokih — to je do konca tega srednjeročnega obdboja — do konca leta 1990 (oz. 1990, za tiste, ki so sklepali pogodbe v zadnjem času). Do spremembe projekta — to je z vključevanjem optičnega kabla in nove centrale — je prišlo na podlagi tehtne odločitve, da gremo v končno perspektivnejšo rešitev telefonije v tem predelu občine in ne gradimo omrežja inpovezav le za občane prijavljene v letu 1986 temveč omogočimo telefonijo tudi kasneje vključenim pričakovalcem. O stanju telefonije smo redno obveščali KS Radomlje kot tudi občane preko občinskega poročevalca, Dela in Dnevnika, čeprav je točna trditev, da so se interni plani gradnje v okviru celotne akcije v občini spreminjali glede na finančne in tehnološke možnosti pričetka del na posameznih območij. Tako tudi ni prišlo vedno do realizacije dogovorov na krajevnih skupnostih, medtem ko pogodbena določila niso bila kršena.
Koliko je interesentov za telefone?
Za informacijo podajamo pregled prijavljenih interesentov — naročnikov v okviru akcije »4000 telefonov« in »Mengeš«, KS Slavka Šlan-dra 897, KS Simona Jenka 261, KS Venclja Perka 191, KS Jarše-Rodi-ca 183, KS Trzin 405, KS Vir 377, KS Ihan 105, KS Dob 198, področje Žeje—Trojica—Rača—Račni vrh— Brezovica—Gorjuša 50, KS Krtina in del Vrhpolje—Zalog 100, KS Radomlje 254, KS Preserje 153, KS Rova 52, Homec 70, Dobeno 50, KS Mengeš (brez Dobena) 609 in delovne organizacije iz naše občine 200 naročnikov.
Koliko bo stalo zasebnika brnenje telefona?
Trenutno znaša strošek vključitve individualnega naročnika v akcije na področju naše občine dinarsko protivrednost ca. 2000 DEM, vendar trenutno samo evidentiramo potencialne kandidate in ne-sklepamo pogodb. Strošek za obrtnika ali podjetje je dvojni.
Glede na to, da akcije že dolgo potekajo ter da se kvota številk praktično približuje kritični meji in da dobiva KKO končno obliko, bo postopek pridobitve telefonske številke dejansko težji in bolj selektiven kot doslej ter bodo strokovne službe podjetja za PTT promet Ljubljana preverile, kakšne so možnosti priklopa posameznega prosilca in šele nato bo Razvojni zavod Domžale sklepal pogodbo s posameznim interesentom.
Naloga: razvoj telefonije v Črnem grabnu in drugod
Osrednja naloga občine Domžale in vseh strokovnih služb v občini v naslednjem srednjeročnem obdobju 1991 — 1995 bo bitka za raz-
voj telefonije v Črnem grabnu in Moravski dolini in postavitev novih telefonskih central v Lukovici in Moravčah. V kolikor te naloge ne bi realizirali bi to področje ostalo še najmanj sedem let brez enega samega dodatnega telefona. Kot vsi vemo, je bil pogoj za razvoj telefonije in postavitve novih central v teh področjih pogosten z novo centralo v Domžalah.
Dosedanji uspehi — 2900 telefonov leta 1985, 8200 telefonov konec leta 1990 so garancija, da bo ob enako zagnanem delu in angažiranju občanov, KS, občine in podjetja za PTT promet Ljubljana kot v tem srednjeročnem obdobju, področje telefonije zadovoljivo rešeno na celotnem območju naše občine. Predsednik izvršnega sveta Anton Preskar, dipl. ing. gr.
VABIMO VAS, DA SE V NEDELJO 22. APRILA 1990 UDELEŽITE SPLOŠNIH VOLITEV DELEGATOV V ZBORE SKUPŠČIN DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI TER VOLITEV PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE.
NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, KI BODO ODPRTA OD 7. do 19. URE BOMO VOLILI:
— PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE
— DELEGATA OBČINE DOMŽALE ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
— DELEGATE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
— DELEGATE ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
Kako smo volili 8. aprila 1990
Volilna udeležba
V občini je dosežena 85,7 odstotna volilna udeležba: po volilnem imeniku je glasovalo 27617 volilnih upravičencev, s potrdili 64, po pošti pa 113, kar pomeni 27794 volilnih upravičencev od skupaj 32360.
Najvišja volilna udeležba je bila dosežena na volišču v KS Češnjice, kjer je bila 96,5 odstotna. Tudi v Blagovici se je volitev udeležilo več kot 90 odstotkov volilcev, enako pa so čez 90 odstotno udeležbo dosegli na voliščih v samostanu Mala loka, pri Urbanijevih v Krajnem Brdu, pri Marčun Jožetu in pri Lavrinc Valentini, Gora pri Pečah.
Kako smo volili predsednika?
Za predsednika predsedstva naše republike je bilo skupaj oddanih 27783 glasov, med njimi 614 neveljavnih, posamezni kandidati pa so dobili: Demšar Marko 2249       8,3 odstotke
Pučnik Jože 7320     26,9 odstotke
Kučan Milan 12632     46,5 odstotke
Kramberger Ivan 4968 18,3
22. aprila 1990 se bomo odločali med Milanom Kučanom in jožetom Pučnikom.
Komu smo oddali glasove za člane predsedstva?
Oddanih je bilo 27784 glasovi, med njimi 1008 neveljavnih, posamezni kandidati pa so v naši občini prejeli naslednje število glasov:
Ciril Zlobec	14805	55,3 %
Dušan Plut	10462	39,1 %
Matjaž Kmecl	10239	38,2 %
Slavoj Žižek	10679	39,9 %
Alojz Križman	6359	23,7 %
Peter Novak	4489	16,8%
Franc Miklavčič	4989	18,6 %
Ivan Oman	13123	49,0 %
Dimitrij Rupel	9814	36,7 %
Boštjan Zupančič	4463	16,7 %
Bogdan Oblak	4846	18,1 %
Miroslava Geč-Korošec	5508	20,6 %
Odločali smo tudi o kandidatih za našega delegata v zbor občin!
Oddano je bilo 27778 glasovnic, med njimi 1242 neveljavnih, posamezni kandidati pa so prejeli: Peter Primožič 9158 34,5%
Evrin Anton Schvvarzbartl 10039 37,8%
AlešOcepek 5918 22,3%
Bogomir Germovšek 1421 5,4%
Na osnovi 89. člena Zakona o volitvah v skupščine (Uradni list SRS, št. 42/89 in 5/90) je Občinska volilna komisija Domžale pri ugotavljanju izida volitev delegatov v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije dne 8. aprila 1990 na svoji seji dne 9. aprila 1990 sprejela
SKLEP O RAZPISU DRUGEGA KROGA VOLITEV DELEGATA V ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE DNE 22. APRILA 1990
Občinska volilna komisija Domžale je ugotovila, da nihče od kandidatov za delegata v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije v volilni enoti št. 7 na volitvah 8. aprila 1990 ni prejel večine veljavnih glasov volilcev v volilni enoti.
Zato je na podlagi 89. člena Zakona o volitvah v skupščine odločila:
1. Ker nihče izmed kandidatov za delegata v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije ni prejel predpisane večine za izvolitev na volitvah 8. aprila 1990, se opravi drugi krog glasovanja.
. 2. Drugi krog glasovanja bo v nedeljo, 22. aprila 1990.
3. V seznamu kandidatov za drugi krog glasovanja sta vpisana naslednja dva kandidata, ki sta pri prvem krogu glasovanja dobila največ glasov:
1. Ervin-Anton Schvvarzbartl, mag. ekonomije, roj. 1940, stanuje v Domžalah
Predlagatelj: DEMOS — Združena opozicija
2. Peter Primožič, dipl. pravnik, roj. 1939, stanuje v Domžalah
Predlagatelj: Občinska konferenca SZDL Domžale
Republika Slovenija
Skupščina občine Domžale
Občinska volilna komisija
Številka: 00800-18/90-9/11
Datum: 9. 4. 1990 Predsednik
Občinske volilne komisije: Aleš Butala, I. r.
Predstavljamo kandidate
Poleg list posameznih strank na volitvah za DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE kandidirajo tudi posamični kandidati in sicer:
v volilni enoti 01 — PETER VERBIČ
V volilni enoti 02 — MARKO ŠINKOVEC, BRANE ŠTRE-KELJ, MARJANA AUDA in FRANC CERDEN.
KAR BREZ VABILA
če sta vabilo za volitve slučajno založili ali pustili 8. aprila na volišču, potem 22. aprila
1990 kar brez skrbi brez vabila na volišče, volilni odbor vas bo zanesljivo našel v volilnem imeniku!
PETER VERBIČ, roj. 1955, SAMOSTOJNI OBRTNIK
Na kandidaturo sem pristal, ker menim, da je bila problematika tehnične kulture in vrhunskega športa potisnjena v stran,
V primeru izvolitve se bom zavzemal za izboljšanje pogojev na področju tehnične kulture — vrhunskega športa ter vzgoje in preventive v cestnem prometu. Če pogledamo število mrtvih na cestah, zgleda kot bi vojna še trajala, pa čeprav varnost v cestnem prometu mora biti skrb celotne družbe.
Vsi programi pa bodo uresničljivi le v primeru, da se bomo vsi zavzemali za produktivno gospodarstvo, ki ima cilj boljše življenje vseh.
V VOLILNI ENOTI 02
MARJANA AUDA, roj. 1947, dipl. ekonom., DELO LJUBLJANA
Doslej se z družbenopolitičnim delom nisem ukvarjala, predstavniki Športnega društva VIR pa so me predlagali z namenom, da bi po svojih sposobnostih in s svojim znanjem pomagala pri realizaciji programa tako krajevnega samoprispevka kot širše. Del tega je zanesljivo izgradnja športnega parka, ki bo prav gotovo polepšala okolje, predvsem pa bo park bolj zbližal krajane in prispeval k prijetnejšemu preživljanju prostega časa vseh krajanov.
MARKO ŠINKOVEC, roj. 1952, dipl. iur. ELEKTROTEHNA TOZD ELEX LJUBLJANA
Zavzemam se za uveljavitev vseh pozitivnih pridobitev razvitega sveta, pa naj bo to podjetništvo, človekove pravice ali ekologija. Na žalost je bilo našim ljudem vsiljena ideološka skrivljena resnica o ničvrednih dosežkih »gnilega kapitalizma«, ki da samo izkorišča »človeka po človeku«. Domžale pa so bile vendarle prva občina, ki je vzpodbudila pod-
jetništva — storimo to pod ugodnejšimi pogoji še enkrat.
Cestna povezava Domžale—Ljubljana je katastrofalna, tudi s samo cestno infrastrukturo se ne moremo ravno pohvaliti (slabo vzdrževanje in zanemarjenost), Kamniška Bistrica pa ne zasluži več tega imena kljub večletnim prizadevanjem.
Skratka, dolgoletnih problemov se lotimo radikalno, brez popuščanja, saj je bil to glavni vzrok, da uspehi niso bili takšni, kot bi lahko bili.
FRANC GERDEN, roj. 1947, graf. tehnik MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA
Predlagan sem za delegata iz športne sredine, zato se bom razumljivo zavzemal za delo in urejanje športnorekreacijskega objekta — športnega parka. Prizadeval si bom za ekologijo, ker so naša naselja neposredno obkrožena z onesnaževalci, zato želim z večjim nadzorom ohraniti čisto okolje. Zavzemal se bom tudi za vse dobro in pošteno in me strankarska pripadnost ne moti.
BRANE ŠTREKELJ, roj. 1949, dipl. ing. fr., GIP GRADIŠ LJUBLJANA
Moj program obsega:
— preselitev vse kemične industrije z območja Domžal in Vira, enako tudi farme v Ihanu
— prenehanje širjenja kakršnihkoli gradenj na plodnih površinah v občini
— pri vseh gradnjah na prvem mestu upoštevati ekološke zahteve in zagotavljanje čistega okolja
— zavzemanje za večji delež sredstev za telesno kulturo in športno rekreacijo tudi na račun sredstev, ki se sedaj nemoteno odlivajo za nerazvite,
— zavzemam se za štiripasovni-co med Ljubljano in Domžalami
— za zmanjšanje birokracije na vseh področjih, saj to pomeni tudi možnost pridobitve sredstev za telesno kulturo, kulturo in infrastrukturo.
Zbirna lista za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale, glasovali bomo 22.4.1990
VOLILNA ENOTA 01
DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA
(Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza)
1. JANEZ STIBRIČ
2. ERVIN-ANTON SCHVVARZBARTL
3. JANEZ HRIBAR
4. FRANCE GORŠE
5. JURIJ BERLOT
6. TOMAŽ ŠTEBE
7. STANISLAV STRAŽAE
8. FRANCKA FUGCER
9. IVANKA KERŠMANC
10. MATJAŽ KARLOVŠEK
11. BOJAN BOREC
12. ŽEUKO MIKANEC
13. IVAN GROŠELJ
14. JOŽECAJHEN
15. JANEZ PER
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL
1. PETER PRIMOŽIČ
2. ANTON PRESKAR
3. TONE JEROVŠEK
4. ANDREJA
JARC POGAČNIK
5. FRANC ZABRET
6. BORIS ŠALEJ
7. JANKO KRALJ
8. MITJA ŠIRCEU
9. MARGARETA ŠTIFTAR
10. FRANC MUŠIČ
11. CVETKA VLAJ
12. STANE GOLOB
13. ANTON GOSAR
14. JOŽE KOSMAČ
15. MARJAN GOLOB
3.
ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE
1. IGOR KOVAČ
2. CVETKA ZALOKAR-ORAŽEM
3. IGOR MLAKAR
4. JOŽE ROZMAN
5. ŠTEFAN MARKOVIČ
6. MOJCA KANDUSCHER
7. JELKA HABJAN
8. ŽIVKO SAVIČ
9. MARIJA MAJHENIČ
10. MARKO MOKOREL
11. BREDA PODBEVŠEK
12. FRANC MAVSAR
13. JURE PEČNIK
14. RUDI HACE
4.
ZSMS - LIBERALNA STRANKA IN ZELENI SLOVENIJE
1. JOŽE LENIČ
2. MILAN PIRMAN
3. TONI DRAGAR
4. JURE RIFEU
5. SANDI JERMAN
6. MILAN VIDMAR
7. KRISTINA KRIVEC
8. JANEZ BIZJAK
9. VANJA KOMAZEC
10. FRANC JERIČ
11. JANEZ NARAT
12. HELENA HRIBAR
13. VIDO REPANŠEK
14. JANEZ JEGLIČ
15. SILVO KARO
VOLILNA ENOTA 02
ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE
1. STANE ORAŽEM
2. IGOR LIPOVŠEK
3. FRANC ARNUŠ
4. MIRAN CERAR
5. MILAN DRČAR
6. BOŽO KOBAL
7. STANA STOPAR
8. ANUŠKA ŠTIFTER
9. IVAN HAFNER
10. PETER JANEŽIČ
11. MARJAN BOLHAR
12. ANTON PAČNIK
2.
DEMOS - ZDRUŽENA OPOZOCIJA
(Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza)
1. JANEZ CERAR
2. JANEZ PIRNAT
3. MIHAEL STARBEK
4. MATJAŽ VOVK
5. MARJAN CENCEU
6. JOŽICA ŠTUHEC
7. DARINKA GRUM
8. BOGO ŽONTAR
9. JULIJANA ČERNIVEC
10. JANEZ REMS
11. MARJAN CAPUDER
12. JANEZ GABERŠEK
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL
1. MAKSIMIUAN JERAN
2. JERNEJ LENIČ
3. EMA ŠKRJANC-OGOREVC
4. MARJAN GORZA
5. DANICA AVBEU
6. ALEKSANDER RIHTAR
7. MARJAN MERKUŽIČ
8. STANISLAV LEBAR
9. JOŽE KOPUŠAR
10. RAJKO HAFNER
11. AMANDA GRČAR
12. SIMON ČEBELA
ZSMS - LIBERALNA STRANKA IN ZELENI SLOVENIJE
1. SIMON MAVSAR
2. ANAM ARIJ A CERAR
3. ANTON DOLENC
4. ALEŠ OCEPEK
5. TATJANA GOMBOC
6. DAMJANA KOROŠEC
7. SIMON KRAU-SERŠA
8. BOŽENA JERMAN
9. ROMAN KLOPČIČ
10. BOJANA OMERSEL
11. ROBERT ŠPENDL
12. TANJA ZAJC
5.
ZVEZA ZA OHRANITEV
ENAKOPRAVNOSTI
OBČANOV
1. RODOUUB VIRIJEVIĆ
2. MIODRAG ĐORĐEVIĆ
3. MILUTIN STANKOVIĆ
4. NEDO ERIĆ
5. PETER BADNJAR
6. NEGOSLAV STOJMENOVIĆ
7. DRAGOMIR PANTELIĆ
8. MILIVOJE MLADENOVIĆ
9. SLOBODAN GERIĆ
10. DRAGAN MARKOVIČ
11. STANICA VIRIJEVIĆ
12. MIROSLAV BOGOSAVUEVIĆ
13. VELIČKO PETKIČIČ
LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1. PETER VERBIČ
LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1. MARKO ŠINKOVEC
2. BRANE ŠTREKEU
3. MARJANA AUDA
4. FRANC GERDEN
Okrogla miza »Stranke med seboj« v Knjižnici v Domžalah.
Okrogla miza — stranke med seboj:
Prvi namen okrogle mize - je bil - da bi se spoznali... Če je bil dosežen drugi - da bi se bolje razumeli - to bomo pa še videli...
Strpnost v pogovoru je bila temeljna značilnost in tudi hvalevreden zaključek prvega medstrankarskega neposrednega soočanja...
DA BI SE SPOZNALI - IN RAZUMELI
Časi kakršne živimo, so neponovljiv trenutek našega bivanja tu in zdaj, tisti trenutek, ki se ga bomo vsi spominjali, pa tudi tisti trenutek, ki zagotovo prehaja v vse prihajajoče zgodovinske učbenike 1,8 milijonskega naroda na prepihu evropskih smernic.
Naše srečanje soočenja strank — z naslovom »Stranke med seboj« smo pripravili zato, da bi si v pogovoru povedali, kaj s tem mislimo o časih, ki jih živimo, o naših zamislih, naših idejah, prihodnosti, kot jo vidimo in želimo živeti.
Naš namen — pripraviti srečanje strank, ki sodelujejo v volilnem boju — je izražen v želji, da ustvarimo začetek konstruktivnega dialoga; brez groženj, žalitev, žuganja, spominjanja, zablod in hipotek, ki jih nosi s seboj v prihodnost stranka ZKS — SDP od svoje predhodnice. Želeli smo, — to da je bil tudi cilj naše okrogle mize — da bi dognali in povedali, kako v sožitju naprej, kako želimo in kako bomo živeli. Okvir, ki smo si ga začrtali, je bilo seveda življenje v občini Domžale, tema pa njeni ljudje, njihovi problemi in njihova perspektiva v prihodnosti. S pogovorom smo želeli dati svoj prispevek h gradnji, ne k razbijanju.
Pogovor za okroglo mizo, ki ga je vodil naš odgovorni urednik Matjaž Brojan, smo posneli na magnetofonski trak. Povzetek pogovora je pripravila glavna urednica Vera Vojska.
Ervin A. Schvvarzbartl (Slovenski krščanski demokrati)
Krščanski demokrati smo s svojo tradicijo vezani na krščansko religijo in moralne norme, ki izhajajo iz krščanskega etosa in prav zato smo lahko s svojo umirjenostjo, preudarnostjo in splošno tradicijo dolgoletnih izkušenj v najrazličnejših okoljih političnih sredinah lahko silno pomembni v tem novem obdobju.
Jože Lenič (zsms — Liberalna stranka)
Naša stranka izhaja iz organizacije Zveze socialistične mladine ki je med drugim ukinila štafeto mladosti, zahtevala civilno služenje vojaškega roka, ustanovila prvo majhno podjetje, strokovno in sistematično spodbijala šolsko reformo in drugo. Še v »svinčenih« časih je jasno profilirala barve liberalizma: svobodo posameznika, absolutno svobodo ekonomskega sistema in na drugi strani državo kot garant ustavnosti.
Naš program, ki ni le program za volilce je kratek in jasen: boj za parlamentarno demokracijo, za učinkovit gospodarski sistem in za varovanje okolja. Danes pa govorimo predvsem o občini!
Stane Hočevar (Samostojna obrtniška stranka)
Naša stranka nima politične preteklosti, smo pa ustrezno kvalificirani za ukvarjanje s problemi gospodarstva in z gospodarstvom samim, podpiramo skupna načela DEMOSA in 2 bistveni usmeritvi: odprava nikogaršnje lastnine in zmanjšanje davkov in dajatev. Dokler se to ne uredi, ne moremo govoriti o moderni državi, o modernem gospodarstvu, za kate-
rega država nima nobenega koncepta. Kdo je kriv — v prvi vrsti izobraženci, pa čeprav sem sam izobraženec, ob tem se pa lahko vprašamo, kaj sta kar dve slovenski univerzi naredili za razvoj gospodarstva.
Cveta Zalokar-Oražem (ZKS — Stranka družbene, prenove)
Naša stranka je zgolj formalna naslednica Zveze komunistov Slovenije, saj je zaradi preloma s politiko ZKJ in ponovnim izmerjenjem članstva, v nekem smislu nova stranka. Kandidati na naših listah niso obremenjeni s preteklostjo, naš program je izrazito social-no-demokratski, program leve socialistične stranke, ki se tega socializma ne sramuje, ker meni, da je v svetu to pozitivna ideja, ki se je kot taka v svetu že potrdila.
Naš »občinski« program temelji na ohranjanju vsega, kar se je potrdilo kot dobro in uspešno, posebej pa na socialnem programu, na preprečitvi stečajev, ki bi pomenili krajo_ oz. razprodajo imetja, na urav-" noteženem razvoju občine, ekološki sanaciji Prašičereje Ihan, na ureditvi otroških igrišč, parkovnih površin, na cenejši glasbeni šoli in na skupščini, ki naj zaživi kot parlament. Naš program je vreden toliko kot ljudje, ki ga bodo izvajali.
Maksimiljan jeran (SZDL — Socialistična zveza)
Stranko sicer teži breme preteklosti, vendar ne po lastni krivdi, saj SZDL zlasti na občinski ravni ni bila nikdar ideološko obravnava organizacija, temveč je vedno poskušala ljudem pomagati reševati konkretna vprašanja in v tem se je potrdila. Res je, da v občini nismo mogli vplivati na reševanje temeljnih vprašanj v družbi v
preteklosti, smo pa kot sooblikovalci občinske politike prispevali, da krizne čase v občini preživljamo brez večjih pretresov, da ostajamo hitro razvijajoča se občina, v kateri ljudje relativno dobro živijo in imajo marsikaj pokazati. To so rezultati našega dela, ki je temeljilo na neposrednih interesih ljudi, ki so jih izkazovali tudi v izgla-sovanih samoprispevkih in drugih akcijah. Lahko rečem, da se je politika oblikovala demokratično in dosti široko.
Rodoljub Virijevič (Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov)
Smo organizacija z organiziranim političnim delovanjem za zaščito integritete človeka kot posameznika, pri čemer upoštevamo okolje in razmere, v katerih posameznik živi in dela. Zavzemamo se za spoštovanje človekovih pravic, za uveljavitev vseh deklariranih načel o enakopravnosti, kot jih zagotavlja zakonodaja. Občani morajo biti enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na narodnost, spol, jezik, raso, veroizpoved, izobrazbo ali družbeni položaj. To v teoriji je, v praksi pa ni, zato bo naša zveza delovala na vseh področjih. Smo za parlamentarno, večstrankarsko in demokratično Socialistično republiko Slovenijo v okviru SFRJ, za pravno državo z neodvisnim sodstvom in sodniki, ki niso pripadniki strank, za svobodo tiska in izražanja ter za ukinitev vseh privilegijev kot
zaslug preteklosti in za reguliranje objektivnih zaslug z legitimnimi akti.
Ciril Smerkolj (Slovenska kmečka zveza)
Naša zveza je fenomen Evrope, saj kmetje nikjer niso organizirani v lastno politično stranko. Tudi sami smo se najprej mislili organizirati le stanovsko, nato pa smo upoštevaje izkušnje povojnih let, ki so nas izučile, spoznali, da v tej pomladi ne smemo stati ob strani, temveč se enakopravno vključiti v gradnjo demokratičnega in poštenega odnosa do človeka, do dela in okolja. Podeželje — zibelka kmetstva ostaja danes brez šol, ni ne župnika, niti žan-darja niti učitelja, umira v duhu, zato si bomo kmetje prizadevali, da to podeželje oživi, da kmet dobi indentiteto borca za slovenstvo, da se ustvari lepši prostor za vse. Podeželje naj ne bi bilo le za turizem, za oddih, temveč naj bi bilo zrcalo uspešnosti celotne družbe.
Anton Tomažič (Slovenska
demokratična zveza)
Začeli smo kot gibanje za parlamentarno demokracijo, katerega baza so kulturni delavci, pisatelji in novorevijaši in drugi desidenti, kot nas nekateri imenujejo. Smo ena izmed prvih strank, ki je bila ustanovljena in se zavzemamo zlasti za ukinitev enopartijskega monopola in vzpostavitev parlamentarne demokracije ter za-
Občane obveščamo, da bodo Upravni organi in strokovne službe občine Domžale poslovali v soboto, 21. 4.1990 z uradnimi urami od 8. do 13. ure, namesto v ponedeljek, 30. 4. 1990.
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO
OBČINA DOMŽALE
PRIJAVNO ODJAVNA SLUŽBA IN
MATIČNI URAD
Volitve — vabila umrlim in preseljenim
Vsem občanom, ki so dobili vabila za volitve za odseljene in umrle svojce sporočamo, da je bilo pri ponovnem preverjanju volilnih imenikov ugotovljeno, da za storjene napake nista odgovorni zgoraj navedeni službi, ker je tu stanje tekoče vodeno.
V računalniškem izpisu volilnih imenikov so bili zajeti vsi polnoletni občani iz območja občine, brez ažuriranih sprememb. Vsled tega meni-
mo, da je potrebno najti krivca za storjene napake in zahtevati njegovo odgovornost.
Prijavno odjavna služba in Matični urad
gotovitev samostojne Slovenije kot suverene države. Imamo vrsto projektov, delo ekspertnih skupin z različnih področij, v katerih so konkretne rešitve, ki jih bomo predlagali DEMOS-u, nato pa skupščini, v zvezi s tem naj omenim tudi že pripravljen osnutek nove slovenske ustave. Narodno spravo želimo, zanjo si prizadevamo, ker menimo, da je predpogoj za kakršenkoli napredek v družbi, zahtevamo pa tudi dosledno uresničevanje človekovih pravic.
Matjaž Brojan, odg. urednik:
Socialna iztočnica je dana, upam le, da želja po oblasti ni močnejša od misli in skrbi za socialno varnost.
jure Rifelj (ZSMS — Liberalna stranka)
Naša stranka je nasprotnik vsake socialne države, ker le-ta ne pomeni drugega kot podporo lenobi oz. neinventivnosti. Razvija naj se svobodno podjetništvo, zbrana sredstva pa naj se ne usmerjajo v socialne programe, temveč v ustanovitev ri-zičnega sklada za podjetništvo. V skupščini naj bi odločali tudi nezaposleni, tisti, ki prejemajo podporo za nezaposlenost, naj bi opravljali lažja komunalna dela, vsak pa bi se moral zavedati, da dinar, ki ga poje, mora biti ustvarjen.
Smo pa za pomoč hendikepiranim, ki po naravi nimajo možnosti, da bi poskrbeli za svoje življenje ter za konkretne pomoči — vse družine z OD pod republiškim povprečjem naj bi dobile zastonj šolske potrebščine. Zagotovimo možnost pridobitve znanja, nato pa se naj vsak znajde po svojih sposobnostih.
Peter Primožič (SZDL — Socialistična zveza)
V občini je pomoč za tiste, ki jo potrebujejo, dolžnost tistih, ki jo lahko dajo. Družba mora poskrbeti za tiste, ki so izpadli iz »tekme«, pa naj bo to v obliki zavodov, kot naš INCE v Mengšu, je vzročni zavod ne le pri nas, temveč tudi za sosednje države, ali v obliki drugih institucij. Tako so pripravljeni projekti za zaposlovanje delovnih invalidov. Socialistična zveza bo na tem področju delala tudi vnaprej, le selekcija med sposobnimi in nesposobnimi bo morala biti strožja. Vendar za stare, za prizadete bo družba morala skrbeti, če hoče biti sodobna in socialna, da ne rečem socialistična, saj je skrb za lete dolžnost vseh civiliziranih družb.
Anton Tomažič
Tržno in podjetniško gospodarstvo osnova, ob njiju pa socialni programi, v katerih poudarjamo zlasti večjo socialno pomoč družini, ki pa ne sme obremeniti gospodarstva. Vanjo pa bi usmerili sredstva pomoči za nerazvite, ki se je izkazala kot neefikasna in jo predlagamo v prihodnje izključno na prostovoljnosti in sredstva, ki bi jih pridobili z radikalnim zmanjšanjem proračuna za vojsko.
Cveta Zalokar Oražem
V programu se zavzemamo za ukinitev lažne solidarnosti in za ureditev uravnotežene socialne politike — evropski standardi tudi na tem področju in
Evropa za socialo ne daje malo. Časi pred nami bodo kruti — revni bodo še revnejši in bogati še bogatejši.
Bogdan Osolin
Slovenski krščanski demokrati
Politika ni užitek, je delo kot vsako drugo. Mnogi si predstavljajo, da je politika le boj za oblast, pozabljajo pa, da je imeti oblast garanje, delo, žulji, če hočete, naporno delo. Če pa ima človek oblast, je pred njegovimi očmi drugi človek, bližnji in to je vodilo naše stranke.
Pri tem pa moramo vedeti, da ni dovolj, če je program napisan, vprašati se moramo, kdo ga bo uresničeval. Politik pa ni čudodelnik s čarobno palico, ki dela nemogoče stvari.
Ciril Smrkolj
Vsi slepomišite, pri tem pa pozabljate, da socialna kriza je že prisotna, na kar kažejo podatki, da smo v letu 1989 porabili v naši republiki 15 odstotkov manj konzumnega mleka in jogurta, 31 odstotkov manj otroške hrane, manj tudi sirov, vse to je kvalitetna prehrana najosnovnejša za preživetje. Veliko jih je že, ki imajo samo za mleko in kruh, kmetje pa ceneje ne moremo proizvajati v pogojih, kot so. Zato bo, kdor koli bo zmagal na volitvah, bo moral ustvariti pogoje za produktivnejše kmetovanje.
Jože Lenič
Zavzemamo se, da cene osnovnih življenskih artiklov ne bi določali administrativno, temveč na tržni osnovi, smo za socialne podpore tistim, ki jih potrebujejo, ne pa pocenitev artiklov za vse . . .
Iztok Kadunc Samostojna obrtniška stranka
Vsaj zaokrožimo omizje enkrat, potem se pa oglašajte ...
Posebnih socialnih programov nimamo, smo pa vsi za dobre usmeritve: šolani otroci, lepo zaposleni, ostareli v lepih domovih ... Vendar, od kod denar. Zato smo se mi striktno usmerili v proizvodnjo, ki jo je treba aktivirati, v ustvarjanje dohodka, ne pa skladov, s katerimi se dela ...
Jure Rifelj
Zavzemamo se, da se kmetom v hribovskih območjih omogoči dodatna zaposlitev na domu, za konstruktivne programe, ne pa za pretakanje socialnih pomoči.
Matjaž Brojan
Skrb za okolje je eno izmed najpomembnejših vprašanj, kaj o tem menite, kako bi po vaše po najdemokratičnejši poti prišli do občinskega odlagališča.
Igor Lipovšek (ZKS — stranka družbene prenove)
Plača naj tisti, ki onesnažuje. Smetišče rabimo, okolje, ki ga dobi in bo za to manj kulturno in manj prijazno, naj za to dobi »odškodnino«. Večji problem vidim, ker ne vemo, kaj vse se na smetišča vozi...
Maksimiljan Jeran
V občini je ta skrb v ospredju, imamo programe za zbiranje in predelovanje smeti na višjem nivoju — kompostarna. Izkazalo pa se je, da je občina sama
ekonomsko nezadostna za sodobne tehnološke rešitve, zato bi se morala povezovati, teh povezav pa hi bilo mogoče vzpostaviti niti s sosednjo niti z drugimi občinami v regiji. Tudi demokratična pot do občinskega odlagališča je težka.
Bogdan Osolin
Sprašujem se, če se moramo politiki spoznati na vse, menim, da je naša dolžnost prisluhniti ljudem in skupaj z njimi poiskati rešitve.
Jože Lenič
Pot do odlagališča je zanesljivo težka, moramo pa se obrniti na tiste, ki smeti proizvajajo in jih stimulirati, da bodo manj plačali, če bodo proizvajali manj smeti. Zavzemamo se za moderno odlagališče doseženo vsaj z minimalnim konsenzom, za odpravo črnih odlagališč, za ustrezne globe, doslednejše infekcije, uvedbo eko politike in bolj organizirano mrežo zbirnih centro različnih odpadkov.
Ciril Smrkolj
Bodite tudi na tem področju racionalni kot smo kmetje. Kje imamo specialne zabojnike, sortiranje odpadkov, zmanjšanje vseh nepotrebnih odpadkov, predelavo in reciklažo uporabnih odpadkov in nato res minimalna odlagališča.
Stane Hočevar
To so parcialne zadeve, bistven je razvojni globalni koncept družbe, koncept izobraževanja ljudi, ki jih je oblast 45 let odvajala misliti s svojo glavo. Ljudje moramo v prvi vrsti poskrbeti vsak zase, tisti, ki to ne more, naj zanj skrbi občina. Več poudarka vzgoji za varstvo okolja, predelavi koristnih odpadkov. Kar se tiče socialnih programov: revščina in neumnost sta sestri in če Slovenci nebi bili neumni, ne bi bili reveži.. .
Ervin A. Schvvartzbartl
Tudi to področje rešujmo skozi interes, to je po mojem mnenju najbolj demokratična pot. Cena in strošek sta kriterij ločitve nepotrebnega od potrebnega. Veliko »smeti« z najrazličnejših področij — izobraževanja, gospodarstva kulture pa tudi odpadkov bi rešili, če bi jih ločili po ideji najuspešnejšega. Interes bo našel nekoga, ki bo voljan sprejeti čisto določene odpadke.
Jože Lenič
Po moje ne gre le za globalno. V občinski skupščini ne bo mogoče globalno razpravljati, to bo sicer lepo poslušati, vendar bo totalno neproduktivno. Rad bi videl druge programe, jih primerjal. . .
Anton Tomažič
Ob mizi nismo enakopravni partnerji, 3 stranke med nami so ves čas v skupščini, imajo ogromno informacij, profesionalne kadre, ostali smo amaterji, ki se voluntaristično trudimo, da bi večstrankarsko življenje vpeljali tudi v občini.
Bogdan Osolin
Programov nimam, imam svoje znanje, znam misliti s svojo glavo. Me pa zanima, koliko časa in koliko denarja ste porabili za programe. Sam sem dopoldne v službi, popoldne vzgajam otroke, gradil sem hišo .. .
Maksimiljan Jeran
Ne glede na to, da v skupščini še ne sodelujete, v občini živite in se s politiko želite ukvarjati v njej in občino spreminjati. Zato govorimo o naših problemih, pogovarjajmo se preprosto, tudi brez podatkov o tem kje smo, kam gremo in kje so perspektive razvoja občine.
Jure Rifelj
Program smo pripravili študentje ob rednem študiju.
Anton Tomažič
Ne kritiziramo vaših programov, poudarjamo le, da smo v neenakopravnem položaju: nimamo administracije, ne prostorov, nimamo nič.
Anton stibrič
Malce smo skrenili s teme: s smeti smo prešli na delovanje
strank. Sam bi se vrnil k temi: odlagališče je problem celotne občine, je problem vsake stranke, vendar nadstrankarski, saj ga bomo morali rešiti skupaj in v skupščini sprejeti najugodnejšo rešitev.
iztok Kadunc
Več skrbi kulturi odlaganja, vzgoji za varstvo okolja, pa tudi boljšim tehničnim rešitvam in povezovanju med občinami pri reševanju problemov.
Peter Primožič
Na žalost je to lahko samo želja, dosedanje izkušnje so grenke. Ravnanje z odpadki, ki v industrijski družbi so in bodo, mora biti bolj racionalno, bolj strokovno. V tej smeri smo delali, imamo projekte za kompo-starno, plačano študijo za regijsko reševanje, vrsto prizadevanj za skupne akcije, vendar doslej brez pravega uspeha.
Matjaž Brojan
Vesel sem tolerantnosti, kulture medstrankarskega sporazumevanja, pa me vendar zanima, kaj menite o programih, ki bi oz. smo jih v našem glasilu strnili pod naslovom Neznosna lahkost obljubljanja.
Ervin A. Schvvartzbartl
Politika se bo »zaključila«, konec bo evforije razgovarja-nja, nategovanja, kandidiranja, volitev, ostalo bo gospodarstvo, ubogo in revno, v dolgovih in ljudje, katerih interesi so pomembni in bodo osnova za naše delo. Smo za tržno gospodarstvo, za katerega so zainteresirani predvsem gospodarstveniki, in če k temu primaknemo še element cene in stroška, hitro najdemo optimalnega rešitelja. Potreben bo strpni dialog, v katerem se najbrž politiki ne smemo veliko ukvarjati z vsakovrstnimi problemi, temveč jih predajati tistim, ki so zato poklicani in strokovno usposobljeni.
Iztok Kadunc
Vendar skrbeti, da se uresničijo in to odgovorno ...
Ciril Smrkolj
Mi ničesar ne obljubljamo, ker obljubam ne verjamemo, imamo le zahteve, ki jih bomo po volitvah uresničili.
Jože Lenič
Strinjam se, da se bo sistem spremenil, vse drugo pa bo ostalo, lahko pa se zgodi, da tisti, ki na volitvah zmaga, kaj kmalu klavrno zapusti mesto oblasti, saj bodo ljudje kmalu spoznali, da vse evforične obljube niso bile tisto, kar so pričakovali. Naš program je s pametno ekipo uresničljiv!
Peter Primožič
Priznali ali ne, naša občina v republiki in državi prednjači in želimo, da ta razvoj zadržimo. Globalni vpliv na gospodarstvo bomo morali zagotavljati v republiški skupščini, v občini vse ostalo. Poudarjam: vse kar smo mi, rodovi pred nami, pa tudi v zadnjem času, tako kritizirane stranke ustvarili, moramo obdržati in na tem graditi tudi v prihodnje.
Anton Tomažič
Po volitvah se bomo morali pogovoriti, najbrž bodo potrebne koalicije — upam, da bodo konstruktivne in da se bomo ne glede na morebitne nesporazume na republiški ravni, pametno dogovorili. Glede javne uprave smo svoje mnenje že povedali, pri sestavi IS zagovarjamo kontinuiteto, v okviru katere naj bi dobri delavci ostali.
Maksimiljan jeran
V našem programu ne obljubljamo veliko, gradimo na doseženem in predlagamo, da kvantiteto zamenja kvaliteta, ki se tudi na naše pobude že kaže na umirjenejši stanovanjski gradnji. Želel bi opozoriti le še na to, da če občine ne bi bila odprta, ne bi prihajali novi ljudje, novi kadri z novimi idejami, tudi ljudje s sredstvi in verjetno tudi občine ne bi bila taka, kot je.
Cveta Zalokar-Oražem
Današnji razgovor je zanesljivo dobra podlaga za nadaljnje
Naj bo naša občina čistejša in lepša
Socialistična zveza Domžale tudi letos vabi vse občane, da se vključijo v splošno čistilno akcijo v mesecu aprilu v dneh od 14. do 21. aprila.
Na sedežih KS se bomo zbrali v petek, 20. aprila popoldan in (ali) v soboto, 21. aprila
dopoldan in se temeljito lotili naših naselij, ulic, stanovanjskih sosesk, zelenic, brežin, vodotokov in okolice ter pospravili vsaj del odpadkov in smeti, ki jih sami puščamo vsepovsod.
V volilnih programih je mnogo velikih besed o skrbi za okolje, dokažimo, da smo pripravljeni tudi zares kaj storiti za naš lepši in prijetnejši življenjski prostor.
Volilni čas je pravšnji za to!
skupno delo in optimizem, ki je v teh časih, ko so ljudje zbegani in zmedeni, dobrodošel.
V skupščinah žensk skoraj ne bo, rada pa bi vendarle opozorila na problem dispanzerja za ženske, kjer so razmere nemogoče. Predlagam, da je njegova ureditev, ki ne bo zahtevala veliko sredstev, ena izmed naših nalog.
Iztok Kadunc
Rekel bi, da je občina Domžale resnično odprta, produkt te odprtosti sem tudi sam. Opozoril bi le na nerazhajanja prostorske dokumentacije Obrtno industrijske cone Trzin in prakse ter na visok prispevek za telefon, ki je v vaši občini skoraj 3 krat večji kot drugod.
Stane Hočevar
Govoril sem širše, ker nisem iz vaše občine, ponovno pa bi opozoril, da bo davčne obremenitve potrebno zmanjšati in to bo moralo biti stališče vseh strank. Država ne sme pobrati davka, še preden s svojim proizvodom ustvariš dobiček, ker tega potem sploh ni. Če hočemo v Evropo, bo to s pametnim gospodarjenjem, v katerem bo vsak vedel, koliko ga delo stane in koliko mu bo država pobrala.
Ciril Smrkolj
Z današnjo mirnostjo nisem zadovoljen, ker sem se z njo že srečeval v zboru združenega dela. To ne vodi v kvaliteto, v skupščini mora biti konfrontacija mnenj, ne sme biti le prevzemanje odločitev po poti, no dobro, pa bodite za, kar se je večkrat delalo v republiški skupščini.
Ervin A. Schvvartzbartl
Graditi je potrebno dalje, izvajati kontrolo, zagotoviti motivacijo za uspešne. Tu omenjam »stranko« tov. Brojana, ki ima z revno administracijo dober program. Če bi vsi s tako admini-. stracijo vnovčevali in uveljavljali take dobre ideje in bi nas kontroliralo tako številno občinstvo, kot so bralci Občinskega poročevalca, bi marsikdaj in marsikje dosegli več kot smo.
Anton Preska r (IS SO Domžale)
Ni načrtov ža podiranje, so načrti za sanacijo, glede telefonov pa samo: leta 1985 smo jih imeli 3500, konec leta jih bo 8500 predvsem po zaslugi ljudi, ki so zaupali in bodo v pogodbah določenih rokih telefone tudi dobili.
Maksimiljan jeran
Rad bi opozoril na krajevne skupnosti in vsem strankam priporočil, da v njih delajo, saj smo prav s krajani, z njihovimi iniciativami in aktivizmom dosegli sedanji razvoj.
Obenem pa bi vse povabil, da skupaj izpeljemo letošnjo akcijo za čistejše okolje, naj bo to naš prvi korak v bodoče sodelovanje.
Jože Lenič
Prepričan sem, da bomo v KS, če bo treba, delali vsi, obenem pa še naša konkretna pobuda; za razliko od drugih, se mi zavzemamo za dvodomno republiško skupščino: zbor združenega dela in družbenopolitični zbor, predlagamo, da naši poslanci to pobudo prenesejo v republiško skupščino.
Ciril Smrkolj
Predlagam, da se na zadnjem zasedanju naše skupščine da informacija o nacionaliziranem in arondiranem zemljišču.
Bogdan Osolin
V stranki poudarjamo kulturni nivo in dialoškost same demokracije. Pa še to: 45 let smo živeli v enostrankarskem sistemu, če sem malo pesimističen, morda se bomo naslednjih 45 let učili demokracije ...
Maksimiljan jeran
Potem bo pa tudi ta sistem slab, če se bomo morali 45 let učiti...
Cveta Zalokar-Oražem
Na listah vseh naših strank so izredno sposobni, kvalitetni izobraženi ljudje, ki nas bodo lahko potegnili iz krize. Upam, da bomo igrali karte na mizi, doslej smo jih pod mizo in da odslej ne bo diktature druge stranke, saj bo to največja tragedija za ta narod. Opozorila bi še na zelo majhno prisotnost žensk na listah, izvoljenih bo verjetno še manj in treba bo razmisliti, če ni s politiko nekaj narobe, če ženske nočejo delati v njej.
Bogdan Osolin
45 let, ki sem jih omenjal, ne smete jemati dobesedno, želel sem le plastično metaforično povedati, kako težavno delo je pred nami. Pa še konkretno vprašanje: bomo res dvorano glasbene šole jeseni podrli.
Anton Tomažič
Predlagamo, da skupaj pripravimo razstavo ali nekaj podobnega o strankarskem življenju v naši občini. Zgodovina le-tega je bogata in prepričan sem, da se iz nje lahko marsikaj naučimo.
Igor Mlakar
Govorim v imenu Samostojnih svobodnih sindikatov, ki so v naši občini že dalj časa približani delovnemu človeku, njegovim problemom v podjetju in reševanju teh. To je tisto, kar se bo moral novi parlament šele naučiti, v njem pa bomo tudi mi, zlasti povsod tedaj, ko se bo v njem odločalo o človeku in njegovem ekonomskem in socialnem položaju.
Iztok Kadunc
Delalo se bo, trdo delalo, treba bo uveljaviti odgovornost za izrečeno, narejeno in nenareje-no. Nisem za diktaturo, vendar sem za diktaturo dobrega dela in pametnega odločanja.
Matjaž vovk
V strankah se združujejo ljudje z različnimi prepričanji, če se tega bojimo, potem je vseeno, če tudi v prihodnje ostanemo brez strank v okviru SZDL. Namreč kljub poudarjanju kulture dialoga, predvolilni boji na zahodu kažejo, da brez nizkih udarcev na obeh straneh ne bo šlo.
Matjaž Brojan
Pri koncu smo, zaključil bi z besedami nekaterih sogovornikov: Smo za demokratičen, vendar vroč delovni tonus med nami, za vladavino dela in odgovornosti in za kulturo dialoga. Vesel sem, da smo to našo zmožnost v današnjem pogovora skupno dokazaii.
Ob opozorilni stavki zdravstvenih delavcev:
Zdravstvu in delavcem v njem — ustrezne pogoje!
Tudi zdravstveni delavci Zdravstvenega doma Domžale so se v četrtek, 5. aprila od 9. do 10. ure priključili splošni opozorilni stavki zdravstvenih delavcev Slovenije. V tem času so bili vsi zdravstveni delavci Zdravstvenega doma na zboru delavcev. Stavke se niso udeležili samo zdravniki v urgentni ambulanti, zaradi tega, da bi lahko posredovali, če bi prišlo do kakšnega nujnega zdravstvenega primera.
Na omenjenem zboru so zdravstveni delavci Domžal podprli vse predloge oz. zahteve republiškega odbora sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Omenjeni republiški odbor zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je sprejel naslednje ugotovitve in sklepe.
1. Vsa zagotovila, pisna in ustna, ki jih je stavkovni odbor prejel po napovedi stavke z dne 28. junija 1989, ne zagotavljajo ne v materialnem ne v sistemskem smislu trajnih rešitev, kako iz krize v zdravstvu in socialnem skrbstvu, zato Skupščini R Slovenije predlagamo, da takoj oz. najkasneje do 28. marca 1990 določi naloge, roke in nosilce za uresničitev stavkovnih zahtev.
2. Skupščina R Slovenije oz. njen Izvršni svet mora zagotoviti poseben račun znotraj proračuna za zbiranje sredstev za zdravstveno zavarovanje, ki jih plačujejo delavci iz brutto OD in organizacije iz dohodka.
3. Skupščine R Slovenije naj sproži postopek za ugotavljanje odgovornosti Izvršnega sveta R Slovenije oz. njenega Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo, bivše Zdravstvene
publiške uprave za zdravstvo in ga zaključi najkasneje do 28. marca 1990, vključno z novim odpoklicem.
5. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije se pridružuje pobudi Zveze zdravniških društev Slovenije, da se ob praznovanju svetovnega dneva zdravja organizira shod delavcev zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Zdravstveni delavci Domžal so ob tej priložnosti opozorili na prostorsko problematiko v zdravstvenem domu Domžale. Delovni pogoji so neprimerni za nemoteno opravljanje zdravstvenega varstva. Problemi se kažejo predvsem v fizioterapiji (občinski sanitarni inšpektor je že predlagal, da se omejeni prostori zaprejo zaradi neustreznih higienskih razmer).
V ginekološki ambulanti so sedanji prostori premajhni, prav tako so čakalnice ginekologije neprimerne,
Zbrani zdravstveni delavci ob opozorilni stavki v Zdravstvenem domu Domžale...
skupnosti Slovenije in bivše Skupnosti socialnega skrbstva, saj so dopustili, da je prišlo do sedanjih razmer, ki ogrožajo zdravje slovenskega naroda. Institucije sistema niso pravočasno in učinkovito ukrepale v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi.
4. Skupščini R Slovenije predlagamo naj sproži tudi postopek ugotavljanja osebne odgovornosti dr. Drinka Leskovška, predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo Slovenije, mag. Henrika Pušnika, bivšega predsednika Skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije in sedaj predsednika Odbora za uresničevanje programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji ter dr. Martina Totha, namestnika direktorice Re-
saj se nahajajo v prehodih Zdravstvenega doma. Nevzdržni so tudi prostorski pogoji zobozdravstva. Da bi lahko normalno opravljali zdravstvene storitve za občane Domžal pa bi nujno potrebovali določene aparature (centralni sterili-zator, ultrazvok za potrebe ginekologije in pediatrije in rentgen). Menimo tudi in dajemo s tem pobudo, da prispevna stopnja za zdravstvo ostane ista, se pravi, da naj se ne bi zniževala in bi s tem dobili vsaj del prepotrebnih sredstev za nemoteno opravljanje potreb zdravstvenega varstva v Domžalah. Ob izvedbi opozorilne stavke nam je vseskozi stal ob strani občinski sindikat s predsednikom Igorjem Mlakarjem in bi se mu za njegovo pomoč zahvalili. MIK
Rezultati so več kot obljube...
(razgovor s Petrom Primožičem, predsednikom naše skupščine)
»Posameznika ali kolektiv lahko najbolj objektivno ocenjujemo po delu in rezultatih dela. Menim, da to merilo lahko velja tudi za skupščino občine in njene organe«, pravi moj sogovornik Peter Primožič, predsednik Skupščine občine Domžale, ki je štiri leta vodil našo skupščino, ko ga povprašam, kako bi ocenil delo lete.
»V kolikor priznamo primerjalno metodo in naše dosežke primerjamo z drugimi, potem bo ocena dobra, celo zelo dobra. Tako našo občino in delo njenih organov ocenjujejo v Sloveniji in Jugoslaviji. To so glasno povedali tudi predstavniki tujih držav, ki so obiskali našo občino. Veseli me, da je občina obdržala prednost na določenih področjih, ki jo je ustvarila v preteklem obdobju, tudi v zadnjem štiriletnem obdobju in to prednost celo razširila na nekatera nova področja.
Področij dela skupščine je veliko, saj zajemajo vse delo in življenje v naši občini, bi jih našteli in ob tem izpostavili najpomembnejše dosežke?
Ker je področij veliko, naj jih opredelim v telegrafskem stilu:
— družbeno gospodarstvo brez težjih pretresov,
— razvoj obrti in zasebnega podjetništva,
— koncept in izgradnja obrtne industrijske cone v Trzinu,
— povečanje proizvodnje hrane zlasti v zasebnem kmetijstvu,
— melioracije močvirnih zemljišč ob Rači in Radomlji,
— oskrba prebivalstva z- vodo iz javnih vodovodov in vse-širša mreža kanalizacije,
— uspešno obratovanje centralne čistilne naprave in njena širitev ter skorajšnja navezava odpadnih vod Prašičereje Ihan na to čistilno napravo,
— potrojitev števila telefonskih priključkov z novo digitalno telefonsko centralo (prva v Jugoslaviji),
— navezava Domžal na plinsko omrežje,
— sodobna osnovnošolska mreža z novimi objekti in opremo kot rezultat samoprispevka,
— učinkovita organiziranost izobraževanja preko poslovne
skupnosti osnovnih šol, kar se je odrazilo tudi v gmotnem položaju zaposlenih v tej dejavnosti,
— ustrezna razvitost drugih družbenih dejavnosti (zdravstvo, domovi počitka, počitniški dom za mladino na Krku itd.),
— izgradnja številnih mrliških vežic in širitev nekaterih pokopališč,
— rekonstrukcija številnih cest, čemur so dali nov polet krajevni samoprispevki v zadnjih dveh letih,
— novi materialni pogoji za kulturo in telesno kulturo (ki-nodvorana, matična knjižnica, kulturna dvorana v Mengšu, likovno razstavišče ipd.),
— ustvarjeni pogoji za vlaganje iz tujih virov (teniška dvorana v Mengšu, večnamenski prireditveni center v športnem parku v Domžalah),
— organizacijski dosežki na kulturnem in športnem področju, ker se naša občina vse bolj uveljavlja (prireditve na republiškem in zveznem nivoju),
— pestrost in širina na področju   kulture,   telesne in
tehnične kulture ter vrhunski dosežki na teh področjih, ki so vse pogostejši.
SEVEDA SO TO DOSEŽKI VSEH OBČANOV IN INSTITUCIJ V OBČINI, VENDAR JE SKUPŠČINA NEPOSREDNO ALI PREKO SVOJIH ORGANOV ZAGOTAVLJALA POGOJE, VZPODBUJALA IN TUDI NEPOSREDNO VODILA ŠTEVILNE AKTIVNOSTI.
Večkrat so bila postavljena vprašanja v zvezi z objekti, katerih izgradnja je bila predvidena v programu neizglasovane-ga občinskega samoprispevka?
Res je, da sta od večjih nalog ostali nerealizirani dve: izgradnja družbenih objektov, ki je izpadla zaradi neizglasova-nega samoprispevka in sanacija stavbe GLASBENE ŠOLE v Domžalah.
Za prvo bi rekel, da se zavzemam, da bodoča Skupščina občine določi vir sredstev, s katerimi se bo poravnal »dolg« neizglasovanega samoprispevka.
Glede stavbe Glasbene šole pa, da gre za zahtevno nalog, ker je stavba spomeniško zaščitena. Pri iskanju najustreznejših rešitev smo naleteli na tri različne predloge, ki so jih posredovali Biro Karlovšek, Zavod za raziskavo materiala Ljubljana in pa Univerza v Mariboru — Visoka tehniška šola. S soočenjem je bilo treba najti najustreznejšo strokovno rešitev, pridobiti tehnično dokumentacijo. Trenutno se zbirajo ponudbe izvajalcev, finančna sredstva za izvedbo glavne faze sanacije pa so zagotovljene še v letošnjem letu.
Izglasovani krajevni samoprispevki že dajejo prve rezultate, ki se kažejo v več kot 10 km novih asfaltiranih cestah ter izgradnji drugih komunalnih objektov. Bo šlo tako tudi naprej?
Ponovno se je dokazalo, da smo v občini ob skupni nalogi sposobni uresničiti dogovorje-
no, saj so programi večine krajevnih samoprispevkov preseženi. Z njimi smo posegli skoraj v sleherno KS, pri tem pa se komunalno urejujejo tudi KS, v katerih samoprispevki sicer niso uspeli, pa krajani na druge načine zbirajo sredstva, v uresničevanje različnih programov pa smo pritegnili tudi znaten delež republiških sredstev.
Vaša ocena dela skupščine!
Pri vsem je skupščina zagotavljala, da je bilo gospodarstvo občine manj obremenjeno kot v sosednjih ali podobnih občinah. Iz tega zaključujem, da smo razmeroma učinkovito delovali. Tu želim poudariti predvsem delo Izvršnega sveta, ki je bil v številnih primerih snovalec, usklajevalec pa tudi izvajalec.
Pred nami je drugačna vloga posameznih zborov!
Pri delovanju skupščine so vsi trije zbori zasedali praviloma ločeno, s čimer naj bi bila poudarjena samostojnost zborov. Seje so bile pogoste — 46 zasedanj — ali skoraj na en mesec. Skupščina je morala zaradi dosedanje ustavnopravne zasnove odločati tudi o manj pomembnih zadevah, kar je delo zborov obremenjevalo. Političnim odločitvam, ki s bile razmeroma redke, je dajal usmeritve družbenopolitični zbor.
Tudi v prihodnjem obdobju bo ohranjena taka vloga tega zbora oz. se bo še povečala, saj je ta zbor po svoji pristojnosti enakopraven drugima zboroma, kar dosedanji ni bil.
Lahko pričakujemo, da bo nova skupščina bolj razgibana?
Pričakujem da se bodo stališča v prihodnji skupščini bolj polarizirala, kar naj bi prispevalo k globlji in bolj vsestranski razpravi in s tem k sprejemu še boljših odločitev. Seveda pa obstaja tudi možnost medsebojne blokade zaradi delitve po strankah.
Bo drugačna tudi vloga predsedstva skupščine?
Naloga prihodnjega predsedstva bo težja kot do sedaj. Ne dvomim pa, da bo na zborih skupščine prevladovalo hotenje, ki je bilo prisotno tudi pri dosedanji skupščini: da se razvoj občine uspešno nadaljuje, da se zadržijo in razvijejo prednosti, ki jih občina ima.
Pričakujem pa, da bo skupščina v prihodnjem sklicu uspešno opravljala vlogo najvišjega predstavniškega in oblastnega organa občine in da bo zagotavljala pogoje za delo in sožitje občanov.
G. N.
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
SOCIALISTIČNA ZVEZA DOMŽALE
PREDLOG LISTE KANDIDATOV SOCIALISTIČNE ZVEZE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Volilna enota št. 1 (zahod)
1. PETER PRIMOŽIČ, Domžale
2. ANTON PRESKAR, Domžale
3. TONE JEROVŠEK, Trzin
4. ANDREJA JARC-POGAČNIK, Domžale
5. FRANC ZABRET, Mengeš
6. BORIS ŠALEJ, Ihan
7. JANKO KRAU, Domžale
8. MITJA ŠIRCEU, Domžale
9. MARGARETA STIFTAR, Mengeš
10. FRANC MUŠIČ, Trzin
11. CVETKA VLAJ, Domžale
12. STANE GOLOB, Mengeš
13. ANTON GOSAR-M ARKO, Domžale
14. JOŽE KOSMAČ, Trzin
15. MARJAN GOLOB, Mengeš
Volilna enota št. 2 (vzhod)
1. MAKS JERAN, Dob
2. JERNEJ LENIČ, Vir
3. EMA ŠKERJANC OGOREVC, Radomlje
4. MARJAN GORZA, Radomlje
5. DANICA AVBELJ, Krašnja
6. ALEKSANDER RIHTAR, Dob
7. MARJAN MERKUŽIČ, Krtina
8. STANISLAV LEBAR, Moravče
9. JOŽE KOPUŠAR, Vir
10. RAJ KO HAFNER, Radomlje
11. AMANDA GRČAR, Preserje
12. SIMON ČEBELA, Dešen
Glasujte za ljudi, kijih poznate in jim lahko zaupate, ker so že doslej gradili našo občino!
•••••
Ne živimo od komunizma socializma kapitalizma ali demokracije! Živimo od tistega, kar ustvarimo!
Varstvo okolja z razvojem -da
Varstvo okolja z zapiranjem tovarn, elektrarn ali prepovedmi — ne!
Zakaj pa ne za SZDL?
Oprostite,SZDL ni več!
Zadnja izmed družbenopolitičnih organizacij iz obdobja enostrankarskega sistema se je spremenila v stranko — Socialistično zvezo ali Zvezo socialistov.
Taktično ta poteza v tem trenutku najbrž ni bila posrečena, ko je socializem (oz. tisto čemur smo rekli socializem) tako diskreditiran v Vzhodni Evropi in tudi pri nas. Ta pojem v našem imenu je slaba popotnica za volitve.
Toda ideji socializma še vedno priznavamo veljavo, ker socialistična misel in praksa v razviti Evropi kaže vse kaj drugega, kar pod tem pojmom običajno razumemo v našem prostoru. Temeljna vrednota socialistične družbe je pravičnost pri možnostih za ustvarjanje in razdeljevanje materialnih in duhovnih dobrin. To je družba, ki naj državljanom omogoči materialno in duhovno bogato življenje, osebno blaginjo in socialno varnost. V drugih točkah se naš program ne razlikuje bistveno od programov drugih strank.
Vsi se zavzemamo za gospodarsko, politično in osebno svobodo, za pravno in socialno državo, za parlamentarno demokracijo, slovensko suverenost itd...
Razlike so v odtenkih, morda je le odnos naših strank do preteklosti in Jugoslavije manj nestrpen, kot npr. strank Demosa.
Jer res najpomembnejše, da pade ta »komunistični« režim? Pa saj vendar tega režima ni več, slovenska pomlad je že prinesla globoke pozitivne spremembe v političnem sistemu s spremembami ustave, Zakonom o političnem združevanju in volilnim zakonom. To se je zgodilo v času »monopolnega« položaja ZK in SZDL v družbi, pred volitvami, torej v času, ko še ni bila na oblasti opozicija. Najbrž se bo to zgodilo, če bodo ljudje glasovali PROTI vsemu dosedanjemu in ob tem ne vedeli ZA kaj so glasovali. Razumno bi bilo pred odločitvijo komu bomo dali svoj glas, temeljito in realno razmisliti v današnjem družbenem trenutku.
Je res treba začeti vse znova, pospraviti z vsemi, ki so doslej kakorkoli dišali po oblasti in prepustili usodo v roke novim ljudem, ki jih ne poznamo ali le redke med njimi, obljubljajo pa veliko. Obljub (večkrat neizpolnjenih), pa smo vendarle že vajeni.
Kod pa so bili res nosilci aktivnosti v občini, krajevni skupnosti, organizacijah in drušvih. So bili to sami »rdeči hudiči«, ki naj bi se grebli samo za oblast in osebne koristi? Kdor misli tai<o, gotovo dela krivico svojim soobčanom in sokrajanom, mnogim, ki so vlekli naš voz po težkih poteh, drugi pa so stali ob strani in se cinično posmehovali. Tak občutek ni tuj prene-katerim funkcionarjem v občini in zlasti v krajevni skupnosti.
Dosedanji opazovalci pa se sedaj pojavljajo pretežno v vrstah Demosa in so najbolj nestrpni do vsega, kar je bilo v družbi kljub težavam nesporno doseženega. Človek se vpraša, zakaj se tako silovito prizadevajo za strankarsko polarizacijo malega slovenskega naroda, kot bi ga želeli razdeliti, razčetveriti... Ali gre za znano zgodovinsko preizkušeno metodo deli in vladaj?
SZDL je bila vedno povezujoča sila in ljudi nikoli ni delila. Danes se kot stranka socialistov navezuje na dvestoletno tradicijo evropskega socialističnega gibanja in na današnjo politiko socialistov v najuspešnejših evropskih državah (Francija, Italija, Španija, Nemčija, Švedska, Avstrija itd ...).
Ob tem gradi na pozitivnih izkušnjah in rezultatih iz časa, ko je predstavljala najbolj pluralno, najbolj odprto družbenopolitično organizacijo, h kateri se je prištevala večina državljanov Slovenije, ne glede na svetovnonazorsko opredelitev in politična stališča. Vedno smo se ukvarjali z življenjskimi vprašanji in ob kar največji udeležbi občanov (vseh, ki so to želeli), začenši v krajevni skupnosti, težili k iskanju sinteze k skupnim rešitvam. Za takšno skupno tvorno reševanje se zavzemamo tudi v današnjih pogojih uveljavljanja večstrankarskega sistema, slovenski narod bo v preizkušnjah, ki ga čakajo, še kako potreboval notranje sožitje. _
Če ste v dvomih ali bi glasovali za Socialistično zvezo, ker vam socializem oz. družba, ki smo jo tako preimenovali, ni izpolnila pričakovanj, vam želimo povedati, da je naš cilj v občini graditi na doseženem. Tega ni malo, zato ni razlogov za apatičnost niti za samozadovoljstvo.
Socialistična zveza Domžale vam na svojih listah predlaga ljudi, ki jih poznate, za katere veste, kaj so že naredili ali si vsaj prizadevali storiti.
Politiko pa vendar vodijo ljudje takšni in drugačni, s kvalitetami in napakami. Toda kmet zaradi nekaj gnilih sadov ne zavrže celotnega pridelka. To naj vam bo vodilo pri odločitvi za oddajo vašega glasu.
M.Jeran
Socialistična zveza Slovenije Občinska konferenca Domžale
J
I Skupščina občinske I organizacije sindikata
I V DOMŽALSKEM I SINDIKATU
1
MARSIKAJ ZMOREJO IN ZNAJO
1
§ V petek, 30. marca 1990 je bi-I la v znani restavraciji »Slamnik« ^ v Domžalah redna skupščina ob-^ činske organizacije sindikata, na §5 kateri so delegati sprejemali po-^ ročilo o delu občinskega sveta ^ ZSS in njegovih organov za obli dobje 1986—1990, program, do-^ kumente o finančnem poslovanju ^ in izvolili novo občinsko sindikal-% no vodstvo.
I
!
Za
samostojen,
neodvisen
sindikat
Prodornejši in učinkovitejši
Po izvolitvi organov skupščine, je dosedanji predsednik Franc Gnido-vec zbranim delegatom uvodoma predstavil glavne značilnosti preteklega mandatnega obdobja. Značilnost preteklega obdobja je, da je bilo to obdobje eno najtežjih za delavce in sindikat. Prišlo je do viška večletne ekonomske, socialne in politične krize, ki je še posebej vplivala na delavce. Pokazala se je v izrazito visoki rasti inflacije in življenjskih stroškov, v stagnaciji v proizvodnji, v upadanju naložb in realnih dohodkov, v vse večjem siromašenju delavcev, v neenotnosti v vodstvih in najvišjih organih države, v stalnem zaostrovanju mednacionalnih odnosov, tavanjih in zmedenosti v akciji subjektivnih sil in v nezadovlji-vi pripravljenosti in odločnosti za enoten pristop k odpravljanju vzrokov krize.
Zaradi tega so delavci z raznimi oblikami izražali svoja nezadovoljstva. Zahtevali so hitrejše spremembe v družbi, boljše življenje in učinkovitejši sindikat.
Občinski svet ZSS Domžale se je po ocenah posameznikov in organizacij ZSS uspešno odzival na izpostavljene probleme in zahteve. Bil je eden od prvih v Sloveniji, ki je z ločitvijo organizacije in organov od državnih in vodstvenih struktur pri uveljavljanju zahtev dokazoval samostojnost in neodvisnost sindikalnega delovanja v konkretni praksi.
v vseh konfliktih med delom in kapitalom je stopil na stran delavcev in z načinom delovanja uspešno opravljal vlogo usmerjevalca načina razreševanja problemov, kakor tudi vlogo pogajalca.
Z medsebojno povezanost-
jo, vztrajanjem in prepričavanjem je bil v občini uvelje-vl jen najnižji osebni dohodek. Sindikalna aktivnost za uveljavitev najnižjega osebnega dohodka je dobila podporo v zboru združenega dela in vodstvih podjetij.
Uveljavljen je bil demokratičen postopek predlaganja, kandidiranja in volitev kandidatov za predsednike organov ZSS in sindikatov dejavnosti na vseh nivojih organiziranosti.
Razvili so nove oblike in s tem poskrbeli za javnost dela občinskega sindikata. Na ta način so postali prodornejši.
S sprotnim odzivanjem na probleme posameznih članov oz. določenih skupin članov so dokazali, da je sindikat organizacija, v katero delavec — član sindikata lahko zaupa.
Z interesno jn prožnejšo organiziranostjo so postali učinkovitejši.
To je le nekaj bistvenih poudarkov delovanja Občinskega sveta ZSS in njegovih organov v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju.
Ob sprejemu poročila ni bilo zadreg, saj iz dosedanjega dela občinskega sveta ZSS izhaja, da sindikat v Domžalah marsikaj ZMORE in ZNA.
Zame gre, za moje delo, znanje in pravičnost
Ambicije in cilj programa občinskega sindikata je, da združi in poveže v občinsko organizacijo največ članstva, da to članstvo v tem programu in organizaciji vidi možnost za uresničevanje svojih posamičnih gmotnih, ekonomskih in socialnih interesov in pravic, da vidi priložnost za svoje ideje, znanje, ustvarjanje in svoje potrjevanje in ki bo pripravljeno sprejeti in uresničevati ta program in pravila igre.
S tem uvodom je dosedanji sekretar OS ZSS Igor Mlakar začel predstavitev temeljnih nalog občinskega sindikata za prihodnje štiriletno obdobje.
V nadaljevanju je poudaril, da program temelji na rezultatih dosedanjega delovanja in na zahtevah članstva glede življenjskih in delovnih razmer ter social-no-ekonomskega položaja, na dejstvu da tržno gospo-
Delovno predsedstvo na skupščini občinske sindikalne organizacije v domžalskem domu.
darjenje ne pomeni zmanjševanje že pridobljenih pravic delavcev, na odločitvi, da bomo za pošteno delo zahtevali pošteno plačilo, s katerim bo možno živeti človeka vredno življenje in na odločitvi, da ima vsak posameznik pravico izražati svoje mnenje iz zastopati stališča, ki so rezultat skupne volje, ne da bi bil za to kaznovan.
V temeljnih nalogah občinske organizacije so konkretizirani cilji in določene prednostne naloge, ki jih bo občinski svet ZSS z organi in organizacijami uresničeval v letošnjem in naslednjih letih. Poudarki so predvsem naslednji:
— uresničevanje pravice do dela in svobode dela,
— pravično plačilo, ki delavcu in njegovi družini zagotavlja dostojno življenje,
— človeka vredne delovne in življenjske razmere,
— zagotavljanje samoupravnega soodločanja in sodelovanja delavcev pri upravljanju in odločanju,
— socialna varnost in višja kakovost življenja ter
— pravna varnost in zavarovanje delavcev in sindikalnih zaupnikov.
V skladu s statutarnim sklepom občinske organizacije bo občinski svet ZSS IZVAJAL TUDI VSE AKTIVNOSTI, KI MU JIH BODO POVERILI OBČINSKI PANOŽNI SINDIKATI. -
Prav tako kot dosedaj pa bodo v občinskem svetu ZSS kot dosedaj odprti za vse pobude članstva, vezane na problematiko delavcev, ki ni zajeta v tem programu.
Na koncu uvodne obrazložitve temeljnih nalog je Igor Mlakar poudaril, da odgovornost za izpeljave nalog mora sprejeti vsak član občinskega sveta ZSS, vsak s svojo stopnjo odgovornosti v spoznanju, da pravice izhajajo iz dolžnosti, ki jih morajo tudi izvrševati.
V razpravi, ki je bila na začetku plaha, potem pa vse bolj prodorna in konstruktivna, je bila v glavnem dana podpora predloženim temeljnim ciljem programa s poudarkom, da je treba z odločno akcijo pristopiti tudi k resničeva-nju postavljenih ciljev.
Za resničitev programa pa je potrebna usposobljenost in znanje. Zato bo teba program dopolniti s predlogom ene od razpravljalk, ki se je zavzela, da je treba ustvariti pogoje za stalno strokovno in funkcionalno usposabljanje zaposlenih. Napredek in večjo učinkovitost v sindikatu pa bomo dosegli le, če bomo imeli usposobljene sindikalne aktiviste.
Nova vsebina, vloga
in organiziranost
občinskega sindikata
— nov statutarni
sklep občinske
organizacije
sindikata
Sprejem novega statutarnega sklepa je narekovala
nova vsebina in organiziranost občinskega sindikata. Ta normativni dokument je nastal na podlagi ankete, javne razprave in številnih posvetovanj med članstvom, saj organiziranosti občinske organizacije niso želeli prepustiti naključju.
Nova organiziranost občinske organizacije je le prehodna oblika delovanja. Ocenili so namreč, da bi takojšen prehod na panožni princip organiziranja povzročil veliko škodo samemu sindikatu, predvsem pa članom, saj delovanja sindikatov dejavnosti dosedaj niso čutili.
Bistvena značilnost nove organiziranosti je, da nova organiziranost občinske organizacije temelji na interesni organiziranosti. — Oblikovanih je enajst panožnih odborov, ki so konstitutivni deli občinkse organizacije ZSS. Organe — predsedstvo in občinski svet ZSS po novem sestavljajo najbolj odgovorni iz sindikatov podjetij in odborov dejavnosti.
Ob sprejemu novega statutarnega sklepa je dosedanji sekretar OS ZSS Igor Mlakar poudaril, da tako organiziranost pogojuje sprejem amandmaja na 12. kongresu ZSS, v okviru katerega se bodo domžalski delegati zavzeli za spremembo statuta ZSS v tistem delu, ki opredeljuje pravice in financiranje občinske organizacije. V predlogu novega statuta ZSS so namreč zelo omejene pristojnosti občinske organizacije, nedorečeno pa je tudi financiranje le-te.
S kom? Z lastnimi
dobrimi kadri
Po sprejemu novega statutarnega sklepa so delegati razrešili dosedanji občinski svet ZSS, njegove organe, predsednika, podpredsednika in sekretarja OS ZSS ter izvolili novo vodstvo občinske sindikalne organizacije.
Za predsednika Občinskega sveta ZSS je bil izvoljen IGOR MLAKAR, za podpredsednika OS ZSS MIROSLAV BIRK. Drugi člani predsedstva OS ZSS pa so: DANICA AVBELJ, JELKA BLEJEC, BORIS BUNCJ MOJCA KAN-DUSCHER, FRANC KONJAR, MARJANA LUB1-NIČ, FRANCI MULLER, ANDREJ OMOVŠEK, JURE PEČNIK, MARTIN RAHTEN, MAKS REMIC, CIRIL SESEK, IRENA TONKLI.
Na koncu seje skupčine občinske organizacije ZSS sta Franc Gnidovec in Igor Mlakar za prizadevno delo v sindikatu podelila najvišja občinska sindikalna priznanja — Srebrni znak ZSS.
Srebrni znak ZSS
PO SKLEPU PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS SO SREBRNI ZNAK ZSS PREJELI:
Danica Merlin, roj. 1948, ekonomski tehnik, zaposlena v to SAMI kot vodja računskega centra. Dosedanje funkcije v sindikatu: predsednica izvršnega odbora DSSS TOSAMA, član predsedstva občinskega sindikalnega sveta.
»V občinskem sindikalnem predsedstvu sem zdaj drugi mandat. V tem obdobju sem si prizadevala, da bi se sindikat približal delavcu in da bi bilo članstvo kar najbolje seznanjeno s stališči predsedstva. Seveda pa tudi obratno, da bi predsedstvo prisluhnilo problematiki v bazi, kar je pravzaprav poglavitna vloga predsedstva. Mogoče si je članstvo samo funkcijo predsedstva narobe predstavljalo — kot nekega koordinatorja, ki naj bi diktiral delo osnovnih orgnaizacij — v resnici pa je naloga predsedstva ustreči potrebam baze. Zato tudi bodočim funkcionarjem želim, da bi postalo predsedstvo sestavni del baze, zlasti pa potem, ko se bo sindikat popolnoma osamosvojil.«
Marija HABjAN, roj. 1929, uslužbenka, referent v komerciali, zaposlena v Oljarni na Viru. Dosedanje funkcije v sindikatu: vodja sindikalne blagajne in organizator nakupov ugodne ozimnice in drugih stvari.
Marija uspešno že dolga leta vodi sindikalno blagajno in sodeluje pri organiziranju sindikalnih akcij.
»Blagajno vodim že od leta 1961, drugo leto bo že 30 let. Ves čas sem si prizadevala, da bi delala točno in dosledno, skušala sem biti dostopna in vsem na uslugo. Tako nam je mnogokrat uspelo priskrbeti delavcem ugodne plačilne pogoje — npr. za ozimnico in podobne stvari. Smo majhen kolektiv in zatotudi nikoli ni bilo problemov z odplačevanjem »sindikalnih kreditov« — ljudje so pridni, pošteni in se zavedajo svoje odgovornosti. Zaradi tega je tudi moje delo bilo lažje.
Kot sindikalistka in članica kolektiva pa sem si tudi prizadevala za čistočo našega okolja. Zato sem vedno rada sodelovala v akcijah čiščenja in pospravljanja. V tovarni je tako, kot doma: že pogled na dvorišče ti pove, kakšen je hišni gospodar.«
Vera Banko, roj. 1945, usnjarski tehnik, zaposlena v Termitu — prej kot vodja tozd, po reorganizaciji pa kot obratovodja. Sindikalne funkcije: član predsedstva OSS.
Pri svojem dolgoletnem sindikalnem delu je pokazala izredno razumevanje za probleme delavcev. Ko gledamo na njen prispevek k delu predsedstva OSS, ne moremo mimo njenega stalnega zavzemanja za osebne dohodke.
»Delo z ljudmi me veseli, rada se pogovarjam z njimi in na ta način uspevam. V svojem podjetju sem tudi z izvršnim odborom sindikata dobro sodelovala, nikdar ni prihajalo do konfliktov. Tudi v najtežjih časih smo našli skupen jezik, imamo zelo pridne delavce, dobre rezultate, plače pa srednje. Moram poudariti, da je v Termitu razpon pri osebnih dohodkih zelo
majhen — 1:2. Tak razpon je sicer res prenizek, vendar pa nisem pristaš velikih razponov.
Nikoli nisem bila za uravnilovko, čeprav so mi včasih očitali tudi to. Razponi, kot so 1:6 (in to ni redkost) se mi v današnji situaciji ne zdijo realni. Vsi moramo preživeti — tako delavci, kot vodilni. Naloga slednjih je, da delo organizirajo in vzdržujejo disciplino. Če tega ni, ni treba takoj kriviti delavca, pogledati je treba, ali ni morda vodilni odpovedal.
V svojem podjetju skušam vzdrževati pristen stik z delavci. Vse poznam, vem kako živijo in jim pomagam, kar se da. Tudi glede osebnih stvari. Pošten pogovor veliko zaleže, verjemite. Predpogoj uspešnega dela vodilnega delavca je poštenost. Trdim, da ne moreš eno govoriti, delati pa drugo. Kajti ljudje niso neumni — ko te ujamejo, je s tabo konec«
Na takem prepričanju je Vera Banko gradila tudi svoje uspešno delo v sindikatu.
Marko Vresk, roj. 1954, dipl. pravnik, zaposlen v Heliosu kot vodja splošno-kadrovskega sektorja. Sindikalne funkcije: član predsedstva OSS, delegat na zveznem kongresu 1986.
Markov prispevek k uveljavitvi sindikata v občini je viden zlasti na strokovnem področju. Kot diplomiran pravnik je bdel nad zakonitostjo postopkov, ki jih je vodil sindikat in s svojo strokovnostjo pripomogel k doslednejšemu uresničevanju sindikalnih dokumentov. O sindikatu pa razmišlja takole:
»Sindikat je tak, kot ga pogojujejo družbene razmere: prej je bil tak, kakršnega je narekovala dogovorna ekonomija, poslej pa bo moral slediti pogojem tržne ekonomije.
Medtem ko je prejšnji sistem v združenem delu nudil delavcu individualno varstvo, je zdaj poudarek na kolektivnem varstvu, individualno pa bo moral delavec uveljaviti pravice drugje. Po sedanji zakonodaji so delavci slabše varovani, zato bo zdaj tudi vloga sindikata drugačna, saj bo sindikat praktično edino »zatočišče« delavca glede varstva njegovih pravic.
Svobodni sindikati Slovenije se pojavljajo hkrati z razvojem tržne ekonomije. Če bo ta napredovala hitro, se bo z njo razvijal tudi sindikat. Moral se bo, sicer ga bo čas povozil, pojavili se bodo novi sindikati, ki bodo znali iti v korak s časom.
Sam spadam v generacijo, ki je sindikalno delovala v času dogovorne ekonomije, zato sem se odločil, da zdaj odstopim prostor drugim aktivistom, novim močem, ki razmišljajo »po novem«. Verjamem sicer v evolucijo, vendar sem prepričan, da je to dolgotrajen postopek. Kar želim povedati je to, da bi se ljudje morali zamenjati. Ne zato, ker bi doslej slabo delali — delali smo pač v danih družbenih razmerart in za ljudi, s katerimi sem sodeloval, lahko rečem, da so dobro delali — ampak enostavno zato, ker ne verjamem, da se čez noč lahko preskoči z enega načina dela in mišljenja na drugega.«
Zvone smerke, roj. 1952, ekonomist, zaposlen v Heliosu kot vodja prodaje, sindikalne funkcije: predsednik izvršnega odbora, predsednik sindikalne konference Helios
»Za mano je pisano obdobje štirih let sindikalnega dela. V tem času se je naš sindikat ukvarjal tako s političnim kot operativnim delom: od premagovanja krize v gospodarjenju, preko usklajevanja možnosti za zadrževanje padanja
osebnih dohodkov do organiziranja ugodnih nakupov. Sodelovali smo pri organizaciji družbenopolitičnih akcij in bili prisotni, kjer smo menili, da mora sindikat sodelovati. Vendar naša pozicija ni bila najbolj ugodna — če se primerjamo z ZK, ki je imela drugačne možnosti.
Z novimi sindikati se konkretno delo šele zaien\a. Kako bodo uspeli, je težko napovedati, mislim pa, da so na pravi poti, ker smo koncept pripravili na podlagi dosedanjih izkušenj. Poglavitno »napako« sindikatov — to je naravo političnega subjekta — smo uspeli odpraviti. Sindikat mora biti stanovska organizacija, delavec ga mora začutiti kot svojega. Poslej bo polarizacija interesov intenzivna, vendar osebno mislim, da s samo »borbo« ne bo uspeha, ampak le s sodelovanjem in konstruktivnim dogovarjanjem.
Z dosedanjim sindikatom so bili ljudje nezadovoljni. Reči moram, da včasih tudi neupravičeno. Iskali so zaslombo pri sindikatu, ne da bi bili dovolj samokritični, zato so bile njihove zahteve včasih tudi neizpolnjene.
Sindikat si bo izgubljeno zaupanje pridobil le s pozitivnimi rezultati. Delo bo trdo, zato je v tem smislu treba razmišljati o profesionalizaciji, ker za amaterizem ne bo prostora. V vmesnem obdobju pa je treba kar največ pozornosti posvetiti izboraževanju sindikalistov, da bodo pripravljeni na odgovorno nalogo. Ravno zaradi te odgovornosti mislim, da človek ne sme biti polovičen, ampak se mora z vsemi močmi posvetiti sindikalnemu delu, če hoče biti uspešen.«
Igor saje, roj. 1954, profesor kitare, opravlja dela in naloge učitelja kitare na Glasbeni šoli Domžale.
Nisem »uraden« sindikalni aktivist. V vsesplošni apatičnosti danes ni težko izstopati s svojo aktivnostjo. Zase lahko rečem, da znam biti zoprn, kar mi seveda ni v pohvalo, vendar mi ni vseeno, kako stvari v šoli tečejo. Navadno sem med prvimi, ki povedo kritično besedo. Odkrito povem, da nisem lovec na pohvale in odličja, ampak da se za delavčeve pravice zavzemam zgolj iz svojega lastnega prepričanja in zaradi svoje vesti.
0 položaju delavcev v vzgoji in izobraževanju n'\marr\ lepih besed. Mnogo stvari je nedorečenih, smo v nekem posebnem stanju apatičnosti in se ne bomo zdramili, dokler ne bodo OD na kritični točki. Pred časom smo se uspeli zorgani-zirati, priznam da ob veliki pomoči občinskega sindikata. Ustanovili smo stavkovni odbor, ki je na začetku zajel zelo široko interesno
področje: opozarjal je na napake, spremljal standard delavcev, otrok in šole nasploh. Šele v zadnjem času smo se omejili le na varstvo pravic delavcev.
Glede sindikalne preobrazbe mislim, da bodo Svobodni sindikati Slovenije potrebovali veliko časa, da bodo zaživeli. Doslej je bilo vsakršno individualno razmišljanje nezaželeno, celo škodljivo, vse delovanje je bilo dirigirano »od zgoraj«. Odslej pa naj bi nastopil popoln preobrat. Kdaj in kako bi to zaživelo? Mislim, da takrat, ko bo šlo resnično zares, ko bomo rešitev iz svoje stiske videli v sindikatu. Do takrat pa je, kot sem že rekel, še daleč. Prej se moramo prebiti iz sivine in mrtvila apatičnosti!«.
Oktet tosama sestavljajo stane Klopčič, Franc Belcijan, Silvo Prenar, Franc Rožič, Avgust Potočnik, Dano jutersek. Tone Andrejka in Mavric Kveder. Ker je nekaj članov tik pred upokojitvijo, sta v pripravi tudi dva nova glasova: Franci Sevšek in Janez Omahna. Oktet praznuje letos 20 letnico obstoja. Deluje v okviru podjetja TOSAMA, vsi njegovi člani so tudi delavci TOSA-ME. vodja okteta je Avgust Potočnik:
»Preden je nastal oktet TOSAMA, smo nastopali skupaj s pevci iz Univerzal. Ko je ta oktet razpadel, sva iz T0SAME ostala dva — Pavle Kepec in jaz — in začela razmišljati o samostojni poti. Tako so zametki današnjega okteta nastali leta 1969. Takoj ob ustanovitvi nas je pod okrilje vzel sindikat. Zato smo se vsa leta držali tega, da mora biti član okteta delavec TOSAME. Včasih smo bili glede glasov tudi v krizi, pa smo vedno našli rešitev. Tako danes lahko s ponosom gledamo na prehojeno pot. Nastopali smo na vseh tovarniških proslavah, pojemo na pogrebih in pestrimo s svojim nastopom različna srečanja delavcev in upokojencev podjetja.
Seveda brez finančne in druge vsestranske pomoči sindikata in podjetja kot celote ne bi mogli obstati. Zato je najmanj s čimer se lahko zahvalimo članom kolektiva to, da jim ubrano zapojemo.«
Večer s Cirilom Zlobcem in Tonetom Jerovškom
SZ Slovenije — občinska konferenca Domžale je 3. aprila 1990 pripravila v restavraciji Slamnik srečanje — večer s Cirilom Zlobcem, akademikom, pesnikom in pisateljem, podpredsednikom Socialistične zveze Slovenije in kandidatom za člana Predsedstva republike Slovenije in Tonetom Jerovškom, mgr. prava, predsednikom zakonodajno pravne komisije skupščine republike Slovennije, nosilcem liste Socialistične zveze za republiški družbenopolitični zbor in predlagateljem deklaracije o gospodarski suverenosti Slovenije.
V uvodnem delu večera sta gosta predstavila vsak svoj pogled na aktualno družbenopolitično dogajanje; Ciril Zlobec s posebnim poudarkom na vsebinske temelje demokratične prenove naše družbe, hkrati pa je opozoril na možne odseve teh družbenih sprememb v prihodnje pri nas. Tone Jerovšek je kot pravnik in predsednik zakonodajno pravne komisije skupščine republike Slovenije osvetlil zakonodajno pravna ozadja in okoliščine sprejemanja pomembnih ustavnih sprememb.
Večer, ki so ga zaznamovali ob izidu šestnajste Zlobčeve pesniške zbirke »Ta kratka večnost« — tudi literarno, je minil ob bogastvu zanimivih informacij, poglobljeno, brez vulgarnih aplikacij dnevnopolitičnih dogajanj, ki so sicer bremenila te dni skoraj vsako naše dogajanje.
Poročilo o stanju okolja v občini Domžale:
Srečni samo v zdravem okolju
V sklopu aktivnosti vezanih na varstvo okolja v SR Sloveniji in tudi v naši občini je izvršni svet SO Domžale na svoji 44. redni seji dne, 28. 3.1990 obravnaval poročilo o stanju okolja v naši občini in sprejel celo vrsto ugotovitev in sklepov, ki jih bo po široki javni razpravi posredoval tudi vsem trem zborom občinske skupščine.
Tudi republika o varstvu okolja
Tudi republiška skupščina je na svoji seji dne 28. 3.1990 sprejela sveženj dokumentov o našem okolju. Poudarjeno je predvsem bilo, da mora varstvo okolja postati razvojna in ekonomska kategorija, ki prispeva k večanju družbenega proizvoda in k večanju števila delovnih mest. Ugotavlja se tudi, da se ekološke razmere umirjajo tudi zaradi zmanjšane industrializacije kot tudi da mora biti ena od prednostnih nalog za izboljšanje okolja celovita obravnava vseh vrst odpadkov. Kot dobra osnova za razpravo so služili materiali objavljeni v Poročevalcu skupščine SR Slovenije v št. 5 z dne 20. 2.1990 in po približno isti metodologiji je pripravljeno tudi občinsko gradivo. Zadnje tako gradivo je bilo obravnavano v zborih občinske skupščine v mesecu juliju 1987, osnova pa mu je bila takrat občinska in republiška problemska konferenca z nazivom »okolje, varčevanje z energijo«, ki jo je organizirala republiška oz. občinska konferenca SZDL.
Skrb za vsa področja
Občinsko poročilo o varstvu okolja zajema sledeča poglavja: kakovost zraka v občini Domžale, kakovost podzemnih in površinskih voda, onesnaženost tal, ogroženost gozdov v občini Domžale, ogroženost rastlinstva in živalstva, ogroženost s hrupom, odpadki, kakovost hrane, vpiivi onesnaženosti okolja na prebivalstvo, vplivi onesnaženosti okolja na stanje naravne in kulturne dediščine, obremenitev okolja zaradi ionizirajočih sevanj (s poglavjem o prehodnem skladišču radioaktivnih odpadkov v reaktorskem centru v Podgorici), stanje obratovalnic s povečano nevarnostjo za okolje, odpadne vode — objekti iz republiškega seznama onesnaževalcev, vnetljive tekočine in nevarne snovi ter poročilo o delu čistilnih naprav v naši občini.
Močno smo »izpostavljeni«!
Splošna ugotovitev v poročilu je prav gotovo, da je področje občine Domžale močno izpostavljeno vplivom onesnaževanja, ki so po eni strani posledica širših vplivov (npr. na področju onesnaževanja zraka, gozdov) okolja, po drugi strani pa kot posledica močne industrializacije in urbanizacije naše občine.
Naša čistilna naprava — med prvimi...
Občina Domžale je v preteklem obdobju ena prvih v Sloveniji sistematsko pristopila k razreševanju
problemov s področja varstva okolja, ko se o tej problematiki kot tudi o »zelenih« doma in po svetu še ni kaj dosti slišalo. Tako smo realizirali izgradnjo ene od največjih komu-nalno-industrijskih čistilnih naprav (to je centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik) v Sloveniji in Jugoslaviji že leta 1979 (kar poglejmo, kje so na temu področju Ljubljana, Celje, Maribor in še številni kraji po naši ožji in širši domovini)
— vse od takrat je tudi dograjujemo in širimo. Že pred približno 20 leti smo zgradili začasni čistilni napravi Trzin in Mengeš, zgradili medobčinski kolektor Kamnik-Domžale in kolektor Mengeš-Dom-žale, v preteklih 10. letih pa smo priča intenzivni izgradnji kanalizacije širom po naši občini. Izvedili smo vrsto predčiščenj odpadnih vod v naši in kamniški občini, pravočasno smo pristopili k plinifikaciji praktično vseh naših podjetij in centra Domžal, sprejeli smo varstvene pasove za najpomembnejše vodne vire in izvajali analize kvalitete podtalnice in površinskih vodotokov, opravljene pa so bile tudi obsežne geohidrološke raziskave.
Večina vodovodov (gledano s števila uporabnikov) je v upravljanju Komunalnega podjetja Domžale in zagotavlja kvalitetno pitno vodo, že več kot 7 let pa uporabljamo relativno urejeno komunalno deponijo odpadkov v Dobu.
In kaj smo storili od poletja 1987, ko je bilo obravnavano podobno poročilo na zborih občinske skupščine? To je relativno kratko obdobje, realizirali pa smo veliko nalog. Tako smo:
— pristopili k razširitvi centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik iz 200.000 na 300.000 populacijskih ekvivalentov in čiščenju odpadnih vod Farme Ihan v sklopu projekta zaščite reke Save ob znatnem angažiranju republiških vodarskih, kmetijskih in razvojnih sredstev kot tudi prispevkov obeh občin (30 % delež) pri naložbah v CČN Domžale oziroma 20 % s strani Farme Ihan pri čiščenju svojih odpadnih vod
— pristopili smo k plinifikaciji centra Domžale — torej na enega od najbolj čistih energetskih virov
— zemeljski plin ter nanj priključili soseski SPB-2 in stolpiče na Ljube Šercerja, celotno sosesko V. Vla-hoviča, Dom upokojencev, Center srednjih šol in Še nekatere uporabnike — pripravljamo projekt plinifikacije celotnih Domžal in Mengša.
— Zgrajena je bila cela vrsta kanalizacij, tako da le-te ni danes še v KS Dragomelj—Pšata (v pripravi so projekti), KS Ihan (v pripravi projekti), Črnem grabnu od Krašnje naprej ter v KS iz Moravske doline.
— Letos bo zgrajena kolektor-ska povezava, ki bo navezovala Mengeš in Loko pri Mengšu (leto ali dve pa že navezuje KS Trzin) na Centralno čistilno napravo Domža-
le-Kamnik. Z ukinitvijo začasnih preobremenjenih čistilnih naprav bomo zagotovili najbolj oelovito zaščito vodotoka Pšato.
Voda povsod že teče iz pip ...
— Na področju vodooskrbe smo zagotovili zdravo pitno vodo v novih vodovodnih sistemih kot so Žeje—Trojica—Dobovlje, KS Velika vas—Dešen, KS Rafolče; izdelali smo celoten kataster vodovodnega omrežja v naši občini in vzpostavili računalniško voden vodovodni sistem ter sistem stanega zasledovanja kvalitete pitne vode. Zgradili smo tudi novo črpališče in nove re-zervoarske kapacitete. Seveda v tem obdobju nismo v celoti uspeli realizirati vprašanja kot so: dolgoročnejša rešitev problema končne dispozicije komunalnih odpadkov (naloga občine oz. regije) in posebnih odpadkov (naloga republike); v vseh podjetjih in pri obrtnikih niso ustrezno rešeni problemi predčiš-čenja odpadnih vod (posebej je izpostaviti Utok, ki nam kontaminira blato na CČN s kolomom in Titan s cinkom), občasnega smradu iz Farme Ihan, Jate Ihan (kurja farma) in CČN Domžale-Kamnik. V občini Domžale še nismo posebej intenzivno ukvarjali (vendar več kot v večini drugih občin) s področjem hrupa (imamo meritve hrupa za Mengeš in Domžale ob prometnicah poleg meritev v delavnih sredinah), onesnaževanjem tal (obstaja cela vrsta meritev v zvezi z gnojenjem površin z odpadnim blatom iz CČN Domžale-Kamnik) kot tudi ne s širšo problematiko kot je ogroženostjo gozdov, rastlinstva, živalstva ter vplivi okolja na naravno dediščino.
Vsi zgoraj navedeni problemi sodijo tudi v aktivnosti za zboljšanje okolja v prihodnjem obdobju. Konkretnih aktivnosti za delo v nasled-
njih letih ne navajamo posebej, saj bodo predlagani sklepi IS SO Domžale prav gotovo dopolnjeni v razpravah. Sklepi in nadaljne usmeritve sprejeti na zborih občinske skupščine bodo posebej predstavljeni v Občinskem poročevalcu.
Smetišče Kamničanov nad našo pitno vodo?
V zadnjem času se srečujemo z dokaj perečim problemom, saj se je skupščina občine Kamnik kljub našim protestom opredelila za začasno lokacijo svojega odlagališča (enako velja tudi za sedanje v Duplici) v varstvenih pasovih domžalskih črpališč in v rezervatu pitne vode domžalsko-mengeškega polja, ki je v republiškem družbenem planu opredeljena kot rezervat podtalnice republiškega pomena.
Varstvo okolja pomeni varstvo ljudi...
Iz vsega omenjenega sledi, da področje varstva okolja v preteklih 10 letih kot tudi ne v zadnjih letih v naši občini še zdaleč ni bilo zanemarjeno, temveč so bila vložena velika občinska in republiška finančna sredstva, ki so dala konkretne rezultate. Ti so prav gotovo kos rezultatom na drugih področjih v naši občini kot so: obrtna cona Trzin, velik korak na področju telefonije v zadnjih 4, 5 letih iz 3000—8500 telefonov, 1500 ha melioriranih površin in reguliranih vodotokov in drugih dosežkov na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti. Takšen tempo dela in vlaganj v področje varstva okolja kot je bil dosedanji, je garancija za izboljšavo naših bivalnih pogojev in okolja tudi v bodoče.
PREDSEDNIK
Anton PRESKAR, dipl.
ing. gr.
Čistilna akcija
Pridni ljudje »češminovega konca«_
Samoiniciativno so se v Češminovem koncu, to je enem izmed najstarejših poseljenih predelov Domžal, zbrali nekateri občani okrog dr. Velimirja Vulikiča ter opravili pomembno ekološko dejanje. Kakšnih 50 občanov, od najstarejših pa do najmlajših, je družno poprijelo za lopate, grablje in drugo orodje, posekali so robidovje in grmovje ter dodobra očistili velik kos zemljišča za bližnjo Zajčevo hišo. Pomembno je, da so v tej akciji uredili tudi okolico Plečnikovega zahvalnega objekta, dragocenega arhitekturnega spomenika, ki je del propadajoče Zajčeve hiše. Domačini so z ureditvijo tega objekta veliko pripomogli, da seje razkrila notranjost objekta, zato bo tudi v prihodnje lažje opravljati kakršnekoli posege na njem, Ki so potrebni.
Akcija občanov z ulice 29. novembra, Murnove ulice, Ješetove ulice in Vegove ulice, ki so jo 31. marca 1990 opravljali že drugič, je pokazala, da je v slogi resnična moč, v strnjenem delu pa tudi rezultat. Prav bi bilo, da bi samoiniciativna akcija teh pridnih ljudi vzpodbudila pristojne, da že enkrat zaščitijo ta urbanistični spomenik, da postore kaj za njegovo obnovo ter poskrbijo, da dobi ustrezno obeležje, ki ga zasluži. Občani iz omenjenih ulic so sami pripravljeni za to prispevati marsikaj...
Brojan
*
20. in 21. aprila:
Pred poklicno odločitvijo
Dan odprtih vrat v papirnici Količevo — predstavitev papirniških poklicev
Papir in karton sta izdelka, s katerima se srečujemo že vse od otroških dni svojega življenja in papirnatih plenic do prvih risbic v vrtcu, preko šolskih zvezkov, knjig, časopisov ...
Le malokomu pa je jasno, kako papir izdelamo. Da je osnovna surovina les in zbran odpadni papir vemo iz TV reklam. Kako pa se les predela v celulozo in iz nje v tovarnah papirja izdela papir, karton, lepenka?
Izdelava papirja je zahtevno delo. Papirničar in papirniški tehnik se pri svojem delu srečujeta ne le s tehnologijo papirja, upravljanjem naprav in strojev, ki posamezno in v sklopu sestavljajo papirni ali kartonski stroj, temveč tudi z vodenjem procesov.
Poklic papirničar je multidisciplinaren, saj zahteva znanje iz tehnologije papirja v enaki meri pa tudi dobro poznavanje kemije, strojništva, elektronike in
računalništva. Zato je šolanje v srednji šoli tiska in papirja v Ljubljani in stalno izobraževanje na delovnem mestu pomemben dejavnik za zagotavljanje kvalitetnega kadra, ki zna prepletati znanje in iskati vedno boljše rešitve v procesu proizvodnje.
Če si mlad, ambiciozen, kreativen, na pragu odločitve za poklic, se oglasi v kolektivu, ki zna ceniti in uporabiti sleherno inovativno idejo, da bomo s skupnimi močmi in kvaliteto utrdili svoj primat v Jugoslaviji in Evropi in nadaljevali tradicijo papirničar-stva na Količevem.
Dan odprtih vrat je namenjen vsem občanom, ki jih zanima proizvodnja papirja in kartona. Predvsem pa vabimo učence višjih razredov osnovnih šol in starše na predstavitev poklicev v papirni industriji, pogojih šolanja in možnostih štipendiranja in zaposlovanja.
Kot zanimivost si boste lahko ogledali tudi eksperimentalno delavnico za ročno izdelavo papirja in si sami izdelali kos papirja.
Ogled in predstavitev bo v petek, 20.4. 1990 ob 8.00 uri in ob 11.00 uri, v soboto, 21.4.1990 ob 10.00 uri.
Vabimo vas k sodelovanju!
Liberalna stranka Domžale
Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke
Izvleček iz volilnega programa OK ZSMS Domžale
Potovalna agencija: OK ZSMS — liberalna stranka Domžale Aranžma: Potovanje v prihodnost Trajanje: Od volilne zmage dalje Cena: Vaš glas
Plačilo na obroke: 8, 12 in 22. apni
1. dan:
Naslikanega hleba se ne da pojesti.
— odprtje tržnice v Domžalah
— lastna prodaja na kmetijah
2. dan:
Voda pomešana s Tesarolom je zelo slabega okusa.
— seznanjanje javnosti s stanjem podtalnice v občini.
— odprt dostop do podatkov o odpadkih iz podjetij na območju občine in jedrskega reaktorja v Podgorici.
— plačilo globe za odmetavanje smeti in odpadkov.
— vsakoletno simbolično dokazovanje čistosti naših vodotokov — župana domžalske in kamniške občine naj enkrat na leto pred javnostjo izpijeta kozarca vode iz Kamniške Bistrice.
3. dan:
Namesto dveh tankov — ena šola.
— ustanoviti sklad, ki vsem osnovnošolcem iz družin s podpovprečnimi republiškimi dohodki brezplačno zagotovi šolske potrebščine za enkratno uporabo (zvezki, svinčniki,...).
4. dan:
Če misliš da si tako pameten, zakaj nisi bogat?
— uvedba regresivne obdavčitve.
— vsi brezposelni, ki dobivajo podporo, bodo morali opraviti določeno število ur za lažja komunalna dela (čiščenje zelenih površin ipd.). Če tega ne bodo želeli, ali se bodo temu izogibali, bodo izgubili podporo za brezposelne.
— privatizirati obstoječe komunalno podjetje in uvesti konkurenco na področju opravljanja komunalnih storitev. Občina si zadrži pravico postavljanja komunalnih standardov.
5. dan:
Velike probleme je potrebno reševati dokler so še majhni.
— uvedba poslanskih pisarn, ki so odprte vsem državljanom stanujočim na področju občine Domžale.
6. dan:
Pot v Evropo ni tlakovana z dobrimi nameni. V Rim, Pariz in Bonn vodijo avtoceste.
— izgradnja bumperjev (izbokline na cestišču, ki preprečujejo večje hitrosti) na vseh cestah ob osnovnih šolah in vrtcih, kjer je velika frekvenca prometa.
7. dan:
Ljudje niso vedno to za kar jih imamo, toda redko kaj boljšega.
— akcije vzgojnega značaja, ki bodo vrnile med ljudi meščansko kulturo medsebojnega komuniciranja.
8. dan:
Za kakovost življenja tudi tam, kjer so težave.
— izgradnja dostopov za invalide do vseh javnih ustanov.
— postopno uvajanje zvočnih semaforjev za slepe.
— formiranje dobrodelnega sklada v okviru Centra za socialno delo, za konkretne oblike socialne pomoči.
— povečanje otroških dodatkov, zlasti še zato, ker so ti v primerjavi z ostalimi občinami nižji.
— formiranje združenja prostovoljcev za pomoč bolnim, onemoglim, invalidom in ostarelim, ki bi delovalo v okviru Centra za socialno delo.
9. dan:
Bodimo ponosni na svojo preteklost.
— izdelava projektov za obnovo in funkcionalno ureditev ohranjenih gradov v občini; prednost za odkup imajo domača podjetja, zasebniki in zdomci.
— ustrezno stimuliranje zasebnih lastnikov objektov, pomembnih z vidika spomeniškega varstva, da pri adaptacijah ohranijo objekte v njihovi izvirni vsebini in obliki.
10. dan:
Novinar je človek, ki je zgrešil svoj poklic.
— ustanovitev občinskega radia in kabelskega TV omrežja, z lokalnim TV studiem.
11. dan:
Človek zmore vse, dokler se česa ne loti. Zaživimo na domžalskem!
— odprtje trgovine, ki posluje celo noč.
— ureditev rekreacijskega centra v naravi.
— podaljšanje voznega reda vlakov na progi Ljubljana—Kamnik.
— ureditev kina za avtomobile (drive in cinema).
— določitev in ureditev prostora za zaljubljence (make-love place).
— ureditev javnih WC-jev v Domžalah in Mengšu.
V primeru volilnega poraza aranžma nepreklicno odpade!
ZSMS - LIBERALNA STRANKA DOMŽALE
Na volitvah za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale, nastopamo ZSMS — liberalna stranka Domžale in Zeleni Slovenije — odbor za Domžale s skupno kandidatno listo!
/aa ^ A&&a(xwa ^t#^/zw/</'/to ^dp&pi? />//?/////. ^faj/ttotfa?, €>d$&tp0m0 m/to
/<ma.
, /to 'w/teaam 4»tf ''tat/', /to tidfarfatrf, /&'d<? \ ji? Mmaa 01 /kftoivm-''Mzs/to-
VOLILNA ENOTA ST. 1
4. LISTA ZSMS — LIBERALNA STRANKA IN ZELENI SLOVENIJE
1. Simona MAVSAR
2. Anamarija CERAR
3. Anton DOLENC
4. Aleš OCEPEK
5. Tatjana GOMBOC
6. Damjana KOROŠEC
7. Simona KRALJ-SERŠA
8. Božena JERMAN
9. Roman KLOPČIČ
10. Bojana omersel
11. Robert ŠPENDL
12. Tanja ZAJC
Jože LENIČ NOSILEC LISTE
Simon MAVSAR NOSILEC LISTE
VOLILNA ENOTA ST. 2
4. USTA ZSMS — LIBERALNA STRANKA IN ZELENI SLOVENIJE
1. Jože LENIČ
2. Milan PIRMAN
3. Toni DRAGAR
4. jure RIFELJ
5. Sandi JERMAN
6. Milan VIDMAR
7. Kristina KRIVEC
8. Janez BIZJAK
9. Vanja KOMAZEC
10. Franc JERIČ
11. mgr. Janez NART
12. Helena HRIBAR
13. Vido REPANŠEK
14. Janez JEGLIČ
15. Silvo KARO
Razmišljanje krščanskega demokrata:
Po volitvah
Ko na sporočilo uredništva tri dni pred volitvami oddajani ta zapis, ki ga boste vi prebrali šele ali že po volitvah, imam zelo neprijeten občutek.
Naj vas takoj pomirim. Slabega občutka nimam zaradi nepoznavanja rezultatov, ali morda celo zaradi pričakovanja in radosti oz. strahu, da se pričakovanja (ne) uresničijo. Ne. Bolj me že nekaj časa vznemirja misel kako nebogljeni smo nekateri občani, ko močno pod vplivom politikov in predvolilnega političnega dogajanja usmerjamo svoje misli in ravnanja vstran od dejanskih problemov. Bolj kot se čutimo ali vedemo »osveščeno«, bolj zapadamo, da tako rečem, »politični euforiji«. Preprosti ljudje, ki jim revni dohodki od plačila za delo (pa kar priznajmo: trdo in brez velikih besed) ne dovolijo ukvarjati se s politiko, po mojem mnenju mnogo bolj resno in tudi realno ocenjujejo te volitve. Imam pač opravke s takšnimi ljudmi in verjamem, da se zavedajo pomena demokratizacije naše družbe — naroda, hkrati pa zelo trezno in preudarno razmišljajo o svoji prihodnosti povsem skozi prizmo preživetja, torej skozi gospodarsko vprašanje.
Čas političnega izjasnjevanja bo (ali je že) mimo, ostali bodo pa vsi gospodarski problemi, ki jih sedaj poznajo in se jih zavedajo predvsem strokovnjaki in preprosti ljudje. Strokovnjaki zato, ker poznajo dialekti ko podatkov, informacij, številk; preprosti ljudje pa ker iskustveno čutijo resničnost in resnico.
Izzvani in »zavedeni« sicer prikimavajo velikim obljubam in »žalostnemu« smehljaju premierov, globoko v sebi pa vedo, da bodo prav oni vedno drobiž (da ne rečem žrtve) političnih odločitev.
Kdor dela z ljudmi kot organizator, ve, kaj pomeni izvesti malo spremembo v načinu dela in kaj spremeniti miselnost, način ravnanja. Kdor dela kot podjetnik, ve, da vsaka sprememba, novost, avtomatizacija, višja kakovost, inovacija itd. zahteva najprej sredstva (čas, denar, znanje) šele pozneje, če so bila ta sredstva modro in smotrno porabljena, vračajo dobiček.
Ali kdo verjame, da bodo z zamenjavo oblasti takšni napori, žrtve, odpovedi, sredstva nepotrebna, odpadla. Ne! Žai pa nihče s tem ta trenutek ne računa. Čas sprememb ali bolje spreminjanja bo minil, če se tega zavedamo ali ne, za resnično spremembo v smeri izboljšanja
standarda ljudi pa se bo »dogajanje« in to dolgotrajno in naporno, šele začelo.
Dogajanja v volilnem obdobju so nam dokazala, da je Slovenija vendarle imela veliko latentnih politikov drugačnih pogledov od do nedavna »edino zveličavnih«. Še več, tudi med slednjimi jih je veliko obrnilo ploščo, skoraj vsi pa so si želeli iste vrste glasbo. Tu res ni bilo nemogoče (čeprav z velikim naporom) sestaviti opozicijo, stranke, programe v relativno kratkem času. Povsem drugače je v gospodarstvu. Tu »latentnih« gospodarstvenikov z drugačnimi vrednotami do lastnine, premoženja, trga, kapitala, dela in znanja enostavno ni. Kdor je takšen bil in je te ambicije in sposobnosti imel, jih je pač uveljavljal v obstoječem sistemu tako, da se mu je prilagodil, ali pa je preprosto to deželo zapustil in odšel v pravi »kapitalizem«. Poseben problem preobrazbe gospodarstva pa je »baza«. Politiki so razpolagali s številnimi »nezadovoljne-ži« s sistemom, ki so bili pripravljeni podpreti spremembe z besedo in pritrjevanjem (članstvo, volilci). Gospodarska baza pa je lastnina, trg, znanje, sredstva, zdravi programi, kakovost (ne samo izdelkov in storitev), poslovna morala itd. Ta baza pa je odpovedala, zgrešila, se »prerazdelila«, zapravila, se razlastila ali razpršila in izgubila gospodarja. Vtem primeru euforične parole in zgolj navdušenje nad spremembami ne zadoščajo ...
Potrebno je pripraviti ljudi, da bodo ravnali skrbno, gospodarno, varčno, rizično v vsem početju kot kapitalisti (ne samo za svoj žep). Za takšno ravnanje pa ne zadošča utopičnost samoupravljanja, ampak kruti boj za nadvlado uspešnih, močnejših, hitrejših, bogatejših ... in začetni kapital. Osiromašeni kot smo (po kapitalu) in izčrpani, tudi po idejah in znanju (mislim na tehnične inovacije), "nikar ne pričakujmo skorajšnega blagostanja, socialne pravičnosti in tržno-cenovne prodornosti na že osvojena razvita tržišča. Nikar ne pričakujmo polne zaposlenosti in odsotnosti štrajkov, ki stanejo. Časi spogledovanja z liberalnim gospodarstvom, obljub in nato ravnanja po starem, so minili.
Že se soočamo z resnico, ki se imenuje beda revščine. Iz tega se ne izkoplješ z zadetkom na loteriji (morda kdo), niti z obljubami, ampak zgolj s trdim, preudarnim in skrbnim delom polnim rizika in idej. Zakaj podjetništvo ni hazard, ampak odgovorno ravnanje s posledicami, ki se zaslužijo na trgu. In še nekaj je potrebno: kapital. Ne trdim, da ga ni moč dobiti. Ne. Samo za to obstojajo pogoji, ki so daleč od razprtij v Jugoslaviji, naglih in usodnih odločitev o nekakšni »odcepitvi« in podobno.
in kaj imajo z vsem tem opravka stranke in še prav posebno Slovenski krščanski demokrati? V enopartijskem sistemu nezmotljivosti vodilnih ideologov in končnoveljav-nih resnic je »vse jasno« in »se ve«. Kot gospodarstvenik ne zanikam prednosti takšnega sistema v podjetju, ki
omogoča hitro odločanje, nedvoumnosti, iniciativnost, pa tudi ne zanikam nevarnost zmotnosti »vsevedov« in posledic, ki niso vedno zaznavne že ob odločitvi. Zato je tudi v podjetju pred odločanjem potrebna strokovna priprava in izmenjava mnenj.
To pa še prav posebno velja v politiki in državni upravi, kjer so interesi mnogo bolj heterogeni in sebični (končno gre za oblast, v podjetju pa za dobiček, ki ga bomo posledično deležni, ali ne, tudi sami, če odmislim samoupravno delovno organizacijo z rotirajočimi stolčki).
V tem oziru pa ima strankarstvo in obstoj opozicije izjemno pomembno vlogo preprečevalca »zaletavosti«.
Težave, s katerimi se bomo nedvomno soočali in se že, so rešljive po različnih poteh in te so lahko preudarno izbrane ali prepričljive zgolj z demagoško napihnjenostjo in rešitve dosežene ob pomanjkanju moči argumenta. In takšen razplet ni nemogoč! Zato prav v tem vidim vlogo SKD in drugih umirjenih strank, ki morajo zagotoviti, da bo krutost prehoda v sistem vrednot kapitala, trga, neusmiljenega boja za uspeh in zmago boljšega, dobila bolj človeški obraz. Da ne bodo odločitve sejale vsevprek žalosti in razočaranja, ampak bodo tudi tisti, ki v tekmi za uspeh tempa ne zmorejo (ne: nočejo sprejeti) deležni pozornosti in spoznali, kaj je ljubezen do bližnjega v praksi. Prepričan sem, da se dobro dolgoročno vzeto ne more izroditi.
Res je, da imamo krščanski demokrati svoje posebnosti, da smo, ne po vesti, ki je svobodna in osebna, ampak po pripadnosti in vzgoji v nekaterih rečeh bolj (ne) popustljivi od drugih; vendar to ni slabost, to je kvečjemu moč in opora drugim, to je zgled, ki naj vleče. To je poslanstvo Modrosti in Previdnosti.
in zopet smo pri ljudeh, pa tokrat ne samo preprostih, ampak tistih, ki nam bodo v parlamentu s svojimi odločitvami krojili usodo in prihodnost. Verjamem, da smo se dokopali do parlamentarne demokracije v delu države, samo to še ne pomeni jamstva za modrost in izvedljivost sklepov.
Rekli boste: prav, če bo parlament odločal nesmotrno, ga bomo pa zamenjali. Že res, vendar si to lahko privoščijo ustaljene demokracije z urejenimi razmerami in preizkušeno zakonodajo, davčno, fiskalno, monetarno itd. politiko.
Čeprav se prav takšnega »burnega« razpleta dogodkov bojim, in ker se bo odvijal na hrbtih večine (ljudi), si želim, da bi v parlament prišli raje bolj previdni kot pa pustolovski poslanci. Če smo tako tudi izbrali, bomo kmalu izkusili.
Politiki se menjajo, ljudje pa ostanejo.
Ervin-A. Schvvarzbartl
ZDRUŽENA OPOZI<
Volivcem!
V nedeljo, 22. aprila, bomo šli še drugič na volišča. Ker pišem v času neposredno pred prvimi volitvami 8. aprila, ne vem, ali bomo poleg občinskih poslancev volili tudi predsednika predsedstva Republike Slovenije in poslance za zbor občin republiške skupščine. Ne glede na rezultate volitev 8. in 12. aprila 1990 bi vendarle rad poudaril se nekaj bistvenih stvari, ki naj v vas razblinijo še zadnje dvome v kandidate DEMOS ZDRUŽENE OPOZICIJE za družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Naš občinski program ni tako konkreten kot na primer program ZKS-SDP, Socialistične zveze in ZSMS-liberalne stranke. Zavedamo se namreč, da so vsi ti programi samo prazne obljube in mrtve črke na papirju, če ne bo denarja za njihovo uresničitev. Ce si Slovenija ne bo najprej izborila ekonomske in politične suverenosti, pa naj bo to konfederacija ali pa odcepitev, če ne bo zaustavila odtoka ogromne količine denarja, ki ga namenjamo za federacijo, vojsko in nerazvite, potem je povsem nesmiselno obljubljati nove ceste, vrtce, šole, otroška igrišča, nova delovna mesta, pravičnejšo socialno politiko, prijaznejše okolje, brezplačno in kvalitetnejše zdravstvo in šolstvo ter vse ostale lepe, prelepe obljube.
Vrnil se bom na predvolilno konvencijo Slovenske demokratične zveze, ki je bila 27. marca 1990 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Takrat je bil javnosti predstavljen projekt »Odcepitev Slovenije«, ki je zajemal novo Ustavo Republike Slovenije in poglede na vsa bistvena področja našega živ ljenja: šolstvo, zdravstvo, socialno politiko, kulturo, informiranje, znanost, bančništvo, gospodarstvo, kmetijstvo, posebno pozornost pa so zbudili dr. Rajko Pirnat, dr. Dimitrij Rupel in Janez Janša.
Dr. Rajko Pirnat je govoril o tehnični plati odcepitve Slovenije. V tem sklopu je najpomembnejše sprejeti novo slovensko Ustavo in to čimprej. Slovenska demokratična zveza jo je že dala v obravnavo ostalim članicam DEMOS ZDRUŽENE OPOZICIJE, pa tudi komisiji za oblikovanje nove Ustave Republike Slovenije.
O zunanji politiki samostojne Slovenije je govoril dr. Dimitrij Rupel. Nesporno dejstvo je, da sedaj Republika Slovenija plačuje ogromne vsote denarja za jugoslovansko zunanjo politiko, nima pa nobenega vpliva na njeno oblikovanje. Slovenija bi z bistveno manj denarja lahko vodila samostojno zunanjo politiko in imela svoja predstavništva po celem svetu. O konstituiranju lastne, slovenske vojske pa nam je razlagal Janez Janša in med drugim poudaril, da je to zgodovinska težnja slovenskega naroda, ki jo moramo sedaj tudi končno uresničiti. Nazadnje naj omenim še Igorja Omerzo, ki je predstavil projekt uvedbe lastne denarne enote — lipe.
Našteto predstavlja temelj našega in seveda DEMOS programa na republiški in občinski ravni. Ko bomo enkrat zgradili te temelje, jih bomo z lahkoto nadgradili tako v republiki kot v vsaki občini posebej. Kandidati domžalskega DEMOS ZDRUŽENE OPOZICIJE ne bomo pozabili na bistvene in specifične probleme naše občine in bomo, tisti, ki bodo izvoljeni, zahtevali in dosledno vztrajali, da se ti problemi sporazumno rešijo v dobrobit nas vseh, ki živimo in ustvarjamo v naši občini. Predstavljamo novo. mavrično paleto ljudi različnih poklicev in starosti ter različnega socialnega porekla, smo pripadniki treh različnih strank oziroma zvez; eno pa nam je skupno: neobremenjeni smo s preteklostjo, zato pa smo toliko bolj obremenjeni s prihodnostjo.
Na koncu bi dodal citat moža, ki ga globoko cenim in spoštujem. Dr. Jože Pučnik pravi: »ODKLANJAMO REVANŠIZEM! TISTI, KI SO OD REVANŠIZMA ŽIVELI, NAJ TE BESEDE NE POLAGAJO NAM V USTA!«
ČAS JE ZA DEMOS!
Matjaž Vovk
Slovenska demokratična zveza Domžale
\     \ 1 i ! /. '
va-\A»i //?.■ s«.vN^v>.. ■-'/** _\ A5v;;y /._
S/«****/ ,Ž'tt,v/u/, jSmMfU?
DARILO
Verjeli ali ne, v Krajevni skupnosti Dob ni niti vasi, niti ulice, iz katere ne bi vsako soboto dopoldne pohitel vsaj en fant ali dekle na plesne vaje, ki jih v prostorih KS že nekaj mesecev organizira študentka Saša Kosten.
Začetek jeseni je bil več kot obetav, saj se je več kot »pol« Doba odločilo, da se nauči plesati. Ne bomo več hodili drug drugemu po nogah, ne bomo več mencali z nogami in sproti šteli od ene do štiri, ne bomo se opravičevali drug drugemu, naučili se bomo plesati in konec, so sklenili otroci in šolarji stari od 6 do 123 let in začeli. Sprva je šlo počasi, negotovo, včasih je bila potočena tudi kakšna solzica, nato pa čedalje uspešneje. Klasični angleški valček, pa dunajski in polka, moderni foxtrot, najraje pa tvvist in ročk and roll, kjer daš vse od sebe.
In ko se veliko naučiš, je čas, da veliko pokažeš. In če je pred vrati 8. marec in na voljo dvorana Kulturnega društva Jožef Virk Dob, je plesni večer tu.
Mamice so bile vesele in ni je bilo, ki ne bi hotela priti. Bilo nas je toliko, da smo se skupaj z mlajšimi bratci in sestricami obetavih plesalcev komaj zrinili v dvorano, ki je bila pretesna kot še nikoli.
Začeli so najmlajši — z lambado se ve, nato pa polka — ples naših staršev, so nas poučili in tangjo, ki so ga pol za igro pol za ples predstavili najmlajši. Lepo in prisrčno.
Večji so bili bolj okretni, dekleta prave dame v pisanih krilih, fantje gospodje v belih srajcah in na rob zlikanih hlačah, ki so presenetili vse, še marsikatera mamica se je čudila, od kdaj tako elegantni koraki njenemu do včeraj podpisano potrjenemu nerodnežu.
Vmes pa spomladansko razposajena Saša, z večnim nasmeškom v očeh, »naša Saša«, ki se nič ne krega, samo vaja, vaja se smeji in veseli z nami.
Po zvezdah večera pa še dekleta iz plesne skupine, ki so presenetile vse. Bravo dekleta, le tako naprej, boste pa prave plesalke!
Prijeten večer in še prijetnejši spomin na nepozabni plesni 8. marec v Dobu. Hvala vsem!
V. V.
am
Lahko
'ogledamo
V OČI
■
ZA
bogato občino, znano po podjetnosti in ustvarjalnosti ustanovitev občinskega sklada za pomoč nezaposlenim avtocesto, a ne na škodo zemlje in okolja ureditev dela dispanzerja za žene in matere avtobusne povezave vseh krajev v občini razvoj turizma in obnovo naše dediščine olajšave pri gradnji nadzidkov, prizidkov za več otroških igrišč, parkov in prireditev sanacijo farme v Ihanu
PROTI
nestrokovni in razbohoteni občinski birokraciji stečajem, ki se želijo le odkrižati delavcev begu ljudi z znanjem iz občine
evropskemu delovnemu času, če ne bo vseh pogojev nestrpnosti do polkmetov
politiki, ki je iz Domžal ustvarila spalno naselje okoriščanju in privilegijem posameznikov, ki so na oblasti
o
S
to
UJ
<
>N
o
O
UJ > O
z
UJ
a a.
m z
>o
<
a * o s
UJ
o <
z < a i-
N
»u o
2 ui w
O u d
<cqO
*ON
O
H to
O
teta.
EVROPA ZDAJ!
ORAŽEM STANE LIPOVŠEKIGOR ARNUŠ FRANC MLAKAR IGOR KOVAČ IGOR ZALOKAR-ORAŽEM CVETA
HABJANJELKA KANDUSCHER MOJCA MOKOREL MARKO MAJHENIČ MARIJA DRČAR MILAN STOPAR STANA
PODBEVŠEK BREDA ŠTIFTAR ANUŠKA ROZMAN JOŽE HAFNER IVAN MARKOVIČ ŠTEFAN SVETLIN SAMO
CERAR MIRAN MAVSAR FRANC JANEŽIČ PETER BOLHAR MARJAN PAČN1K ANTON
Če bom vaš delegat v zboru krajevnih skupnosti naše občine, bom ...
V uredništvu smo se odločili, da vam na straneh našega glasila predstavimo tudi vse kandidate za zbor krajevnih skupnosti naše občine, ki so bili določeni na zborih volilcev. Zaprosili smo jih za njihove »volilne« programe in nekateri so nam jih posredovali.
Preberite jih, morda vam bo odločitev 22. aprila 1990 prav zaradi tega lažja, vsem sodelujočim pa iskrena hvala.
KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE
Martin Grošelj,
roj. 1965, elektrotehnik,
0K ZSMS Domžale
Manim, da smo se do sedaj Preserjani preveč razdajali za druge — predvsem sosednje KS. Skrajni čas je že, da kaj več storimo tudi za svoj kraj!
Če bom izvoljen, bom predlagal, da se v KS Preserje uvede tako imenovana »poslanska pisarna«, kjer bi krajani lahko vsaj enkrat ali dvakrat mesečno svojemu občinskemu poslancu postavili vprašanja ali podali svoje predloge. Prva zadeva, ki jo bom v primeru izvolitve sprožil v občinski skupščini, bo ureditev nevarnega preserskega križišča in izdelava pločnikov do osnovne šole v Preserjah. Zatem sta na vrsti — dokončna ureditev kanalizacije in problematika ekološke ogroženosti našega kraja.
Stane Kvas, roj. 1946, šofer, Slovenijales Radomlje
Izhodišče mojega, s tem pa prizadevanja tudi vseh naših krajanov, bo v skrbi za: čisto in zdravo okolje, izboljšanju prometne varnosti na naših cestah, kjer bo posebna skrb namenjena otrokom, razvoju PTT omrežja in večjemu številu telefonov, zaščiti obdelovalne zemlje in kmetov ter načrtnemu urbanističnemu razvoju kraja. V teh prizadevanjih sem pripravljen sodelovati po svojih najboljših močeh.
KRAJEVNA SKUPNOST SLAVKO ŠLANDER DOMŽALE
Pavle Pevec, roj. 1952, višji upravni delavec, Knjižnica Domžale
V Domžalah moramo obnoviti staro kinodvorano in poskrbeti za še zadnje ostanke kulturne dediščine v mestu. Komunalne zadeve rešujemo predvsem zaradi zaščite podtalnice. Omejiti moramo gradnjo novih blokovnih naselij, predvsem pa ne smemo pozabiti, da KS ni samo prostor za reševanje komunalnih problemov.
Franc Nahtigal, roj. 1956, gradb. ing., Razvojni zavod Domžale
V primeru izvolitve se bom trudil vsem krajanom krajevne skupnosti urejevati lepo in zdravo okolje. Angažiral se bom pri komunalni ureditvi naselij, demokratičnih in poštenih odnosih ter urejanju skupnih zadev KS, kot si jih želimo in zaslužimo.
Jože Cilenšek, roj. 1936, geometer, Komunalno podjetje Domžale
Če bom izvoljen, smatram, da bo predvsem pomemben korekten odnos do ljudi. Potrebno je prisluhniti njihovim težavam ter jih s posredovanjem na ustreznih mestih in pomoči vseh krajanov v okviru možnosti tudi reševati.
Moja težnja pa je, da bi mesto postalo tako, da bi bilo bivanje v njem prijetno, varno in zdravo za vsakega krajana.
KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE
Janez Cerar, roj. 1939, dipl. ekonomist, Delo Ljubljana
Ob poplavi obljub, ki jih širokosrčno delijo razne stranke in posamezniki, je svojim volilcem res težko dodati kaj izvirnega. Vendar pa me pri vsem tem le
prežema misel, ki bi jo rad izrekel. Vemo, da denarja za splošno in skupno porabo nikoli ne bo preveč, vendar se bom zavzemal, da se bo namenjal za enakomerni razvoj občine oziroma vseh KS. V kolikor bo v moji moči ne samo za lepša domača dvorišča, pač pa za lepše okolje celotne KS v cilju mota: ne samo višji standard, ampak tudi lepše okolje.
Bogdan Lampič,
roj. 1941, dip. ing. kem.,
Papirnica Količevo
Za mesto kandidiram kot nečlan kakšne politične stranke, zavzemal pa se bom predvsem za uresničevanja interesov svojih sokrajanov in hitrejši napredek radomeljske infrastrukture, ki je bila večkrat deležna mačehovske obravnave.
Sicer pa se bom v okviru svojih možnosti boril za čistejše okolje, izven občinskih meja pa sem pristaš demokratične in gospodarsko samostojne Slovenije.
KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE
Vinko jeras, roj. 1946, papirničar, Papirnica Količevo
V primeru zaupanja volilcev bom spoštoval predvsem njihovo voljo. Skušal bom pomagati na vseh ravneh in upam, da jih ne bom razočaral. Prizadeval si bom za boljšo ureditev PTT storitev, za izgradnjo mrliške vežice, obnovo vodovododv, po možnosti pa tudi obnovo in rekonstrukcijo ter asfaltiranje cest, ki jih upravlja naša KS. Vse to bo doseženo ob sodelovanju KS in vseh občanov.
KRAJEVNA SKUPNOST ČEŠNJICE
Šinkovec Leopold,
roj. 1943, kmet, doma na kmetiji
V kolikor bom izvoljen, se bom zavzemal za uresničitev programa Slovenske kmečke zveze, za boljše pogoje dela in življenja na podeželju, posebno skrb pa bom namenil realizaciji plana naše krajevne skupnosti: asfalt, telefon, mrliška vežica, trgovina v vasi.
Stane Marjan, roj. 1960, delavec Helios Domžale
str. ključavničar, Mlinostroj Domžale
Moje delo bo v primeru izvolitve usmejeno v prizadevanja za boljšo komunalno urejenost KS, saj to pomeni tudi izboljšanje pogojev za življenje in delo naših krajanov. Od najpomembnejših nalog pa naj omenim zagotovitev zdrave pitne vode, asfaltiranje in ureditev mostu na cesti Ihan—Studa ter večjo skrb za okolje, ki je v naši KS zelo ogroženo.
Zvone Slovnik,
roj. 1939, samostojni
obrtnik
Osnova za moje delo v občinski skupščini bodo potrebe naše krajevne skupnosti, katere glavni cilj je asfaltirana cesta, ki nas bo povezala z dolino in dokončna ureditev vodovodnega omrežja za vse domačije. Prizadeval si bom tudi za odpravo razlik v razvoju med hribovitimi in nižinskimi KS.
KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE-ZALOG Ivan Lebar, roj. 1950, delavec, Teol Ljubljana
Če bom izvoljen, bodo moja prizadevanja usmerjena v:
— izboljšanje materialnega položaja kmetov in polkmetov
— ohranjanje čistega pristnega in naravnega okolja kot podlago za razvoj kmečkega turizma
— komunalno urejanje KS — razširitev telefoniji, ureditev cest in drugih problemov.
Karel Svetlin, roj. 1949, delavec, Lek Mengeš
Želim, da se v naši krajevni skupnosti uredijo komunalne zadeve: vodovod, javna razsvetljava, telefonija, kanalizacija, večnamenska ploščad in ostalo, če bodo potrebna finančna sredstva.
Če bom izvoljen, si bom po svojih močeh prizadeval, da bom svoje poslanstvo izvrševal v dobro vseh občanov.
KRAJEVNA SKUPNOST IHAN
Andrej Rotar, roj. 1965,
Moj program izhaja iz sklepov in pobud zborov krajanov naše krajevne skupnosti, iz srednjeročnih in letnih planov, v katere smo zapisali, kaj najbolj potrebujemo. Če bom izvoljen, se bom zavzel, da se program, v katerem bo pomembno mesto zavzemala tudi skupna skrb za zdravo in čisto okolje, uresniči.
KRAJEVNA SKUPNOST REČE
Jože Razpotnik,
roj. 1951, strojnik, SCT
TOZD Mehanizacija
Zapisal sem se temu kraju in tej zemlji in tukaj hočemo vsi skupaj tudi ostati. Pa vendar si tudi v teh hribovitih in odmaknjenih krajih želimo ustvariti pogoje, da bomo živeli človeka vredno življenje. Če bom na volitvah izvoljen, si bom prizadeval v skupščini zagovarjati interese in potrebe naših krajanov.
KRAJEVNA SKUPNOST TOMO BREJC VIR
Bojan Kaplja, roj. 1952, elek. tehnik, samostojni obrtnik
V nadaljnjem razvoju KS se bom potegoval za izgradnjo objektov, ki so neobhodno potrebni za razvoj mladega in zdravega človeka. Na to smo v naši KS pozabili in čas je, da to napako popravimo. Krajani so nam z izglasovanjem samoprispevka zaupali sredstva, s katerimi moramo čimbolj racionalno gospodariti.
Pavle Gros, roj. 1932, upokojenec
Moj program je program dosledne uresničitve krajevnega samoprispevka, kar naj bi predvsem pomenilo: asfaltiranje vseh cest — v naši KS ne bo več makadamskih cest in ulic — uresničitev dolgoletne neiz-
polnjene želje krajanov — ureditev športnega parka ter večja skrb tako mene, kot vseh krajanov za zdravo in čisto okolje, pa tudi pravilen odnos do nara-
ve.
KRAJEVNA SKUPNOST KRASNJA
Franc Novak, roj. 1955, delavec, Induplati Jarše
Odgovornost prejšnjih delegatov se prenaša na enega, zato bo toliko bolj pomembno, kako bo ta delal. Sem za izpeljavo programa krajevnega samoprispevka, za hitrejši razvoj manjrazvitih, za asfaltiranje vseh krajevnih cest, ki bodo tudi delgatom dale več volje za sodelovanje na sejah. Čeprav nisem pristaš nobene stranke, upam, da se bo kakšna navdušila tudi za odpravo naših komunalnih problemov.
KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVICA
Peter Zupan, roj. 1950, voznik, LPP Ljubljana
Vsak občan zelo dobro ve, da je center Blagovice v zelo slabem stanju in da je tudi sicer na našem območju veliko problemov. Zato se bom po svojih močeh zavzemal (ničesar nikomur ne obljubljam) in če bo denar, da bodo cilji, ki si jih je zastavila krajevna skupnost Blagovica, uresničeni.
Zdenko Vadjunec, roj. 1960, samostojni obrtnik
V primeru izvolitve bo moja največja naloga skrbeti za ekonomski in družbeni razvoj krajev na območju KS Blagovica. To je namreč edina pot, da mlade družine ostanejo pri nas in da vsem omogočimo boljše življenje. Zavzemal se bom za enakomernejšo razdelitev finančnih sredstev v celotni občini, za razširitev PTT omrežja, za asfaltiranje cest, ureditev večnamenske stavbe v Blagovici ter za uresničitev s samoprispevkom izglasovanih izboljšav.
Franc Barlič, roj. 1952, kmet, doma na kmetiji
Sem iz majhne, revne in zaostale KS, zato si bom predvsem prizadeval za njen razvoj — program KS Blagovica je tudi moj program in če bom izvoljen, vem, da me čaka velika in odgovorna naloga predstaviti vse naše probleme širši skupnosti in vseskozi skrbeti, da ob njeni pomoči razvijamo naše kraje. Sem optimist, kajti prepričan sem, da na novo demokratično usmerjena družba obljublja mnogo.
KRAJEVNA SKUPNOST TROJANE
RAJKO KERŠlč, roj. 1953, Restavracija z gami hotelom pri Konšku.
skupščina občine Domžale bo morala zagotoviti nadaljevanje izvajanja dogovorjene politike pri zagotavljanju sredstev za uresničevanje programv KS. v KS Trojane imamo uveden le eno odstotni samoprispevek, zato je delež občine še pomembnejši.
^ primeru izvolitve si bom pri-zaaeval, da bomo program KS dosledno uresničili, saj si razvoja posameznih naselij ne morem predstavljati brez ustreznih cestnih povezav in zagotovitve osnovne preskrbe z zdravo pitno vodo slehernemu gospodinjstvu.
KRAJEVNA SKUPNOST HOMEC-NOŽICE
Rok Bernot, roj. 1968, narav. mat. tehnik
V primeru, da bom izvoljen se bom po svojih najboljših močeh trudil za razvoj svoje krajevne skupnosti, kjer so prvenstvene naloge telefonija, kanalizacija, asfaltiranje cest, pa tudi za večjo angažiranost ljudi Pri povsem konkretnih akcijah za izboljšanje življenjskega standarda.
KRAJEVNA SKUPNOST DOB
Marjan orehek,
roj. 1956, tekst, tehnik,
Tosama Domžale
Krajevno problematiko poznam, vem da je marsikaj težko razrešiti, zato ne obljubljam Preveč. Zavzemal se bom za nadaljevanje dela predhodni-
kov, pri čemer bodo na prvem mestu naloge, ki bodo dvignile raven razvitosti naše KS (dokončanje kanalizacije, asfaltiranje, napeljava telefonov, javne razsvetljave). Podpiram kulturno in športno življenje, brez njiju je kraj mrtev, moja skrb pa to tudi večja varnost ob obstoječi magistralni cesti. Sem za demokratizacijo družbe z več strankami.
KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA VAS - DEŠEN
Franc učakar, roj. 1956, PTT mehanik, Ljubljana
Če mi bodo volilci zaupali, bo moje vodilo posredovati oziroma zagovarjati skupne interese krajanov naše KS. To bo zelo težko, saj je naša KS sestavljena iz več majhnih vasi, ki so med seboj precej oddaljene in so prav zaradi tega interesi in potrebe krajanov precej različni. Moj program je program Krajevne skupnosti Velika vas — Dešen.
KRAJEVNA SKUPNOST RAFOLČE
Franc Bernot, roj. 1963, stroj, ključ., Slovenijales Radomlje
V času, ki je pred nami, bi morali mnogo več skrbi nameniti vsem, ki v težkih gospodarskih razmerah ostanejo brez zaposlitve oz. brez sredstev za preživljanje. Več pozornosti bi morali nameniti kmetijam — predvsem hribovskim. Zavzemal se bom za boljšo komunalno ureditev oz. asfaltiranje cest, ki povezujejo bolj oddaljene kraje s centrom občine.
KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA
Božidar Cerar, roj. 1954, str. ključ., TOSAMA Domžale
Moj program obsega: čimprejšnjo realizacijo dogovorjenih in začetih skupnih akcij, skrb za čimboljšo povezanost in slogo med krajani, skrb za varno in prijetno življenje na vasi in skrb za ohranjanje kulturne dediščine. V primeru izvolitve se bom zavzemal za še hitrejši razvoj naše krajevne skupnost.
KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA
Marjan vodnik, roj. 1938, tekst, delovodja, Skupne službe KS Domžale
Prizadeval si bom za kvalitetnejše življenje krajanov vseh
treh krajevnih skupnosti v mestu Domžale, s tem da bom vztrajal na komunalni ureditvi še neurejenih območij. Moja prizadevanja bodo namenjena sanaciji Glasbene šole, predvsem pa pridobitvi kulturne dvorane za potrebe kulturnih društev in za uveljavljanje vseh dobro mislečih krajanov v organih KS.
Marjan Ogric, roj. 1953, ing. str., SKUŠ Domžale
V zadnjih letih se je v občini naredilo veliko objektov za potrebe občanov. Če bom izvoljen za delegata, si bom prizadeval za nadaljnji razvoj kraja v skladu z željami in potrebami občanov. Glede na probleme (ceste, razsvetljava, kanalizacija, trgovine, glasbena šola, telefon, športni objekti itd.) nas čaka še veliko dela.
KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA Vera Banko, roj. 1945, kem. tehnik, Termit Domžale
Živim in delam v ekološko in komunalno najmanj urejeni KS, saj ves južni del še nima izgrajene kanalizacije, ima pa komunalno čistilno napravo, katera povzroča veliko problemov: odlaganje blata in hud smrad. Zavzemam se za takojšnjo sanacijo te naprave, za izgraditev kanalizacije v naši KS, izgraditev avtobusne postaje in dokončanje javne razsvetljave, kjer je še ni.
KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN
Andrej Senica, roj. 1950, ekonomist, SDK centrala Ljubljana
Upošteval bom predvsem zahteve in želje svoje volilne baze, ki pa ne smejo biti v nasprotju s pravico posameznika ali skupine občanov. Kot enakovredne argumente bom upošteval tudi ekološki vidik, varovanje obdelovalne zemlje, minimalne komunalne standarde in prispevek krajanov pri reševanje posameznega problema.
Anton Knavs, roj. 1930, dipl. ing. arh., samostojna dejavnost
Z neustreznim prostorskim planiranjem, nerazrešenimi ekološkimi problemi in nespo-štovanjem narave se vrši nasilje nad krajani Trzina. Neinfor-miranost krajanov se izkorišča za »biznes« posle.
Zavzemal se bom za infor-mativnost in enakopravnost vseh krajanov, za razvoj lepšega in prikupnejšega naselja z moralno odgovornostjo pred mlado generacijo, ki prihaja.
Valentin Kolenc, roj. 1950, samostojni obrtnik
V kolikor mi bodo volilci zaupali, se bom zavzemal za boljše življenje v KS kakor tudi občini. Prizadeval si bom za čim bolj učinkovito družbo, za zmanjšanje prispevkov iz OD ter vseh davkov. Še več pozornosti je potrebno nameniti čistemu okolju in zaščiti obdelovalnih in gozdnih površin.
KRAJEVNA SKUPNOST JARSE-RODICA
Rudi Žavbi, roj. 1942, str. tehnik, Elektrotehna, Set Ljubljana
V Zboru krajevnih skupnosti si bom prizadeval za smotrno izrabo prostora, racionalno porabo sredstev namenjenih za gradnjo infrastrukture na vseh področjih občine ter za čisto in ljudem prijazno okolje.
Marjan Ručigaj, roj. 1937, delovodja, Papirnica Količevo
Zavzemal se bom za ureditev infrastrukture, za čistejše in varnejše okolje v KS, kjer živim, za ohranjanje kulturne dediščine, posodobitev kmetijstva in vrnitev zemlje kmetom, ureditev prostora za društvene in športne aktivnosti, požarno preventivno varovanje družbene imovine, za kvalitetnejše usluge komunalne dejavnosti in za povečanje skrbi za ostarele in onemogle.
KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE
Jože Ribič, roj. 1956, PTT mehanik, PTT Ljubljana
Zavzemal se bom za boljše življenje delavcev in kmetov, asfaltiranje cest in redno vzdrževanje cest, novo telefonsko centralo in čimveč telefonov v odročnejših kmetijah, izgradnjo kanalizacije in vrnitev odvzete
zemlje, gozdov in vseh ostalih kmetijskih površin prvotnim lastnikom. Sem proti prodaji kakršnekoli zemlje nedržavlja-nom Slovenije.
Franc Rotar, roj. 1933,5 delavec. Termit peskokopi Moravče
Vsa dela iz samoprispevka se morajo realizirati, v vsako KS naj bi pripeljali zdravo pitno vodo, enako tudi asfaltno cesto ob soudeležbi krajanov in občine, čimpreje bi morali pričeti s pripravami za gradnjo telefona, posebna prizadevanja pa usmeriti v ohranitev čistega zraka in preprečitev škodljivih posegov v naravo. Moja glavna skrb pa je skrb za bodoče rodove in ohranjanje kmetijskih površin.
Janez Učakar, roj. 1944, delavec. Termit peskokopi Moravče
V primeru izvolitve se bom zavzemal za asfaltiranje cest, za izgradnjo obvoznice in zagotavljanje stalne prevoznosti makadamskih cest, za zagotovitev zdrave pitne vode vsem, za večjo požarno varnost, novo PTT centralo in ureditev centra Moravč. Moja prizadevanja bodo usmerjena v ohranitev kmetijske zemlje, pravilno vračanje arondiranih zemljišč in ureditev otroškega varstva in športno rekreacijskih površin. To bo mogoče le — ob skupnem sodelovanju vseh — mene, KS in občine.
MIROSLAV BIRK, roj. 1953, Papirnica Kličevo:
Mnogi našo občino štejejo med najbolj razvite, toda to ne velja za našo KS Moravče, zato se zavzemam za drugačen status, ki bo Moravčam zagotavljal hitrejši razvoj na področju komunalne ureditve, asfaltiranje cest, zagotovil vo-
dovod v vsako hišo, telefon v vsako vas, enake pogoje našim otrokom v šoli, povečava kapacitete otroškega varstva, nadalje da del sredstev od eksploatacije kremenčevega peska ostane v KS, po eksploataciji pa zagotovi takšno zemljišče, da bo služilo kmetijskemu namenu in nenazadnje, da bodo krajani dejansko postali oblikovalci svoje KS in da to ne bo odvisno od dobre volje posameznikov.
KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ
Ivan Zupan, roj. 1928, dip. ekonom., LB Banka Domžale
Če bom izvoljen, bom v Zboru KS zastopal stališča KS Mengeš in nadaljeval kontinuiteto dosedanje delegacije in organov KS. Imel bom posluh do stališč in potreb ostalih KS
in občine, pričakujem pa tudi povratno razumevanje.
Lastnega programa nimam,' osnova pa mi bo program KS Mengeš, ki je vsestranski in obsežen ter ga že poznam. Zaradi kriznih časov bo delo trdo, uspešno pa le ob sodelovanju vseh krajanov in organov KS, kakor tudi vseh občanov občine Domžale.
Janez Škrlep, roj. 1950, arheolog, Klet Vipava
Če bom izvoljen za delegata mengeške krajevne skupnosti, bom pomagal vzpostaviti parlamentarno odločanje in tudi neposredno možnost vplivanja vsakega krajana na javne zadeve. Pridobil bom strokovnjake iz različnih področij, da naše kraje in življenje v njih naredimo bolj prijetne. Pošteno in trdo delo bo to!
KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE
Križnar Peter, roj. 1959, gradb. tehnik. Komunalno podjetje Domžale
Krajevna skupnost Prevoje naj bi se tudi v prihodnje razvijala tako, da bomo čimpreje in dokončno uredili vse komunalne probleme. Prepričan sem, da bodo naši krajani tudi v prihodnje k temu razvoju prispevali v okviru možnosti, sam pa se bom v primeru izvolitve prizadeval, da bi njihov interes uveljavil tudi v okviru občine.
Franc Lebar, roj. 1956, delavec, Mlinostroj Domžale
Od novih sprememb ne pričakujem hitrih sprememb, saj ni človeka, ki bi v kratkem času naredil čudeže. Rešitev vidim v bolj intenzivnem in poštenem delu, saj za sedanje stanje vidim krivdo predvsem v naših nesposobnih vodilnih, ki so gledali le nase. Zavzemal se bom za napredne, delovne, poštene in demokratično misleče ljudi, za sorazmerno enak razvoj celotne občine, poskrbel za socialno varnost ostarelih in bolnih ter invalidov.
v. v.
Ob programsko-volilni skupščini ZZB NOV Domžale:_
Temeljno: bili smo na pravi strani...__
Domžalski borci, povezani v občinski odbor ZZB NOV Domžale, so 6. aprila 1990 v Slamniku opravili letno programsko volilno skupščino. Ob polni udeležbi delegatov so izrazili svoje nestrinjanje z vsemi poskusi potvarjanja in vnašanja neresnic, čemur so bili v preteklem obdobju izpostavljeni. Borčevsko organizacijo so grobo napadli zaradi uveljavljanja demokratičnih sprememb, prenove ZK ter prehoda v politični pluralizem.
Ob teh poskusih pa niso nič manj navzoči poskusi diskvalifikacij in izničenja temeljnih vrednot naše NOB, to pa je tisto, čemur se predvsem v imenu žrtev, ki so za te vrednote padle, ne bodo nikoli odrekli.
Borčevska organizacija ni stranka! Prvič v razmerah političnega pluralizma naši ljudje izbirajo ljudi, ki bodo v naslednjih letih sprejemali vse najpomembnejše odločitve, ki bodo uravnavale našo prihodnost življenja v Sloveniji. Zveza borcev ne sodeluje v boju za oblast in na volitvah ne nastopa kot samostojna politična stranka. Na volitve gredo v želji, da bi podprli pot mirne demokratične prenove naše družbe. Svoje glasove med kandidati namenjajo tistim, ki so jim blizu po odnosu do temeljnih družbenih in političnih ciljev, predvsem pa onim, ki v svojih programih kažejo pozitiven odnos do humanih pridobitev narodnoosvobodilne borbe.
Kot so povedali tudi v razpravi, se ne morejo strinjati s tem, da bi na NOB, borce, predvsem pa na
Pogovor s predsednikom društva nekadilcev Domžale,
ANTONOM DOLENCEM:_
Kajenje ni pot v zdravje...
O škodljivosti kajenja mnogo govorimo, vendar malo storimo. Sicer pa: zakaj bi bili prav pri kajenju drugačni, kot smo sicer. Enako ugotavlja tudi predsednik društva nekadilcev Domžale ANTON DOLENC, dolgoletni javni delavec. Svoja prizadevanja vseskozi usmerja med drugim tudi v to, da bi živeli z manj dima predvsem — tobačnega.
Se zavedamo nevarnosti? V tobačnem dimu je več tisoč strupov oziroma kemičnih spojin. Nikotin je in ostane hud strup tako za srce z ožiljem, kakor tudi za osrednji živčni sistem, prebavila in žleze z notranjim izločanjem, ki so tako pomembne za zdravje, dobro počutje in delovne sposobnosti. Tone Dolenc je nekadilec.
Postavili smo mu nekaj vprašanj, na katera je radevolje l odgovoril.
Kako je z organiziranostjo neka-dilstva v Domžalah? Kdaj ste borci proti kajenju postali organizacija? Katere so naloge, ki ste si jih postavili?
Leta 1986 smo v občini Domžale organizirali DRUŠTVO NEKADILCEV; bilo je šesto občinsko društvo nekadilcev v Sloveniji. Povezujemo se v Zvezo društev nekadilcev Slovenije z drugimi občinskimi društvi Ljubljana Šiška, Ljubljana Center, Ljubljana Vič Rudnik, Maribor in Sevnica. V našem društvu je trenutno 72 članov.
Namen društva: Združevanje ne-Kadilcev zaradi zaščite zdravja pred cigaretnim dimom, ki ga povzročajo kadilci.
Naloge društva:
— propaganda proti kajenju in pridobivanje članstva ter vzgoja in preobrazba miselnosti kadilcev,
— skrb za zaščito nekadilcev pred vplivom cigaretnega dima,
— doseči želimo prepoved kajenja v vseh javnih prostorih, v vseh drugih prostorih (hotelih, restavracijah in podobno), doseči pa tudi strogo ločitev prostorov za kadilce; prednost naj bi imeli nekadilci,
— doseči želimo absolutno prepoved kajenja v vseh prostorih in objektih za šport in rekreacijo, posebej v planinskih kočah in domovih,
— doseči želimo prepoved kajenja v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih, dijaških in študentskih domovih,
— doseči želimo prepoved kajenja vsem učencem, dijakom šol, predvsem zelo mladim ljudem,
— doseči želimo prepoved kajenja na delovnih mestih, če je izkazan upravičen interes oz. zahteva nekadilcev ter na sestankih, sejah, srečanjih, posvetih ...,
— organizirati nameravamo predavanja v vseh okoljih, tako želimo pridobivati nove člane društva nekadilcev,
— načrtujemo povezovanje z vsemi, ki se v naši družbi prizadevajo za varstvo okolja in ohranjanje dobrega zraka,
— društvo se zaradi svoje dejavnosti povezuje tudi z občinsko skupščino in njenimi upravnimi organi, zdravstvom, šolstvom, proizvodnimi družbenimi in zasebnimi
ter mešanimi delovnimi organizacijami in drugimi ter strankami.
Kakšen je uspeh društva oziroma dela v tem obdobju?
Od naše ustanovitve pa do sedaj nam je uspelo povečati članstvo iz 20 na 72 članov. Stalno smo prisotni s propagando oziroma prispevki o problemih boja proti kajenju v Občinskem poročevalcu. Skrbimo za plakatiranje v šolah in drugih javnih prostorih. V letu 1988 smo razpisali nagradni natečaj za literarne krožke v osnovnih šolah na tri teme:
1. Zakaj kadi moja mama?
2. Oče, prosim ne kadi!
3. Ko bom velik, ne bom kadil. . .
Najboljši literarni prispevki učencev so bili nagrajeni in razstavljeni v Domžalah in v Ljubljani. Organizirali smo letno skupščino ZVEZE DRUŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE v letu 1988 pri nas v Domžalah v gostišču Repovž. Organizirali smo predavanje o škodljivosti kajenja. Imeli smo pa tudi neuspehe; predvsem nam ni uspelo v tem času zbrati vseh ali vsaj večine članov, čeprav smo to poskušali nekajkrat z družabnim večerom nekadilcev in izletom v naravo. To je naša prva naloga, ki se je nenehno zavedamo.
Kako so uspešni v šolstvu (šole) in zdravstvu?
V Domžalah smo se s to problematiko začeli ukvarjati v letu 1975. V Svetu za socialno zdravstvena vprašanja pri OK SZDL v Koordinacijskem odboru za boj proti alkoholizmu, nikotinizmu in drugim oblikami zasvojenosti pri OK SZDL. Pro-
spomin padlih metali črne sence in polivali gnojnico na vse, kar NOB pomeni. Tudi domžalski borci so ogorčeni nad takimi poskusi, hkrati pa seveda terjajo resnejši pogled v novejšo slovensko zgodovino. Ne zapirajo oči in ne bežijo pred besedo resnice, vendar v nobenem primeru ne bodo dovolili, da bi se v nedogled blatilo tisto, kar je objektivno velika in dragocena narodova vrednota in eden najtemeljnejših prispevkov za osvoboditev izpod nacifašizma.
Bistvo, ki ga nihče ne more ovreči, pa je v tem, da so se borci NOV borili na pravi strani, tisti strani, ki je uresničevala najplemenitejše cilje, skupaj z ramo ob rami z zavezniki, velike demokratične antihitler-janske koalicije. Borci so bili temelj odpora in borbe za obstanek našega naroda, braneč ne le njegov obstoj, braneč svobodo, pokončnost, človečnost in še marsikaj, kar nihče, tudi če bi si še naprej prizadeval, ne more izničiti.
Borci, tudi domžalski, ostajajo pomemben družbeni subjekt te družbe, kjer naj bo odprt prostor za vse, ki želijo narodu dobro in ki hočejo z delom to dokazati. Vse, kar je minilo, gotovo ni moglo biti slabo.
Marsikaterega borca je zanimala usoda borčevsko invalidske organizacije. To bo tudi v prihodnje organizacija vseh borcev, ki bo posebno skrb namenjala ohranjanju tradicij NOB, zgodovinopisju, spomeniškemu varstvu, skrbi za socialno zdravstvene primere in varstvo svojih članov. Borci ne bodo politična organizacija, bodo pa še sodelovali v vseh političnih dogajanjih, saj jim ni in ne more biti vseeno, kakšen bo naš skupni jutri. Vsak se bo sam vključil v tisto politično organizacijo, v kateri bi želel delati. Kakorkoli že: ostati želijo člani organizacije ZVEZE BORCEV, zvesti 45-letnemu delu, ki ga ni bilo malo in ciljem, za katere so se vse življenje borili...
JOŽEF ŠKOLČ v Domžalah:
Čustev preveč, pameti je premalo
gram nekadilskega gibanja je ve-čnameren. To ni samo vprašanje šolstva in zdravstva, pri tem morajo sodelovati ekologija, ekonomija in drugi. Če govorimo o šolstvu v občini, potem moramo ugotoviti, da smo zadovoljni, saj se vedno odzivajo na naše pobude. Z zdravstvom je nekoliko težje, sedaj ravno iščemo boljši stik, da bi se v Društvo nekadilcev včlanilo čimveč zdravnikov in zdravnic nekadilcev. Izkušnje iz drugih društev kažejo, da je to za uspešno delo društva zelo pomembno.
Kaj pa akcija v kolektivih?
V delovnih kolektivih je najtežje. Manjka delovne osveščenosti, da je tisti ki ne kadi, bolj produktiven. Čeprav imamo najboljšo pravno podlago 45. člen zakona o varstvu pri delu, po katerem so vse delovne organizacije dolžne zagotoviti oziroma določiti prostore v katerih kajenje ni dovoljeno, predvidene so tudi kazni za kršilce se vse to ne izvaja. Tu nas čaka največ dela s pridobivanjem in osveščanjem nekadilcev. Nekadilec kadilca vedno in povsod z vso pravico opozori, češ. oprostite, jaz ne kadim in prosim, da tudi vi v moji prisotnosti ne kadite. Nekadilec lahko zahteva večji osebni dohodek na enakem delovnem mestu od kadilca, ker ta najmanj eno uro v osmih urah ne dela, ker kadi. Delovne organizacije morajo določiti prostore, vpeljati nadzor in vzpostaviti image nekadil-stva.
Na koliko razumevanj naletevate v družbenopolitičnih organizacijah?
Sodelovanje v SZDL je bilo dobro. V njihovih prostorih se sestajamo, razpošiljajo in plačajo nam pošto. Kako bo po volitvah, bo imela SZS še dovolj denarja, da nam pomaga ali ne, ne vemo: ZK v Domžalah nikoli ni imela aktivnega odnosa za boj proti kajenju ali proti alkoholizmu, sindikat je pred leti nekaj postoril za boj proti alkolizmu. Sedaj sindikat dobiva drugačno vlogo, DPO pa se spreminjajo v politične stranke in bodo te stvari obravnavale bolj načelno.
Sredstva! Kako je z njimi?
Poleg pomoči, ki se jo že omenil (SZDL) se poslužujemo prošenj za dotacije in sponzorstva, nekaj pa naberemo tudi s članarino, ki znaša letno 50,00 din. Tu naj navedem, da je vse drago; predavanja, plakati, v osnutkih imamo značko nekadilcev, da bodo kadilci opazili, da je v njihovi navzočnosti nekadilec. Iščemo sponzorja delovno organizacijo, ki bi nam pomagala to idejo uresničiti. V svetu družba nameni več za ta namen; primer sta ZDA ali Švedska.
Povedali so:
Pametni ljudje o kajenju ...
kadilci onesnažujejo zrak, duši jo sebe in druge«. Lev Nikolajevič Tolstoj: »Dejstvo, da so duhovni velikani kadili, a obenem ustvarjali velika dela, je samo dokaz, da bi ustvarili mnogo več, če ne bi kadili!« Bernard Shaw je o cigareti dejal: »Na eni strani je ogenj, na drugi pa osel!«
Povedali so:
Naj navedemo nekaj misli velikih književnikov: johann Wolf-gang Goethe »Kajenje ovira ustvarjalno delo in človeka poneumlja, zato ustreza samo tistim, ki nimajo ali ne znajo kaj početi!« »ALI« Kajenje je izraz nevljudnosti in netovarištva,
Kako gledate na to, da zdravnik kadi, medtem pa obravnava bolnika...
Tudi zdravnik je kot vsak kadilec človek, je zasvojen in kot tak ima tudi sam velike težave ker kajenje težko opusti. Vseeno pa so zdravniki prvi, ki bodo morali zaradi vzora in ugleda prenehati kaditi. V Ameriki zdravnik, ki kadi, izgubi zaupanje bolnikov, saj če ne čuva svojega zdravja tudi bolnikovega ne bo.
Ali vi kadite?
Kadil sem, pa sem prenahal. Ko sem leta 1972 čital republiški program proti kajenju sem začel razmišljati, da bom nehal. Leta 1977 sem v resnici enkrat že nehal, tako, da sem preostale cigarete zmečkal in raztrgal, pospravil vse pepelnike in vžigalnike v kanto za smeti in nikoli več niti pomislil na cigareto. Zato jaz ne razumem tistih, ki pravijo, da se ne morejo odvaditi.
Cigareta — medijska, nenehno navzoča osebnost...
Danes kajenje ni več tako, kot je bilo pred leti, ko je bilo okolje sicer bolj čisto, tempo življenja počasnejši in mirnejši. Zaradi tega je potreba, da kajenje izrinemo iz našega življenja vsak dan bolj aktualna. Osveščeni del človeštva se bori proti kajenju, z zakoni, s propagando v časopisih in strokovnih revijah. Na drugi strani pa državna proračunska, proizvodno komercialna in kadilska logika delujeta v smeri širitve kajenja. Davek od tobaka polni proračune: namesto, da bi opuščali pridelavo tobaka jo spodbujamo, proizvodnja cigaret je nezmanjšana. V svetu na ovojih cigaret piše, da so strupene, pri nas kljub prepovedi reklamiranja tobaka še vidimo polno reklam v časopisih in na televiziji. Gledamo lahko neposredno ali posredno, ko kadijo celo vsi nastopajoči, ko avtomobili vozijo po amazonskih pragozdovih, napovedovalec pa vpije CAMEL TROPHY. ..
Drugod se število kadilcev v številu prebivalcev dežele zmanjšuje, pri nas pa narašča.
Kje je po vašem začetek uspeha v akciji, ki jo vodite vi v domžalski občini?
Vse stranke, stare in nove imajo v svojih programih naloge za bolj čisto okolje, za zdrav način življenja, za učinkovito in dostopno zdravstvo, za evropske zdravstvene standarde in tako naprej. Naj bo še tako neprijetno, povedati je treba, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugega, da je vsak dolžan čuvati svoje zdravje. To je zapisani v naši ustavi, že 16 let. Šestnajst let kadilci kršijo ustavo, ko zastrupljajo sebe in ogrožajo zdravje drugih. Kajenje moramo postaviti na črno listo, ker je grdo in nezdravo. Za začetek pa moramo prepovedati kajenje v javnih prostorih.
Ali je vaš pogled v prihodnost optimističen, morda ni?...
Ko sva se s 14 letno vnukinjo pogovarjala o njeni bodočnosti, ko nisva imela v mislih ekologije mi je kar naenkrat rekla: kakšno prihodnost pa imam, vse je zastrupljeno, voda, zrak ... Skrbi me za vnuke in pravnuke ali bodo preživeli, pa sem vseeno zmeren optimist, ker verja-mim, da človeštvo še spoznava, da so možnosti našega planeta omejene.
predsednik ZSMS - liberalne stranke govori za bralce Občinskega poročevalca
Na povabilo občinske ZSMS - Liberalne stranke je pred dnevi v domžalski kinodvorani Jožef Školč s sodelavci predstavil osnove programa svoje stranke, odgovarjal pa je na vprašanja obiskovalcev. Ob tej priložnosti smo ga tudi poprosili, da je odgovoril na nekaj vprašanj, ki zadevajo naš aktualni trenutek in prihodnost, ki je pred vrati. Iz daljšega pogovora povzemamo najzanimivejše misli. Pogovor z Jožefom Školčem, predsednikom ZSMS - Liberalne stranke je opravil odgovorni urednik Matjaž Brojan.
Demokratične volitve -pot, ki je pred nami...
Zanimivo je, da se da z besedo volitve tako igrati, da jo lahko razumeš tudi kot izpeljanko od besede - voliti se (ljubiti)
Seveda pa ima beseda v prvi vrsti političen prizvok. Volitve se neobhoden pogoj, da lahko družba normalno funkcionira če je postavljena tako, kot je postavljena sedaj. V pogojih politične konkurence, če so korektno izpeljane, je to najbolj učinkovit način za odpravljanje monopolov enega ali napak oblasti.
Nasprotja nas vendarle izčrpavajo
Predvolilne praske je treba jemati z neko rezervo, ne kot aplikacijo razcepa, temveč kot eno od veščin za pridobitev naklonjenosti občanov - volilcev na svojo stran. Moje gledanje na politično kulturo je tako, da ni način zmagati tako, da nekoga tlačiš, ponižuješ ali daješ v nič.
Kaj je pravzaprav svoboda?
To je eden ključnih terminov našega političnega jezika. Kot temeljno svobodo ali svoboščino proglašam tisto, ki ti daje možnost izbire. Sicer pa je svoboda opredeljiva na več ravneh
- začenši z osebnim vidikom svobode.    Vsekakor menim
- v osnovi sem trdno prepričan v to, - da je svoboda možnost izbiranja...
Gre za osvboditev od »svobode«?
Osvoboditi se od svobode
- postavlja vprašanje kdaj je tista svoboda naroda sploh pridobljena in če je bila vzpostavljena, šele potem je lahko izgubljena. Če pa je sploh ni bilo, potem tudi izgubljena biti ne more...
Razlike je treba razumeti...
Razlike v Jugoslaviji obstajajo in vsa stvar je v tem, da jih je treba razumeti. V teh različnostih je tolikšen razpon, da se raztezajo v tragične in komične pojavnosti. Hudo je tedaj, ko se različne kulture skuša na silo "poenotiti. Tudi to sem doživel! Kot politično vprašanje sem jemal pojav, ko sem praktično prelamjal z navado, da se v Beogradu govori samo srbohrvaško. Jaz sem govoril slovensko in iz tega trpel vse posledice.
O miselnem deliktu...
Jaz se misliti po svoje, svobodno nisem nikoli bal. O tem se da govoriti ure in ure. Misli se ne da ukleniti, še manj prepovedati. Tam, kjer je prepovedana svoboda misli, tam svobode ni. To se prenaša na svobodo pisanja in na vse ostale svobode...
Tolerantnost do drugače mislečih...
Živimo v okolju, kjer so vsi prepričani, da imajo prav in to svoje prepričanje tudi agresivno uveljavljajo. To je tudi evropski vzorec mišljenja, kar pa ni dobro. Kdor nima do lastnega gledanja vgrajen vsaj majhen delček kritičnega duha, je na slabi poti. Srbi denimo o sebi menijo vse najboljše in so do drugače mislečih izrazito netolerantni. Tudi z nami v glavnem ni drugače. Če tolerance ni, potem se seveda ne da govoriti o nekem sožitju. Sožitje pa pomeni soobstoj in priznavanje dveh različnih sistemov vrednot. Če ni tolerance - tudi soobstoj, sožitje ni mogoče...
Samostojnost nI
le vprašanje samozavesti
naroda...
Samozavest je za obstoj nekega naroda potrebna in nujna, gotovo pa ni zadostna. Potrebna je gospodarska moč, denar, ugled in še marsikaj iz gospodarske oz. ekonomske sfere.
Naša nacionalna samozavest je dobrodošla in državotvorna. Pomeni nagib k temu, da je stvari treba maksimalno urejati za svoj račun. Je pa res, da se mora samozavest zavedati svojih meja in tudi konkretnih realnosti ...
Naj nam stranke
ne zameglijo jasnih misli
in jasnih ciljev
Različne opcije, različni pogledi in programi različnih strank nam bodo pomagali, da si kot narod opredelimo jasne cilje, ko bomo lahko rekli: to je pa za Slovence dobro! So neke stvari, ki izhajajo iz naroda, v spopadu idej, strankarstva pa se bodo vse te stvari bolj izči-stile. V korist vseh, ki smo Slovenci... To pa je navsezadnje tudi dobra plat različnih strank.
V NESREČI ČLOVEK SPOZNA PRIJATELJA -
soseda, krajana in občana
Velika pripravljenost, požrtvovalnost in prizadevanje vseh, ki ste mi kakorkoli nudili pomoč, je omogočilo hitro obnovitev in popravilo gospodarskega
poslopja in stanovanjske hiše, ki je bilo uničeno v požaru.
Posebno zahvalo izrekam sosedom, prizadevnim članom prostovoljnih Gasilskih društev. Gasilski brigadi Ljubljana, darovalcem denarnih in materialnih sredstev, Občini Domžale, DO Helios in Krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog.
Zahvala tudi delavcem Postaje milice Domžale, gozdnemu gospodarstvu in Kmetijski zadrugi Domžale za izkazano pripravljenost in pomoč.
Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli priskočili na pomoč. DANIJEL CERAR Goričica 1
Dober dan, domžalski občan
Franc Blejc
Franc Blejc je pravi Mengšan, s trdnimi koreninami v svojem kraju. Poznamo ga kot dolgoletnega poveljnika GD Mengeš, ki bo letos praznovalo stoletnico delovanja. Leto se mu bo izteklo še v dva pomembna koraka: dopolnil bo šestdeset let in odšel bo v pokoj. Vse življenje je veliko sodeloval v različnih udarniških akcijah, še vedno je nenavadno aktivno prisoten pri vseh skupnih delih, posebno pri gasilskih, s srcem je pri graditvi Mengša, pa čeprav je moral za to žrtvovati celo svoje najdražje — dom. Rad živi po šegah svojega ljudstva in se z zadovoljstvom pogovarja o zdajšnji slovenski pomladi.
Požigavci in gasilci
Blejčeva družina je bila delavska družina s tremi otroci. Oče je bil po poklicu poštar, mati pa ni bila zaposlena.
»Spominjam se, da me je oče rad vzel s seboj, posebno ko je popoldne s kolesom raznašal kakšne telegrame in drugo pošto. Že tedaj sem bil rad med ljudmi in to mi je ostalo vse življenje .. .«
Oče je Francu Blejcu umrl že pri devetih letih, tako da so se morali doma spopasti s trdim življenjem, vleikokrat tudi s pomanjkanjem najosnovnejše prehrane. Na srečo so lahko pomagali pri stricu na kmetiji, tako da vsaj lečni niso bili.
»Že kot fantič sem se tako naučil delati vsega kmečkega dela, od košnje naprej. To mi je pozneje močno koristilo .. .«
Seveda pa mladost ni bila prežeta samo z delom, ampak se rad spominja tudi različnih iger, ki so se jih šli na Gobavici ali na travnikih pod njo.
V delovnem taborišču
Blejčevi so bili leta 1942 izseljeni v Nemčijo, kjer so v delovnem taborišču preživeli tri leta.
»Pri kmetu, kjer smo bili, smo se kar dobro počutili. Ker sem znal vse delati, nas je imel po svoje rad, čeprav smo bili Jugoslovani. .. Celo tako daleč je prišlo, da nas je hotel — ko bi nas radi ob koncu vojne pobili — gospodar prikriti irt nam rešiti življenja ...«
Vse pač tudi med okupacijo ni bilo tako črno-belo, kot smo bili vajeni prikazovati doslej. Na srečo v mladem fantu vojna ni pustila hujših raz, ker je bil dela in skromnosti vajen, vse njegovo dotedanje življenje je bil en sam boj za obstoj, za preživetje.
»Ko smo se vrnili domov, je bila naša hiša izropana, prazna, opustošena . . . Mami je bilo najbolj hudo za starim lepim pohištvom iz oreha, ki so ga začasni stanovalci — pokurili!«
Treba je bilo spet vse začeti znova. Franc Blejc se je odločil za tkalski poklic, v katerem je ostal vse življenje. Tako bo letos v jarškem In-duplatiju dopolnil tudi polno pokojninsko dobo.
»Ob rednem delu pa smo tako rekoč vse sobote in nedelje, na petek in svetek, podnevi in ponoči gradili domovino. V Mengšu smo prostovoljno zgradili Prosvetni dom, pomagal sem pri gradnji tovarne, povsod smo bili mladinci zraven kot prvi.«
V jarškem Induplatiju
Franc Blejc je prehodil v Induplatiju zanimivo pot od začetnika do pomočnika mojstra, od mojstra do vodje izmene, kar je še vedno. Dela v dveh izmenah, dopoldne in popoldne, in tudi to mu ni nič hudo.
»Ko sem takoj po vojni prišel v tovarno, nismo imeli kaj dosti dela,
občasno ni bilo materiala, strojna opremljenost je bila slaba . .. Kot tkalec sem prišel skozi vse faze, od mehaničnih starih statev do avtomatskih statev, ki smo jih dobili šele leta 1959. Prehodi na druge stroje so bili za starejše delavce boleči, za nas, ki smo bili tedaj še mlajši, pa ni bilo težko opraviti različne tečaje in strokovno usposabljanje.«
Dom za zdravstveno postajo
Na mestu, kjer so imeli Blejčevi in Vrhovnikovi svoji mali hiši, stoji v Mengšu zdaj zdravstvena postaja. Franc Blejc si je moral postaviti novo hišo na drugem koncu Mengša.
»Novo hišo sem delal res z veliko vnemo. Boli pa me to, da je prosotr na mestu mojega nekdanjega doma tako slabo izkoriščen, da je tam postavljena tako nizka zdravstvena psotaja . . . Kar strese me, kadar se peljem mimo. V trgovino namreč še vedno hodim v bližino starega doma in tudi drugače sem še vedno močno navezan na stari kraj...«
Sicer pa pravi, da ta vtis nekoliko popravljata zgradbi banke in novega gasilsko-godbenega doma. Posebno gasilsko-godbeni dom, ki bo izročen svojemu namenu v septembru — pravkar urejajo križišče pri Lovcu in zaključujejo, gradbena dela — bo pravi lepotec v središču Mengša.
»Vesel sem, da smo ga Mengša-ni zgradili tako složno s skupnimi močmi. Kot veste, je narejen iz samoprispevka, precej pa smo nabrali po hišah tudi lesa zanj, čez dvesto kubikov . . .«
Franc Blejc je bil eden tistih, ki je to akcijo vodil, sodelovalo pa je tudi po trideset, štirideset krajanov hkrati. Akcija je tako rekoč pri kraju, le nekaj kubičnih metrov mislijo posekati za potrebe notranje opreme.
Že 42. leto gasilec
Fran Blejc je že 42. leto član GD Mengeš, od teh let pa je bil skoraj ves čas tudi poveljnik GD, kar je tudi danes. Vmes je zaradi osebnih razlogov izpregel le nekaj let.
»Spominjam se, ko je na mestu zdajšnjega aaislkega doma stal še stari dom. Slo je za majhno pritlično stavbo, v kateri sta bili tudi dve občinski stanovanji. Mi smo imeli le eno garažo za gasilske potrebe in sejno sobio. Leta 1959 smo dom nadzidali v dvonadstropno hišo, na dvorišču smo prizidali še eno garažo, pa tudi opremili smo se precej bljše. Med prvimi srn imeli pravi gasilski avto, ki smo ga dobili od poklicne brigade. Ko smo nekoč gasili v Komendi, so se vsi, ko so nas zagledali, oddahnili, češ, zdaj pa že bo, ko so prišli poklicni gasilci... Na avtu iz leta 1939 smo imeli namreč še vedno napisane poklicne brigade ...«
Mengeški gasilci so prvi dobili s strani Občinske gasilske zveze ci-
sterno s tisoč litri, leta 1968 pa tudi nov kombiniran gasilski avto. Pozneje jim je priskočil na pomoč tudi SIS za varstvo pred požarom z najnovejšo cisterno, zato so morali zgraditi še eno garažo.
»Od tistega časa, ko smo začeli, do danes, se je veliko spremenilo ... Prve požare smo še gasili z vodo iz Pšate. Včasih je bilo do žarišča tako daleč, da je moralo združiti cevi več društev skupaj. Linija je bila dolga tudi kilometer in več . ..«
Kot poveljnik je Franc Blejc veliko prispeval h kvalitetni rasti mengeškega društva. Nekaj let nazaj so mengeške desetine pobrale veliko priznanj tako v slovenskem kot zveznem merilu, pa tudi na mednarodnih tekmovanjih.
»Začelo se je tam v letu 1964, dobre uspehe pa smo nizali do leta 1974. Imeli smo nekaj vrhunskih tekmovalcev. Žal so se postarali, mlajši pa so manj zagnani...«
Od vrtička do glasbe
Ob stoletnici GD Mengeš bo več prireditev, ki bodo tekle skozi vse leto. Glavna bo seveda namenjena odprtju novega doma, v katerem bo prostora kar za šest avtomobilov, primerna sejna soba in še marsikaj drugega.
Franc Blejc se skupaj z drugimi gasilci zelo veseli nove pridobitve, ves čas sodeluje pri dodatnih akcijah, aktivno pa pripravlja svoje gasilce tudi na različna tekmovanja, kot so tradicionalno tekmovanje veteranov pa tudi na take, kot je tradicionalna balinarska tekma med godbeniki in gasilci.
Ob tem mu komajda ostane toliko časa, da kaj postori tudi doma. Posebno na svojem vrtičku je rad, jeseni rad skuha kakšen liter kačje sline, izredno pa mu je všeč tudi glasba.
»Od vse glasbe mi je najbližja godba ih pa Avseniki. K Joževcu smo se nekdaj vozili s kolesi vsak teden, tako smo bili navdušeni nad njimi.«
Je pa tudi eden od tistih, ki rad živi po šegi svojih prednikov, ki rad pritrkava v mengeškem zvoniku, ki ljubi tradicijo svojega naroda.
»Zelo sem vesel, da se je začelo premikati tudi po politični plati na bolje. Zmagovalcem po volitvah, ne glede, kako se bodo dogovorili med sabo, ne bo lahko, vendar pa sem prepričan, da bo steklo na bolje. In vsa čast tem ljudem, ki so slovenski voz spravili naprej, pa čeprav ro bili komunisti!«
Franc Blejc živi tudi za srečo svoje družine. Ima dva odrasla sinova, med katerima je eden že poročen in tako se mu okoli nog že opleta zgovorna vnukinja Nina. Tako mu je čas dodal še eno vlogo, vlogo dedka, sicer pa ga Mengšani poznamo kot odličnega gasilca, kot večnega kolesarja, kot vnetega pri-trkovalca, kot vsestranskega neutrudnega krajana, ki mu ni bilo nikdar žal storiti kaj dobrega drugim ljudem. Ob prirojeni skromnosti in veliki delovnosti si bi zagotovo znal lepo urediti življenje tudi v svojem tretjem življenjskem obdobju. Srečno!
Ivan Sivec
Društvo invalidov Domžale je praznovalo 15-letnico delovanja:
V polni dvorani Komunalnega centra Domžale je bilo v soboto, 24. marca dopoldan slovesno in prijetno. Ob mednarodnem dnevu invalidov so se srečali mnogi izmed 1350 članov. Društva invalidov Domžale, ki že petnajst let povezuje in združuje invalide v naši občini. Začetki v letu 1975 so bili težki, saj niso imeli ne sredstev, prostorov in ne inventarja.
vajo predvsem njihovo zdravstveno in socialno varnost. Ob jubileju je društvu čestital predsednik Socialistične zveze Domžale Maks Jeran in spregovoril o aktualnem političnem trenutku, razmerah v občini in predstavil nekaj usmeritev iz programa socialistične zveze. Poudaril je, da je SZ že doslej vedno pomagala društvom hu-
S podporo družbene skupnosti, podjetij in razumevajočih obrtnikov je društvo krepilo svojo dejavnost, povečevalo pa se je tudi število članstva. Po pridobitvi novih prostorov v letu 1984 so se pogoji dela društva uredili in s skromnimi rednimi viri sredstev je društvo razvilo mnoge dejavnosti, ki izpolnjujejo in bogate življenje ljudi, ki se težje kot zdravi prebijajo skozi vsakdan.
Predsednik društva se je v svojem govoru spomnil težkih časov pa tudi mnogih uspehov pri delu, ob tem pa opozoril na probleme, ki jih v kriznih družbenih razmerah najbolj neposredno občutijo invalidi, tako vojni, civilni, kmečki, delavski, stari in mladi.
Najtežje je z zaposlitvami, saj v vse hujši tržni tekmi, delovne organizacije skorajda ne zaposlujejo invalidnih oseb. Menil je, da je njihov glas prešibak, da so pristojni organi premalo odzivni na zahteve po specifičnem urejanju položaja
Jubilej in srečanje invalidov v domžalski hali Komunalnega centra.
invalidov, saj so socialne razlike vedno večje.
Zaskrbljeno se je zazrl tudi v prihodnost, v negotovo usodo družbene solidarnosti in odnos do bodočih politikov in javnih delavcev do vprašanj, ki zade-
Žive rane v naši naravi. Objava članka o »divjih« zasebnih kamnolomih v naši občini je vzbudila veliko hude krvi. Prav je! Ko bi se na podlagi tega in takih člankov zganili tisti, ki bi se morali!...
PLESNA ŠOLA »LIFE«
obvešča vse starše, da zaradi velikega interesa že sedaj zagotovite mesto svojemu otroku, za skupine v septembru nudimo 20 odstotni popust. Vsak četrtek ob 21. uri vas vabimo v evergreen plesne večere.
LIFE NI VEČ KOT PLESNA ŠOLA,
LIFE JE VEČ KOT TO!
Informacije: restavracija Slamnik, telefon 721-531 int. 252 od 16. do 20. ure.
manitarnih dejavnosti, pa tudi v prihodnje se bo borila za enakopraven družbeni položaj tistih, ki zaradi kakršnekoli prizadetosti v življenjski tekmi zaostajajo.
Na prireditvi so podelili tudi priznanja za dolgoletno prizadevno delo v društvih: Jožetu Vodlanu, prvemu predsedniku, Ivanki Jevšnik, prvi tajnici, Janku Veitu, dolgoletnemu predsedniku, Hinku Modlicu, Stanetu Cerarju, Ivanki Smolnikar in Janezu Lamudu.
Za veselo razpoloženje in tudi ples je igral (brezplačno!) ansambel bratov Omahna z Brezij pri Krtini, lep kulturni program, v katerem so nastopili učenci osnovne šole Olge Av-belj Domžale, ženski pevski zbor TOKO Domžale in Sabina Vrhovec s citrami, je povezovala Mirni Cotman.
Vedri obrazi, sproščeni pogovori in stiski rok so pokazali, da je društvo prijetna in trdna skupnost in želimo jim, da bi še dolgo uspešno, v zadovoljstvo vseh in z ustrezno družbeno podporo opravljali svoje poslanstvo.
Društvo invalidov se iskreno zahvaljuje vsem, ki so omogočili lepo prireditev, zlasti pa pokroviteljema Komunalnemu podjetju Domžale in Pivovarni Union, pa Mercatorju »Eta« Kamnik, Heliosu Domžale in vsem ostalim delovnim organizacijam ter obrtnikom, ki so jim namenili finančna sredstva in dobitke za srečelov.
MAJ
				
	Cesta skozi črni graben nujno zlo Burna razprava o idejnih projektih za gradnjo avtoceste Ljubljana—Celje Socialistična zveza Domžale je v četrtek, 29. marca 1990 v Lukovici za prebivalce krajevnih skupnosti »Črnega grabna« organizirala razpravo o zelo vroči temi: avtocesta Ljubljana—Celje. Nekateri so se spraševali, zakaj je tak sestanek sploh potreben, saj je vendarle vse jasno: njeno čimprejšnjo gradnjo terja pol Slovenije, zbirajo se podpisi in tudi v občini se zavzemamo za to, po mnenju večine edino pravo rešitev prometnih zagat. Nabito polna dvorana je ovrgla takšne pomisleke, še bolj pa mnoga vprašanja in pripombe in zahteve ljudi, ki jim bo avtocesta še kako posegla v življenje. Ali ni torej prav, da tisti, ki živijo v dolini, skozi katero potekajo vsi energetski vodi in glavna prometna povezava, vedo, kaj in kako se načrtuje ter o bodoči trasi avtoceste povedo svoja mnenja. Vseh seveda ni mogoče upoštevati, zato so krajani Prevoj, Lukovice, Krašnje, Blagovice in Trojan nezadovoljni. Z dosedanjim omejevanjem razvoja zaradi te	nesrečne in večne trase oz. rezervata bi najraje cesto speljali skozi Tuhinjsko dolino ali Zasavje. Toda strokovnjaki Uprave za ceste iz Ljubljane, sklicujoč se na stare Rimljane trde, da je Črnj Graben edina prava (naravna) smer za povezavo Slovenije z vzhoda na zahod. Cesta naj bi po idejnih projektih Od Prevoj do Zg. Lok tekla po južnem delu doline (ca. 8 km), potem pa skozi 3,5 km dolg predor prodrla v Tuhinjsko dolino. Trojansko varianto trase, ki se pojavlja v nekaterih štajerskih občinah, so razpravljalci odločno zavrnili, ker si skrajni vzhodni del občine dobesedno pregazila; na srečo je ne podpirajo tudi načrtovalci iz strokovnih in ekonomskih razlogov. Razumljiva in upravičena je velika skrb kmetov za kmetijska zemljišča, ki jih na tem območju ni mogoče nadomestiti, še posebej melioriranih in komasiranih površin. Očitki o nesmiselnih in nenačrtovanih melioracijah ob Radomlji in Rači ne zdržijo ob primerjavi porabljenih sredstev za te posege (100.000 USA dol) in stroških izgradnje 1 km avtoceste (16.000.000 USA dol.) ter dejstvu, da bomo novo pridobljena zemljišča še lep čas uporabljali v kmetijske namene. Gradnja se pred letom 1995 zanesljivo ne bo pričela. V pregretem ozračju na sestanku, pa je bilo tudi več treznih in realnih mnenj, da je AC skozi Črni graben pač nujno zlo, teče pa naj tako, da bo povzročila čim manj zla in zagotovila sodeben ter varen (sedaj gotovo ni) promet skozi občino.	Razpravo bi lahko strnili v nekaj osnovnih zahtev: 1. Občina naj skupaj s krajevnimi skupnostmi pripravi celovit razvojni načrt »Črnega grabna«, ki naj vključuje tudi hribovita območja (hribovske kmetije). 2. Čimprej naj načrtovalci določijo dokončno traso avtoceste, da zaradi širšega rezervata ne bo onemogočena stanovanjska in druga gradnja. 3. Trasa naj se v največji možni meri izogne kmetijskim zemljiščem in strnjenim naseljem. 4. Kmetom je treba zagotoviti nadomestna zemljišča. 5. Sprejemljive in potrebne so tudi delne prometne rešitve: šriripasovnica Črnuče—Domžale, tretji pas Trojane in posegi za varnejški promet skozi naselja na sedanji magi-stralki. Predstavniki občine in kandidati Socialistične zveze za delegate v skupščinah so zagotovili krajanom, da bodo imeli še dovolj možnosti razpravljati o projektih za avtocesto. Iz njih bo točno razvidno, po katerih parcelah bo tekla trasa. Sodelovati bodo morali pri reševanju problemov, ki jih bo gradnja povzročila. V tem predvolilnem času je že običajno, da ljudje zelo neposredno povedo, kaj jih žuli in tudi v Črnem grabnu se je marsikaj nabralo (telefoni, ceste, komasacije). Življenje pa tudi v tem delu občine teče naprej, krajevne skupnosti uspešno uresničujejo svoje programe samoprispevkov in pogoji bivanja se vendarle izboljšujejo. M. Jeran	
ll-,-,-_----.-———		-----——		
RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
V skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986—1990 objavlja Odbor za raziskovanje pri Skupščini občine Domžale Razpis raziskovalnih nalog v občini Domžale, ki jih bo Skupščina občine Domžale (so)financirala v letu 1990/91.
POGOJI:
1. Raziskovalne naloge lahko prijavijo podjetja, družbenopolitične skupnosti in organizacije, raziskovalne organizacije, samostojni inovatorji ter obrtniki.
2. Prijavljene raziskovalne naloge morajo biti usklajene s 2. členom Samopravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986—1990 in z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1986-1990.
3. Vsaka prijavljena naloga mora vsebovati:
— naslov raziskovalnega programa in naloge
— naslov organizacije, ki nalogo opravlja
— priimek in ime vodje raziskovalnega dela ter delovno mesto, ki ga zaseda ter sodelavcev
— izhodišča raziskovalnega dela in namen raziskave
— predvidena uporabnost naloge glede na strokovne in znanstvene dosežke
— pričakovane gospodarske in ekonomske učinke
— predlog strokovnjakov, ki lahko raziskovalno delo re-cenzirajo
— predlog finančne konstrukcije.
4. Za leto 1990/91 bodo imele prednost raziskave, ki se vključujejo v reševanje problematike izkoriščanja odpadnih surovin, varstva okolja, kmetijstva ter informatike.
5. Skupščina občine Domžale sofinancira raziskovalne naloge največ do 40 % skupne vrednosti naloge.
6. Skupščina občine Domžale lahko tudi v celoti pokriva stroške raziskav splošnega družbenega pomena za občino Domžale.
Prijave sprejema Odbor za raziskovanje pri Skupščini občine Domžale na naslov SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, ODBOR ZA RAZISKOVANJE, Ljubljanska 69, DOMŽALE 61230.
OB DVAJSETI OBLETNICI OKTETA TOSAMA
Zasajevanje mladih lip:
Naši gozdarji so pa gadje...
Prizadevni gozdarji Gozdnega gospodarstva TOK Domžale pri posajanju mladih lip.
Tista marčevska sobota 24. 3.1990 je bila sončna in topla. Kot nalašč za kak opravek v naravi v pomladanski naravi, ki je pravkar vstopila v najlepše letno obdobje, v najbolj romantičen letni čas...
Gozdarji — zaposleni v Gozdnem gospodarstvu Ljubljana TOK Domžale — so se lotili sicer ne nenavadnega početja, pa vendar: namesto, da so podirali, sekali — so na ta dan zasajevali mlade lipe v Grobelj-skem drevoredu, ki ga zadnje čase skušamo pomladiti, polepšati, urediti, z dejavnostmi tudi oživiti.
Biotehniška fakulteta v Grobljah se je akciji pridružila. S podporo dr. Franca Habeta, ki je v akciji ves čas tudi delovno (tj. konkretno) sam sodeloval, so pripravili 12 jam in pripeljali gnoj.
Lepo sončno jutro, veseli ljudje, in občutek, da počno nekaj lepega, koristnega so pripomogli k vedremu razpoloženju. Še posebej so se razvneli kasneje, ko so bile lipe že posajene. Znoj je lil curkoma, ko so urejevali bližnji gozdiček. Z veseljem in navdušenjem so v njem našli nekaj celo za gozdarje zanimivih dreves (denimo črni bor), ki ga ni moč najti nikjer v bližnji in daljni okolici.
Gozdič je tako urejen in pričakuje obetane prireditve v letošnjem letu.
Seveda brez okrepčila majhne, a prizadevne skupine ni šlo. Tu so priskočili na pomoč bližnji podjetni trgovec Bojan Globočnik (trgovina BIO na Rodici) in zasebnik z gradbeno mehanizacijo Štefan Polajžar, ki se je že večkrat izkazal kot dobrotnik; pač tam, kjer so tudi drugi kaj pripravljeni postoriti zastonj. Obljubil je tudi pomoč pri humusiranju tistih delov drevoreda, ki so potrebni kakšne lopate zemlje ...
Pa za konec? Velika pohvala gre vsem, ki so brez velikih besed in prigovarjanja v akciji sodelovali, graja pa tistim, ki jih nobena prošnja ne more spraviti k delu iz njihovega zasebniškega udobja. Kljub lepemu povabilu naj skupaj uredimo naše okolje ... Morda
dru9ič • • • M. Brojan
Tudi v petju je zdravje
Lepo je slišati-dvajset let, posebno, če to pomeni dvajset let prepevanja, ohranjanja neke tradicije in napornega dela za razveseljevanje velikega števila ljudi, željnih poslušanja narodnih, umetnih, zborovskih in drugih pesmi.
Nekaj članov Tosaminega kolektiva se je že leta 1967 priključilo pevcem iz Univerzal in tako so ustanovili oktet UNIVERZALE-TOSAMA, ki pa je 1969. leta že razpadel. Nekaterim pevcem je bilo žal, da bi prenehali in zato so se organizirali v Tosami in že ob proslavi delovne organizacije 29. novembra 1969 sodelavcem zapeli kot septet. Bili so lepo sprejeti, kar jim je bila vzpodbuda, da so pričeli redno vaditi. Pridružil se jim je še osmi član in od tedaj nastopajo kot OKTET TOSAMA.
Še sami niso nikoli mislili, da bodo vzdržali toliko časa. V teh letih se je izmenjalo 12 članov kolektiva, pevcev. Težko je usklajevati reden obisk vaj in nastopov ter druge delovne ali družinske obveznosti. Potrebno je izredno veliko dobre volje, vztrajnosti in discipline, česar jim očitno ne zmanjka. Skupaj jih drži smisel za humor in prijateljstvo. Vsa leta delovanja jih vodi in strokovno usmerja kot njihov pevo-vodja Avgust Potočnik.
Zadnjih pet let se člani niso izmenjali, kar jim je omogočilo, da so lahko intenzivno vadili nove pesmi in stare le utrjevali.
V lanskem letu so sprejeli medse dva nova člana. To naj bi pomenilo začetek pomladitve okteta, da se bo le-ta lahko obdržal v Tosami in nadaljeval s pevsko tradicijo.
Oktet že od leta 1974 redno nastopa na srečanjih oktetov v Šentjerneju, kjer so že lani dobili priznanje za svoje dvajsetletno prizadevanje. Že pet let se redno udeležujejo ožjega srečanja oktetov na rudarskem prazniku v Titovem Velenju, večkrat so nastopili v Bočni pri
Mozirju, na čebelarskem prazniku v Gornjem gradu. Sodelovali so pri odkritju raznih kulturnih in drugih obeležij, otvoritvah razstav in knjižnice, na Tosaminih in občinskih proslavah ter večkrat že na občinski reviji pevskih zborov. Članom in upokojencem Tosame zapojejo pogrebne pesmi na njihovi zadnji poti.
V letu 1980 so posneli polurno televizijsko oddajo, posneli pa so tudi štiri radijske oddaje, katerih zadnjo bomo lahko poslušali 29. aprila ob 17. uri na 1. programu Radia Ljubljane.
30. marca letos jim je predsedstvo občinskega sveta ZSS Domžale podelilo najvišje občinsko sindikalno priznanje — SREBRNI ZNAK ZSS — za dvajsetletno delovanje z obrazložitvijo, da je to edini oktet v občini, ki deluje v okviru podjetja, pevci pa so samo delavci Tosame.
Ob svojem jubileju bodo imeli v dvorani na Viru v petek, 20. aprila ob 19. uri koncert, kjer bodo sodelovali še Rudarski oktet iz Titovega Velenja, Zagorski oktet in daleč znani Ribniški oktet.
MP
Veselo v sedmo desetletje, Slavko. Pred dnevi so Avse-niki spet nastopili v naši dvorani. Uspešno, srečno, po svoje. Še pridite, Avseniki!
Avseniki navdušili
Napovedani koncert bratov Avsenik v Domžalah v organizaciji Športnega kulturnega društva Dober dan, naši in ob pomoči neutrudnega Silva Sinka je odlično uspel. Dvorana je bila razprodana že vnaprej, obiskovalcev je bilo toliko, da so se komajda nagnetli vanjo, pionirji naše domače glasbe pa so še enkrat dokazali, da boljših muzikantov ni pod slovenskim soncem in še daleč naokrog ne. Šlo je za posebno glasbeno doživetje, ki bo ostalo vsem ljubiteljem domače glasbe za vedno v spominu. Za to so še posebej zaslužne kamniške in domžalske kolesarke, ki si bodo s čistim izkupičkom lahko pomagale na pot po daljnem sedmem kontinentu v prihodnjem letu. Kdor zna, pa zna .
SIM
Butik »INTIMA« vam nudi vse, kar ste do sedaj pogrešali. Bogata izbira spodnjega perila, moško, žensko, toplo, udobno, privlačno, mladostno, zapeljivo, erotično... Na voljo so modne kopalke in sezonsko perilo. Vse to in še mnoge stvari, ki bodo dale vašemu življenju poseben čar, vas čakaju v butiku »INTIMA«.
Delovni čas:
odprto od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
20 let že z uspehom prepeva oktet TOSAMA edini oktet, ki svojo pevsko tradicijo v ko-
lektivu TOSAME ohranja že dve desetletji. Pridružujemo se čestitkam za jubilej...
Od Avsenika do Slaka:
Promocija kasete najlepših besedil I. Sivca
Mengeška dvorana je bila 31. marca 1990 kar dvakrat premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli prisostvovati promociji nenavadne kasete: Izbira najlepših besedil Ivana Sivca, ki jih je znani mengeški vsestranski ustvarjalec prispeval v domačo zabavno glasbo. Prireditev od Avsenika do Slaka, je predstavila nekaj ansamblov, ki jih je avtor l. Sivec med 14 uvrščenimi na kaseto, povabil v Mengeš na svečano promocijo.
Glasbeno kakovosten večer z umetniško besedo staroste SNG — prvaka Drame Aleksandra Valiča je minil kot praznik domače pesmi in domače besede.
Odmev na prireditev Pesem je moje življenje, ki jo je pripravilo DKD Svoboda Mengeš in Založba kaset in plošč RTV Ljubljana ob izidu kasete Od Avsenika do Slaka z najlepšimi besedili Ivana sivca:
»To pismo vam ne pišem samo, da bi se Vam zahvalil, ker ste me povabili k sodelovanju in Mengšanom povedali toliko lepega o meni. Želim se Vam še posebej zahvaliti, ker ste mi omogočili stik s publiko, ki me je nadvse prijetno presenetila. Poslušal in občutil sem njeno radost, njeno skoro otroško predanost vsemu, kar smo ji ponujali z odra. Štiri ure je trajal večerni spored in ljudje niso bili utrujeni in nasičeni, prej bi rekel, da so z otroško toplino in ijubez-nijo prispevali svoj delež h kulturnemu utripu. In koliko narodne zavednosti je
v teh ljudeh. Spomnili so me na nepozabni večer v Trstu leta 1945. V teatru Fenice smo igrali prvo gledališko predstavo: Ivan Cankar »Hlapec jernej in njegova pravica«. V prepolni dvorani so ljudje s solznimi očmi ponavljali naše besedilo na odru in v srcih vseh je plamtela radost. Tržaška publika je bi-ia žejna slovenskega gledališča in slovenske besede, suša je trajala petindvajset let. mengšanom pa ni bilo treba čakati ta sobotni večer, oni vztrajno ljubijo in obiskujejo kulturne prireditve, sicer ne bi znali tako odkritosčrno, spoštljivo in z ljubeznijo spremljati dogajanje na odru. Da pa so ti ljudje lahko tako čudoviti v sprejemanju kulturnih dobrin, gre zasiuga ljudem, ki so podobni Vam in Vašim sodelavcem.«
Aleksander VAUČ
Najlepše je pri zajcih
Ansambel Nika Zajca s pevcema Majdo Korošec in Borisom Kopitarjem uvrščajo poznavalci domače glasbe v sam vrh v zadnjih letih. Kaseta z naslovom Najlepše je pri nas je že tako rekoč razprodana in jo doti-skavajo. Najnovejši novici pa sta dve: ansambel je z naslovno skladbo zmagal na Lojtrci domačih, k veselim Zajčevim muzikantom pa se je priključil tudj Igor Šink, sin znanega mengeškega glasbenika Silva Sinka. Igor igra tako na bas kitaro kot na berdo in na bariton, tako da je ansambel Nika Zajca ponovno nekaj pridobil in bo lahko še bolj veselo igral ob vseh priložnostih.
Najlepše je pri nas! Kje? Pri Zajcih... |n seveda pri nas!
Občni zbor ZŠAM
Ugled in kakovost dela
Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) je na svojem rednem letnem občnem zboru, ki je med vsemi podobnimi vedno najbolje obiskan, potrdilo dobro delo organov upravljanja. Po pregledu vseh poročil in dejavni razpravi z dobronamernimi pripombami in pobudami za nadaljnje delo svoje stanovske organizacije, so vsi prisotni izrekli podporo dosedanjemu odboru in mu z nekaterimi mladimi in svežimi okrepitvami pod vodstvom že dolgoletnega predsednika SLAVKA PETKA zaupali v še nadaljnje uspešno vodenje.
Začetnika prve zasebne avto šole... Obetata - kvaliteto uslug, relativno hitrost pri dosegi znanja ter varnost. Vso srečo, zasebni inštruktorji!
V ZŠAM so njihovi člani predvsem poklicni vozniki in zato je razumljivo, da so se zavzemali za be-nificirani delovni staž in druge ugodnosti ter razbremenitve njihovega administrativnega dela, ki jih vse bolj obremenjuje pri njihovem osnovnem opravilu. Avto šola je osnovna uslužnostna dejavnost ZŠAM Domžale, kjer dosegajo zelo dobre rezultate. Odkar Izpitni center za občini Domžale in Kamnik redno spremlja uspešnost posameznih inštruktorjev in avto šol v celoti pri opravljanju praktičnega dela izpita njihovih kandidatov je ZŠAM vedno najuspešnejši. Med vsemi inštruktorji imata naj-ljši uspeh Milan Šinkovec in avle Urbas, seveda je tudi uspeh ostalih temu primeren. V svoji
idejni usmeritvi, tudi zaradi utesnjenosti svojih prostorov ne mislijo  povečevati  svoje dejavnosti.
S štirimi redno zaposlenimi in prav toliko pogodbenimi inštruktorji za poučevanje od B do E kategorije (torej tudi za poklicne voznike) želijo obdržati predvsem sedanjo kakovost dela. Že zato redno obnavljanje voznega parka bodo še izpolnili z boljšimi avtomobili, saj so se po dveletni uporabi golfa prepričali v dobro naložbo.
Njihova dejavnost je prisotna še na preventivnem področju v sodelovanju s šolami in SPV. Pripadnost članov se odraža tudi v družabnem življenju, ki je še predvsem pestro ob njihovem prazniku 13. juliju.
Šahovske novice
Šahisti domžalskega društva, ki so na 5. mestu v Sloveniji, že vrsto let prirejajo šahovske turnirje tako za pionirje in pionirke kot tudi za člane. V zadnjem obdobju se je nabrala množica šahovskih novic. Posredujemo nekatere izmed njih.
Občinsko ekipno šahovsko prvenstvo pionirjev, ki je bilo v mesecu marcu 1990.
Rezultati:
STAREJŠI PIONIRJI
1. Edvard Kardelj, Trzin
2. Vencelj Perko, Domžale
3. Šlandrove brigade, Domžale
MLAJŠI PIONIRJI
1. Vencelj Perko, Domžale 2. Matija Blejc, Mengeš
3. Josip Broz Tito, Domžale
OBČINSKO ŠAHOVSKO
PRVENSTVO
POSAMEZNIKOV
STAREJŠI PIONIRJI
1. Grega Banfi, Edvard Kardelj, Trzin
2. Luka Hrček, Edvard Kardelj, Trzin
3. Marko Kajfež, Edvard Kardelj, Trzin
MLAJŠI PIONIRJI
1. David Banko, OŠ Venclja Perka Domžale
2. Mitja Potočnik, OŠ Janko Kersnik, Brdo pri Lukovici
3. Denis Kočar, OŠ Edvarda Kardelja Trzin
STAREJŠE PIONIRKE
1. Lojzka Stegnar, OŠ Janko Kersnik, Brdo pri Lukovici
2. Inge Pajtler, OŠ Janko Kersnik, Brdo pri Lukovici
. 3. Branka Boljka, OŠ Venclja Perka Domžale
MLAJŠE PIONIRKE
1. Mateja Kališnik, Č>Š Venclja Perka Domžale
2. Jana Mihalič, OŠ Venclja Perka Domžale
3. Maja Kunaver, OŠ Venclja Perka Domžale
VIII. MEMORIAL IVA SONCA. Turnir so pripravili v dneh od 26. 12. 1989 do 12. 1. 1990.
1. Vlado Ivačič, M K
2. Vide Vavpetič, M K
3. Igor Penko, MK
4. Zvone Kržišnik, MK
5. Rade Miloševič, MK
6. Tone Božič, I. kategorija Tone Božič, član šahovskega
društva Partizan Mengeš, je osvojil šahovski naslov mojstrskega kandidata.
27. šahovski turnir — AKTIVNI ŠAH - Hering Zupančič
1. Vlado Ivačič, M K
2. Vide Vavpetič, M K
3. Igor Šitnik, M K
4. Rudi Osterman, M K
5. Stane Mrak, MK
6. Marko Podvršnik, FIDE mojster
7. Zlato Jeraj, I. kategorija
8. Alojz Železnik, MK
9. Igor Kragelj, MK 10. Rihard Lorbek, M K
Prva zasebna avto šola v Domžalah_
JUS podjetje, izobraževalni center za voznike vozil na motorni pogon — avto šola, d. o. o. ki uradno obstaja že od 8.1. 1990. Sedež podjetja je v Domžalah na ulici Toneta Tomšiča 9. Ustanovitelj in hkrati direktor podjetja je Anton Jus, vodja inštruktorjev pa Boštjan Pire, katera obadva sva še pred kratkim bila prometna miličnika. Podjetje IMA DVA OSEBNA AVTOMOBILA YUGO.
Dejavnost podjetja je:
— teoretično in praktično usposabljanje voznikov vozil na motorni pogon B kategorije,
— organizacija izvedbe zdravniškega pregleda in tečaja prve pomoči,
— brezplačno svetovanje voznikom s področja cestno prometnih predpisov (v primerih prometnih nezgod, storitev prometnih prekrškov, ob odstranitvi vozila s »pajkom« itd.).
Podjetje JUS bo v prvi vrsti storilo vse za čim višjo strokovno raven storitev, nadalje bo skušalo svoje storitve ugodnejše ponuditi strankam. V tem pogledu se zavzema za nižje cene storitev dejavnosti avto šole. Kandidati, ki bodo obiskovali tečaj CPP v naši avto šoli, bodo imeli prvo učno uro na vozilu brezplačno, skušali jim bomo zagotoviti tudi tri do štiri ure vožnje v tednu, s tem pa ga tudi čimprej pripeljati do vozniškega dovoljenja. Po želji kandidatov smo oripravljeni tečaj CPP izpeljati tudi v dveh tednih. Pričetek učne ure vožnje kot tudi zaključek bomo po dogovoru s kandidati izvajali v kraju bivališča kandidata, oz. v kraju njegove zaposlitve. Ne glede na to, če se bodo pri nas usposabljali kandidati z območja drugega izpitnega centra, jim bomo zagotovili opravljanje izpita.
Ker bomo zmogljivosti avto šole večali, bomo tudi zaposlovali nove inštruktorje.
Avto šola sprejema prijave neposredno v pisarni podjetja JUS na Tomšičevi 9 v Domžalah vsak dan med 10. in 12. uro dopoldan ter 16. in 18. uro popbldan in ob sobotah med 8. in 10. uro.
Vse informacije dobite na telefonski številki 721-763. Podjetje Vabi honorarne usposobljene inštruktorje k sodelovanju.
Kompjuteriziran pregled in nastavitev podvozja strokovno opravijo v Mengšu v delavnici Franca Gregorca. Tokratno nastavitev kontrolira Franc Debevc.
Franc Debevc in Franc Cegorc iz Mengša
Če avtomobil trese ...
Elektronsko računalniško vam uredijo podvozje vašega avtomobila v Mengšu pri Gregorcu in Debevcu
Dva mengeška zasebnika Franc Gregorc s Kamniške 66, ki je doslej opravljal servis avtogum in Franc Debevc sta pred nedavnim v Gregorčevem servisu (cesta iz Mengša proti Duplici) ponudila skupno pomembno storitev za vse voznike. Na mestu, kjer so doslej ponujali samo storitve v zvezi z avtogumami, vam bodo poslej pregledali in nastavili po najsodobnejši računalniško opravljeni tehnologiji podvozje vašega osebnega avtomobila, pa tudi tovornjakov.
V pogovoru z obema zasebnikoma, ki sta na enem mestu zagotovila veliko pridobitev za vse voznike smo izvedeli, da je kontrola podvozja potrebna že tedaj, ko smo trše zapeljali v udarno jamo, povozili robnik, doživeli kako nepredvideno tršo oviro na cesti ipd. Veliko bi prihranili tudi s preventivnimi pregledi, saj se kasneje vsaka napaka pokaže na večji obrabi gum.
Uporabnost gum bi lahko povečali za 50 odstotkov, povečana je stabilnost vozila, prednosti pa je še več. Cena storitve znaša za en par gum (os) 130,00 din. Za dve osi znaša meritev in nastavitev torej 260,00 din.
Naročila za omenjene storitve boste lahko opravili po telefonu št. 738-412. Kdor želi privarčevati, komur se »smili« lastni denar, ta bo poiskal sodobno storitev v Mengšu. Pri Gregorcu in Debevcu. ...
V Homcu je gasilsko društvo pripravilo že 4. gasilski kviz na temo gasilstvo, prva pomoč in različne spretnosti. Kviz pripravijo vsako leto drugje na sektorskem območju Rova, Radomlje, Homec. Tokrat so pokazali največ znanja in imeli največ sreče mladi gasilci iz Homca. Gledalci so tudi tokrat z zanimanjem spremljali prireditev, od katere je vsakdo lahko odnesel tudi kako uporabno informacijo.
»Tale čevelj je iz uvoza, na vašo nogo pa paše kot ulit...«
Predstavljamo oddelek čevljev Napredkove veleblagovnice
Od naših do uvoženih čevljev...
Napredkovega oddelka čevljev doslej v našem časopisu še nismo predstavili, čeprav se na tem oddelku »obračajo« velika sredstva, zaposlene delavke pa iz leta v leto ustvarjajo večji promet. »Ljudje morajo biti pač obuti, ne glede na čase in me smo tu, da jim obutev prodamo. V tem ni nobene filozofije, saj ljudje v glavnem ne hodijo bosi.«
Pod vodstvom komunikativne oddelkovodki-nje Slavke OŠTERBENK, ki jo stranke že poznajo po njeni sproščenosti in neposrednosti, se mali kolektiv na oddelku sooča z novimi in novimi prodajnimi zadolžitvami.
Na oddelku prodajajo čevlje več kot dvajsetih proizvajalcev. Izbira je dobra, prodajalke pa pravijo, da so cene zmerne. Celo za uvožene čevlje pravijo, da so po enakih cenah, kot veljajo za domače čevlje.
Tako ženski čevlji veljajo od 400 din do 1.000,00 din, cena moških pa se suče med 400,00 in 900,00 dinarjev.
Prijazne prodajalke pokažejo še na bogato izbiro drugih artiklov.
Izbiraš lahko v množici copat, usnjene galanterije, med modnimi dodatki, na policah so poto-valke, kovčki, aktovke, torbice.
Izbiramo lahko med množico vsakovrstnih dežnikov, med drobnarijami kot so denarnice, etuiji za potne liste, za čeke, različnimi prevlekami in še marsikaj boste našli. Samo pokukajte na oddelek in povprašajte za Slavko OŠTERBEN-KOVO: potem bo šlo vse tako, kot v dobri trgovini s še boljšim trgovcem mora ... g _ ^
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE
Obvešča člane in prijatelje planin:
1. Občni zbor društva bo v torek, 24. aprila ob 19.30 v mali dvorani komunalnega centra v Domžalah.
Pred občnim zborom bo prikaz športnega plezanja na novi steni za prosto plezanje v dvorani komunalnega centra.
2. Društvo ima vsako sredo od 19. do 21. ure uradne ure v svoji pisarni v Domu športnih organizacij (pri kopališču v Domžalah).
3. Članarino lahko plačate tudi v Slaščičarni Kalimero pri železniški postaji vsak dan med 8. in 20. uro.
Letošnja članarina je:
- za člane 42,00 din,
- za mladino 21,00 din,
- za predšolsko in šolsko mladino 14,00 din.
Planinski pozdrav
Nova drogerija v našem mestu
Šarm Alenke Lavrič
Alenka Lavrič je domačinka, Domžalčanka. Na Ljubljanski ob frizerstvu JUHANT poleg postaje milice (med staro in novo postajo milice) je pred dnevi odprla zasebno drogerijo. »ŠARM« ji je dala ime.
Ob obisku lično urejene trgovine se ponuja na policah ženska kozmetika, pa moška in otroška, modni dodatki in cela vrsta drobnarij, ki jih človek v hiši za nego potrebuje (očala, kreme za sončenje in drugo). Iz uvoza Alenka Lavrič ponuja negovalno kozmetiko, pove pa tudi, da bo iz uvoza vsak čas na policah tudi dekorativna kozmetika. Delovni čas v trgovinici je vsak dan od 10.—13. ure ter od 16.-19,3p.
Pomembno: za svoje stranke je zagotovila nasvete kozmetičarke JANJE SKRINJAR pripravlja pa tudi nagradno žrebanje za vse, ki bodo v njeni trgovini kupili za več kot 200,00 din. Pripravila je lepe nagrade:
1. nagrada SET RDEČIL ZA USTNICE CHR1-STIAN DIOR v vrednosti 1.500,00 din
2. nagrada: praktično darilo v vrednosti 700,00 din
3. nagrada: praktično darilo v vrednosti 300,00 din
4. in 5. nagrada: nakup izdelkov v drogeriji »Šarm« v vrednosti 100,00 din.
šarmantna lastnica drogerije ŠARM
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
Mali oglasi
Kvalitetno in poceni opravljam keramična in zidarska dela. BENKO ALOJZ, Krakovska 10 b Domžale.
Iščem službo v gostinstvu v kuhinji za pirpravljalna dela ali čiščenje. Telefon 315-188 int. 257 Marija.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662.
Izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. Tapetništvo dekoracije, telefon: 832-951.
ZAPESTNICO SO NAŠLI...
V centru Domžal so v mesecu marcu našli zlato zapestnico. Lastnik jo dobi proti opisu in navedbi imena, ki se na zapestnici nahaja v cvetličarni Omer-za.
Za honorarno delo v prehrambeni stroki v dopoldanskem času (8 ur) rabimo spretno mlajšo upokojenko. Tel.: 724-131
Popravilo dimnikov, streh, žlebov, barvanje napiščev in salonitnih streh, pleskarska in so-boslikarska dela. Naslov v uredništvu.
V Domžalah iščem varstvo za dva otroka (28 in 11 mesecev) od meseca julija dalje vsaj za eno leto. Kastelic, Ljubljanska 89, Domžale.
Ugodno prodam barvni TV sprejemnik Grunding star 10 let in črno bel TV sprejemnik Gorenje.
Naslov v uredništvu.
Iščem samostojno frizerko Salon M.AMBROŽ, Domžale, telefon 714-451 od 12. do 17. ure.
ZAHVALA
Ob smrti našega ata, starega ata, padedka
LUDVIKA KOCMURJA st. se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter darove za svete maše. Najlepša hvala tovarni Helios, pevcem Planinskemu društvu vihar nik, trobentaču, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Kocmurjevi.
ZAHVALA
O smrti naše drage sestre in tete
MARIJE KONCILIjA iz Topol pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašca-nom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, vsem ki ste namesto cvetja darovali v druge namene, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju in sestram Doma počitka v Mengšu, povcem, C. D. Topole, predsedniku C. D. Topole Franci-ju Hribarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala gospodu Zajcu za lepo opravljen pogrebni obred, vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni
In memonam:
Valentin Breznik
»Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na vlažna tla in jokala, ker tebe ni«.
Poslovili smo se od Valentina Breznika, gasilskega tovariša, častnega člana in dolgoletnega predsednika Občinske gasilske zveze od človeka, ugledneg voštana, prijatelja ter vzornega družinskega očeta.
Vest o njegovi nenadni smrti je boleče odjeknila ne samo med člani matičnega društva na Viru, temveč med vsemi pripadniki gasilske organizacije v naši občini pa tudi širše. Zlasti pa je bila ta vest boleča za njegove svojce, znance in prijatelje. Čeprav smo vedeli za njegovo težko bolezen, smo vseeno želeli in upali, da bo zmagala njegova trdna in neomajna volja po življenju in da se bo čez čas zopet vrnil med nas, med gasilske tovariše in prijatelje. Zal se naši upi in želje niso uresničili in zato se danes z bolečino v srcu poslavljamo od njega.
Pokojni Valentin Breznik je vstopil v gasilsko organizacijo leta 1924 in se včlanil v Gasilsko društvo Vir. V naši organizaciji je deloval in ji ostal zvest vse življenje polnih 66 let. Dolga leta je bil predsednik gasilskega društva Vir. Ob ustanovitvi občinske gasilske zveze Domžale je postal njen ustanovni član. v organih zveze je opravljal številne odgovorne dolžnosti. Bilje dolga leta predsednik Občinske gasilske zveze Domžale, podpredsednik zveze in do nedavnega tudi predsednik nadzornega odbora. Deloval je tudi v republiški gasilski zvezi in njenih organih, gasilskemu skladu skupščine občine Domžale in kasneje v SIS za varstvo pred požari občine Domžale.
Zaradi njegovih izjemnih zaslug za razvoj in delovanje gasilstva v občini Domžale, ga je Občinska gasilska zveza Domžale imenovala za častnega člana. Prejel je številna in gasilska priznanja:
— Orden dela Plaketo SO Domžale
— Plaketo OCZ Domžale
— Medaljo za gasilske zasluge OCZ i. stopnje
— Gasilsko odlikovanje RGZ i. stopnje
— Medaljo za posebne zasluge RGZ
— Vatrogasno zvezdo I. stopnje Vatr. saveza Jugoslavije in razna druga priznanja in plakete.
Pokojni Tine pa ni bil samo dober in delaven gasilec, svoje moči je razdajal tudi v svoji krajevni skupnosti na Viru. Ob vsem tem pa je še vedno našel čas za petje, saj je bil član cerkvenega pevskega zbora in Vir-skega okteta. Skratka pokojni Tine je bil vsestransko aktiven in delavec, obenem pa ljubeč mož in dober oče.
Dragi Tine!
Ni te več med nami. To za trenutek čutimo z vso ostrino, ne da bi to prav mogli razumeti. Rad bi rekel tistim, ki ostajajo najbolj sami ob tvojem odhodu, rekel v tolažbo — ce je taka tolažba v teh trenutkih sploh mogoča, da smo te iskreno imeli radi vsi, ki smo te resnično poznali in da šele zdaj začenjamo spoznavati, kako drag si nam bil.
Med cvetje na tvojem grobu polagamo besede naše zahvale. Hvala ti, dragi Tine za vse tisto, kar si za življenje dobrega storil za gasilsko organizacijo in oprosti nam za vse tiste velike in male krivice, ki smo ti jih morda v času dolgoletnega sodelovanja storili, kajti nikdar več ne bo prilike, da ti sežemo v roko in ti izrečemo tisti tako težko izgo-vorljivi — oprosti.
Odšel si, dragi naš tovariš in prijatelj, vendar bo tvoje delo živelo v nas, v naši organizaciji in spomin na te ne bo nikoli zbledel. 0^l)Qns\(a gasilska zveza
DOMŽALE
ZAHVALA
Na pragu svojega 89. rojstnega dne se je tiho poslovila od nas naša draga mama, stara mama, tašča, teta in prababica
JOŽEFA PESTOTNIK
forj. Premk Bohačeva mama iz Preserij 1 pri
Zlatem polju iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč v najtežjih dneh, darovano cvetje, sveče ter denar, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo cerkvenemu zboru in orga-nistki za občuteno petje in igranje, praporščakoma organizacij ZB Prevoje In Lukovica, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tople besede. Iskrena zahvala dr. Pippu iz ZD Lukovica, za dolgotrajno zdravljenje in babici Nadi Dolenc, ki je naši mami požrtvovalno pomagala v zadnjih tednih njenega življenja.
Hvala vsem, ki boste našo mamo ohranili v lepem spominu, vsi njeni
Preserje,   Dupeljne, Kamnik, 22. marca 1990
ZAHVALA
V 76. letu žeivljenja nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
STANKO REBOLJ iz Podoreha pri Moravčah Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, Rašici Moravče za podarjeno cvetje in Društvu upokojencev Moravče za izkazano pozornost. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, praporščakom ZB NOV in DU Moravče, številnim duhovnikom se zahvaljujemo za opravljen cerkveni obred in spremstvo na zadnji poti. iskreno se zahvaljujemo pevcem Moškega pevskega zbora KUD Tine Kos Moravče za organizacijo pogreba in zapete žalostinke, hvala govornikom Francu Majdiču, Ivanu veselu, Antonu Cerarju in Branetu La-vriču, Janezu Prelovšku pa za pripravo ozvočenja. Lepo se zahvaljujemo osebju zdravstvene postaje v Moravčah za pomoč pri zdravljenju in v težkih trenutkih.
žena Antonija, hčerke Martina, Metka, Manca in Magdalena z družinami
Pomlad na zemljo se povrne,
petje slavca se zbudi, s cvetjem zemlja se zagrne,
ljube naše mame pa več med nami ni.
ZAHVALA Vsem, ki ste bili z nami ob slovesu naše ljube mame
FRANČIŠKE VIDIC, Žeren-kovčeve mame iz Grmač, iskrena hvala. Zahvaljujemo se sorodnikom, dobrim sosedom in vsem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem iz Moravč za zapete žalostinke. Hvala tudi praporščakom ter Mariji Jemec in Ivanu Veselu za besede slovesa.
Iskrena hvala dr. Duriću ter sestrama Bronki in Slavki za pomoč v času bolezni.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi.
In
memonam:
Janez Cerar
Mnogo prezgodaj in iznenada nas je sredi ustvarjalnega dela zapustil dolgoletni dan taborniške organizacije in predsednik zveze tabornikov občine Domžale — Janez Cerar.
Kmalu po ustanovitvi taborniške enote v Domžalah seje zapisal med tabornike in vstrajal v tej organizaciji, kljub njenim vzponom in padcem, vse do zadnjega. Ker je imel rad naravo, je vztrajal, si pridobival taborniško znanje, ter ga zelo kmalu pričel prenašati na svoje vrstnike, kasneje pa tudi na ostale, ki so leto za letom vstopali v taborniške vrste.
V njegovih taborniških letih, ki so minila vse pehitro, je opravljal celo vrsto pomembnih nalog. Ker je vse naloge opravljal vestno, zavzeto, strokovno in uspešno jih je dobivala vedno vec. Posebno pa je vedno izstopal pri vzgoji novih generacij tabornikov in jih vse vzgajal v pravem taborniškem duhu.
Pri ustvarjanju takšne taborniške organizacije kakršna je danes je prispeval velik delež, za kar mu bomo vsi skupaj vedno globoko hvaležni. V svojem najbolj aktivnem obdobju je bil zaradi svoje izredne sposobnosti večkrat izvoljen v organe Zveze tabornikov Slovenije. Aktivno je deloval tudi v Zvezi telesnokul-turnih organizacij Domžale. Uspešno in strokovno je dalj časa vodil tudi Zavod za zaposlovanje Domžale.
Janez nas je zapustil sredi priprav na novo taborniško sezono. Ideje in misli, ki jih je imel so ostale, uresničiti pa jih bomo morali sami brez njegove dragocene pomoči.
Njegovo delo nas bo vedno spremljalo, nadaljevali ga bomo in na ta način ohranili lep spomin nanj, ki je svoje kratko življenje posvetil delu z mladimi tako v taborniških vrstah, kot tudi v organizaciji, kjer je bil zaposlen.
Janeza Cerarja bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Za zvezo tabornikov
občine
Domžale
Ivo Jare in
Darko Jenko
Radost, trpljenje nam daje življenje.
Kdaj teža bolečine mine, ko smrt nam upe vse prekine.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi nenadomestljive naše zlate žene, mame, stare mame
FANIKE ARH se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečena sožalja, darovana cvetja ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in, ki ste jo na njeni zadnji poti pospremili v tako velikem številu.
Zahvaljujemo pa se tudi g. župniku iz Trzina za ganljiv govor in lep pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
mož, hčerka in sin z družinama
ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice, tete in tašče
ANTONIJE ŠKRLEP iz Depale vasi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožlaja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi Domu počitka Mengeš in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA ob smrti moje sestre
VIDE KOVIC iz Domžal
se iskreno zahvaljujem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvu na zadnji poti. Lepo se zahvaljujem tudi DO TOSAMA. Hvala pevcem in Danici za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujem za vso pomoč Jožetu Satlerju. Sestra Mici
ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, sestre in tete
FRANČIŠKE LUKMAN roj. Peterka iz Šentvida 39 — Lukovica Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč in izrečeno sožalje, cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pevcu in dr. Pippu za večletno zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem in praporščakom upokojencev in ZB.
Vsi njeni Šentvid, 8.4.1990
V SPOMIN
Te dni mineva dve leti odkar nas je zapustil dobri oče, stari oče, praded in brat
JANKO LUKMAN (Avzgarjev ata iz Šentvida)
Ob lepem spominu, ki ga ohranjamo nanj in na njegovo življenje, se zahvaljujemo vsem, ki ste ga ohranili v mislih, vsem ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke ali prinesete cvetje.
Vsem smo za to iskreno hvaležni in izrekamo besede naše globoke zahvale! siri Jani z družino
Vabilo za delo na.polju:
Vabljeni, pridni ljudje...
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE rabi pri svojem poskusnem delu z vrtninami in poljščinami na jablan pomoč ljudi, ki so vestni in jih delo na polju veseli.
S posamezniki bi sklenili delo po pogodbi, kasneje ni izključena možnost redne zaposlitve. Za informacije pokličite Zavod za poljedelstvo in seme-narstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Ljubljana, Hacquetova 2, tel. 323-064 ing. Cergana oz. dr. Černetovo.
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
V akciji minus deset odstotkov, vam v svoji delavnici nudim brezplačne tehnične preglede, na vseh vrstah koles, vsako sredo od 16.00—19.00.
Poleg tega vam nudim še:
— čiščenje in servisiranje.
— vsa popravila na vseh vrstah in tipih koles.
— barvanje in obnavljanje že istrošenih koles.
Po želji stranke, kolo tudi odpeljem in vrnem popravljenega!
i
KOLESARJI!
Delavnica je odprta vsak delavnik razen petka od 15.30-19.00.
Servis koles erdani
Cankarjeva ul. 3, Domžale. Tel. 737-101 (pod domžalsko cerkvijo)
VABIMO VAS
NA VELIKO ZABAVNO-GLASBENO PRIREDITEV V PESMI JE LJUBEZEN,
ki bo v okviru akcije Nedeljskega »Iskrica v žalostnih očeh«
v četrtek, 26. aprila 1990 ob 20. uri v večnamenski hali v Kamniku.
Nastopali bodo:
ANSAMBEL KRT — predstavitev kaset Alberto Gregorič Miha Dovžan
Ansambel Bratje iz Oplotnice
Gostja — pevka iz Avstrije <ar'm Weiss
Ljubljanske mažoretke
Gasilska godba Kamniška Bistrica
Plesna skupina FLASH
RA — Viktor Silvo Teršek
Humorist franc Pestotnik-Podokničar
s sodelavkama ivico Oštir in Nevenko Pavlovič
Plesalka Nataša Špende
Povezovalci
Metka Centrih-Vogelnik Mojca Blažej-Cirej Tone Ftičar
Na modni reviji bodo najnovejše kolekcije predstavile tovarne UTOK, SVILANU in BETI
ČISTI IZKUPIČEK PRIREDITVE
JE NAMENJEN DRUŠTVU DUŠEVNO PRIZADETIH OTROK DOMŽALE-KAMNIK
Vstopnice po 60 din so v predprodaji
— v Kamniku v Baru Ideja, Agenciji Veronika in zko Kamnik
— v Mengšu v Hramu Rožice in pri Blažu, kmečkem turizmu na Dobe-nem
— v Domžalah v trgovini Peko
PRIDITE TUDI VI!
Prisluhnite pesmi, zavrtite se v našem ritmu, nazdravite s prijatelji! Za prijetno razpoloženje bo poskrbelo preko 60 nastopajočih, domačo hrano in pijačo pa vam bo ponudil BLAZ-Kmečki turizem Dobeno!
PRIŽGITE TUDI VI VSAJ ENO ISKRICO V OČEH TUDI DRUGIM!
Napredek Domžale Trgovsko gostinsko podjetje,
k\ nap
napredek k domzale
PANDORA — MINI PLESNA ŠOLA ORGANIZIRA POLETNO PLESNO ŠOLO
DRAGI LJUBITELJI PLESNE KULTURE:
PANDORA - MINI PLESNA ŠOLA ORGANIZIRA POLETNO PLESNO ŠOLO, KI BO POTEKALA OD 26. JUNIJA DO 9. JULIJA 1990.
RAZPISANI TEČAJI SO:
JAZZ BALET DIRTY DANCING AEROBIKA
LATINSKO AMERIŠKI PLESI STEP
PLESNO   RITMIČNI   TEČAJ ZA OTROKE
PREDŠOLSKE
TEČAJI BODO POTEKALI VSAK DRUGI DAN, VKLJUČNO S SOBOTO IN NEDELJO. CENA TEČAJA JE 350 DIN. TEČAJE BOSTA VODILI: VODITELJICA PANDORE — MINI PLESNE ŠOLE IN PLESNA STROKOVNJAKINJA IZ PLESNE ŠOLE URŠKA - VEČ KOT PLESNA ŠOLA.
PRIJAVE IN INFORMACIJE SPREJEMAMO PO TELEFONU 722-208, VSAK DAN OD 8.00 DO 10.30 IN OD 14.00 DO 15.00, DO 30. MAJA 1990. VPISNI DNEVI BODO 1., 4., 5., IN 6. JUNIJA.
DOBRODOŠLI V PANDORINO POLETNO PLESNO ŠOLO!
Nova zasebna komisijska trgovina
Extreme
Za stavbo frizerstva Juhant, to je na začetku Kamniške ulice, ki vodi proti kamniškim blokom, lahko že nekaj dni izbirate v novi trgovski ponudbi rabljenih stvari. Gre za novoodprto zasebno komisijsko trgovino Mira Bodlaja »EXTREME«.
V sorazmerno bogati ponudbi boste našli različne predmete, ki so jih občani namenili v prodajo, našli boste tako tehnične stvari, oblačila, zabavno elektroniko, telefonske aparate, fotoaparate, orodje, predmete drobne galanterije ter že pripravljena darila za obdarovanje. Seveda boste našli še na desetine drugih predmetov.
Lastnik Miro BODLAJ ima odprto vsak dan med 9. in 11.30 uro, popoldan pa ima odprto od 14. do 19. ure. Ob sobotah bo EXTREME odprta med 9. in 13. uro.
KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE
hidrometal
po., 61234 MENGEŠ, GORENJSKA C. 9
lelBlon: 061/737-207. 737-009. 737-221. korrwcW« 737-673. direktor 737-491, talox 32168 HIMET YU
Komisija za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto
SNAŽILKE
Pogoj: končana osnovna šola, 1 mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas.
Pisne prijave sprejema splošno kadrovska služba podjetja 8 dni po objavi
Obiščite trgovine domžalskega Napredka, kjer boste dobro kupovali
Ponudba pred prazniki:
V vseh trgovinah z živili lahko po akcijsko prazničnih cenah kupite vse dobrote za praznike. Vsi cenejši izdelki so označeni, svetovali pa vam bodo tudi naši kupci.
Vse za vaše hišne ljubljence ...
Po hrano in opremo za vaše hišne ljubljence vam ni treba več v Ljubljano. Vse lahko od sedaj naprej dobite v športni trgovini ŠPORT NAPREDEK.
Po svetila v Veleblagovnico
Zelo ugodni pogoji pri nakupu svetil na oddelku elektro v Veleblagovnici pri plačilu za gotovino za izdelke Sijaja iz Hrastnika in Emija iz Poljčan vam pri nakupu odobrimo 25 odstotni popust. Pri nakupu ostalih svetil pa dobite 10 odstotkov popusta.
10 odstotni popust za stavbno pohištvo
Če kupujete stavbno pohištvo lahko v naši poslovni enoti KURIVO okna Inles kupite z 10 odstotnim popustom.
Tudi v KOVINARJU lahko pri nakupu keramičnih ploščic keramix prihranite 10 odstotkov.
Kar 18 vrst kuhinj...
V mesecu aprilu vam kupljeno pohištvo brezplačno pripeljemo in tudi montiramo.
Če še ne veste: na našem oddelku pohištva v Veleblagovnici lahko izbirate kar med 18 garniturami kuhinj, 10 garniturami spalnic, 14 garniturami dnevnih sob, osnovnimi garniturami predsob, šestimi garniturami kopalnic in še med veliko kosi posameznih omar, polic, stolov, miz itd . . .
Obiščite trgovine domžalskega Napredka, kjer boste dobro kupovali!
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE 61230 Domžale, Ljube Šercerja 4
Komunalno podjetje sporoča: KOSOVNI ODVOZ 23. in 29. aprila
Komunalno podjetje Domžale TOZD Komunala, Enota javna higiena obvešča uporabnike komunalnih storitev na območju občine Domžale, da bo v dneh od 23. do 29. aprila 1990 organiziran spomladanski odvoz kosovnega materiala.
Odvoz bo potekal po ustaljenem razporedu odvoza gospodinjskih odpadkov. Uporabnike prosijo, da kosovne odpadke položijo ob smetnjake na dan odvoza do 6. ure zjutraj.
Komunalno podjetje Domžale TOZD Komunala, Enota javna higiena obvešča uporabnike komunalnih storitev na območju občine Domžale, da bo odvoz odpadkov organiziran med prvomajskimi prazniki po naslednjem rasporedu:
— namesto petka 27. aprila bo odvoz organiziran že v četrtek 26. aprila
— namesto torka 1. maja bo odvoz organiziran že v ponedeljek 30. aprila
— namesto srede 2. maja pa bo odvoz organiziran v četrtek 3. maja
Uporabnike prosijo, da postavijo smetnjake na dan odvoza na odjemno mesto do 6. ure zjutraj.
Vodja enote: . Robert Erjavec, 1. r.
VODJA TOZD KOMUNALA Janez Repnik, gradb. ing.
KINOLOŠKO DRUŠTVO Domžale organizira za vse lastnike mladih psov BREZPLAČNO PASJO MALO ŠOLO:
Šola za pasje ljubljence
14. in 21. aprila 1990 ob 17. uri na društvenem vadbišču na Šumberku — praktični del.
PRIDITE! S šolanim psom bo življenje prijetnejše!
Občani si lahko vsak delavnik na vadbišču pod Šumberkom (pod Postovko) ogledajo vadbo psov in uživajo v naravi ter med ljudmi, ki imajo radi živali.
Akcija po krajevnih skupnosti:
Odpadne surovine so vredne čedalje več
Zasebnik Borut Zalokar, ki ima v Jaršah zasebni odkup odpadnih surovin, pripravlja v aprilu in maju odkup surovin po krajevnih skupnostih domžalske občine. Z odkupom bodo pričeli v Blagovici in Moravčah, pripravljajo pa ga tudi za ostale krajevne skupnosti. Občane prosijo, da pripravijo tiste odpadne surovine, ki jih ne potrebujejo več, pogledajo v bližino stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, kjer leži še mnogo železa in drugih surovin . . .
V primeru, da bi občani želeli sami odpeljati odpadne surovine na »matični« odpad v Srednje Jarše, jim ponavljamo delovni čas: odprto imajo ob ponedeljkih od 15. do 18. ure, ob sredah od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, četrtkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
M.
ELEKTRO SERVIS STANOVNIK
Popravilo malih gospodinjskih aparatov, sesalnikov, brivnikov, sušilnikov in električnega ročnega orodja.
Montaža in popravila klasičnih in satelitskih antenskih sistemov.
Podgorje 55 61240 Kamnik 831-838 popoldan
MAČEK MURI
VABI OTROKE NA SVOJ KONCERT.
V SOBOTO 21. APRILA OB 10. URI VAS BO ZABAVAL
V KINODVORANI V MENGŠU,
OB 18. URI PA ŠE V STARI KINODVORANI V DOMŽALAH.
ČE BOSTE PRIŠLI PREJE, BOSTE LAHKO POIZKUSILI SLADOLED, ČUNGA LUNGO, IN LAHKO KOKTO. POKROVITEU: LEGO
NASTOPAJO: NECA FALK, JERKO IN MARKO NOVAK ORGANIZATOR: BAMBOLE
Slamke iz Slamnika:
VESELE KANDIDATKE
verjeli ali ne, najmanj ena kandidatka je bila zadnje številke Občinskega poročevalca zelo vesela, saj smo jo bistveno pomladili. Manj zadovoljni pa so bili nekateri moški — tiskarski škrat jih je postaral. ..
KJE IMAŠ PA ŠE DVA?
Manj dobre volje je bil eden izmed kanidatov, ki mu je avtor »pripisal« 3 otroke. Ko je namreč njegova žena to prebrala, jo je močno zanimalo, kje ima še dva, saj je doma samo eden. 0 rezultatih uspešnega ali neuspešnega prepričevanja pa po volitvah.
ONI SKRBIJO ZA
ČISTOČO
Nekateri zvesti spremljevalci plakatne vojne ugotavljajo, da najmanj »svinja« okolje ZKS — Stranka demokratične prenove,
saj je njenih plakatov bistveno manj kot ostalih. Pa ne, da jih ne bi imeli, le njihovi »zvesti« privrženci jih sproti pospravljajo in zamenjujejo — s svojimi, se ve.
PO VOLITVAH PRITOŽB
NE BO VEČ
uredništvo je ugotovilo, da je poplakatirana celo skrinjica za prošnje in pritožbe, ki je ob vhodu v občinsko stavbo. Uredništvo ne ve, zakaj, sumi pa, da so morda nekatere stranke že sedaj prepričane, da takih in podobnih skrinjic po volitvah niti slučajno ne bomo rabili, pa že sedaj trenirajo
za takrat. ZMOTA
Marsikdo, ki se je v dneh pred volitvami vozil čez Kamniško Bistrico, je bil prepričan, da je prvi rezultat dela novih strank tudi sprememba imena naše najime-nitnješe reke, namreč ena od strank je pridevnik Kamniška prelepila s plakatom, da smo imeli samo Bistrico. Morda pa je to tudi napoved ostre borbe za domžalsko suverenost, saj ni, da bi pristajali, da skozi Domžale steče sosednja Bistrica.
KJE JE KANDIDAT?
Eden izmed možnih kandidatov za člana pedsedstva je nekaj časa »visel« na »telegrafarici« tik ob Kamniški Bistrici. Kar naenkrat je sktivnostno izginil in nekateri so resno zaskrbljeni, če ga ni odnesla Bistrica. Kako je v resnici, pa bomo videli po volitvah!
VELIKA SREČNA DRUŽINA
Kljub temu, da smo se zelo trudili, kako bi našli najprimernješi naslov za okroglo mizo našega uredništva STRANKE MED SEBOJ... je mnenje nekaterih, da bi jo upoštevajoč vse lepe besede, priznanja tolerantnosti in uspešnosti drug drugega ipd. lahko imenovali kar VELIKA SREČNA DRUŽINA.
NOVA IGRICA
Najbrž se še vsi dobro spomnite otroške pravljice o debeli repi, kjer so se tisti, ki sojo želeli izpuliti, držali drug drugega: dedek babico, babica vnučka, vnuček... itd. Predlagamo novo igrico, ki je zlasti primerna za te predvolilne ča-
se: Demšar Pučnika, Pučnik Kučana, Kučan Krambergerja, Kram-berger Demšarja... Vsaico primerjanje s plakatiranjem je priporočljivo.
KOMAJ ČAKAJO
Če kdo, potem za naše krajevne skupnosti lahko rečemo, da komaj čakajo časov po volitvah. Glede na dejstvo, da je sedaj strank številčno včasih celo več, kot je bilo doslej ljudi na različnih zborih, so prepričani, da bo odslej vse drugače in da bo ljudstvo kar drlo na različne zbore, akcije ipd. Da jim le orodja ne bi zmanjkalo.
IZRAŽAMO GNUS
V zadnjem času poslušamo zelo veliko pripomb v zvezi s parkiranjem pred gostinskimi lokali, kjer obiskovalci s svojimi jeklenimi konjički zapirajo pločnike in »omogočajo« pešcem, da se sprehajajo kar med avtomobili. Bi menda po mnenju nekaterih morali za red poskrbeti tudi lastniki lokalov. Joj, kako ste naivni! Oni vendar skrbijo za svoje obiskovalce, kako je z njihovimi konjički pa ni njihova stvar!
A-6166 Fulpmes. 935 m,
Bhck aegen Telles mit 8ettelwurt 2 7?5 m Fenen Dei Freunden im Stubaital . ,
bruck-c* k/<ttr- -s.<-^o JĆANTBN S»T*DL".
Ansambel »Marela« pozdravlja naše bralce. Z gostovanja po Evropi so se oglasili glasbeniki najbolj znanega mengeškega ansambla domače glasbe. V INNSBRUCKU so sodelovali na znani oddaji domače glasbe »MUSIKANTEN STADL «...
KROKI:
Naše tri valute.
Naš denar ima tri valute. Konvertibilni dinar. Novi dinar in stari dinar. Vse tri valute so v rabi. Občani preračunavamo. Izračunamo. Seštevamo ničle. Odštevamo ničle. Postali smo že pravi računalniški stroji. Zaman. Številke nam migotajo pred očmi kot pokvarjen televizor.
Vsa zadihana priteče hčerka iz trgovine. Pod nos mi tišči majhno plastično vrečko. »A veš, koliko sem dala
za te kisle bonbone? Samo pet dinarjev!« »Samo pet dinarjev? nejeverno zmajam z glavo.« »To je en Tito, a ne?« hitro izračunam. »Ne! To je pet tisoč dinarjev. Novih seveda!« »Koliko je pa to starih? vrtam naprej, ker jaz računam še vse po starem.« »Pet milijonov!« je hčerka že nestrpna, ker se je že naveličala stalnega preračunavanja. »Kaaaj? Pet milijonov? zategnem osuplo.« Potem pa raje kupuj vse po konvertibilnih dinarjih. To je še najbolj poceni!« me prešine re-
šilna misel.
Majda Bauer
Iščem podatke o zgodovini slovenskih nogometnih klubov v naši občini
Izdati nameravam knjigo o zgodovini slovenskih nogometnih klubov. Manjkajo mi informacije o zgodovini klubov v naši občini: Mengeš, Ihan, Radomlje in drugi, zato prosim klube, ki bi želeli, da so v knjigi tudi podatki o njih, prosim pa tudi posameznike, ki bi bili pripravljeni, te podatke posredovati, da se oglasijo na telefonsko številko 712-857 ali pismeni na moj naslov: Sašo Mirosavljevič, Ilirska ulica 5, 61000 Ljubljana in mi s tem pomagajo oblikovati knjigo. Vnaprej se vam zahvaljujem.
ZLATI SLAMNIK podeljujemo
OSNOVNI ŠOLI ŠLANDROVE BRIGADE, ki je omogočila kulturnim skupinam in Glasbeni šoli, da lahko izvajajo svoje programe. Takšno razumevanje, ki ga je pokazal kolektiv te šole, zasluži tudi materialno priznanje, saj podobnega sodelovanja v Domžalah ni bilo mogoče doseči na vseh šolah. Čestitamo!
Grajo GORJAČA ROKOVNJAČA podeljujemo
Vsem tistim, vključno lastniku lokala Deteljica Na Rodici, ki bi morali poskrbeti za prometni in vsakršen drug red pred in ob lokalu. Za stanje kot je — je tudi graja — gorjača rokovnjača — premila.
Slovenija open 90
Teniški center Domžale, o njem smo v našem časopisu že pisali in bo v kratkem zgrajen in predan športu, ima ob edinstveni amfiteatrski zgradbi centralnega stadiona, ki sprejme 3000 gledalcev, še pet turnir-skih igrišč, ob njem bodo urejena parkirišča za 500 vozil, da posebej ne omenjamo še vseh spremljajočih objektov, ki so vsi namenjeni čim boljšemu počutju in udobju tako gledalcev kot športnikov. V okviru centra bodo tudi restavracije, športni prostori, okoli 20 trgovin in poslovnih lokalov, v katerih bo mogoče najti vse, kar spada k modernemu športnemu centru.
v času od 7. do 13. maja 1990 pa bo prav v tem objektu po mnenju organizatorjev najbolj zanimiv športno tržni dogodek leta 1990 v Sloveniji ATP challenger teniški turnir SLOVENIJA OPEN 90, ki bo uvrščen tudi v okvir praznovanja letošnjega praznika naše občine. S pridobitvijo turnirja smo se uvrstili med mesta in dežele, ki so znali pravkočasno oceniti vrednost (športno, gospodarsko, propagandno, turistično) teniškega športa in njegovo razširjenost skozi vse leto, sam turnir, ki bo povezan z vrsto drugih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, pa pomeni tudi priložnost za propagiranje dejavnosti oz. izdelkov gospodarstva tako naše občine kot od drugod.
Povejmo še, da bo direktor turnirja Nikola Špear, naš proslavljeni teniški igralec in ugledna osebnost v mednarodnih teniških organizacijah in da organizatorji zagotavljajo kar najbolj zanimivo igralsko zasedbo, o kateri bomo še pisali.
Zagotovljen je tudi televizijski prenos, saj je med organizatorji turnirja in TV Ljubljana dosežen dogovor o sodelovanju televizije, ki bo prve dneve turnirja posredovala v posnetku, zaključni del pa v direktnih prenosih, ki jih bodo po posebnem dogovoru prevzemale tudi nekatere televizijske postaje iz regionalnega področja Alpe Adria in J RT mreže.
Obeta se nam torej prvovrstni športni dogodek, ki bo obogaten s spremljajočimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami, pomenil veliko popestritev življenja v naši občini.
Zato velja vabilo tudi vsem našim bralcem: Pridite, oglejte si novi Teniški center Domžale in doslej največji teniški turnir v naši državi!
Saj smo samo ljudje
J
Pirhi za vsakdanjo rabo
Poglejte, kakšen duhovit nesmisel: petinštirideset let je bilo treba dihati usmerjeno, zdaj pa vsi pravimo, da je prišlo prehitro do kvalitetnih sprememb. Tako je tudi z velikonočnimi prazniki. Ljudstvo jih ni nikoli pozabilo, povoziti jih ni mogla nobena druga ideologija, toda kar samo po sebi je bilo razumljivo, da je tisti, ki je barval pirhe v tem času, bil nazadnjak, zaviralec družbenega razvoja, tako rekoč sovražnik sistema. Pa čeprav jih je barval še tako rdeče in še tako na skrivoma.
Pa z veliko nočjo ni šlo za prav nič drugega kot za nekakšen vsakoletni kongres. Medtem ko so se enopartijci zbirali na enem skupnem mestu, zapravljali naš denar, se šli takšne govornike, da niso nič povedali in še manj naredili in vse to seveda v delovnem času, z bogatimi dnevnicami, s plačano kilometrino in go-bezdalnino, je ljudstvo svoje praznike praznovalo popoldne, tako rekoč kot izvendelovno dejavnost, ob prostem času, na svoje stroške, pa še tiho je moralo biti pri tem. Hudo hudo jo je skupil tisti, ki je imel tako dobro barvo, da si je ni mogel spraviti z rok in se mu je že od daleč videlo, da ima zahrbtne namene s pirhi.
Spominjam se ene od mojih učiteljic, ki je imela dve hčerki, tako rekoč naši vrstnici. Tako smo lahko zvedeli tudi marsikaj takega, kar se uradno v šoli ne bi nikdar izkazalo. Ta tovarišica je morala seveda na vrat na nos stopiti v vodilno in edino zveličavno stranko, tako rekoč čez noč se je morala prebarvati, samo da je lahko obdržala svojo službo, doma v družini pa je živela svoje kolikor toliko normalno življenje, in tako se mi je istega dne pripetilo, da je v šoli močno povzdigovala glas nad tistimi, ki so imeli kakorkoli po nesreči pobarvane roke, najbolj nespretni so morali pisati celo kazensko nalogo, hkrati pa mi je ena od njenih hčerk pokazala, da so pirhe barvali tudi sami doma, skrivoma, ob enajstih zvečer, da ne bi kdo prišel in na licu mesta ugotovil, kakšne sovražnike sistema imajo v pedagoških vrstah. Ko sem ji rekel, da se mi kar smili, ker nimajo ob tej priložnosti tudi potice na mizi — velika noč je bila lepa tudi zaradi boljših jedil v velikonočnem žegnu, kamor je seveda spadala tudi orehova potica — se mi je skrivnostno namuznila in me popeljala po pouku domov. V kleti so imeli skrbno skrito pravo domačo potico, ki jo je naredila mati na podeželju. Povedala je, dajo pojedo v nedeljo navsezgodaj, »še preden lahko kdo pride« ... Ko se danes oziram nazaj na takšne nesmisle, kar težko dojamem, da smo bili lahko tako »napumpani«, da so morali nekateri, če so hoteli obdržati službo, skrivati celo tisto, kar ni bilo kaj dosti povezano s cerkvenimi prazniki.
Falirani ideologi so poskušali veliko noč zamenjati s prvim majem. Ljudstvo, vedno pripravljeno na praznovanje, je delavski praznik z veseljem pozdravilo, toda 1. maj in tudi vse drugo v zvezi s tem je ostalo tako, kot že poimenovanje samo za praznik pove — prazno. Če posoda ni napolnjena z vsebino, nima nobenega pomena. Delavska velika noč na 1. maj je simpatična sai mo zato, ker je tedaj dela prost dan in ker se v naravi lahko že prijetno je in pije, največkrat popiva na sindikalne stroške. Drugače pa je tako prazen praznik, da bo slej ko prej ostal popoino-ma izpraznjen.
Letošnji pirhi so seveda neprimerno manj rdeči. Prodajalke celo pravijo, da rdeča barva ne gre v promet, pa čeprav bi morali biti prav tisti pirhi iz velikonočnega žegna prav takšne barve. Zdi se, da obstaja velika nevarnost, da bomo zašli v drugo skrajnost in da bomo začeli barvati odslej pirhe nalašč drugače. Osebno menim, da nismo prav nič naredili, če bi iz šol vrgli osnove marksizma in uvedli verouk. Po mojem naj človek pač barva pirhe s tisto barvo, ki mu je bližje, vendar pa brez dirigiranja drugih pametnjakovičev, kakršnegakoli barvnega odtenka. Tista obljubljena svoboda, ki naj nas bi zajela pred petinštiridesetimi leti, bi končno lahko le prišla med nas. Vsak pa naj bi imel v žepu takšen pirh, kot mu bolj ugaja.
Dajmo, pojdimo jih sekat! Bomo videli, kateri so trdnejši...
Ivan Sivec