POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERN C! Štev. 240. leto XII. Maribor, sobota 22. oktobra 1958 Cena din 1 Kitajska Dred kapitulacijo Po japonski zasedbi Kantona in železniških zvez se pričakuje tudi padec Hankova, do katerega so Japonci že prodrli — Kitajci pripravl eni skleniti z Japonci mir - Veliko razburjenje v Angliji in Franciji LONDON, 22. oktobra. Padec Kantona in nevzdržen položaj Kitajcev pred Hankovom je povzročil v Angliji veliko zaskrbljenost za nadaljnji položaj angleških interesov na Daljnem vzhodu. Vse kaže, da stoji Kitajska pred zlomom. Zmaga Japoncev nad Kitajsko bo pomenila spremembe, ki bodo sve-tovno-zgodovinske važnosti. Ta zmaga pomeni za Veliko Britanijo nov hud udarec. PARIZ, 22. oktobra. Avala. Francoski In angleški listi so popolnoma pod težkim vtisom zavzetja Kantona po Japoncih in opozarjajo na ogromne posledice poraza Kitajske po Japoncih. FURUŠO VRHOVNI POVELJNIK. KANTON, 22. oktobra. Avala Agencija Domei poroča: Japonska glavna vojska JAPONCI V KANTONU. HONGKONG, 22. oktobra. Japonske so včeraj kmalu popoldne vdrle v wediuestja Kantona in ga nato polagoma gojile skoraj brez resnih bojev. Kitajci ? se sami umaknili, ker so uvideli, da i6o dovolj pripravljeni za obrambo, id bi ‘•a brez smisla. Kitajske čete so se 'maknile v notranjost. Zavzetje Kanto-.a Po Japoncih je povzročilo v Hong-y0|>gu silno presenečenje in nervoznost. angleških krogih so sedaj prepričan), a bo Kitajska morala podleči in bodo JajK>nci v celoti uresničili svoje načrte. HONGKONG, 22. okt. Po zadnjih ve- obramba je zadnje dni silno popuščala. Japoncem se je posrečilo predreti po Jangceju na 20 km pred Hankov, na kopnem pa so predrli tretjo in drugo obrambno črto, tako da obvladajo Kitajci sedaj samo še prvo tik okoli mesta. Vse pa kaže, da se tudi tu ne bodo mogli več resno postaviti v bran in bodo naj-brže Hankov sploh zapustili in se umaknili dalje v notranjost. KITAJCI BE2E PROTI ČUNGKINGU tudi vsi verski domovi za šolarje in dijake. S tem je na ozemlju bivše Avstrije definitivno konec vseh verskih vzgojnih zavodov. Niti verski redovi ne smejo več Imeti svojih šol za vzgojo svojega VATIKAN, 22. oktobra. Reuter: Papež je imel govor, ki se v veliki meri nanaša na sedanjo situacijo. Julijan Apostata je leta in leta preganjal katoličane. Tako se tudi danes vrstijo preganjanja, in čeprav jih vedno zanikujejo, dobiva sv. stolica vsak dan nove dokaze. steh so Japonci že popolnoma zavzeli k panton. Najprej so vdrle v mesto moto-j*lrane čete, s tanki in oklornimi avtc-J^bili na čelu. Japonce je dočakala le j/®Čica kitajskih vojakov, ki so streljali strojnimi puškami, vendar so se kmalu »ali. Vsa kitajska vojska, uradništvo ter euki del prebivalstva beži iz mesta. — Maici so porušili za seboj vse mostove •n velik del javnih poslopij. bo najbrže danes zasedla središče Kan tona. Zunanji okraji so že vsi očiščeni od kitajskega vojaštva. General Furušo je prispel danes v Kanton in prevzel vrhovno poveljstvo nad japonskimi okupacijskimi četami. TUDI HANKOV PRED PADCEM. ŠANGHAJ, 22. oktobra. Zadnja japonska ofenziva proti Hankovu je, kakor se zdi, strla odporno moč kitajske obrambe. Dolge mesece so Kitajci uspešno branili pred Japonci svoje postojanke in jim niso dovolili, da bi se bodisi po veletoku Jangceju bodisi po kopnem približali mestu v nevarno bližino. Vsi dosedanji boji za Hankov so se bili v oddaljenosti nad 100 km od mesta. Sedaj se je pa Japoncem posrečilo odrezati Hankov vod vseh železniških zvez z jugom, vzhodom in severovzhodom. S tem so odrezali Kitajcem tudi glavni dovoz orožja, streljiva, hrane in novih čet. Kitajska Stalin umorien? RIM, 22. oktobra. Avala. Agencija Stefani poroča: Po neki s sovjetsko- rusko-finske meje dospeli vesti je bil Stalin v Kremlju umorjen. Na vsak način pa je Stalin brez sledu izginil. V Kremlju to prikrivajo, da bi preprečili TOKIO, 22. oktobra. Reuter: Po neka- j Spi0§no vstajo, ki bi utegnila izbruhniti terih vesteh je maršal čangkajšek že zapu v Rusjji. (Vest je treba sprejeti več kot stil Hankov, ki je tik pred padcem, rteu- s skrajno rezervo. Op. ur.) terjev korespondent v Hankovu te vesti še _____ ni potrdil, vendar pravi, da je verjetno, da Amerika faš|imu bo maršal odšel v čangšang, njegova zena AmeriKa pros. pa v bodoče glavno mesto republike, v NEWYORK, 22. oktobra. Mnogi ameri-čungking. Japonske oblasti so naprosile ški politiki so na zadnjih zborovanjih opo-britanske parnike, naj v teku 16 ur zapu- j zorili na fašistično nevarnost, ki grozi anie stijo Hankov, ker ga bodo Japonci za-'riški demokraciji. Notranji minister USA čeli bombardirati. Po japonskih vesteh je Ickes je dejal v Los Angelesu, da skuša Hankov že zapustilo okoli 1,000.000 kitaj-1 fašizem naskočiti Ameriko od znotraj in od skih vojakov, ki beže v divjem begu proti čungkingu. KITAJCI ŽE ZA MIR. BERLIN, 22. oktobra. Avala. DNB poroča: Po vesteh, ki so prispele sem iz Londona, je Kitajska sedaj že pripravljena zunaj. Amerika se zaveda, da so nekatere države, ki so bile prej ponosne na svojo moč, sedaj kapitulirale pred fašizmom. Poljedelski minister Walace je dejal v Wa-terlou, da fašistična nevarnost ni izmišijo-j tina, ampak stvarnost. Glasilo vojne mor- skleniti z Japonsko mir, ako Japonska Iz- [ narice pa piše, da morejo države, ki mi-javi, da bo zagotovila njeno teritorialno slijo, da so si z žrtvovanjem malih držav nedotaknjenost. HONGKONG, zagotovile mir, postati tudi same žrtev 22. oktobra. Avala. V j napada. Politika izolacije je zato naspro-kitajskih vojaških krogih je napravila ve3t; tna interesom USA. Politika zbližanja USA o padcu Kantona uničujoč vtis. Računa se! s totalitarnimi državami ne bi našla zago-s tem, da bo sedaj tudi Hankov vsak čas1 vornika v vrstah ameriških politikov, padel. Kitajski odpor je pred koncem. Madžari zopet odbili Jbnovitev pogajanj, ki Jih Je Praga predlagala Budimpešti v *Poraxumu z Nemčijo, \e imredyjeva vlada lopet odkloni^ — Romunija odločna — Sidor zadovoljen V1^AGA, 22. oktobra, češkoslovaška munsko-madžarska meja ne podaljša še r je poslala madžarski predlog za za 150 km. Romunija ve, da je poleg nje ^mejitev na Slovaškem in v Podkar- tudi Madžarska prijateljica Poljske, toda Rusiji, ki naj bi služila za pod— e,?0 obnovljenih direktnih pogajanj. Ob-(j.eni je predložila madžarski vladi, naj 24 8e Pogajanja obnovila v ponedeljek, ’ m. na Dunaju. Ta predlog je bil tj. JJen Madžarski v sporazumu z Nem-■ ‘ Madžarska vlada je predloge pro- “{»a i„ Mi odgovorila, da jih ne more spre- •a ln zato odklanja obnovitev poga-*kH "a teJ bazi- Madžarska vlada bo (,st Ci;'a parlament na izredno sejo, na er' bo zahtevala posebna pooblastila. Bukarešta, 22. oktobra. Romunski i2-natli' minister Petrescu-Comnen je dal ;Jayo, v kateri zanika vesti madžarskih Nemčija dobi še kolonije Ciičenje na Slovaškem v zunanji politiki prijatelji romunskih Pn-| BRATJSLAVA 22. oktobra. Intendant jateljev n.so tud, naš. pnjatelji.Zatoto bratjs]avsk g.ledališča Anton Drašar, BRATSLAVA 22. oktobra Predsedniki “^ki ^prt /, L V„- lovaskega narodnega sveta dr Sidor se poklicnih gasilcev v je vrnil .z Varšave m »javil, da je * u-j ^ . £er gJ0 od{;rilii da > tudi on spehom svoj,h razgovorov s poljskimi dr- ., večje vSQte p . 2a ■ zavniki zadovoljen m upa, da bodo vsa £ ki so sJe v zadnjem £asu naseUli na vprašanja pravično rešena. Slovaškem, so že v teku. Njihovo število znaša 40.000. Prodajanje židovskih listov na javnih prostorih je prepovedano. Slo-. vaki hočejo popolnoma očistiti Slovaško ! vseh tistih, ki so v preteklosti nasprotova-SENZACIONALNI ČLANKI DVEH ANGL EŠKIH LISTOV. — REVIZIJA KOLONI- lj slovaškim interesom in hočejo svojo huj ALNE POSESTI NA RAČUN MA LIH KOLONIALNIH DRŽAV. — skaško akcijo nadaljevati tudi še sedaj. LONDON, 22. oktobra. »Daily Express« in »Daiiy Telegraph« objavljata uvodnike, v katerih razpravljata o vprašanju vrnitve kolonij Nemčiji. »Daily Express« objavlja uvodnik pod naslovom »Nimamo pravice Nemčiji še dalje kratiti kolonije«. List pravi, da bivše nemške kolonije niso bile izročene Angliji v last, ampak samo v upravo. Ako smo sklenili z Nemčijo pomorski v ostalih naših kolonijah. List govori da- ______________________________ ' lje sploh o novi razdelitvi kolonij, zlasti OB SMRTI NJ. VIS. KNEZA ARSENA, afriških in pravi, da je sedanji položaj nevzdržen, ker daje malim narodom možnost, da vladajo nad velikimi kolonijami. V prvi vrsti odreka list Belgiji in Portu BEOGRAD, 22. oktobra. Ob priliki smrti kneza Arsena je prejel doslej Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sožalne brzojavke od italijanskega kralja in ce- drugih listov, da je Romunija odobrila ]n monakovski sporazum, sklenemo lahko Zaiv • maržarske naCrte «lede Rusinske.! tudl enak sporazum glede kolonij. Veliki je v tem oziru tudi pisanje ro- j Britaniji so sedaj na razpolago samo tri sit! h lis0(3 ‘ zacif>v°ijni in si ne žele prav nič ^mi|SV'Cto krono«. Gospodarske potrebe s ČSR 'tra' ''u-2 .^^tevajo skupne meie ? lC^ki intorosi n n v n Vi ,-4^. mo Nemčiji pravico do soeksploataclje ln ji omogočimo preskrbo s surovinami tudi galski pravico do tako velikih kolonij. Ti sarja, od grškega kralja, angleške kra-dve državi sploh nista sposobni za upo-1 ijice-matere, vodje rajha Adolfa Hitlerja, rahljanje tako velikih kolonialnih področij.; predsednika francoske reoublike Lebru-List zaključuje: »Pravica lastništva afriš- j na, predsednika USA, regenta Horthyja kih kolonij se mora revidirati.« V istem, ter od namestnika čsl. republike gen. smislu piše tudi »Daily Telegraph«, ki šejSyrovega. Od državnikov so doslej iz-pravi, da bo južnoafriški vojni minister j razili sožalje predsedniki turške, grške. Pirov/ v kratkem odpotoval v Nemčijo, kjer pruske vlade ter italijanski zunanji min. bo s Hitlerjem razpravljal o vrnitvi bivših nemških kolonij. Konec ver skih šol v Ost marki grof Ciano. RAZPUŠČENE SO VSE LJUDSKE IN NE ŠOLE IN VSI VERSKI DUNAJ, 22. okt. Notranji in prosvetni minister na Dunaju je izdal odlok, po katerem se z ozirom na razne dogodke zadnjega časa in zaradi enotne vzgoje mladine v duhu nacionalnega socializma SREDNJE SAMOSTANSKE IN PODOB- i VZGOJNI ZAVODI. i ustanov na ozemlju Ostmarke. To velja za vse šole, ki Imajo ali nimajo pravico javnosti. S tem so ukinjene zlasti vse samostanske in penzlonatske šole, ljudske, meščanske, učiteljišča, gimnazije in KEMALU VEDNO BOLJE. ANKARA, 22. okt. Avala: Ker se ja ; zdravje predednika Atatiirka tako izbolj-! šalo, da ni pričakovati, da bodo nastopi-jle komplikacije, bodo zdravniki izdajali i samo enkrat na dan poročilo. interesi pa zahtevajo, da se ro-* takoj zapro vse zasebne šole verskih I strokovna učilišča. Obenem so ukinjeni SCHUSCHNH.GOV OCE UMRL. DUNAJ, 22. okt. Tu je umrl oče zadnjega avstrijskega zveznega kancelarja, upokojeni feldmaršal Artur pl. Schu-sclmigg. Maribor, 22. oktobra. Čez nekaj dni bodo pretekli že trije meseci, odkar izhaja »Večernik« v novem lastništvu in pod novim uredništvom. Za-j to se nam zdi prav, če ob tej priliki na-| pišemo nekaj besed svojim naročnikom in bravcem tudi o »Večerniku« samem. Od vseh strani slišimo veliko zadovolj-j stvo, da sta Maribor in naša severna meja dobila z »Večemikom« dnevno glasilo,1 ki je dostopno vsemu prebivalstvu brez, ozira na njegovo siceršnjo opredelitev in da je »Večernik« postal v tako kratkem času dnevnik, ki po svoji kakovosti, če-1 prav za sedaj po obsegu in velikosti še Nezaslišane madžarske laži BIVŠI MADŽARSKI PROSVETNI MINISTER LR. HOMAN TRDI, DA SO V PRETEKLOSTI SLOVAKI POTUJČEVALI MADŽARE, NE MADŽARI SLOVAKE BRATISLAVA, 22. oktobra. Kakšnih nezaslišnih sredstev se poslužuje Madžarska pri svoji propagandi za imperialistične cilje nasproti CSR, dokazuje najbolj govor, ki ga je imel bivši madžarski prosvetni minister dr. Valentin Homan po radiu. Dr. Homan je odgovarjal na uradne podatke bratislavskega radia o resničnem narodnostnem položaju na Slovaškem s trditvijo, da Madžari Slovakov nikoli niso madžariziraii, ampak da so nasprotno stoletja in stoletja Slovaki potujčevali Madžare in Nemce na Slovaškem. Trdil je, da so nekoč prebivali Slovaki le v karpatskih gorah, dočim so bile vse doline in ravnine madžarske. Z gora pa so prihajali Slovaki, se naseljevali v dolinah in nižinah ter dali madžarskemu ljudstvu slovaški jezik. Tem trditvam se ne smejejo samo Slovaki, ampak se jim smeje tudi ves svet Druga laž, do katere se je dr. Homan povzpel, je da so tako Cehi v skromen, presega mnogo večje in obsežnejše liste. Veseli nas to priznanje in storili bomo vse, da bomo »Večernik« čim hitreje še izpopolnili in napravili iz njega glasilo, ki ne bo v ponos samo Sloven-' cem na severni meji, marveč tudi potre- [ ben informator in nevtralen glasnik ostalih Slovencev. Zvesti obljubi, ki srno jo dali v prvi številki »Večernika«, da hoče biti naš list' svobodna tribuna za vse progresivno misleče in da se bomo potrudili, da pri-1 dejo do besede in izraza vse pozitivne in konstruktivne misli in želje kar najširšega kroga javnih delavcev, smo odprli j naše predale vsakomur, ki hoče sodelovati. Prav iz srca pa nas veseli, da se je zbrala v krogu naših sotrudnikov zlasti mlajša generacija, ki je prej stala — od-1 rivana od starejših — ob strani. Vsebina našega lista ne bi mogla biti na takem, višku, če bi se ne opirali na to mlajšo ge-< CELOVEC, 22. oktobra. Na tehniškem neracijo, ki je zanesla v slovensko čas-' kongresu v Hamburgu je poročal vodja nikarstvo novega, svežega in zdravega nemšega državnega tehniškega urada, pro-duha ter pokazala, da obravnava javna fesor dr. Todt o načrtih novih avtomobil-vprašanja z resnostjo in globino, kakor skih cest, ki bodo v Nemčiji v najbližji jih starejša generacija ni mogla. | bodočnosti še zgrajene. Med te projekte V obstoječih razmerah je bilo nemogo- spada tudi velika avtomobilska cesta, ki če v polni svobodi razpravljati o posa-Jbo vezala Celovec direktno z Monakovim. meznih problemih, vendar so bravci lahko Cesta bo tekla tudi skozi dva ogromna opazili v pomlajenem »Večerniku«, da ri- predora pod Alpami, od katerih bo dolg nejo na dan nove in zdrave misli z veli-| prvi 7, drugi pa 8 kilometrov. Ta nova di-kim elanom in z neodoljivo močjo. nekdanji Avstriji kakor Slovaki v nekdanji Ogrski živeli popolnoma samostojno narodno življenje. Vsak Slovak pa ve, da ni imel slovaški narod pod Ogrsko niti najosnovnejših narodnih pravic, ne slovaških šol ne slovaškega jezika v uradih in niti ne pravice vpisati se pri ljudskem štetju za Slovaka. Tretja laž pa je, da je na Slovaškem in Podkarpatski Rusiji milijon Madžarov, ko jih je najbolj svobodno ljudsko štetje 1. 1930. naštelo le 670.000. Nič manjša pa končno tudi ni laž, da so mesta Bratislava, Nitra, Košiče in Užhorod madžarska. Slovaški narod zavrača prav tako odločno, da bi ga dr. Homan nazi-val z bratskim imenom. Slovaki niso bili z Madžari nikoli bratje iu nikoli ne morejo biti. To ve dr. Homan sam prav dobro ,kakor tudi to, da je odpor proti imperialističnim madžarskim težnjam volja slovaškega naroda in ne „leror“ Cehov. Nemška cesta pod Alpami SPOMLADI PRIČNE NEMČIJA GRADITI AVTOMOBILSKO CESTO CELOVEC— MONAKOVO Z DVEMA PREDOROMA 7 IN 8 KILOMETROV POD ALPAMI. — rektna zveza Celovca z Monakovim bo skrajšala potovanje med obema mestoma na 3 in pol ure avtomobilske vožnje. Dočim znaša razdalja zračne črte samo 250 km, je bila dosedanja najkrajša cestna zve za dolga 700 km. Ceste v Ostmarki se bodo preuredile, da ne bodo vodile samo na Dunaj, kakor doslej, ampak tudi direktno v staro Nemčijo. Nova cesta Celovec— Monakovo se bo pričela graditi že spomladi. Ustvarili smo nov, nevtralen tip sloven- Sovjetske reforme na Daljnem skega dnevnika, kj ga dosedaj Slovenci se vzhodu niso imeli. Popolnoma smo se otresli pri- prege političnega strankarsva ter postali MOSKVA, 22. oktobra. Po odstranitvi kot nestrankarski lis“ dosedanjega poslanci, dr. DoboviJ- j rale ^ ludi poStaT Zč alna in kulturna vprašanja ter konflikte ka & . bll° opaž* med »oliva n bm _ P > smo * ™nih zrelišč, samo neodvisen list lah-j *° sP">h, I „za vsako ecC“ voditelj Tarodal ko priobCuje politične vesti, ki niso eno- f» Usl° JRf f bll° | V sejni dvorani pri „Zamo?on“ jo stranske ter politične izjave, ki bi jih sj_ kandidatov izmed domačinov, končno, bil (janes politični shod JRZ za Ma-cer strankarski listi po svoje zaviii, aH pa; so se; °j*louh za dr. Ogrizka, j^jiribor desni breg v svrho postavitve jih^sploh zamolčali. | kata iz Celja. Za IvDK bo kandidiral j kandi _ derju in drugim. G. Demetrovič ie pričan, da je inicijativa za ta spora ^ prišla od Slovencev in v prvi vfS t\. dr. Kramerja, a ne od Zrružene °P ^ cije.. G. Demetrovič misli, če bi se predbacivalo nekorektno zadržanje ^ pram vodstvu stranke, bi se mor3' dr. Kramerju, Jevtiču in drugim. ^ Bogoljub Jovlič ,glavni naspr na dr. Mačka 1. 1935, kandidira to P°p0. njegovi listi in siccr v Sarajevu iJ1 žarevcu. ______ pevize* BUKtA. curin, U. OKtOora. ‘"'g75, Beograd 10. Pariz 11.735. London ' ‘ «n New York 440.25. Milan 23.175, 176.30, Praga 15.10. uuftio. Vremenska napoved. Deloma odi- bolj hladno, ponoči nuzlo. JJov/ce Temelji bodočega slovenskega šolstva DELO »UČITELJSKEGA POKRETA« — RAZISKOVANJE RAZMER V POSAMEZNIH POKRAJINAH Maribor ima danes v pedagoškem svetu vodilno mesto, saj so iz njega prihajale in še prihajajo najmočnejše pobude Za delo na vzgojnem polju. Tako je vznikla pred dvema letoma v vrstah mladih učiteljev z mariborskega področja tudi zamisel o osnovanju študijske delovne samice. Mladi učitelji, ki so stopili na uči-efeko p°t, so trčili pri svojem delu v s° i in izven nje na vprašanja, ki jim niso Jedeli odgovora. Zato so z vso silo začutili potrebo po lastni izobrazbi — po studiju. Dobro pa so razumeli, da kot posamezniki ne bodo prišli daleč, marveč ®a morajo vstopiti v delovni krog, v ka-er«ga je treba pritegniti tudi starejše, * izkušene terenske delavce. Tako se je b vztrajnem hotenju polagoma ustvarilo plovno občestvo — »Učiteljski pokret«, 1 dela v okviru učiteljske stanovske organizacije. Ja odsek je izdal temeljit delovni na-“> ki daje v štirih poglavjih osnove za aziskovanje šolskega okoliša. Po tem Pro*ramu naj bi pregledal učitelj do podobnosti gospodarske socialne in kultur-.e razmere ter položaj mladine v območju svojega kraja. Spoznanje, v kakšnih razmerah raste lr°k, kak je njegov telesni in duševni azvoj ter kakšno je njegovo sedanje in-e|'Senčno stanje, bo privedlo do pravilna vrednotenja zmožnosti našega sionskega otroka, ki smo ga presojali do atln le po importiranih shemah duševni tujih otrok. Spoznati gospodarske 0?^lne in kulturne razmere, ugotoviti uiikovalne, vzgojne možnosti, to je cilj cdijskega dela, ki ga pričenja danes s°venski učitelj. Šele na podlagi teh ^znanj bo rastlo novo slovensko šol- stvo in se bo vršila prava vzgoja slovenskih otrok. »Učiteljski pokret« je prevzel nalogo, orati ledino na tem polju. Vedno več je posameznikov, ki se pečajo s tovrstnim študijem in proučujejo razmere šolskega okoliša. Jasno pa je, da ne sme ostati to delo omejeno le na te posameznike, ampak mora spoznati vedno več učiteljev potrebo in vrednost tega pozitivnega udejstvovanja! Zato je organiziral Učiteljski pokret doslej že 5 dva- in tridnevnih tečajev, na katerih so bile obravnavane sledeče teme: Potreba in cilji Učiteljskega pokreta, Organizacija U. p., Raziskovanje rentabilnosti gospodarstva na vasi in v industrijskem kraju, Proučevanje umrljivosti našega prebivalstva, Psihološko raziskovanje naših otrok, Poskusno delo v razredu itd. Delo teh tečajev in predavanj dopolnjujejo publikacije. Učiteljski pokret je lansko leto ponovno oživel revijo »Prosveta«, ki je priloga stanovskega lista »Učiteljskega tovariša«. Delo Učiteljskega pokreta je smotrno in nad vse resno. Zanj se mora začeti zanimati tudi naša javnost, saj gre pri stvari le za izboljšanje vzgoje slovenske mladine. To pa mora interesirati vsakega zavednega Slovenca. Učiteljski pokret je žel doslej že nešteto priznanj. Tako je predsednik slovenskega dela učiteljske organizacije g. Kumelj skoraj na vseh lanskih velikih meddruštvenih zborovanjih pozival učiteljstvo, naj kakor koli podpre delo U. p., ki je postavil smernice za pridobitev osnov, na katerih se bo moralo začeti graditi bodoče slovensko šolstvo. naše kraje, ker jim je žal motornih vozil in ker jim vožnja po našem cestnem omrežju le zagreni bivanje v naših krajih in letoviščih. Vsakdo, ki poskusi z motornim vozilom samo eno vožnjo po državni cesti Maribora do Celja, pride naravnost v mučen položaj, ker je cesta mestoma razorana kakor zbrazdana njiva. Ko se vozilo bliža Celju, imajo vozač in pasa-žirji vtis, da je spotoma dušo streslo iz njih, tako da zgubijo vsako veselje do nadaljne vožnje v prelepo Savinjsko in še lepšo Logarsko dolino. Ako še omenim, da v nekaterih krajih v Sloveniji niti zdrave pitne vode nimamo, in da je na našem Jadranu otok Krk glavnim mestom istega imena razen Omišlja brez pitne vode in da je 1935 zaradi izredne suše na Krku celo deževnica v cisternah usahnila in da so morale vojne ladje iz Senja voziti deževnico na Krk, kjer so jo več dni črpa-iz vojnih ladij v domače cisterne in če pokažem še na to, da tudi v Cetinju ni pitne vode in da se mora prebivalstvo Požari in zavarovanja vs zadnjem dasu se javljajo požari z Še »!ran'> pr‘ tem pa> da b° nesreča ni k ed]a’ uničeni imetek mnogokrat niti Jul zavarovan, ne res ne bi verJ'el, koliko ljudi se briga za zavarovanje svoje lastnine, bo°?avno ve’ da rnore nastat' Požar, naj tako oprezen, d avarovanje spada k dobremu gospo-v$at 'n Je ^obhodno potrebno za sDod 3 posestnika> najemnika in go-Slav-3' Zavarovanje varuje streho nad hiši in domače ognjišče, da se ne potov’ da gospodar ne živi v nego-ter°sti ter ne pride na beraško palico » Postane pogorelec, ki prosjači od hi- s?° fiše- za zavarovanje — premije — bj ,ako majhni, navadno celo nižji nego 2avd°.Pričakoval. Zato je potrebno, da v^iete svoj imetek proti Škodam .9 Požara pravočasno in pravilno. na5imi 7 y°di je Vp'v., iui V/joi leta d,oadruea v Zagrebu. Osnovalo jo je Že 54 i mesto Zagreb, posluje tedaj stroj, ,ter se ie razvila pod izvrstnim. ^tko°Vll'm vodstvoni °d skromnih po-S Sv v. do največjega domačega zavoda. °Jim solidnim in smotrnim delom si domačimi zavarovalnimi najstarejši »Croatia«, zavaro- je pridobila zaupanje najširših slojev ter nabrala velike in močne rezervne fonde, kakršnih nimajo niti veliki inostrani zavarovalni zavodi. Tako »Croatia« ni samo najstarejša domača zavarovalnica, ampak tudi eno naših največjih in najmočnejših domačih podjetij sploh. Vzrok, da je »Croatia« tako napredo vala in od leta do leta še vedno napreduje, leži med drugim tudi v tem, da je osnovana na zadružnem temelju ter u-porablja svoje dobičke predvsem za to, da ojači svoje fonde — svoje temelje, tako da ima danes brez ozira na svoj ostali imetek jamčevnih sredstev preko din 130,000.000. Ta njena moč je najboljše poroštvo za vsa prevzeta zavarovanja. Pri tem pa je vedno zvesta svojemu cilju: svojim čla-nom-zavarovancem nuditi popolno var' nost. Kako je ona dosegla ta svoj namen, potrdi najbolj dejstvo, da je izplačala do sedaj odškodnin in dospelih živijenskih zavarovanj v skupnem znesku preko četrt milijarde dinarjev. »CROATIA« prevzema vse vrste zavarovanj, pa se blagovolite v slučaju po trebe obrniti na Glavno zastopstvo i Mariboru, Cankarjeva ul. 6. Tel. 23-37 Več oozornosti tujskemu prometu ljubi temu, da je tujski promet ena najrentabilnejših pa u’ SE ZANJ VSE PREMALO STORI. - POTREBNE SO SMOTRENE IN VEST’----- sDOdfpib dveh letih so nekateri go-krat . ! in tudi politični listi ponovno-bjiski ag ašali> da bo postal v Sloveniji $ka Promet polagoma edina gospodar-sDocl a"°*a- ki bo rešila Slovenijo go-Ceien s"®*a pr°Pada in da so sploh na t>rednno-^državnem ozemlju podani vsi ia turift°x t0- da Postane Jugoslavi-Stat- • ni E'dorado. °dsek 'S,'^no dejstvo je. da je turistični Vse dn!,/JiovinskeKa ministrstva cenil l536 n'dke jz turistike v letih 1930 do stojj ^iiiiarde dinarjev in ker ob-drža\-“° na^e'° vsake zdrave in um- s|ednem f Kospodarske politike v dodalo na',,reIn^e,^u za tern' da se inve-vPeira eC,e vsote v one panoge dr-gospodarstva, ki najbolje uspe- VESTICIJE. vajo in naložene državne novce tudi naj izdatnejše obrestujejo, bi se morale 1 Sloveniji, na Jadranu in na celem drž ozemlju sploh zalagati z najbogatejšim denarnimi investicijami predvsem vse one naprave, ki so v svrho dviganja in razširjevanja tujskega prometa v naši državi nujno potrebne. Res je sicer, da imamo zlasti v Slove niji turistične postojanke, ki se lahko merijo z najmodernejšimi evropskimi le tovišči. Žal, pa so pri nas komunikacij ska sredstva, osofcito pa ceste, v takem dezolatnem stanju, da letoviščarji, sebno pa inozemci, ki jih vodi pot na vsakoletni odpočitek ali pa na potrebno zdravljenje samo tja, kjer najdejo tudi vse udobnosti, sploh ne prihajajo več nastaviti pri mestni cisterni, kjer občinski funkcijonarji delijo prebivalstvu po številu družinskih glav in živine točno odmerjeno količino vode, potem sem menda pomanjkanje temelnjih pogojev vsakega komforta, ki ga tujci danes vsepovsod brezpogojno zahtevajo in do katerega imajo tudi pravico, dovolj temeljito označil. Vprašanje zdrave pitne vode igra torej v tujsko-prometnem oziru najvažnejšo vlogo. Turistični odsek trgovinskega ministrstva bi moral baš temu vprašanju posvetiti največjo pažnjo in žrtvovati v te svrhe največje investicije; kajti z rešitvijo tega, za razvoj tujskega prometa naravnost življenskega vprašanja, bi bilo vsaj deloma rešeno tudi vprašanje vseh onih brezposelnih tehnikov, ki ž. leta in leta navzlic končanim študijam iščejo potrebnega zaslužka in ki bi našli pri zasledovanju vodnih žil in pri zgradbi vodnih naprav primerne zaposlitve in vsakdanjega kruha. Dr. Ravnik Rudolf. Še o grenkih izkušnjah sezonskega delavstva V zvezi z mojim člankom v »Večer-niku« od 5. oktobra t. 1. »O grenkih, iz-cušnjah sezonskega delavstva« trdi neki lokalni mariborski dopisnik, da so moje navedbe proste izmišljotine. Res je, da smo vedeli kakšno plačo bomo dobivali, ni pa v pogodbi, katero so predvsem sklenili delavci, ki so bili posamezno dodeljeni kmetom, govora o delovnem času ali doplačilu za nadurno delo, res pa je, da je v pogodbah napisano, da se podvržemo predpisom nemških delovnih tarifskih odredb, ki jih — car je razumljivo — od nas nihče ne pozna. Ravno tako ni res, da je vsebina nemških pogodb prevedena v slovenščino, res pa je, da je besedilo prevedeno v srbohrvaščino in to v pogodbah, ki so bile sklenjene z delavci, kateri so bili dodeljeni na delo v skupinah, pa tudi v teh o kakšnm nadoplačilu za nadurno delo ni govora. Pred odhodom se nam je reklo, da se bo delalo dnevno po 10 ur z odrejeno plačo in 50% nadoplačila za nadure poleg popolne oskrbe ali pred videnega deputata. Vse to pa se na ža-ast ni izvrševalo. Mimogrede tudi omenim, da je deputat znašal za dve osebi na teden: 'A kg riža, Vs kg moke, % kg zdroba, A kg masti, krompirja po želji in dnevno Vs kg starega trdega kruha. Ako so merodajni postopali po navodilih izselj. odseka ministrstva za socialno politiko in vsebino, teh navodil tudi poznali, potem bi morali povedati, da za poljske delavce v Nemčiji, ki imajo pri delodajalcu tudi oskrbo, sploh ni predvideno plačilo nadur. Kakor sem že omenil, je res, da smo delali po 15—20 ur dnevno, tudi v največjem dežju in niti za trenutek nismo smeli dela zapustiti, dobili pa smo plačo samo za 10 urno delo in nismo dobili plačane nadure, kakor se nam je pri odhodu oziroma pred sklepanjem pogodb obljubilo. Niti za bolehne in ženske ni bilo izjeme, ampak so slednje morale opravljati celo najtežja moška dela brez ugovora. Pred sklepanjem pogodb se nam je tudi reklo, da bomo lahko pošiljali domov po 25 RM mesečno, poslati pa smo smeli samo RM 10.—. S tem zneskom pa seveda nihče ni mogel preživljati svoje družine v domovini. To so vse resnična dejstva, katera bodo vsi prizadeti potrdili ter se lahko dokažejo. Na žalost je tudi res, da so mnogi po nedolžnem sedeli po mesece v zaporih v Nemčiji, skoraj brez hrane, v skrajni nesnagi, z raznimi zločinci v eni celici samo zato, ker so obupani zapustili delo, katerega niso več vzdržali, in omagali. Nekatere, ki so delo odrekli, se je celo pretepalo. Opozarjam obenem na zelo važno ugotovitev, da se z nekaterimi delavci, čijih značaj ni »posebno trden,« prav dobro postopa, torej nasprotno kot z ostalimi, ki so samo delavci. Gotovo, da se za tem nekaj skriva, kar bi tozadevna temeljita preiskava gotovo razodela. Ugotovil sem tudi, da Nemčija ni rabila delavca samo kot delovno moč, ampak tudi za druge svrhe, zaradi česar kot resničen rodoljub merodajne opozarjam, da bi nadaljnje pošiljanje delavcev v Nemčijo lahko sčasoma imelo prav težke posledice. M i 1 u t i n Planinc, Maribor-Studenci Za povzdigo tujskega prometa na Pragerskem Pragersko je eno najvažnejših železniških križišč v Sloveniji. Zato so dani tu vsi pogoji za lep razvoj tujskega prometa. Tu je razen tega tudi izhodišče na razne planinske ture, kakor na pohorske postojanke in na Boč. Kljub temu pa je tujski promet v Pragerskem v zastoju. Nihče ne zna izrabiti dobrin, ki bi koristile kraju in tamkajšnjemu gospodarskemu napredku. Za tujce tam doslej ni bilo poskrbljeno. Razen kolodvorske restavracije in nekaj krčem tujci sploh niso imeli niti prenočišč niti drugih ustanov, ki bi koristile lepemu napredku tujskega prometa. Zato je treba tembolj pozdraviti iniciativnost in podjetnost mariborskega kolodvorskega restavra-terja g. Alojza Majcena, ki je na Pragerskem uredil prvi hotel in tako ustregel potujočemu občinstvu, ki mora zaradi ugodnejših zvez na vse strani v Pragerskem prenočiti. Ustreženo pa je tudi našim turistom, ki bodo dobili v tem vzorno urejenem hotelu cenena in čista prenočišča. G. Majcen se ni ustrašil velikih investicij, ki jih je imel pri moderni ureditvi hotela tik kolodvora, ker je s tem koristil kraju in tujskemu prometu. Hotel ima 12 krasnih sob z vsem konfortom, vodovod, krasen vrt, sončno verando in vse, kar zahteva sodoben turist. Naša srednješolska mladina na Kozjaku Pretekli teden so dijaki mariborske klasične gimnazije pod vodstvom svojega direktorja g. Mastnaka pohiteli na obmejni Kozjak. Ogledali so si Ciril-Metodovo šolo v Gradišču. Ne da se popisati veselje gradiščanskih otrok, ko so jih mariborski dijaki obdarovali z bonboni in slaščicami. Lepo gesto dijakov klasične gimnazije, ki utrjuje narodno zavest na meji, toplo priporočamo v posnemanje. Krojač: »Kdaj pridem lahko z računom?« Stranka: »Ali vam je prav v petek?* Krojač: »Zelo«. Stranka: »No, potem pa pridite vsak petek!« Odnosa; izobraženca do preprostega človeka!Maribor če nosi šolani človek v sebi kaj resnične kulture in ni njegova inteligenca samo plod dolgoletnega posedanja po šolskih klopeh, tedaj gotovo njegova inteligentnost preveva vsa njegova dejanja v življenju, pa naj bodo to velike ali pa majhne stvari, človekova duševnost se jasno izraža tako v velikih akcijah duha kakor v majhnih dnevnih zadevah, zlasti pa prihaja na dan v načinu občevanja s soljudmi in v njegovem odnosu do preprostega človeka. Kolikokrat se moremo prepričati, da ljudje, ki se sami radi nazivajo inteligentne in zahtevajo tudi od drugih, da jih smatrajo za take, postopajo v vsakdanjem življenju tako malenkostno, bedno, smešno in mnogokrat tudi izpod človeškega dostojanstva, da moramo podvomiti, ali jim je njihova izobrazba in šolanje sploh kaj dalo ali nič. In kolikokrat moramo gledati, kako ti ljudje mešetarijo s stvarmi, ki zaslužijo največje spoštovanje, kako se opletajo in natezajo okoli nepomembnih drobnarij in kako so trdoglavi, naravnost nasilni in svojevoljni. Takšni ljudje so proti tujemu mnenju popolnoma nepristopni, ker so preveč prepričani o lastnem znanju in moči. In ali ne vidimo ravno pri takih ljudeh, kako so surovi ali pa vsaj svojemu položaju nedopustno in neprimerno nevljudni, zlasti z ljudmi, ki so »nižji« od njih? Koliko jih je, ki stresajo svojo slabo voljo in nepotrpežljivost na svoje nameščence in pri tem niti ne pomislijo, ali je to prav ali ne. Koliko pretrpi vsak dan hišna služinčad ravno zaradi tistih »boljših« ljudi, ki si najbolj domišljujejo, da so inteligentni in sploh »nekaj posebnega«. Toda ravno inteligenca obvezuje izobraženca do človečnosti in spoštovanja svojega bližnjega, pa tudi če ta manj »zna«. Saj se prava demokratična miselnost izraža vprav v tem, da ne delamo ali celo poudarjamo razlik med stanovi. Iz Slovenskih Konjic V našem trgu polagajo nove cevi za vodovod. Pri tej priliki so zaprli dohod na Poljčansko cesto. Včeraj so zaradi tega vozili avtomobili črez Laurichov most in vrtno ulico, ki pa je tako ozka, da si moral stopiti v potoček, ako nisi hotel biti povožen. Ta občinska cesta, ki se veliko uporablja, je zelo ozka, zaradi tega ker so nekateri tržani podaljšali svoje vrtove na račun občinske zemlje. Potrebno bi bilo, da bi geometer izmv.ril širino ceste in bi potem plotove postavili na prvo mesto. Že dolgo pa obstoji namera, napraviti zvezo med Poljčansko cesto in kolodvorom čez Srmanovo zemljo. Aho hočemo imeti promet brez nevarnosti, bo občina morala skrbeti tudi za redne občinske ceste. —o— o Da»ies je na ljubljanski univerzi promoviral za doktorja tehniških ved iz urbanizma g. ing. arch. Branko Maksimovič, prof. teh. sred. šole v Beogradu. Njegova disertacija predstavlja prvo strokovno študijo urbanistične kulture v Jugoslaviji. o V Ljubljani odpovedane gledališke predstave. Zaradi pogreba Nj. Vis. kneza Arsena so vse nedeljske gledališke predstave 7 Ljubljani odpovedane. o Nt>vo šolo v Retečeh pri Škofji Loki bodo svečano blagoslovili in izročili njenertm namenu. o Konjereja na Gorenjskem. Nedavni komisijski pregled plemenskih mrzlokrvnih konj na Lescah je pokazal velik napredek gorenjske konjereje. Večina konj je bila odlično cenjena. o Prvi Petruškov spomenik v Ljubljani. Prijatelji pok. pesnika in pisatelja Ra-divoja Peterlina Petruške so preuredili posebno sobo v nekdanji gostilni »Pri Napoleonu« na Tržaški cesti v Petruš-kovo sobo. Stene so okrašene s Petruš-kovimi verzi, razstavljena so njegova dela, v ospredju pa je pokojnikov kip. o Sadjarska in vrtnarska podružnica v Št. liju priredi v nedeljo v gostilni Štefana Vaupotiča vinsko trgatev. o Načrt za povečanje vodovodnega rezervoarja v Črnomlju je izdelala banska uprava. Primanjkuje pa denarnih sredstev za izvedbo načrta. o Propagando za Prekmurje je začelo Tujskoprometno in olepševalno društvo z izdajo vrste razglednic s prekmurskimi motivi, ki prikazujejo poleg Murske Sobote prekmurska žitna polja, cerkvice in visoke topole. Poleg tega je omenjeno društvo razpisalo 7 nagrad za najboljše fotografske posnetke iz Prekmurja, in to pokrajinske, zgodovinskega značaja, narodne noše, običaje itd. o Postajno poslopje v Rogaški Slatini je bilo v letošnjem letu okusno renovi-rano, da dela upravičeno železniški upravi čast. Zdaj regulirajo še prostor pred kolodvorom. Želeti bi le še bilo, da bi ves prostor in obe dovozni poti od banovinske ceste navzgor asfaltirali. o Kadilci zažgali hišo. Posestniku Feliksu na Spod. Boču v Selnici ob Dravi je do tal pogorelo gospodarsko poslopje. Ogenj je nastal po neprevidnosti kadilcev, kakor se domneva. Škoda je deloma krita z zavarovalnino. o. Zgorela jc domačija Frančiške Cigale v Poloku pri Rečici ob Savinji. Gospodinja je oškodovana za 25.000 dinarjev, zavarovana pa je za borih 5000 din. K sreči so gasilci iz bližnjega potoka napeljali cevi in tako obvarovali sosednja poslopja pred požarom. o. Svojo prijateljico ranil, a sebe ustrelil. V Rožni dolini pri Ljubljani je 28-letni tapetnik Anton Jenko obstrelil svojo prijateljico, ženo brivskega mojstra Kristino Z. in nato sebe ustrelil, da je kmalu izdibnil. Vzrok tragičnega dejanja še ni pojasnjen. o. Cigani z vrtiljakom so osumljeni velikega vloma v Grižah pri Celju. Posestniku Ivanu Gnusu je bila ukradena cela zaloga raznega blaga. Cigani so iz Petrovč odpotovali proti Mariboru. . o Smrt pri kožuhanju. V Ledineku v Slov. goricah so se po kožuhanju fantje sprli in končno tudi stepli. Mladi Pava-lec je v jezi pograbil kol in razbil 16-letnemu posestniškemu sinu Francu Dajčmanu glavo. Mladenič je kmalu iz dihnil. c Nov namestnik državnega tožilca bo g. Bogdan Jereb, ki je prestavljen sem s sodišča v M. Soboti. c Prireditve v Celju. Danes ob 20.30 v M. gledališču »Lepa Vida«, jutri ob 15. v Sokolskem domu v Gaberju lutkovna igra »Gašperček pri kralju Viharju«, jutri ves dan strelske tekme v Pečovniku, ob 14. na igrišču Olimpa v Gaberju podzvezna prvenstv. tekma med mladinama SK Celje:OIimp, ob 15.15 med moštvoma obeh klubov. Jutri ob 9. na Glaziji pričetek propagandnega lahkoatletskega mi tinga SK Jugoslavije. c Včerajšnji semenj v Celju je bil dopoldne še nekam živahen, popoldne pa so že pričeli kramarji pospravljati. Robe je bilo na kupe, kupcev malo. c Umrl je včeraj Janežič Emanuel, ki mu je v sredo razbil avto lobanjo. Od nesreče do smrti t. j. 42 ur je bil ponesrečenec nezavesten. c Kraja, potepuštvo, politika... Na sem nju je včeraj nekdo ukradel Cokan Mariji iz Dobrove 760 din., policija je aretirala 6 potepuhov, prodajalca žičnih košaric, ki je politiziral po trgu in nekega trgovskega potnika, ki je v pijanosti vzkli kal nedovoljen »živijo«. p Odbor za splošno in strokovno na-obrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja v Ptuju priredi v letošnji 'sezoni tečaje od 1. nov. do konca aprila. Prijave se sprejemajo v pisarni Trgovskega gre-mija v Ptuju. p Tovornik je težko poškodoval 16-letnlka In ubil telico. Rojko Franc, kmetski sin iz Krčevine pri Vurbergu, je peljal iz Štukev proti domu poln voz buč, Za njim je pridirjal tovornik Krajnika, prekupčevalca sadja v Ptuju. Iznenada je zadel v voz in telico, ki je obležala mrtva z zlomljenim križem. Fanta pa je zgrabilo med žival in tovornik. Nezavestnega so prepeljali v ptujsko bolnico. p Neurejena kanalizacija prizadeva Ptujčanom nevšečnosti radi neprestanega čiščenja in krpanja kanalov. Kanali iz davnih časov popuščajo, se rušijo in mašijo. Njihovo popravljanje pa občutno ovira cestni promet. n. Prvi sneg je padel na šar planini, Korabu in Bistri. Ta zgodnji sneg je zelo zaskrbel živinorejce, ki imajo svojo živi no še vedno v pianinah na paši. Mladina se okleoa zadružništva VZORNO ZADRUŽNO DELO MARIBORSKIH AKADEMIKOV. — GRADITEV MLADINSKEGA OKREVALIŠČA NA ^O HORJU. — VELIKI NAČRTI ZA BODOČNOST: AKADEMSKI ZADRUŽNI DOM V LJUBLJANI. Dograditev okrevališča na Pohorju m zadnji namen zadruge — akademiki zadružniki iščejo novih načinov za zboljša* če gledajo ponekod v doraščajoči šolani mladini le ljudi, ki jim je šport, zabava in še plitvo politično kričaštvo edino delovanje, potem lahko Mariborčani z veseljem ugotovimo, da pretežna večina naše akademske mladine ne spada v te vrste. Ne le, da se je zavedla svojih narodnih dolžnosti v Mariboru kot narodnostno izpostavljenem mestu, tudi na gospodarsko- zadružnem polju lahko ugotovimo prve početke zrelega in koristnega dela akademikov. Zavest, da je potrebna za duhovno svobodo predvsem čim večja gospodarska neodvisnost in žalostno dejstvo, da se pri nas z javnimi in privatnimi podporami razen z nekaj izjemami ne gleda toliko na res potrebno pomoč študentu, ampak, da se z njimi kupujejo mla- nje gmotnega položaja mariborskih študentov predvsem tekom njih študija v Ljubljani. Lastni zadružni dom v Ljubljani je cilj, o katerem sicer pri sedanjem stanju še ne upajo govoriti, ki pa se jii*1 kot nujna potreba za bodočnost vedno odločneje vsiljuje. Zadružna misel, ki je tekom sedemdesetih let ustvarila na Slovenskem že mogočno gospodarsko zgradbo, je našla odziva tudi med mladino. Zadružništvo naj pomaga slov. akademiku v časih, ko P° svetu čedalje brutalneje nastopa neslovanska ideja duhovne vistosmerjenosti ifl zatiranja malih narodov, do samostojnej- de duše za gotove svetovnonazorske in §ega položaja in do duhovne svobode ter l.,. j i neodvisnosti. Le v korist vse slovenske skupnosti bo, če bodo v tem uspeli. Vsebina zadružništva je gospodarjenje, združitev moči in sredstev v skupno korist-Zato akademska podporna zadruga ne daje denarnih podpor — to je naloga zgolj dobrodelnih društev in javnih ustanov. Zadružništvo si pomaga s svojini delom in ustvarja trajnejše dobrine kot so trenutne podpore, ki bi tako ustanovo 'e denarno izčrpale in končno dovedle do likvidacije, kakor se je to že dostikrat zgodilo. Gradnja okrevališča na Pohorju je pokazala pravilnost te zamisli in dala solidno osnovo nadaljnjemu delu. Pričakovati je, da bodo akademiki-zadružnij(1 dobili sedaj, ko so dokazali resnost upravičenost svojega dela, večjo podpof0 javnosti in da bodo deležni še večjega razumevanja. zffl- politične smeri, sta napotila že pred tremi leti m?riborske akademike, da so segli po samopomoči. Ustanovili so svojo »Akademsko podporno zadrugo«. Zadnjega septembra t. 1. je bil drugi redni občni zbor, ki je pokazal dokaj razveseljivo bilanco triletnega dela: Zadružno okrevališče na Pohorju je v surovem stanju že dograjeno, študentje so si s svojimi prireditvami, nekaj pa tudi s prostovoljnim delom zgradili pod Roglo svoj dom, ki predstavlja že v sedanjem stanju z zemljiščem vred vrednost 40 do 50 tisoč dinarjev. Maloštevilni so bili podporniki izven študentovskih vrst, maloštevilni so bili tudi prijatelji akademske mladine, ki so ji s svojim delom aktivno pomagali. Največje priznanje zaslužita g. ravnatelj Bratož, ki je bil ponovno izvoljen za načelnika zadruge, in g. Hinko Sax, odbornik vsa tri leta. Vsem željam zemljanov še sonce ne m more ustreči VESELI IN NEVESELI OBRAZI KLJUB VEDRI JESENI. — OBLEKE, ČEVLJI-KLOBUKI, JOPICE, OVRATNICE, DRVA IN PREMOG ZAMAN VABIJ0 KUPCE. Letošnja jesen je zanimiva v marši katerem pogledu. Ne mislimo nevarnosti za svetovni mir, ki nas je pred komaj štirimi tedni vznemirjala in smo jo le srečno prebrodili. V mislih imamo jesensko vreme, kot že dolgo ne pomnimo tako lepega in toplega. Sedem tednov se že skoraj ves dan smeje toplo jesensko sonce. Vesel je lepega vremena predvsem kmet, ki more v miru spraviti poljske pridelke pod streho. Sadeži so lepo dozoreli in so sočni. Sadje je pridobilo na kakovosti, največ pa grozdje, kjer ga niso v strahu pred dežjem in mrazom prezgodaj pobrali, saj je bila lani trgatev v prvem snegu. Kjer so pustili grozdje na trsu do zadnjega, se je v njem sladkor pomnožil za več stopinj. Lepega vremena je veseJ meščan, ker se lahko dodobra izprehodi v toplem soncu. Vesel ga je delavec, ker mu do-rna Še ni treba kuriti sobe in ne vreči se v nove izdatke. Le trgovec ni nič kaj vesel tega vremenskega fenomena. Dočiin se z naravo vred vse smehlja, vidiš v trgovini mnogo neveselih obrazov. Predvsem velja 'to za manufakturi-ste, krojače in čevljarje. Toplo vreme je krivo, da ljudje še ne segajo po zimskih oblekah in suknjah. V trgovinah se bolj malo proda, ker vsakdo čaka na zimo in se ne mudi z nakupom. Krojači se pritožujejo, da nimajo dela in da se morajo večinoma omejiti na popravilo starih oblek. Čevljarji tarnajo in komaj čakajo dežja in snega, ki naj bi jim prinesla zopet dela in s tem zaslužka. Skratka, oblačilna obrt se požvižga na lepo vreme, ker nima od njega nobenega haska. Ni sicer napak, če zunaj sonce sije in je toplo, ali kaj to pomaga, če nimaš kaj dati v lonec! Naj bi bilo lepo vreme le ob nedeljah, da se obrtnik oblačilne stroke izprehodi, čez teden pa naj se vreme kisa po mili volji! Pa mrzlo naj bo, da si bodo ljudje omislili tople obleke in gorkega obuvala! Taka jesen pač prija pripadnikom ob1n?ilne stroke i Nad toplo jesenjo se pritožuje tudi konfekcija, ker ne more mnogo prodati-Z njo niso zadovoljni trgovci z modnih blagom, ker gospodje še ne segajo P° trdih ovratnikih in se za enkrat zadov«' ljujejo še s poletnimi ovratnicami- ^1°' bukov vidiš še malo na ulicah, ker SrC vsakdo še vedno rad gologlav na zraK-Skladišča so polna žemperjev, sviteriev. jopic in podobne drobnarije, ki & * mrazu tako zelo v čislih, zaloge pa nočejo zmanjšati, ker ni po tem bla£u pravega povpraševanja. Trgovci se tolažijo, da se bo sedal* ko bo mlaj, vreme izprevrglo in bo pihala hladna sapa in bo slana P°KrL hrib in dol, pa bodo morali ljudje se5i P® topli obleki, nabaviti si trpežno j0 in kupiti drva in premog. Potem ^0“ tudi izginili neveseli obrazi, k' ji op^L če poškiliš skozi izložbena okna v trg vino. Ko se bodo zaradi slabega vrernsj na jeli kisati obrazi drugi zemljanom, bodo pripadniki oblačilne obrti in trg ci s kurivom oddahnili. Toda vseITlnc6 more niti nasmejano jesensko so ustreči! Zadeve občinske seje SgStO Za sredo je sklical mestni župan sejo mariborskega mestnega sve^.‘ koleg mnogih personalnih in teko^jj1 munalnih zadev bodo razpravlja1*^ o važnih mariborskih problemih- p)j-bodo sklepi o preureditvi mestfl® aYji narne. Avtobusni promet si bo. ^ica zopet nov avtobus. Študijska ^vo-je zaprosila za dodelitev kazins^ $ rane. Odločitev bo padla na 0 ellih seji. V grajski kapelici je več draf.:orSko slik, za katere se zanima ^jhiili Muzejsko društvo. Pri gradnji z ^ stanovanjskih hišic se je pokaza ’ g. so pri zazidavi tega zemljišča v ljevi ulici potrebne nekatere spre _ be. Mestni svet bo sklepal tudi _ n0. vilniku mestne Ljudske kuhinje. vili bodo najbrže tudi bogoslužje rijini loreški kapeli v maribors du. Spiritizem in mariborska lahkovernost kako je lepa plavolaska razkošno živela na račun »onostranstva« — PO PRIJETNIH VEČERIH SE TREZNIJO V ONOSTRANSTVO ZASANJANE GLAVE že pred leti se je v Mariboru zbrala družba starejših meščanov, ki bi se radi Pogovarjali z duhovi. Za njihovo lahkovernost je zvedela tudi neka članica sraškega špiritističnega krožka, ki je znala iz zaslepljenosti nekaterih starih Mariborčanov spretno kovati sebi koristi v obliki zneskov, ki gredo že v težke hsočake. Lepa blondinka je v Mariboru nekje na Aleksandrovi cesti prirejala -Piritistične seanse. Okoli mize je dre-inalo kakih 30 starin, ki so čakale, da jim medij da videti ljudi z onega sveta. Za vsakega člana te špiritistične družbe je nnela tajinstvena blondinka lepe nauke, 'alco se je celo zgodilo, da je pred dne-Vl neki Mariborčan metal svoje pohištvo na cesto, ker mu je to naročila voditeljica mariborskega Spiritizma. Ko so jim v Mariboru postala tla prevroča, so se špiritisti preselili na Pohorje. Pri Sv. Bolfenku so o polnoči klicali duhove in polagali na mizo denar, ki ga je spravila prebrisana blondinka, da je lažje razkošno živela. O njej celo pravijo, da je nezakonska hčerka nekega uglednega mariborskega trgovca. To so baje ugotovili z »nadnaravno pomočjo« pri eni teh zanimivih seans. Ker pa je bilo jasno, da živi na račun lahkovernosti nekaj zvitih ljudi, je postala na mariborske špiritiste pozorna tudi policija, ki je kmalu napravila konec duhovi iz onostranstva. razgovorom z Otvoritev perutninarske razstave Oh 11. uri dopoldne je bila v veliki unionski dvorani otvoritev banovinske Pei-Uniinarske razstave. Poleg domačih ''■okošjerejcev so svečani otvoritvi prisostvovali ban dr. Natlačen, mestni žu-,)a,v1 dr. Juvan, podžupan Žebot, sreska .''Zelnika dr. Šiška in Ajlec, predstojnik Mestne policije dr. Trstenjak, obmejni Policijski komisar Krajnovič, zastopnik ‘ rgovske zbornice Pinter, zastopnik kme ‘'iškega ministra referent inž. Drecun, 'Zast. Kmet. zbor. inž. Suhadolc, Kmečko zvezo je zastopal Milan Fine, sav- sko banovino je zastopal načelnik kmet. oddelka dr. Nemčanin, banski kmetijski oddelek je zastopal inž. Muri iz Ljubljane, Veterinarsko bakteriološki zavod dr. Žibert, veterinarski oddelek pri banovini dr. Hribar, Kmetijsko družbo v Mariboru pa dr. Kovačič, za Mariborski teden pa je bil navzoč ravnatelj Golouh. Zbrane goste je pozdravil z lepim nagovorom sreski kmetijski referent iz Maribora g. Zupanc, nakar je po obrazložitvi pomena te razstave ban dr. Natlačen o tvoril perutninarsko razstavo. Razsvetlite Strossmayerjevo ulico je v Mariboru Glavni trg tako razkošno razsvetljen, kjer menda ni bila t0‘ika potreba, je pa tem večja potreba j5° razsvetlitvi Strossmayerjeve ulice. ',£r je sedaj trg v tej ulici, morajo stoj-n|ce prodajalk in mesarjev postavljati v '•Sodnjih jutranjih urah. Zaradi nezadostne razsvetlave morajo stojnice pojavljati v temi, kar pač ni prijetno. Za-0 ie izšla iz vrst prodajalk in mesarjev fMja, Ja liaj mestna občina Strossma-’JCrievo ulico zadostno razsvetli. tvoritev pobreškega kina * soboto je bilo ustreženo želji Poganov. V Renčljevi dvorani so prvič iq , rKli film. Dvorana, je bila zasedena, bi je preko 200 gledalcev. Lastnik kina ^ožar je Renčljevo dvorano lepo pre-ledil. v rjavo rdeče prepleskani kino- (lV: Prani je odgovarjajoča razsvetljava in ), ru akustika. Zvočna aparatura Erne-,'rinn brezhibno deluje, kar so gledalci • ^ bri prvi predstavi ugotovili. La.stni-V’v° kina je v naprednih rokah in bo remelo za tem, da bo pobreški kino odvajal samo prvovrstne filme. V pro-j;. ;,nu so češki, ruski in francoski filmi, ob °rC^ki kino bo ob sobotali imel dve, ^ nedeljah in prazniki pa tri predstave. .MMniivo je, da prihajajo k pobreškim j °Predstavam tudi meščani. m Napredoval je v 8. položajno skupino administrativni uradnik Doma narodnega zdravja v Mariboru g. J. Papov. m Ignac Založnik je umrl. Po mučni bolezni je preminul obrtno zadružni nadzornik g. Ignac Založnik. Zadružni načelniki pozivajo obrtništvo, da se udeleži poslovitve v ponedeljek ob ib 16. uri pred mrtvašnico na mestnem pokopališču. Pokojnikovo truplo bodo prepeljali v graški krematorij. Obrtništvo se zbere na pokopališču pol ure preje. m Zaradi pogreba kneza Arsena jutri v mariborskih lokalih ne bo glasbenih prireditev. m. Občni zbor Glasbene Matice, najavljen za ponedeljek 24. ob pol 20. v društvenih prostorih, se ne more vršiti radi vaje zatemnitve Maribora, pač pa se bo vršil naslednjega dne ob istem času in na istem prostoru. — Odbor. m Izobesite žalne zastave. Banska uprava sporoča, da se naj v smislu odloka prosvetnega ministrstva na poslopjih vseh šol in prosvetnih zavodov na dan pogreba Nj. Vis. kneza Arsena izobesijo državne zastave na pol droga m Parastos za pok. Nj. kr. Vis. knezom Arsenom bo jutri ob 10.30 v pravoslavni kapeli v vojašnici v Melju. m Poročila sta se danes šolski upravitelj gradiške šole na Kozjaku g. Joško Turk z gdč. Jožico Matuševo, učiteljico pri Sv. Florijanu. Staro listje odmira in pada z drevesa pred mnogimi mladimi poganjki, ki se pripravljajo na brstenje. S te breskve smo prejeli v uredništvo dve vejici z novimi popki in cveti. m Volilni imeniki so na vpogled pri Mestnem poglavarstvu danes od 3—6 pop. in jutri dopoldne od 9.—12. ure. m Gozdovniki. Jutri bo občni zbor v deški mešč. šoli ob 10. m Ljudska univerza. Predavanje o Nastanku Jugoslavije« gosp. Večeslava Vilderja, napovedano za petek 28. je odpovedano. m. Podporno društvo žel. del. in usl. v Mariboru obvešča svoje člane vpoko-jence, da lahko dvignejo nova društvena pravila vsak dan med uradnimi urami v društveni pisarni na Aleksandrovi c. 65. m Gospa Kovičeva se je včeraj pri generalni skušnji v gledališču lažje poškodovala. Padla je 4 m globoko v odrsko odprtino in se nekoliko ranila na glavi ter na nogah. Prepeljali so jo v bolnišnico. Upati je, da bo gospa Kovičeva že prihodnji teden nastopila. m Mariborski grafiki vabijo na koncert tukajšnjega pevskega društva »Grafika«, ki bo 29. t. m. zvečer v Kazini. S tem bodo črni umetniki proslavili 70-letnico svoje organizacije in 10-letnico pevskega društva. Sodelovali bodo tudi ljubljanski tovariši. m Tečaj za mesarje. Tukajšnja poslovalnica zborničnega obrtno pospeševalnega urada pripravlja strokovni tečaj za mesarske in klobasičarske pomočnike iz mesta in okolice. Prijave sprejema obrtno zadružno nadzorstvo. m Putnik je kupil kino »za brezposelne«, ki ga je vodil g. Radolič na Trgu svobode. Kino na prostem bo odslej služil tujsko prometni propagandi. Filmski propagandni oddelek bo vodil g. Evgent Bergant. m Uprava občine Pobrežje sporoča, da je parcelacija in gradnja v ožjem gradbenem okolišu, v kolikor je v skladu z regulacijskim načrtom mesta Maribora in njega okolice, dovoljena. (N. pr. Za nego kože! m % OTlikrin mma, m S skednja je padel 42-letni posestnik Ivan Tern jak iz Jarenine. Poškodoval se je na glavi in ranil z rjavim žebljem na desni roki. Poškodovanca sopre peljali v mariborsko bolnišnico. * Sokol Maribor II. Pobrežje poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži članskega sestanka, ki se vrši v nedeljo 23. oktobra t. 1. ob 9. uri dop. na letnem telovadišču. Zdravo! * Mojster okultnih ved Svengali ima jutri ob Vili. v Grajskem kinu svojo predstavo pri matineji. Razen tega še nadalje sprejema obiske pri »Zamorcu«. * Ne odlašajte s prijavo za »Putniko-ve« izlete z luksuznimi avtokari v Graz v nedeljo 30. oktobra: Din 100.—. 1. novembra »Vsi sveti« Din 100.—. Informacije in prijave pri Putnik-u Maribor. Vodnikova družba je največja slovenska napredna prosvetna organizacija. Na stotisoče izbranih knjig je že razposlala med naše ljudstvo. Vendar Vodnikove knjige še niso tako razširjene, kot bi morale biti. Mnogo naprednih slovenskih domov še ne dobiva vsako leto bogatega knjižnega daru Vodnikove družbe. Prijavite se še danes za člana Vodnikove družbe pri poverjeniku svojega kraja, ali da direktno pri njeni pisarni v Ljubljani, Knafljeva 5. Za borih 20 din boš dobil letos' v drugi polovici meseca novembra štiri lepe knjige. * Ob 8 obletnici tragične smrti VI. tGortana se vrši v njegov spomin sv. Uhlerjeve parcele). Parcelacijska in maša jutri ob 11. uri v Stolni cerkvi. gradbena prepoved sc nanaša izključno le na širši gradbeni okoliš in na zaščitni pas. n .d ..Obnova" lr*“ vaš dom F. NOVAK, Jurčič eva ul. 6 , m Umrli so pretekli teden v Maribo- 8 2fi-LETN!CI CANKARJEVE SMRTI ru: 7S-Ietna notarjeva vdova Rozina Sr, tir. udi Maribor bo počastil spomin na-. 'U nesmrtnega pisatelja Ivana Can-M.r* (>b Priliki 20-letnice njegove smrti. .,‘V‘horska podzveza delavskih pev-v;J. umetniških in glasbenih društev v j.';'M^bu bo priredila drevi v veliki ka-■‘,SK> dvorani Cankarjev spominski '°nccrt. Sodelovala bodo '-n; mrh; pevska dru- .................. pomočnikov, [kost«, »Krilato kolo«, »Frohsimi« in ,7a ;>(irafika«, pekovskih puran zbor. Dve godbi bosta igrali -mostne koncertne točke, tako da bo {-ječer potekel v spominu na velikega 1 ci r 13 brilo Ves Sokolsko društvo '[esča svoje članst Maribor - matica vat y.i -'P“ w‘u,-'"vo. da je umrl naš „-Tožnik Ignac. Članstvo naj sc kivh /! pogre‘)a v ‘živilu z znakom. Poit v P°Iledeljek ob '/*4. klm; - £ a Sokolskega doma v Rogaški nesti \ I' .zu kolodvora ob banovinski '‘"Lsk/a QV'K£J na lepi parceli bodoči Sortno bo°d'' 1,11 ' N bode 'nska društva. ' po vreme, se bo razcvetelo celo drevo, hotapec je pobegnil čez mejo. Mariborsko gledališče Sobota, 22. oktobra ob 20. uri: »Hudičev učenec«. Red B. Nedelja, 23. oktobra: Zaprto. Današnja premiera odgodena. Radi nezgode ge. Zamejic-Kovičeve se mora premiera Boccaccia, ki je bila nastavljena za drevi, odložiti na prihodnji teden. Mesto nje se vprizori danes »Hudičev učenec« za red B. Jutri, v nedeljo, na dan pogreba blagopokojnega kneza Arsena, ostane gledališče zaprto. Abonenti reda B sc opozarjajo, da imajo danes, v soboto, »Hudičevega učenca«. Spori Vioga kapetana moštva v nogometu Le bežen pogled na naša nogometna igrišča nas kmalu prepriča, da moštva na igrišču v teku igre obično nimajo pravega vodje, niti v disciplinskem pogledu, niti v pogledu taktike v igri. Ker pravila prav razločno zabranjujejo vsak zunanji vpliv na moštva za časa tekme, je za to lahko poklican samo eden izmed igralcev: kapetan moštva. čeprav je imel kapetan moštva v začetku razvoja nogometnega športa- baš v točkah, ki so danes glavne: disciplina in taktika, lažje stališče, je imel vendarle mnogo večji delokrog. Takrat kapetan ni bil le vodja moštva med igro, temveč je bil razen tega tudi trener in načelnik sekcije, ako hočemo rabiti današnje nazive za oba funkcionarja. Od vsega začetka je reševal s kapetanom nasprotnega moštva tudi vsa športna vprašanja v igri, kar danes pripada sodniku. Kljub temu pa je funkcija kapetana moštva tudi danes še jako važna ter se ji večkrat neupravičeno pripisuje manj pomena kakor bi to bilo primerno. Že pred začetkom tekme lahko kapetan doseže velike prednosti za svoje moštvo. Važna je izbira igrišča. Praviloma je treba voliti tako, da je sonce ali veter za hrbtom, ter pri tem upoštevati trenutno situacijo; mnogokrat pa sonce pozneje, ko je še nižje, bolj nagaja. Tu se mora kapetan pravilno odločiti, norme v tem slučaju ne poznamo, mnogokrat odloča pri tem tudi sreča z ozirom na iz-premenljivost vrmena. Med igro mora opazovati igro nasprotnika. Čimprej mora najti njegove nevarne in šibke točke ter temu primerno voditi igro. Stalne taktike brez ozira na teren, vreme in nasprotnika moštvo ne sme poznati, nasprotno je prednost v tem, da si kapetan napravi plan, ko ima nasprotnika pred seboj. V dobrem opazovanju in hitrih odločitvah je prednost dobrega kapetana. Važna je nadalje prilagoditev igre terenu pri različnih vremenskih prilikah. Pri mokrem terenu je treba igrati na dolge pasove, prenašati igro čimbolj na krila ter se izogibati vsakim komplikacijam v igri: tu je treba streljati iz vsake pozicije in razdalje. Pri vetru je treba forsirati nizko, prizemno igro ter vedno upoštevati smer in jakost vetra. Pri snegu je sistem odvisen od vrste snega. Suhi pršič ne ovira toliko igre, a koristnejša je v tem slučaju srednje visoka igra, pri južnem, mokrem snegu pa itak v večini slučajev sodnik ne bo dovolil, da se igra. Tudi taktika moštva pri različnem poteku igre je velikega značaja. Važno je, ali je treba moštvu le dobljeno braniti ali se boriti za vse. Temu primerno je treba ojačiti obrambo ali napad. Kapetan moštva je odgovoren za vse, kar napravijo njemu podrejeni igralci med tekmo takšnega, da ni združljivo z obnašanjem pravega športnika. Kapetan mora uživati avtoriteto, s pomočjo katere mu bo obično uspelo vsako nesportnost že v kali zatreti. Edino kapetan sme v dostojnem tonu prositi sodnika za pojasnilo v zvezi z njegovimi odločitvami, a tudi tu ne sme stalno nadlegovati, ker se sicer izpostavi kazni. Iz vsega navedenega je jasno, kako važno vlogo ima navidezno le formalno potreben kapetan moštva na igrišču. Iz tega sledi, da morajo biti klubi pri izberi kapetanov jako previdni ter upoštevati vse možnosti, ki lahko med igro nastopijo, ter nanje kapetana pripraviti, tako da bo kos vsakemu preokretu situacije na igrišču. Teniike ekshibicije Eze Sernčeve V nedeljo dopoldne se nam bo zopet predstavila tretja najboljša jugoslovanska teniška igralka gdč. inž. Eza Sern-č e v a, ki bo odigrala ob 9. uri na igriščih 1SSK Maribora nekaj ekshobicijskih iger proti najboljšim tukajšnjim damam in — gospodom. Nastop simpatične in še mnogo obetajoče prvakinje pomeni zopet dogode za naš teniški šport. Pokalnih tekem zopet ne bo Pokalni tekmi Slavija-Železnlčar in Maribor-Rapid, ki bi se naj odigrali jutri v Mariboru, se ne bosta vršili ker Predstojništvo mestne policije ni izdalo potrebnega dovoljenja. Športna nedelja v Čakovcu in Celju V Čakovcu se bosta ob 15. srečala na igrišču čŠK domači čŠK in SK Želez- ničar iz Maribora. Tekma je za jesenski del prvenstva skoro odločilnega pomena. Ker sta po pokalni tekmi z Muro dva igr. ČŠK pod zapora, je treba vse šanse za zmago pripisati Železničarju, čeprav igra na tujem terenu. Kakor smo izvedeli, bo spremljalo moštvo Železničarja lepo število klubskih pristašev. Sodil bo g. Veble iz Celja. V Celju bo ob 15.15 na igrišču Olimpa prvenstvena tekma Olimp-Celje, ob 14. pa predtekma juniorskih teamov obeh klubov. Sodil bo g. Vrhovnik (Mr-djen) iz Ljubljane. — Celjski Atletiki bodo potovali v Trbovlje, kjer bodo nastopili proti domačemu Amaterju. Sodil bo g. inž. Sketelj. MARIBORKSI BOKSAČI V ZAGREBU Najboljši boksači Maribora, člani Pekovskega športnega kluba, bodo drevi nastopili v Zagrebu proti zastopnikom Herkulesa. Mariborčani bodo imeli sledeče nasprotnike: Sclrvveiger v \velter kategoriji Krležo, Juršenjak v poltežki Albinija, Ipavec v težki kategoriji Hladnega. Posebno veliki interes vlada za nastop Ipavca, bivšega prvaka Male antante. Sab SK JUGOSLAVIJA IZ BEOGRADA JE DAMSKI LAHKOATLETSKI PRVAK j DRŽAVE Preteklo nedeljo so se vršila po celi državi tekmovanja za damsko klubsko prvenstvo, ki so si ga osvojile lahkoatletinje SK Jugoslavije iz Beograda, ki so dosegle 2094 in pol točke. Tablica najboljših lah-koatletinj izgleda tako: 1. Krajinovič, (193), 2. Seleskovič (155), 3. Miloševič (153), 4. Stephan, 5. Bunuševac, 6. Stanojevič itd. JADRALNO LETANJE V OLIMPIJSKEM PROGRAMU Finski olimpijski komite je sklenil, da bo na olimpijskem sporedu 1940 v Helsinkih prvič tudi tekmovanje z jadralnimi letali. MADŽARSKA ODKLONILA TUDI TEKMO Z JUGOSLAVIJO. Po odpovedi meddržavne tekme s češkoslovaško in z Romunijo je sedaj Madžarska nogometna zveza odklonila tudi tekmo z Jugoslavijo, ki bi se morala odigrati 13. nov. Vodilni klubi v državi bodo baje zavzeli svoje stališče ter bodo v bodoče igrali čim manj tekem z madžarskimi klubi. s. Motoklub Maribor priredi v nedeljo 23. t. m. lov na lisico v trikotu Tezno-Bo-hova-Sv. Miklavž-Tezno. Lisica starta ob 13., lovci ob 15. uri. Tri nagrade. Vabljeni motociklisti in avtomobilisti. s Svetovni rekord Finca Y. Nikkane-na v metu kopja ne znaša 78.80 m, kakor smo objavili zadnjič, temveč 78.70 m, ter je za 83 cm boljši od njegovega še nepriznanega rekorda iz avgusta t. 1. s Belgijec Felix Wouters je izgubil naslov prvaka Evrope v welter kategoriji, ker ni nastopil proti Francozu Cerdanu, da brani svoj naslov. s Pariz : Beograd, nogometna tekma, bo 1. novembra v Parizu. Francoski listi poročajo, da bo pariška reprezentanca najmočnejša, kar jih je sploh kdaj Pariz postavil na noge. Igrajo tudi znani Dunajčan Hiden, ki že več let igra golma-na pri Racingu, Argentinec Zabalo in bivši Madžar ter sedaj naturalizirani Francoz Jordan. s Beogradski motoklub bo priredil 30. okt. v Beogradu motociklistične dirke za prvenstvo države in za nagrado mesta Beograda na progi, ki bo dolga 5000 m. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel preds. vlade g. dr. Stojadinovie. s Budge, najboljši teniški amater na svetu, bo 1. 1939. prvič nastopil kot pro-fesional v Madison Square Gardenu v Ncw Yorku proti svojemu rojaku Vinesu. s. Francoski olimpijski komite je zaprosil pri pristojnem ministrstvu za subvencijo 3,300.000 frankov za kritje stroškov na Olimpiadi v Helsinkih. Beograd — Subotice 472 iSlk V polfinalni tekmi za klubsko državno prvenstvo sta igrala v Subotici Be0Sraj' . ski in Subotiški šahovski klub zelo na J peto tekmo, ki je končala z zmago vztraj nejših Beograjčanov. Za Subotičane po meni ta poraz tem občutnejši udarec, k » so igralci trije mojstri: med njimi ce , »lev« Kotsič, ki pa ni uspel, da bi svojega mladega partnerja Popoviča nadigra.. Beograd se je s to zmago kvalificiral za finale. V polfinalu po morata sedaj odigrati tekmo Ljubljana in Zagreb. Verje.-no je, da se bosta za naslov državnega prvaka bila Ljubljana in Beograd. _ Iz tekme Beograd-Subotica prinašamo naslednjo zanimivo partijo: Francoska otvoritev. Beli: Engel (Sub.) črni: Kindij (Beogr.J 1) e2—e4, e7—e6. 2) d2—d4, d7—*>• 3) Sbl—c3, Lf8—b4. 4) e4:do, e6:d5. 5) Lfl—d3, Sg8—e7. 6) Ddl—h5, Sb8—co. 7) Sgl—f3, Lc8—e6. 8) 0—0, Dd8—d/. 9) Dh5—g5, 0—0—0. 10) a2—a3, h7— h6. 11) Dg5—d2, Lb4—a5. 12) b2—b4> La5—b6. 13) Ld3—b5, Se7—f5. 14) Sw —e2, g7—g5. 15) c2—c3, f7—76. 16) Sf —el, h6—h5. 17) Se—e2, Sf5—h4. 1») Tal—bi, Le6—h3! 19) Sc2—el, Lh3:g^ 20) Dd2—e3, Lg2:fl. 21) Kgl:fl, TliS-e8. 22) De—d3, Te8—e4. 23) Se2—gi> Td8—e8. 24) Lel—d2, Dd7—g4. 25) DdJ —g3, Dg4—d7. 26) f2—f3, Dd7—fS >n beli preda. š. V 5.. kolu za prvenstvo UJNŽB v Mariboru je premagal Reinsberger Karta« Lukeš jun. Voduška, Kuster Mišuro, Skala Geigerja, Rupar Anteja, Peče Marin3' Lukeš sen. in Šket pa sta remizirala. Stanje po 5. kolu: Kuster 41/;, Peče, Skala > Lukeš sen., Reinsberger, Mišura, Marin* Rupar, Ante in Šket 2V2, Lukeš jun. 2, Vodušek, Geiger 1, Karlo 0 točk. šesto kol0, v torek 25. t. m. š. Match za svetovno prvenstvo med dr. Aljehinom in češkoslovaškim veleinoj-•strom Flohrom je sedaj končnoveljavno določen. Dr. Aljehin je podaljšal z ozirom na nedavne izredne dogodke v ČSR rok vložitev kavcije do 6. novembra. Pač P3 je sedaj postalo problematično, ali bosta mojstra sploh igrala match v ČSR. Verjetnejše je, da bo match v Švici ali pa n‘l Nizozemskem. Igrala pa bosta v septembru 1939. š. Velik turnir najboljših šahistov sveta, ki ga prireja nizozemska radio-družu-1 »Avro«, bo začel 5. novembra v Arnstej-damu. V zadnjih letih bo to najmočneje zaseden turnir ter obeta biti velika šahovska senzacija. . š. Dvomatch na 10 deskah igrata ju‘r‘ ob 10. uri v revstaraciji »Mariborski dvoi" šahovska sekcija UJNŽB v Mariboru in Celjski šahovski klub. š. Znani nemški šahist dr. List sc stalno naselil v Londonu, kjer je ustart° vil šahovski krožek pod imenom »International Chess Circle«. V krožku bo Prf daval o teoriji, vršili se bodo turnirji 11 reševali bodo probleme. Kultura Zagrebško kulturno pismo Znani hrvatski filozof in docent na vseučilišču dr. Vuk-Pavlovič je izdal novo knjigo pod naslovom »Spinozina nauka«. Vsebinsko je interpretacija Spinoze precej drugačna od dosedanjih, osla-njajoč se predvsem na njegovo korespondenco. Knjiga pa ima v mnogočem avtobiografsko vrednost. Že sam motto knjigi: »Progonjem su bolji od progo-nitelja« pove, komu je posvečena... Dr. Vladimir Filipovič, asistent dr. Ba-zale, je napisal zanimivo studijo »Filozofija i život«. Zaključuje svojo razpravo s sledečo mislijo: »Filozofski duh torej ni neka življenju tuja pojavnost, temveč je identičen s človeškim kulturnim življenjem samim ter predstavlja v njem ono jedro, brez katerega bi to kulturno življenje razpadlo v množico delnih spoznav in v kaos raznovrstnih pogledov«. Toliko onim, ki radi mislijo in imajo navzlic težkemu času še vedno ravno hrbtenico. Risani in kolorirani fihn W. Disneya »Snegulčica«, ki so ga predvajali v Zagrebu skoraj tri tedne, je v resnici zaslužil najvišje priznanje v Benetkah. Tako ilustrirati v bistvu enostavno Grimmovo pravljico, more res samo rojeni umetnik. Posebno jc zanimiv prehod med dnevnim »journalom«, ki ga kažejo pred filmom, v katerem moremo videti razna medsebojna mesarstva homo sapiensa, dalje najnovejše vrste topove, podmornice, letala in druge »miroljubne« iznajdbe človeške — pa naenkrat ta lepi, tako preprosto ustvarjajoči svet narodne duše. Pri predstavah jc bilo skupno nad 20.000 ljudi. V gledališču ima precej uspeha Bacli-Arnoldova burka »Pod kuratelo«. Naslov je simpatičen, posebno če se postavi na pravo mesto. Tudi Františka Langcrja drama »Številka 72« jc uspela. Branko Livadič jo v najnovejši številki »Hrvat-ske revije« idejno in oblikovno zelo povodno ocenjuje. Langer obravnava v drami problem zločina in kazni, torej terno, ki jo z nekako upornostjo rešujejo posebno slovanski umetniki. O glavni interpretki gospe Viki Podgorski piše Livadič, »da nam jc dala z vsakim živcem čutili svoj umetniški temperament«. Zagrebški komorni orkester je priredil zelo uspel večer Mozartove glasbe. Dirigiral je kot gost njegov ustanovitelj, sedanji ravnatelj beograjske opere Lovro Matačie. Igrali so predvsem mladost- ne kompozicije Mozartove. Malačičeva interpretacija znane skupine melodij »Eine kleine Nachtmusik« pa je stilski res nekaj izrednega. Šele v taki interpretaciji moremo občutiti, koliko geni-jalnost je v na videz lahkotni Mozartovi mladostni glasbi. Tu človek res doživi trditev znamenitega glasbenega teoretika H. Riemanna, ko jc identificiral Mozarta z glasbo samo. Obisk koncerta je bil odličen, kakor vse prireditve komorne glasbe. Od 23. do 29. t. m. bo v Zagrebu III. Hrvatski socialni teden. Namen prireditve je s predavanji poglobiti katoliško-socialno ideologijo. »Otroško carstvo« zagrebške oddaj-nice nas jc zopet presenetilo. Posebno so nas razveselili nastopi slovenskih o-trok: pojejo naše pesmi in govore našo besedo. Človeka gane, ko posluša našega junaka, kako razlaga o »hruški-dcbeluški«, drugi poje »Gor čez izaro«, tretji >Zvonikarjevo« itd. V carstvu je včlanjenih sedaj žc več tisoč otrok, ki prirejajo tudi druge javne nastope, tako v gledališču, skupne izlete, koncerte itd. Enajstega novembra potujejo v Beograd, kjer bodo v trodnevnem gostovanju priredili balet »Ples Kopelije«, »Kraljico Lutk« in »Ivico In Marico« ter velik koncert. Velika zasluga organizacije jc vzbujanje zanimanja za otroka v najširši javnosti in tako prispevati k osnovne mn narodnemu problemu, kulturi otro Dobro bi bilo, da tudi naš Maribor, katerega je izšlo pri nas prvo Pe’d^S ško-reformno gibanje, poskusi s P011 110 propagando. Ljubljanska oddaji .: naj odstopi dve uri na teden maribo ^ deci. Še bolj umestno bi celo bilo, vsaj ena celodnevna emisija ljučidnt oddajnicc na teden odstopi n.iar'j°oVor' umetnikom. Z ozirom na svojo odg ^ 110 mesto v naši skupnosti to tllt' služijo. Danilo Viher- k Buduči rat i potreba sprenic nog pučanstva za zaštitu od nepr poškili napadaja iz vazduha« je naS a ob-šuri, ki jo je izdal krajevni odbor LvCl! rarnbo pred napadi iz zraka v * že v drugi izdaji. obisk0- k Gotovo je še vsem redkn11 valcem lanskoletnega koncerta Brankovič v dobrem spominu n) letoS mariborski nastop. Ponovno je bn tam, zopet povabljena v Salzburg *ia ^ jn kajšnji »Mozarteum« v svrho sti t nastopa. Pred večjo turnejo se d )i0, predstavila mariborski publiki —^ je_ vembra v dvorani »Union«. Ker eITt tošnji sezoni to prvi koncert m ^ sobota, pričakujemo, da bo n. 110 občinstvo obiskalo ta koncer, Gpmodarstv o vlosa kmetiistva v novi ČSR v NOVIH RAZMERAH (E KMETIJSTVO DOBILO ŠE VEČJI POMEN — VLOGA VASI IN ZADRUŽNIŠTVA V GOSPODARSKI OBNOVI ČSR češki poljedelski minister in ugledni agrarni politik dr. Ladislav Feierabend je imel po radiu govor o položaju poljedelstva v novih razmerah. Minister je izvajal: »Doživeli smo pretres, ki je politične in gospodarske razmere naše države do temelja izpremenil. Najti moramo nova pota, katera nam bo pokazal neustrašen pogled na dejstva, ki so zdaj povsem drugačna kakor so bila doslej. To velja tudi Za poljedelstvo, ki ga moramo pravilno spoštovati in vrednotiti, kajti v novih razmerah je dobilo še posebno velik pomen. "°ljedelstvo ni samo ustvaritelj gmotnih Vrednot, ki imajo danes za naše gospodarstvo večji pomen kakor kdaj koli prej, temveč ustvarja tudi nravne vrednote, ki So jamstvo za našo bodočnost. V prvi vr-sti Pa je potrebno, da delamo vsi več ka-kor do sedaj, da bomo državo na novo ogradili in jo bolje zavarovali kakor do-slcj. Dela je povsod dovolj za vse. Treba le delo pravilno organizirati in ljudi Vzgojiti k volji do dela. Prvi korak k temu Sll’o storili že z uvedbo delovnih formacij, j* čimer bomo odstranili pomanjkanje delovne sile za najnujnejša dela, na drugi strani pa zmanjšali celotno nezaposle-n°st. Zakaj stradati ne sme nihče. To poceni novo pravičnejšo ureditev socialnih razmer. Jasen gospodarski program in železna disciplina nam morata tvoriti pod lago vsega našega bodočega dela. Prva in najvažnejša naša naloga je, da dvignemo socialno ravan naše vasi na višino, ki ji v življenju narodne celote pripada. Delo vasi za celoto moramo pravično ceniti. Vasi pa si morajo pomagati tudi same. Najti morajo pot k skupnemu delu. Najučinkovitejša oblika sodelovanja in samopomoči pa je zadružništvo. To zadružništvo mora biti zdravo, prosto vseh političnih in osebnih vplivov, zadružništvo, čigar prvo stremljenje mora biti težnja po gospodarskem delu in zaupanju predvsem na lastno moč. Ustvarimo zadružništvo tam, kjer ga še ni, in izpopolnimo ga, kjer že obstaja. Zmoten je nazor, da je zadružništvo v nasprotju s privatno pobudo; če ga pravilno vodimo, pomeni njen višek. Ustvarimo ozračje gospodarskega sodelovanja vseh ljudi, ki so dobre volje. Poglobimo zadružništvo, zlasti vpogledu na odjemalstvo, da bomo s tem dosegli ugodnejšo ocenitev našega dela. Naše delo ne sme stremeti samo po količini; težiti moramo po kvalitetni produkciji. Delo ni nikoli tako popolno, da bi ga ne mogli zboljšati. Mislimo pri delu in razmišljajmo o delu. Delo je vera v vrednost vseh dobrih lastnostih našega naroda. Delati moramo z zaupanjem, da bomo odstranili vse, kar nam je doslej škodovalo.« da je v tej zadevi v kratkem pričakovati presenečenj. Pravijo, da so v nekaterih krajih države zadnje mesece ugotovili tako velike sklade petroleja, da se bo Jugoslavija lahko primerjala s Poljsko in Romunijo, kar se tiče nafte. Da vse te vesti niso brez podlage, se vidi iz tega, da iščeta sedaj pri nas dve skupini inozemskega kapitala petrolej švi- carska in ameriška. Sedaj pa se snuje s sodelovanjem gotovih denarnih zavodov tudi velik domači sindikat, pri katerem pa naj bi bil nekoliko udeležen’ tudi angleški kapital. Ta skupina naj bi črpala petrolej iz največjih skladov (najbrže na Majevici). Crno zJato bo, kakor vse kaže, izdatno podprlo narodno gospodarstvo Jugoslavije. Izpopolnitev železniškega omrežja Bogate zaloge ..tekočega zlata IZDATNO NAJDIŠČE PETROLEJA V JUGOSLAVIJI. , V poslednjih dveh letih je v gospodarji politiki Jugoslavije v marsikaterem P°krledu zaznamovati precejšen preokret. čemimo na pr. nafto. Predlanskim so se vršila pogajanja z Romunijo, da bi se do-SeRel sporazum, po katerem bi iiaša drža-Va Prejemala od sosede gotove množine Petroleja in bencina po znižanih cenah. Razgovori so se zavlekli in menda niso ^°segli zaželenega cilja, ker je odtlej o ei" vse utihnilo. Pač pa so v Jugoslaviji s Podvojeno silo začeli doma iskati leži-?Ca Petroleja. Napori niso bili zaman. — ' skanje se je bogato izplačalo. Geološka sestavina naše države govori za to, da morajo biti tudi pri nas bogata ezišča tekočega zlata, kakor navadno Imenujejo nafto v prenešenem smislu. !/llrPati imajo polno petroleja, za to prijajo pokrajine ob vznožju kot Galicija in ^°niunija. Karpati pa imajo svoje narav-110 nadaljevanje v Srbiii in Bosni. Že Dred leti so zlasti na planini Majevici j^vernovzhodno Sarajeva vrtali in so na-eteli na precejšnja ležišča nafte, dasi ni-s° šli preveč globoko. Poskusna vrtanja s° imela le namen ugotoviti nafto, kar se ,c tudi popolnoma doseglo. Isto velja tudi *a Srbijo in za gotove dele Hrvatske, pa za Južno Srbijo, čeprav so tam iska- li bolj površno. Razen Majevice bo menda pokrajina med Muro in Dravo najbolj bogata na petroleju. Pri Selnici ob Muri že več let pridobivajo tekoče zlato. Onstran Drave na Madžarskem so zadnje mesece pri Li-speju potrojili produkcijo in bosta tam pridobljen petrolej in naita kmalu zadostovala za preskrbo Madžarske s to važno industrijsko surovino. Poskusna vrtanja so domneve povsem potrdila. Iskanje petroleja se sedaj vrši sistematično, pri čemer se vrše vrtanja pod nadzorstvom države in tudi privatnikov, seveda s potrebnim dovoljenjem. Za uspehe se zlasti zanima inozemski kapital, ki sluti v naših skladih nafte ogromen zaslužek. Po informacijah z merodajnega mesta v Beogradu se je mudilo zadnje mesece v Jugoslaviji več angleških, ameriških in romunskih kapacitet za iskanje nafte, ki so s poskusi več kot zadovoljni. Uspehi raziskovanja se drže tajno, ker ima ministrstvo za šume in rude svoje namene. Da so ugotovili velika najdišča nafte, govori tudi dejstvo, da je pred par tedni izšla naredba o prometu s tekočim kurivom; brez posebnega namena ta naredba ni bila izdana. Poučeni krogi v Beogradu trde sedaj, f.-mnrn ivmctb— i mi i mn ■■itii mmmjm Pogled na zemljevid nam kaže, da je za zvezo med zapadom in vzhodom Jugoslavije severno Save še dobro preskrbljeno in da sta tu dve železnici, po katerih se razvija glavni osebni in tovorni promet: progi Ljubljana—Zagreb —Beograd in pa Maribor—Koprivnica— Osijek—Beograd. Južno Save pa kaže zemljevid skoro same bele lise. Tam je omrežje zelo redko in dobršen del, zlasti v Bosni in zapadni Srbiji, so železnice skoraj izključno ozkotirne in zato za hitrejši in večji tovorni promet komaj prihajajo v poštev. Predviden je načrt, zgraditi tudi južno Save transverzalko od zapada proti vzhodu. Vendar to ni bila glavna misel pri določevanju načrta, čeprav so tudi strateški momenti igrali važno vlogo. V glavnem gre za gospodarski dvig Bosne in zapadne Srbjie ter za boljšo prometno povezanost z raznimi deli države. Zamišljeno je podaljšanje normalnotirne proge Sunja—Dobrljin—Banja luka preko Doboja in Tuzle do Valjeva, ki ima že spoj z jadransko železnico, ki pa je šele do polovice dograjena. Med Dobo-jem in Tuzlo že poteka ozkotirna železnica, ki jo bo treba normalizirati in nekoliko popraviti. Hkrati se razširjuje proga med Brodom in Dobojem in dalje do Sarajeva v normalnotirno, tako da bo tudi metropola Bosne dosegljiva z direktnimi vagoni brez prestopanja. Kot nekako nadaljevanje te transverzale se sedaj transira tudi tako zvana koranske železnice, ki naj veže Bihač ob bosanski meji s Karlovcem in s tem tudi s Slovenijo Po dograditvi obeh prog bo Skoplje v Južni Srbiji dosegljivo iz Maribora ne le preko Beograda, temveč tudi preko Karlovca. Sarajeva in Valjeva. Končno imamo še unsko progo, ki je nadaljevanje železnice Sunja—Dobrljin —Bihač do Knina v severni Dalmaciji in ki naj tvori drugo zvezo Splita z zaledjem. Ta proga, ki zadaja graditeljem hude preglavice, mora biti brezpogojno v dobrih dveh letih popolnoma dograjena. Krediti za ta dela so zasigurani v šti-rimilijardnem posojilu, od katerih odpade poldruga miliarda dinarjev za omenjene tri proge. Po dograditvi ne bodo z železniškim omrežjem povezane tudi pokrajine, ki so doslej gospodarsko zelo zaostale baš zaradi zvez, ampak bo tudi za varnost države bolje preskrbljeno. Napovedano podraiitev bencina je treba preprečiti Zaradi malo ugodnejših razmer se je pričel tudi pri nas razvijati motorni promet. Od tega imajo koristi celotno gospodarstvo, posamezniki in država, največ pa seveda bencinski kartel, ki je zaradi nekoliko nižje cene prodal neprimerno več bencina. Zato je napoved o podražitvi bencina, ki je kar čez noč prišla s strani bencinskega kartela, zelo neugodno odjeknila v naši javnosti, saj je povišanje cen popolnoma neutemeljeno. Poleg kon-zumentov bodo najbolj prizadeti prodajalci bencina, ki so z malenkostnim zasluž kom pri drobni prodaji izročeni na milost in nemilost tujemu kapitalu, v čigar rokah je bencinski kartel. Ker bi povišanje cene bencinu imelo zelo neugodne posledice za gospodarstvo, je dolžnost merodajnih, da nameravano podražitev bencina preprečijo. Naš dinar v Londonu Na londonski borzi naš dinar doslej še nikoli ni bil tako čvrst kot prav zadnje tedne. Dočim plačujemo pri nas angleški funt po 238 din, se je plačeval v Londonu po 213 din, torej za 25 din manj nego doma. Ta okolnost je vzbudila na londonski borzi precejšnjo pozornost, tako da se da iz tega sklepati, da se bo verjetno v bodoče angleški kapital še intenzivnejše zanimal za investicije v naši državi. g. Izvoz svežega grozdja. Do 15. t. m. smo izvozili 2500 ton svežega grozdja, od tega v Nemčijo 1734 tone. v Avstrijo 620 ton, mimo tega pa še nekaj ton v ČSR, Švico, Poljsko in Švedsko. Z izvozom v Nemčijo in Avstrijo pa odobreni kontingent še ni popolnoma izčrpan. Borznm poroiila DEVIZE. Ljubljana. Amsterdam 2391.35 —2405.95, Berlin 1754.23—1768.10, Bruselj 741.94—747, Curili 996.45—1003.52, London 208.41—210.47, Ne\v York 4361 —4397.32, Pariz 116.47—117.91, Praga 150.43—151.54, Trst 230.19—233.27. EFEKTI. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 466—470, 4% agrarne ob v. 59.50 —60, 4% sev. agrarji 58—59. 6% begi. ob v. 88.50—90, 6/o dalm. agrarji 88— 89, 7% stab. pos. 97—98, 7% inv. pos. 98—99, 7% Blair 90—91.50, 8% Blair 97 —99. Delnice: Narodna banka 7350 d„ PAB 222 bi„ Trbovlje 200 bi., Jadranska 350 d. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 56 fyedta Mfefa Shdjekj* Se za časa našega bivanja v Sigmaringenu smo -e dogovorili s cesarjem Viljemom za snidenje na gra- 11 Hohenzollern, izhodišču obeh delov rodovine. Ce-^lr ie hotel pokazati starejši, ne več vladajoči liniji, ,oVQjo naklonjenost. Razen tega je bila to ugodna pridnost, za sestanek z romunskim kraljem. I Medlem ko sc je knez Leopold vedno trudil, da jj1 ,zaSOtovil pruski vladarski hiši tisto lojalnost, katero t Je izkazoval v vsej nesebičnosti tudi že njegov oče, >r ie tudi Naudo gojil korektna vdanostna čustva do e>nškega cesarja in se o njem nikoli ne slabo izrazil, 1 1 He tedaj, ko se je ves svet rogal teinu domišljave-u človeku, se kralj Karol za svojega mlajšega sorod-a nikoli ni kdo ve kako ogreval. Pra Krac^u Uohenzollcrn mi je ostalo v spominu le 2. malo, kajti zaročenci so slabi opazovalci okolice, ^■jimiajo se samo sami zase. Toda nikoli ne bom po-ie h i* napitnicc- ki 'lama jo je govoril kralj Karol, ker p ze'() značilna zanj in za vse. kar je sledilo. (j: otem ko je dvignil cesar svoj kozarec na kra- mi V0 ^ravje in knez na zdravje moje matere, je dvig-0Dastri‘. !>vc',j kozarec in s pomembnim nasmehom, iaKUj0ii svo-ic«a zraven mene sedečega nečaka, de-iPU pi*en) 1111 ':’ast vaj'nemu medenemu dnevu!-roki !jC|ei'einu dnevu!« Nando je prebledel. Njegova •2druvSt n lres*a' ’:o dvignil svoj kozarec v od- • Od tistega trenutka je izginila vsa njegova vedrost, postal je molčeč, raztresen in vidno nesrečen. Po jedi me je potegnil v neki kot. Z nemirnimi pogledi in trcpečočim glasom me je vprašal: »Ali si slišala?« # »Kaj?« »Dejal je — medeni dan!« »Čemu ne? Bil je zelo prijazen in dobrohoten.« »Čemu ne? Ali ne razumeš, kaj meni? Noče nama dovoliti medenega meseca, ampak samo en sam medeni dan! To je popolnoma v skladu z njim. Ne briga se za čustva drugih. Pri njem je v čislih samo dolžnost in delo, leto za letom in ob vsaki uri dneva. Niti za sebe samega ni čutil nikoli potrebe po medenem mesecu. Stric je drugačen kakor vsi drugi ljudje, on pozna samo dolžnost, ne pa tudi odpočitka, in zahteva isto od vseli drugih. Nobenega čuta in razumevanja nima za želje in potrebe mladine. Kadar gre za kako državno vprašanje, ne pozna tudi nobenega usmiljenja. Vedno je tak.« Pri teh besedah so sc napolnile Nandove oči s solzami. Ker nisem bila zmožna, da bi ta njegov izbruh razumela, sem se le po svojih zunanjih močeh trudila, da bi ga potolažila. Toda ponavljal je še dalje: »On misli resno. Videla boš! Njegove šale so vedno bridka resnica.« Tedaj še nisem doumela smisla teh besed, nisem razumela njihovega bolečega ozadja. Sele pozneje sem razumela. Po obisku na gradu Hohenzollern je sledil obisk v Angliji. Morala sva se predstaviti očetu in stari mami. Tega me je bilo strah. Bala sem se, da bo oče razočaran in da bodo drugi tudi. Moj ženin jim je bil či- sto neznan. Že misel, da bom morala stopiti pred nje, ml je povzročala skrb. Moja angleška rodovina je bila in je še vedno strašno ekskluzivna in odpira tujcem, ki jih ne more popolnoma absorbirati, lc nerada svoja vrata. Z zvezo, v katero sem stopala, sem se izločila iz njihovih vrst, iz tistih vrst, v katerih je bilo do tedaj moje mesto. Pristala sem na to, da zapustim staro pristanišče in da si ob strani tujega človeka poiščem nekje v tujini novo. In vse to v starosti šestnajstih let. Ta misel mi je povzročala srčne bolečine. Toda bilo je treba stopiti pred nje lojalno in pogumno. Kako težko je, biti povsod lojalen, to sem bridko občutila. Toda vsake boli nisem mogla deliti s svojim ženinom, ker je ne bi razumel, če pa bi jo, bi skalila njegovo srečo. Morala sem zato svojo dušno tesnobo skriti. Samo Ducky je morda uganila in razumela smisel in veličino moje boli. Za vsak obisk v Angliji sem vedno napela vse svoje moči, da ne bi z ničemer izdala svojega razpoloženja. Tako tudi takrat. Pred* stavljala sem si, da me bodo sprejeli vsi, papa, stara mama, vsi strici, tete, ostali sorodniki in tudi George (poznejši kralj Jurij V. — op. prevajalca), naš prijatelj izza malteških dni. kot eno izmed svojih, ki zapuščt zaradi lastne odločitve njihove vrste. Papa je govoril prav malo, samo izraz njegovega obraza je bil precej nejevoljen. Trudil se je z urejevanjem praktičnih zadevščin poroke, da je s tem skrj] svoja notranja razpoloženja. Opustil je, da bi sam z menoj govoril, in v mojem otroškem nelagodju mi ie bilo to celo prav prijetno. Stari dom ni bil več nekdanje zatočišče iskrenih srečnih dni... »Dalje jutrh) %emki kotiček ..Celibat" in svobodna izbira moža Zadnji čas je nekako zaspalo vprašanje o delnem celibatu učiteljic. Toda nikar ga ne prepustimo pozabi. Res je, da ta celibat zadeva le majhen del žena, samo učiteljice, toda ves ženski svet bi moral pokazati tu neki čut skupnosti, ker s tem se jasno teptajo pravice ženske enakopravnosti, kar lahko rodi zle posledice za vse ženstvo. Nikjer ni namreč zapisano, da se ne bi mogel ta zakon danes ali jutri raztegniti tudi na po-štarice in sploh vse druge uradnice. Nikakor ne smerno prezreti dejstva, da se misel o celibatu širi in skuša uveljaviti vedno strožje, da je to torej le prvi korak k izpodrinjenju žene iz vsega javnega življenja. Skrajni čas je, da se ta delni celibat odpravi. Res je, da se nekatere izmed učiteljic poroče tako premožno, da se z lahkoto odpovedo službi, a povdariti je treba, da je njih število zelo majhno. Večina je zelo prizadeta. Ako se torej resno ne zavzamemo za vprašanje celibata, se lahko pač pripravimo na njega posledice. Življenje učiteljice na deželi je že itak dovolj težko, a bi se .sedaj morala odpovedati najosnovnejšim človeškim in državljanskim pravicam — biti žena in mati. Rešitev ji lahko prinese samo kak učitelj, če je slučajno na šoli in če slučajno ni poročen — skoraj brez ozira na to, ali ji je simpatičen itd. Nikar ne dočakajmo novega proračuna prekrižanih rok. Ne smemo odnehati, pa če nam stvar še tolikokrat izpodleti. Vedno znova in znova moramo delati za stvar, o kateri smo prepričane, da je pravična. Le z vztrajnim zasledovanjem svojega cilja bomo dosegle, da si bodo smele učiteljice zopet svobodno izbirati moža, po značaju in srcu, ne pa samo učiteljev in bogatašev. Upajmo, da končno vendarle ne bodo ostali naši klici glas vpijočega v puščavi. Ali se žena v službi hitreje oostara ? Kdo ostane dalje časa čil in mlad, žena, ki se v lastni hiši muči dan za dnem od zore do mraka, da ustreže družini, ali ženska, ki ji dohodki dovoljujejo mirno življenje in veselo nedeljo po končanem tednu ter temeljito nego obraza in telesa po končanih delovnih urah? Poklic žene, gospodinje in matere zahteva dan za dnem, leto za letom celega človeka. Svojo osebnost mora brezpogojno žrtvovati blaginji družine. Njeno duševno obzorje se neprestano vrti okoli lastnega ognjišča in mu ni dano, da bi pohitelo na kratek izlet v drug svet. Kdo se torej hitreje postara? Važno je, kakšna je ženska v telesnem in duševnem oziru. Doler si ženska ohrani zavest svojega duševnega življenja, tako dolgo ostane mlada in se bo njeno notranje razpoloženje nedvomno zrcalilo tudi v njeni zunanjosti. Pogum in volja do optimizma ohranita človeka mladega in oboje je boljše sredstvo kakor vse pomlajevalne kure tega sveta. Dobra volja in vedrost duha pomagata ženi, da se vkljub vsemu dobro pretolče skozi življenje in da ji še zmerom ostane nekaj njenega duševnega bogastva, čeprav nenehoma daje od tega možu in otrokom. S tem je tudi rešeno vprašanje, ali se poklicna žena hitreje stara. Kdor od jutra do večera živi svojemu veselju, in zabavi, si nabere na telesu neogibno tolščo — prav tako pa tudi na duši. Žena pa, ki bodisi v gospodinjstvu ali pa v poklicu stoji z možem ramo ob rami in se bori z življenjem, izžareva zmerom nekaj mladostnega, čeprav ji že sivi lasje pokrivajo glavo. In samo to mladostno izžarevanje je važno in bistveno! Ne pa lepo namazana usta in svilnato gladka polt! Ali se poklicna ženska postara? Ne! j Samo lena in nenegovana ženska se hi tro in močno postara. ijite. Ccz pet minut se vam lahko že revanzira! Uvidevnost v kavarni Ena najgrših ženskili lastnosti v kavarnah je, da si dajo nanesti kopico časopisov in ilustracij, pri katerih potem ves večer ljubosumno žde. Za nobeno ceno jih ne dajo iz rok. Prav posebno pa še modnih listov ne, v katerih je zbran smodnik za atentat na možev žep. Ne glede na to, da to ni vljudno, tudi najosnovnejšim človeškim čutom se ta egoizem upira. Ako želite list, ki ga ima v rokah drug gost. prosite natakarja, naj vam ga preskrbi, kakor hitro ga eni odloži. Če pa opazite, da kdo čaka na vaš list, potem se podvizajte in mu ga izročite ali poš- Jajce pri negovanju obraza Ne več mlada filmska igralka, ki zaslovi po svoji lepi polti, je izdala način, kako je do te polti prišla. Ker je metoda prav preprosta in poceni, jo lahko vsaka ženska preizkusi. Najprej si je treba obraz s koščkom vate in dobro kožno kremo skrbno očistiti. Potem ubijemo jajce in denemo beljak v eno, rumenjak pa v drugo polovico lupine. Potem si razmažemo polovico beljaka po obrazu in koži. Ko se posuši ta plast, se namažemo še enkrat z beljakom čez njo. Ko se posuši še ta plast. . se namažemo še z rumenjakom. Nato ležemo za deset minut in ležimo mirno, da niso mišice prav nič napete. Potem si izmijemo obraz z mehko krpo, namočeno . v vročo vodo. Naposled si masiramo obraz s kremo. Zjutraj se u-mijerno z zelo mrzlo vodo. Praktični nasveti Belo pleskana vrata se zlasti od nečistih rok hitro zamažejo. Da odstraniš nesnago, zmoči čisto krpo in jo ožemi; potem jo potakni v zmleto kredo in zdrgni madeže. Končno umij vrata še z mlačno vodo in zbriši s čisto suho krpo. Pomni pa, da s pogostim umivanjem počasi odpraviš tudi barvo. Dobro je, da namestimo na obeh straneh vrat od kljuke navzgor in navzdol ščitnike iz celuloida, ki se že zelo uporabljajo. Soboslikar in pleskar oslavita v stanovanju neprijeten vonj po barvi in terpentinu, ki se ga težko iznebimo. Odpraviš ga še dovolj hitro, ako položiš na police oken dosti sveže narezane čebule, ki vsrka duh po barvi. Sveže madeže petroleja spraviš iz parketov, ako položiš nanje pivnik in potegneš z vročim likalnikom preko njega. Pivnik treba parkrat premakniti. Zastarele madeže pokrij s kašo od zdrobljene morske pene in bencina. Morsko peno dobiš v drogeriji. Postopanje treba po potrebi večkrat ponoviti. Šipe na oknih in na kredencah najlepše osnažiš s sidolom. vtebuie, peteršilja m ene žlice moKe teni' 110 prežganje. V to vlij krompir z vodo vred, po potrebi še zali j. da dobiš zadostno količino, potem pa dodaj žlicKO paradižnikove konzerve in zrezane vampe. Kuhaj na zmernem ognju se nekaj minut. Preden daš na mizo. uckoliKO o-popraj in okisaj. Bavarska jajca. Kozico namažemo s presnim maslom in potresemo z domenami. Nato ubijemo vanjo šest jajc. tako da se rumenjaki ne razlijejo, jih osolimo in postavimo za tri minute v vroec^ Pečico. Jajca potresemo potem s sesekljanim drobnjakom, okoli pa naložimo ia rezine zrezano kuhano meseno klobas« ali pa pečenico. ZELENJAVA ZA ZIMO. Zmelji na strojčku za meso: 1/- kg P0(* zemske kolorabe (rumene), 'A kg peteršilja (koren in listje). A kg zelene. dkg nadzemske kolorabce. 20 dkg cvetače (karfijole), 20 dkg paradižnika. -l dkg ohrovta, A kg čebule, '/a kg korenčka; prideni 'A kg soli, dobro zmešaj t|1 naloži v kozarce ali v lončene lonce, zaveži s pergamentnim papirjem in hram za zimo. _ Križanka št. 4 12 3 4 5 6 7 » 1 II III IV V VI Vil VIII IX X XI a: Kuhin a Vampova juha. Dobro oprane, do mehkega skuhane vampe zreži na drobne rezance. Posebej skuhaj 5 ali 6 srednje-debelih olupljenih, na drobne kocke zrezanih krompirjev. V primerni kozici naredi iz ene žlice masti, drobno zrezane Besede pomenijo: Vodoravno: I. človek brez u!l1' forme; II. moško ime; žensko ime; »’• nikalnica; obris; IV. planinska hišica; snov; VI. nagon; bodica; VII. kovin®1 ’ VIII. moško ime; IX. tuj denar; bog sonca; X. tuj denar; božje; XI. ozdravljenj5 (navadno gospodarsko). — NavP>c' no: 1. približna vrednost; obok; 2. rin1' ski datum; pod; žuželka; 3. zaimek: °/ pozarjajoč; 4. število; žensko ime; ■ znan skladatelj; starodaven bog; G- P rodu ali položaju visok; zaimek; 7. hrej družbe; okrajšava velike ameriške dflj' žbc; paradiž; 8. stara trdnjava iz kn-žarskih vojn; cunja. detMoktotiie ni vel Kranjec Miško. Ko sem zadnjič srečal svojega nekdanjega prijatelja, mi je napravil naslednjo pridigo: »No, kaj praviš, demokracija je likvidirana. Zapaketirali so jo v skromen zaboj in jo poslali v muzeje, kjer si jo bodo šolske ekskurzije lahko ogledovale po potrebi in kjer jo bodo arhivarji katalogizirali in zgodovinarji študirali. Demokracije ni več. In tako je prav. Ker, kaj naj bi počeli z njo, če ne more dati ljudem ne kruha, ne vina, ne obleke ne tople peči pozimi. Bila je zmota, kar menda že sam uvidevaš, kakor začne u-videvati vse človeštvo: demokracija je za razbojnike, za gangsterje, ne pa za civilizirance. Demokracija je razočarala človeštvo. In še nas bi bili skoraj pretentali, da bi celo pametni ljudje začeli verjeti v njo. Sam sem za trenutek omagal in capljal za vami, pa sem se pravočasno zavedel. Tako se je zavedla vsa Evropa, in vesel sem, da v tem trenutku ne stojim med tistimi, ki jih je morje vrglo na obrežje, kakor vrže ribe, ki morajo potem poginiti, ko se voda počasi odcedi, ne da bi tudi same mogle nazaj v morje. Tako so ostali vsi, ki niso pravočasno sprevideli, da se svet začne dramiti. Hvalu Bogu, da jih je tako malo, ker sicer bi imeli z njimi neprilikc, tako pa za teh nekaj eksemplarjev ne bo potrebno niti taborišče. — Da, skoraj bi se vam bilo posrečilo povleči vso Evropo v močvirje demokracije. Pa se je u-stavilo, zato, ker so ljudje sprevideli, da od demokracMe res ni mogoče živeti, in ne samo to, temveč tudi to, kam pelje pot preko demokracije. Zdaj je spet red in mir na svetu. — Vidim, da mi hočeš omeniti Češko. Poznam vas, to so vaši argumenti, in nekaj časa ste plašili s podobnimi argumenti človeštvo! Češka ima to za plačilo, ker se je tako oklepala demokracije in vsaka zgrešena stvar se mora nekoč maščevati, to menila veš. Sicer pa ne misli, da mi ne sočustvujemo s Češko, celo globoko se ji klanjamo. Toda ni šlo drugače, če naj se izogne katastrofi. In Češka bo vstala pomlajena, močna, velika in lepa po tej nezgodi. Priznavam, grdo so napravili z njo, in lahko ti priznam: Madžarske mi ne bomo mogli nikdar, tudi Poljska, čeprav je drugače poštena, tokrat ni vodila slovanske politike. Lahko ti priznam celo to, da mi ljubimo tudi Rusijo, toda ne današnje Rusije, temveč nekdanjo, in še bolj bodočo Rusijo, ko se bo izkopala iz težkega sna in se otresla jarma. Da, Rusija bo vstala, lepa in veličastna in očiščena, in tedaj se bomo združili vsi Slovani! To je naša globoka vera. Amerika, hočeš spet reči? Amerika nas ne briga, in Amerika je nekaj drugega. Tam ni naroda, tam so narodi, mešanica, brezdomci in neki Roosevelt, ki nas nič ne briga. Zdaj bomo mi odločali, kam pojde svet. Mi bomo pisali zakone! — Vidim te, zgodovino mi hočeš omeniti, kakor da mi ne bi poznali zgodovine! Narobe, vi je ne poznate. Iztrgali ste vse momente anarhije in jih proglasili za zveličavne, izrabljate kmečke upore, katerim se sicer tudi mi klanjamo, poveličali ste francosko revolucijo, v resnici pa je bilo potrebnih sto petdset let, da se svet vrača na pot redu, poštenosti in solidnosti in proč od francoske revolucije. Spreobrni se! Resno mislim, zato, ker je zdaj še čas. Neprijetno je prvi trenutek, postrani te bodo gledali, kakor so mene, ko sem prišel k njim. Moral boš oprostiti, saj si jih ves čas zmerjal s konservativci in še z marsičem drugim. Pokora je seveda neizbežna, če jo boš pa dobro prestal, boš dobil spoštovanje, kakor ga doslej nisi imel. Priznan boš. Dobil boš službo, tudi žena bo dobila službo. Seveda tudi pisati nc boš smel vsega, kakor doslej. Saj nič tie rečemo, lahko opisuješ nižine, ki si jih doslej, samo na koncu boš moral pokazati pot iz blata. Kajti blato ni zveličavno! — Nc ugovarjaj! Vem, da hočeš reči, da te ne razumemo. Še predobro. Množice so zmota! Množice niso zato tu, da vladajo, da svojo moralo vsiljujejo človeštvu, da gazijo tisto, kar je zvišeno, množice imajo svojo nalogo: delo. Za delo pa bodo dobile kruha, stanovanje in obleko. Ali ni to dovolj? Kaj pa jim je dala vaša demokracija? Lagali ste jim o nekaki enakosti, o pravicah poleg dolžnosti, o kulturi! V resnici pa se množice bore proti kulturi', mi smo tisti, ki se borimo za kulturo, za civilizacijo; misliš, da zato, da potem pridejo množice, napravijo revolucijo in uničijo, kar se je zgradilo dolga stoletja? Odpravili smo revolucijo, zadušili bomo vaš sen o revoluciji in potem bo življenje lepo! Spreobrni se, dokler je čas! Danes je šc, jutri ga več ne bo! Mar ne vidiš, da vas množice zapuščajo, da ostajate sami, da več nimate komu pripovedovati. Spreobrnjenje gre po vsem svetu. Tisti, ki so včeraj kričali o demokraciji, danes pljuvajo na njo. Jaz zase sem vesel, da nisem čakal tako dolgo, temveč sem napravil korak že tedaj, ko sem videl, kam gre svet. Ni mi žal. Lepo je v nur' nem pristanu, ko imaš mirno vest, in le- po življenje, lepše, kakor na razburka nem morju demokracije. Tam lahko h dra samo še kakšen blazen študent, so den človek pa naj gleda, da se reši on prej. — Lahko bi ti do potankosti P°| dal način, kako boš to napravil, vml o! pa. da ni potrebno. Sam boš našel P do nas; ko boš napravil prvi korak. 1 tegni roke, pomagali ti bomo. Ne san.J ' 0 svobodi, ki je ni, vsaj take, kakoi -: mislil o njej doslej; zmotna je bil®, nas je dovolj svobode, samo druga51 J toda, čemu ti svoboda, ko boš intel k ha in posteljo? Za življenje ni potre kaj drugega. Pomoli nam svojo roko, ti pomoremo.« . Tako mi je govoril moj iiekdaui1 P ^ jatelj, ki se je pravočasno spreo - ^ Nič mu nisem odgovoril, ker mu n ^ imel kaj. Daleč nekje so časi. ko sva . 1 jaz živela v bedi, irrmla pa nuiogo ^ skromne, pa vendar velike svobode. ^ sem ohranil oboje; on se je odreke jemu. Nič zato, vesel sem, da K 0d-Zemlja ne bo dajala nič več krti1,1 kar so odpravili demokracijo in fla-so rešili češki problem. Beda se ° opUli birala v revnih družinah, kakor ssVOj,0-nabira dinar na dinar. Tudi sen o level: di ni umrl. Svoboda je kakor k trebi jo in trebi, očisti njivo za oga-leti bo nanovo pognal. Tako bo v 0 njala tudi svoboda. In beda 111 £e svobodi so včasih nevarne stvari, -r ni več češkoslovaške, demokracic ^ ni umrla; nemara dremlje, kakor {vJirj ljejo danes vse velike in lepe s poštenost, pravica, resnica, -eI,°‘l’ $ brota —, da se bodo jutri poveličan, mogočnejše zbudile. Načrtno organizirano narodnoobrambno delo S SLOŽNIM DELOM SE MORE POPRAVITI VSE .NAPAKE PRETEKLOSTI. - POLOŽAJ NUJNO TERJA DEJANJ, NE LE BESED. — PROGRAM NARODNE PROPAGANDE. Ko smo dobili novega mejaša, so začeli naši kulturni in javni delavci vseh smeri klicati k složnemu in načrtnemu delu za narodno obrambo. Ta klic je našel mno-so odziva tudi v najširših ljudskih plasteh. Navdušeno se mu je odzvala posebno mladina in zavedna inteligenca na periferiji. Vse to je obetalo, da bomo tudi mi Slovenci prenehali s svojo tradicionalno neslogo, zagrizenimi notranjimi Pfepjri in bomo vsaj v obrambi poglavit-n'h življenjskih interesov šli mimo ozkosrčnega klikarstva. Kmalu pa se je pokazalo, da smo kljub nekoliko povečani **rbi za narodno obrambo ostali pri tem jfelu ločeni na posamezne politične in ‘dejne skupine. Pri paradoksu naših notranjih odnosov je postala celota naša najvitalnejša skrb strankarsko politično Seslo. Dogodki zadnjih dni so sprožili do danes najnevarnejši plaz. V svetu je ponovno vstalo vprašanje močnejših in šibkejših. Majhni in izpostavljeni moramo ?ato zbrati in pomnožiti vse svoje sile. £ele notranje popolnoma pripravljeni in konsolidirani bomo tudi na zunaj močni 'n upoštevanja vredni. TUJA IN LAŽISOCIALNA PROPAGANDA. Tuja propaganda skuša pognati korene tudi na naših tleh. Lažisocialnost in nadutost njenih gesel je premotila in zbe-fala že dovolj naših nacionalno nevzgojenih in socialno nezadovoljnih preprostih ,iudi. Mnogo inteligence sta tuja veličina 'n razočaranje zadnjih dni vrgla v pasivno vdanost in obupan fatalizem. Skrajni Cas je zato, da to stanje izpremenimo s p°žnim, vztrajnim in organiziranim de-Ločeno delo po neštetih naših drncih, omejenih večinoma na mesta in y®čje kraje, je bilo omejeno skoraj izključno samo na ozek krog njihovih čla-”°v- Zunaj teh društev pa tava množica Preprostega ljudstva, ki nima članskih 'paznic, brez knjig, brez časnikov, brez najosnovnejšega pouka v naših sodobnih Perečih problemih. ^POLNI GOSPODARJI NA SVOJIH TLEH. Pri vseh naših napakah nam dogodek a dogodkom samo potrjuje spoznanje, ■a bomo prebujeni in pripravljeni od ma-^ obrtniške delavnice do zadnje gorske as* ^ prebili tudi najhujše preizkušnje spe§neje, kot pasivno in pokorno vdani tuio »plemenitost«. Naši notranji spori tudi v volivnih časih ne smejo za- riti. Vsi moramo delati na njihovem toftsiu sltakovu.l&id Anton Ingolič: Nekoč me je povabil v svojo klet znani nafi trgovec in vinogradnik. Tam sem el že večjo družbo znancev, ki ga z se r* Vrec* rac*' *u 'n *ani sinejo, a kar iaz 'if kakovosti vina, so še večji laiki ko So' prostorna, mogočni sodi p Se vrstili na levi in desni. Eden izmed yabljencev je na glas vprašal: »Ali so 1 Polni?« !e 90sPodar, velik in močan mož v naj- sm h ■ se 'e sanl° ljubeznivo na-^ nnil neumestnemu vprašanju, toda oni SteDra.^ume* njegovega nasmeha, zato je sam'1 ro^° ‘n Potrkal po sodu, da bi se nik ?.rePriCal> je-li poln ali ne. Vinograd-Se ’ u je takoj videl, s kom ima opravka, prve z 2aRonetnim nasmehom ustavil pri svefiT f°du.in Potegnil iz njega pol šefa« Naš* očine- Razdelil nam je majhne, in n Za Pos^uSnjo pripravljene kozarce Nekat - ]lh ,naP°,nil komaj' do četrtine, se i„ ei?ln’ so bili prvič na poskušnji, * obraz kar podaljšal. nani L",4 ,.‘n.1a ve? ko st0 polovnjakov, pa V z'^l(all! No, lepo se je za- »No ar smo molče nagnili kozarce. nas in’ ROSP°clje, kakšno'se vam zdi?« Men- Pra. al R°stiteii-•Jctr So' M' i° zdela tekočina dobra, ven-vablien !Z opreznosti molčal; nekateri po-/ Cl’ ki so bili doma iz Kranjske, pa zmanjšanju in oblaženju, da ne bodo šli preko osnovnih zahtev naše narodne obrambe in da bo škoda za našo skupnost čim manjša. Predvsem pa ne smemo dopustiti, da bi kdorkoli od zunaj ali z zunanjo pomočjo deloval proti našemu narodnemu obstoju. Ostati moramo vedno popoka gospodarji na svojih narodnih tleh znotraj meja, pa naj je kdorkoli naš zunanji prijatelj. Organizirano in načrtno delo tuje propagande terja nujnost načrtnega in organiziranega narodno-obramb-nega dela tudi od nas. Uničiti in onemogočiti moramo vse, ki zavestno in načrtno rujejo proti našemu narodnemu obstoju. Pri tem morajo sodelovati vse naše kulturne, gospodarske in socialne ustanove in v prvi vrsti vsi državni či-nitelji. Vprašanje, ki ga moramo rešiti, je, kakšno mora biti to delo, da bo rodilo uspeh in kakšne organizirane oblike naj dobi. VSESTRANSKA VZGOJA JE NAJBOLJŠA OBRAMBA. Osnovna nujnost je vsestranska v z g o-j a najširših ljudskih množic. Tudi najširše plasti našega preprostega ljudstva moramo seznaniti s političnimi, gospodarskimi in socialnimi problemi naše sedanjosti, dostopno jim moramo narediti bogastvo naše kulture. Zato bi morale skrbeti vse naše knjižne družbe na čelu s Slovensko Matico, ki bi ji morale današnje zahteve dati zopet mladostnega pogona iz časov ustanovitve in njen delokrog še močno razširiti. Izdajamo drage, luksuzno opremljene knjige, dostopne redkim izbrancem. Ne pomislimo pa, da bi se s primerno organizacijo in široko kulturno propagando lahko izdajala kvalitetna in od vseh nazornih skupin sprejemljiva dela v cenenih ljudskih izdajah! Prav tako bi morali izdajati brošurice o naših narodnih, gospodarskih, socialnih, higienskih itd. problemih po 1 ali 2 din, ki bi jo lahko kupil tudi preprosti kmet. Naši javni in kulturni delavci bi morali dobiti možnost predavanj in tudi voljo do tega, za najširše kroge. Primorska, Koroška, Prekmurje in Slovenske gorice so problemi, ki jih ne poznajo prav niti naši izobraženci, poznati bi jih pa moral tudi preprosti človek. Slovenski kulturni propagandi bi morali služiti načrtno obe gledališči, radijska postaja v Ljubljani z nujno relejno postajo v Mariboru, osrednji pevski zbori, ki bi s svojimi gostovanji po deželi dajali pobude podeželskim zborom. Ljubljansko in mariborsko gledališče bi morali s primerno dotacijo in z ustrezajočim repertoarjem redno gostovati ne samo v Celju in Ptuju, temveč tudi v Novem mestu, na Jesenicah, Murski Soboti itd. Slovencem je nujno potreben ljudski teater, ki bi dajal pobude vsem podeželskim odrom in ki bi gradil na tradiciji ljudske igre ter imel narodno vzgojen repertoar. Važno delo bi opravljali tudi recitacijski večeri naših književnikov, ki so ponekod pokazali mnogo uspehov. Tudi ljubljanski velesejem in »mariborski teden« bi morala poleg gospodarske in socialne propagande biti v službi naše kulturne propagande. V tem okviru bi se morale vršiti razstave, ki bi prikazovale gospodarske, socialne in kulturne razmere posebno ogroženih predelov, posredovale izdelke iz teh krajev itd. Slovenski kinematografi imajo danes številno publiko. Skrbeti moramo, da bodo imeli primeren repertoar in da odstranimo iz njih vse protislovensko in protislovansko. Pri narodno-obrambnem delu je mnogo storilo učiteljstvo in slov. akad. mladina. Omogočiti moramo, da bo to delo še uspešnejše. ENOTEN VSENARODEN DELOVNI PROGRAM. Da bo pa slovenska narodna obramba res načrtna, vsestranska in uspešna, si moramo ustvariti skupen vsenarodni delovni organ, ki bo nadziral in koordinira! delo vseh slov. prosvet. nacionalnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih organizacij in ustanov ter dajal novih pobud v smislu potreb naše narodne obrambe. Narodno-obrambno delo pa bo uspešno samo tedaj, če bo združeno s prizadevanjem za gospodarsko in socialno izboljšanje. Preprosti človek mora začutiti, da brez narodne svobode tudi socialnega izboljšanja ne more biti. Pri narodnoobrambnem delu morajo sodelovati tudi različne stanovske in podobne organizacije kot delavski sindikati in kmetske gospod. organizacije. Vsenarodni narodnoobrambni delovni organ mora izdelati širok program narodne propagande, ki bo obsegal vse naše javno udejstvovanje in vpregel vse narodne sile. Le s sistematičnim delom bomo dosegli intenzivno gospodarsko in kulturno osamosvojitev. Le vsestranska in načrtna narodna vzgoja, zvezana z delom na socialnem izboljšanju, bo iz naših preprostih ljudi naredila trdno, zavestno, svojih pravic in dolžnosti do narodov se zavedajočo skupnost. To je tudi najboljša in edino uspešna vzgoja državne zavesti. —ič. Zanimivosti Priča živlienia ored sto miHioni let TITANOSAURUS — STVOR KAKOR POTUJOČA ŽIVA GORA. — Paleontologi Smithsonian instituta v Washingtonu sestavljajo okostje velikanskega pravega zmaja Titanozavra, edine-za zastopnika svoje vrste, ki so ga odkrili na ameriški celini. Pri pogledu na velikanske okamenele kosti, ki jih skrbno izse-kavajo iz prastarega skalovja, si je mogoče s trohico fantazije predstaviti, kakšen je bil največji stvor, ki ga je kdaj nosila zemlja. Velikanski zmaj je meril 36 metrov. Od tega odpade približno 15 metrov samo na rep. Visok je bil nad 15 metrov, tehtal pa je okoli 20 ton, dvesto metrskih centov. Bil je torej resnična živa gora. Ostanke edinega ameriškega Titanozavra je odkril lani dr. Charles W. Gil-more v Utahu. Najdba je bila za znanstveni svet do neke mere senzacionalna, kajti kamen, v katerem so se ohranili ostanki tega predstavitelja orjaških živali v pračasu zemeljske oble, spada k slojem, ki so nekaj milijonov let mlajši kakor oni iz časov, ko so po splošnem nazoru raziskovalcev poginili različni zavri. Razen tega je ameriški Titanosaurus močno podoben zastopnikom svoje vrste, katerih ostanke so našli v Indiji, na Madagaskarju, v Franciji in v Južni Ameriki. Medtem ko so se drugi predpotopni zmaji po nekaterih znakih sodeč, med seboj precej razlikovali, v kolikor so živeli po različ- nih delih zemlje, so bili Titanozavri po vsem svetu enaki, v kolikor je doslej znano. To dejstvo, kakor tudi njihovo razširjenje po zemlji, je mogoče delno pojasniti samo s tem, da je bila v kredni dobi razvrstitev zemeljskih celin ter oceanov drugačna kakor danes, da so obstajali celinski mostovi, ki so pri poznejših geoloških prevratih izginili. Orjaška živa bitja sko-ro brez možgan so bila tedaj gospodarji sveta kakor nobena poznejša vrsta stvarstva. In vendar so izumrli, ko je minila njihova doba, in danes je nemogoče reči, na čem. Nekateri učenjaki domnevajo, da' so izumrli zaradi geoloških prevratov, drugi zopet, da orjaške živali niso mogle prenesti spremembe podnebja na koncu kredne dobe in da so jih uničile velike puščave, ki so tedaj začele nastajati in s tem potujoče žive gore niso mogle na$ti dovolj hrane. BALZAC IN NJEGOVA PALICA Balzac je imel palico s srebrnim držalom. Od časa do časa, kadar je bil v denarnih stiskah, je odnesel to palico v zastavljalnico. — Nekega dne je šel Balzac v gledališče in vzel s seboj svojo palico. »Prosim dvajset sujev«, mu pravi garderoberka in vzame palico. »Kaj? Dvajset sujev? Ali ste znoreli? Doslej sem vedno dobival po šest frankov!« so zagnali kot v en glas: »Izvrstno je, gospod Grozd! Sijajno namizno vino!« Drugi je hotel celo vedeti, da je rizling, in sicer haloški rizling, nekdo pa se je nagibal prepričanju, da bo beli burgundec, ki ga sicer še ni pil, a po opisu bi mu naj bil najbolj podoben. Nazadnje smo se zedinili, da bi ga bilo treba poskusiti vsaj še četrtinko kozarca, a te misli si ni upal nihče izreči, ker se nam je zdelo, da mora biti gostitelj sila skop, da nam ni nalil kozarcev do roba. Končno nas je rešil naj hujšega sam gostitelj . »Gospodje, ne eno in ne drugo,« je razsodil, »to je bila pristna pijača iz haloških tepk!« Poparjeni smo obstali s svojimi praznimi kozarci v rokah. Torej, ne vino, marveč navaden hruškovec! In nekateri med nami so se včasi celo ustili, da so vinski j strokovnjaki! Medtem nam je gostitelj že nalil kozarce s tekočino, ki jo je potegnil iz drugega soda, tudi zdaj ne več kakor četrtino. »No, in kaj pravite k temu, gospodje?« nas je bičal vinogradnik z očitnim vesel-1 jem. Zdaj si ni upal nihče z besedo na dan. Nekaterim se je zdela pijača boljša kot prva, drugim pa spet slabša. Nazadnje se je le ojunačil nekdo: j »Ni slab jabolčnik, a hruškovec je bil! boljši!« Zdaj je gostitelj skoraj bruhnil v semh.1 »Ne, gospodje, to je vino, pravo haloško vino, v katerem so zmešane razne žlahtne sorte!« Zdaj ni preostajalo nič drugega, kakor molčati in piti. Ko je potegnil iz tretjega soda, pa nas je rešil negotovosti: »Tudi to je vino, v vseh teh sodih sploh ni drugega kakor vino!« No, vsaj te velike skrbi je bil vsak rešen! Da bi nam pa olajšal skrb in orientacijo, nam je vselej povedal, katerega pijemo. »Zdaj smo v Spodnjih Halozah!« nam je razlagal pri desetem ali enajstem sodu, »muškatni silvanec pijemo. Letos ga je bilo sicer malo, a je zaradi tega boljši!« Z vsakim kozarcem smo postajali večji strokovnjaki. Kakor nam je gostitelj opisal vino, tako smo okušali, posebno njegovo moč. Sodi so se nam zdeli bolj o-krogli kakor prej in so nas ljubeznivo vabili. V kleti je postalo glasno in živahno. Vsakdo je hotel dati duška svoji dobri volji. Ko smo bili pri dvajsetem ali tridesetem sodu, se nismo več pritoževali, tudi nismo ločili več posameznih vrst, vino je bilo podobno vinu, kvečjemu, da je bilo vsako nadaljnje močnejše. Smehljali smo se svoji začetni zablodi, še bolj se nam je smejal gospodar. Da bi nam dal oddiha, nam je pripovedoval zgodbe, kako so se ga pri njem navlekli razni imenitni ljudje. Seveda smo mi bili prepričani, da se bomo bolj junaško odrezali kakor tisti zgodovinarji, arheologi in drugi velmožje, ki so jih morali odpeljati kot snopje domov. Tako smo prispeli do poslednjega soda. »To je moj najboljši,« nam je razlagal vinogradnik glasno, vendar ga je večina slišala le še kot skozi meglo. »Ima pa posebno zgodovino. Je namreč prvi in drugi obenem. Lansko leto je bil namreč ira vinski razstavi! Nekaj dni prej pa sem ga prodal dva polovnjaka svojemu stalnemu odjemalcu, ki ga je potem tudi razstavil. Razume se, da se vino v nekaj dneh ni spremenilo in je bilo oboje popolnoma e-nako. Vendar je komisija vinskih strokovnjakov spoznala njegovo — to se pravi1 tudi moje — kot najboljše na razstavi m mu dodelilo prvo nagrado, a meni, ki sem imel istega, pa drugo. Zato, gospodje, vas ni treba biti sram svoje zmote, kajti še strokovnjaki se često zmotijo. Tako lahko dobite to isto vino pod drugačnim imenom označeno kot s prvo nagrado, lahko pa ga dobite v prav isti gostilni tudi s temle imenom in označenega z drugo nagrado, to drugo je seveda iudi cenejše! Vidite, to so strokovnjaki!« »Pa iih niste razkrinkali?« ga vprašam, hoteč, da v vsaki stvari zmaga pravica. »čemu neki?« se je nasmehnil. »Glavno sem vendar dosegel: moje vino je zmagalo. To dobro vem jaz, ve pa prav tako dobro moj dober odjemalec! Kaj hočem še več! Jaz rabim predvsem kupca, on pa vino, ki slovi!« Mal' položi dar domu na oltar Profesor dr. Leopold Berger je poljubil ženo, kakor je napravil to vsako jutro. Nato je zaklicala mati: »Eli, atku se mudi!« »Geranije zalivam, mama!« se je oglasila hčerka i pritekla v predsobo. Proiesor se je nasmehnil — vsaj obrazne poteze so se razpotegnile v nasmeh; kajti oči se za debelimi očali, ki so bile povrh tega zasenčene z motnim steklom* mso prav nič videle. Dvignil je Eli ter jo poljubil na obe lici in na čelo. Nato je vzel aktovko in želel srečno. Na pragu mu je noga za trenutek zastala, ko da bi se hotel ustaviti in še kaj povedati, pa si je nazadnje premislil. Odšel je, ne da bi še enkrat pogledal nazaj. Vrata so se gluho zaprla za njim. Eli je odhitela k svojim geranijam, žena pa je stopila v možev kabinet. Po izbi z enim oknom je bilo vse v čudovitem neredu; koščki papirjev so bili razstlani po pisalni mizi, po stolih in po divanu, l^ormule in opazke: same črke in same številke. »Ves je v delu,« je pomislila žena in mu oprostila, da je bil vso jutro in ob slovesu tako hladen, odsoten in profesorski, kakor se je včasih izrazila. Proti jutru — vso noč je bedel — je prišel k njeni postelji in se je nalahno dotaknil. Predramil jo je.. Opazovala ga je, kako krčevito si Je mel roke ter ponovno in ponovno ustajal z njene postelje in napravil tistih svojih nekaj korakov po spal nici. Opomniti ga je morala, da Eli spi. On pa ji je govoril, naj le Eli spi, saj bo zdaj vsečboljše. kmalu bo boljše. Še sama je zasanjala za njim. Odkritje, na katerem je visel leta in leta,'se'mu je torej posrečilo. Nobenega dvoma ni več, Samo Kratek poskus se v laboratoriju. Vse te bede in malih razmer, v katerih živijo, bo konec. Veliko stvar je odkril. Država mu bo dala za njo milijone. Verjela mu je, ker mu je morala verjeti. Ta njegova velika stvar mora ostati tajnost, to pa zaradi državnih interesov. Ne bo več dol_go čas, ko bodo ti njegovi raztreseni papirji med redkimi in tajnimi listinami Vehke države, ki bo postala prav zaradi njih ena največjih sil na svetu. Malo še pa bodo z Eli v gorah. V Švici. Vozili se bodo po tistih jezerih, hodili po smrekovih gozdovih in poslušali šumenje slapov. Eli bo morala dobiti geranije, cele n j e tl e geranij, da jih bo zalivala. Njihovo življenje bo en sam praznik. Živeli bodo zase; kajti nihče ne bo nikoli zvedel, da je bil ta sušičast in malo dolginast profesor dr. Leopold Berger tisti človek, ki je odkril veliko stvar, ki je prav za prav napravila Veliko državo eno največjih sil na svetu. Profesor dr. Leopold Berger je stal tacaš skoraj negibno v svojem laboratoriju in opazoval. Pod velikim ste-kemm poveznikom je tekal napol obrit morski prašiček. Zrak pod povez-nikom je bij povsem čist in svež, kakor kjer koH izven mesta v prosti naravi. Tu tli prašiček je imel normalno temperaturo in bil zdrav. Profesor je iztegnil roko m odpr pipo na cevi, ki je vodila pod poveznik. Nevajene oči ne bi ničesar pazile, profesorjeve oči pa so skozi debela stekla videle, kako je začela sedati nrl*UI0ST na neobriti del morskega prašička. Ta prozorna rosa, to je bilo skraja vse. Profesor je zaprl pipo. benem se je razširil po laboratoriju vsiJjiv vonj po geranijah. Profesor je se-ge po maski ki je visela za njim in si jo nataknil. Za kratek Čas se je sprehodil po laboratoriju in preiskal ozračje Ni bilo sile prav lahko bi delal brez maske Na obriti kozi morskega prašička pa so se pojavile skraja povsem nedolžno iueckaste lise, ko da bi prašičkova koža IVAN POTRČ 'zardevala. Čas poslej zanj ni več eksistiral. Vse se je razvijalo tako, kakor je predvideval in že na stotine krat zapisal po zapiskih, »Rdeče lise ... otekline ... mehurji...« je govoril natihoma sam zase. Z jekleno šibo, ki je bila potisnjena skozi gumijast zamašek v poveznik se je dotakni! mehurčka na prašičkovi koži. Zivalica je divje zacvilila. »Otekline so boleče ...« je dejal profesor in zapisal. Prašiček se je obrisal s kosmato taco po očeh. Profesor je vedel, da si je hotel obrisati roso z oči, ki ga je začela žgati; vedel je pa tudi, da bo prašiček oslepel. Tudi to je zapisal. Živalica je začela glodati s smrčkom ob steklo in nekaj za tem dušeče kihati. »Opekline v nosu... v sapniku se tvorijo membrane ... pljučni ot&k...« Prašiček se je še enkrat vzpel po steklu, se nato zaril v rob oboda, kakor da bi hotel priti do svežega zraka, še nekajkrat dušeče dihnil, se prevrgel in vztrepetal. »Konec,« je dejal na kratko profesor in zapisal. Zdaj je odprl drugo cev in uničil plin pod poveznikom. Odstranil je poveznik, si nataknil rokavice in začel razrezovati prašička. Da, prav vse je bilo, kakor je predvideval. Po opravljenem delu je postal in se zavedel. Eksperiment je uspel. Profesor je izpustil iz se napo! zavriskan glas, k je izražal v samotnem laboratoriju glas neizrečenega veselja. Milijoni so bili toliko kakor gotovi. Doma sta ga čakali žena in mala Eli... čakalo jih je vse: Švica, hribi in življenje, ki bo poslej zanje en sam praznik V takem napol blaznem stvariteljskem veselju, je vzel drobno epruveto, jo nastavil k cevki in spustil plin v njo. Hermetično jo je zaprl in jo podržal proti oknu. Najmanjše sence ni bilo opaziti v njej. In vendar je pomenila ta prozor nost zanj milijone. Doma je ženi in hčerki z razsmejajiim obrazom ^pokazal prozorno epruveto — milijone. Žena je opazila, da se zdaj sme jijo na njem tudi oči. Odpeljal jo je v sobo in ji govoril, ne o odkritju — tega se je ogibal kakor vedno, — ampak o njihovem bodočem življenju. To so bile velike reči. Potem se je žena zravnala in vprašala: »čutiš, kako dišijo Eline geranije?« Profesor je dihnil vase, se iztrgal iz ženinega naročja in planil iz sobe. V kuhinji je ležala Eli na tleh; nekajkrat je še dušeče zahropla, nato pa je obležala negibna. Ob njej so ležali drobci razbite epruvete. Žena je dvignila Eli, jo začela potre-sati in poljubljati po rosnih laseh. Za tre-nutje se je divje in vprašujoče zazrla v moža. Na koščku epruvete je bila prilepljena etiketa z napisom: »Rosa smrti«. Nadčloveško je zatulila. V tem hipu je doumela njegovo strašno odkritje. »Saj,« je dejal profesor dr. Leopold Berger in hotel povedati, da se za take izume edino zaslužijo milijoni v Veliki državi, a ji ni povedal. Ta trenutek se je čutil krivega pred ženo in — milijoni A samo trenutek, potlej se je prebudil v njem stvariteljski genij. Zrl je na ženo, ki je ležala na tleh in začel ponavljati kakor v laboratoriju: »Otekline v nosu... mehurji v sapniku.,.. dušeče hropenje... konec.« Obenem je potegnil masko iz aktovke in si jo nadel. On mora ostati. Za Veliko državo 1 »Rosa smrti«, kakor je imenoval odkriti strupeni plin, bo orožje, s katerim bo Velika država zavojevala svet MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par: najmanjša pristojbina za oglase ie din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Najmanj znesek za te oglase ie din 10.—. Debelo tiskane besede sc računajo dvojno. Oglasni davek \ enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. Za vs pismene odgovore glede malih oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din. ~ Razno JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane. politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah, Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48 JOS. T1CHV IN DRUG Konces eiektrotehnnično po djetje. Maribor. Slovenska uL 16, tel. 27—5o izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vi[ gospodarskih objektov. zaloga motorjev, lestencev svetilk, elektroin* stalacijskega blaga po kon uirečnih cenah 2500 DIN potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova 91 Ullnkonltl propagandni listi I Moderni prospekti! VprašaHe brez-obvezno 2148 Aleksandrova 12 BUČNO OL.IE novo. iz letošnjega pridelka, nudi Oljarna. Taborska ul. 2051 KLOBUKE! bportne in promenadne v veliki izbiri, kakor tudi športne čepice po brezkonkurenčnili cenah dobite pri Babošek Vladko. Maribor, Vetrinjska št. 5. Popravila pod garancijo sprejemam za 10—25 din. 2085 IZREDNA PRILIKA! Vsled spremenjenih družinskih prilik se odda zelo ugodno popolnoma nov. še nerabljen ročni pletilni stroj. Pojasnila daje Zlata Kovačič, Praprotnikova 23. 2088 PREP11R0, Telefon 25-34 ^acflo n oktobra. Ljubljana: 8 Radijski Šramel, 10.30 Pevski in orkestralni koncert »Grafike«, 12 Kar želite to dobite, 13.20 Opoldanski koncert, 17 metijska ura, 19.50 Koncert, 21,30 Lah-h nog naokrog, 22.15 Narodne pesmi s harmoniko. Ponedeljek, 24. oktobra. Ljubljana: Instrumentalni solistični koucert, 1320 Opoldanski koncert radijskega orkestra, 18.20 Koroške narodne, 20 Jubilejni simfonični koncert za 10 letnico ljubljanskega radia, 21.30 Samospevi in zbori, 22.15 Koncert na wurliški'h orgijah. »O slast!« poje neka ptička v našem srcu. »O veselje« odgovarja drugi ptič. Medtem pa sedi Življenje kakor velikanska prežeča mačka, posluša petje in čaka. (B. ShawJ IZ LASTNE PLETARNE »Mako« perilo najhigieničnej-šP za otroke dame in gospode izdeluje po meri tekom 6 ur, tudi v veliki izbiri. »Luna«, samo Glavni trg 24. 1323 POSTELJNO PERJE v veliki izbiri od Din 8.— naprej v vsaki kvaliteti in ceni, kemično čiščeno. ravnokar dospelo pri »Luna«, Maribor. samo Glavni trg 24. 1179 RADIO-APARATI svetovnih znamk: Loewe, Minerva. Saba, Graetzor po najugodnejših pogojih pri Klein-dienst & Posch. Maribor — Aleksandrova cesta 44. 1474 dst£%r *16 GOSTILNA »SLAVEC« pri »Švicariji«, nad Tremi ribniki, najlepši izlet, dobra kuhinja, najboljša postrežba, dobra avto-cesta, 30 min. pešpot. osvetljena, topla jedila na telefon, naročilo, tel. 2098. Najtopleje se priirtača najemnica Laura Stbihscheg. 2095 SPREJEMAM ABONENTE na dobro tečno hrano, kosil0 7 din. večerja 5 diu. Se pri' poroča restavracija ■ »Narodni dom«.__________________ 2166 POHIŠTVO in druga hišna oprema iz zapuščine rodbine notarja dr. Firbasa se proda od 9.-—1* ure v Maistrovi ul. 5. 21*" ZNIŽANA CENA! Govedina samo 6—8 din v Studencih, mesarija Maks Šerbec. 2110 POSTELJNE ODEJE. posteljno perilo, pernice, Z'glavnike, madrace, koce, posteljno perje, puh. i lile, ti najcenejše v specialni trgovini A. ŠTUHEC. — Stolna ulica 5.______________________1147 SLIKE za legitimacijo in Dotno liste najbolje, najceneje in najhitreje: kje? Foto Kieser, Vetrinjska ul. 30, nasproti Grajskega kina. 1899 VEDNO V ZALOGI! Prvovrstni premog, trdi in mehki, stavbeni, rezan les, poljčanski pesek, apno in cement. Po najnižjih dnevni n ce nali. C. Kraser. Studenci. 2035 KONCERT! Vsako soboto in nedeljo prvovrstna ciganska godba. — Sladki vinski mošt, Ljutomerčan — izborna kuhinja. Abonenti se sprejemajo — pristni dalmatinec. Restavracija »Ljutomer«, Rotovški trg, Štibler.________________ 2115 PRISTNO NOVO MUŠKAT VINO se priporoča. Gostilna Mo-scha, Stolna ul. 8. 2131 VINSKO TRGATEV priredi v nedeljo, dne 23. t. m„ v gostilni Felič, Tezno (pri kolodvoru) Prvo kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru. Začetek ob 15. uri._________________2142 SALONSKA GARNITURA-zelo dobro ohranjena, obstoječa iz 1 okrogle mizice, klopi in dveh foteljev se proda. Ogleda se lahko vsak dan od 13. do 14. ure v Prešernovi ul. 34/1. 2155 DAMSKE TORBICE denarnice, novi vzorci, velika izbira, pri Šterbal, Meljska 2. Trg svobode ~FRIZER NA OTOKU . je na Glavnem trgu (Pre-S prometna pisarna) o tvor« damski in moški frizerski salon. Se priporoča cenj. damam in gospodom D. DrlJ®' vid.___________________2176 GOSTILNA PRI CELJANU Frankopanova 39. Danes zvečer pojedina doffl3' čih krvavic, pečenic in ocvrtih pišk. Sveže pivo: vrče* 4 din. novi sladki mošt 8 dj^ in staro ljutomersko vino. " Priporoča se M. Karbeutz.^ Stanovanje _ ŠTIRISOBNO STANOVANJE v III. nadstropju Scherbatitf ovega dvora se odda ta“. v najem. Vprašati pri Maj borskem kreditnem zavwi Maribor. Grajski trg 5. STANOVANJE oddam. Soba. mala soba. hinja z vrtom. Studenci, Kr Ija Petra 10. 2081 Oddam veliko ali malo opren' ljeno, sončno SOBO a Strossmajerjeva ul. 28-H* ta 9. 2Z. VINSKA TRGATEV Gasilske čete Zrkovci. V nedeljo, 23. okt., ob 15. uri v gostilni Sagadin (prej Sel). Cisti dobiček je namenjen za gasilske in sanitetne potrebščine. Vsi prijatelji dobrodelne ustanove vljudno vabljeni. Odbor. 2159 PREPRIČAJTE SE SAMI, da prijetno je med nami. Najboljše vino bi pili, če v »Prešernovo klet« bi hodili. 2165 KADAR SI ZAŽELITE pristne in dobre kapljice, tedaj obiščite restavracijo A. Senica. Tu dobite ne le izbrana vina, toči se tudi prvovrstni sladki vinski mošt: Portugalec in rizling. Prepričajte se sami o kakovosti gostilne in tudi kuhinje. 2168 TRISOBNO STANOVANJE s kopanico in sobo za sju kinjo, čisto in sončno. °“«nj decembra, išče višii banC uradnik. Ponudbe na uP^,a * pod »Št. 400^ jS? ENOSOBNO STANOVANJE se odda. Koseskega ul. 1^ vprašati gospa Hochtl._--j^—■ DVA GOSPODA . se sprejmeta na stanova in hrano. Mlinska_2l/T;____*i— STANOVANJE IŠČEM. .. sobo in kuhinjo, za takoj s 1. decembrom. Grem za hišnika, razumem ceiv M' anJsa no kurjenje in vsa n*1 popravila v hiši. Zena ie v jena vsemu ženskemu del„n(i hiši. Ponudbe na ^PravoJ,70 »Hišnik«. SOSTANOVALCA Vrbanova 4. vrata 1* - Sprejmem na HRANO in STANOVANJ® pošteno gospodično ah 0 kinjo takoj. Bevc, Ruška j sta 4. SOBO t/0, oddani boljši gospodični* roška 10-1, Šober. Sporočamo tužno vest, da je preminul v 62. letu starosti gosp. Ignacij Založnik obrtno-zadružni nadzornik, pomožni tajnik banske uprave, tajnik Gospodarskega predstojništva v Mariboru, tajnik Zavoda za pospeševanje obrti v Mariboru, častni član številnih obrtniških društev itd. Od zaslužnega pokojnika se poslovimo v ponedeljek ob % na 4. uro popoldne v mrtvašnici na Pobrežju, nakar ga popeljemo v graški krematorij, kjer bodo njegovi zernski ostanki upepeljeni. Maribor, 22. oktobra 1938. Zavod za pospeševanje obrti zbornice TOI v Ljubljani, poslovalnica v Mariboru ter Gospodarsko predstojni-štvo v Mariboru. HfUnflR VODILNO TISKARSKO PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO. DOBRO IN PO NIZKIH CENAH TELEFON 25-67. 25-63, 25-69 MARIBOR KOPALIŠKA ULICA 6 ^Pokojenka odda leno oprem-yeao separirano s i, S0B0 '<°Palnico blizu kolodvora list u 45 do 58 • Naslov pod »Stalno«. 2127 ^ddam opremljeno z SOBO ;,.?vetna posteljama. Vojašni-s^Jrg 211._______________2129 SOLIDNA GOSPODIČNA ,... fPrejme na stanovanje kot Snovalka. Židovska 12/1. *----------- 2132____________ z rii SOBO g QVeina posteljama oddam. ravi lov DUS,iti v liiTr---——. 3144 °^am ■ nov. 1938 v Melj-liko ls °tam oddam ve- novamsito sobo. 2152 bol^ HENA S0BA Sa(1’ostomKa žeIezničana ori Penzionistinji se >^?etnavska 18/11 2162 ^dam -------------------- PISARNIŠKEGA VOD.IO, prvovrstno moč, zmožnega samostojne korespondence in vseli pisarniških del v industrijskem podjetju iščemo. Ponudbe z. natančnim osebnim opisom in navedbo dosedanjih služb in referenc poslati pod »Stalna, dobra služba« na upravo lista. 2099 PENZIONISTI, agilni, zgovorni in zanesljivi, ki so imeli veliko opravka z ljudmi, lahko dobe lepo dnevno postransko zaposlitev z obiskovanjem strank. Ponudbe pod šifro »Dober zaslužek« na upravo »Večer-nika«.___________________2072 Iščem pridno, pošteno in mlado DEKLE ki je vajeno gospodinjstva in šivanja. Prednost imajo velike in čedne postave. Volker. Ve frinjska 5, Maribor. 2105 UČENCA(-KO) za trgovino z meš. blagom sprejmem. Pogoj s srednji šoli. Vprašati Maribor, Pobreška 46. 2102 -•MII SOBO ^r^LLJVlelje. 2163 ~ mci.ii;. ^ j ŠTfcDlL NIKOM bfeije a cesta 8 ŠIVILJE za moško perilo sprejme takoj Konfekcija Derila L. Verdnik. Ruška c. 2. 2121 TRGOVSKI VAJENEC se sprejme v trgovini Merit ig. Ptujska 1. 2135 VAJENKA se sprejme. Špecerijska trgovina. Cvetlična 29. 2138 MIZARJI ZA POHIŠTVO IN STAVBE se takoj sprejmeio. Ponudbe pismeno pod »Dobra moč« na upravo lista. __________2145 MLAD ŠOFER. zmožen popravila in kavcije in ki bi pomagal Uidi v trgovini, se spreime. Ruše 21. 2179 2177 i SLUŽKINJA ZA VSE. ki zna samos‘ojno dobro kuha i. ie zelo čista in poštena z le nimi izpričevali se sprei me v dobro službo. Naslov v upravi »Večernika«. 2191 Radi odpotovanja takoj prodam MALI TOVORNI AVTO znamke »Opel«, nosilnost 750 kg, cena din 12.000. Informacije da F. Pečnik, špedicija v Ptuju. 2066 SPALNICO in kuhinjo ter razno drugo pohištvo proda skladiščnik, Meljska c. 29. 2091 LEPO PISALNO MIZO, zelo poceni prodam. Aleksandrova c. 12, na dvorišču 1. nadstr. 2122 4 DOBRE VIOLINE ugodno Prodam. — Gostilna »Framska kapljica«. Mlinska ul- 15, tudi moderni globoki otroški voziček. 2137 Poceni na prodai VISEČA IZLOŽBA Istotam se sprejemajo abonenti na domačo hrano. Naslov v upravi. 2154 PRODAM VLOGO »Okrajne posojilnice v Ormožu, ca 20.000 din. najboljšemu ponudniku. Dopise pod »Sigurnost«, poštno ležeče — Ljutomer. 2180 Prodani NOVO DRUŽINSKO HIŠO z velikim vrtom po nizki ceni. D. M. Brezje št. 94. 2187 PEC ZA KURJENJE Z ŽAGOVINO se proda. Trubarjeva 9. 2190 LEPO POSESTVO SE RAZKOSA ali proda celo iz proste roke dne 30. oktobra 1938 ob 14. uri. Medved, Dobrenje, Pesnita pri Mariboru. 2083 HIŠA enostanovanjska, se proda ali da v najem. Zg. Radvanje, Gozdna ul. 13. 2173 Sprejmem Kupim KUPIM HIŠO v Mariboru, solidno, z več lepimi stanovanji, čim bližje središča in s 5—8% donosom. Ponudbe pod »Resen kupec« na upravo lista. 2084 bohm skoro 200 let stara in preizkušena svetovna znamka Njegovi sedanji proizvodi VODA ZA USTA KREMA ZA ZOBE Krema za zobe v tunah; rožnata — nepenasta bela — penasta Novost št. 407 Izdatno nepeueže n areditvo m analen)« zob Umrl nam je naš nadvse ljubljeni soprog, očka, svak, stric* gospod Nace Zalofnlk obrtno-iailružni nadzornik, rez. pei. kapetan I. ki. danes 21. oktobra v 63 letu starosti, previden z vsemi tolažili sv. vere Poslovili se bomo od nepozabnega dragega v pondeljek 24. oktobra 1938 ob 15 45. uri na pokopališču na Pobrežju, od koder bo prepeljan na vpepel itev. Maribor Vitanje Gornji giad, 21. oktobra 1938. Žalujoči rodbini Založnik - dr. Mejak Kapital INVESTICIJO KAPITALA v rasna industrije, obrti, zgradba In rmtIUna posle HBI Izvede specialni biro Aleksandrova 12 Telefon 25-34 V našem ZEMLJIŠČE vzamem 5 let v najem. Ponudbe pod »Drevesnica« na upravo. 2118 lokal TRGOVSKI LOKAL s specerijsko opravo ali brez uje, oddam takoj. Stritarje-va ul. 5. 2024 Pouk „ ANGLEŠKI POUK Miss Oxley, Krekova 18, se vrne koncem oktobra. 1744 Zgublleno Zgubil se je KRIŽEC. s pravo perlo in dragocenim lila kamnom obložen (eme-tist), od Aleksandrove ceste 19 do Koroške ceste 34. — Najditelj naj ga odda proti lepi nagradi v salonu »Dragica«. Aleksandrova cesta. 2202 Dopisi MEHANIK, obrtnik, 39 let star. si želi dopisovati z mlado ženo, preproste narave, lepota postranska stvar, namen ženitev. Cenjene dopise na upravo lista pod »Popolnoma sam«. 2093 Znanla iell MLADENKA. trgovsko izobražena, želi po* znanstva z dobrosrčnim gospodom. Dopise na upravo pod »Osamljena«. 2164 odeje iz ovčie volne žlmnate madraee madrace z ovčio volno afrik madrace Preproge (tepihe) kokosove tekače otonjane kauče kupite najceneje pri izdelovalcu L Zdenka Maribor Ulica 10. oktobra S t*ePo opremljeno SOBICO * 1. novembrom oddam. Koškega ul. 35. 2087 SOBA IN KUHINJA ?dda mirni stranki. Po-£režje. Nasipna 27. 2094 lepa mebl. soba j .separ. vbodom se odda 1 **■ 2 osebam s 1. novembrom, lttt*i z dobro hrano. Gospodka 15._________________2124 SOBA IN KUHINJA oddata na mirno stranko * 15. novembrom. Sokolska Studenci. 2128 . SONČNA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda. Šteinberger. Maribor. Krčevina. Aleksandrova 7. 2160 SOBO. opremljeno, oddam za eno ali dve osebi. Slovenska 24 — pritličje. — Tudi z oskrbo. 2186 SOBA s ŠTEDILNIKOM s odda. Vprašati: Tržaška 1, buiet Šramel.___________2188 Oddam KABINET s prostim vhodom. Koseskega 41- 2189 Sprejme se SOSTANOVALKA. Koroška 67. 2204 Sobo išče Išče se VELIKA SOBA. prazna s sep. vhodom. Naslov v upravi. 2167 IŠČE SE SOBA za enega ali dva gospoda v bližini Kadetnici za 1. XI. Po nudbe na upravo pod »Soba« 2174 Služb o dobi IŠČEMO zanesljive osebe, tudi ženske, ki imajo večje poznanje v raznih stanovih, podjetne in odločne, za obisk po hišah in lokalih. Ponudbe Pod šifro »Lep zaslužek« na upravo »Večernika«.____________2071 FRIZERSKA VAJENKA_ se sprejme. Naslov v upravi. 2116 Sprejmem pridno, mlado DEKLE, ki zna kuhati. Vprašati Vetrinjska 13.____________2178 HLAPEC. pošten in delaven dobi službo pri Josipu in Mariji Nekrep, Smetanova 59, Maribor. — Plača 200 din. 2196 SLUŽKINJA. katera zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. se sprejme. Naslov v upravi lista. 2201 AKVIZITERJE za domačo zavarovalnico išče mo. Ugodna priložnost tudi za vpokojence. Ponudbe na upravo pod šifro: »Sigurna eksistenca«. 2203 Službo išie >wwKiirrwaEa3gr«BiBTnwiiiiiiii m i immu ZA TRGOVSKEGA SLUGO al|_ kaj sličnega gre fant. vojaščine prost, z lastnim kolesom. Naslov v upravi. 2089 Pošteno in pridno DEKLE išče službo čez zimo (do meseca maja), samostojno kuha in razume vsa hišna dela. Ponudbe na upravo pod »Samostojna«. 2120 Prodam Pira« n NOVO! Redno toda poceni in sodobno knjiženje vam izvrši samo HUBI, laMi biifi Aleksandrova 12 — Tel. 25-24 Ugodno prodam NOVO ENONADSTROPNO HIŠO z gostilno na prometnem kraju na Ptujski cesti. 15 min. od žel. postaje Tezno,. z letnim donosom 20.000 din. Poizve se pri Mešiček. Tržaška c. 5, Maribor. 2117 Prodam ugodno skoraj novo MOŠKO KOLO Betnavska c. 54. 2119 Prodani motorno kolo NSU, 250 ccni. Telefon 2469. 2143 Prodam lepo sončno PARCELO tik kolodvora v Hočah. Poizve se v Mlinski 10. na dvorišču. 2151 KONCERTNiT CITRE naprodaj. Počehova 18. Košaki. 2153 PISALNA MIZA, skoro nova, pol amerik. iz trdega, temnega lesa. 9 predalov na 1 ključ, se ugodno proda. Na ogled v Prešerno- vi ul. 34/I. Vsak dan od 13. do 14. ure. 2156 RADIO APARAT znamke Telefunken. krasen, velik, s posebnim zvočnikom, uporaben tudi za večje lokale, gostilne itd. se poceni proda. Ogleda se lahko v Prešernovi ul. 34/1 vsak dan od 13. do 14. ure. 2157 DVOSTANOVANJSKA HIŠA za 40.000 din naprodaj. Tezno, Cankarjeva 15, pri postaji. 2113 TOVARNIŠKO POSLOPJE 10 minut od Glavnega trga prodam. Ponudbe na upravo pod »Maribor 13«. 2175 MARIBORSKA TISKARNA d. d. STAVBIŠČE pri glavni cesti v Sudencih. 3000 kv. metrov po 10 din — parcelirano po 14 din. — Vprašati: Stritarjeva 30 — Studenci. 2185 NOVA HIŠA na TEZNEM za 12.000 din na prodaj. — Vprašati: Maribor. Tržaška cesta 18. Robinšak. 2193 Radi selive prodam ENODRUŽINSKO HIŠO. Zraven avtobusne postaje — gostilna Pulko. Viktor Parmo va ulica 21, Tezno. Maribor. 2194 POHIŠTVO za vsak okus izdelujem po naročilu. Prodam fino ohranjeno OREHOVO SPALNICO. »EFKA«, Frančiškanska 12. 2195 Posest NOVOZGRADBA, 3 sobe, kuhinja, vrt. v mestu 22.000 in majhni obroki. Lepa novogradba. 5 stanovanj, vrt, 120.000. Lepo posestvo, 8 oralov, hiša, 4 sobe, kuhinja, 60.000. Gostilna s prekajevalnico. 2 orala zemlje, din 85.000. Posredovalnica »Ra-pid«, Maribor, Gosposka 28. 2161 Cenena in aroma-lična turška kava „Kajmaklija“: Doza > ZA DIN 220.000.— PRODAM lepo preurejeno 4 stanovanjsko hišo, 3 minute od Glavnega trga, letni donos din 21.360. V hiši 4 kuhinje. 6 sob. pritikline, lepi vrt in stavbišče. Ponudbe na upravo lista pod »150.000 gotovine«. 2161 din 10- fino zmlete mešanice Dobi se pri Ivanu Lahu špecerija, koloniale 1928 Maribor, Glavni trg Stran 12. Ivan Hatkuht NALIVNA PERESA Telefon 26-42 Svetovne dogodke zasledujte s blazine tekati miljeji nami j prti gobelin, delim v barvah novo dospelo pri Značilnosti aparatov so: krasen, naraven zvok, pooolno izenačenje fedinga, sigurni sprejem kratkovalovnih postaj, kino-skala in magično oko, arhitektonsko dovršena vnanja oprema, izvrstna reprodukcija gramofonskih plošč, možnost priklopitve drugih zvočnikov. MttdfoflUufflGt I W W Glavni trg 1 - Telefon Int. 26-48 Radiotrgovina in radiolaboiatorij. Zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatur in njih sestavnih delov. Prodaja na obroke. Zamenjava zastarelih aparatov. 2097 Lepe, čiste, na novo preurejene, moderne tujske sobe v prenovljenem hotelu M.th&lm, haitsko (pri kolodvoru) Cene od din 15’- do 20- z eno posteljo 2125 in din 30'- do 40'- z dvema posteljama Mal’ položi dar domu na oltarl MARIBOR Gosposka ulica Prvi in največji mariborski klavirski salon M. Bauerie Maribor, Gosposka 56 priredi oktobrski teden Vsi v oktobru najeti klavirji pridejo v last najemnika, že doseže najemnina višino cene. Pri nakupn lOO/o popusta. Umetno mizarstvo vu Paitz Maiitor. TaMa Dl M Realitetni biro TRIGLAV Aleksandrova 12 - Tel. 25-34 Travnik 11 oralov, pri mestu, din 160.000. Dvost.. novanfska hiia v pritličju lokal, prometna točka din 210.000. Novogradnja dve stanovanji, 400 m’ vrta, din 85.000. Posestvo 9 oralov, njive, sadonosnik, travnik, din 52.000. Novozidana hiia šest stanovanj, promet, kraj din 72.000 Krasni tokali, primerni za velezalogo in industrijo na razpolago sredi mesta. V nakup stanovanjske hiše v mestu se vloži takoj din 200 do 400.000. Pojasnila po prednjih in številnih drugih objektih brezplačno! za Štajersko, ki potuie s svonm avtom, išče tovarna mila. Obširne ponudbe nat stavijo le agilni, pri grosistih in aetajlistih v mestu in na deželi dobro uvedeni ootmki pod šifro „Milo“ na upravo lista. Sedal najceneiša ženskih in moških oblek, kostumov, plaščev i. t. d Langusova ulica 5 2092 (vogal Vojašniški trg) Fianeli za perilo v čednih vzorcih pri Mii Maribor, Gosposka ul. ^ ŠIRITE »VEČERNIK«! Naše novo volneno in svileno" „ __; ' je zopet nekaj posebnega v okusu iu kvaliteti Oglejte si našo zalogo, ker je to v Vašem lastnem interesu Tekstllana Biideield! Maribor 'tA Gosposka IX 1 3223>38j Dražbeni okMc Une 6. decembra 1938 ob 11. uri bo pri podp anem ouiscl1 v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjig-a: RAZVANJE vi. št. 589, 590 Cenilna vrednost: din 44.325’— Najmanjši ponudek: din 29.550’— Vadij znaša: din 4.433'— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil »a uradni deski sodišča. Okrajno sodišie v Mariboru, odd. IX« dne 4. oktobra 1938. 2100 2273/38-7 Hapeofae sufMLo I w w•▼ir w poceni v železnini Andrašič - MARIBOR I Dražestno blago za iMi Kilt Novi vzorci dospeli pri Tenslllaiil SOdeteldi Maribor, Gosposka ul. 14 IX. I. Dražbeni oklic Dne 28. novembra 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišclJ v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: LIMBUŠ vi. št. a) 15, b) 135, c) ^ Cenilna vrednost: ad a) din 17.763'— ad b) din 32.013'— ad c) din 28.071*— Vrednost pritiklin: din 870’— kakor je navedena v cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek: ad a) din 11.842’— ad b) din 21.942’— ad c) din 18.714‘— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodiš ® najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteij ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uraci deski sodišča. Okraino sodišče v Mariboru« odd- dne 21. septembra 1938. Centrala: MARIBOR Gosposke - llovensfic ulite RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR jjj/bogjgis« nmloitm rlamarta^Jfar^JaimilMa vlog* prj^tej_Juanllnltl Dravska banovina a celim svojim premoženjem m * vso svojo davfato moijo — - Hranilni ta I m v r i u / e vsa v denarno stroko spadaloia posla tol no Im k u i a n t n o Sprejema Podružnica: CELJE KOSSlU! — ------------------------------------ - -- - . . — — ... ... - -- -- — - . j4, ur1* Izda ju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ° > linrave II.T! .... ............!______________ 1 -II_____1» .11 J A t n ,, ^ I ___ II.. II , .V. . >• «L___V______I|XI „1 f. ..roHniŠtVa U> U" Velja na mesec prejeman v upravi ali po gožti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava; Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409. NAJBOLJŠA Potnika