Poiinina plačana v rol »vini
ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Lena
2 »fin
DRUŽINSKI TEDNIK
	Uto IX.	Ljubi	|anav 25. februarja 1	957 S<ev. 8.	Danes: Napoved našega novega romana Gl. str. i
Ne govori o svoji sreči ljudem, ki so manj srečni od tebe. Pitagora	»DRUŽINSKI TEDNIK« izhala vsak četrtak. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ni. tr/lll. Tei. It. 31-12. Pečtni predal št. 34». Račun Patina hranilnica v L|ubl|anl it. 13.3*3. — NAROČNINA: 'U tota N din, ‘It lata *» din, Vi lata M din. V Italiji na lata 4« lir, v Pranclli M trankav, v Ameriki l*/i dalarja. Naročnino Ja treba plačati vnapre|. — ROKOPISOV na vračamo, netrankiranih dopisor na sorelemamo za odgovora Ja priložiti za 3 din znamk. - CENA OGLASOV: mod featadllam etana vaaka ano.tolpčna patitna vrstica aM njen prostor (vUina 3 milimetra in iirlna 33 mm) din V—. Med a g 1 a • i etana vsaka patitna vrstica din 4 30 Notica: »cika beseda din . M a 11 s g 1 a s 1 : vsaka beseda din *.3S. Oglasni davek povsad ta posebni. Pri večkratnem naročilu primoran popust.				
Dadoicutsti/O’ človeka
Mož, hi ravna z ženo ho s sužnjo, žena, ki lalikoumno zapravlja težko pridobljeni možev denar z drugim, to sta dva tipična primera sodobne družbe.
Današnja družba bi rada vzgojila žensko le za dom, gospodinjo, mater, moškega le za javnost, politiko, vojaško službo. Z drugimi besedami: v ženski naj se goji predvsem čustvo, v moškem predvsem razum. K naravni spolni razliki ustvarja človeštvo že stoletja in stoletja še wnv}tno, duševno razliko, a ker le-ta v naravi ni utemeljena, postaja nasprotje med moškim, in žensko še bolj zapleteno, konflikti še globlji. Potem se pa čudimo in vprašujemo: Odkod to nerazumevanje?
Narava se za vsako prisiljenost maščuje — v tem primeru s tem, da oto-peva v možu čustvo pravičnosti do ženske, a v ženski spet rase nerazumevanje za moževo delo in njegov napor za pridobivanje dobrin. Taka prisiljenost deluje generacije in generacije in izbruhne na žalost v ekstremnost največkrat nasproti onim, ki to najmanj zaslužijo. Dobra žena dobi krutega, živinsko posurovelega moža, ki ji kaže svojo surovo telesno premoč, dober mož naleti na lahkomiselno žensko, ki. se za občutek privzgojene manjvrednosti maščuje s tem, da ga uničuje in sc mu izneverja-
Ali je taka današnja razdelitev življenja pravilna? Kje so naravni vzroki, da le mož razumsko vladaj, a žena bodi podrejeno čustveno bitje?
Spinoza pravi: »Resnico imenujemo stoletja stare pomote.« V zapiskih sta-rinoslovcev najdemo dokaze, da. so bili časi, ko so bile vloge moških in žensk v točno obratnem razmerju: mož je igral vlogo manjvrednega, pazil je na dom in je bil odvisen od ženine samovoljnosti — žena je pa vladala v javnosti, hodila na boj in si je privoščila v današnjem smislu dvojne morale vse to, kar si damlanes privoščijo moški. To je bilo v starem Egiptu, delno v antični Šparti in še pri nekaterih drugih narodih. V Afriki žive še dandanes plemena, ki jim vladajo ženske.
Ta dejstva so zelo zanimiva, omenila sem jih le mimogrede, ker nimam namena tu razpravljati o njih. Osebno ne odobravam ne zgolj ženske ne sedanje povsem moške vlade. Poudariti hočem le eno: da namreč svet vse preveč upošteva spol, premalo pa dostojanstvo človeka, ki je vendar razumsko, čustveno' in voljno bitje — človeka, ki je vsega spoštovanja vreden, do katerega moramo biti dobri in pravični, pa naj bo potem že moški ali ženska.
Vzgoja naj bi polagala v prvi vrsti važnost na to, da vzgaja »človeka«, mu privzgoji čut dolžnosti in spoštovanje za dostojanstvo njegovega bližnjega. Nikdo ne bi smel biti podcenjevan, nikdo nikomur manjpraven suženj, kajti suženj bili je največ je ponižanje, človeškega dostojanstva in ga približa brezumni živali.
Moški naj ravno tako spozna pravo kulturo srca, kakor naj bo ženska
Htuxaled. po sveta
Narta pomembni dogodki?
Pobotanje med češkimi Nemci In Čehi, plod modre politike praške vlade. — Na Španskem oboji zmagujejo
Ljubljana, 23. febr.
Berlinska gonja proti češkoslovaški se še ni polegla, pa smo že doživeli njeno posredno posledico in veletehten odgovor nanjo. Čehi in Nemci v republiki so se pobotali.
Čehi so predobri diplomati, da ne bi vedeli, kako bo z njihovo mejo proti mogočnemu nemškemu sosedu, če se ne bodo sporazumeli s svojo veliko narodno manjšino. Sicer je prvo pobotanje med njimi staro že lepo vrsto let,. toda Nemci so se še zmerom čutili zapostavljene v tej državi, za katere ustanovitev so prelivali svojo kri tudi češko-nemški legionarji. Nimamo v mislih Henleinove nacistične stranke; da bodo ti ljudje v sožitju s Čehi večno nezadovoljni, je razumljivo. Toda nezadovoljni so bili v češkoslovaški republiki tudi zmerni, demokratski, državi zvesti nemški elementi. In s temi se je te dni češkoslovaška vlada sporazumela; ugodila je od sedmih njihovih zahtev petim najvažnejšim. V bodoče se Nemci ne bodo mogli več pritoževati, da vlada ne gradi in ne investira državnih denarjev v krajih, kjer
N« Finskem so te dni volili novega Predsednika republike. S podporo socialnih demokratov Je smagal pri drugem glasovanju dosedanji predsednik finske vlade in vodja kmetske stranke Kallio. Novi finski prezident je bit že leta 1911. preprost kmet.
Gijog.
San
T
m
Pampe luk f
B<JRG03
i.t*
-■»Valladolid
Saiamdnca	Terjjel-
•	•	^MADRIDr
Caceres-^~"
Toledo
VALENC
Linares-Murcia
Cordo SEVILLA*
m
Granada A MALAGA -
AlMESIA
jibr&lur
Na splošno se torej položaj vzlic srditim napadom z obeh strani na španskih bojiščih od prejšnjega tedna ni bistveno spremenil.
Bistveno bi se pa najbrže spremenil, če bi — kakor nekateri predlagajo — vse vlade odpoklicale svoje prostovoljce; znano je, da sta še pred nekaj tedni to
tja kjer ima nemški kancler Adolf Hitler svoje gorsko zatišje.
Ta trenutek ko to pišemo, še ne vemo, kakšen uspeh je Neurath doživel na Dunaju. Nedvomno je pač, da so bili pogovori med zastopniki obeh nemških držav dokaj hladni. Razumljivo je to tembolj, ker je pri Neurathovem obisku svojih 50.000 dunajskih nacistov na ulicah manifestiralo in demonstriralo za Hitlerja; da je bilo to Schuschniggu hudo neprijetno, je na dlani.
V začetku marca je Schuschnigg namenjen v Rim k Mussoliniju. Po vsej priliki bo dotlej od-godil obisk pri Hitlerju in seveda tudi habsburške načrte, ker se hoče poprej pogovoriti z ducem o vseh visečih vprašanjih, če sme-
predlagali nemška in italijanska j mQ prerokovati, bi torej napove vlada. I/ tem primeru bi namreč, da!i da na ounajU prihodnjih Franco - tako vsaj trdi pariški < 1Q_14 dni še bQ senzacij »Oeuvre« — izgubil svojih 60 do
80.000 Nemcev in Italijanov, med- j Atentat V Adis-Abebi
tem ko bi se republikanske vojne;
sile skrčile samo za tako imeno- l ,Y soboto so v abesinski prestol-vano mednarodno brigado, t. j. I pici slavili rojstvo drugega itali-za kakih 20.000 mož vseh mogočih | janskega prestolonaslednika
Predsednik pruske vlade general Herman Goring po prihodu na varšavsko postajo. Na levi šef protokola poljske vlade Romer.
vzgojena v razumski smeri, če so kakšne naravne razlike med obema, se bodo že same po sebi pokazale, kajti narava gre nezmotljivo svojo pot.
Veliki nemški pisec Tmmanuel Kant razvija v >kritiki čistega razuma« tele misli: »Živi tako, da bo tvoja smernica lahko pravilo za vse in vsakogar. Kar je slabo, mora biti slabo za tebe in za vsakogar, kar je dobro, naj bo dobro za tebe in za vse druge.« Po domače bi se to reklo: česar sebi ne želiš, tega tudi drugim ne stori/
Če bi se vsi skušali vživeti .v položaj svojega bližnjega, ki zaradi nas trpi krivico, bi bilo na svetu mnogo, mnogo matij sebičnosti in brezsrčnosti.
Če bi ta norma že otrokom prešla v meso in kri potem ve bi bilo več mož, ki bi videli v ženski le služkinjo za svoje ugodje, in ne več žensk, ki bi videle v moških le stroj za pridobivanje denarja-
Gotovo je, da borbe med žensko in moškim ne bo nikdar konec, četudi si bosta v javnem in zasebnem življenju v vsakem oziru enakovredni bitji; saj prav te borbe, dokler so v dostojni meri, delajo življenje bolj mikavno in pestro. Skrčile se bodo in prefinjene bodo pa postale te borbe šele takrat, ko bo človeštvo na tako visoki kulturni stopnji, da bo cenilo v prvi vrsti človeka in šele v drugi vrsti spol.
Gorenjka.
Zemljevid Španije po bitkah zadnjih dni. črtkano ozemlje je v rokah republikancev, vse drugo so bili že zasedli nacionalisti.
so oni v večini — kakor so doslej očitali praški vladi; v bodoče bodo Nemci lahko dosegli visoka in naj-višja uradniška .mesta, natanko po narodnostnem soraz merju prebivalstva — doslej jih niso; v bodoče bo pravičneje kakor doslej poskrbljeno za državne dotaciie za nemške socialne ustanove; v bodoče bo vlada nemške kulturne zahteve prav tako pravično upoštevala kakor češke in ne bo odrekla upravičenih podpor nemškim gledališčem, znanstvenim zavodom, umetniškim ustanovam, študentom itd. In naposled je češkoslovaška vlada ugodila nekaterim nemškim zahtevam po jezikovni enakopravnosti.
češkoslovaška republika je s svojim spravljivim nastopom nasproti nemški manjšini dala posnemanja vreden zgled, kako si država najzanesljiveje pridobi naklonjenost In zvestobo svojih drugorod-cev. Kajti Nemci, ki bodo poslej n. pr. videli možnost, da utegnejo s svojimi sposobnostmi splezati na lestvici državnih služb prav do vrha; Nemci ki bodo vedeli, da njihove materinščine nihče ne zapostavlja in ne zatira; Nemci ki bodo sami na sebi občutili, da pri delitvi štipendij in podpor niso manj vredni od Čehov; všem tem Nemcem se bodo odprle oči, da jim njihova domovina ni mačeha, in nihče od njih ne bo več škilil k sosedu, dobro vedoč, da se jim tam razen jezikovne svobode nikoli ne bo cedilo mleko in med.
Na Španskem nič novega
20. februar, dan, ko preneha vmešavanje v španske »zadeve« in se začne (vsaj na papirju) politika nevmešavanja po geslu »Španija Špancem« — ta dan je srečno minil, če ne pride vmes kaj nepričakovanega, bo menda vsaj do 6. marca mir zastran Španije; takrat se namreč začne ono znamenito nadzorstvo nad španskimi mejami, ki je bilo zaradi njega toliko prekljanja v londonskem odboru za nevmešavanje.
Zastran Španije je torej mir; ni ga pa n a španskem. Kakor da bi bili i nacionalci i republikanci hoteli pokazati, da niso prav nič odvisni od zunanje pomoči, so se prav te dni začeli hudi boji okoli Madrida in v Asturiji pred Ovie-dom. Hujši so bili to pot vladni; pravijo namreč, da se jim je na jugovzhodu .prestolnice, tam kjer teče cesta v Valencijo, posrečilo sovražnika vreči nazaj, tako da je zdaj cestna zveza med obema mestoma spet cela in varna. Ob istem času nekako so na severu navalili asturski rudarji, imenovani »dina-miteros«; iznenada so naskočili Oviedo in vdrli v mesto, toda dalje niso mogli. Medtem so pred Madridom tudi nacionalisti prešli v protinapad in iztrgali vladnim četam del težko priborjenih uspehov.
narodnosti. Verjetno je, da bi Španci takrat mnogo hitreje likvidirali svoj krvavi domači prepir. A ker bi bila to nekam premalo zapletena rešitev španskega problema, je pač ne bomo učakali.
Kaj pripravlja Avstrija?
Zadnjič smo že omenili, da je avstrijski zvezni kancler doktor Schuschnigg prejšnjo nedeljo do-
Graziani na inšpekcijskem potovanju po Abesiniji, Navdušeni vojaki so ga dvignili na ramena. (Slika je posneta nekaj dni pred atentatom v Adis-Abebi.)
*
kaj jasno in odločno namignil na to, da si bo Avstrija sama krojila svojo vladavinsko obliko. Nedvoumno je to merilo na ponovno ustoličenje Habsburgov na avstrijskem prestolu.
že zadnjič smo tudi zapisali, da je videti habsburško vprašanje danes nekoliko drugačno, kakor je bilo še pred nekaj leti. Takrat je bila najhujša in nepremagljiva ovira Otonu Habsburškemu Mala antanta. Danes — vsaj po zatrjevanju francoskega tiska — Mala antanta ne bi bila tako neizprosna kakor nekoč. In sicer zato ne — spet po informacijah francoskih listov — ker se je Oton baje že obvezal, da se bo proglasil samo za cesarja sedanje Avstrije in ne vse nekdanje monarhije; odpovedal se je baje sleherni reviziji meja in preklical pragmatsko sankcijo, to temeljno listino nekdanje habsburške monarhije. V takšnih okoliščinah — beremo v francoskem tisku — bi Mala antanta tolerirala obnovo monarhije v Avstriji.
Schuschniggov govor je že rodil posledice: v ponedeljek je prišel na Dunaj na uradni obisk nemški zunanji minister baron Neurath. Edini pravi namen tega obiska je, predočiti avstrijskemu kanclerju v Hitlerjevem imenu, kaj vse se lahko Avstriji zgodi, če bo s habsburško zadevo silila z glavo skozi zid; da bo Schuschnigg to še nazorneje spoznal, ga bo baron Neurath povabil v Berchtesgaden,
vnuka kralja Viktorja Emanuela. Svečanosti je vodil abesinski podkralj, maršal Graziani. Ravno je hotel stopiti v družbi več častnikov k zbranim abesinskim odličnikom, ko se je skozi množico gledalcev prerinilo več Abesincev in vrglo ročne granate na maršala .in na njegovo spremstvo. Graziani je laže ranjen — po najnovejših poročilih je že izven nevarnosti — hujše je pa zadelo poglavarja abesinske koptske cerkve in več abesinskih dostojanstvenikov. Nevarno rano je dobil tudi general Liotta, vendar ne življenjsko nevarne.
Angleški listi poročajo v zvezi s tem atentatom še o drugih nemirih v Abesiniji, toda italijanska poluradna agencija Stefani zanika te glasove in ugotavlja, da atentat ni bil plod zarote, temveč delo navadnih hudodelcev, ki so se hoteli nad maršalom Grazlani-jem osebno maščevati.
Zanimivo je, da se je atentat pripetil tik po Grazianijevi vrnitvi s 4000 km dolge avtomobilske inšpekcije po Abesiniji, kjer ni prišlo do nikakega incidenta...
Goring ni na Poljskem nič prida ujel
Pisali smo že. da je šel predsednik pruske vlade in Hitlerjeva desna roka, general Herman Goe-ring k svojim triletnim prijateljem Poljakom na lov. Takšne priložnosti pridejo zelo prav tudi za zasebne in za politične pomenke, zato jih — kakor smo že prejšnji teden omenili — radi porabijo žurnalisti, da podtaknejo krepko raco, ali pa »razkrinkajo« kakšno senzacijo. To pot so na tak način spovili gdansko zadevico, ki bi bila nemara drugače še nekaj časa strašila za kulisami. Evropa sme biti torej vsaj to pot, če drugače nikoli, časnikarjem hvaležna.
Nadaljevanje na str. v 5. stoljmH-
Prejšnji teden se je v Berlinu vršil kongres mednarodnega odbora bivših frontnikov. Delegate 14 držav, včlanjenih v tem odboru, je sprejel v Hitlerjevem imenu njegov namestnik Rudolf Hess. Na sliki: lless se rokuje s predsednikom italijanskih težkih invalidov* slepim Carlom DelcroUora.
Kronika preteklega tedna
Resnica o delu v Perziii
Preuranjene vesti o zaposlitvi 2000 naših ljudi v Iranu (Perziji). Kaj morajo vedeti naši delavci, ki bi hoteli iti tja, in koliko denarja je treba za potovanje. Za zdaj velja še potrpeti
Uredništvo ‘»Družinskega tednika* je v'Mdrijem času prejelo nekaj pi-£6» in vprašanj zaredi dela, ki ga po raznih ■‘časopisnih vesteh 'lahko tiobijo naši ljudje v Iranu (Perziji).
že v prejšnji številki našega tednika <u)H> pokuha douro voi.io, cia hočemo vsem in vsakomur postreči z resničnimi in natančnimi informacijami, saj se predobro zavedamo, da je Slovenija majhna, a zeio obljudena in povrh še pasivna. Zavedamo se tega, da naši ljudje potrebujejo kruha in zaslužka, da ga premnogokrat ne morejo doma dobiti, in prav zato moramo vsi z budnim očesom paziti na vsako priložnost, ki bi dala našim ljudem novo delo in nov zaslužek.
Te dni so beograjski listi prinesli vest, da je nekaj sto naših delavcev te odpotovalo v Perzijo in da bodo tam zaposleni pri zgraditvi 1600 km dolge proge, ki bo vezala Kaspijsko movje s Perzijskim zalivom.
Zaradi velikega zanimanja, ki vlada med našim delavstvom za to novo možnost dela v Iranu (Perziji), smo se potrudili, da bi dognali resnico, kajti mnogo ljudi iz naših krajev je zaradi tega pisarilo že na vse strani, ©krog 500 jih je prišlo nalašč zaradi tega že v Ljubljano. Mnogo jih je celo odpotovalo naravnost na Sušafe. Mnogo ljudi je zaradi tega potrošilo po'nepotrebnem veliko denarja in vsi so se morali vrniti nazaj domov praznih rok. Vprašanje dela v Iranu namreč še ni tako zrelo, kakor si je marsikdo mislil. Poklicani krogi in uradi se sicer trudijo, da bi našli našim ljudem kruha — pa najsi bo v tujini — toda za enkrat stvar še ni dozorela.
Časopisne vesti zadnjega časa so sicer mnogo govorile o velikih zaslužkih in o veliki potrebi po delavstvu, resnica je pa le ta, da je podjetje iskalo samo okrog 150 delavcev, še zdaleč pa ne 1000, še manj pa 2000.
Res je, da se je neka italijanska parniftka družba zanimala za prevoz našega delavstva v Rerzijo in res Je tudi to, da se je zaupnik podjetja Richard Costain zanimal za naše delavstvo. Zasebno in uradno so za enkrat storjeni vsi koraki, da se dožene resnica v tej zadevi in kojiko našega delavstva bi se dalo spraviti v Iran.
Delavstvo, ki bi prišlo v poštev la delo v Iranu, bi bilo zaposleno pri zgraditvi iransiranske železnice. Delavci pa morajo biti sami strokovnjaki: zidarji, kamnoseki, minerji in tesarji
—	močni in po možnosti ne starejši od 45 let.
Za deseturni delavnik se obljublja dnevnica din 180'—, od teh pa odpade na dnevno oskrbo din 30'—. Pri-;; čakovati je, da .bi se 75#/o mesečnega delavskega zaslužka lahko spravilo iz Irana v domovino, vzlic vsem deviz-;; nim predpisom.
Fogodbe, ki naj jih podpišejo delavci s podjetniki so trde. Baje je de-m lavcem zajamčeno samo za 8 mesecev dela, podjetje pa ne prevzame no- • • bene odgovornosti nasproti delavcu. Tudi to se bere v takšni pogodbi:
»V slučaju, da se pokaže delavec;; nesposobnega za delo v stroki, ki jo je navedel, ali če ni do malega vesten za časa, ki ga po;onba določa, si podjetje pridrži pravico, da delavca odpusti brez vsakega odpovednega ro-;; ka in brez vsake odškodnine.«
In še ena velika ovira leži našemu delavstvu na poti, zakaj že sam prevoz stane ogromno vsoto din —.
V	tem znesku, ki ga je plačati takoj in naenkrat, je všteta vožnja in prehrana do Irana, prispevek perzijski vladi za vsakega človeka, ki stopi na ! ozemlje Irana in znesek za eventualno repatriacijo <po odgonu). Umljivo je, da potrebuje razen tega vsakdo še nekaj denarja s seboj, kajti nikoli ne veš, kako in kaj.
Bilo je v načrtu, da bo prva skupina naših delavcev odpotovala s Su-šaka v Perzijo že tretjega tega meseca, toda zaradi snega in drugih vremenskih neprilik v Iranu, se je ta odhod preložil za 4 do 5 tednov.
Po važnih zanesljivih informacijah, ki Jih imamo, svetujemo našemu delavstvu, da si zaenkrat ne dela nepotrebnih izdatkov in ne potuje ne v; Ljubljano, ne na Sušak, temveč da počaka na zanesljive vesti o tem delu.
Naše uredništvo se bo tudi vnaprej živo zanimalo za to stvar, ter bo vse potrebne informacije prineslo sproti in takoj v našem listu.
■ Nova letala za naš zračni promet Družba Aeroput, ki &krbi za zračni promet po naši državi, je kupila dve veliki dvomotorni amerikanki letali »Locked-Elektra« ki ima vtiako za 10 potnikov prostora in 3 prostore za posadko. Ana-rati eo najmodernejši in žejo razkošno urejeni. Razen teh- aparatov je Aero-put kupil tudi dve letali tipa :C<>u-droiK, ki letita s hitrostjo 300 kilometrov na uro. sta pa za spoznanje manjši od prvih dveh. Spričo hitrosti SOH kilometrov na uro ee bo letos zmanjšal čas vožnje na vsoti proaah skoraj za polovico. Letos dobimo tudi nove zračne proge: Zagreb—Sušak—Benetke in Sušak—Zagreb—Sarajevo Dubrovnik.
■ Ponarejeni bankovci. A v do Kalah«, kmet h banjaluške okolice, je prižel pred sodnike, ker je hotel v neki trgovini plačali kupljeno blago s ponarejenim stotakom. Siromašni kmet je sodnikom prepričevalno in poSteno povedal zgodbo o tem in o še enem »tptaini: našel ju je bil pred letom dni ita paši, spravljena v listnici. Trdil je, da v vtsem svojem življenju ni videl razen teh dveh stotakov 5e nobenega, in zalo kajpak ni mogel ločiti pravega od ponarejenega. Sodniki so revežu verjeli in ga vsega srečnega spustili domov. Čudno muhasta je usoda: temu siromaku je naklonila dva stotaka, pa niti oba prava nista bila.
•	Z nožem ni profesorja. Ta dni so je na trgovski akademiji v Zemunu jigodil primer, ki meče obupno luč na našo mladino in pomanjkljivosti njene vzgoje. Diiak Vujanovič je z nožem zabodel profesorja Vrtipraškega, ker mu ni hotel opraviKti izostale ure od pouka. Profesor je ranjen v pljuva in je »zgubil mnogo krvi. Profesor je med
Banka Banich
II. R*e Atfber. PAHI9 (9«)
Odpretnlja denar « Juaostavijo najhitreje In po iwjbolj»*»fn dnevnem kurzu — Vrti vse han^ne poole najkttlantnfje. — PoMni uradi ? Belgiji. Franciji. Hnlan di)> in Luksembortru sprejemajo planila oa naie čekovne račune Heigija:	št	64. Briuelles:
Holandija- 41 flfi Ded. DSensf : Franeija 51. 1117-94, P»ri»: Luiein huig: Sl. 5967. LuistHburR.
Na «ah»e*o pošljemo brp-Aplačiin naše čekovne nakaznice
dijaštvom zelo priljubljen, dijak Vujanovič se je pa zmerom izmikal šoli in pouku.
■	Lastni interes vsakega bolnika, ki se želi iznebiti naduhe, pljučnih in drugih. sorodnih bolezni, zahteva, da se okoristi s ponudbo že več let obstoječe veleugledne tvrdke Puhl-mann & Co.. Berlin 594. Miiggel-strasse 25, 25 a in brezplačno ter poštnine prosto naroči poučno brošuro s slikami. Glej tudi oglas!
Dalje v 4, stolpcu
Naša 2. novost!
Draga hoja v zelje
V	prejšnji številki »Družinskega] tednika« smo objavili našo prvo« obljubljeno novost: nagrade za pri-j
spevke v »Zrcalu naših dni«. Pre-i pričani smo, da tudi naša druga] novost ne bo deležna nič manjše J pohvale naših bralcev kakor prvaj
—	s tem bomo pa dosegli svoj< glavni namen: da svoje naročnike* in bralce letos 12krat še posebno] prijetno presenetimo.
Naša druga novost je
Zaradi skakanja »čez plod«
|>o plača! po! milijona din kazni!
Kadar gre za moralo, Angleži ne poznajo šale
novi veliki romani
ki ga začnemo priobčevati v pri hodnji številki — roman, ki gaj boste čitali s tolikšnim zanima-< njem kakor malokaterega doslej.
(nOI) London, februarja. Angleško sodišče še vedno zelo strogo kaznuje moža, ki spelje poročeno ženo v iznevero. Angleži lioče.io namreč po vsaki ceni ohraniti ugled zakonskega stanu.
Nedavno je upravitelj nekega irskega lorda vložil tožbo proti nekemu ga-ražistu, češ da mu je ženo zapeljal. . t Sedemdesetletni upravitelj se je šele
pred nekaj leti oženil in je živel s svojo ženico v prav srečnem zakonu.
Pred nekaj meseci je podaril ženi avto. Ker se pa Se ni mala voziti z
Naš novi roman bo izhajal ob-j .im je n la£tnika garaže Pow enem s priljubljenim ljubezenskim*^ 1	njcgovo Užu šofira.
romanom »Zakon na poskusnjo*,« . ■ ‘ ki ga bomo tudi v bodoče prinašali} i '
v istem obsegu kakor doslej. Zani-j	 ^
mivost novega romana pa ne boj samo njegova napeta ljubezenska} zgodba; zanimiv bo tudi še dru-j gače. In baš v tem je bistvo našef druge letošnje novosti: novi roman}
;;je zajet iz cirkuškega življenja}
(dogaja se mimo grede tudi v Ljubljani) in ga od začetka do tik pred koncem prepleta velika skriv-; nost. Vabimo vas. da si g to skriv-; n ostjo n&noiiko glavo razbijate. Ne zastonj; za tiste, ki jo razpletejo, smo pripravili lepe
Menda je FowIer nadobudno učenko res vneto poučeval, kajti kaj kmalu se je izgovorila svojemu možu, da mora na nujen obisk k svoji sestri v London. Nič hudega ne sluteč jo je mož pustil. Ker se je pa potovanje nekam dolgo zavleklo, je vendarle začel poizvedovati po njej — in glej ga šmenta: izvedel je, da se je bila odpeljala v London... v družbi svojega učitelja garažista.
Pred sodiščem se je moral Fovvler zagovarjati zaradi zapeljevanja poročene žene. Sodišče ga je spoznalo krivega in mu je naprtilo za kazen čedno globo 2000 funtov šfcerlingov, v našem denarju nič manj ko pol milijona.
Osem mesecev v kletki zaprta!
Tragedija 22letne slaboumne Američanke
denarne nafrcade.
Ta roman boste brali z veliko' napetostjo, kakor da ste vsi sami: detektivi, ki imate nalogo, priti na: sled skrivnostim iz življenja cirkuških artistov.
Le na nekaj vas moramo že danes opozoriti: večkrat bo treba pogledati nazaj in dobro prebrati, kaj se je že dogodilo, da boste mogli pravilno sklepati na razplet dogodkov. Kajti nagrade morejo dobiti samo tisti, ki bodo uganili pravi odgovor, v ta namen bo pa treba včasih še enkrat preleteti nekatera poglavja. Zato vas še posebej opozarjamo, da »Družinski tednik« z našim novim romanom
od prihodnje številke daije
dobro shranite, ne pa da bi ga vrgli proč ali ga celo komu posodili hi nikdar več nazaj ne dobili. Tudi boste prav storili, če si že zdaj zagotovite vsako številko pri svojem prodajalcu, kjer stalno kupu-
velikih izdatkov ne bomo ponatisnili številk, če bi katera pošla.
Naslov našega novega romana in vse druge podrobnosit o razpisu nagrad izveste v prihodnji številki »Družinskega tednika«. Rezervirajte si jo že danes pri svojem trafikantu in opozorite nanjo tudi svoje prijatelje in znance!
UREDNIŠTVO
(nOI) .levsta!en, februarja.
V	1'el-Avivu v Palestini je zbudil veliko senzacijo proces zoper uglednega specialista za živčne bolezni doktorja Abrahama Litvaka in njegovega tasta Henryja Feldmanna.
Obtožnica jima očita, da sta slabo ravnala z nekoliko omejeno 221etno Američanko Hayo Rubinovo in jo celo za več mesecev Zaprla v kletko. Dekletovi starši so lani umrli in zapisali hčeri 2000 funtov. Toda deklica, ki jo je do tistih dob zdravil dr. Litvak, je na lepem izginila. Policija ni našla za njo nobenega sledu — šele čez osem mesecev so jo slučajno našli v
kleti dr. Litvaka. Zaprta je bila v kletki podobni ječi in je vsa izstradana, da je bolj podobna okostnjaku kakor živemu človeku; razen tega je po vsem životu pokrita z debelo skorjo nesnage.
Uboga slaboumnica je pred sodiščem izpovedala, da je bila v dr. Litvaka zaljubljena in da ga ima še zmerom rada.
Dr. Litvak se je očividno hotel po tej nepošteni poti dokopati do bogate dediščine. Sodišče ga je obsodilo na leto dni ječe, njegov tast, ki mu je pri brezsrčnem početju pomagal, je dobil pa tri mesece prisilnega dela.
■ čedalje vež avtomobilov uvažamo. Leta 1933. smo uvozili 182 osebnih avtomobilov, lani pa kar 1228, s tovornimi avtomobili vred pa 1655.
■ Sebi j[f> zvonila smrtno uro. V Kresnicah je mežnarjeva vdova Rozalija Upi jeva, po domače Koliba-riea, ondan odšla v cerkev, da bi
“"i zvonila smrtno uro posestniku Francu Skubicu. Toda komaj je dvakrat po-;: tegnila za vrv, ee je sama zgrudila, zadeta od kapi. Njo in Skubica so obenem pokopali.
■ Iivoa ial) v Francijo. Prekmurci in Medmurei so mnogo zaslužili z izvozom polžev, zato bodo prav kmalu zaceli izvažati tudi žabe in pijavke.
jete »Družinski tednik«, ker zaradii! Prav bi bilo, da bi šle naše oblasti
kmetom-izvoznikom na rokos saj s poljskimi pridelki tako premalo zaslužijo.
■	Naših državnih dolgov je po uradnem pregledu za 53 milijard dinarjev. Leta 1932. smo imeli vseh zunanjih dolgov skupaj 32 milijard in 703 milijonov, notranjih pa 6 milijard, skupaj torej 38'8 milijard. Danes :: cenijo naše zunanje dolgove na 45
Pogovor s sociologom in zgodovinarjem
H. G. WELLS o sodobnem svetu
„Diktature so si znale mladino pridobiti," pravi pisec Svetovne zgodovine
Herbert George Wells (Izg. uelz), rojen leta 1866., je ugleden angleški pisatelj. Napisal je več socioloških študij, celo vrsto fantastičnih romanov in svetovno zgodovino v treh zvezkih. Po prepričanju je socialist — angleškega kova, je treba dodati.
Te dni je dal Wells znanemu nemškemu kritiku in žurnalistu Alfredu Kerni izjavo o sodobnem svetu. Iz nje povzemamo glavne misli. Seveda se nihče izmed nas ne bo mogel v celoti strinjati z njimi. Kajti to, kar velja za Wellsa kot Angleža, še zdaleč ne more stoodstotno veljati za narode na evropski celini. Vzlic temu se nam zdi vredno seznaniti z Wellsovim izvajanjem tudi naše bralce, saj so misli slehernega velikega človeka nekak nov kamenček v mozaiku predstave, ki nam jo je o kakšni stvari podala šola, knjiga ali življenje.
Dolžni smo še pripomniti, da smo iz razumljivih vzrokov nekatere ostre Wellsove Izraze izpustili ali omilili, ne da bi kakor koli spremenili smisel njegovih besed.
— Razpadlo hišo je treba nadomestiti z novo. Koliko stvari je danes razpadlih v političnem svetu! Njega dni so se spremembe take vrste izvršile s silo; mislim pa, da bi bilo moči isto doseči tudi brez nasilja.
Čeprav je H. G. Wel)s lani slavil že sedemdesetletnico, zbuja vtis, da je mnogo mlajši. Le njegov glas izdaja nemara utrujenost moža, ki je mnogo delal. Njegov glas je edino, kar je sedemdesetletnega na njem.
Po kratkem presledku je romanopisec povzel;
— Današnji položaj je takle: na-
rodi (nikar se ne čudite) so dan današnji mnogo manj nacionalistični, kakor so bili leta 1910. — prosim, o narodih govorim, ne
o	vladah. Danes narodi že imajo smisel za mednarodnost, kajti mnogoštevilni novi izumi so skoraj docela podrli meje, kakor veste. Da, narodi imajo ta smisel, samo še zmerom se bore z nekim občutkom, ki jim je ostal še iz preteklosti: s potrebo, da morajo biti v bistvu nacionalni. Zato se to presnavljanje vrši nekam zmedeno... In to zmedenost izrabljajo nekatere vlade, podobne generalom, ki prirede, kadar se jim zdi, v hudo vročih deželah pobuno. Toda kakor sem rekel, narodi imajo že razvit čut za mednarodnost; uzurpatorji bi jih (iz strahu pred tem čutom) radi pripeljali v nasprotno skrajnost, v postoterjen nacionalizem. Iz tega se rodi nova zmeda — in kos tragičnosti, ki jo doživljamo.
»Mar resno mislite, da so bili leta 1910. narodi bolj nacionalistični?«
ČE STE NAGLUŠNI
Ce trpite od brenčanja v ufiesth, Vam pošljemo brezplačno prospekt aparata za ojačenje sluha. Aparat lahko vložit* v ušesno votlino tako. da ga niti malo ne zapažamo.
G. WEISS & C0.
Wiei» I., Uebeaberfca&He (2?.
— Prav gotovo. Takrat so vsaj pošteno mislili na nujnost obrambe in na razmejitev z drugimi narodi; takrat jih v ta namen ni bilo treba umetno »segrevati«, če jim je danes treba s silo in umetno vcepljati kar najbrezumnejši nacionalizem, to samo potrjuje veliki napredek, ki ga je medtem doživela mednarodnost.
»Sodeč po Vaših besedah ste torej proti fašizmu?« je vprašal Alfred Kerr.
— ,Proti* nisem jaz nikdar, temveč sem zmerom ,za‘. Sem ,za‘ znanost, rešiteljico iz vseobčne zmede. In sem ,za‘ mednarodnost. Odrešitve pričakujem od gibanja, ki ne bo ne fašistično ne komunistično, temveč... mednarodno.
Pozneje je v drugi zvezi povzel:
— Uzurpatorji so se znali bolje organizirati (ker vedo, kaj hočejo, čeprav je napačno): mladino je treba dobiti na svojo stran! Demokrati in socialisti so bili v tem pogledu kratkovidni, ker so videli komaj do konca svojega nosa.
»Kaj je prav za prav politika?« je vprašal na koncu žurnalist. »V Nemčiji sem se zmerom zavzemal za tole idejo: to kar imenujemo .politiko1, je v bistvu samo Stvar prevoza.«
— Tudi jaz sem teh misli. Narodi so danes godni za prevoz; njihova zmedenost je le začasna. Verjemite mi, da bodo v bodočnosti v vsakem primeru in vzlic vsemu t r i stvari mednarodne:	1. denar, 2. prevozna sredstva in 3. policija.
(Pod .policijo* je Wrlls mislil seveda Zvezo narodov, le uglednejšo in mogočnejšo, kakor je danes.)
<QY)
milijard dinarjev, notranje |va skoraj na 8 milijard, kar da fcedno vsotico 53 milijard.
■ Sedemnajstega otroka je rodila kmetica Fata Andulieeva iz neke vasi blizu Travnika v Bosni. V sedemnajstih letih svojega zakona je p«vi!a zdaj že sedemnajstega otroka in vsaki-krat je opravila porod brez babiške pomoči. Do današnjega dne ji je umrlo pet otrok.
■ Pobesnel sitilitik. 301etni Boško Popovič je ondan telefonično poklical iz bolnišnice v Karlovcu nekega zdravnika, češ da mu je zelo hudo. Na njegov klic se je brž odpeljal k njemu dr. Biichler, toda na pragu hotelske poIip je prežala na vestnega in simpatičnega zdravnika smrt. Popovič je bil prepričan, da ga vsi zdravniki napačno zdravijo, zato se je hotel nad njimi maščevati. Kot. žrtev je žal padel karlovški domačin dr. Biichler, čeprav ni on sam zdravil bolnika, temveč se je Popovič zdravil že prej v Zagrebu in tudi še pri drugih karlovških zdravnikih. Pobesnpli Popovič je koj oh prihodu zdravnika odda! nanj več strelov iz puške, potlej se je pa še sam ustrelil iz samokresa.
Marca pomembni dogodki?
(Nadaljevanje s 7. strani)
Goering sam, pravijo, je prišel v goste hudo nataknjen. Najprej se mu je za malo zdelo, da ga niso na postaji čakali vsi najvišji poljski dostojanstveniki, temveč večidel samo podrejeno uradni-štvo. še bolj se mu je pa zamerilo, da na lovu ni bjlo zunanjega ministra polkovnika Becka; zaradi pogovorov z njim je bil Goering vendar v glavnem prišel k Poljakom na obisk! (Beck je bil v Švici dobil špansko in jo je šel zdravit na francosko riviero. Pravijo sicer, da je že zdrav, toda toplo francosko sonce mu je očividno bolj prijalo od snežnih poljsko-nemških lovišč —- dokaz, da se je francosko-poljsko prijateljstvo zadnje čase menda res nekoliko segrelo.)
Preobrat na Finskem
Severne obrobne države, med njimi tudi Finska, so že lep čas vodile Nemcem prijazno politiko. Pred 14 dnevi je pa na Finskem nastal pravcat preobrat: ljudstvo je pri volitvah dobesedno pognalo dosedanjega zunanjega ministra Ksela, znanega zagovornika hitlerjevske orientacije. Na njegovo mesto je prišel Holsty, zastopnik naslonitve na Rusijo. Njegov prvi uradni obisk je tudi res veljal Moskvi.
Nova orientacija Finske in baltiških držav sploh je hudo nevšečna
ne samo Nemčiji, temveč tudi Polt-ski. Varšavski krogi namreč mislijo, da je Poljska tista velesila na vzhodu, na katero se imajo nasloniti manjše severne in srednjeevropske, pa tudi balkanske države
—	ne pa sovjetska Rusija.
Gbserver.
Zavozlana svašiina
_____ Otrok,--------
Stoletnega iskanja prečuden rezultat
ki je samemu sebi ded
(RO) Amsterdam, febr.
V holandski občini Zwolle se je te dni rodil otrok, ki ima pač najnenavadnejše sorodstvene zveze na svetu.
Leta 1918 sc je oženil neki 66-letni Nizozemec z lSletnim dekletom. Na ženitovanjski pojedini se je ženinov sin iz prvega zakona, star 42 let," seznanil z nevestino materjo, vdovo njegove starosti; zaljubil se je vanjo na prvi pogled, januarja 1929 sta se pa vzela.
Zaradi te dvojne ženitve je mladi mož postal tast svojemu lastnemu očetu, njegov sinček je pa postal hkratu tudi nekak njegov pravnuk, ker je vnuk tistega. Iti je ne samo oče temveč tudi xet njegovega očeta. V lestvici teh rodov je torej novorojenček nekak svoj lastni ded.
(»Esti Kurir«, Pešta)
nas ofa/acufc čaka?
Nenavadno dognanje učenih nemških zdravnikov
(RO) Berlin, februarja llčeni profesorji na Zavodu cesarja Viljema v Berlinu so baje prišli na sled izviru raka. Ce smemo veneti njihovi teoriji, so za raka sprejemljivi samo taki ljudje, ki so že končali svoje spolno doživljanje.
Ta trditev je pač presplošna, da ne bi zbujala pomislekov. Zato jo je tudi res kazalo sprejeti s pridržki — tem bolj, ker je premnogo rakovih bolnikov baš v vrstah ljudi najlepših let, ki jim ni videti, da bi se njihovo spolno življenje že bližalo zatonu.
Zdaj se je pa profesorju na Viljemovem zavodu pridružil učenjak svetovnega slovesa: raziskave profesoria Sauerbrucha namreč kažejo, da bi utegnilo biti nekaj resnice v goiiiji trditvi. Slavni učenjak je dognal, da je med moškimi, ki so prenehali spolno živeti, in med ženskami, katerih mesečno perilo (torej spolne žleze) ni v redu, odstotek za rakom obolelih ljudi zelo velik. Profesor Sauerbruch je iz tega sklepal dvoje:
ne
zakašljam!
Kašelj prepreči
1. da nedvomno obstoji neka zveza med popuščanjem spolnega življenja in povečanjem nevarnosti obolenja za rakom;
2. da spolni hormoni posredno ali neposredno varujejo organizem pred rakom.
Ko je bil nemški učenjak s tem dvojim dognanjem na čistem, se je lotil kaj čudnih poskusov. Izbral je na slepo srečo 40 živali v laboratoriju in jim operativno vzel sle- . herno možnost spolnega življenja, potem jim je pa vcepil ■ bonbon! raka. Med 40 živalmi je pri 7 prav kmalu opazil značilne rakove tvore. Hkrati je vzel profesor Sauerbruch še drugih 40 živali in jun takisto vcepil raka. le da se to pot ni dotaknil njihovih spolnih žlez: le ena od teli živali je zbolela za rakom.
Verjetno je torej, da so motnje spolnega življenja ugodne za razvoj raka m da bo v nekam drznih trd.tvah učenjakov Viljemovega zavoda vendarle nekaj resnice.
l»Az Esi«, Pešta.)
PKOIZVOD: UNION, ZAGREB
»Romantična poroka« Johna Barrgmora
(*OI) Newyork, febr. Poroka Svetnega Johna Barrymora, nekdanjega kralja ameriškega gledališča in filma, z 211et.no igralko Elaino Barrijevo je bila velika senzacija. Kajpak so bile vse okoliščine od sile romantične, da so prišli tudi časniki na svoj račun. Tako so lahko pisali o dramatskem »Lovu po vsej severnoameriški celini« in o »poroki o polnoči« v mestecu Yumi v Arizoni, kjer vladajo še prav divjaške razmere. Toda viharna ljubezenska poroka se je žal prav nesrečno končala.
Elaine Barrijcva je namreč vložila tožbo za ločitev zakona, češ da je John kasno ponoči v neki restavraciji v j Holljnoodu od nje zahteval, naj ce ] odpove svoji gledališki karieri. Pred j zbranim občinstvom se je zato odigral prav nevšečen in mučen prizor.
Javnost zduj zanima, kako se bo uredila denarna plat ločitve. Zakonca ' sta bila porečem natanlco 70 dni.
Ločena — pa ni vedela j
(*OI) Los Angeles, febr. Neki Jen-kins je svoji ženi tik pred smrtjo za-bičil, da ne sme odpreti železno blagajno. Vdova se je res ni dotaknila, todh lepega dne se je pri njej zglasila neka tujka, trdeč, da je ona zakonita žena umrlega Jenkinsa. Zahtevala je izročitev svoje dediščine.
Lahko si mislimo, kako je bila uboga vdova presenečena, saj se ji dotlej še sanjalo ni, da bi ne bila ona sama prava zakonita Jenkinsova žena. Tedaj se je domislila in jjs dala odpreti železno blagajno — in glej: v njej so našli listino, na kateri se je črno na belem bralo, da se je dal pokojni Jenkins že pred letom dni ločiti... in da se je poročil z drugo. Vse premoženje v znesku 250.000 dolarjev je zapisal svoji novi ženi.
O ločitvi zakona ni pokojni črhnil svoji prvi in edino pravi ženi nikoli niti besedice. Se današnji dan je nepojasnjena skrivnost, kako se je Jenkins mogel ločiti od svoje prve žene, ne da bi bila ona v ločitev privolila. Bržčas je ločilo zakon kakšno sodišče v Mehiki, kjer vladajo v ločitvenem pravosodju še zmerom prav čudne razmere.
Razumnost in dlakavost
(nJD) Zdravnik H. Schultz na Johns-Hopkinsovi zdravniški šoli v Ameriki je prišel na originalno misel: primerjal je gostoto telesnih dlačic in las pri človeku in pri opicah.
Po mnogih opazovanjih je zdravnik dognal, da so dlačice pri bolj razvitem bitju redkejše kakor pri bitju nižje razvojne stopnje. Prav tako naj bi bilo tudi pri človeku: čim redkeje je porasel, tem bolj je razumen. (Ta teorija bo vsaj plešcem po godu.)
Po dognanjih ameriškega učenjaka ima človek na glavi povprečno 312 las na 1 cm'; dvanajst človeku podobnih opic ima na glavi po 317 las na lcm!, dolgoroka opica gibbon jih ima 2035 na lem*, opica aotus pa celo 4083.
Belo pleme se poslej ne bo moglo več tako bahavo trkati na prsi (če i'.;tm^ Schultzev nauk drži):	belci
imajo namreč na splošno gostejše lase kakor črnci in rumenokožci.
(Paris-Soir)
Bajne ameriške plače
(nKK) Newyork, februarja. Te dni je izšel v Ameriki uradni statistični letopis. V njem najdemo statistiko o vseh mogočih stvareh. O človeku, živalih, vodi, ognju, zraku, o vseh elementih, ki jih znanost pozna, o setvi in žetvi, o surovinah in industrijskih izdelkih; vse je našteto v celoti in podrobnostih.
Prav zanimive so na primer strani, ki govore o najvišjih ameriških dohodkih. Na prvem mestu je »velika petorica«, to so William Randolph H e a r s t, znani časopisni kralj, ki spravi ne glede na dohodke od delnic vsako leto 500.000 dolarjev plače v žep (okoli 22 milijonov dinarjev). Dosti ne zaostaja za njim lepa filmska igralka Mae Westova; čeprav jo nekam redko vidimo na platnu, dobi vendar za svoje delo 480.000 dolarjev na leto. Potem pride predsednik elektrotehniške družbe »Latrobe Electric Steele Co.«. C. W. G u t z e i t, ki dobiva 398.000 dolarjev, za njim je predsednik avtomobilske družbe Motors Co., Alfred P. S1 o a n s 374.505 dolarji. In naposled še slavna filmska igralka Marlena Dietr^hova s 368.000 dolarji.
Edsel Ford, sin avtomobilskega kralja dobi od očeta na leto »samo« 100.376 dolarjev, Du Pont iz družine ameriških Kruppov pa zasluži natanko 100.199 dolarjev. Morda bo ietos dobil en dolar poviška, da mu bo zneslo vsaj okroglo številko...
Rekordi zvezd
To pot izjemno ne bo govora o gledaliških in filmskih »zvezdah«, temveč o čisto navadnih, t. j. pravih zvezdah, ki migljajo na nebu.
Učenjaki — tem ljudem res ni nič svetega — namreč zvezd ne občudujejo kakor zaljubljenci v pomladanskih nočeh, temveč jih proučujejo in študirajo z vseh strani. Tako so jih na primer tudi stehtali.
Stehtali? Kako neki? To je njihova stvar. Ml navadni zemljani jim moramo samo verjeti, ker njihovi učenosti pač nismo kos. Po njihovih ugotovitvah se namreč zvezde hudo razlikujejo med seboj, ne samo po velikosti in sijaju, temveč tudi po gostoti.
Rekord gostote ima nedvomno prelepi Sirius. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Velikega psa; posebno lepo jo vidimo v jasnili zimskih večerih na severovzhodu. Gostota te zvezde je 30.000krat večja od gostote vode. To se pravi: liter snovi te zvezde bi teh-
tal pri nas nič manj ko 30 ton, to je toliko ko tovor treh vagonov.
Po drugi .strani je pa zvezda Betei-geuse v ozvezdju Oriona sestavljena iz neznansko rahle in lahke snovi: vzeti bi morali namreč cel milijon litrov njene snovi, da bi tehtala šele eno kilo!
Tako vsaj trde učenjaki. Vsekako jim bomo laže verjeli, kakor da bi se sami hodili prepričevat.
Častitljivo drevo
(nND) Najstarejše drevo na svetu, tako vsaj trdi Oskrbovalni urad za naravne parke v Washingtonu, je neka sekvoja v Sekvojskem narodnem parku. Visoka je nič manj ko 81 m in 61 cm, njen premer pri tleh meri pa 26 84 m.
Ameriški naravoslovci cenijo njeno starost na več tisoč let.
Naše c enjene naroča ike in bralce izrečno o p o za rjamo na našo drugo novost, napoveda no v tej številki na 2. str.
Pazite n a na So p ri hodnjo števil ko: v njej bo razpis nagrad
Vprašajte Vašega zdravnika in on Vam bo potrdil, da je naša
najboljša in najbolj zdrava
prirodna mineralna voda
ona z rdečimi srci
na etiketi,
RADENSKA!
V 10 mesecih 10 jezikov
London, februarja, (i) Ves London z napetostjo pričakuje uspeh stave, ki jo je sklenil s prijatelji štiri in dvajsetletni Donald Whiles, sin tovarnarja z avtomobili. Mladi mož se je obvezal, da se bo v desetih mesecih naučil desetih jezikov tako dobro, da se bo lahko po tuje pogovarjal in bral tuje časnike.
Po desetih mesecih bo moral prestati težko preskušnjo. Ce bo znal; vseh deset jezikov, bo dobil 800 fun- 1 tov (200.000 din). Dozdaj je minilo1 sedem mesecev, in Whiies je že pri j devetem jeziku, namreč pri danščini.!
Glavni dobitek na številko 000.000
(-OI) Newyork, febr. Te dni se je pri žrebanju državne loterije v ameriški zveini državi Jowi primerila prav smešna čudovitost: glavni dobitek je zadela številka 000.000. Ker pa srečke s tako številko ni, in tudi pravilnik o žrebunju takšnega primera nima v mislih, so žrebanje takoj ustavili in se je loterijska komisija zbrala na nujno posvetovanje.
Vsi člani so bili trdno prepričani, da bo nenavadni slučaj zbudil hudo kri. Zato so se naposled zedinili, da oznanijo vse dosedanje žrebanje za neveljavno in ponove žrebanje koj spet od kraja. Sklenili so tudi, da bodo dali v bodoče natisniti še srečko s številko 000.000.
Kajpak se od tistega dne ljudje kar pulijo, da bi dobili to prečudno številko, a zaman; že prvi dan so posredovalnice in prodajalne srečk prodale to številko za vsa kola prihodnjega razreda.
3000 m pod morsko gladino
Pred nekaj meseci smo brali, da si je dal ameriški raziskovalec William Beebe izdelati takšno kroglo, da se je z njo lahko spustil 900 metrov pod morsko gladino; skozi steklena okna v njej je tako opazoval življenje v tej globini.
Njegova slava častihlepnim Japon* cem ni dala miru. Zgraditi nameravajo namreč podmornico, ki bo Beebo-vo kroglo še prekosila, saj se bo lahko spustila celo 3000 metrov globoko. Gnal jo bo elektromotor, temo v tej globini bodo razsvetljevali ogromni žarometi, pred močnim pritiskom vode bodo pa ladjo varovale debele oklopne plošče.
Ta čudovita podmornica pa ne bo bogve kako prostorna. Japonci jo bodo zgradili predvsem zato, da bodo z njo natanko raziskali geološko sestavo morskega dna na ognjeniških tleh med otokoma Izujem in Ošino.
Proti kašlju in hripavosti
Proti kašlju in hripavosti, pr! astmi in obolenju vseh dihalnih organov vzemite domačo zdravilno specialiteto »Smreka« sok, ki je sestavljen lz naravnega ekstrakta smrekovih vršičkov. »Smreka« sok je napravljen po preli-kušenem receptu in se dobi samo v lekarni mr. L. Bahovec, Ljubljana. Kongresni trg 12. Cena 1 steklenici 7 Din,
Dve od$i*ta£*U * TcattcosUe^a
O čem v Parizu govore, kadar Jim zmanjka snovi o Hitlerju in o Španiji
Hudodelec — specialist za prevajanje
Pariz, febr.
Neka velika pariška knjižna založba bi bila rada izdala priljubljen angleški kriminalni roman. Toda ko bi ga bilo treba prevesti, se je pokazalo, da ni prevajalca zanj: nihče namreč ni znal pravilno prevesti izrazov angleškega barabskega jezika, čudnega ni to nič, saj so prevajalci navadno pošteni ljudje, ne pa doma med roparji in potepuhi...
Založba si ni znala drugače pomagali, kakor da je dala v časnike oglas in prosila vse tiste, ki res obvladajo angleški in francoski predmestni žargon, naj se ji javijo. Pogoj je bil še ta, da je moral vsak ponudnik imeti na grbi že kakšno zaporno kazen na Angleškem in na Francoskem.
Založbi je kar deževalo ponudb. Naposled so se založniki odločili za nekega ahsolviranega pravnika iz sicer dobrega rodu, ki je pa zašel na stranpota. Izbranec je s prevodom dokazal, da je popolnoma kos svoji nalogi. Njegov prevod je mojstrski, a nič manj ni njegov slog prijeten in zabaven. Vsi barab-ski izrazi so na moč imenitno prevedeni v francoščino.
Založba je zdaj sklenila z novim prevajalcem pogodbo za več let in si je hkratu zagotovila tri ameriške kriminalne romane, ki jih ji bo ta »stiokov-| njak« prevedel.
Izdelovanje strašil na debelo
Grenoble, febr.
Grenoble je že samo po sebi ogleda vredno francosko mesto, pred kratkim je pa obogatelo še z novo znamenitostjo: podjetni Grenobelčani so namreč ustanovili tovarno za izdelovanje strašil. Pa ne strašil za ljudi, temveč — saj ste menda že uganili — za ptice.
Kmetje in posestniki so namreč ugotovili, da se ptiči naših modernih dni nič več ne bojijo starih obrabljenih strašil: kola, in na kolii slamnatega moža. Nič več nimajo vrabci ne kosi spoštovanja pred starimi cunjami, vihrajočimi v vetru, nič več jim ni mar bleščečih pločevinastih obeskov ne posrebrenih steklenih krogel.
Zaradi tega bo zdaj grenobelska tovarna — vsaj tako zatrjujejo njeni ustanovitelji — izdelovala takšna strašila, da se jih bodo pefnati roparji zares bali.
Stara resnica je, da se človek vsemu privadi, pa ne samo človek, vsa živa bitja sploh — in tako smo doživeli zdaj tudi pri ptičih, da so se vendar že privadili starinskim strašilom. Kaj bo pa potlej, ko bodo ptiči naše dobe »pogruntali«, da tudi za novim strašilom nič ne tiči... kaj bo potlej?
Psihološki problem, ki ga bo rešila bržčas bilanca tega novega svojevrstnega podjetja.	l*QI>
Procesija h krvoločni boginji
Bombajr, februarja, (i) V Tibetu živeči angleški misijonarji so te ckii imeli priložnost opazovati v glavnem mestu Lasi nenavaden verski obred. Tibetski verniki so namreč priredili veliko prosilno procesijo k svoji naj-krvoločnejši boginji Paldeni Lami. Njih vera namreč uči, da je hotela ta boginja uničiti komaj ustvarjeni svet, a jo je vendar pregovoril njen mož Kui Cu.
Pobožni Tibetanci se še zdaj boje njene jeze in prirejajo zato vsako leto velike procesije krvoločni boginji in zlasti njenemu usmiljenemu možu na čast.
V veličastnem sprevodu nesejo lame (duhovniki) boglnjin kip na glavni trg, kjer ljudje ponižno popadajo na kolena in prosijo kruto boginjo milosti. Lame pa plešejo njej na čast posebne obredne plese. Nato prinesejo iz svetišča še kip njenega moža in ponove »pred njim svoje obrede. Oba kipa puste potlej v mestu, da ju ljudstvo lahko časti.
Ponekod pa odnesejo kipa ni» vrh velikega hriba in opravljajo pobožnosti kar tam. V slavnostnem sprevodu odnesejo nato oba malika s hriba v njuno svetišče.
Energična filmska zvezda
(nQi) Holly»ood, januarja. Samoobramba je pač najboljše orožje, da se ubraniš nepričakovanega napada. Ne smemo pa misliti,* da segajo po tem sredstvu le moški; da ima to orožje pripadnike tudi med nežnim spolom, nam priča naslednja zgodbica.
Filmska zvezda Bryn Davis se je lepega večera ravno odpravljala spat, ko je zagledala v svoji spalnici neznanega moža. ki gotovo ni imel dobrih namenov. Toda ,zvezda' je bila pogumno dekle in ji niti na um ni prišlo, da bi poklicala policijo. Rajši se je spretno spravila nad vsiljivca, saj je vešča boksarske tehnike, ki bi delala čast vsakemu poklicnemu boksarji. Dregnila je presenečenega vlomilca v trebuh, da je tisti ms^i zagledal vse zvezde in klecnil na kolena. Ker se je pa hotel še nekaj otepati, je dobil še par bunk od strani, a zadnji sunek, namerjen naravnost v brado, mu je docela pregnal veselje do obrambe in ga je dokončno .položil* na tla.
Takšen dogodek se je torej pripetil v Hollywoodu, tani, kjer Imajo tako pogumne ženske, da niti policije ne pokličejo na pomoč. In čeprav morda ni bilo vse natanko tako, kakor poročajo iz Hollywooda, moramo priznati, da filmske zvezde le niso take punčke iz lecta, kakor bi človek mislil. Kako se godi ubogemu zakonskemu možu pri taki amazonki, pa rajši ne ugibajmo.
(»N. XV. Journal«)
Profesorjevo maščevanje
Dunajski vseučiliški profesor Bernat-zick je pri poslednjih pravnih izpitih zasolil nekemu zabitemu visokorodne-mu študentu:
»Vašega imenovanja za deželnega glavarja sicer ne bom mogel preprečiti, zavlekel ga pa bom...t
Od govorjenja umri
  Tudi taka bolezen _
se zna človeku pripetiti
(RO> Newyork, febr, V Očali (Florida) je umrl neki IIoward Stillman. Podlegel je t bolnišnici zelo nenavadni bolezni. Celili 18 dni je namreč nesrečnež neprenehoma govoril; kvasil je vse mogoče in nemogoče reči, deklamiral pesmi, žebral molitve, recitiral članke iz časopisov; govorančil o politiki, modroslovju in veri, T isti sapi pa tudi o mnogo manj spodobnih zadevah, da so si bolničarke kar tiščale ušesa, njegovi tovariši na bolniških posteljah se pa smejali na ves glas.
Po 18 dneh takega, bolnega go-bezdanja se je siromak utrudil... in untrl. Zdravniki menijo, da je bilo čudni in na srečo redki bolezni vzrok vnetje tistega dela možganov, kjer je središče govora.
<>E1 Nacionalf, Mexico)
■
i to storila? Nič se ne opo-putači, in če bi stopila pred
Slo, Binns. že hujše stvari sva kar tako na slepo srečo zmogla. Sicer bi
DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTNIKA V INDIJI
[Možje, ki se niso bali smrti
PITAGORA: grški mislec (570 do 500 pred Kristusom), doma z otoka Sama. Deloval je v spodnji Italiji; tam je tudi ustanovil »zvezo Pitagorejcev«, šolo z verskimi in nrav-nostnimi cilji. Pitagorejci so učili, da je število načelo vsega, kar obstoji. — Najpomembnejši Pitagorov nauk je njegov stavek iz geometrije: a5 + b2 = c-.
HCALD
na&fi
Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Naš tramvaj
Tudi naš preljubi ljubljanski tramvaj je potreben, da se ogledu, v zrcalu naših dni. Ne morda zaradi svoje že priznane »hitrosti«, s katero vozi, po naših blatnih ulicah, ampak zaradi ureditve -prometa samega.
Vozim se namreč opoldne ob IS.30 drmiov e Moste. V nabito polnem opatijskem »zapravljivčku« prieinca-tno do sv. Petra. »Prestopiti!« Izsto-pi-m, izstopita, izstopijo in še izstopajo, dokler ne ostane zapravljivček prazen. 20 do 30 potnikov potrpežljivo čuka v dežju, blatu in brozgi sredi trga po več minut na prestopni voz od posta je. Polagoma se tudi ta pri-maje — seveda prazen. In prične se spet nalaganje, vstopanje, prerivanje in slišijo se, kajpak sami slavospevi na čast našemu tramvaju.
Vse prošnje, vse zahteve po direktnem vozu (ne vozičku!) Magistrat—Vojaška bolnica so ostale do danes brez uspeha. Ali gospodje res ne. uvidijo potreb občinstva in gledajo le na svojo udobnost, in korist?
Prosimo, zganite se že!
Eden izmed mungih.
Oh, ta menza!
Prejeli smo:
Na hrano hodim v menzo Delavske zbornice, in sicer v oddelek A, ker mi pač razmere ne dopuščajo, da bi si privoščil kaj boljšega. Toda vzlic temu, čeravno imam najnižji razred v tej menzi, vzlic temu sem in ostanem človek, ki misli, da so ima pravico pritožiti, ako mu kaj ni prav.
Pred nekaj dnevi nisem bil zadovoljen ne s hrano ne s postrežbo. Zahteval sem pritožno knjigo. Mislite, da sem jo dobil? Motite se. Rekli so mi, da knjige nimajo, a če že imam kaj povedati, naj se grem pritoževal kuharici.	*	•
Ker to ni »inštančna« pot, pomenijo takšne besede v navadnem jeziku: Jej, če ti je prav — če ne, pa pojdi!
Meni se pa zdi, da menza v Delavski zbornici ne bi smela tako ravnati s svojimi gosti. Kaj pa vi mislite, gospod urednik?
Študent
Vzorni dijali • \
Dovolite, da tudi jaz napišem par; vrstic v »Zrcalu naših d ni e.	;
Vsak dan se vozim z železnico iz; Tržiča v Ljubljano. Zato imam več! kakor preveč priložnosti, da opazujem! življenje dijakov, ki se vozijo v šolo.! Njihovo vedenje je nezaslišano. !
Kakor tolpa neciviliziranih divjakov pridrve na vlak, zapirajo vratu tako, da se vse strese, ali jih pa sploh ne zapro. In potem to večno divjanje iz vagona v vagon, da morajo človeku živci odnehati.
Toda to je šele začetek bojnega plesa.
Končno se ustavijo v vozu, ki se jim zdi za to prikladen. Eden kaže cigarete, kupljene za denar, ki so ga mu dali starši za šolske potrebščine, drugi zbije tovarišu čepico z glave, tretji zbada s šivanko itd. Nastane prepir in na koncu koncev pravi pretep, ki se konča šele tedaj, ko vstopi sprevodnik. Vse to se dogaja ne glede na potnike, ki se zgražajo nad takim vedenjem.
Zadnjič sem imela priložnost opazovati še drug dogodek. Sedla sem v; vagon, kjer so bili študentje. Na vi-; dez sem čitala časopis, v resnici sem; jih pa opazovala; sedela sem čisto v; kotu na desni’ v smeri vlaka. Nekako; v sredi na levi je sedela stara krneč-; ka ženica.	;
Neki gimnazijec, star kvečjemu dva-; najst let, se je začel norčevat: iz te; stare ženice, za njim pa ostali štu-; dentje. Nato jo je začel zbadati s; svinčnikom v kito ob splošnem gro-; hotu in odobravanju ostalih. Ženica; je bila seveda brez moči nasproti tej! sodrgi. Videla sem, kako je s plahimi! očmi iskala rešitve. Našla jo je šele; v sprevodniku, ki je na srečo prav! takrat prišel.	!
Kaj pravite k temu? Kdo je po-! ki icnn napraviti konec takemu po-! čelju?..,	!
A. V.'
17. nadaljevanje
Ko je služabnik odšel, je stal Binns _ še zmerom sredi prikupne sobane in | se vohljaje oziral okrog sebe na vse
-	strani.
»Prav nič mi ne ugaja,« je dejal.
»Meni tudi ne,« sem pritrdil.
Lepa sobana nama je bila že všeč, toda obhajale so naju čudne misli, zakaj so najiu spravili drugod pod streho kakor ostale člane karavane.
Nihče izmed njih ni — tako se je vsaj zdelo — stanoval v najini bližini ali vsaj v tem postatju.
Binns je stopil k oknu in se razgledal. Pod nama se jo razprostiral precej zanemarjen park. Tri nadstropja nad zemljo je bila najina soba.
»No torej,« je čemerno menil, »kakšen romantičen beg po vrvastih lestvah ali po zvezanih rjuhah pač ne pride v poštev.«
»In vendar bi v tem oziru nekaj svetoval, zakaj ni mi prav prijetno, da prebivam tam. kjer prenočuje ta otrok.«
»Otrok...« je začel Binns, toda v tistem trenutku sva se zasukala na petah, ko da bi naju bila osa pičila Nekdo je bil po tihem odprl vrata. In zdeli se je moralo dokaj smešno, ko sva se z Binnsom, ker orožja nisva imela, postavila pri priči v boksarsko pozo.
Toda Binns je takoj olajšano dahnil: 'A... tako!!!«
Dve hindujski deklici sta smuknili v sobo in sta skromno se smehljaje obstali pri vratih, bgledovaje si naju s svojimi čreŠnjevimi očmi.
Bil je to običajni dar indijskih kanov...
Zamišljeno sva si ogledovala obe prikupni bitji. Torej nama vendar zaupajo. Smatrajo naju za gesla ko vse druge. Zakaj še malo nisva dvomila, I da so se prav ob istem času odprla !vrata tudi pri ostalih članih karavane, lin da so se tudi njim na pragu smehljali kanova darovi...
! Ali pa — tudi to je bilo mogoče —• !da so nama poslali obe ndadenki zato, !da nama pretipata obisti ali pa da naju
•	odvrneta, da se ne bi zanimala za do-Igodi;e v trdnjavi?
■	Vse je bilo mogoče, in ta prigodica ;je kazala poslati nerodna zadeva za ;naju. Odsloviti dekleti res nisva mogla. Hudo in surovo bi užalila gostitelja. Drugače pač ni kazalo, ko da sva jih obdržala pri sebi
Prosila sva ju torej, naj nekje na blazinah sedela.
7. ljubkimi in sramežljivimi gibi sta počepnili tesno druga poleg druge. Obe sta bili še hudo mladi in ker nista bili domačinki, temveč pravi Hindujki, ju je pač nekoč kan nekje ugrabil ali pa kupil. Prav golovo jima ni bilo prijel no in lej>o pri duši v tej robati pokrajini... In ko sem tako dolgo premišljal in zmerom znova študiral obraza teh dveh deklet, sem storil nekaj, kar je dobrega Binnsa prisililo, da se je vzravnal ko sveča in zastrmel vame, ko da bi bil pamet izgubil.
Toda poznal sem Indijo bolje kakor on, in sem zato tvegal poskus.
»Poslušajte me, gazeli,« sem po lihem začel in sedel poleg njiju, »saj nama ne boste storiti ničesar žalega. Midva nisva to, kar sva. Angleška sa-hiba sva in ni se vama treba bati. Odšla bi rada odtod in jo mahnila tja, kjer prebivajo vaši starši, vaši bratje in vaše sestre. Ali nama lahko pove-sta, kako bi to storili znava v tej
vrata najine sobe, bi bila tako nebogljena ko dva popotnika v divjini.«
Mrtvaška tišina.
Slišat sem, kako je Binns kar hropel od razburjenja. Sprva se zanj nisem maral zmeniti, pač pa mi sem pustil obeh zagorelih deklet iz oči. Zdaj se mora odločiti, ali j« moje poznavanje Indije vredno vsaj groš, ali pa ni vredno nič.
Dekliei sta me dolgo opazovali boječe in z negotovostjo, potlej sta pa začeli obe hkratu čebljati, prekipevajoče, boječe in po tihem, neprenehoma z nemirnim pogledom na vratih.
Midva sva poslušala in ju nisva prekinita. Bila je »tara povest, ki »ta nama jo pripovedovali. Ze kot otroka »o ju bili prodali in ju privedli semkaj h kanu. Njuna domovina je tisoč milj daleč, in marsikatero samotno uro sta prebili med jokom in domotožjem. Hrepeneli »ta po svoji domovini.
Birtns je bil očitno osupel »pričo mojega uspeha.
Jaz »eni pa postal čedalje veselejši. Všeč mi je bilo, da me »lutnja ni ukanila. Sicer bi se moral pred Binnsom sramovati ko Črv, a tudi mojo polomijo bi ml še dolgo očital in bi me ob vsaki priložnosti obsul z dobrimi in slabimi dovtipi.
»Pomagali vama bova, eahib.« je naposled dejala starejša od njiju, »toda vzemita naju s seboj in peljita naju tja. kjer žive najine sestre. <
Pri priči »eni prikimal in zažugal Binnsu, ki »e je hoiel upreti.
| »Vzela vaju bova s seboj,« sem de-
I	ja), »vendar morava prej vedeti, kako j se . bova izmuznila odtod Odgovorila | | mi na vsa vprašanja in napnita malo j j vajine možgane. Kaj se doga ja v tem j j gradu? Ali prihaja semkaj mnogo 1 ju-: ; di. ki potujejo e Kajbrekega "sedla? j Ali sta že. videli majhnega dečka, ki ■ ga skrbno čuvajo? Ali s'a že videli kakšno belo ženo? In ali sla že slišali; Lenhajevo ime?«
Precej sla začeli spet čebljati in midva sva ju pobožno poslušala. Vse. kar sva slišala, naju je na moč zanimalo. Da, prihajali in odhajali »o mnogi tujci, popotniki s Kajbrskega sedla. Kadar so prišli, so prinesle njihove kamele težke tovore, kadar so pa spet odhajali, so bile kamele skoraj prazne. In v vseh tovorih je bilo samo orožje, ki so ga razkladali v našem dvorišču.
Imenitno! Prekrasno!
,Grad je bil torej Lenhajeva orožarna !
Binns dotlej ni mnogo govoril, toda jezik je valjal neprenehoma po ustih, f in to je bil prepričevalen znak, da je | bil zelo razburjen. Njegova črna brada j je kar nihala gor in dol od zadovolj-' »Iva.
Malega fantiča pa deklici nista še nikoli videli, tudi bele žene ne, Lenhajevo ime sta pa včasih vendar slišali, j
No, nama je bilo že to dovolj, kar j »la vedeli.
»Veš kaj, Binns, na lastno pest si bova privoščila majhen ples,« sem dejal.
»Da bi pa vzela dekleti s seboj,« je resno dejal Binns po angleško, »to že ne bo šlo.«
Skomignil sem z rameni.
»Lahko jima obljubiva, da ju bova vzela s seboj, pa ju potlej vendar pustiva tukaj. Brez njiju »e pa prav gotovo ne izmuzneva odtod. Bo že kako
sva kar
pa res rad »pravil ta dva otroka nazaj v njuno domovino. Saj ti nemara tudi? Ali ne?«
»Lahkomiselno si storil, ko ei jima to obljubil,« je zagodel Binns.
»Morda — morda tudi ne,« sem odločno dejal, »nekaj pa morava vendar tvegati. Lahkomiselno je tako vse naše življenje pri stotniji lovcev na ljudi,«
Do enih po polnoči smo čakali.
Vse, kar »mo nameravali storiti, sva z Binnsom točno določila in zabičila deklicama. Res je bila to tvegana igra, da sva se izročila tema slabotnima bitjema, toda spomnil sem se, da sem s takimi »slabotnimi bitji« doživel že. vse drugačne stvari in tudi slišal sem že marsikaj, iti vedel sem, da so iz jekla in kar za tri može, če je treba.
Da je bila Binnsova in moja prekleta dolžnost, da kakor koli že oškodujeva orožarno, o tem nama pač ni bilo treba izgubljati besed.
Kmalu po enih sem odprl vrata in prisluhnil. Oba, Binns in jaz, sva držala vsak svoje dekle za roko. Čeprav nisem mislil, da bi naju utegnili dekleti spraviti v past, je bilo vendar bolje, da sva storila V6e, kar je bilo za najino varnost potrebno.
Najprej smo bosopeti neslišno stekli po dolgi galeriji, razsvetljeni od hlode mesečine. Bila je kakor nalašč razsvetljava za naše početje, in res nisem mogel, čeprav so bile okoliščine na moč resne, udušiti smehljaja, ko sem se spomnil, da bom o tej pustolovščini kasneje nekoč pripovedoval tovarišem v kazini.
Tako približno: »...bleda mesečina je razlivala srebrn lesket po najinih razcefranih oblačilih m po najinih sestradanih obrazih, ki »o se jima globoko v duplinah bojaželjno svetile sinje oči... Obe lepi deklici, držeči naju za roke. »ta zdaj zdaj preplašeno zazrli k nama...«
No. vedel sem, da me bo rjoveč gro-hot mojih tovarišev na tem pesniškem mestu prekinil, in da se bo vsul nadme cel plaz podsmehljivih pripomb.
....Poslušajte, fantje... le poslušajte... tega širokourineža... bleda mesečina... žareče oči. lepe Hindujke... roko za roko... hahaha!«
In vendar je bilo tako. Saj tega res ne bom mogel drugače pripovedovati. Življenje samo ustvarja takele zgodbe. In bil sem prepričan, da celo Binns. ki je vendar pisatelj, ue bo mogel drugače pripovedovati kakor tako, kakor je bilo.
Hodili smo po pravem labirintu samih hodnikov. Po kamnilnih stopniuah nizdol in »pet navkreber. Sama bi se v tej zmešnjavi prav golovo ne znašla. Včasih smo hodili po dolgih predorih, ki je bilo v njih temno ko v rogu, in sva se morala z Binnsom zanesti zgolj na gorke roke najinih čednih vodnic. Binns mi je kasneje pripovedoval, da ga je zlasti v teh temnih predorih vsako sekundo znova obhajala misel, da bo njegovo dekle zdajci iztrgala ročico in zbežala.
/.godilo se pa ni nič takega.
Potlej smo obstali. Medel lunin svit se je prikradel med zidovjem k nam. Stisk dekličine roke mi je povedal, da smo na cilju. Pogledal sem okoli vogala in uzrl okroglo visoko dvorano, ki je vanjo lila mesečina.
(Dalje prihodnjič)
Bilo je v tistih toplih zimskih tednih, ko ni v St. Moritzu nič snega, ko človek ne ve drugega početi, kakor flirtati in plesati, zaviti v kavarno na kavo in vreči za spremembo kvarte.
Vsi so se zaljubili, jaz kajpak tudi. In sicer v ekscentrično miss Maud.
V	_ podkrepitev svojega čudaštva je prinesla ta miss v raj smučarskega športa vsega Dostojevskega, prebirala ga je zvečer v razkošni hotelski veži, zato so se ji, okuženi z idejami tega fantastičnega pisatelja, ki le prepogosto resničnost do nemogočega pretirava, porajali hudo čudni domisleki.
Včasih mi je dejala: »Pravite, da me ljubite. Dokažite mi tol Pridite recimo v pidžami na obed. Ali pa: zadenite si smučke na ramo in se po dežju sprehajajte, pa zavijte potlej v Silvrettov dom.«
Vse, kar je govorila, je bilo resno. Včasih mi je celo rekla: »Pokažite oni stari Holandki, kadar bo prišla mimo, jezik ali pa osle, potlej pa za-meketajte ko koze!!« Takihle norij »a je bila nalezla v nekem romanu tega prenapetega Rusa, opisujočem neko ekscentrično žensko, ki zahteva od svojega oboževatelja vse lake mogoče in nemogoče preskušnje vdanosti in zaljubljenosti. In Maud jo je hotela seveda oponašati.
V	našem hotelu je stanovala tudi neka mlada gospa, Francozinja, njen mož je bil pa na potovanju. Bila je prav toliko lepa, kakor je bila zapeta. Zmerom je bila sama, obedovala je sama za mizo, izogibala se je slehernemu še tako vljudnemu zbližanju, nikoli ni prihajala na ples, zdela »e je najstanovitnejša in najzvestejša žena, vendar ni bila ne melanholična ne odljudna. Prav gotovo je zvesto ljubila in je branila svojo osamljenost s trdovratno molčečnostjo.
Nekega dne sva z Maudo srečala to j vase zapeto lepotico, ko sva jo mahala proti jpzeru. j Lejie jo,« je dejala Maud, »to ne-| premagljivo Penelopo. Stopite prosim k njej, ogovorite jo, zakaj rada bi vas videla, kako se boste osmešili... No, ali bo kaj? Saj zmerom trdite, da mi z naj večjim veseljem uelrežete vsaki želji., e
■Ljubim vas, Maud, vaš suženj pa nisem. Samo da bo vam v zabavo, naj nadlegujem tujko — da uiti ne pomislim na osramotitev, ki me čaka...«
Potlej me že ne ljubite/če bi me ljubili.. Pb! Vsi moški »te šleve. Niti te male	preskušnje	ne tvegate,	tega
neznatnega dokaza! Dajte, naj se nasmejem!	Hotela bi	se zabavali.	Oh,
kako ste	dolgočasni,	vsi, prav vsi.	Da,
videti hočem, kako vas bo ta ponosna dama zafrknila, kako boste stali sredi ceste ko kup nesreče...«
»Kaj naj ji rečeni? Z a božjo voljo! Saj je bedasto, neokusno... Take imenitne dame geiltleman vendar ue »me ogovoriti...«
»Zdaj	pa konec	besedičenja.	Ali
greste, ali ne greste?«
In... šel sem!... Ce je človek zaljubljen. česa vsega ne stori! Saj me razumete Maud mi je obljubljala vse, besedo je pa zmerom snedia, in kar tresel sem se od nestrpnosti in pričakovanja. V takšnih okoliščinah je človek res tepec, suženj....
Šel sem! Dohitel sem samotno popotnico. priklonil sem se in dejal:
»Madame, rad bi obnovil najino znanje. Če dovolile.,,«
Nič pametnejšega se pač nisem domislil, pa sem zinil to predrznost. Kar žgal me je na tilniku pogled male Maud, kar slišal sem njen pridušeni smeh, zardel »eni od sramu — in tisti trenutek sem zasovražil hladno Angležinjo. Kakšno predrznost sem Ivega!! Kolena so mi kar klecnila. Bedak, kakršen sem bil!,,.
Nadaljevanje na 7. strani.
Krasni belci, ki bodo na kronanjski dan vlekli kočijo kralja Jurija VI., se morajo najprej »vživeti« v svojo nalogo. Tako doživljajo Londončani od časa do časa v bližini Buckinghamske palače kaj nevsakdanji prizor. Veličastno osmerovprego spremlja godba kraljeve garde, da se konji privadijo koračnicam. — Na desni: Ondan so v nekaterih ulicah za posktišnjo razobesili kronanjske zastave
Haša misel
PRESKUSIM LJUBEZNI
\Kakšno naj bo
tlovemko dekle
Slovensko dekle!
Povej, ali moreš izreči to kratko besedo, ne da bi te prevzela radost nad mladostjo in sončno, srečno nravjo našega dekleta?
Povej, ali ti ni ob mislih na slovensko dekle še nikoli zadišalo po rdečih nageljčkih, rožmarinu in ro-senkravtu?
Živ,' pojoč cvet. vaše zemljice je T naš deklič. Kjer koli je, kar koli je, tudi če ima odrte, z žulji pokrite r°ke, tudi če ima truden, zgaran obraz, še je veselje v njem, še je volja v njem, še in še razodeva tujini tiho, a bogato lepoto svoje domovine.
Da se bomo prav razumeli! Tisto
■ r s^ečujete marsikje, naličeno da tit ničemur več podobno, tisto kar v občevanju s tujci pozablja svojo materinščino, tisto kur je pozabilo nravno stopnjo in višino svojih ma-*,y> tisto niso slovenska dekleta! Morda so bila, zdaj niso več. Materno dediščino so zavrgla, materino izročilo pozabila, kako naj si torej se laste ponosno ime slovenskega dekleta?
Tebi, naš mladi slovenski deklič, Pa velja: Spoznaj, zavedaj se, da Je vse, pa prav -vse kar imaš, tvoje pošteno slovensko ime!
Nikar ne hodi po njem, nikar ga ne maži s posnemanjem tujih, bedastih vzorov.
Ali si se, dekle, že kdaj zamislila v zenske obraze s filmskega platna w velikih modnih revij? Ali ni tudi tebi prišlo na misel, da so vsi ti nešteti, neizrekljivo zmaličeni obrazi strahotno drug drugemu podobni — Po brezizraznosti namreč? Nov žen-1 tip nastaja, ptavijo. Nemara da
čala največja ntaškerada in se je v vsakdanjost usulo na tisoče vsega sitih klovnskih prikazni, neresničnih, pošastnih figur s krvavimi nohti in bolestnim režanjem na ustih.
Ti slovensko dekle ne boš nikoli podobna lutkam, lci jih v neznanih množinah razkazujejo in, proda jajo po sejmiščih.
Ostala boš, kljub spreminjajočemu se času, drugačni izobrazbi, denarju, oblekam, svilenim nogavicam, vsemu, vsemu nakljub to, kar so bile tvoje prednice — pošten, zvest, na zemljo in na njene ljudi navezan človek.
Prav nič se ne bojimo zate. Ne boš se nam izneverila. V tvoje drobno srce je položena materina dedi-ščina: resnična, iskrena ljubezen do slovenske besede, volja in vztrajnost za delo in vera, živa in neomajna.
Bojimo se torej ne, vendar nečesa čakamo, nestrpno in v strahu.
Ali bos, slovensko dekle, to kar si prejela, to kar imaš, tudi prav upravljala? Ali boš znala, dekle, to svojo dediščino pomnožiti in razbohotiti? Ali jo boš iz temnega, ozkega kotička, kjer jo varuješ, dvignila na svetlo, na beli sončni dan, da bo zablestela v vsej svoji krasoti?
Ali boš, draga, obogatila z njo svojo — našo — zemljo in našega človeka?
Daj, stori to! Prav tebe čakamo. Zato ker je dandanašnji tako malo res slovenskih deklet.
Prav zate, dekle, trepečemo. Da bi dosegla nekoč nekaj lepega in velikega. Velilco zadoščenje, ko boš ti, dekle, nekoč kol slovenska mati in gospodinja izročala svojim otrokom prevzeto slovensko dediščino :
Takrat ne bo več zaprta v tesni,
 	____________temni kamrici — ti sama, tvoji Ijud-
re*J toda to; 'draga moja, to ne bodo j {e> drugi ljudje, vsi ljudje, vsa naša Več ženske. '	čudolepa zemlja bo prepojena z njo.
Nekako tako bo, ko da se je kun- '	Damijana.
Ženam in dekletom — čitateljicam »Družinskega tednika« je namenjena naša nova rubrika: Ženski razgovori! (Glej Dantijanin članek ..	v	52.	številki	Družinskega	tednika!)
Bluza za spori in pisarno
Menda bi bilo odveč poudarjati Prednosti bluze pred volneno obleko, sPomnim naj vas le na zdravje in higieno, pa boste priznale, da rajši oblečete svežo, pravkar oprano, skromno Muzo kakor drago, a prepoteno voljno obleko.
Ni čuda, da se je bluza vrinila v flamsko garderobo za vse prilike. Vi-110 .io na športnih tekmah, v pisar-ftI* Popoldne v kavami, zvečer na
’!lesu Pa še posebno lepo okrašene, iz
-l 4	1	•'V	(7V1H	iv	Hm.lir,	lu
‘agoe^nega	brokata, velurja
1,11 čips.
n,Yf,®en,e in popoldanske bluze prepustite rajši izurjeni šivilji, ki je va-nu težkih krojev in občutljivega ma-
Zdaj spomladi bomo zbrale lahno, a dokaj močno blago, saj moramo računati s tem, da torno oprale bluzo vsaj vsak teden. Zapomnite si pa: čim boljše je blago, tem lepša je bluza (ali obleka), kajti lepota obleke ni vezana samo na kroj, temveč tudi na material.
S tem hočem reči: ne zadovoljite se z vsakim blagom, ne kupujte tjavdan, samo da je blago lepo na pogled, če hočete biti elegantni in dobro napravljeni. pazite že pil nakupu, ne šele pri kroju in šivanju. Priporočam svileni poplin. zefir, turing in luknjičasta blaga »fresco«.
Modne barve so: temnomodra, jantarjevo rumena, vinsko rdeča in zelena v vseh odtenkih.
Morda se vam bo zdel na prvi pogled kroj nekoliko težak, toda kmalu boste spoznale, da ste se zmotile. Bluza je sestavljena iz več kosov in je prav zato še posebno mikavna.
Najprej vrežite stranska zadnja in prednja dela, nato pa še sredini v obliki črke T. Stranski prednji del ima dve navidezni gubi, zadaj pa nima bluza nobene gube.
Bluzo pusti tako dolgo, da jo lahko oblečeš v krilo ali pa čez krilo s pasom. Pazi: če imaš nekoliko vdrt hrbet in slabo držo, nosi vedno bluzo čez krilo, ker to napako nekoliko skrije. Sicer pa v tem oziru nobenih nasvetov več, le hitro se vzravnaj, da tl ne bo treba paziti na take »lepotne trike«.	(n)
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nadvse važno vprašanje zanima naravno vse, ki bolehajo na astmi, katarju na pljučih, zastarelem kašlju, zasluzenju, dolgotrajni hripavosti in hripi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki
dobe od nas
popolnoma brezplačno knjigo s slikami,
izpod peresa gosp. dr- med. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v zavodu za finzenkuro, o temi „Ali so pljučne bolezni ozdravljive?" Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svoje bole<ni, smo se odtočili v interesu splošnega blagra, odposlati to knjigo na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati je samo dopisnico (frankirano z Din l-75) in jo odposlati na
PUHLMANN ft Co., BERLIN 594, Miiggelstrasse Nr. 55*25«
Odobreno od ministrstva socialne politike, san. odelenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933
Naša kuhinja
JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE
Ponedeljek: Golaževa juha, krompirjevi rezanci, posuti z nastrganimi orehi, domač sir.
Torek: Paradižnikova juha, naravni zrezki z zelenjavo in biskvit.
Sreda: Juha s smetano,* palačinke, nadevane s špinačo, pečena jabolka.
Četrtek: Goveja juha z leč«, nadevana bržola s krompirjem in peter-šiljokom, zeljnata solata.
Petek: Ribja juha, ribja solata s pečenim krompirčkom, rižev narastek z malinovim odcedkom.
Sobota: Gobova juha, nadevano zelje, pečeni rezanci s češpljevo mezgo.
Nedelja: Juha s cvetačo, pečena piska, dušeno korenje, jabolčni kompot ; črna kava.
Pojasnilo
* Juha s smetano: Vzemi pol litra debele kisle smetane, 1 dkg kumina, 10 dkg moke, soli, nekoliko popra in kisa. Kuhaj liter vode s kumiuom in poprom na šibkem ognju 13 minut. Med tem časom stepi moko in smetano, počasi vlivaj smetano v vodo, juho še enkrat prekuhaj in nekoliko okisaj. Juho pretlači 111 jo serviraj s koščki črnega kruha.
JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE
Ponedeljek: Krpice na goveji juhi, omaka s kislimi kumaricami, krompirjev pire.
debele in dolge paličice. Pomaži jih z beljakom, potresi s soljo in kiuni-riom, jih še enkrat vzhajaj in hitro speci.
NEKAJ 0 ZREZKIH
Za zrezek vzemi vedno meso brez kasti in brez žil. Kožico odstrani, da meso ne zakrkne in ne otrdi. Zrezke priporočajo zdravniki posebno slabokrvnim osebam; na hitro pečeno meso obdrži namreč vse one snovi, ki se drugače pri dolgem pečenju in kuhanju uničijo.
Ker so zrezki hitro pripravljeni, 60 prav pripravna jed tedaj, kadar velja skuhati kosilo v naglici.
Zgornji kupon izreži in ga priloži svojemu vprašanju. Odgovor v »Družinskem tedniku« je brezplačen. Ce želiš pismen odgovor, pošlji svoj naslov in znamko (Din 3’—) za odgovor.
Sloj mož me zanemarja. Trt leta sva poročena, pa že bridko občutim, da z leti vse preide v navado. Mož z menoj ni več tako ljubezniv ko nekoč, zane-
Cene naših malih oglasov so
zmerne m casu primerne
*
HH
®vH4Unik
36
8
I !
I I
U'
1
1
L
I rr 1
X
GSh
(O
\	it	B VV?		
				
n-				
m		►*- 1*	k	<ol
■to				
bl!.l”lft ikaj 'n1l'co se P® lotite športne P1"'*, kr ima kroj.
preprost, a učinkovit
Kroj k zgoraj popisani bluzi
potrebujete kaj pojasnil, kar sporočite. Svetujem vam pa, da daste šotor napraviti jermenarju.
Moje sedemletno punče je sila gizdavo in nečimrno. Brž ko stakne kakšno lepotilo, ali kak kos obleke, trak ali podobno, že se našemari. Ne vem, kako bi jo tega odvadila. Poskusila sem že z lepim in grdim, a b^z uspeha.	Mila W., Ptuj.
Vaša mala je bržkone edinka. V šolo še ne hodi, ali ji pa ne nalaga dovolj dela, da bi se z njim zamotila. Naložite ji včasih kakšno majhno delo. Pomaga naj v kuhinji (igraje seveda). Druži naj se bolj z otroki svojih let, pa ji bodo gizdave domislice že nekoliko prešle, še nečesa ne smem pozabiti. V otrocih je silno močno razvit čut za posnemanje odraslih. Morda vaša hčerka večkrat opazuje vas ali koga drugega pri oblačenju in lepotičenju. Nič čudnega ni potem, če hoče pred zrcalom tudi ona poseči po črtalu in pudru. Takšne stvari pač niso za otroške oči. Sicer pa za zdaj potrpite, njeno gizdavost kar hote prezrite. Ko se bodo mali glavici odprla druga zanimanja: za knjige, naravo itd., bo vse kar je nenaravno in napačno, samo prešlo.
Če^hočeš biti zadovoljen, zahtevaj izrečno zobno ščetko »ORLOV* Dobi se povsod!
Z 'zakonom zaščiteno po vsem svetu
Torek: Jetrni žliiaiiki na goveji juhi, leča v omaki, kisla repa z govedino.
Sreda; Močnik na goveji juhi, govedina, presno zelje s krompirjem.
Četrtek: Zdrobovi žličniki, sladka repa v kockah, krompir.
Petek: Prežganka, riž, osja gnezdeca*.
Sobota: Grahova juha s pečenim kruhkom, oh rov lova solata s pečenim krompirjem.
Nedelja: Pljučni štrukelj na goveji juhi, dunajski zrezki, krompirjeva solata, kompot.
Pojasnilo
* Osja gnezdeca: Pripravi kvašeno testo kakor za buhte in počakaj, da dobro vzhaja. Prt ali desko potresi z moko, povaljaj v njej testo in ga zvaljaj v obliki pravokotnika. Pomaži zvaljano testo s stopljenim presnim maslom, potresi z rozinami, nastrganimi lešniki in cimetom. Zavij testo po dolgem kakor za Štrukelj, zreži z (Vitrini nožem za prst debele koščke in jih polagaj v namazano pekačo. Počakaj, da vzhajajo, potem pa jih peci v srednje vroči pečici.
Pečene mrzle koščke pomaži s sladkornim ledom, ki si mu primešala nekoliko limone.
DVA RECEPTA ZA SLADKOSNBDNEŽK Torta iz presnega masla
Mešaj 6 rumen jakov, 1"2 dkg sladkorja v prahu in 9 dkg presnega masla tako dolgo, dokler se maslo ne speni. Dodaj sneg šestih beljakov, 9 dkg moke in nekaj limonove lupinice. Zmes daj v pekačo za torto; biti mora dobro namazana s presnim maslom.
Ko je testo pečeno, ga prereži in namaži.z mezgo. Torto poti ješ z ledom in okrasiš z okraski iz presnega masla.
Čajne paličice.
Vzemi 14 dkg fine pšenične moke, 1 dkg kvasa, 7 dkg presnega masla in zamesi trdo testo, ki naj dobro vzhaja. Iz testa oblikuj ko svinčnik
marja me, večkrat zaide zvečer v gostilno s prijatelji. Vsega tega prej ni bilo. Enkrat sem po prečuti noči odšla k svojim staršem. Prosit me je in sem se vrnila. Pomagalo tudi to ni.
S. T., I,j.
Iz vašega pisma nisem mogla razbrati, kakšno je zanemarjanje, ki mu vas izpostavlja vaš mož. Zdi se mi pa, da le ni tako hudo in da ste preveč občutljivi. Res je, da ljubezen s časom preide v navado. Zato pa prav nič ne izgubi svoje vrednosti. Sami pa morate paziti na to. da bo tista navada ne težko, temveč prijetno breme za vas in zanj. Marsikatera je sama kriva, da se ji mož odtuji, oddalji in naveže na prijatelje. Marsikatera je preveč oblastna v hiši, premalo se zna vživeti v zanimanje in težave svojih ljudi, in tako se ji njeni dragi razbeže, morda za vselej. Pri vas se bo še vse uravnalo. Mož vas ima resnično. rad. Brez poniževalnega klečeplazenja se mu spet približajte. Zlepa si ga pridobite. K »učinkovitim« sredstvom, kakor so jok, prepir, beg iz hiše itd., se nikar ne zatekajte. Glejte na to, da bo dom prijeten, predlagajte mu, naj varčuje (za dober radio na primer); videli boste, da mu bo dom spet prvo. Prijatelji niso taka nevarnost, samo če slabi nišo. O tem se pa le prepričajte in možu svojega odkritja ne zamolčite.	Damijana.
Kakšno platna je priporočljivo in s čim in kako naj ga namažem, da bo dobro za šotor. AH je za lo dobra kotenina?	C. II. Maribor.
Za šotor lahko uporabite navadno kotenino. Morate jd pa, potem ko je šotor že napravljen, impregnirati. Blago natrete z voskom ali parafinom, potlej šotor polikate z vročim likalnikom, da se vosek ali parafin v blago čisto vieze. Povedati je pa treba še to, da je kotenina dobro uporabna le za šotore, kjer blago preveč ne trpi, to je za navadne strešne šotore (prečka ima dolžino šotora) ali za italijanske šotore. Za izdelavo koničastih, tako imenovanih avstrijskih šotorov, pa kotenina ni dovolj močna in je potrebna prava šotorovina (Zelt-stoff). če boste šotor delali sami in
Steznik in zdravje
Marsikatera ženska bi si rada popravila postavo, a niti ne ve kako. O telovadbi in pravilni prehrani smo že večkrat pisali, danes naj pripomnimo še par besed k prijatelju vitkosti — stezniku. Ali je zdravo nositi steznik, bo vprašala ta in ona radovedna. To je odvisno od vas in od steznika, ljube dame. Zelo debele postave ne gre tlačiti v steznik, ker bi, ji bolj škodoval kakor koristil. Pritiskal bi ji na želodec in na ledvice, v njem bi se pa počutila tudi tako neprijetno, da ga ne bi hotela večkrat obleči. Torej: shujšaj do neke pravšne mere, potem šele natakni ta »oklep«.
Prav priporočljiv je steznik iz blaga, ker najmanj ovira kožo pri dihanju. Moderni stezniki, ki ustrezajo vsem zahtevam zdravja in higiene sploh, nimajo palic in gumija. Gumijasti stezniki so za občutljivo kožo prava kazen božja. Kaj kmalu se pokažejo rdeči madeži, za njimi pa neprijetna srbečica ali celo vnetje kože. Večkrat vidiš tudi steznike, ki so prepleteni z gumijem; ti so že bolj higienski.
Nekatere večerne in popoldanske obleke zaradi tenkega blaga že iz estetskih razlogov potrebujejo vitko postavo. Takrat ti bo prav dobro koristil steznik, če si preveč močna, pa ne kupuj pretenkega blaga.
Moderni stezniki so po navadi zvezani z nedrčkom. Opomnim naj, da morajo biti nedrčki prirejeni tako, da na nobenem mestu ne pritiskajo na želodec in da imajo grudi v njih docela naravno lego.
Zapomnite si: lepota se ne da izsiliti! Pretirana vitkost ni zdrava tudi lepa ne. Narava že ve, zakaj ti je dala bolj bujno postavo. Sie*nd> uporabljaj torej samo za prav tenke obleke, a še tedaj le, če je res potreben. Ce boš pazila na zdravje in higieno, boš obenem pazila tudi na lepoto. Torej steznik, a samo iz blaga.
(n)
Sle k l e n ice z oz k i m grlo m zu kolinako vodo, lasno vodo in drugo, hočeš znova napolniti, pa ti manjka mali, čislo ozki lij. Pomagaj si s polovico jajčne, lupine, v katere doljni konec si zvrtala primerno luknjico. Istemu namenu ustreza tudi majhna trioglata vrečka iz pergamenta, ki si ji odstrigla konico.
r V N/, 0 1
s
Brez 6ayer-jevesa križa ^ ni Asoirin tablet.
Vsaka Aspirin tableta ima 8ayer-jev križ.
Vn reomatismu, ^’ )p> >’> tu učna-.
H	iku.il	V	Xit	i«J*.
Anekdote
Foi^ovsk*
Tista leta, ko je ameriški kralj avtomobilov zaslužil bajne vsote s svojim novim tipom avtomobilskih vozil, je menil, da mora obrniti svoj zaslužek nekoliko tudi v korist trpečemu človeštvu. Tako je lepesa dne —- bilo je kmalu po vojni — izšel v vseh ameriških listih velik celostranski oglas, v njem se je pa bralo samo tole:
»Kaj lahko storim za blaginjo človeštva? Henry Ford.«
Nekaj dni nato je dobil Ford nase naslovljeno pismo s temle klenim od-' govorom:	:
»Prožnejše vzmeti daj pod sedeže,' Henry! <
Izumitelj ne zaupa svojemu izumu I
\/ Profesor Junkers, izumitelj po vsemi svetu znanih letal in lastnik tvrdke l Junkers <fe Co. v Dessauu je nekoč zamudil poslednji nočni vlak proti: Berlinu. Ni vedel, kaj bi storil. ;
»če se peljem z avtomobilom, gre' pol noči rakom žvižgat. Le kaj naj! storim?«	;
* »Tak, gospod profesor,« je očita je: menil njegov prokurist, »odpeljite se) vendar z letalom!«	:
»Saj nisem znorel!« ga je ogorčeno: zavrnil šef.	:
Kralj in pesnik
*	/ »Solnčni kralj* Ludovik XIV, (ro-:
V	jen 1. 1638., kralj od 1. 1643. do 1715.):
I '11(1 Kita
na
Homan las našiti dni Po francoščini priredil Ž. O.
nadaljevali e »Prav,« je menila Marcela. »Ma-
lo se bom odpočila. Preden pojdem ven, vas bom že poklicala, da me preoblečete.«
Ko je Eva odšla, se je mlada žena zleknila na divanu. Premišljala je:
.Mercier se je najprej umil in preoblekel, potem se je pa gotovo vrnil pome v restavracijo.,. Na koncu koncev je to lepo in mu moram šteti v dobro... Kar tu ga bom počakala. Vrnil se bo, o tem pač ni dvoma!.., čakala ga bom pol ure, a če ga dotlej ne bo — tem slabše zanj! Bomo že videli!' čakala je te s samo seboj dogo
si je razen drugega tudi domišljal, dat varjene pol ure, potem je pa na-
je velik pesnik. Ko je pri neki svečanosti recitiral svojo lastno pesmico, je povprašal dvornega pesnika Boileauja za njegovo oceno,
»Veličanstvo,« se je spretno izmazal pesnik, »vi znate vse. Hoteli ste spesniti slabo pesmico, in glejte: tudi to se vam je posrečilo.«
Skromni Joff e
Splošno pripisujejo zmrgo na Marni j maršalu Joffru <1852—19.11), le neka-J
»Težak odgovor,« je menil Joffre. »Gotovo je le to, da bi poraz pr.iv gotovo meni pripisali, če bi se ne bila bitka za nas srečno končala.«
^	Polomil	jo je
\/ Liebermanna, nemškega impresionističnega slikarja (> 1847) so nekoč v družbi predstavili dvema sestrama; ena je bila vdova, druga je imela >>a moža v Afriki. Galantni Liebermann je peljal za obed vdovo k mizi, misleč, da ima ono drugo za družico.
»Joj, kako je tu vroče,« je dejala vdova.
»Se zdaleč ne tako,« je menil slikar, »kakor tam, kjer je vaš mož.«
Sam je kasneje pravil, da do smrti ne bo i<ozabil pogleda, ki ga je vdora z njim ošinila po tej njegovi pripombi.'
so tudi lani pisali božično disertacijo. Za naj!x>ljšc delo je namreč vsako leto razpisanih več nagrad. Letošnja naloga je imela naslov: »Kaj je jxitreb-uo, da se svet gospodarsko prerodi?«
Med odlikovanimi nalogami je najkrajšo sestavil študent A, F os ter. Zapisal je eno samo besedo: »Mir.«
Vre vidnost ni nikoli odveč
Operni pevci gredo na turnejo v: Brazilijo. Na prekmorskem luksusnem: parniku se igralci med seboj seznanijo::
»Dovolite... prvi tenorist.«;	:
»Vi tudi?«
»Tudi jaz sem tenorist!« se oglasi tretji.
»Tudi jaz...«
»Jaz tudi.«
Čudno, prečudno: pet tenoristov »a isto vlogo za ista gledališča! Ogorčeni
znamenitosti. Skoraj vsak dan je • imela nov izlet na programu. Danes je že zjutraj rekla, da pojde v Men ton in da se bržčas ne bo prej vrnila kakor šele pod večer.
Marcela je zdajci planila pokonci in pozvonila Evi.
Toga čakanja ji je bilo že dovolj!
Preoblekla se bo v svojo naj-elegantnejšo popoldansko obleko.
»Brž, brž! Kje je oni mali novi klobuček, ki sem ga včeraj dobila iz Pariza?... Brž, kaj tako onegavite!... Naročite, naj bo avto pripravljen pred hotelom...«
Nekaj minut nato je že šlo v divjem diz-u proti Monfce-Carlu.
Mlada žena je zdajci postala živčna in razdražena.
,Tako torej, gospoda ni! Gospod je užaljen in kuha zamero! Dobro, dobro! Ko se bo vrnil in ne bo
Za eno samo besedo — napuh Študentje harvardskega vseučilišča :n'*co?air našel, bo pa lahko tudi on
Ioni nicnli	'	’	fllU	10 CtlkUl!..,*
Take misli so se ji podile po glavi, medtem ko jo je avto z vso hitrostjo peljal po lepi gorski cesti v Monte-Carlo.
Ta pot ji je bila ljubša od spodnje in šofer si jo je kar sam ocl sebe izbral. Kazgled je tod širnejši kakor tam spodaj, vrhu tega gre tu vožnja skoraj ves čas v prosti naravi, medtem ko je spodnja cesta zgolj mestna ulica med kamenjem in opeko.
:: Toda tisti dan je bilo Marceli kaj malo mar pokrajinskih lepot.
Občutek hitrosti je njeno razdraženost še bolj stopnjeval; ko je mlada žena izstopila pred slavno igralnico, je bila skoraj tako vro
umetniki pokličejo impresarija. Impre- ;čična, ^kakor da bi bila prestala
sarij pride in pravi:
»Gospodje, v Brazilijo gre naša pot! To menda vsi veste? Priznati morate, da potrebujem, po vsaki ceni tenoristu. Ker pa časniki poročajo, da divja v Braziliji prava epidemija rumene mralicc, mi menda ne boste zamerili...«
Hainwci$& škotska
»Sinko!« je vzkliknil stari McLean, »šiling si lahko zaslužiš, če prekoplješ vrt,«
»Prav rad, oče. Prosim te, daj, posodi ral tri pennyjel«
»Posodim, na kaj?« se je zgrozil oče.
»Da,« je dejal nadobudni sinko, »Tiste tri pennjrje bom zakopal na vrtu in bom potlej raztrobil vsem svojim prijateljem, da je na našem vrtu zaklad zakopan. Kadar bodo fantje našli prvi penny, se bodo ko obsedeni lotili kopanja in čez pet minut bo ves vrt. prekopan!«
»Imenitno, sinko moj!« je ves vesel rekUknil oče, ponosen, da ima takega sina,
♦Razen tega bom skušal vse tri novčiče sam najti!« je Se dodal sinko.
Tedaj se je start McLean razjokal od veselja in ponosa.
dolgo bolezen
V takšnem razpoloženju se je vrgla na igranje. Hoteč se zamotiti in pregnati neprijetne misli, je stavila s tolikšno vnemo in gorečnostjo, da je tisti dan prvič občutila vso strast huzardiranja.
Igrala je z blazno drznostjo, dobivala in izgubljala in spet dobila — vsa omamljena od igralske strasti.
Potem jo je ta razdraženost na lepem minila. In tako se je sredi te množice vročičnih ljudi, ki so se gnetli okoli nje, zdajci začutila strahotno samo...
Ura je bila šest.
čas za čaj je bil že minil.
Dejala si je, da se je Mercier nemara že vrnil in jo zdaj čaka, da pojdeta kakor vsak dan na večerni sprehod.
Da, da, tako bo najbrže. In hitro, kar se da, tako hitro, kakor je bila prišla, se mora zdaj tudi vrniti.
»Kje Je gospod?« je hlastno vprašala Evo, ko je prišla v hotel. »Stopite in poglejte, kje je!«
vrgla še četrt ure... in še drugo četrt.
čim bolj je mineval čas, tem bolj jo je tri nemir... Da je bila vsaj Marija Duvalova doma, njena stara zaupnica — pomagala bi ji deliti njene skrbi in tegobe.., in prenašati njeno nervoznost.
Toda stara vzgojiteljica se je že ves čas, kar so bili na rivieri, delala zelo obzirno, kakor da ne teri posebno strogi zgodovinarji mu Z mara kaliti sreče svoje mlade go-1^znati- ,.	.	,	.	fspodarice;	hodila je na sprehode in
”**“ *si «■“ ogledovala pokrajinske
»Kdo je prav za prav zmagal na Marni?«
Niti preveč se ni začudila, ko ji je sobarica povedala, da njenega moža še zmerom ni.
»Kadar se vrne, me takoj obvestite, Moram z njim govoriti,., Sama bom stopila k njemu.«
To je bilo vse, kar je naročila.
V	glavi ji je bilo tako čudno prazno, zdelo se ji je, kakor da se vse vrti pred njo in da del nje same v tej omotici tone v nič: njena mladost, njena neskrbnost, njen ponos, njena samozavest. Nekaj se je zlomilo v njej in ne bo nikoli več celo...
A vzlic temu hromečemu občutku je zmogla toliko energije, da ni dala poklicati Marije Duvalove, ki se je nekako takrat utegnila vrniti z izleta. Mlada žena ni marala pokazati, da jo skrbi, ker ni
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. fikrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno Čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. RECCH LJUBLJANA
Noela od nikoder; dokler nihče ne ve, da sta se sporekla, je to toliko, kakor da se nista.
Ob osmih zvečer pa vendar ni strpela, da ne bi vnovič povprašala po svojem možu. Dejala si je, da se je v tem gotovo že vrnil: bilo je namreč ob uri, ko se je navadno preoblačil za večerjo.
Toda tisti večer mu očividno ni bilo mar te formalnosti, zakaj ura je bila že deset, a njega še zmerom ni bilo...
€> polnoči se tudi še ni vrnil.
Tedaj je vedela, da jo hoče kaznovati zaradi njenega vedenja pri kosilu.
Da jo bo razdražil, da ji bo klju-boval, bo ostal vso noč zunaj!
»O, maščevala se mu bom!.,. In še kako!... žal mu bo kakor še nikoli!«
Prazna grožnja; sama je čutila njeno jalovost.
In zavest, da se ne more znesti nad odsotnim možem, jo je navdala s silnim ogorčenjem.
»Tako torej, užaljeni gospod se še niso vrnili! Tudi prav, mu jo
SOKOLSKI DOM SISKA
telet. 33-87
V prtt'k t. m.	ob	20. uri in	v nc-
deljo 2M. t. m.	ob	11. uri dop.
»MEO dvema ognjema«
V «!. vlogi: Mirna I.c*y. Vstopnina Din 3Y«0.
V soboto 27. t. ni.	ob	19. in 21.	uri	in
v nedeljo 28. t, ra. ob 15., 17.,	m,	in
21. uri »POROČNIK 808V«
V gl. vlogi: Gustav Frftlillch in Iiiila
Darowu.v
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 27. t. m. ob 20.K0 url in v nedeljo 28. t. m. ob 16., 18 in 20.80 uri največji Wit!i Foratov umotvor »MAZURKA«
V gl. vlogi: Pola Negri, Ingeborg Terk,
Paul Ha rima n in A. Schonhals
KINO ŠOŠTANJ
predvaja v soboto 27. t. «n. ob 20. url in v nedeljo 28. t. im. ob IH,, 1», in 20. uri »ČUOE2NO OETE«
V gl. vlogi: Rhir!y Temjde. Dodatek: nov tednik.
ZVOČNI KINO SEVNICA
predvaja v soboto 27. t. m. in v nedeljo 28. t. in. »NESMRTNI GOSLI«
(Htiadivari)
V gl. vlogi: fiuatav Frdhlleh in Sibille
S dimit z.
ZVOČNI RADIO JESENICE
tW. t. m. oh 30. uri. 27. t. m. oh 20. url In 28. t. m. ob 16. la •». uri »ZBNtKI RAJI
V gl. vlogi: Alno Dergn. imenovan* »■•iifcilskt alavček«, I.eo Sli /ak, Ueorg
Aleksander in Hv«tisl»v JVt rovič. Dodatek: risaa film »Se enkrat« in na], ■ ovojli Paramountov ivofoi trdnik.
bom pa še jaz zagodla — tudi jaz bom odšla zdoma!... Kar koj, sredi noči... Ko se bo vrnil, se bo lahko zgrizel od jeze, če bo hotel — vzroka bo imel to pot dovolj!«
V	nekaj minutah se je preoblekla v elegantno večerno obleko in naročila šoferju, da jo odpelje v Cannes v neko nočno restavracijo. Tam je srečala dva mlada zakonska para, ki ju je površno poznala; videč da je sama, sta jo prosila, naj prisede k njima.
Tako je torej večerjala v veseli druščini, kajti okolje v nočnem lokalu je po svojem živahnem temperamentu skoraj še prekašalo popoldansko razigranost v Monbe-Carlu.
In mlada milijonarka, drugače tako gosposko zapeta, se je na lepem zalotila, da nekam glasno in hlastno govori in da se smej 3 na glas, resda nekam živčno in presekano, a vendar... Po sadju se ni branila cigarete, ki ji jo je ponudil njen sosed. Prižgala si jo je, čeprav je vedela, da njen mož ne prenese, da bi javno kadila; naslajala se je z dimom, a ne toliko zaradi tobačnega užitka samega kakor zato, ker je vedela, da s tem kljubuje svojemu odsotnemu možu.
Tako ji je minila noč med bučnimi pogovori in med veselim smehom njenih dveh znank... dokler ni na lepem napočil trenutek — kakor popoldne v Monte-Carlu — ko se ji je zazdelo, kakor da se je ves svet zvrtel okoli nje, razigrani nočni gostje, elegantna dvorana s svojo razkošno opremo in perzijski orkester, ki je vso noč ubiral tako domotožne melodije — vse se ji je zdajci zazdelo prazno in jalovo.
Tako nepremagljivo jo je prevzel ta občutek, da jo je stresel po vsem životu silen drget.
Njeni sosedje so se prestrašili, ko so opazili nepričakovano spremembo na njenem obrazu.
»Ali se ne počutite dobro? Vam je morda slabo?«
»Ne, ne... le zamrazilo me je nekoliko.«
»Pazite... Mrzličnost je včasih napovedovalka bolezni. Ali ne bi bilo dobro, da vas spremimo do doma?«
»Ne, ne, hvala lepa,« je hlastno odkimala Marcela. »Nič ne skrbite zastran mene... saj me spodaj čaka avto,«
Spet jo je bilo — kakor popoldne — obšlo nepremagljivo hrepenenje po samoti, želja, da bi bila daleč od vsega tega vrvenja ih bučanja, daleč od teh jarkih svetilk — daleč posebno od vse te lahkomiselne družbe, lei ni še nikoli doživela skrbi in strahu...
XXVII
Mala električna ura nad vrati je kazala enajst, ko je Eva odgrnila zavese v spalnici svoje gospodarice.
Mlada milijonarka je bila legla že v zori; zato je njena dntžab-nlca naročila sobarici, da je ne sme prezgodaj zbuditi.
Prva Marcelina misel, ko se je predramila, je bila, da povpraša po svojem možu; toda zbala se je, da si ne bi Eva česa mislila, če bo prepogosto spraševala po njem — tem bolj, ker je sobarica morala vendar opaziti, da je bila njena gospodarica ves dan sama in da je celo ponoči odšla sama v mesto.
Počakala je torej rajši, dokler ni bila že skoraj docela oblečena, in je šele tedaj menila s kar se da nebrižnim obrazom:
»Ne vem, ali se je gospod že utegnil vrniti... Mislim sicer, da ga še ne bo, a vzlic temu stopite in poglejte.«
»Gospoda še zmerom ni,« se je že čez nekaj trenutkov vrnila sobarica.
Marcela ni ničesar odgovorila.
Le sama pri sebi si je vročično ponavljala:
»Se zmerom se kuja! Nekam* dolgo to že traja... Gospod je užaljen!... Ranila sem njegovo samoljubje! In vendar bi me že lahkoi toliko poznal in vedel, da ne bot s kujanjem nič opravil pri meni!«
Dotlej se ni Marcela še prav nie vznemirjala; le nesrečna je bila zaradi abotnega prepira, ki je vedela, da ga je bila sama kriva', in čigar posledice so ji postajale že neznosne.
Ta z vinom omadeževani naprs-nik... o, kako velik je bil ta nesrečni madež! In kako strašno j© spominjal na kri. To je bilo tisto najhujše, kar se ni dalo popraviti!
Gesta, ki ne pusti sledov, in naj bo še tako nerodna, se dosti hitreje pozabi kakor taka, ki se njene posledice ne dado izbrisati. Ta kričeči rdeči madež je bil kakor rana, ki se izlepa ne zaceli.
Obraz si človek s prtičem obriše, dve minuti po storjeni nerodnosti ni nič več sledov na njem... Toda srajca!...
Njen mož je moral s to omadeževano srajco prehoditi vso restavracijsko dvorano, moral je tak naročiti šoferja in se odpeljati v hotel, moral se je z omadeževanim naprsnikom razkazovati znancem in neznancem — predmet posmeha in žaljivega sočutja.
Kadar koli se je Marcela tega spomnila, je zaječala; takrat se je vselej zavedela vse nepopravljivo-sti svojega početja.
Le kako je mogla biti taho nerodna, tako nespodobna in nepremišljena — ona, tako dobro vzgojeno dekle? Ni si mogla in si ni mogla odgovoriti, kaj ji je takrat šinilo v glavo, da se je tako neodpustljivo izpozabila.
Zdaj, štiri in dvajset ur po katastrofi, je manj vedela kakor prejšnji dan, zakaj jo je bila prešinila tako neugnana jeza. Kakšno čustvo je neki moralo biti, ki jo je gnalo v tolikanj nespodobno dejanje? Kakšna blaznost ji je narekovala njeni naravi tolikanj tujo surovost?
Ni razumela in ni razumela.
Gotovo že stokrat poprej si je bil Mercier privoščil takšno občudovanje lepih sosed, in vendar ji ni nikoli niti na um prišlo, da bi se zato zgražala — nikoli do včerajšnjega dne...
Strašno je to, kar je storila; če- > dalje bolj jo je obhajalo to spoznanje. Strašno in nepredstavljivo! Njena roka je bila kar avtomatsko pograbila kozarec, drugače si tega ni znala pojasniti, očividno je bila na lepem blaznost šinila vanjo.
Mercier si je moral vendar misliti, da ni l>ila v normalnem stanju, drugače pač ne bi bila tega storila.
Ko je Marcela skrbno dokončala svojo toaleto, je stopila v stanovanje svojega moža.
Neki glas ji je rekel, da mora spraviti stran to nesrečno srajco... pri priči jo bo poslala v perilo, da je ne bo njen mož nikoli več videl.
A čudno: omadeževane srajcc ni bilo med .umažanim perilom; Marcela jo je zaman iskala. Morda jo je njen mož že sam poslal v pranje?
Takrat se ji je zdajci zazdelo, da sta spalnica in kopalnica nekam nenavadno v redu... Nič nt ležalo na tleh ne na stolih... Pau, nekaj cigaret na robu kamina in na mizi par ponošenih iHokavic,
Nenadna tesnoba ji je stisnila srce. Hlastno je jela odpirati omare.
Na policah so ležale odloženo
Zakaj bi bili plešasti? Takoj upora-blto dišečo specialno kozmetično tekočino „Morana“. Vsakemu in brc/, razliko je potrebna, takoj izgine prhljaj, ekeetnl itd. .lati korenino las. Tnkoj zaustavi izpadanje las, in lasje zrasejo na plešastem mestu, (.'ena »leklenici Din 40'—, poštnina dinarjev T—.
Moderna Kozmetika Split
Mnogoštevilne zjhtale Vam jamčijo uspeli
ovratnice, pomešane z ovratniki... To je bilo vse.
Zdajci so se ji odprle oči.
Soba je bila prazna.
Njen mož je bil torej vse vzel s seboj!
Z razbijajočim srcem je pritisnila na zvonec, tresoč se ko trepetlika po vsem životu.
»Kdaj se je gospod odpeljal?«
je vprašala hotelskega strežaja, ki je prihitel na njen klic.
»Včeraj, madame, že kmalu popoldne; pomagal sem mu zložiti Perilo in obleko v kovčege. Na postajo se je odpeljal s hotelskim avtomobilom k vlaku ob dveh.«
»K vlaku v Pariz?«
»Da, madame.«
»Dobro,., hvala vam... Ali je... Prav prišel na postajo?«
^O, da, madame, saj je bilo še dovolj časa.«
»Prav... zdaj pa pojdite.., tak Pojdite vendar!< iflslila je, da jo bo zadušilo. »Odpeljal se je! Mercier se je odpeljal!...«
Spomnila se je njegovih zmerom Pripravljenih kovčegov, ki jih ni ffiaral izprazniti: ,Pride kakšna muha vmes, pa utegneva iti narazen...' ji je nekoč dejal.
Res je ime! prav, da jih ni izpraznil... Tako se je lahko brez odlašanja odpeljal... na vrat na nos odpeljal... proč od nje!
Opotekaje se je vrnila v svojo sobo. bolj kakor človeku podobna cunji, ki jo cefra vihar.
V svoji sobi je omahnila na posteljo in krčevito ihtenje ji je streslo telo.
Ko sta prihiteli Marija Duvalova j_n Eva, priklicani po njenih tožbah, je ležala bolj mrtva ko živa Ppčez na postelji... mlado drevesce, ki ga je prelomil orkan.
Iz njenih stisnjenih ust ni bilo ^sede; le pretresljivo ječanje se je trgalo iz njih... kakor pri raz-yajenem otroku, kadar prvič občuti resnično bolest. Se nikdar ni bilo mladi tiranki tako hudo pri srcu. Ure in ure je ležala na postelji, ihteč sama vase, in si z rokami pokrivala oči, ne da bi ji bila le ena solza olajšala bol.
Stara družabnica in sobarica nista vedeli, kako naj ji pomagata, tako ju je bilo groza tolikšnega ot>upa. Niti govoriti se nista upali, kajti pri prvih sočutnih besedah lima je Marcela neusmiljeno pokazala vrata.
Njena okrutna bolest je bila sa-nxo njena in nihče ni imel pravice, drezati vanjo.
®ilo je že pozno popoldne, ko je stara družabnica — Evo je bila odslovila, da je ostala sama pri svoji Nekdanji varovanki — zaslišala, da mlada milijonarka kliče.
*Kaj je, Marcela?... Otrok moj, t:Jk zaupajte se mi vendar! že od ^čeraj nosite nekaj strašnega s se-b°i- če vas kaj teži, mi vsaj dobite, cia vam pomagam nositi Borje.«
Mlada žena se je vzravnala in ^gledala svojo družabnico s širokimi očmi, ki je v njih migljal °genj brezumja.
»Marija,« je rekla s hripavim Blasom, »končano je!... Vsega je konec!... Odpeljal se je!«
Kdo se je odpeljal?«
»Mercier.«
^Gospod? Odpeljal se je?«
'•'Da... Nj ga več.«
^Kdaj se je to zgodilo?... In kam ie odpeljal?«
Včeraj... v Pariz, najbrže,.. ali kam drugam! O, Marija, meni Je tako hudo!«
govorite, Marcela? Zakaj je ™spod odšel?... Saj se bo vrnil — eil(la vendar nima vzroka, da bi «nerom odšel!«
„ je pa vse svoje stvari vzel
s seboji,
*Ni mogoče!«
' Da... VBe je
»Nikarte no! če da mož svoji dn11 Za zmeifom slovo, mora wn-t r *meti kak vzrok, in sicer teh-...n vzrok! Uboora moja Marcela, preveč strahov vidite... Ne. ne. go-nod Mereirr »e bo vrnil, boste vi-da se bo.«
*Ne, ne... neki glas mi pravi, da i« 1,0 veS n87-aJle moja... krivda! Jaz... slišite... jaz m vsega kriva!...«
ihtlj^u*6 ^ ^	v	krčevitem
Preskušnja ljubezni
(Nadaljevanje s 4. strani)
In tedaj — tedaj se je zgodilo nekaj neverjetnega! Lepa gospa je obstala, nasmehnila &e mi je, ponudila uii je roko v poljub in mi na moj francoski ogovor vljudno po nemško odgovorila:
»Da, zelo &e veselim... saj sem že dolgo čakala, da me boste naposled vendarle spej, ipozuali. Pošteno ste žalili moje,;£a]}!Qlju-bja, Jko,.ste je m% šele po taJ-TO dolgem času spomnili. Naše lepe Urite v' San SefeaSlianu', meseca junija... nikoli jih ne btftn pozabila. In vi? Vi Ste na: vee’pozabili? Da. da, ko vam pa tako ljubka roiiica ponuja medico...«
O. ti ljubi Beg! laz... da sem bi'l v San Sebastiairn? Prav gotovo nie je zamenjala. Kaj naj storim? Bil. sem ves zmeden. Za nama je stopala Maud in nestrpno čakala, da bo njenega kužka oblila mrzla prba... Nerodna zadeva! Osramot i bi e§ oii naj. pa se is Mami epeMa...
Medtem ko sem potil pot strahu, je šla lepa gospa dalje po poti, in jaz I sem stopa) t njo, vljudno odgovarjaje j ji na njena ljubezniva vprašanja. Čebljala je in se smejala ko s kakšnim starim prijateljem. Pomagajte mi> ljudje božji! Ali naj mar napravim križ čez Maudo, naj jo mar osramočeno pustim ©redi jeste?... Kaj bo le dejala, kaj bo storila?...
s Da,« je čebljala meja nova lepotica, »obljubili sie tak at, da nas boste v Bordeauxu obiskali. Moj mož vas je koj spoznal ko vas je uzrl, pa je dejal, da vas noče nadlegovati, če tako visoko vihate nos. In glejte, ostala sem brez plesalca, odkar mi je mož odlel. Toda drevi, drevi ste vi moji. Popraviti morava, kar sva zamudila. Ta vaša hudobna Angležinja naj 3? kar posti. Lej, lej. molčite? Nu, vam bom že razvezala jeziik. Vaša zaljubljenost je zgolj trma. AH je ženska sploh vredna toliko misli, tolikšnih ponižanj? Včasih že.. Veste, mnogo vem — in dobre oči imam; čeprav drugam gledam, pa vendar vidim, kar me zanima. In človek včasih sliši, čeprav ne prisluškuje pri vratih. Ta Zenska vas je nurfila, hudobno in okrutno vas je trpinčila... Naj bo, negovala vam bom rane...«
Bil sem ves zmeden. Ničesar nisem razumel. Nikoli do tistih dob še nisem bil videl te ženske, in vendar... Nisem se upal ozreti po Maudi. Pri obedu sem jo šele uzrl. Sedel sem kajpak za Luci lino mizo! Lucile je bilo _ namreč moji lepi novi znanki ime. Naposled sem ee vendar opogumil in sem poškilil k Maudi, da bi videl njen dolgi obraz. Pod šminko je bila bleda od jeze... Dobro sem videl, kako je s hladnim nasmeškom zrla naravnost vame, ne vame, kar skoz mene... še opazila ni mojega pozdraval
Tri dni kasneje... Nisem in nisem mogel razumeti, da sem bil še pred tremi dnevi tako zasužnjen tej euhi Angležinji! Nič več me ni hotela poznati. Bržčas je mislila, da sem si jo privoščil, da sem jo vpričo druge zasmehoval. Zdaj pa recite, ljudje božji, ali mar nisem nedolžen? Ali nisem bil mar sam ves zmeden in presenečen spričo tako srečnega konca svojega predrznega dejanja? Maud je hotela, da bi se izcimila preskušnja ljubezni iz tega, pa so ,e izprevrgla zame v reditev iz te suženjske ljubezni Tri dni kasneje sem torej dejal:
»Lucile, prosim te. pojasni mi vendar naposled, kaj in kako je s to stvarjo. Nikoli še nisem bil v San Se-bastianu in tebe do zdaj res še nisem poznal Kako bi te mogel sicer pozabiti, golobica najslajša? Vež, ta mali angleški hudič me je hotel preskusiti, mojo vdanost je hotel preskusiti. Ukazala mi je, naj se ti vsilim, zakaj uživati je hotela, kako me boš zavrnila in osramotila.«
»Dragi,« je dejala Lucile, »še pojma nimaš o ženskah. Ali mar misliš, da nisem spregledala njene namere? Z lepo damo hodiš.™ in kar na lepem jo pustiš sredi ceste in jo ubereš za menoj... Brez ukaza je to popolnoma izključeno... Že dolgo sem vaju opazovala; ti si mi b'l pri priči všeč, Coco.
Ona — ona me je pa dražila * evojo hladnostjo in hudobnostjo in s svojim
brezsrčnim igračkanjem. Uganila sem, koliko je ura. Slo je za njeno zabavo in za tvoje dostojanstvo. In tedaj — tedaj sem te pač rešila, njej sem pa posvetila, da še zdaj sapo lovi. Bila sem skorajda Je hudobuejša kakor, ona — ali mar ne? Obrnila sem stvar, pa sem si jaz njo privoščila... Kratko in malo: izpred nosa sem (e jd ugrabila.«
»Lucile*,« sem osuplo JepniJ, slorej si storila Y-t,r aamojz hudobnosti in škodoželjnosti! Torej ne iz ljUbesui?
Samo zato, da si ‘ jo AnglezRiji' zagodla?« _
*>Fant, ali žensko res tako slabo sodiš? Ali mar misliš, da bi jo zgolj hudobnost pripeljala v moško naročje? Ne, dragi,. tako neizmerna pa ženska hudobuost vendar ni! Brez ljubezni? Ne, ne.„ Ljubim te... Toda nikoli, ljubček, nikoli ne preskušaj ljubezni. Sam si videl;, tvoja ljubeči) je 'ptesliusnio piSpiaia, pa Je od nje umrla.« *
Trta,
vse amerikanske korenike, vele-trsnfca Prvi htgoslavenski loznfac! — Dani v ar. Zuhfevajte cenike.
se
NOVOSTI
lepe vzorce
za pumparice, športne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta štev. 14
MALI OGLASI
Mal« oglat* socialnega	računam«	po
JS pmr >» Mtttf«, trgov«** In podobn« pa po 6« par ta Mtedo. pr«klW In tr*«»iko-»«irt. nliki oglati, M nimajo prodajna (a tnaCaJa, ttanal« po 1 Din a« toetodo. — Za *aak mali otlai |« treba I« pot«b«J plaCati dava* t motku 1*M Din. Kd«r i«ll odg««or, dostavo po polti »II <• Ima o0ot illro, mora doplačati io I Din. — Mali oglati ao platoja vodno vnaproj. In ticor po poitni nakatnlci, po postni položnici na tok. račun iDruSlntki tod-nikt uprava, Ljubljana 15.m, ali pa • mamkah obenem t naročilom.
Dopisovanje
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Slfro al’ dajanje naslovov t Din. Najmanj 10 toeied.
MARJETICA, f-ndi ta teden pridem. Na svidenje v isti kavarni isti dan, samo uro pozneje. .	________.________________  .
KATERA FEš GOSPA ALI GOSPODIČNA, ako mogoče z lastnim stanovanjem, bi se hotela spoznati z dobro situiranim gospodom srednjih let? Dopise na upravo lista pod »Situacija«.	____________________
GOSPODIČNA! Sporočili ste mi, da želite z menoj govoriti, toda niste mi sporočili, kjo
naj Vas dobim. Pokličite me telefonieno!____
GOSPOD, SIMPATIČNE ZUNANJOSTI,” iSCe ra^no tako simpatično gospodično radi pomladanskih sprehodov in prijateljstva. Pogoj vsaj maia matura. Dopise 'nasloviti na upra-vo tega lista pod »Samo 8criozna_dekleta«. IŠČEM Sl ŽIVLJENJSKO DRUŽICO, po možnosti intelektualko k veliko gimnazijsko, učiteljsko ali drugo maturo. Mora biti finega čustva, lepega vedenja, dobro vzgojena in iz dobre družine. Anonimna ali neanonimna pisma prosim nasloviti na oglasni oddelek tega lista pod fiifro »Sreča«.
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Oin. Naimanl 10 bosed
PLETILNI STROJ v dobrem stanju Številka 6 zamenjam za dober radio aparat ali prodam tudi za hranilno knjigo Naslov: Wiirfler Rudolf, Črna pri Pre\aljah. .	______•__
OBRTNI LIST za galanterijo, pletenine, itd. eventualno tudi za tejme oddam pošteni osebi. Drugo po dogovoru. Ponudbe pod Silro: »Postenje«	 '	______ ______
KOMPAN JONA in obenem iskrenega prijatelja z nekaj kapitala radi prevzema 1* a kepa dobrega gostilničarskega podjetja išče 37 let na gospodična t gost. osebno pravico Sposobni, trezni in prosti vsakih vezi. primerne starosti naj se javijo na upravo »Družinskega tedniku«
pod lifro: »Korajža velja«._________________________
ODDAM MAJHEN LOKALČEK sredi* mesta Ljubljane, lahko tudi polovica lokala za skupno prodajo. Cenjene ponudbe pod iifrot * Ugodno«.
Radio Ljubljana
od 2 5. leb.—4. marca 1957
CETKTKK, 25. FEBRUARJA
12.00: Godbe na pihala (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13,fi0; Čae, spored, obvestila ■ 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željali) ® 14.00: Vreme, borza ■* 18.00: Lahka glasba (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina Slovence (s*., <11\ Rudolf' Kolarič) ■ l^OOfe.Cae, vreme, poroSla,goreti ■ 19:30: Rac:tira: Save« Sokola kralji /ftgošfavifte (Bgd) ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Nove^lovenske instrumentalne skladbe, izvaja Radijski orkester H 21.15: Po4oknie« ia uspavanke (plošče) BI 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Po domače (igra Kmečki trio) D Konec ob 23, uri.
1*ETKK, 26. FEBRUARJA
11.00: ftolska ura: Jurček milijonar — igra v treh dejanjih (izvajajo brež-pos. učit. abiturienfi) ■ 12.00: Pisan drobiž (ploSče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila B 13.15: Uverture in fantazije (plošče) H 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Ženska ura: Zena in karitativno delo (gdč. A. Lebarjeva) ■ 18.20: Ruske pesmi (plošče) ■ 18.40: Francoščina (g. dr. Stane Leben) ■ 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Mae. ura: O humorju naših pisateljev (Krešimir Kovačič) Zgb * 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Tambura-ško društvo sčeloc ■ 20.45: Debussy: Nokturni: Oblaki — Prazniki — Sirene (umetniško konc. dr. Colonne, plošče) ■ 21.15: Večer komorne glasbe (IV. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta) ■ 22.00: ča», vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče.
SOBOTA, 27. FEBRUARJA
12.00: Druga ta drugo plošča biti, pa vsaka ia pravo zabavo ekrbi ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Cas, 6pored, obvestila ■ 13.15: Druga za drugo plošča hiti, pa vsaka za pravo zabavo ekrbi ■ 18.00: Za delopusti (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Naravni zakoni, varočnost in še kaj (g. prof. Miroslav Adlešič) ■ 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Moralna filozofija Marka Mandiča (dr. Ksenija Atanasi-jevič) Bgd ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) ■ 20.20: V kraljestvu lutk.
Vam. bo pripomogel, da spet dosežete zdravje s pomočjo zdravilnih jsvoj-3tev, ki jih vsebujejo rastline. — Ne bodite sovražnik; samemu sebi! — Bolečine v prehodnih letih in pri mesečnem peruti (menstruaciji) Vam bo ublažil Hersan čaj. — Ali ste debelušni? — Ali hočete postati vitki? — Potem pijte HERSAN CAJ! — Zakaj bi trpeli za revmatizmom in putiko (gihtom), če to hi potrebno. — HERSAN CAJ je sredstvo, ki more olajšati Vaše bolečine. — HERSAN CAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). — Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic.
HERSAN CAJ dobite samo v originalnih ovitkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
..Radicsan" Zagreb
D UKLJA NINOVA UL. 1
šče) ■ 21.15: Instrumentalni solistični koncert ■ 22.00: Cas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Koncert Kuekega seks teta ■ Konec ob 23. uri.
TOREK, 2. MARCA
11.00: šolska ura: Rivali v ljudski veri Slovencev II. (g. Vinko MOdern-dorfer) ■ 12.00: Slavni dirigenti (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Pester spored (Radijski orkester) ■ i4.00: Vreme, borza ■ 18.00: Za vsakega nekaj (plošče) ■ 18.40: Medsebojnost telesa, duše in duha (g. prof. Etbin Bojc) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nae. ura ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: III. skladateljska ura: Mihael Roža-
Cepljene Irte in mlado sadno drevje!
trtne 111 sadne divjake ifd. najboljših vrst in kakovosti, splošno priznane celo od nadzorstvenih oblasti, dobite po zmernih
cenah v
trsnici in drevesnici
tenka Šarita, dipl. strokovnjaka za vinogradništvo in sadjerejo PetrovBrodin (Srijem)	Zahtevajte brezplačne cenike!
Za spomladansko zdravljenje,
za Čiščenje in pri slabi prebavi
uporabljajte naš nacljenalni produkt:
»PLANINKA« čaj BAHOVEC
V lekarnah veliki paket Din 20' polovični Din 12'— in poskusne vrečice 3'50
Proizvaja:
lekarna Mr. BAHOVEC. Liublja
Reti- S- >>r. 2007 8.,‘IL 19331
— Pisan večer ■ 22.00: Čae. 'vremo, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 28. FEBRUARJA 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) ■ 8.30: Telovadba a) zn dama, b) za gospode (vodi g. prof. M. Dobovšek) ■ 9.00: čas, poročila, spored ■ 9.15: Prenos cerkvene glaebe iz trnovske cerkve ® 9.45: Verski govor: Pilat in dvom (g. Fr. S. Finžgar) ■ 10.00: Koncert godbe »Sloga« ■ 11.00: Izlet v gozdič (plošče) ■ 11.20: Otroška ura: Mladi harmonikarji — skupina Sehweiger ■ 12.00: Kar želite, io dobite (plošče po željah) ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert. Sodelujejo gdč. Zvonimira Zupev-čeva (sopran), gdč. Dulka Dubravska (harfa) ■ Oddaja prekinjena od 14. do 16. ure) ■ 16.00: Zavarovanje proti toči (gosp. Ivan Martelanc) ■ 16.20: Našim deželanom! (igra Radij«ki orkester) ■ 17.00: Kmetijska ura: Kmečki gospodartki pomenki ■ 17.30: Našim deželanom! (igra Radijski orkester) ■ 18.00: Anton Medved: Na ogledih, veseloigra, izvajajo člani rad. igralske dntžine ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 1930: Nae. ura: Znanstvena organizacija dela v Jugoslaviji (dr. Bogumil Vošnjak, minister v pok.), Beograd ■ 19.50: Slovenska ura: a) Radijski orkester, b) Pot do našega osvobojen ja (goep. prof. Ivan Dolenec) ■ 20-30: VijoUneki koncert gosp. prof. Karla Rupla, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek ■ 21.15: Erna Šaek poje (plošče) ■ 21.30: Vesela glasita (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Vesela glasha (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 1. MARCA
12.00: Pisan drobiž (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila * 13.15: OHotnki iz Verdijevih oper (plošče) ■ 14.00: Vreme, bonu ■ 18.00: Zdravniška ura (sosp. dr. Anton Breeelj) ■ 18.20: Lalo: Na •notina, orkestralna šiita (plošče) ■ 18.40: Kultura« kronika: Pomen Ivana (Cankarju za slovensko gledališče II. (g. Ciril Debevec) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spoved, obvestila ■ 19.30: Nacionalna tira ■ 20.00: Češka glasba (Radijski orkester) ■ 21.00: Beethoven: Pomladna sonata v F dum (plo-
nec ■ 21.00: Glasbene suite (Radijski orkester) B 22.00: Čae, vreme, poročila, spored ■ 22.15- Za kratek čas (Cimermanov trio) ■ Konec ob 23. uri.
SREDA, 3. MARCA
12.00: Kozaške pesmi (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čae, spored, obvestila ■ 13.15: Vse mo-goče, kar kdo hoče (plošče po željah) • 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Mia-
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki RUOOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELifON 3709
Prvi poskus
stalni odjem
dinska ura: Valo Bratina: Botra snvrl, pravljična igra. — Izvajajo člani rad. igralske druiine. Režija g. Zupan ■ 18.40: Naše reke (g. dr. Valter Bohinec) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura * 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Č»», vreme, poročila, spored ■ Konec ob 23. uri.
Htanilae knjižite
ftek ravodov kupil« ali prmiart* najbolje potcin moj« pisarne
Posojila,
vesta«* na ited?»jo in »ečlrtim mesečno ptedevjtuje, dobijo krr*H»4i umofcni* ©m*!** RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, ClctialiHtS
st«« 12m
Ftamnni odgovor 3 ziiftnskft Tit
DRUŽINSKI TEDNIK
Lelo IX.	Ljubljana,	25.	februarja	1957	Štev.	8
Hu
mor
Radijska reki««*
Nek« ameriška radi jak« postaj* dela med programom reklamo s« me mogoče tvrdke.
Tako je nekoč po veseli pesmi menit napovedovalec:
»Pozor, pozor, dame in gospodje! Petnajst minut ne boste slikali ničesar, ker bomo prenašali šivanje na popolnoma neslišnem šivalnem stroju tvrdke Smith Sc Co.«
Iz otroških ust
»Mi občujemo z našo vzgojiteljico, kakor da bi bila članica naše družine.«
»Pri nas pa mama ne dovoli. Pravi, da moramo biti vljudni z njo.«
V preveliki vnemi
»Prijatelj, posodi mi dva kovača; denarnico sem doma pozabil!«
»Nepreviden si, prijatelj. Kaj pa, če e stara denarja polakomni?«
»Slabo 'oo opravila, saj ni počenega
oša v njej!«
Svetli trenutki
»Veš, nič me ne boli, če se Mirko včasih za drugimi ozira. Predobro vem, da je ves neumen vame.«
»Hm! fJe rečem, a včasih ima morda vendar kakšen svetal moment.«
Sodobna poroka
»Kurjevič, čestitam ti! Hči se ti poroči, kajneda?«
»Da, pojutrišnjem.«
»Smenta? V nedeljo?«
»Kajpak. Zakaj si ne bi otroka privoščila ženitovanjskega potovanja z izletniškim voznim listkom!«
Zanimivo zdravniško odkritje
I /csclfc Ui otožnost no-
Dunajska zdravnica dr. Klontpererjova odkriva skrivnosti krvne sestave
(*ri» Oan»j, febr. Mnogokrat ate si že želeli, da bi se otresli tJboinnati. »Oh, 6e bi mogel skočiti iz kože!« ste taTOaii — pailej ste se pa potolažili s tem, da je narav« vsakemu človeku vcepila svoje »muhe«... Napak, trikrat napak! Z znižanjem kalijevih sestavin v krvi in i zvišanjem kalcijevih lahko pri priči postanete drug človek, vesel in zadovoljen, ki ga nič več ne tare, ne otožnost ne strah.,,
Tako imenitue stvari nam obetajo
določiti središče vsakega možganskega obolenj« i* sestave krvi. Danes je to mogoče samo s kirurškimi posegi ali z obširnimi rentgenskimi preiskavami, a še fae pigo zmerom uspešne.
»Diagnoza po sestavi krvi h« prav gotovo edina uspešna pot. Ker se spremene gibi ljudi, ki imajo kakršne koii poškodbe na možganih, se je morala spremeniti tudi presnova njihovih mišic. Spremenjena presnova se pa mora dati določiti iz krvi. Na ta način bo zdravnik recimo leta 2000 lahko s ke-
Trebušnik dobi novo obleko
Krojač: »Ali ne bi hoteli prijeti meter za oba konca? Medtem bom prišel na okoli in bom spredaj dalje meril.«
Don Juan
Prodajalka v papirnici:
»Ta voščilnica bo menda kakor nalašč. Le preberite, kaj piše na njej: .Srčne čestitke edini, ki sem jo ljubil!*...«
»Imenitno,« de kupec, »kar pet mi jih dajte...«
Klobuk
»Ta novi klobuk se ti pa res poda, Metka; kar nekam skrajša ti obraz.«
»Čudno — ko me je mož zagledal, je bilo pa narobe. Obraz se mu je [Kida Ijšal, še preden sem mu povedala, koliko stane.«
Enkrat za vselej
Rudi: »Muki. koliko je ura?«
Muki: »Pol šestih. Pa si, prosim, zapomni, da me ne boš večno vpraševal,«
Voda je šla, razvaline so ostale: slika razdejanja v Louisvillu v Kentuckyju (Združene države), ko so upadle vode naraslega Ohia
♦»»•»♦»»»»»»♦»»♦»♦♦♦»♦»♦♦♦»»♦»♦♦»»♦»♦»»»♦♦»»»♦»♦♦»♦♦»»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦»»♦♦♦»♦o
pa ti povem, kdo si
mož si je ogledo-
Povej mi, kje sl -
Neki znamenit val norišnico. Zaradi neke važne zadeve je moral nujno telefonirati, vendar ni dobil zveze. Ves besen se je tedaj zadrl v telefon:
»Gospodična, trt sto kosmatih, ali sploh veste, kdo sem?«
»Ne,« je mimo odgovorila telefonistka, »vem pa, kje ste.«
Marsejska zgodbica
Marij in Olive se sprehajata. 2e dolgo uro hodita drug i>oleg drugega, ne da bi zinila besedo. Zdajci prasne Marij v bučen grohot.
»Zakaj se neki smejiš?« vpraša Olive.
Marij odgovori: »VeS, dolg čas ml je bilo, pa sem si n« tihem pripovedoval okrogle — ln pravkar sem sl pripovedoval tško, ki je še sam nisem po-
poskusi. dunajske nevrologinje doktorice Klempererjeve, ki je z analizo človeške krvi ugotovila, da je človeško razpoloženje zgolj zunanji izraz takratne kemične sestave njegove krvi.
»Naloga . nadaljnjih poskusov bo,« pripoveduje učenjakinja, »da se po prav majcenih razlikah krvnih sprememb dožene, kakšna kemična sestavina je za vsako razpoloženje potrebna. Potlej bomo vsako razpoloženje lahko na umeten način ustvarili. To se zdi morda fantastično, toda jaz se prav lahko zamislim v čase, ko bomo vse mogoče .muhe’ z injekcijami zatirali...«
Sistem bodočnosti
Kri je pa tej zdravnici še več izdala! Preiskala je namreč bolnike z govorilnimi napakami zastran krvne sestave, in je odkrila, da imajo ti ljudje v desni roki drugačno kri kakor v levi.
»To dejstvo je od sile zgovorno,* pravi raziskovalka. »Dokaz je namreč, da se naša kri pri obolenju možganov na določenih krajih spremeni. Cez nekaj desetletij bo prav gotovo določen že ustaljen sistem, ki bo po njem moči
mično analizo krvi nedvoumno ugotovil, kje tiči na možganih poškodba ali bula.«
Strah v hipno«
Zanimivi so raziskovalkini poskusi glede spremembe razpoloženja (jod vplivom hipnoze. Da bi to stvar dognala, je pri hipnotizirancih preiskala kri zastran morebitne kemične spremembe.
Paciente je s hipnozo uspavala, potlej jim je pa sugerirala, da okrog njih gori. Vsi so preplašeni planili na noge in stekli k izhodu, tolkli besni po vratih in glasno klicali na pomaganje. Toda' pri vseh hipnotizirancih je krvna preiskava dognala, da se ni kri prav nič spremenila, da torej ni bilo v njej ne več kalija in ne manj kalcija.
Raziskovalka je dosegla s tem spet nov uspeh: gotovost, da hipnotiziranci kljub popolnoma uspeli hipnozi podzavestno vendar dobro vedo, da so njihovim možganom vsiljene nevarnosti samo prividi, ne [wt resničnost.
Ameriški nasveti
12 Makov za zdravje i« j reto
American dr. Shi mer nam daje telile zapovedi za naše zdravje:
1. Glej, da začneš din dobro spočit. Prerana jutranja ura, ko se felo s? ni dovolj spočilo, je prav tako škodljiva za zdravje kakor pozna večerna.
2. Ne bodi preveč častihlepen! Ne domišljuj si, da nisi nadomestljiv. Če bii bilo tako, bi svet ne napredoval ampak nazadoval. Nekdo drugi bo napravil isto delo sicer nekoliko drugače, toda dobro bo napravil, morda celo bolje, ker bo začel s svežimi močmi. Svet je danes poln ljudi z brazgotino na možganih, ker so hoteli vse sami storiti — tisto kar je svet potreboval, in tisto česar ni.
3. Nikar se ne žalosti, če ne veljaš za učenjaka! Ako tvoj duh deluje in se naučiš vsak dan nekaj malega, si izobražen, ne da bi imel visoke šole.
4. Ne bodi čez mero vesten. Če trpiš za kroničnim vnetjem vestnosti, si skušaj z razumom dopovedati, koliko je prav in koliko je preveč, in se po lem ravnaj.
5. Ne upiraj se človeški naravi. Ne pričakuj popolnosti ne od sebe ne od drugih.
6. Neprijetnosti so potrebne. V človeškem življenju so skrbi in žalosti kakor kisle kumarice pri kosilu. Zaradi njihovega svojstvenega okusa se nam zdi vse drugo, kar pride na mizo, še vse boljše in slajše.
7. Ne delaj se mlajšega kakor si. Z leti se spreminja tudi užitek nad živ 1 jen jem. i če boš hlastal i>o užitku svoj ih mladih dni, boš zgrešil še tega,
Nemara je največja- človekova vrlina — radovednost.
Anatole France
Z avtomobilske racata ve, U jo Je te dni otvoril Hitler v Berlinu: šasija novega »goseničarja«, vosa, ki je po avojem ustroju posebno primeren sa
puščavska tl«
Novi vrhovni poveljnik japonskega vojnega brodovja: admiral Asami No-gano, fotografiran na vojni ladji »Mu-tsu« v pristanišču Jokosnki.
•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦e«
ki ti je bil namenjen. Ostani v svojih letih in pusti mladino v njenih.
8. Ko poteče v življenju tvoja delovna doba, prenehaj delati I Če čutiš, da ti peša organizem in imaš sredstva za obstanek, prenehaj prej, Leta so tvoj stroj izrabila in zdržal bo samo, če mu ne bo treba prenaporno delati. Ne pozabi nikdar, da je tvoje telo stroj, loi ga ravna tvoj razum. Ne obremenjuj ga, četudi se stroj ne upira. Nekega dne boš doživel grozotno spoznanje, da ni v tvojem organizmu utf polomljenega, da ni v tvoji krvi kužnih klic, pa si vendar zelo bolan. Tvoj organizem se je izčrpal, organi so izrabljen it Tvoja močna volja in častihlepnost sta te ubila. Ali je bito vredno? Tri dni po tvoji smrti te bodo ljudje pozabili.
8. Ne bodi plaht Ne dovoljuj drugim no sebi, da se upogne tvoj pogum. Zanašaj se, na svojo lastno moč. Ne ustavljaj se ob spominih na neuspehe.
10. 1’oišči «i delo, ki te veseli, in ne glej na to, ali zaslužiš manj kakor Ivi zaslužil prt delu, k! bi te ne veselilo. Srečnejši boš in tvoje misli bodo zdra-vejše,
U. Ko ti odpovedo tvoje moča, od-
Zanimivosti z vsega sveta
21 »kandidatov smrti« 1m> prišlo še la mesec na električni stol v newypr-ški kaznilnici Sing-Singu. To rekordno število je tem strašnejše, ker je med obsojenci 9 mladoletnikov.
1‘rro zen-do pridigarje« imajo v Su-rabaji v Nizozemski Indiji. V kratkem dobe še več protestantskih duhovnic.
III originalnih Napoleonovih klobukov so prodali na neki dražbi- v Pa-I nizu. Ljudje so »originalne« klobuke I plačevali po 11.000 do 20.000 frankov ! (do 45.000 din). Prodajali so tudi vse mogoči? N!! prt! mm o v o perilo.
Najmanj ljudi umira v Novi Zelandiji. Ameriški bakteriolog dr. Vik-' tor Haiser je ugotovil, da je Nova Zelandija dežela z najzdravejšim podnebjem. V tej deželi nimajo ljudje tropskih bolezni, a tudi bolezni severnih krajev jih ne tarejo. Življenjski pogoji so tam nad vse ugodni.
Praznoverni Američani kupujejo svojim izvoljenkam kamenčke, ki so se^ z njimi igrale kanadske peterke, češ da jim bodo prinesli srečo v zakonu. V kraju Calandoru, kjer peterke prebivajo, je deset velikih hotelov, vsi so zmerom prenapolnjeni, toliko tujcev prihaja past svojo radovednost. Doslej je Calandor obiskalo že pol milijona radovednežev, med njimi jih je prišlo 150.000 iz drugih držav. Za pesek in kamenčke, ki se peterke z njimi igrajo, je v mestu posebna prodajalna, ki je kajpak vedno polna praznovernih kupcev.
Pes mu je našel bogastvo. V Rotterdamu na Nizozemskem se je igral mlad pes na domačem vrtu. Zalezoval je miško, ki se mu je skrila v luknjico. Vrtal je in kopal po zemlji in naposled izkopal namesto miške star zlatnik! Začudeni gospodar je ko|>al globlje in glej: našel je posodo polno zlatnikov iz španskih vojn.
Glavni dobitek francoske državne loterije, tiri milijone frankov, so zadeli stalni gostje neke kavarne v Lillu. Srečko, ki je zadela veliki dobitek, je kupil kavarnar za svojih 150 stalnih gostov. Čedno vsotico si bodo srečniki zdaj pravično razdelili.
7 milijonov manj Ijmli bo imeta Anglija leta 1971., če bodo še dalje padala rojstva tako kakor doslej. To je izračunal na temelju statiotike predsednik delodajalskih društev Honey; mož s« boji, da bj v tem primeru angleško gospodarstvo mnogo utrpelo zlasti zato, ker bodo takrat prebivalci zvečine že starejši ljudje.
Čangsuljau — filmski igralec. Kitajski maršal, ki je zadnje čase stal v ospredju političnih dogodkov, i»o letošnjo spomlad igral v filmu »Pustolovščine Marca Pola«. Z njim vred bodo v tem ameriškem filmu, ki ga lio-do dalje časa vrteli tudi na Kitajskem, nastopali na tisoči Mongolov.
Trideset dolarjev v gotovini pa 10.000 dolarjev dolga je zapustila filmska igralka Mary Prevostova, ki je bila še 1928. leta na višku slave in priljubljenosti. Bita je takrat »ženska idealnega telesca«, ko se je pa zredila, je bilo njene filmske kariere tudi že konec. (O njeni žalostni smrti smo obširneje pisali pred nekaj tedni.)
Roosevelt — Nobelov nagrajenec za 1. 1947? Kubanska vlada bo predlagala Roosevelta za letošnjo Nobelovo mirovno nagrado. Svoj predlog bo utemeljila s tem, da je dal predsednik Združenih držav pobudo za vse-ameriško mirovno konferenco v Buenos-Airesu. *
Tat, ki se zanima za književnost. Neki tat je ukradel neki dami v Nici torbico s 3.000 franki. Ko so časniki razbobualt, da je okradenka znana francoska pisateljica Collette, ji je dolgoprste/, poslal denar nazaj ter ji v pismu sporočil, da ji vrača ukradenih 3000 frankov, ker rad čila njene knjige.
Štiriletno rudo. 6. februarja 1721 se je v Lilbecku na Nemškem rodil Kristijan Henrik lleineken. Učakal je samo štiri leta, zato je pa že z deee-timi mesec, znal pravilno govoriti, s 13 meseci je znal na pamet sveto pismo stare zaveze, mesec dni nato še novo zavezo. Ko mu je bilo dve leti, se je učil že zgodovine, zemljepis ja, latinščine in anatomije. Se dojenčka — mati ga je imela do tretjega leta na prsih — ga je sprejel danski kralj Friderik IV. v avdienci. Na smrtni postelji je priredil pravcato predavanje o nesmrtnosti iti izveliranjit. (To ni pravljica temveč resnica.)
stopi delo mlajšemu in uživaj -»potno prostost, dokler st še zdrav i« ne prestar.
12. Glej v bodočnost in ne oziraj se nazajt	L.	M.	-
Maj« *» leonsoreij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tUka tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja o. Mihalek — vsi v Ljubljani.