44. Štev.
Velja v Ljjubljftnis
<«Jo leto !*ol leta četrt leta. , sn mesec
K 56--
n 28—
„ 14*-. 5—
Velj* po pošti s
» celo leto i:»prej K501— po! leta r.	«	30'—
*«trt !<va ,	.	15--
f:* a*i mescc „	»	5‘50
ffiS®T U?£:dalžtvo j|e as Starem trgu štev. 19. Uprjivmsivo je na Marijinem trjcu štev. 8. —
te:. —-.^==; Tslefon štev. 360. — ■ ■ —
N« pismene naročbe brea pošiljntve denarja se n« moremo ozirat*.
Naročniki naj pošljejo naročnino ■Sff9BT po nakaznici. "UBI
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in si-" 'nm visok ter 53 mm /• za, enkrat
••<t.
J)
.7 r
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 30 vinarjev.
1 / “
Vpraifenjem glede inseratov j. dr. »v priloži za odgovor dopisnica »H znamka. — uopisi a&j se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Bodimo pametni!
Po ljubljanskih gostilnah so začeli zborovati ljudje, ki šo si nadeli visok naslov „čistihu Jugoslovanov in bi radi iz naroda pometali vse, ki imajo 0 Jugoslovanstvu slučajno drugačne misli kakor oni. Poznamo jih in vemo, da so to več ali manj nesposobni Jjudje, ki bi pa na vsak način radi igrali kakšno vlogo v naši javnosti. Sicer jih noben pameten človek ne smatra resnim in jih tudi ne vpošteva. Enkrat pa jim je bila usoda vendar tako mila, da so prišli v „Slovenskem Narodu" do besede — pa še to pot •nenda po neprevidnosti redakcije.
Poglejmo ‘samo, v kakšno ideologijo so se ti ljudje vživeli!
Vtepli so si v glavo med drugim n- pr. to, da se slovensko in jugoslovansko kot dva različna pojma izključujeta, in da že stori naglaven greh proti Jugoslovanstvu vsak, kdor govori o slovenskem jeziku, o slovenski lite-raturi in umetnosti, o slovenski kulturi ali celo še kaj več. Tak naglaven greh zoper jugoslovanstvo se je storil z ustanovitvijo francosko-slovenske organizacije v Ljubljani.
Gospodo „čistega in popolnega" jugoslovanstva vprašamo samo to-ie: Ah slovenščina ni jugoslovanski jezik? Je, ravno tako, < kakor je srbo-hrva-ščina jugoslovanski jezik. Ali slovenska literatura in umetnostni jugoslovanska? Gotovo, da je. Ako vse to, kar je vloženo pod imeni srbsko, hrvatsko in slovensko abstrahirate od Jugoslovanstva, vam ostane le še prazna beseda. In vaše „čisto“ Jugoslovanstvo ostane „čista“ fraza. Vprašamo dalje: V kakšnem jeziku je pisal svoj članek v ..Slovenskem Narodu" »čisti" Jugoslovan, ki se križa pred besedo „slo-vensko“ kakor veren kristjan pred hudičem? V slovenskem jeziku. To je nedosledno. Pisati bi ga moral vendar v jugoslovanskem jeziku! Ga ni mogel, ker posebnega jugoslovanskega jezika ni. Pristavljamo: Ako pa ni greh zoper Jugoslovanstvo, da piše „čisti" Jugoslovan svoje ^članke v slovenščini za »Slovenski Narod", tedaj tudi ne more biti noben separatističen greh zoper
Jugoslovanstvo, če imamo poleg ,.Slovenske Matice" tudi francosko-sloven-sko organizacijo v Ljubljani.
Druga stvar, ki ideologijo čistega Jugoslovanstva zelo moti, je vseuči-liška komisija v Ljubljani. To pa bolj iz osebnih kakor iz stvarnih razlogov, Člani te komisije so baje ljudje s protijugoslovansko preteklostjo. Kako je stvar v resnici? Vseučiliško komisijo so ustanovili slovenski vseučiliški profesorji in docenti, člani komisije pa so poleg teh izvoljeni delegatje vseh naših kulturnih društev, kakor »Slovenske Matice", „Društva slov. pravnikov", ..Društva slov. zdravnikov" in „Društva slov. inženirjev in geometrov". Ti delegatje so gotovo najkompetentnejši, da govore o našem vseučiliškem vprašanju. Sicer se je napravila napaka, da niso očetje te akcije čisti Jugoslovani, kljub temu pa lahko Boga zahvalimo, da vseučiliško komisijo imamo in da nam ne rešujejo vseučiliškega vprašanja ljudje, ki mislijo, da se da tako vprašanje rešiti s polemičnimi članki v časopisih, ali celo tisti, ki čisto resno trde, da . bi nam mogel germanistiko rešiti naš slavist profesor Murko.
Ako imamo danes zedinjeno Jugoslovanstvo, nas to nikakor ne opravičuje, da idejo jugoslovanskega edin' stva profaniramo na način, kakor to delajo »čisti in popolni" Jugoslovani. Bolj kakor kdaj prej je treba resno vzeti naš ideal. Varujmo pa se pred vsem ekstremnosti! Za svarilen zgled navedemo par historističnih primer. Ekstremisti v katoliški cerkvi so s svojo pretirano ortodoksnostjo in ekstremnim centralizmom razbili njeno univerzalnost in povzročili razkole in odpade. Ekstremni centralizem je razbil ludi Avstrijo. Glejmo, da nam »cisti in popolni1* Jugoslovani ne razbijejo s svojo ekstremnostjo Jugoslavije. Jugoslovanstvo je program, ki ga je treba trezno premisliti in po možnosti uveljavljati. Zbirajmo, kar se da zbrati in združujmo, kar se da združiti, kar pa se je po narodnem razvoju razraslo, upoštevajmo in s tem računajmo v udejstvovanju programa jugoslovanskega edinstva.
I ■ Za stvar naj nam bo: ne prerekajmo se za besede. Z eno besedo: bodimo pametni, ne pa otročji!
Zakaj zahtevamo celo Koroško zase?
Celovec, 14. febr. 1919.
Pri drugi seji Nar. Sv. v Celovcu, meseca vinotoka 1918, je predlagal takratni tajnik gosp. Z. naj se cela Koroška reklamira za Jugoslavijo, češ, da tvori cela dežela geografično in gospodarsko celoto in je z rodbinskimi zvezami tako prepletena, da je težko potegniti mejo, ki bi v živo ne zarezala, ker je veliko vasi, ki so slovenske, a daleč v nemškem delu, nasprotno pa je tudi mnogo nemških naselbin med Slovenci. Ta predlog pa je govornik dr. B. ob soglašanju predsednika pobijal, trdilo se je namreč, dat: bi dobili preveč Nemcev, ker so gospodje takrat še vedno mislili na krOnovine.
Od drugih soudeležencev se je torej predlagala trojna vrsta mej: inaxi-mitm, cela dežela; medium, gospodarska; minium jezikovna meja. In pri t(em je ostalo.
Nekaj tednov za tem dogodkom pa se je skuhal na nemški strani predlog o Koroški republiki; misel sama je neizvedljiva, pač pa so predlagatelji jako lojalno zahtevali popolno je-dnakopravnost obeh narodnosti, menjajoče predsednike (nemški, slovenski), obeh jezikov zmožno inteligenco in jednako uporabo v cerkvi, šoli in uradu. Ta predlog je ljudstvu tako ugajal, da so v kratkem nabrali mnogo tisoč podpisov. Misli so se pa poprijeli tudi listi kakor Freie Stimmen, Bauernzei-tung itd. s pridržkom, da se dežela priklopi k Nemški Avstriji in za to idejo so delali tudi za časa amerikan-ske komisije ter dobili mnogo glasov, četudi so veliko podpisov enostavno ponaredili.
Nedavno pa je v Sp. Dravogradu tudi slovenski element nastopil in čez 2000 glava množica je zahtevala celo deželo toda s priklopitvijo k Jugoslaviji. Ko sta se torej oba naroda za
skupno deželo izjavila in je razloček samo ta, kam naj se priklopi, je na nas, da pojasnimo, zakaj celo Koroško zase reklamiramo.
Ako pride dežela v Nemško Avstrijo, bo gospodarsko uničena, ker ima država tako obupne finance, da je bli-zo poloma: davki neznosni, draginja neznosna, od dežele bi imeli le Nemci korist, ker bi rodoviten slovenski del izkoriščali. Dalje bi Nemci hitro pozabili na vso jednakopravnost, v enem desetletju bi vse ponemčili in naše ljudi narodno, gospodarsko in versko udu-šili, ker pruski protestantizem tukaj zelo deluje.
Ako pripada dežela h Jugoslaviji se 13 milijonov Slovanov pač ni treba koroških Nemcev bati, vrhu tega bi oni imeli zajamčene vse pravice v nemškem delu dežele v cerkvi, šoli in uradu, torej nobene škode pač pa velik gmoten dobiček, ker bo Koroška pod Jugoslavijo v vsakem oziru dobro shajala, medtem ko bi se v Nem. Avstriji ugonobila. Enako pa bi bil slovenski del rešen germanizacije in bi torej res oba naroda v zakonitem in za-neslivem varstvu živela.
Prav so torej storili v Dravogradu, ko so se za celo deželo k Jugoslaviji izrekli, v tem smislu bi bil moral že jeseni celovški Nar. Svet nastopiti in marsikaj bi bilo drugače. Gospodom na konferenci v Parizu toplo priporočamo, da se za to, edino pravično rešitev toplo zavzamejo: nerazdeljena k Jugoslaviji bi bila obema narodoma pravična, nerazdeljena k Avstriji bi bila ponemčena in versko odtrgana.
Položaj kaplanov.
Ker je »Jugoslavija" list, ki govori resnico neoziraje se na levo in desno in se zavzema za bedne in trpeče, zato upam, da bo priobčila tudi tele moje vrstice, ki naj pokažejo javnosti, da se nahaja med slovensko inteligenco stan, ki je kratko povedano: brezpraven. Ta stan tvorijo kaplani. Moja izvajanja se nanašajo v prvi vrsti na mariborsko škofijo, ki mi je najbolj znana.
VLADIMIR LEVSTIK.
25. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
»Vsak hip mora priti,« je godrnjal, vstajaje v viden znak nestrpnosti. »Zaupen razgovor imava, saj veš.«
»S kom?« je bevsnil odvetnik, čuteč, da mu Vzkipeva žolč. »S tistim tvojim grofom?«
»Pardon!« je zrastel humanist._ »Pardon! Grof Beaupertuis von Kiinnigsbruch ni kakršensibodi »tisti moj grof*, nego mož, ki mu gie vsakatero spoštovanje.« Njegov glas je preletel vso lestvico
Zgražanja.	1	.	'
»Rad bi vedel,« je menil Smučiklas z dozdevnim
hladom.	.	,
»Vsakatero spoštovanje,« je ponovil učenjak. »To ni navaden aristokrat; Beaupertuiški so starodavno francosko plemstvo, in pridevek ,von Kiinmgs-bruch' ima svojo posebno, skrivnostno zgodovino.«
»Ali, oprosti:« je ostrmel odvetnik z dobro ponarejeno prirodnostjo. »Tega nisem vedel. Kakšno zgodovino misliš! Povej kaj več in odreši me, saj vidiš, kako trepečem od radovednosti. Da, ti si ptič, Pohlin; znaš se gibati med ljudmi ter imponirati še komu drugemu kakor našim tibetancem. Ni vrag, da ne bi napravil karijere s takšnimi zmožnostmi — pa s takšnimi znanji.«
Profesor je planil na vado, kakor vrag v lafon-tainski basni.
»Skrivnostno zgodovino,« je ponovil z obetajočim glasom; jeza na doktorja se je naglo umikala zadoščenju, s katerim ga je polnila njegova prostodušna hvala. Misel, da je zastavil grofu častno besedo, je vzplapolala nekje ter ugasnila kakor Šesta zapoved na zadnjem klinu lestvice. »Zanašam se, da boš znal molčati,« si je zavaroval vest.
»Se razume; ali nisem bil vedno kavalir?«
»Vsekako,« je pritrdil humanist posmehljivo; nato je bleknil s sijočim režanjem: »Grofje nezakonski sin — zelo visoke osebe!«
Smučiklas je zazijal in roke so mu padle s trebuha/
»Pa ne morebiti —? Saj ta jih ima ko listja in trave.«
Učenjak je s svečeniško počasnostjo sklonil glavo, pogledal kvišku ter uprl oči v drevenečega odvetnika; ta pa se je rušil vase in ni vedel svojim čuvstvom drugega izraza kakor zamolkel, brezkončen žvižg. Kruta pravičnost usode je izbrala Pohlina morda že v uri ponižanja za satelita cesarskemu pankertu: mari ni to kazen, ki sledi napuhu za petami ? Kes in zavist sta zaorala v Smučiklasovih prsih.
»Nnu?« Pohlin je čakal.
»Čestitam!« je vzkliknil predsednik republike z drhtečim glasom ter planil kvišku, da seže profesorju v roko. »Toplo, iskreno ti čestitam; kot dragemu prijatelju, kremenitemu značaju in zvestemu sotrud-niku za narodov blagor ti privoščim iz dna srca!«
Humanist mu je navdušeno potresel šapo; v radostnem valu te minute je utonila vsa trpkost. In začela sta kramljati, vročično, prešerno, razposajeno, kakor nekdaj na šolskih klopeh. Pohlin je razodel prijatelju vso zgodbo svojega znanja; Smučiklas je kimal in pritrjeval brez vidnega znamenja nevoščljivosti ; povedal je, kako grdo so ga bili obdolžili jeziki. Profesor se je zarežal do višnjevih dlesen.
»Da bi jih vendar! Naj bo; kdo bi zameril sodrgi, ki ne pozna časti in nima tradicij ... V resnici pa sem odpiral grofu razgled po naši zgodovini ; ali ni odlika za vse, če ga zanima ta beračija? Iskal me je že na Dunaju, .pravi, sem slišal hvaliti vaše zasluge . . . Fin mož je, reci kar hočeš.«
»Izrabi priliko, človek,« je vzklikal, gladeč profesorja z jezikom in roko, »drži srečo, ki se ponuja; takle cesarski sin te dvigne višje, nego sanjaš. Hoj, Peter, grof je zgodovinska pridobitev, zlasti, če bi res ostal med nami; ž njegovo pomočjo dosežemo vse, nemara celo zedinjeno Jugoslavijo pod habsburškim žezlom! Razumeš? Brezpogojno ga moramo dobiti v svojo sredo, preden čofne v klerikalno past; politično, dragi Pohlin, politično in diplomatsko se jemlje taka reč v roko; če bi bil jaz na tvojem mestu — se pravi, če bi me ti enkrat seznanil ž njim . ..«
Zgovorno je uprl oči v humanista. Peter se je namrdnil, kakor bi šlo za to. da naj prestavi grajski hrib; nato je obljubil poizkusiti.	(Dalje.)
Kdor hoče postati kaplan, mora izvršiti celo gimnazijo in štiri letnike bogoslovja, to je študirati mora tako dolgo, kakor jurist ali profesor. Ako nastopiš službo, znaša tvoja stalna mesečna plača 100 K, pred 6 meseci je še znašala celih 50 K, in ta plača se ne zviša, če ne računiš trienijev, dokler ne postaneš župnik. 1200 K na leto je stalnega in od tega moraš plačati hrano in postrežbo, kar te stane na deželi, če računaš perilo in razsvetljavo, mesečno 100 K, torej celo plačo. Od tega pa, kar dobiš za mašne intencije, moraš plačati ministranta in mežnarja, pri petih mašah tudi organista. Navadne intencije znašajo 3 do
4 K, če jih je kaj boljših, jih pridrži župnik zase. Kaj pa si lahko kupiš dandanes s 4 K, k večjemu pol litra vinske kisline, ali pa četrtinko starine.
5 tem, kar pripade kaplanu od štol-nine, si še težko kupi drv za zimo, j ki so sedaj pretirano draga. Šola ti ! nudi tudi jako malo dohodkov, saj ! moraš podučevati zastonj v trirazred- j nicah in če bi jih bilo tudi kar pet v župniji. To je gotovo skrajno krivično! Če pa si katehet na šestrazrednici, dobiš plačane 3 razrede, s čimur si niti ne moreš nabaviti potrebnega perila. Ako pa ti je ordinarijat milostno naklonil tako kaplansko mesto, kjer velja nekaj prostovoljna zbirca, takih kaplanij pa ni posebno mnogo, potem spraviš skupaj komaj toliko, da si lahko omisliš eno srednjevrslno obleko. Da pa dosežeš tak uspeh, moraš ob zbirci sam hoditi okrog po hišah, kakor berač saj tako se te večkrat nahruli.
Gmotna beda nas kaplanov je velika in je že skrajna potreba, da se tudi duhovniške plače uredijo slično učiteteljskim, saj je vendar moral duhovnik mnogo dalje študirati. Tirja pa se od nas, naj pridno in znatno prispevamo v dobrodelne in narodne namene in če ne damo, se nas začudeno gleda! Poleg tega pa si moramo nabavljati raznih časopisov in mesečnih revij, ako nočemo zaostati v vedno napredujočem razvoju. — Na našo milosrčnost pa apelirajo dan za dnem več ali manj potrebni berači, ki si dostikrat podajajo vrata in pričakujejo od tebe najmanj 20 h naenkrat.
Gmotni bedi pa se pridružuje tudi naše zapostavljeuje v družabnem življenju. Tudi novi cerkveni zakonik rie ve več ničesar povedati o kaplanskih pravicah. Župnik ni le neomejen gospodar v cerkvi in v župnišču, marveč vmešava se navadno tudi v zelo neprijetnih oblikah v čisto zasebne zadeve svojega kaplana, ki niso v nobeni zvezi s cerkveno službo. Da mora kaplan opraviti vsa sprevidenja bolnikov, kar je zlasti v hribovitih krajih radi težavnih potov skrajno neprijetno, temu se ne čudimo, težko pa prenašamo, da nam župniki branijo zahajati v hiše, katerih sami ne marajo iz bogve kakega vzroka in se kažejo nevoljne, ako občujemo z ljudmi, ki nam niso simpatični. Vsak kaplanov korak zasleduje župnikovo oko in če se drzneš nastopati samostojno, kakor ti narekuje tvoje spoznanje, potem moraš prestati mnogo bridkih ur; ordinarijat da prav vedno le župniku, ti ostaneš vedno le župnikov hlapec. In če ti že župnik ne greni življenja, skrbi za to njegova kuharica, ki je neredkokdaj gospodar v župnišču. Koliko gorja pa lahko povzroči človeku strupen ženski jezik, mi ni treba opisovati, saj se Ksantip boji tudi največji junak in modrijan. Kolikokrat zavidam učitelje in uradnike, v čigar zasebno življenje se ne vmešujejo njih šefi. Resnici na ljubo pa bodi rečeno, da so tudi med župniki častne izjeme.
Da bi se že vendar enkrat naši cerkveni knezi zavzeli za duhovniške proletarce — kaplane — in jim prisodili vsaj toliko pravic v družabnem življenju, kolikor jih ima navaden rokodelski pomočnik; vlada pa naj nam nakaže tako plačo, da bomo lahko odložili beraško palico, ki ni več moderna!
Velik ljudski shod v Mariboru.
Maribor, 16. febr. (Lj. k. u.) Danes dopoldne je bil tukaj veiik ljudski shod, ki se ga je udeležilo mnogoštevilno občinstvo obojega spola ter vseh slojev in strank. Shod je otvoril dr. Sernec, ki je podal v svojem govoru med drugim kratek pregled statistike ponemčevanja Maribora in njegovega vpliva na slovensko ljudstvo. V poslednjem zasebnem ljudskem štetju 1. 1910. se je naštelo v Mariboru kljub desetletja trajajoči germanizaciji še 11.000 J Slovencev, med tem ko šteje ves mariborski sodni okraj glasom nemške statistike
44.000	Slovencev in 28.000 Nemcev. Značilno je tudi, da je imel mariborski okraj skozi 50 let slovenske zastopnike. Ne more biti torej dvoma o dejstvu, da so nemške zahteve po Mariboru, ki leži še poleg tega v čisto slovenskem ozemlju, brez vsake stvarne podlage. Urednik Žebot je narisal občinstvu jasno sliko trpljenja in križev štirih še ne osvobojenih delov našega naroda v zasedenem Primorju, Beneški, Koroški in Prekmurju. Občinstvu je z velikim zanimanjem sledilo govoru in živahno pritrjevalo izvajanjem govornika ter ogorčeno obsojalo sramotno in kulturnega naroda nev-
prsa in trebuh, da se je vse drobovje vsulo ven, nato so ga vlekli do prihodnje vasi, kjer so ga naložili na najbolj gnojni voz in ga vozili po vasi ter se hvalili: glejte; danes smo zopet zaklali eno slovensko svinjo. Nato so izkopali jamo, nemške hijene pa so se narnaškarale in kot pustne šeme plesale in pele okrog jame, kamor so nesrečneža zakopali. Slučaj je naznanjen ameriški komisiji in ker je kraj kamor so žrtev svoje bestialnosti zakopali, znan, bo truplo o prvi priliki ekshumirano. Enako grdo so ravnali z nekim drugim ujetnikom, ki so ga — najprej opljuvali in pretepli — zaprli v mrtvašnico, kjer mu dva dni niso dali ne koščka kruha, ne požirka vode in ga potem odvedli neznano
kam. Morda so ga že ravnotako za-
klali. — In Nemci še upajo trditi, da so kulturni ljudje — hujši so kot vsaka zver in naša prizanesljivost in obzirnost v vsakem slučaju in napram vsakemu Nemcu jim daje le še potuho k novim tolovajstvom. Zato pa, brezobzirno boj vsemu, kar je nemškega!
Volitve v nemško-avstrijsko narodno skupščino.
Zmagali socijaini demokratje.
jakom, ki se še nahajajo pod tujim jarmom. Med splošnim odobravanjem je bila koncem shoda sprejeta resolucija:	1. Mariborski Slovenci vseh
strank, zbrani na ljudskem shodu v Mariboru protestirajo z vsem ogorčenjem proti italijanskemu imperializmu, ki hoče v odkritem nasprotju z Wilsonovimi načeli o samoodločbi narodov iztrgati najlepši del slovenskega ozemlja, ki mora ostati nedeljiv in sestavni del kraljestva SHS. 2. Mariborski Slovenci izjavljajo pred celim svetom, da je način, kakor si hočejo, predočiti različni faktorji mne? nje ljudstva na Koroškem popolnoma zgrešen, ker so Nemci cela stoletja, zlasti pa v zadnjih 50 letih s takim nasiljem pritiskali na avtohtono slovensko prebivalstvo, da je popolnoma zbegano. Zavedni so zbežali, drugi pa se opravičeno boje maščevanja Nemcev, zato so morali prisilno hliniti čustva, ki jih v srcu nimajo. Koroška je zibelka Slovencev. Na Koroškem so imeli Slovenci svojo državo, na katero so morali nemški Habsburžani priseči. Koroška je še mnogo bolj danes najodličnejši del kraljestva SHS. 3. Mariborski Slovenci zahtevajo z vso odločnostjo, da se ozemlje ogrskih Slovencev zasede po našem vojaštvu
in se združi z ostalim slovenskim | slov. tisk. urad poroča: Češkim volil-ozemljem kakor to ondotno prebival- ; cem se stavljajo pri današnjih volitvah
stvo želi. Obenem izreka željo, da prouči tatnošnje razmere komisija istih ententnih držav, v katerih področje spada Ogrska. — Shod je bil zaključen s petjem narodne himne »Lepa naša domovina".
Zahvala generalu Maistru.
Maribor, 16. febr. (Lj. k. u.) Na današnjem ljudskem shodu je urednik Žebot izrekel v imenu zbranega občinstva generalu Maistru in njegovi vojski globoko zahvalo za njegovo uspešno delovanje za narodni ! blagor. Na to je vse občinstvo prire-j dilo narodnemu generalu prisrčne ovacije. Po sklepu shoda se je zbrala pred Narodnim domom mnogoštevilna množica, ki je generala Maistra pri odhodu iz Narodnega doma pozdravila z burnimi živio klici in pesmijo »Lepa naša domovina".
Zahtevajte .Jugoslavijo” po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah f Pridobivajte novih naročnikov/
Nemška zverstva na Koroškem.
Slovenski kmet, ki je prišel od onstran zasedene črte, je ves trepetajoč pripovedoval o nečuvenem zverstvu, ki so je Nemci pred par dnevi uprizorili na enem naših vojakov v okolišu Velikovca. Ujeli so nekega našega pešca, ga najprej opljuvali in pretepli, da se je revež nezavesten zgrudil na tla in takega so ga dobesedno počasi zaklali. Z bodalom so mu razrezali
cijalisti 15.197, štajerska kmetska stranka 5590 in nemško arijski vojni udeleženci 491 glasov.
Na Koroškem imajo socijaini demokrati večino.
17C
poj
.Fra
vrn
bil;
Celovec, 17. februarja. (Lj. k. u.) Dunaj. kor. urad poroča: V 24. volilnem okraju (Koroška) so dobili: socijaini demokratje 97.600 glasov, koroška kmetska zveza 31.344, nemški demokratje 15.800, nemška nacionalna socijalistična delavska stranka 2200,' krščansko soc. stranka 27.400 glasov.’ Zadnje tri stranke šobile pri volitvah , spojene. V Celovcu so dobili soc. demokrati 5510 glasov, nemški demo-' kratje 5262, krščanski soc:ja!ci 3090, nemško-nacionaini soc. 100 in kmečka zveza 635 glasov.
le
Fr
Pod italijanskim jarmom.
Dunaj, 16. febr. (Ljub. kor. u.) ! Dun. kor. urad poroča: Izid volitev v j redno postopanje napram našim ro- I narodno skupščino je uspeh socijalnih |
demokratov. Udeležitev pri volitvah je j bila izredno velika. Na Dunaju samem so šteli 900.000 glasov. Od 48 jdu-najskih mandatov so doslej socijaini demokratje dobili 30 mandatov. Tudi v provinci je zaznamovati velik narastek socijalno demokratičnih glasov. Med doslej izvoljenimi so 3 predsedniki Hauser, Seitz, Dinghofer, državni kancelar Renner, nemško-avstrijski poslanik v Berlinu dr. Ludo Hartmann.
V dunajskem volilnem okraju Leopold- i stadt je bil izvoljen židovski nacijo-nalec Stricker.
Izgredi proti Čehom.
Dunaj, 15. febr. (Lj. k. u.) Čeho-
slovaški tisk. urad poroča: Na več ! mestih sov bili večji, izgredi proti dunajskim Čehom. Češkega socijalno-demokratičnega zaupnika Bruessa je napadel njegov nemški socijalno-de- ; mokratični tovariš. V Modlingu pri Dunaju se je dogodilo nekaj sličnega. j Češkega zaupnika, ki je od hiše do ; hiše agitiral za češke kandidate, so j napadli in težko ranili. Češke volilne j oklice so odstranili. Iz mnogih gostil- J nic so iztirali češke goste. Za jutri se pričakujejo izgredi.
Pretepi med Čehi in Nemci. Dunaj, 16. febr. (Lj. k. u.) Čeho
Italijani priznavajo sami nesposobnost italijanskih uradov v zasedenem ozemlju.
,.Secolo“ kritizira slabo in nesposobno upravo italijanskih uradov v zasedenem ozemlju. Posebno poštni in železniški promet ne prenese kritike: vozni red je popolnoma neznan, poštni promet skrajno nemaren in nepravilen. Plače se uradnikom izplačujejo vedno naknadno in se jim včasih neopravičeno zadržujejo. Zato pa so Italijani uvedli takoj zelo strogo cenzuro, ne samo časopisov ampak tudi zasebnih pisem. — Zopet nov dokaz blagodejnega dela italijanskih »odrešiteljev'', tem dragocenejši, ker ga sam italijanski list priznava.
Iz Idrijske doline.
Tudi našo dolino hočejo Italijani poitalijančiti. Vsakih pet korakov zbode človeka v oko tabla z italijanskimi spakedrankami. Na Slapu v prejšnji „kosarni“ plapola italijanska trikolora, ker je sedaj tam italijansko brigadno poveljstvo. Tudi na hiši g. Vogriča visi italijanska zastava, katero pa so vsled naših protestov morali že večkrat' odstraniti. V sobi, kjer je oficirska obednica, so bile podobe naših pesnikov Prešerna in Gregorčiča, katere pa so Italijani odstranili in na njihovo mesto nabili napis: „Evviva 1’Italia". Na Slapu so delili po pol litra petroleja na družino, toda italijanski oficirji so zahtevali petrolej zase, ne da bi ga kaj plačali. Tamošnji general je vprašal neko šestletno deklico, ali je Italijanka ali Avstrijanka? Deklica pa mu je ponosno odgovorila: »Jaz sem Slovenka in Jugoslovanka! Posebno težko pričakujemo časopisje iz svobodne Jugoslavije. Če dobimo to ali številko »Jugoslavije", plačamo
v Narodno skupščino velike zapreke V 16 in 17 okraju (Ottakring in Her-nals) nimajo češke glasovnice nobene veljave. Ako se prikaže Ceh s češkimi dokumenti, ga takoj izključijo od volitve. Danes popoldne je prišlo v 21 okraju (Floridsdorf) do velikih pretepov med dunajsko druhaljo in Čehi. Tam so imeli češki voditelji več agitacijskih lokalov, katere je druhal naskočila in pobila vsa okna. Na zahtevo poulične druhali so morali te prostore zapreti. Oddelek Dunajske narodne brambe je naskočil češke volilce z nasajenimi bajoneti. Češke volilce so razgnali. Našteli so več ranjencev. Dunajska policija je odklonila intervencijo.
Na Štajerskem imajo krščanski
socijalisti največ glasov.
Gradec, 17. febr. (Ljub. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Po sedanjih volilnih izidih na Štajerskem so zmagali socijaini demokratje in krščanski soci-jalci. V 20. volilnem krogu (Gradec in okolica) v katerem manjka število glasov še od 4 komisij, so dobili socijaini demokratje v mestu Gradcu 29.268 glasov, nemški demokratje 17.035, krščanski socijalisti 18.704, štajerska kmetska stranka 166 in nem-ško-arijski vojni udeleženci 2254 glasov. V graški okolici, (kjer manjka število glasov še od 11 komisij) so dobili socijdlni demokratje 14.197, nemški demokratje 3935, krščanski so-
ono
šest do deset kron zanjo, toda tudi za to ceno se jo le težko dobi. Zanimive članke ljudje kar prepisujejo in jih dajejo naprej.
Mirovna konferenca.
Italijansko-jugoslovanski spor.
Pariz, 16. februarja. (Ljub. k. u.) »Agence Havas" poroča: K vesti, da je Srbija predlagala, naj se njeno nesoglasje z Italijo glede državnih mej in jadranske obali, vštevši Reko, predloži pravoreku razsodišča, pripominja „Petit Parisien", da so srbski delegati razpravljali o tej stvari z Wilsonom in Clemenceauvom. List pojasnuje stališče Srbije in Italije takole: Srbija se brani, priznati metodo, ki je bila doslej za ureditev teritorijalnih vprašanj običajna, da se imajo namreč ta vprašanja izročiti v proučevanje posebni komisiji, v kateri igra Italija vlogo sodnika. Srbija je mnenja, da se morajo tako kočljiva vprašanja, kakor je ono jadranske obali, izročiti v razsodbo na vsak način le neodvisnim državam, ki bodo sodile brez predsodkov. Italija pa je mnenja, da ni povoda, da bi samo radi srbskih zahtev delali kako
izjemo.
Nemčija dela pokoro. Berlin, 16. februarja. (Ljub. k. u.) Dun. k. u. poroča: V francoskem senatu je minister za opustošeno ozemlje izjavil; da bo do konca marca nad
170.000	nemških vojnih ujetnikov zaposlenih v opustošenih pokrajinah francoske. Zahtevi, da mora Nemčija |rniti tudi 950.000 glav živine, ki je Pa pred zasedbo v tem ozemlju, se I® deloma že ugodilo.
Francoski list za revizijo potvorjenih avstrijskih statistik.
Praga, 17. febr. (Lj. k. u.) Glasom Cehoslov. tisk. urada piše »Jour-njd des Debats“ v članku, ki ima nad-P'?s »Sistematično raznarodovanje ter Mirovna konferenca11: V stari Avstro-Ugrski ter v orijentu je sistematično raznarodovanje imelo počasne, toda T® uspehe, ki jih na prvi pogled • 'ko pregledati. Avstro-Ogrska je uovoljevala, da je interesirana vlada Sv ‘le statistike sistematično potvarjala ln Se potem na vso nesrečo skoro ®dn° opirala samo na to svojo sta-'1’jjko. Pariška konferenca bi storila “o delo, ako bi tem sumljivim šte-v‘Katn zaupala. Vse te oficijelne liste ^foiansko-turanskih vlad je treba kar naJSkrbneje popraviti. Šele po taki revidji bo mogla konferenca izraziti ayojo definnitivno razsodbo. Ker pa ?a«teva taka revizija dolgotrajno delo ln kur bi bilo zelo neprilično, ako bi ?? moralo čakati na njene uspehe, naj 1 Se meje pod pogojem, da jih bodo Pozneje verificirali, sedaj določile samo začasiio. O kardinalnih zlih posledicah prednostne statistike na Češkem, ?edrnograškem in Jugoslovanskem smo ?e govorili. K$ko so nemške in mad-Jarske oblasti pritiskale na narodnosti er jih zatirale, je dobro znano. Manj Znano pa je n. pr., kaj se je v tem pogledu godilo v Sloveniji. Germam-2a?ija Koroške in Štajerske se je po najstrožji metodi izvrševala desetletja Za desetletjem. Po kmetih je vobče ostala brez uspehov, pač pa se ji je Posrečilo, dodobra preobraziti narodnostno sestavo večine mest. Dunajski Nemci so zagnali velik vik in krik, ko So izvedeli, da zahtevajo Slovenci, naj njihova severna meja poteka severno °d Celovca in Maribora. Zdi se pa, da so slovenske zahteve popolnoma Upravičene. Ne moremo si misliti, da bi se jim odrekle meje, ki se skladajo z mejniki njihove narodnosti.
Nemčija zasHiži kazen za dovršene zločine.
Pariz, 16. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča „Agence Havas“: Od inozemskih žurnalistov interveniram minister za zunanje stvari Plchon je izjavil, da se bo jutri sklepalo o konferencah na otokih Prinkipi. V nadaljnjem razgovoru je omenil Pi-chon, da bo Francija predlagala k načrtu zveze narodov dodatke, da pa je Že sedanje besedilo velike važnosti. Sklepčni načrt zveze narodov se bo odobril od parlamentov konštitucional hih dežel. Nemčija mora razu-dieti, da je premagana in da zasluži dovršeno zločinstvo 'tazen. O priklopitvi Nemške Avstrije k Nemčiji do sedaj še ni bilo govora. To odvisi od rešitve teritorijalnega vprašanja, ki je sedaj v Avstriji na dnevnem redu in katero se sedaj še Proučuje. Francoska vlada je izjavila, da se protivi temu zedinjenju, morebiti so pa drugi drugačnega mnenja. Francija ne bo napravljala Nemčiji, ki Proizhaja iz sedanjih normalnih vo-'itev, kar se tiče njenega priznanja, nobenih sitnosti. Sklep takojšnjega miru ovirajo naposled samo nerešena vPrašanja glede Nemčije, Avstrije, Belete, Turčije in novih držav.
Jugoslavija.
Živež za Slovenijo.
Zagreb, 17. februarja. (Izv. por.) Kakor poročajo iz Belgrada, je centralna vlada po posredovanju slovenskih ministrov, naročila poverjeniku za prehrano v Novem Sadu, da preskrbi za Slovenijo najmanj 100 vagonov bele moke, 300 vagonov koruze in okoli 13 vagonov masti. V slučaju, da bi poverjenik ne mogel zbrati sam živeža, dobi deželna vlada za Slovenijo vse pravice, da si nakupi sama živeža v Sloveniji.
Velika manifestacija koroških Slovencev v Prevaljah.
Prevalje, 17. febr. (Izv. por.) Včeraj so priredili koroški Slovenci v Prevaljah manifestacijski shod, katerega se je udeležilo nad 3000 ljudi. Govorili so razni govorniki. Zborovalci so sprejeli energične resolucije za zedinjenje z Jugoslavijo in so se izrekli proti združitvi Koroške z Nemško Avstrijo. Pred in po zborovanju je igrala vojaška godba iz Maribora.
Za naše medsebojno spoznavanje.
Belgrad, 16. febr. (Lj k. u.) Jugoslovanski dop. urad porota: laj-ništvo belgrajske občinske uprave daje pojasnila o raznih društvih in korpo-racijah v Bclgradu vsem srbskim, hr-vatskim in slovenskim društvom, ki iščejo zvez zaradi medsebojnega poznavanja.
Za varstvo otrok.
Belgrad, 16. febr. (Lj. k. u.) Te dni so se pričela v Belgradu pod predsedstvom min. podpredsednika dr. Korošca posvetovanja o sestavi načrta »lede ureditve državnega varstva otrok. Razen ministra in načelnikov uradov sodeljujejo tudi zastopniki ministra za socijalno politiko, zastopniki Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter člani društva za varstvo jugoslovanska mladine.
Naše severne meje.
Nemško rovarjenje na Štajerskem.
Maribor, 17. februarja. (Lj. k. u.) Včeraj je cmureški župan dr. Schor-inann dal poklicati župana občine Ščavnice. Župan se ni hotel odzvati pozivu; šel je pa tja odbornik, ki je potem sklical sejo občinskega odbora, in povedal, da mu je dr. Šchormann in baje tudi dr. Kamniker naročil, naj takoj začne nabirati podpise za pri-klopitev občine Ščavnice k Nemški Avstriji, zakaj ta občina bi bila gospodarsko uničena, ako bo Mura državna meja. Nato so v seji sklenili, nabirati podpise in jih jeli še tisti dan resnično nabirati. Pristojne oblasti so odredile vse potrebno, da se prepreči vsako vmešavanje v naše notranje zadeve. (Občina Ščavnica je v Slovenskih Goricah približno 12 km jugovzhodno od Cmureka ob cesti, ki vodi v Ljutomer.)
članka postavile imena treh jugoslovanskih ministrov: Stojan Protič, Svetozar Pribičevič, Vitomir Korač. — Vojaško poveljništvo v Osjeku je zahtevalo od uredništva „Hrvatske obrane" da mu izroči pred izdajo vsebino lista v cenzuro. Uredništvo se je sklicevalo na srbsko ustavo, ki ne pozna nobene cenzure razven v vojnem času, nakar je vojaško poveljstvo ustavilo časopis, pred tiskarno pa postavilo vojaško stražo. Isto se je zgodilo z »Radnič-kirni Novinami" v Osjeku. — Take na-redbe so v našem izjemnem in pre-lodnem času za gotove liste zelo potrebne, nikakor pa ni pravilno, da more vojaška oblast brez centralne vlade v Belgradu nastopati tako absolutistično.
Italijani proti Srbiji. Italijanom je skrajno neprijetno, da zavzemajo državniki, kakor v zadnjem času ministrski predsednik Protič in Pasič, edino pravilno stališče: niti pedi jugoslovanske zemlje tujcem. Italijani bi radi videli, da bi Srbija in njeni državniki zastopali, — po laškem načelu: sacro egoismo — le svoje separatistične interese, Slovence pa prepustili lastni usodi. Ta nada je izginila in odtod besni napadi na Srbijo in njene državnike, kakor jih vidimo posebno v „Corriere d’Italia“, ki gre tako daleč, da obdolžuje Srbijo, da je nehvaležna proti Italiji, svoji »rešiteljici", ko je vendar splošno znano, kdo je pustil na cedilu Srbijo leta 1915.
Političen pregled.
Tajne pogodbe zaveznikov plede jugoslovanskega ozemlja in Amerikaf Da opušča Italijane polagoma prejšnja gotovost in brezskrbnost glede uspešnosti njihovih imperi-jalističnih teženj, je razvidno iz nekaterih člankov v italijanskih časopisih, v katerih pripravljajo, seveda zelo oprezno, na eventualen preobrat v jadranskem problemu. „Secolo“ pravi, da Italijani ne smejo pričakovati, da se bo njihovim željam kar tako gladko ustreglo. Wilson in Amerikanci sploh priznavajo tajne pogodbe zaveznikov, sklenjene brez udeležitve Amerike, le v toliko v kolikor se strinjajo s 14 točkami Wilsonovimi; v kolikor se pa ne ujemajo ž njimi, so brez vsake veljave in jih Wilson ne bo priznal. Zavezniki pa so se, kar je najvažnejše, zavezali, da bodo sklepali mir edinole na podlagi 14 točk Wilsonovih.
,,Goriški Slovenec*4. Goriški Slovenci, ki so bili že pred vojno politično in narodno najvažnejši del našega naroda, nimajo sedaj nobenega časopisa, ki bi jih informiral o domači in svetovni politiki. Italijanske okupacijske oblasti so (prepovedale vsako razpečavanje jugoslovanskih listov, zato pa izdajajo v Gorici dnevnik »Goriški Slovenec", ki je sicer pisan v slabi slovenščini, drugače pa popolnoma v italijanskem duhu. V uredništvu tega lističa sedita bivši deželni tajnik Petarin in beneški Slovenec Jurissich. List pošiljajo brezplačno v , vse slovenske občine, ki ga pa sproti vračajo v veliki množini.
Cenzura. Kaj mislijo v Belgradu o upeljavi cenzure za časopisje, priča dovolj jasno dejstvo, da so »Rad-ničke Novine" namesto zaplenjenega
Dopisi.
Iz Celja. Nemški napisi so izginili s hišnimi številkami vred — a srca naših nemčurjev so ostala zakrknjena. Menil sem, da so kavarniški uslužbenci dolžni govoriti jezik gostov, pa so mi Celjani vcepili drugo prepričanje. — V kavarno prideta dve dami.Obe naročita: „Einen Schwarzen,“ med seboj pa govorita slovensko. Isto storita dva gospoda, ki vstopita čez kak četrt ure. Morda reflektirajo ti ljudje na boljšo kavo? Popotnik.
Ptuj. Poveljnik orožniškega oddelka v Ptuju zapoveduje orožnikom svojega oddelka, da morajo na podlagi bivšega c. kr. Graškega deželnega orožniškega povelja štev. 3700 z dne 30. XI, 1904 točka III b še nadalje narejati učne spise (teme). Ako g. stotnik ne more drugače spati če njemu podrejeni orožniki ne merijo še nadalje starega kvasu, mu svetujemo, da se v zadevah, katere ne spadajo v njegov delokrog, obrne do njegovega predstojnega poveljstva v Ljubljani po potrebna povelja, namesto da prebira 15 let staia inozemska povelja, s katerimi bi mogel že davno zakuriti peč.
Zreče pri Konjicah. Tu je še
par nemškutarjev, katere bo pa lahko ukrotiti, ker je njihova glavna opora stražmojster Tschauner že prejel potni list. Treba je še nravnim potom očistiti tukajšno pošto, potem bo pa tudi Grundner videl, da nima med „win-dische Hunde" več prostora. Tu se potika še neki Maks P., katerega strašno bodejo naše zastave, ki jih naziva kratkomalo — cunje. Sedanji župan g. Winter, ki je zaveden Slovenec, bo gotovo v doglednem času očistil našo občino raznih »Holzhandlung und Sa-gevverkov"!
Iz Žalca._ Oj, ti prelepi Žalec sredi zelenega Štajerja! Povsod samo veseli ljudje in navdušeni Slovenci. Dober utis je napravil name običajni pozdrav žalskih deklet: „Zdravo!“ Da, zdravo žalska dekleta, zdravo lepa Savinjska dolina!	Popotnik,
Braslovče. Večkrat so že opominjali listi naše nemčurje o tem in onem, a vse skupaj popolnoma nič ne pomaga. Res smešno bi bilo, da jih ne bi mogli motiti. Storili bomo vse potrebno, da iztrebimo Braslovče nemčurske golazni. Naš trgovec Pauer ima gospo od znane slovenske Sre-bretove rodbine. Pa kljub temu ne izpregovorita medseboj nijedne slovenske besedice. Otroke vzgajata popolnoma nemško. Na vprašanje zakaj ne govorijo slovensko, se je odgovorilo, da njih guvernantinja ne pusti govoriti slovensko. Zakaj jo pa Pauer ne
zapodi, od koder je prišla? Ona je zagrizena Nemka iz Solnograda. Zdi se nam popolnoma nezanesljiva; videli smo jo tudi večkrat šepetati z ogrskim Nemcem bivšim nadporočnikom Zev, ki se je tukaj nastanil s svojo družino. Kaj pravzaprav tukaj išče? Zakaj ne gre, od koder je prišel? Opozorili smo tudi hčerke bivšega nadpč. pl. Bien, naj govorijo po cestah slovensko ker ne moremo več prenašati švabščine. Odgovorile so: Uns kann kaner niks machen. Tako? Nemci trpinčijo naše brate na Koroškem in po drugih nemških deželah, mi bi pa vse to voljno prenašali? Opozorimo jih tem potom zadnjikrat, da nas ubogajo, drugače pa naj gredo, kamor spadajo.
Dnevne vesti.
Današnja štev. obsega 6 strani. Francosko-slovenska slavnost
v Ljubljani. V nedeljo 16. t. m. smo pozdravili Slovenci prvikrat v svobodni Jugoslaviji francoske goste v Ljubljani. Francosko-slovenska organizacija je priredila v Narodnem opernem gledišču slavnostno akademijo, katere so se udeležili poleg vladnih in drugih zastopnikov tudi odlični francoski gosti gospodje Vauland, kapitan generalnega štaba iztočne zavezniške armade, dr. Gaston Reverdin, generalštabni zdravnik iztočne armade in poročnik Jean de Mayerhoffen. — Pred slavnostjo je orkester zaigral „Marseillaiso“, ki jo je mnogoštevilno občinstvo poslušalo stoje. Občinstvo je nato priredilo navdušene ovacije francoskim gostom in Franciji. Dr. Franc Novak je pozdravil navzoče goste v slovenskem in francoskem jeziku. Nato se je v imenu francoskih gostov zahvalil g. Jean de Mayerhoffen prirediteljem akademije, pozdravil navzočega generala Smiljaniča, vladne in druge odlične zastopnike, slovenski in ves jugoslovanski narod. Občinstvo je večkrat navdušeno odobravalo govor francoskega gosta in vzklikal Franciji in francoskemu narodu. Vzpored akademije je bil izveden jako dobro. Po končani siavnosti je mnogoštevilno občinstvo pred glediščem in po cesti do »Uniona" prirejalo ovacije Francozom, ki so se zahvaljevali za prijateljsko gostoljubnost. Slavnost sta pozdravila brzojavno tudi general Franchet d’Esperey in min. podpredsednik dr. A. Korošec. V hotelu »Union" se je vršil obed, katerega so se udeležili poleg francoskih gostov tudi general Smiljanič, predsednik dež. vlade dr. Brejc, podpred. dr. Žerjav, župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller i. dr. Zvečer so Francozi prisostvovali Massenetovi operi „Manon“ in so se zelo povoljno izrazili o slov. umetnosti, kakor tudi o izvežbanosti naših solistov. Včeraj so se francoski gosti vrnili v Belgrad oziroma v Zagreb. Tako je naša »Organisation franco-slovene" na slovesen način začela svoje kulturno delovanje za prijateljsko zbližanje Francozov in Slovencev. Organizaciji želimo najboljši uspeh, ker smo prepričani, da bodo stiki z velikim francoskim narodom odločilno vplivali na nadaljni razvoj slov. kulture in še posebno slov. umetnosti.
Slovenske šole v Celju. Višji šolski svet v Ljubljani je izpremenil v Celju: 1. Mestno nemško deško pet-razrednico s petimi vzporednicami v petrazrednico s temeljnimi slovenskimi razredi in s štirimi nemškimi vzporednicami; 2. mestno nemško dekliško petrazrednico v petrazrednico s temeljnimi slovenskimi razredi in s štirimi nemškimi vzporednicami; 3. nemško deško meščansko šolo v meščansko šolo s temeljnimi slovenskimi razredi in z nemškimi vzporednicami; 4. nemško dekliško meščansko šolo v meš-šansko šolo s temeljnimi slovenskimi razredi in z nemškimi vzporednicami. Obenem je odpustil iz šolske službe 14 nemških učiteljev in učiteljic. Na nove slovenske šole pa je nastavil 24 narodnih učiteljev in učiteljic.
Vsem absolviranim juristom. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo poživlja vse juriste s politično ali drugo upravno prakso, odvetniške in notarske koncipijente in sploh ab-
solvirane juriste, ki bi želeli vstopiti v službo Deželne vlade v tej ali drugi stroki, da vlože svoje primerno opremljene prošnje z navedbo svojih želj pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo.
Tehniki, nadaljevanje študija. Minister-poslanik Ivan Hribar je brzojavil poverjeništvu za uk in bogočastje, naj gredo jngoslovanski tehniki na češko tehniko v Brno in da je starejšim letnikom dovoljeno položiti letos izpite v nemškem jeziku. — Dr. Karel Verstovšek, s. r. poverjenik za uk in bogočastje.
Izšla je 2. Številka ,,Kurenta" z raznovrstno zanimivo in zabavno vsebino ter z mnogimi aktualnimi humorističnimi slikami. Dobiva se v vseh trafikah. Naročuje se v Ljubljani, Marijin trg, št. 8.
Švabska nesramnost. Moj sin je obiskoval višjo trgovsko šolo v Celovcu. Ko ga pretekli teden po preteku začasnega dopusta zopet pošljem na omenjeni zavod, ga je sprejelo nemško dijaštvo s huronskim krikom; „Was macht der Windische hier, hinaus mit dem Windischen!“ Ves prestrašen se poda deček k ravnatelju, kateri ga je le vprašal, če je oče Slovenec in ga potem odslovil. Na progi med Bruckom in Ljubnem ga je nemški štabni narednik še oropal moke, fižol pa je v njega zalučal, da se je razletel po železniškem vozu. Tako delajo ti od celega sveta osovraženi kulturonosci z našo mladino. In pri nas? Veliko preobširni smo napram temu podivjanemu ljudstvu.
Nemci vabijo slovanske viso-košolce. Kakor poročajo nemški listi, je nemški kancler na Dunaju Renner naznanil deputaciji slovanskih visoko-šolcev, da je dunajska vlada razveljavila vse odloke proti slovanskim viso-košolcem. Obenem je izrazil željo, naj bi slovanski visokošolci sodelovali pri obnovi visokih šol. Glede graške univerze je izjavil državni tajnik P^cher, da velja ista odredba tudi za Gradec s pridržkom, da se morajo slovenski visokošolci prihodnji semester po končanih izpitih zopet vpisati.
Zanimivosti iz Ljubljane. Pridem po opravkih v Ljubljano. Oglasiti se moram v Kazini pri intendanci. Vstopim v prvo sobo in povprašati hočem .... Nisem še izpregovuril niti treh besed, ko me izza nekega kota v osornem tonu „nahruli“ v neki zelo čudni ter dvomljivi slovenščini tamkaj sedeči gosp. stotnik, naj pridem drugi dan, češ, pri vojaški intendanci se sprejemajo stranke izključno le med 11. in 12. uro dopoldne. Primoran sem torej prenočiti v Ljubljani in se oglasiti pri intendanci drugi dan med 11. in 12. uro dopoldne. To prenočevanje v Ljubljani me ni stalo nič več, kot komaj — 30 K: Večerja, soba (katero sem komaj in komaj še dobil za 16 K) ter zajutrek. Imel sem pa čas in slučaj mi je bil ugoden, da sem o tej slovenski,.vojaškiintendanci" malo več zvedel. Baje je načelnik te „slovenske“ intendance neki gospod nadintendant Kraus-Tudič, ki se je podpisoval poprej kot „Kraus", danes pa Tudič. Baje je to gospod take vrste, da kdor se mu ne „liže“, pade pri njem v nemilost in lahko gre . .. Tako se je baje pripetilo nekemu oficirju, ki na zahtevo gospoda Krausa ni hotel dati narediti in postaviti v njegovo pisarno foteljev . .. Z gospodom stotnikom v prvi sobi pa je neki tudi taka čudna stvar,- da je šel neki goriški begunec iz pisarne in v civilno službo radi njega, za kar je moral imeti tehten vzrok, kajti begunci v civilnih službah danes pač gotovo niso v nebesih. Drugi dan pred ono H. in 12. uro še pohitim brž v »Jugoslovansko tovarno za milo" v Spodnji Šiški, da naročim za milo. Tam me je pa čakalo še večje presenečenje. Govorilo se je v pisarni te »Jugoslovanske" tovarne nemški. Tam |se nahaja še neka nemška „frajla“ izza stare avstrijske dobe in s to radi te mora govoriti tamkajšnje osobje v pisarni nemški med seboj! Pripovedovalo se mi je, da je ta tovarna podrejena naravnost deželni vladi, poverjeništvu za javna dela in obrt. Na-
rodna vlada sama je toraj sprejela v svojo službo in drži še danes v svoji službi nemške „fraile“, akoravno je več sto zmožnih slovenskih deklet b rez službe. Pa se res izplača ostati v Ljubljani do drugega dneva do 11. in 12. ure.
Učiteljski srbo-hrvatski tečaji v Ljubljani. Radi semestralnih počitnic se piično učiteljski srbohrvatski tečaji v sredo dne 19. t. m. in sicer s predavanjem v II. skupini na I. državni gimnaziji. V tečaje so sprejeti tudi okoliški in izvenljubljanski začasno v Ljubljani bivajoči učitelji (učiteljice), ki so se priglasili. Zaprošena menjava skupin je prosilcem (prosilkam) dovoljena.
Ljubljanski prizadeti upokojeni učitelji in učiteljske vdove poživljamo tem potom gospoda Gartnerja, mestnega učitelja, da nam takoj odgovori: Kaj je s premogom, kojega nam je bila učiteljska aprovizacija pretečeno jesen izposlovala in kojega smo Vam baš 24. novembra pretečenega leta 1918 plačali? — Od tega dneva čakamo zaman na ta naročeni in plačani premog tim težje pa že zdaj v tem hudem mrazu. Pa tudi na naša vsestranska poizvedovanja, kaj je temu vzrok, kdaj in ali sploh dobimo ta premog, ni od Vas nikakega odgovora. — In tako smo vsled malomarnosti tega gospoda celo zimo brez premoga ter moramo kuriti z dragimi drvami v svojo nemalo škodo. Zdaj je pa naša potrpežljivost pri kraju in zahtevamo odločno: Gosp. Gartner pošljite nam brez odloga naš plačani premog ali pa nam povrnite denar, da ga drugod kupimo.
Dva velika sinfonična koncerta v Ljubljani izvrši popolni orkester — vojaška godba SHS za Spodnji Stajer iz Maribora v soboto in v nedeljo, 22. in 23. februarja v veliki dvorani hotela Union pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzoga. Izvajale se bodo krasne resne skladbe. Po dolgih letih bo to prvi sinfonični koncert slovenskega orkestra v Ljubljani. Dirigirali bodo trije kapelniki, Ferdo Herzog, Emil Beran in Jan Pešta. Vstopnice se bodo prodajale v trafiki v Prešernovi ulici št 54. Koncerta se vršita pod egido Glasbene Matice na korist srbski siro-čadi in slovenskim beguncem, goriš-kim in koroškim. Za tako plemenito dobrodelnost vsi Slovenci na krov!
Vojaške oprostitve. Famozne metode starih avstrijskih oblasti so se začele uveljavljati in prakticirati tudi pri oprostitvah od vojaških služb. Pri-prosti, revni vojaki to dobro slutijo in skrajni čas je, da se brez pardona pozovejo vsi vojaške službe obvezni pod orožje. Znani so nam doslej nekateri tako smrdljivi slučaji, da bomo primorani ožigosati dotičnike javno in imenoma.
Razmere na ljubljanski telefonski centrali so pod vsako kritiko. Zvoniš in zvoniš, kličeš, čuješ, kako se smejijo v centrali, toda odgovora nobenega! Apeliramo na g. poštnega ravnatelja, da napravi red tem anarhističnim razmeram na pošti, dokler je še čas.
Kako gojimo boljševizem? Pod tem naslovom smo priobčili v ,,Jugoslaviji,“ dne 7. t. m. članek, kjer se graja postopanje pri oddaji kolodvorskih restavracij. Tu se med drugim tudi graja, da je kolodvorsko restavracijo na Jesenicah dobil neki trgovec. Omenjeni članek smo prejeli od uglednega sotrudnika izven uredništva in zato nismo smatrali za potrebno, da bi se bili o stvari še podrobneje informirali. Kakor doznajemo, je kolodvorsko restavracijo na Jesenicah dobil g. Rudolf Osvald, ki ni nikak trgovec, ampak natakar po poklicu. Bil je 10 let natakar v kolodvorskih restavracijah in pred vojno več let plačilni natakar v kolodvorski restavraciji na Jesenicah. Kot vojak je bil komandiran v oficirsko menažo v Maribor kot natakar. Vsled svojega odkritega narodnega mišljenja je bil minulo poletje preganjan in poslan za kazen k delavski kompaniji v Gradec. Prošnjo, da se podeli temu možu kolodvorska restavracija na Jesenicah, so podpisali županstvo, narodni odbor, v katerem so vse tri stranke, žup. urad in podruž. „Zveze jugoslovanskih železničarjev na Jese-
nicah". Umevno je, da kompetenti, ki so bili zapostavljeni, niso zadovoljni, a ravnotako umevno je, da pri danih razmerah ni bil za kolodvorsko restavracijo na Jesenicah nihče bolje kvalificiran nego g. Osvald.
Himen. Danes se bo poročil gosp. Mirko Premelč, učitelj — zaveden Slovenec in navdušen pevec z gdč. Helenico Smole iz zavedne narodne rodbine. — Novemu paru veliko sreče.
Trnovčan.
Za kadilce. V Macedoniji se nahaja nad 10.000 vagonov duhana, katerega vsled pomanjkanja prometnih sredstev ne morejo izročiti tovarnam, da ga predelajo. Finančno ministrstvo v Belgradu premišljuje način, kako bi bilo mogoče spraviti to množino duhana v notranjost države.	-
Ljubljanski dopisni urad se je iz Dvorca preselil v Vladno palačo in sicer v njen južni trakt ob Simon Gregorčičevi ulici, pritličje, desno od vhoda. Njegovi telefonski številki sta 134 in 138. V kratkem dobi še tretjo telefonsko številko.
Štacija za malarijo. V belgijski vojašnici, objekt V se je ustanovila štacija za malarijo. V tej štaciji se bo vsem službujočim, kakor tudi že odpuščenim vojakom, ki so med vojsko oboleli na malariji, brezplačno preiskovala kri. V slučajih, v katerih se dožene bolezen, bodo vojaki dobivali brezplačno kinin in navodila, kako se naj ambulatorično zdravijo. Bolniki, ki potrebujejo oskrbe v bolnici, se bodo brezplačno sprejemali. Kri se do odjemala vsak dan v času od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. Vodstvo postaje za ma larijo prevzame nadzdravnik dr. Fran Toplak. V garnizijski bolnici v Ljubljani se sprejme 20 bivših vojnih sester, ki se morajo izkazati s spričevali o prejšnji uporabi. Te sestre se bodo za sedaj razdelile po vojaških bolnicah v Ljubljani z namenom, da se pozneje premeste kot bolniške strežnice po novih vojaških bolnicah, ki se bodo ustanovile v območju Slovenije.
Trgovska podjetnost v Sloveniji. Ni še popolnoma ponehala vojska in že se pojavlja tudi pri nas preobrat na bolje v trgovskem stanu. Z veseljem konštatiramo, da se otvarjajo dan za dnevom nova pristno domača podjetja, med katere spada tudi tvrdka Franc Bar, trgovina s pisalnimi stroji, v Ljubljani na Fraričevem nabrežju štev. 5. Dočim so bila slična podjetja dosedaj v tujih rokah ali pa smo bili navezani na nemške in madžarske čifutske tvrdke na Dunaju in Budimpešti, se je ojunačil domačin ter pričel svoje podjetje pri nas. Zbog strokovnjaške na-obrazbe in velikoletnega delovanja v tej stroki mu je uspeh zagotovljen ter smemo upati, da se bodo odzvali vsi, ki si nameravajo nabaviti pisalne stroje, kontrolne blagajne, o gl je ni papir, barvne trakove itd., in to tembolj, ker ta tvrdka prevzema vsa v to stroko spadajoča popravila. Želeti bi bilo, da bi se sčasoma izdelovali tudi stroji pri nas, kar ni tako n ejm o g o č e — ker so dani zato vsi predpogoji, da bi bili mi tudi v tem oziru od inozemstva neodvisni.
Društvene vesti.
Tečaj o astronomiji, ki ga priredi Akademija se prične v sredo, dne 19. t. m. ob četrt na 9. uro zvečer na realki v fizikalni dvorani in ne v torek kot je bilo pomotoma naznanjeno. Predavanja bodo enkrat na teden. Vodil bo tečaj prof dr. Grošelj. Opozarjamo na ta tečaj posebej. Predavanja bodo z eksperimenti in demonstracijami, vstopnina -20 kron se na zahtevo zniža.
Slovensko zdravniško društvo ima svoj redni mesečni sestanek v četrtek, dne 26. t. m. ob 5. uri pop. v deželni bolnici v Ljubljani. Tema: Medicinska fakulteta.
Društvo zasebnih uradnikov 11 uradnic v Ljubljani, vabi one člane, ki so se svojčas priglasili za obleke pri ljubljanski oblačilnici potom našega društva in izpolnili dotične pole, da pridejo na sestanek, ki se vrši v sredo dne 19. februarja t. I. med 6. in 9. uro zvečer v restavraciji Narodnega doma radi razdelitve. Člani se naprošajo, da se po možnosti med seboj na ta sestanek opozore v izogib izgovorov, da tega niso vedeli. Vsakega posameznika ni mogoče obvestiti.
Gasilno društvo v Mokronogu priredi dne 23. svečana 1919 v gostilni g. Aleksandra Majcena ob 3. uri popoldan, veselico s tombolo. Darila se hvaležno spiejemajo.
Drobne vesti.
V Budimpešti so v hotelu strija" hudo žalili člane češkoslova«' kega poslaništva. — Prvi vlak s srbs*1 mastjo za čehoslovaško državo je1 odšel v Purkonje (Perkony) pod vtf stvom francoske stotnije, jki ie obo^' žena s strojnimi puškami. — Belgrapj občinski odbor je imenoval trg pre železniško postajo Wilsonov trg.' Dosedanje uiadno glasilo srbske vla® »Srpske novice" so prenehale izhap
K
Štl
vs
hi
di
Z
n
L
P
(
1
Kulturen pregled.
Odborova seja Slovenske M*' tiče dne 6. februarja 1919. Mest1 zadržanega gospoda predsednika pred' seduje II. podpredsednik g. dr. JanW Šlebinger. — Matica kupi posmrW! masko Ivana Cankarja. Gg. odbornik1 počaste spomin velikega pokojnih stoje. — Za 191S leto je dotiska* zvezek Zabavne knjižnice s krajšin11 povestmi Ksaverja Meška. Zvezek Kn? zove knjižnice, katerega tisk gre koncu, prinese povest Juša Kozaka novelo Rado Murnika in znastver. sp)5 dr. J. Grafenauerja. Dr. K. Ozvald izročil daljše aktualno in času pri' inerno delo »Smernica novega življe' nja“. Odbor na podlagi poročil tre cenzorjev rokopis sprejme in sklene, da izide še med rednimi publikacijami za 1918 leto, ne glede nato, če bo ' tem prekoračen proračun. Pisarna odd> rokopis takoj tiskarni. — Društvo je[ prejelo nekaj novih rokopisov. Glede| teh se posebno ukrene. — Glede zem' ljevida, ki leži nekončan v dunajskem I geografskem zavodu, bo posredoval ] odbornik g. dr. Ivan Prijatelj. — Ne-davno je umrl v Ljubljani srbski top' ] ničar Milorad Nikolič. Tovariši so nabrali in izročili Matici v njegov spomin K 200’ — Odbor sklene,.naj se uvrsti pok. Nikolič med ustanovnike. — Policija je vrnila pisarni še nekaj izvodov zaplenjenega romana „Go-spodin Franjo". Več izvodov tega romana je bilo zadnje čase prodnih. |
nekaj jih hrani uprava za ljubitelje knjige v naših zasedenih krajih. Odbor sklene, da se bo bavila Matica v bodoče od časa do časa tudi s posebnimi založninami. — Matica prijavi škodo, ki jo je utrpela vsled razpusta, na pristojno mesto. — Spričo davnega narodovega stremljenja po vseučilišču in spričo sedanjega žalostnega položaja naših dijakov na drugih vseučiliščih, zavzame odbor kot re-prenzentant prvega našega kulturnega društva odločno stališče o slovenskem vseučiliškem vprašanju. Enoglasno in oduševljeno je sprejet tale sklep: Matica stori kot prvi slov. kulturni zavod vse potrebne korake, da se otvori čimprej slovenska šola. V ta namen sestavi primerno spomenico in jo izroči kompetentni oblasti. — Končno sklene odbor še enoglasen protest proti nasilnemu zasedanju naših pokrajin, ki niso bile nikoli italijanske.
Spominu Ivana Cankarja. V prid Cankarjevemu spomeniku izdali njeg9vi prijatelji. Založba, „Omladine", Ljubljana 1919. Cena K 2 —. Vsebina: Oton Župančič: Posmrtnica; Dr. Ivan Lah: Nekrolog; Zofka Kveder-Demet-rovič: Prigodem smrti; Oton Župančič: Slovo ob rakvi; Alojz Kraigher: Ob sedmini; Djordje Čirič: U spo-men Ivanu Cankaru; Dr. J. Šlebinger; Cankarjevi spisi; Aforizmi iz Cankarjevih spisov. Knjižica je najlepši spomin na našega največjega modernega pisatelja. Krasi jo izvirna slika Iv. Cankarja.
Dr. R. Nachtigall: Južno-slovan-sko italijansko-sporno vprašanje.
Vseučilišni profesor dr. Nachtigall nam je podal novo orožje zoper aspiracije Italijanov po našem jadranskem ob-ležju. V poljudni in jasni razpravi dokaže, na podlagi najboljših — tudi italijanskih — virov, da sedanji Italijani na naši zemlji niso nikaki potomci Staroromanov, ampak priseljenci, nasiloma vrinjen in mnogo poznejši narodni element, nego so Slovani, ki tvorijo prvotnejšo prebivalstvo. — Brošuro, ki jo je izdala
>.Omladir.a“, toplo priporočamo; stane K 1’— in se dobi po knjigarnah.
»»Ljubljanski Zvon“. Izšla je prva številka letošnjega letnika s sledečo vsebino: Fran Albrecht; Skrivnostni “'P, Janko Glaser: Večerna pesem, dr, Ivan Tavčar: Visoška kronika, Oton Zupančič: Bolnik, Loboda: O našem notranjepolitičnem stanju, Igo Gruden : Ljubavna pesem, Milan Pugelj: Črni Panter, Pastuškin: Vojaški vlak, Igo uruden: Poletna noč, Janko Glaser: tožba, tir. Iv. Lah: Valentin Vodnik, L'stek in obširen pregled.
Gospodarstvo.
Zborovanje slovenskih trgov-,£v >n obrtnikov v Mariboru. Ma-
rit)0r» 16. februarja. (Lj. k. u.) Danes Popoldne je bilo v Narodnem domu Oobro obiskano zborovanje, zgodo-^slcega pomena za trgovino in obrt J* slovenske Štajerske in Koroške. ~J|0rovanje je sklicala zveza sloven-južno-štajerskih obrtnih zadrug in ""Sovsko-obrtno društvo v Mariboru. Otvoril ga je predsednik trgovskega tortnega društva dr. Pipuš. Predsedoval je Zadravec iz Središča, o glavni l°cki dnevnega reda „Ustanovitev trgovske obrtne zbornlee" je prvi govoril dr. Pipuš. Predlagat je ustanovitev trgovske obrtne zbornice za sionsko štajersko in Koroško in opo-z?rjal na potrebo ražširjenja prometnih zvez in sicer: 1.) Burklja-Slovenske gorice- Ptuj - Logatec- Brežice-Zagreb-^vo mesto-Trst. 2.) Rogatec-Krapina. ;) Savinjska dolina-Domžale. 4.) Ma-[^or-Subotice (krajša ogrska proga). •) Uravnava Drave do Maribora s Paroplovbo. Slovenska trgovina in obrt, ki sta do sedaj gravitirali na sever, borata odslej iskati novih potov in zvez z jugom. Kot nadaljnjo važno točko je govornik povdarjal izenačenje trgovskega in obrtnega prava, ki naj bo uveljavljeno za vse kraljestvo Jugoslavije. — Engelbert Franchetti je pozdravi! zborovanje kot zastopnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, oziroma v imenu deželne zveze obrtnih zadrug. Na podlagi tehničnih razlogov je ugovarjal samostojni ustanovitvi trgovske in obrtne zbornice za Štajersko in predlagal priklopitev k Ljubljani. Ta predlog je odločno zavrnil predsednik shoda, češ, da se boji da bi Ljubljana napram štajersko-ko-roškim delegatom nadaljevala krivice bivše zbornice v Gradcu. Predlog za samostojno ustanovitev zbornice za Štajersko in Koroško je bil končno sprejet z veliko večino. Soglasno so bili tudi sprejeti zgoraj omenjeni predlogi. — Weix! (Maribor) je podal obširen referat o stanovski organizaciji. Stavil je več velevažnih predlogov in sicer: 1.) Izključitev tujerodne trgovine >n obrti; 2.) dosledno izvajanje gesla »Svoji k svojim"; revizija tujerodnih koncesij po komisiji, v kateri bi morali biti zastopani delegati slovenskih trgovcev in obrtnikov; 4.) ustanovitev trgovskih društev tudi v vseh manjših °krajih; 5.) izenačenje cen za trgovino in obit; 6.) šolska izobrazba za vajence in pomočnike in tudi za ženski trgovski naraščaj; 7.) ustanovitev višje "trgovske šole v Mariboru, ker so ob Dravi dani pogoji za razvoj bodoče slovenske industrije. Predlogi so bili soglasno sprejeti. Golob, tajnik trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani, je pozdravil shod in priporočal poučne tečaje in predavanja ter °Pozarjai na škodljivost medsebojne ^zaupnosti. Franchetti je opozarjal ?. na občutno pomanjkanje organiza-v trgovskem in obrtnem stanu. Kako vlada omalovažuje ta stan se je pokazalo pri zakonu o osemurnem delavniku, ki ga je izvedlo dobro organizirano delavstvo. Predlaga ustano-yitev bolniških blagajn za onemoglost |n ostarelost za samostojne trgovce •n obrtnike. Povdarjal je potrebo meščanskih šol za trgovski in obrtni stan in potrebo preosnove nadaljevalnih sol v strokovne šole. Predlogi so bili soglasno sprejeti. O vprašanju koncesij je referiral Zupanec, predsednik zveze slovenskih-štajerskih obrtnih zadrug. Predlagal je razveljavljenje 23 koncesij in nov razpis istih. Oddale
bi se naj te koncesije v prvi vrsti invalidom ali pa oškodovancem vsled političnih preganjanj. Predlogi so bili soglasno sprejeti. O točki „naše bodoče delo“ je med splošnim odobravanjem poročal Rebek (Celje), ki je odobraval uvedbo osemurnega delavnika, odločno pa ugovarjal, da se je ta zakon uveljavil za vse stroke, ker bi se morale ločiti posamezne stroke dela. Priporočal je vajeniške domove, reformo obrtnih zadrug, dosledno izvajanje organizacije obrtnikov kot najuspešnejše orožje proti organizaciji socijalnih demokratov, ustanovitev la- ‘ stnih denarnih zavodov in zastopstev v poslanskih zbornicah. Kjuder, zastopnik mestne aprovizacije je zanimivo referiral o valuti. Franchetti je predlagal resolucijo naj se odpravi dosedanji sistem konfidentov pri davčnih administracijah. Resolucija, ki zahteva primerno reformo, je bila soglasno sprejeta. Predlogi in resolucije se predlože ministrstvu za trgovino in obrt v Belgradu. Končno je zbor sklenil odposlati udanostno brzojavko prestolonasledniku regentu Aleksandru. Ob drugi uri popoldne pričeto zborovanje se je končalo ob pol šesti uri zvečer. Shoda se je udeležilo osem zastopniKov iz Kranjskega, večinoma iz Ljubljane: Franchetti, Golob, Kastelic, Vovk in drugi. Na splošno začudenje je izostalo mnogo domačih trgovcev in obrtnikov. Zborovanje se smatra v obče kot važen zgodovinski temelj novemu oživljenju organizacije trgovskega in obrtnega stanu, ne-le samo za slovensko Štnjersko in Koroško, marveč za ves slovanski jug.
Kulturno - gospodarski odbor za mirensko dolino je imel dne 13. t. m. v šoli v Mokronogu važno sejo, tičočo se vseh najbolj perečih vprašanj te doline, predvsem glede odprave vnočevalnice za živino v Ljubljani, ki leži kot mora na našem živinorejcu, katero naj deželna viada kratkomalo in takoj odpravi, dovoli prosto kupčijo z živino in poskrbi, da se živina ne vtihotapi črez mejo, zlasti črez Hrvatsko v Italijo. Gospod predsednik tega odbora, agilni župnik Bajc iz Št. Janža je omenil važnost podaljšanja projekta št. janske železnice, takojšnje upeljave opoldanskega vlaka na dolenjski železnici in z njo spojene št. janške proge ter določil, da oddidejo v prvih dneh marca interesenti na poučno potovanje k Završnici na Gorenjsko v svrho proučevanja izrabe električne sile, katera se tudi vpelje v najkrajšem času za celo mirensko dolino Enoglasno sprejeto resolucijo vseh obravnavanih vprašanj donese posebno odposlanstvo do deželne vlade. Seje in debate se je udeležilo mnogoštevilno ljudstvo in vplivnih mož. Sestanek sta posetila tudi g. okrajni glavar Svetec in g. državni poslanec Hladnik.
Ustanovitev domače tovarne za ogljenčevo kislino. Iz Savinjske doline nam pišijo: Deželni zadrugi sodavičarjev v Ljubljani v premišljevanje sledeče:
Dobava ogljenčeve kisline, postala je sedaj nemogoča, ker se raz-ven Celovca v Jugoslaviji nikjer ne izdeluje ista; Celovec je pa za naše kraje še zaprt in tudi v bližnji bodočnosti ni upanja, da se razmere izpremene. Ako bi bil promet z Celovcem tudi odprt, je veliko pomislekov radi kupčije s to tovarno, ker ona zahteva od vsakega izdelovatelja sodavode in pokalic K 2000 kavcije in si hoče na ta način napraviti popolnoma odvisne.
Ako bi vsak sodavičar položil kavcijo K 2000, se lahko s tem denarjem že ustanovi lastna tovarna in nam ni treba Celovca. Lahko bi imeli svojo tovarno, dobavljali izdelke ceneje, točneje in bili bi samisvoji. Različne šikane nemškega podjetja bi izostale in dobiček bi ostal doma.
Za izpeljavo te ideje je pač v prvi vrsti poklicana deželna zveza sodavičarjev in izdelovateljev pokalic v Ljubljani, koja naj bi vzela zadevo takoj v roke, ter potrebno ukrenila.
Vsak posamezni sodavičar bo z veseljem storil svojo dolžnost in prispeval k povzetju, morda še več ka-
kor se sedaj zahteva kavcije od nemškega tovarnarja. Tako si zasiguramo lastno podjetje v najkrajšem času, saj bi narodna vlada „SHS“ gotovo pomagala pri tej akciji.
Kaj je sodavičar brez ogljenčeve kisline, mora pač vedeti deželna zveza v Ljubljani. Ne le da obrati stojijo, dela se nam škoda tudi pri strojih in kaj naj počnemo v glavni seziji. Jugoslavija rabi tudi davke, brez obrti se isti ne morejo zahtevati in tudi ne plačevati; dolžnost naša pa mora biti, pomagati ne le sam sebi, temveč tudi mladi državi.
Isto, kakor za ogljenčevo kislino, velja tudi za steklenice; ali bi ne znale tovarne v Jugoslaviji, — kojih je več, — izdelovati potrebnih steklenic, da bi istih ne bilo treba uvažati z Dunaja? — Glede gumija, glavic za steklenice in strojev, bi češka zveza gotovo rade volje dala potrebna pojasnila.
Treba napeti vse moči, da postanemo popolnoma neodvisni od Nemcev.
Svetujemo, da se kranjska deželna zadruga sodavičarjev zavzame za pristop k zadrugi še onih sodavičarjev, ki so bili do sedaj včlanjeni pri zadrugah izven Kranjske, ter skliče občni zbor v Ljubljano, kjer se naj razpravlja o zgoraj omenjenih zadevah. Zborovanje naj se pa skliče čimprej, ker sezija prihaja.
Savinjski sodavičar.
Razno.
Kdo je naš kralj? Belgrajska „Epoha“ piše: v Belgradu so Avstrijci otvorili ljudske šole. V četrtem razredu neke take šole je poučeval učitelj — Avstrijec. — Izprašuje učenca: — Kdo je naš kralj? — Naš kralj je kralj Peter, odgovori učenec. — E-e. — To ne bo . .. popravlja ga učitelj. — Da, da! . .. Naš kralj je Fran Josip, dokler se ne vrne kralj Peter... je dodal učenec.
Zadnje vesti.
Ustanovni shod Jugoslovanske demokratske stranke za celo ozemlje SHS.
Sarajevo, 17. februarja. (Izv. por.) Včeraj se je vršil ustanovni shod Jugoslovanske demokratske stranke, katerega se je udeležilo okoli 800 zastopnikov strank, ki so pripravljene vstopiti v novo stranko. Zborovanje je otvoril G. Jeftanovič. Minister Pribi-čevič je napadal v svojem govoru separatistične težnje po avtonomiji posameznih pokrajin in proglasil monarhično upravo in dinastijo Karagjorgje-vičev za končnoveljavno. V novo Jugoslovansko demokratsko stranko 'so vstopile sledeče dosedanje stranke: Slovenska Jugoslovanska demokratska stranka, srbsko-hrvatska koalicija, bosanska napredna demokratska stranka, narodna demokratska stranka v Vojvodini, Jugoslov. dem. savez, skupina okoli „Rječi SHS“, mohamed. napr. dem. stranka, rad. napredna dem. stranka, mohamed. jugoslovanska demokracija, skupina iz Banjaluke in posamezniki iz Hrvatske in Dalmacije. Sprejeta je bila resolucija, ki poudarja monarhijo in Karagjorgjeviče kot con-ditio sine qua non, centralizem in samoupravo občin oziroma županij. V odbor, ki se bo pogajal s posameznimi strankami v svrho definitivnega ujedinjenja sta bila med drugimi izvoljena tudi Slovenca: minister dr. Kramer in A. Ribnikar.
Podpore vojakom, ki zapuščajo vojaško službo.
Ob odhodu iz vojaške službe je marsikak vojak popolnoma brez sredstev: če je iz zasedenega ozemlja, tudi nima nikamor iti. Da se pomaga takim vojakom za prvo silo, dokler ne bo primernega dela, se jim bodo ob odpustu iz vojaške službe izplačevali pri pristojnih vojaških oddelkih prispevki za preživljanje vsaj za en teden. Stvar uredita dogovorno pov. za socijalno skrbstvo in za narodno obrambo.J
Preureditev barak za stanovanja.
Mestni stavbni urad v Ljubljani je predložil deželni vladi poročilo, iz katerega je razvidno, da bi se dalo v vojaških barakah v Ljubljani in na Brezovici z malimi izpreinembami prirediti kakih 100 zasebnih stanovanj. Deželna vlada je naročila poverjeništvu za javna dela in obrt, da oskrbi preureditev. Z dotičniini stanovanji bo razpolagal stanovanjski sosvet v Ljub-jani, ki jih bo oddajal v najem po nizkih cenah.
Izza bolgarskega gospodstva v Srbiji.
Belgrad, 17. febr. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dop. urad poroča: Našli so se novi dokumenti izza časa bolgarske uprave v okupiranem delu Si-bije. Prepoved rabe srbskega jezika je bila odrejena z zaupno brzojavko bolgarskega ministra za notranje stvari z dne 12. februarja 1916. Zbiranje in zaplenjenje srbskih knjig po knjigo-tržnicah in zasebnih hišah je bilo odrejeno z naredbo bolgarskega vrhovnega vojnega povcljništva z dne 3. maja 1916. 0 interniranju svečenikov in učiteljev se govori v aktu vojnega ministra z dne 20. maja 1917. Določena je bila smrtna kazen za vse ujetnike, ki bi poizkušali pobegniti.
Aprovizaeija.
Čebula za VIII. in IX. okraj se bo delila na krompirjeve izkaznice v sredo, dne 19. t: in., po sledečem redu: dopoldne osmi okraj od 8. do 9. štev. ! do 300, od 9. do
10. štev. 301 do konca. !X. okraj od 10. do
11. ure. Stranka dobi za vsako osebo do 5 kg čebule. Kilogram stane 1 krono. ■
Meso za gostilničarje in zavode bo oddajala mestna aprovizaeija v sredo, dne
19. t. m. dopoldne od 9. do 11. v cerkvi sv. Jožefa.
Meso na rdeče izkaznice B bo delila
mestna aprovizaeija v sredo, dne 19. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa, po sledečem redu: od 1. do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od	3.	do pol	4. štev. 801 do
1000, od pol 4.	do	4. štev.	1001	do 1200.
od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600. V četrtek, dne
20. i. m. dopoldne od pol 8. do 8. štev. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. štev. V001 do 2200, od pol 9.	do	po! 10.	štev.	2201 do
2400, od pol 10.	do	!0. štev.	2401	do konca.
Listnica uredništva.
Anonimnim dopisnikom v Z a-grebu: Poštenjak se ne sramuje nikdar svojega imena! Sicer pa je vaš trud popolnoma zamah. Skoda znamk in papirja. Imenujete se „čestiti Hrvati ne Frankovci”, mi pa vas imenujemo veleizdajalce Jugoslavije!
Večina slov. lesnih industrij-cev. Zakaj anonimno?! Prosimo, javite svoj naslov.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
<vtannusmp (sol,a s kuhinjo) sredi mesta OiailUSailJB, na razpolago, kdor mi preskrbi eno ali dve meblovani sobi za takoj. Blagohotne ponudbe pod šifro ,-Stanoiranje* na upravništvo.
Rncnnritfna izuriena v tnanufakturni in Uud|JUUIull(l| galanterijski stroki z večletno prakso želi premeniti službo. Gospodična je mirna zanesljiva in pridna. Ponudbe na: Bošnjak, Črna pri Prevaljah, Kotoško. 481
0,|i,njQ (črna zimska) se takoj proda. OUiVlIJu) Ogleda se lahko pri A. Gestrinu, krojaškem mojstru v Ljubljani, Poljanski nasip št. 8.	4'iO
bnhrirfpnn vesela gospodična želi za-ItUU! utvlluj bavne korespondence. Ženitev ni izključena. Obširne ponudbe naj se pošljejo pod šifro „Narava“, na upravo tega lista.	485	2-1
Žitna mreža za ograjo
slov na 1. Jugoslovanski anončni in infor-mačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana. Frančevo nabrežje 5.	484	2—1
KnijnnUP7 službe kot pomočnik v tis-IMIJIlJUJGi. karni ali večji knjigoveznici. Ponudbe pod „Dober delavec" na I. Jugoslov. anončni in inform. urad Beseljak <S Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. št. 5	490	3—1
Iflini CO cele letnike revij „Der Kanipf“ in l\U|JI OG „Sozialistische Monatshefte". Ponudbe z navedbo cene na Narodno socijalno zvezo v Ljubljani, Narodni dom.
I Qn 720linQlf se nudi spretnim in zanes-LG|J tualULGiV ljivim kolporterjem, poseb-invalidom kot postranski zaslužek. Oglasiti se je pri upravi Jugoslavije.____________
7a hičnilra grem, če dobiin Stanovanje. La lllulllnfl Ponudbe pod „Vesten In marljiv" ha upravništvo.
Dnnhnno vsake vrste po zmernih cenah DUIIUUUC dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—20
Vsem ženinom in nevestam
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.	16
Karbidne svetiljke točno na drobno in
debelo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na Štajerskem.	438 20—5
I6nn 00 loka’ za restavracijo, gostilno, ka-louu Ou kor tudi za skladišče, v Ljubljani ali v bližnji okoliei. Ponudbe na g. Sojer Vekoslsva, Hrenova ul. štev. 17 v Ljubljani.
448 8-5
Špecerijske stelale, PT1'—JŠ
miza, decimalna in maia vaga se kupi. — Cenj. ponudbe na „Anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3|1. 449 5—5
liji« 10 kg mila „Dob“ K 30-— pošiljam mllUi po povzetju, zabojček poštnine prosto. Pri odjemu več originalnih zabojev, popust. Dalje nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščobnega mila, ter nad 100 hekto hrastovih sodov. Tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15.	466 2
Pohnlo nad 1000 kS’ se Procla p° 7-merni
UuUUlu ceni. Vprašanja na Franc Cerar, Stob-Domžale.	468 10—2
Za nočno službo sprejme izurjeno
vlagalko
Zvezna tiskarna"
v Ljubljani, Stari trg 19.
Trda metrska dr?a
v celih vagonih se po ceni oddajajo. Pismene ponudbe pod „Redka prilika" na upravništvo.	479 3—l
... ,.x LekarnikaTHIERRYJAvPregradu
= (Hrvatsko). =====
f|l§ SŽSSSS&mast
/ hladi, čisti, mehča, i/.vlači tuje tvarine, prepreči zastrupljenje krvi in napravlja operacije in amputacije nepotrebne.
Vpošilja samo proti predplačilu franko
486	K	8-80	za	1	dozo
tvornica lekarnarja Thierry-ja v Pregradu, Hrvaško in glavna zaloga v Ljubljani lekarna
R. Sušnik, Marijin trg štev. 5.
500
gozdnih delavcev
za bosanske gozdove
k veliki
parni
žagi se sprejme takoj v delo. Plača 20—30 K dnevno. Lastna aprovizacija. Orodje je po možnosti prinesti s seboj. Voznina se plača. Oglasiti se je osebno vsak četrtek popoldne v našem uradu v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3. Odhod v skupinah vsak petek iz Ljubljane,
I)rž. posredovalnica za delo Osrednji urad v Ljubljani.
1]
Prodajam kremo za čevlje
v kovinastih dozah, pol doze K 15’—, cela doza K 28-— za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	411	5
M. RANT, Kranj.
BUFET
v dramskem gledališču ima sedaj Čeh
Vlastimir Šufort, Gradišče 6.
Dosedanja prodajalka Nemka se je odslovila. Prosim sl. občinstvo, da bi posečalo bufet, ki je sedaj v slovanskih rokah.	452	3—l
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
LJUBLJ
JE NRJBOLjl
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine in najnižje cene na Ljubljana L, poštni predal štev. 163.	420 30 5
Bencinmotar
22 HP, s 4 cilindri, transportabel, tvrdke Ganz & Co., se po ugodni ceni proda. Naslov pove 1. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
_	 '465	2	2
Najboljši uspeh
Proda se nekdanja ljubljanska predilnica
Poslopje z obširnimi stavbišči leži tik glavnega kolodvora v Ljubljani. Prodajni pogoji se izvedo v Ljubljani pri Zadružni, centrali, Miklošičeva cesta štev.
Na debelo
Prva kranjska vrvarna
Na drobu?
cenjene odjemalce ž
vrvarskim blagom
vse vrste, izdelano iz pristne dolge konoplje, kakor pred vojno. — Ceni določena. — Zahtevajte cenik. Se priporoča Ivan N. Adamič, Ljubljana-
Je otvorila
„Croatiau v Zagrebu
svojo podružnice v Ljubljani, Marija Terezija c. 2
IZi 111 o gozdove, vsake vrste rezanega in okroglega iesa, 4V Ll L/ Lil C drva, oglje i. t. d. po najvišjih dnevnih cenah. 491
Živo apno, portiand cement, zidno opeko
v celih vagonih dobavlja najceneje tvrdka	470	10—2
Valentin Urbančič, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1.
Zavarovalna družba „FEniKS“
ZAVARUJE:
a) proti škodam, ki nastanejo vsled požara ali strele, kakor tudi vsled gašenja, podiranja ali izpraz-nenja na hišnih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, pohištvu in premičninah vsake vrste, na zalogah blaga, živini, poljedelskih zalogah in orodju;
b) proti škodam po požaru ali streli na poljskih in travniških pridelkih v poslopjih in kopicah. 483
Pojasnila dajejo in ponudbe sprejemajo:
Generalni zastop zavarovalne družbe ;;Feniks"
— v LJUBLJANI, Sodna ulica št. 1,	.;.=..
PSI?- in krajevni zastopniki.
0:
n
Odvetnik
Dr. Vekoslav Kukovec
je zopet odprl svojo pisarno v Celju
v lastni hiši v Šolski ulici št. 21 (prej slovenska
gimnazija).	489
m
otel „Beli vol" v Celju
priporoča cenj. gostom najboljša domača vina ter vsak čas topla in mrzla jedila kakor tudi popolnoma na novo urejene sobe za prenočišče.
Dragotin Bernardi, hotelir.
v
Čevlji tovarne
Pe ter Ko zina & Ko,
iz najfinejšega ševro, boks in lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po	159	14
K 85-— za moške, K 73*— za ženske.
V zalogi Ljubljana Breg.
O)
c <u
>N
G >lj **» co *.
.5 Oj -O	’S
03	& i
S I
J* ^
QJ
Cd	<3
O
H	.=3
g
N
a*!--«
«5^
Mas t, slaninu, suho meso i salamu (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni.
Ia kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg.
!a kavin nadomjestak u paketima V4kg po K 6’50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	295	20	!5
G:	.	- . i	tvornica suhomesnate robe 1 rnasd,
1 £3 O V I	Nova Gradiška, Slavonija.
%L