List Slovenskih delavcev v c>4meriki The »first Slovenic Dail^* in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. rELEFOiN PI3AR.TTE: 1279 RECTOR. Entered as Becond-CIass Matter. September 21. 1903. at the Offiee at New York, N. Y.. under the Act of Co: of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 187. — &TEV. 187. NEW YORK. SATURDAY, AUGUST 10, 1907. — V SOBOTO, 10. VKL SRPANA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Iz delavskih krogov. Strajki io posredovanja. MODLARJI V CAMBRIDGE SPRINGS. PA. SO DOBILI POTOM POSREDOVANJA VEČJO PLAČO. Predsednik unije chicaških voznikov Shea je poražen. KOTLARJI V LOS ANGELES, C AL. Pittsburg, Pa., 10. avg. Posredo-vaLni odbor, kteri se mudi sedaj v Cambridge Springs. Pa., da preudari rab te ve Amalgamated Association of Iron, Steel Ac Tin Workers, je sklenil, da i-c m«j< 11 a rjem pnveča plača za 50 centov pri U«ui. M<»dlarji so s tem naravno z»*U» zadovoljni. Dosedaj so pretili, da tx»do imenovano organizacijo ostavili in ustanovili svojo lastno. Poind j&anje plače dobi sedaj 45 tisoč delavcev. Kotitun, Mass., 10. a vir- Tukaj so se vršile volitve novega odbora nacijo-tialne miije voznikov, kterej je dosedaj predsedoval znani Shea iz Chi-caga, kteri je povodom zadnjega ve-1 i k etra štrajka igral tako žalostno ulojo. Tudi ^»*daj je kandidiral za to mesto, toda bil je sijajno j>oražen po 1). J. Tobinu. 1>hs Angeles, Pal., 10. avg. Štraj-kujoči koti ar j i Southern Pacific železnice so odklonili ponujeno jim posredovanje. Štrajk »e bt»de brezdvomno razširil na drug« proge Harrimanovih /eleznio. SVETI SKAKALCI. Novi verniki evare svet pred koncem sveta: njihova kolonija v New Jerseyn. Na G arrets*movej farmi, štiri miljo južno od Sumerville, N. .T., so se nastanili privrženci nove vere. kteri nazivljajo * * s v« ti -kakalci". Pristaši novejra busin« uli vere, so 7.'to fanatični in so za trdno uverjeni. da »»ode knialo napočil "sodni dan", t >i i radi t♦ -.^a imenujejo sveti >ka-ka «•:. k -r opravljajo >voje pobožno--ti tako, kakor derviši. ka.iti katoli-.j in drugi kteri primolitvi kleče, , iii s : > kmalu zaspe, tako da moli-li-v opravljena med klečanjem ni o-prav! j^na r;ti j»očenega groša. Svojo novo naselbino so skakalci azvali Zarepat. < lospa Garret son iz Sumerville -e je pri pričala, da je novi v«-ra i:aj»M»'.jša i>: tuli j«nl i no prava in tako je v '» ra j naznanila javnosti, K>de brezdvorano vedno polna. kajti dekleta in mladeniči so vsi navdušeni za novo vero in verski ples. kteri je tako idealen, kakor kak valček. Božje službe se vrše sedaj od ranega jutra do pozne noči. Sveti -knkalei t udi trdijo, da bode kmalo konec sveta in najbrže radi tega plešejo, da tako saj zadnje urice obstanka sveta pre-žive veselo, z Bogu dopadljivim plesom. Nezgoda na ulične j železnici. Valley Stream, L L, 9. avg. Na progi L. I- Traction Co. sta včeraj popoludne zadela skupaj dva vozova ulične železnice in pri tem je bil smrtno ranjen sprevodnik Vander-zweig Kolesa so mu odrezala obe nogi, tako, da bode najbrže 5e danes umrl. Potnikom se ni ni6 zalega pripetilo. Štrajk telegrafistov se hitro razširja. ŠTRAJK SE JE RAZŠIRIL ŽE OD CHICAGA DO CALEFORNTJE. Na tisoče telegrafistov počiva. — posli v Chicagu počivajo. POSLOVODJE ŠE DELAJO. Chicago, 111., 10. avg. Včeraj rano zjutraj so telegrafisti, oziroma brzojavni uradniki v tukajšnjem glavnem uriixln "Western Union Telegraph Co. pričeli s štrajkom, kteri se je v par urah razširil vse do Californije. Vsaki čas je pričakovati še nadaljnih štrajkov telegrafistov drugih družb. Že sedaj štrajka na tisoče telegrafi-slvo iu trgovski posli v tukajšnjem mestu morajo počivati. V rnuoaih mestih za pa dno od tukaj štrajka jo vsi telegrafisti, kterim so se pridružili tudi klerki. tako da mora ves brzojavni jiromet počivati. Razun tega ^e je štrajkarjem zvečer pridružilo še 500 telegrafistov Postal Telegrapn Company. Pri veerajšnjej seji unijskih telegrafistov se je jednoglasno sklenilo, da mora vsak telegrafist pričeti s štrajkom. Takoj j»o seji so štrajkarji zahtevali od družbe, da jim poviša plačo za 25 t>dstotkov in da se uvede S urno dnevno delo, v kar pa družba ni privolila. Strajkarjean so se pridružili tudi telegrafisti zasebnih tvrdk in bank. Tudi veliko število dečkov, ki raznašajo brzojavke, je pričelo štrajkati in sedaj delajo le še poslovodje, kteri pa ne jamčijo za pravočasno mi {h »si an je brzojavk. Dosed a j še ni prišlo do nemirov, dasiravno oblega palačo brzojavne družbe na risoče ljudi. ZATIRANI NARODI SO POSLALI SVOJE ZASTOPNIKE V HAAG. Poljaki, Buri, Armenci, Gjorgjijanci in Škipetari zahtevajo svoje pravice. Haag. !>. it vg. Semkaj so prišli zastopniki »azilih zatiranih in |>odjar-mljenih narodov. da prisostvujejo mirovni konferenci. Tako so poslali v Haas svoje zastopnike Poljaki, Bu-• i. < ijorgjijanei, Armenci in Škipetari. Zastopniki teh narodnosti so imeli včeraj svoje skupno posvetovanje. pri kterem so sprejeli resolucijo. !a /.abteva od mirovne konference, !a jamči tem narodom iste pravice /a .1 dn» revolucije, kakoršnje ima.' samostojni narodi v dobi vojne. Zastopniki teh narodnosti tudi zahtevajo, da se sužnjištvo odpravi, da se razposestvovanje. knkoršno namerava uvesti Nemčija v nemški Poljski. strogo prej m i ve. in da se vsem podjarmljenim narodom po.. od k.jer je tudi on doma. Welch je naročil stekleničico šampanjca in tako -o še nadalje o stali v kavarni. Ko je potem trgovec hotel pla«"nri. sta tudi oslala dva hotela p!ačati. in tako je le malo manj kolo. da se ni-o sprli. Končno je je-den ("levelandran predlagal, naj s* to odloči z igro 7. dolarjem "na orla in na napis.7' Welch je dobil igro in to mu je tako dopndlo. da so potem /. še nadaljevali. Trgovec iz Honirkomra je dobil $100. potem $200 in končno -f-ji'O. Potem so z igranjem prenehali in jelen nepoznanec dejal je memogrede. da niti ne ve. bi li mo-'_"cl trcrovec iz TTongkonga plačati, ako bi zgubil. Beseda je dala besedo in končno so ^e domenili, da bodo drutri dan z itrro nadaljevali in da bode trgovec imel dovolj denarja se-boj. — V petek je prinesel trgovec seboj $2000. na kar so pričeli igrati. Ker jim pa to ni ugajalo, so se oddaljili v nek skriven lokal, in jedva da so tu pričeli z igro, že so prišli v sobo dozdevni detektivi, kteri so izjavili, da so prišli sem. da vse tri aretirajo, ker so ovadeni radi ponarejenega denarja. N"a to so jednostavno vsem trem denar odvzeli in odšli. Za detektivi sta tudi zginola Clevelandčana in trsrov-ee iz Hongkonga je ostal popolnoma sam.... Raznovrstna obešanja v treh državah. V LOUISLANI SO OBB8QJ SRBA LAZARJA MEHOJEVIČA RADI KEOflXNELNSGA NAPADA NA MALO D E KLICO. V Kentucky ju je končal na vešalih zamorec Alexander radi istega delikta. PREPREČENO LINČANJE V PENNSYLVANUL Zopetni napad na Casablanco, Maroko. KABTT.T SO IMENOVANO MESTO New Orleans, La., 10. avgusta- — Včeraj so tukaj obesili Srba Lazarja Mehojeviča, ker je kriminelno napadel neko malo deklieo. Mehojevič se je tekom zadnjih ted-nov tako bal »bešenja, da je za sto funtov shujšal. V zadnjih dnevih ga je pa vsak strah ostavil iu v smrt je šel srčno ter je v zadnjej noči svojega življenja prepeval pesmi o kraljeviču. Marku. Do zadnjega trenotka je trdil, da ni izvršil zločina, kterega se mu je očitalo. Greenville, Ky., 10. avg. Tukaj so včeraj obesili zamorca Harrison Alexandra, kteri je belo žensko Florence Whitehouse kriminelno napadel. Svoj zločin je priznal. Pittsburg, Pa., 10. avg. Le malo je manjkalo, da niso tukaj linčali 19-letnega Italijana Rapp Guya, kteri je kriminelno napadel 381etno Mary Baru co iz Allegheny j a in jo z nožem na obrazu nevarno ranil. Policija je lopova le s skrajnim naporom rešila in ga odvedla v varno ječo. PONOVNO NAPADU, TODA MORALI SO BEŽATI. Napad na Cape Juhi; posadka deloma ubita, deloma vjeta. PODROBNOSTI Milijonar jeva vdova umrla vsled lakote. Syracuse, N. Y-, 8. avg. Oospa Cordelia A. Crippen, stara 80 let, vdova Alonzo Oippens, ki je bil znan milijonar, je tukaj umrla v skrajnej bedi, v hiši C. A. Belcha, kteri jo je našel pred svojo hišo nezavestno vsled lakote. pošljemo lepo sli ko parni. Brezplačno ka, kteri spada k najcenejši, najboljši in najdirektnejii progi za Slovence. Pišite na A ostro- A m eri cana Line, Whitehall Building, New York PICNIC, KAČE IN MEDVED. Dečki v Pennsylvaniji so ustrelili 65 čevljev kač in vjeli mladega medveda. Port Jarvis, N. V., 9. avg. V (Jree-leyu. Pa., so priredili dečki svoj picnic, pri kterem so imeli obilo izredne zabave. Da so se pa izvrstno zabavali, Se iiiKijo pred vsem zahvaliti dejstvu, da vlada po vsem eountyju velika suša, kakoršnje že ni bilo 15 let. .Reka Delaware izgleda, kakor dsi bi bila izgubljena iu njeni pritoki so .-e -koiaj izsušili. Picnic so priredili pri Rattlesnake Creeku. v kterem je le toliko vode, da je jedva dno namočeno. Dečki si» si iu zgradili pravo trdnjavo z obli-gatuimi luknjami za streljanje. Ivo so počivali v svojej trdnjavi, .-o kmalo opazili vse polno klopotač, ktere so nameravale priti preko potoka. Vsak deček v eountyju Pike pa ve, da i klopotača na nikak iiačiii neČe zmoč-iti svoje obročke na repu, tako, da gre j »reko potoka vedno tam. kjer je voda najbolj plitva. Pred kačam: je Šla največja, da vidi, je li vse varno, »ločim so ostalo mirno čakale na bregu. Ivo je prišla preko vode. ne da bi si zmočila svoje obročke na repu. je ostalim kačam brezžično naznanila, da je vse varno. Ostale kače so se uvrstile v indijansko vrsto in odšle, toda v tem trenotku so dečki ustrelili. Mnogo kač je bilo ranjenih in one. ktere niso bile ranjene, so se tako prestrašile, da so pričele jedna drugo irrizti. tako, da so vse obležale mrtve vsled zastrupljenja. Na mestu je obležalo kač. ktere v«€ skupaj merijo G5 čevljev. To pa Se ni bilo vse in dečki so imeli še drugo zabavo. Ko so lunehali. je duh njihovih medenih sandwichov privabil iz bližnjih gozdov malega medveda, kteremu so dali jesti medu in kruha, na kar so ga povedli domov. Casablanca. Maroko, 10. avgusta. Kabili so v noči od 8. na 9. t. m. obnovili poskus udreti v Casablanco, toda topovi vojnih ladij -so jih pregnali in jim prizadeli velikanske zgu-be. Vse tukajšnje konzulate čuvajo sedaj mornarji s strojnimi puškami. Kabili so zgubili 200 mož. Tanger, Maroko, 10. avgusta. Sultanov zastopnik Mohamed el Torres je pozval ameriškega poslanika, da se iz svojega letovišča preseli v me-sto. V sredo zjutraj so Aj-abci v ('asablanki napadli španski konzulat, toda francoski mornarji so jih pravočasno pregnali. Tanger, 10. avg. Mesto Cape Juby na zapadneni marokanskem obrežju so bojevniki rodov Ajtujusa in Atje-mal napadli, večino sultanovih vojakov poklali, ostale pa vjeli in odvedli seboj. Governer je ušel v čolnu na otok Fuerteventura. Arabci so mesto popol »a oplenili in so vso zalogo posa-il e odnesli seboj. Ista rodova sta oplenila tudi neko karavano, ki je prihajala iz Ad-rarja. Paris, 10. avg. Admiral Philibert brzojavlja iz Casablanke* lt Taborišče generala Drudeja, ki se nahaja zunaj mesta, je v četrtek po-poludne napadlo 6000 araskih jezdecev, kteri so pa morali bežati. Kasneje so Arabci obnovili svoj napad, toda ponovno so morali bežati. Francosko vojaštvo podpirajo mornarji. Casablanca je od srede popoludne naprej last francoskega vojaštva. A-rabci so dosed a j zgubili 2000 mož. V Casablanki vlada sedaj mir. Velik del mesta je seveda radi streljanja razdejan iu tudi evropsski del mesta je izdatno poškodovan. Trupla ubitih Arabcev so naložili po ulicah v velikih kupili in jih bodo sedaj poko pal i.'' Tanger, 10. u\«r. Iz Casablanke semkaj dosli beiruni poročajo grozne podrobnosti o klanju eifutov. muče nju žensk, plenit vi in požiganju v imenovanem mestu. Ivo so Franeoz-je pričeli bombardirat i. so inarokan ski vojaki in Arabci pričeli pobijati čifute, moriti in požigati. LTliee so polne mrtvecev in bati se ie, da nastane kaka epidemija. Paris. 10. avg. Kolonijalni peš i>olk št. 24 v Penpignonu je dobil povelje pripraviti se na pot v Maroko. Iz Avstro-Ogrske. Morala "častnikov". POLICIJA V OP AVI, AVST. POLJSKA JE ODKRILA VELIKE LOPOVŠČINE ČASTNIKOV IN URADNIKOV. Divjanje tirolskih Nemcev proti do- j mačinom v južni Tirolski. OGRSKA VAS ZGORELA Razne novosti iz inozemstva NIZOZEMSKE ČETE NA OTOKU CELEBESU PORAŽENE. — 45 VOJAKOV UBITIH. V nemški Poljski je napravila toča velikansko škodo; divjanje viharja. BOMBE V PERZIJI. Dunaj, 10. avg. Policija v Opavi, avstr. Poljska, je prišla na sled groz-nej moralienej propalosti avstrijskih častnikov, uradnikov in sličnih ljudi, kteri žive od dela in truda druzih, ne da bi sami kaj koristnega delali. V Opavi se je dognalo, da so te vrste ljudje na tako nizkem moralnem ni vo-u, da se zamorejo prispodabljati le Še živini, nikakor pa državljanom države, ktera se prišteva med eivili-zovane dežele. Opavska mladina je zastrupljena od početja teh ljudi, kateri so neovirano slavili cela leta svoje orgije. Triintrideset deklic in dečkov je že priznalo, kaj so počenjali z njimi taamešnji častniki. *' plemiči' ' iu uradniki. Pripovedujejo se uprav grozote in policija trdi, da dejstva te grozote glede propalosti avstrijskih častnikov Še nadkriljujejo. Jed-nega stotnika in več druzih lopovov so že zaprli. Bozen, Tirolska, 10s avg. Tukajšnje mestno zastopstvo, ktero je v hajlovskih rokah, je sprejelo resold -cijo, s ktero strogo obsoja napad domačinov na Nemce v Tridentu in zahteva, da se napadalci obeodijo in strogo kaznujejo. Hajlovci se tudi pritožujejo radi zaspanosti oblasti, ktere dosedaj z ozirozn na tepene Nemce še niso mnogo ukrenile. Budimpešta, 10. avg. Vaaiea Rede. ki ima 1600 prebivalcev, je zgorela. Razdejanih je 150 koč- Gašenje je bilo vsled vetra in slabih ga-rilcev nemogoče. Batavia, Java, 10. avg. V pokrajini Mori na ot>>ku Celebesu so d»>~ mačini j*»kl:ili oddelek nizozemskega vojaštva: 45 vojakov in dva i»ir«'črnka je ubitih ubitih. Vratislava. nemška Pol.j>k;:. 10. . / gusta. Tura je po vsej Sleziji na, i-vila ogromno škodo, jako da j« daj še ono, kar zaduj.-i jMvodes.j i opustošila. uničeno. <' /it i ?ii nič r ostalo in tudi sadje je uničeno. \ * n* je izruval velika drevesa: - rel i j-i ubila 7 osob in mnotro hiš j«- zn< r? > do tal. Teheran. Perzija. 10. avg. P?« I hišo Ala ed Daonleja. bivšega guvernerja v Pa rs n. se je razletela bomba, ki pa ni napravila velike škode. Kanton, Ivitajska, 10. avg. Na podlagi nedavno izdane cesarske odredbe so včeraj tukaj vse kadilnice opija zaprli, ne da bi prišlo do nemirov. Ljudstvo je to reformo z veseljem pozdravilo in priredilo celo parade. Zgubljeni ponarejeni zobje. Atlantic City, N. J., 9. avg. Člani rešilne postaje na South Carolina Ave. so našli mnogo ponarejenih zob, iz česar je sklepati, da je najmanj dvajset letoviSŽnikov zgubilo svoje umetno zobovje, ko so se kopali tukaj tekom treh zadnjih tednov. Oblasti so o tem naznanile javnosti in danes se je Se javilo dvanajst osob, ktere so izgubile svoje umetne zobe, toda ni jeden ni dobil pravih. Doživljaji nekega may or j a. Milwaukee. Wis.. 8. avg. Ko se je včeraj zvečer tukajšnji mayor Becker v svojem avtomobilu peljal domov, se je moral ustaviti, ker mu je nekdo signaliziral z lučjo, naj se ustavi. To je naravno tudi storil, toda nepopisno se je prestrašil, ko mu je globok možki *_rlas ukazal, da mora dati vse. kar ima pri sebi. V tem trenutku je tudi mayor utrleda! pred svojim nosom velik revolver, vendar je pa usta! hladnokrven in je pokazal na svoj zlati znak županske časti, kterega je imel pripetega na telovniku, in rekel: "To je vse. kar imam pri sebi." Ropar je ta znak pogledal, in misleč, da ima opraviti z višjim policijskim uradnikom, je takoj bežal in srečno ušei. Topilnice v plamenu. Colorado Springs, Colo.. 8. avg. Tri četrtine topilnic, ki so last Golden City Mining Co., ktere so veljale milijon dolarjev, je danes zgorelo. Skoda znaša $750,000. Topilnice so bile preje znan© pod imenom Tellu-ride Mills. Po štrajku v Cripple Creeku je to podjetje prišlo v roke I. T. Millikena iz St. Louisa, kteri jih je tako preuredil, da so sedaj največje na zapadn. Memphis, Tenn., 8. avg. Skladišče Webb ft Maury Grain Co. v jngo-istočnem dela mest«, je v minolej noči dooela zgorelo. Skoda znaša 30 tisoč dolarjev. JETNIK USEL IN ODPELJAL TUDI JEČO SEBOJ. Ker mesto nima ječe, so jetnika zaprli v vagon, kteri je pa po noči zglnol. Egg Harbor City, N. J., 9. avg. V bližnjem mestecu Elwood nimajo policijskih zaporov, kakor po drugih mestih. Včeraj je neki Robert Filler skušal umoriti nekega prijatelja in potem izvršiti samomor, kakor to zahteva moderna etiketa novejše šole. To to mu pa pravočasno preprečili, na kar so ga zaprli v prazen tovorni vagon, da ostane v njem preko noči. Ivo so mu pa hoteli dati zjutraj za-jutrek, so opazili, da jetnika ni nikjer in da je z njim za jedno tudi zginola ječa, oziroma tovorni vagon. Moštvo nekega tovornega vlaka, ktero ni vedelo, da je v vagonu jetnik, je vagon pritrdilo k vlaku ter ga z jetnikom zajedno odpeljalo v nepoznane kraje. Sodnik Carver, kteri je Fillerja poslal v vagon, si sedaj vsled jeze puli lase, ker sta jetnik in ječa zginola iz njegovega delokroga. Filler, ki je samec, je živel dolg« vrsto let v Elwoodu in je bil crkmo-ster tamošnje cerkve. V novejšem času se je pa pričelo o njem govoriti, da živi skrajno nemoralno, radi česar so ga sklenili vjeti. Filler jim je pa všel v cerkev, kamor so mu ostali mežnarji sledili, toda on je bil hitrejši in je skočil skozi okno ter bežal po glavnej ulici dalje, na kar je skušal streljati na svoje zasledovalce, kte-rih pa ni zadel, ker se v Elwoodu le malo strelja in bolj v cerkev hodi. Končno so ga vjeli in moral je iti v vagon, s kterim se je sedaj sreč »o odpeljal. OTROČJA MOLITEV IZ CONNEG-TICUTA "Dragi Bog, ti niti polovico tega ne veruješ, kar ti pripovedujem." Winsted, Conn., 9. avg. V Canaann je bila včeraj neka mala deklica zelo poredna, radi česar jo je mati strogo pokarala. Potem jej je dobra mali svetovala, naj zvečer, ko moli svoje večerne molitvice, še prosi Boga. naj jej oprosti in dodeli moč, da se po-lx.lj.sa. Dekletce je zvečer najprej"e protestiralo, toda zvečer je vendarle molilo. in sicer tako-le: 11 Dragi Bog, želim, da mi pomairaš tako. da t>o*te nroja nama lahko napravila iz mene dobro deklico, toda — p>haw, Bog, what is the use? .Taz itak vem, da ti niti polovico onega ne verjameš, kar ti jaz pripovedujem. ** Mayor odstopil Kansas City, Kan s., 8. avg. Mayor Dudley E. Cornell od tukajinjepra mesta je svoje dostojanstvo o 8 ta vil, ker so izdatki mesta večji, nego prihodki. Mestno zastopstvo se je pa jednoglasno branilo rezignaeijo ma-yorja sprejeti. Dohodki so se radi tega tako pomanjšali, ker ee je pre-energičuo postopalo proti gostilničarjem in igralcem hazardnih iger. SLRETANPL PAPw^KC Dospelf : Cedric 9. avg. iz Liverpoola z 9fi'2 potniki. Dospeli bodo: St. Tjoius iz Southamptona. Etruria iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Rt at end am iz Rotterdama . Zeeland iz Antwerpena. Bo vie iz Liverpoola. Kronprineessin Cecilie iz Bremena. Blnecher iz Hamburga. Aetoria iz Glasgowa. Carpathia iz Reke. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Princeesin Irene iz Genove. Teutonic iz Southamptona. Odpluli so: Graf Waldersee 10. avg. v Hamburg Minnehaha 10. avg. v London. Kroonland 10. avg. v Antwerpen. Campania 10. aver, v Liverpool. New Vork 10. avg. v Southampton. Caledonia 10. avsr. v Glasgow. {M^n'i ti'Mto-Kronprinz Wilhelm 13. avg. v Bremen. Adriatic 14. avg. v Liverpool. Niemr Amsterdam 14. avg. v Rotterdam. Blnecher 15. avg. v Hamburg. Cedric 15. avg. v Liverpool. La Bretagne 15. avg. v Havre. Barbarossa 15. avg. v Bremen. Zeeland 17. avg. v Antwerpen. St. Louis 17. avg. v Southampton. Btruria 17. avg. v Liverpool. Pennsylvania 17. avg. v Hamburg. Astoria 17. avg. v Glasgow. "GLAS NARODA M (Slovenic Dally. Ownel an „ pol leta 7.H. nufto New York . 2.0(1 Kvropo za v>e leto.....4.50 ,, ,, ,, pol leta.....2.5«» ,, ,, ,, četrt leta .... 1.75 V Evropo počil jamo skupno tri številke. "GLAS NAHODA" 17-haja v^ak tlan iz-vzeaiPi nedelj in praznikov. «OLAS NARODA*' ("Voice of the People") Issued every. Money Onier. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iu pošiljatvam tiare«lite naslov : "Glas Naroda" lOW^Greenwich Street, New York City. Telefon : 127;» Hector. Naseljevanje v Canado. l'reds.sinile K<* sevelt je poslal v Cana*lo j«osebne^u komisarja, da tamkaj na licu mes:a preišče vzroke, radi kterili se ameriški državljani v vedno večjem številu izseljujejo v Canado. Newyor.-ka "Sun", ktera vse ono, kar ni uguJno, pripisuje 4'poskusom truste in korporacije preganjati'*, seveda tudi sedaj trdi, da so ee i'armerji, kteri so si v Canadi ustanovili nova domovja, na kterih pridelajo še več pieni.ee, nejro v Z j odin jedili državah, izselili tjekaj, ker jim regulacija trustov jh> vladi nepopisno fekoduje ia da agitacija za lioosevel-tove ideje goni ljudi iz Zjedinjenih držav preko severne meje. ••Sun" razvija torej jprave ideje, kakoršnje je najti le na Wall Streetu in tr»ii vedno le ono. kar je gospodi na imenovane j ulici po všeei. Tu se ravnajo natančno po principu: "Ako se godi banbarjem dobro, potem se godi dobro tudi vsej deželi." In v« i dar. ako se pride med farni« rje na zapadli, kakor tudi med one na iztoku, se takoj opazi, da jim je preganjanje trust o v zelo po volji in da -o vsi tozadevni koraki Roosevelta »elo iK/pularni, tako da jrredo za dnika i v <<;renj. Vendar pa pre*.lse«l m ka i tvorijo baA farmerji večino onih ljudi, kteri -e v novejšem času kar tru-n*>ma izseljujejo od nas v Canado, bitiš tako. kakor s<> se preje izseljevali larnierji iztoka na zapad. '' Kedor hoče zaslužiti zlato, mora aLi t je, kjer je kaj zlata." Kedor hoče prislužiti denar potom pšenice, «nora iti t je, kjer pšenica uspeva, kjer zemljišča po ceni in kjer jel transpor; pridelka zagotovljen. To je j vc^a tajnost izseljevanja v Canado. j Vse to pa je dobiti v Canadi, kajti j tam je rodovitne zemlje v izobilja, rn sicer v bližini železnic, ktere se morajo jnikoriti vladinim odredbam m ki ne poslujejo tako samolastno kakor nase. Baš radi teira, ker v Canadi nimajo trustov kakor pri nas, se ljudje iz Kjedinjenili držav v vedno večjem ftievilu izpeljujejo v imenovano novo iu velikansko deželo. V mestu bode nior'a kedo na^ej "Sun" veroval, to.la tam. kjer se naše preneha, se konča tudi vera v imenovana izvajanja. Vlada trustov. Naše velike korporacije se običajno rado nazivljajo kot čuva.teljiee prihrankov vdov in niroi. Vinlje korpo- ra<-ij vedno trdijo, da oni niso lastniki monoji lov in da je vsa lastnina totra ali onega monopola razdeljena v obliki delnic med mnojro ljudi, tako da je pravzaprav ljudstvo lastnik vt^oVi trustov in monopolov. dt>čim so vodje trustov le upravitelji istih. Upravitelji pa g-reše proti zakonom in sodišče potem obsodi delniški kapital v plačilo denarne kazni. Upravitelji se potem os vet i jo s tem, da de-rooralizujejo delniški trg in tako znižajo ceno delnic, ktere morajo pot«« ■vdove in sirote prodati. T<£ je njihov greh kot zaupni možje korporacij. Drugi greh pa store s tem, da motijo trgovino vse dežele. Vendar se pa krijejo za izjavo, da so morale dobiti denar, ker ga potrebujejo u pokritje denarne kazni, d očim ista-dofrmo tudi zaprete, da bode oni šolnik, kteri jih je obsodil, gotovo preje umrl, predno bodo oni plačali denarno kasen. Iz tega vidimo, da trusdi maoga loij« kaznujejo nctm sodift« ia ifc to prav gotovo store, kadarkoli skn-' šajo oblasti kak truest kaznovati, i Vse to bi se pa ne moglo zgoditi, ako bi bilo vladi do viol j en o kupovati ' deleže posameznih korporacij. Še boljše bi pa bilo, ako bi se vodje trustov osobno kaznovali, mesto da se kaznujejo vsi delničarji, kteri so v večini slučajev nedolžni. Človek hi mislil, da je to jedno>stav-no, ker je samoumevno, vendar pa ni vse. kar je samoumevno, tudi v so-glasjn z zvezino ustavo in našimi zakoni, kajti ustava določa, da se ne sme nikogar siliti, da sam prerti sebi priča. Potom raznih razlaganj te določbe smo prišli do tega, da ®e razni dokazi lahko brez kazni uničijo in da se na ta način vsakdo liJiko čuva kazni. Radi tega pri nas skoraj nikdar ni mogoče kaznovati pravega krivca; radi tega se zamorejo oni, ki so kaj zakrivili, svobodno norčevati vsem zakonom in ustavi. Spremeniti je treba torej pred vsem ustavo in šele potem bodo reforme mogoče. Ncwyorske slike. xn. Na Speedwayo. Česa pravzaprav iščejo ljudje na Speedway«, ki nimajo niti konja, niti voza, ne morem zapopasti, kajti tu je neomejeno "ozemlje" za vožnjo v kočijah. Ker pa nimam para pravih ameriških dirjal cev — končno bi se zadovoljil tudi z navadnimi konji, ki prevladujejo na Boulevardu v West Hobokenu — in ker moram prehoditi dolgo pit od 155. do 208. ulice " per pedes apostolorum", potem gotovo ne spadam med vsakdanje obiskovalce našega Speedwaya. Kljub temu pa jHiznam oni kraj prav dobro, in sicer še izza onih časov, ko tam Speedway še ni bil dodelan in ko je na levem bregu lludsona vse do Fort George rastlo drevje, ktero je imelo za zaljubljene parčke največjo privlačno silo. Tam so se tedaj vršili tudi picnici in steklenice, kosti, škat-1 je konserv ter papir, so vsaki ponedeljek svedočile o popularnosti one-ira kraja. Tedaj je bila ob Harlem K iverju tudi mala gostilna, ktero je pokojni curiški literal in pesnik Schurman krstil "pri Pomoni", ker >llčno se je imenovala gostilničarka Pomona je sledila Schurmanu v smrt in tudi gostilna je zginola in tam stoji sedaj Speedway. Danes sem si ga odbral za jedno izmed mnogih newyorških slik, dasi-ravno je ta slika morda tudi Čita-seljem "Glasa Naroda" znana, kajti o Speedwayu se čita v vseh krajih širne nam domovine, to tem bolj, ker Newywrean trdi o njem. da je najrevnejši Oorso na svetu. S .tem pa nikakor ne morem strinjati. Cesta je zaista krasna, široka in ravno zgrajena, po najnovejših načinih in polna krasote. Toda ste-li že slišali o kakem Corsu, na kterem nimajo ženske glavno ulogoT Kdor pride prvič na Speedway, se gotovo ne bode divil krasoti kočij in konj ter razkošju toalet. Vse je demokratično. In tudi onega flirta in koketiranja, še pe t-an j a in šumenja oblek ter pahal, kar vse je na Bois de Boulogne tako domače, na Speedwayu ni opaziti. Tudi o plemenitosti nekterih ljudi, ki se se tu vozijo, si ne smemo delati kacih iluzij, kajti med tu se vozečimi ljudmi je mnogo tacih, kte-rim so vrata za newyorsko Society" za vedno zaprta. Na Speedwayu velja le oni, ki ima pravega ameriškega dirjalea. Kdor ima konja, ki je veljal več, nego petdeset tisoč dolarjev (za konje se je pri nas plačalo že večkrat po 125,000 dolarjev), je na tej cesti zelo ugleden in celo policaji ga spoštujejo. Se večji ugled ima pa oni, čegar "Lottie Lorraine" (kobilica) je zadnji rekord za pol sekunde nadkrilila. Naravno, da se tu ne vozi v lahkih Škoda, da so avtomobili tako gndi; ako hi kak umetnik izumil idrugo _ obliko za asutomobil, hi gotovo več. zaslužil, nego s slikanjem svetnikov I in nesvetaiikov. j Pešcev je tu le malo, kajti le malo-» komu se poljnibi hoditi po solneu, d as i ravno se i to izplača, kajti tu so najlepši kraji newyorške okolice. Široka cesta je zelo divna. Tu se hodi po dolini ob reki, po bterej švigajo ozki in dolgi čolni. Ob bregu se najde tupatam otroke, ki se igrajo, kako slikarioo, botaničar-ko, — ktera pa ni jedna ni lepa. Oko-lioo še bolj olepšata mosta imenovana llighhridge Aqueduct- in "Washington bridge. Ln ako vidimo potem še par Italijank, ki plezajo po skalovju in nabirajo regrat, si moramo nehote predstavljati, da smo v kakem italijanskem kraju a la Claude Lorraine. Dalje proti severu stoji Port George s svojimi vrtnimi gostilnami. Besedi Fort George vsakogar razveaele, kajti pri tem neihote mislimo na vse neumnosti, ktere smo tam doživeli, na mnogoštevilne pive in ravno tolike poljube nepoznanih krasotic, ki prihajajo na Fort George. Višine ob Fort George so ob nedeljah pravo svetišče Venere; za vsakim grmom sedi zaljubljen parček in Amor tu ■neprestano rabi svoj lok. Tu naravno ni baš zbrana družba, toda besede o ljubezni in poljubi, sieča in prisega o večni zvestobi, so gotovo ravno take, kakor pri druzih parih. Na drugem -bregu stoje velečastne Morris Heights s krasno kupolo newyorskega vseučilišča. Dalje proti severu postajajo kraji vedno bolj idilični in vedno bolj zagonetni, tako da človek končno ne ve, kje je, kajti, kedo je n. pr. v new-vorškej topografiji tako dobro podkovan, da bi vedel, kje je Post Avenue, ali pa kje se pričenja 20S ulica? Tako se pride počasi do konea otoka Manhatiana in tudi se prične že temniti. Ko smo potem na potu proti domu, se prično razsvetljevati lokali v Fort George; spodaj postane temneje in nočni veter šumi po drevju, ktero si pripoveduje o onem, Česar je videlo po dnevu in zvečer... Z. oapisi. sulkieskakk>e Xtloydjell, Pa. Dragi gospod urednik:— Prosim, priobčite ta moj dopis v cenjeni list "Glas Naroda". Tukaj je nas dosti Slovencev in imajo tudi svoje hiše. Z delom gre še precej dobro, da se že zasluži za vsakdanji kruh. Dne 13. junija ponesrečil se je naš rojak Janez Turšič. Delal je v šumi. Sel je zjutraj zdrav in vesel na delo. Tam je padla velika veja z drevesa na glavo, da je bil na mestu mrtev. Doma je bil na Notranjskem v Bezela-ku pri Cirknici, kjer zapušča očeta, mater in eno sestro. V Ameriki je bil šele tri mesece in ni bil pri nobenem podpornem društvu. Dragi rojaki, tukaj je zopet en zgled za tiste, kteri niste pri nobenem podpornem društvu. Pri nas imamo lepo podporno društvo sv. Petra in Pavla št. 35 Jugoslovanske Kat. Jednote, imate lepo priliko pristopiti, ker je društvo v dobrem stanju in je že lepo svoto denarja prihranilo. Opozarjam vse brate tega društva, da redno donašajo mesečnino; kteri izostane tri seje, da se nič ne zglasi, ga društvo zbriše. Pozdrav vsem rojakom! Andrej Maloverh. Broughton, Pa. Cenjeni gospod urednik :— Le redkokedaj se čita kak dopis iz naše slovenske naselbine. Žalibog tudi danes nimam poročati kaj veselega, ampak žalostno vest o smrti našega rojaka in sohrata Ivana Turka. On je 29. julija po enotedenski mučni bolezni v Pittsburgu, v bolnici v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil doma iz vasi Ži-berše na Notranjskem; doma zapušča očeta, mater, brata in eno sestiro, tukaj pa sorodnike. Dne 31. j-ulija smo ga spremili k večnemu počitku in izročili njegovo truplo materi zemlji. Pogreba s« je udeležilo več rojakov in rojakinj, nadalje društvo sv. Barbare št. 17, spadajoče v Forest City, Pa., kteremu je pokojnik pripadal, ter društvo sv. Barbare postaja št. 16 v Willocku, Pa-, spadajoče tudi v Forest City. Tem potom se zahvaljujem vsem rojakom, rojakinjam ter članom društva sv. Barfbare št. 17, da ste se v tako lepem številu udeležili pogreba. Posebno pa članom društva sv. Barbare iz Willocka, Pa., kterih dolžnost ni bilo, a so se vse jedno udeležili in tako našemu pokojnemu sohrata izkazali z nami zadnje sožalje. V slučaju nesreče ali kterekoli droge potrebe stojimo tudi mi vam na strani, ako le obveatita. Rojaki, ki ie niste Muri nikakegm pudi|wiieg» 4*vH,vm wM Jednote, tukaj t BiuuglHuuu društva »a raapolago. Zavarujte se pred nezgodami, saj ne veste ne dneva ne ure za efačarj bolezni ali smrti. Tem potom tudi naznanjam vsem •članom društva, sv. Barbare št. 17, da se -vrši dne 1. septembra glavno zborovanje in volitev novega odbora. Začetek ob 9. mri dopoldne v društvene j dvorani. Kdor se ne udeleži in nima gotovega vzroka, kaznuje se po pravilih. Koncem mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, posebno pa člane društva sv. Barbare, tebi "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov "in predplačni-kov! Pavel Fortrma, I. tajnik. i Waukegan, HL Dragi "Glas Naroda":— Dne 4. t. m. sta se poročila g. J os. Slana z gospodično Marijo Prne; ženin je doma z Dobrove nad Ljubljano, nevesta pa iz Ljubljane. Svatba se je vršila v prostorih g. Petkovška, kjer je bila nevesta prej -uposlena kot knjigovodinja. Oba sta priljubljena, zato pa upamo, da bo-deta dobro uspevala. Nevesta je skrbela dolgo za svojo mater, kakor tudi za brate in sestre. Pri tej priliki bi prosil rojake, naj sporoče, če kaj vedo od njenega očeta Antona Prne. Zadnji je pisal pred 4. leti iz Milwaukee, Wis., od tedaj pa ni ne "eujga ne vidiga od njega. Z delom gre dobro. Novoporočen-cema obilo sreče! Y. C am as, Wash. Dragi gospod urednik:— Prosim nekoliko prostora v priljubljenem listu 11 Glas Naroda". Vem, da še niste dobili nobenega poročila iz našega kraja, oziroma iz te naselbine, kajti tukaj še poprej ni bilo nobenega Slovenca, oziroma rojaka, zato Vam ni mogel kedo kaj poročati; sedaj sem se jaz namenil sporočiti nekaj vrstic. Delo nam gre t Tika j prav dobro in tudi plača ni preslaba v tej tovarni, ki se nahaja tukaj. Čitateljem je že znano iz zadnjega dopisa v "Glasu Naroda*' iz Oregon City, ki je ravno taista Crown C. P. in P. Co., plača je ravno tako $2.20 na dan. Kar se pa tiče ponočnega dela, je tako, da dela delavec en teden ponoči in en teden podnevi. Dela se 11 ur podnevi in 13 ur ponoči, to se pravi, kdor je na takem delu, da se " čenča". Kar nas je pa delavcev, ki delamo samo podnevi, pa delamo samo 10 ur. Kogar pa ne veseli delati v tovarni, pa lahko dobi delo na železnični progi, ker ravno tukaj mimo dela Northern Pacific novo železnično progo in tudi še dve drugi družbi delate nove železnic ne proge, ki bodo vsi tri prišle v Portland, Oregon. Tudi 'naša družba je začela razširjati tovarno tako, da ji zdaj močno manjka delavcev. Najboljše delo bi dobil taki, ki zna tesarsko delo, oziroma mizarsko. A tudi navadni delavec dobi delo, kadar pride. Zato vam svetiujeim, rojaki, če kterega veseli, priti v naš kraj in se tudi ne bo pokesal, če pride. Tudi bi tukaj ne bilo slabo za slovenske dekleta; če ktero veseli, naj le pride sem v ta kraj. Oprosti mi, dragi čitatelj, ker nisem poprej opisal, kakšno plačo'imajo delavci na železnici. Najmanjša plača je $2.50, a imajo pa tudi $2.75 in $3.00 na 10 ur, to se pravi, kakor-šno delo ima delavce. Kar se pa tiče za življenje ali stanovanje, vse skupaj velja $4.00 na teden in tudi $4.50. Še veliko novic je tukaj, pa jih zdaj ne bom popisal, ker se je moj dopis zelo razširil; da ne bom preveč zamudil čitatelje, sklepam moj dopis in pozdravim vse rojake po širni Ameriki, tebi "G3as Naroda" pa želim o>bilo novih naročnikov! Mihael Stružnik. NAZNANILO. Rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za, tamošnji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse posle Mr. JAKOB ZABUEOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., kteri je sedaj zopet nekolika okreval in bode vsako soboto od 4 ure po-poludne do 8. oz« zvečer za nas posloval. Rojakom ga. toplo priporočamo. Frank Sakser Company. Pozor, rojaki! Na 16. julija t. L popotadne, ko aem bil ju na delu v Bridge Works, me je zapustila moja žena TRKRZT-JA dOMAČ, to je po mojem imena, njeno prejšnje ime pa je TEREZIJA TURK, m ae podala za enim malopridnim fantom, kam, to ni meni znano. Kjegovo las je JOSIP KASTE-UC. Mogoče, da se ona izda sa nje-Sovo Seno. Vzela je aeboj moje troje otrok in denar, približno 400 dolarjev. Prosim torej dobre prljsfes-Us, ako bi rredeli sa njo, da bi b»-mnsiiffi njen p. o. |0 zakonskih načrtih deželnega zbora goriškega. lOv katoliško Q- Z Goriškega. II. I>rugi zakonski uaert, ki je ostal doslej še vedno le načrt, ker Še ni dobil sankcije, je novi oKlnski red. Da je esdanji občinski red zastarel in potreben preuredbe, temni -ni prigovarjal nihče; narobe, vsakdo si j© želel občinskega reda, ki bi odgovarjal sedanjim razmeram in duhu časa. Načrt novega občinskega reda je bil vsprejet v deželnem zboru brez pravega prevdarka; radi toga je izzval ■boj zunaj zbornice in romale so resolucije na vlado, da hi načrt no postal zakon. Po našem mnenju hi se moralo tudi v javnosti že razpravljati o načrtu, ki se iona predložiti zbornici, a ne šele potem, ko ga je deželni zlbor že potrdil. Na tak način se samo brez potrebe zavlačujejo potrebne reforme ter se kujejo zakoni, ki ne odgovarjajo zahtevam in razmeram prebivalstva. To nam potrjuje tudi vsprejeti načrt občinskega reda, v kterem je ena glavnih to ček potreba velikih župani j in kako naj bi se iste tvorile! V deželnem odboru in zboru pa vlada neka zmedenost pojmov tudi v tem pogledu. Medtem, ko sta deželni odbor in zbor vsprejela v novi občinski red določbo o združevanju župani j, o velikih žu-panijah, dovoljuje isti deželni odbor in zbor cepljenje že obstoječih večjih župani j v manjše in celo prav majhne. Kje je logika? Kje je doslednost"? Na eni strani se hoče zidali, na drugi pa se istočasno podira. Radovednost raste med ljudstvom, kje je obtičal novi občinski red ? Ali je zagazil v pesek ? '' Gorica'', ki se smatra kakor glasilo večine slovenskih deželnih poslancev, konstatira v štev. od dne 9. julija, da obremenjen je slovenskih občin z dokladami provzročajo premajhne občine in vendar se potegujejo isti poslanci v deželnem zboru za še večje cepljenje občin, kajti skoro v vsakem zasedanju vihte v rokah sekiro, s ktero cepijo na dvoje ali troje delov že itak majhne naše občine. Cemu so se potem pod patronanco ravno tistih slovenskih poslaneev kovali prigovori proti novemu občinskemu redu, ki je hotel združevati majhne občine v velike?! To so storili edino le iz vzroka, ker je bil slovenski deželni odbornik in poslanec dr. Turna glasoval za novi občinski red. Ali ni le strankarstvo vodilo nasprotne poslance k akciji proti občinskemu redu?! Na tak način se zapravlja čas in z njim deželni denar s kovanjem zakonskih načrtov, ki niso godni za sankcijo. Ljudstvo pa molči in voli slepo, kakor ti zapovedujejo poveljniki strank ter plačuj — visoke deželne in občinske doklade! Ali bode vedno tako? podp. društvo o === svete Bar&am #iiedln]ene države Severne Amer - id večje welikoBti 18th si*e z a gospod, _ |___Naslov za knigc . hi Pogorele Box 22C Wakefield, IT V IK iJBBI C A n Uegul« *-n 1 potn "Gerty ** odpluje ^4. avgusta. **Laut*&99 (uov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. Francesca" odpluje 24. septembra. vo»Uo rr»4>d W-ew VorK«>rr., Trstom in ** Nu)pri|»rarii*.iša ju najcenejša f.aiol.rodmi i rta v Ljubljano in sploh na Shwenj-ko. Želt-juicm velja -to L,»o;j ljane ln BO centov. P. (7-17—«) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči '•LaS^oie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ ^ "La BreUgne"............................... 8,000 ,, 000 "La Gasgogne"................................ 8,uoo ,, 9,000 „ ** Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paralkl adplnjejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne Iz pristanišča št. 42 North Bi ver, ob Morton St., K. T. Ln Bretnsne *LLA PROVENCE *LA TOTJBAXNE ••LA. IXXEkRATNTE 12. sept. 1007. 19. sept. im?. 26. sept. 1M7. 3. ok*. 1907. 15. avg. 1M7. *LA SAVOIE 22. avg. 1997. *LA PROVENCE 29. avg. 19C7 *LA LORRAINE 5. sept. 1907. "LA SAVOIE POSEBNA PLOVITBA: La Gaeeogne 14. eept ob 3. mri pop. La Bretaga* 28. s^pt. ob 3. Samo sa IX in III. razred. Parnika s svesdo zaznamovani Imajo po dva vijalca. M« W7+ Kozminski, generalni ajrent 7u zapad. 71 Dca.jorn SL, i-iticajrc-. IU« i * 'wpmf^«1 mm*«m iiiiiiit«wj JJ 1.1 rnimmMmmm. m:mmm ftw wii a,. ( - Jugosh Dvan GO Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. janumja 1901 v državi Minneaota. Sedež v ELY, MINNESOTA. riRADN IKI: Predsednik: MTTIAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik:_TVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hihbing, Minn. Blaenjnik : IVAN GOVŽE. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chieago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠN1K, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: TAKOB ZABIJKOVEC, predsednik porotnega odbora^. 4F24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek. JOSIP PEZI>IRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni edravni k Jedno te: Dr.MARTIN J. IVBC, 711 N. Cbieago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov In druge listin« na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-«rem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni pod&tk: vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DROBNOSTI. KRANJSKE NOVICE. Hudi kosci. Dne 23. julija popoldne so se na Cesarja Jožefa trgu v Ljubljani sprli tam na delo čakajoči kosci. Ker so bile besede preslabe, so si skočili v lase in se potem začeli valjati drug drugega po tleh, nakar je prišla policija in vroČekrvneže odvedla na hladno. Železnica na Triglav. Stavbeni pristav družbe avstro-ogrskih državnih železnic in privatni docent na nemški tehniški visoki šoli v Pragi, dr. Friderik Steiner, je dobil dovoljenje, da sme pričeti s preddeli za ozkotirno železnico od postaje Bohinjska Bistrica čez Sv. Janez in Stare Fužine na vrh Triglava. Dovoljenje velja za eno leto. Sreča v nesreči. V Planini se je nedavno sedemletna Iledvika Šare iirrala na cesti. V tem hipu pridrvita dva težko uprežena voza po cesti. Kljub klicem voznik ni ustavil in deklica je bila v liipu jnid težkima vozovoma. Kdo opiše grozo sorodnikov, ki so gledali ta stia>ni prizor, kdo pa opise tudi njihovo veselje, ko se dvigne deklica — nepoškodovana. Mesto v Ameriko v smrt. Dne 21. julija je utonil pri kopanju v Doblji-.čici pri Okljnku Fr. Pezdirc iz Svib-nika pri Črnomlju, 18 let star, priden in priljubljen fant. Ker je znal dobro plavati, se sklepa, da ga je najbrž krč prijel. Pomoč je prišla, nekaj trenutkov prepozno. Čez en teden je mislil odpotovati v Ameriko. Iz Črnomlja se piše: Dne 23. jul. smo pokopali Marka Beličiča, sobojevnika Radeckega. Dosegel je starost 84 let. Potrjen je bil še ta čas, ko je bila še politična oblast na Krapi. Bojeval se je v letih 1848. 1849 in 1859. Triin.lvajsetkrat je bil v boju, večkrat v veliki nevarnosti, a nikdar ranjen. Služil je pri eni stotniji s svojim bratom Jožefom, ki je tudi še le letos spomladi umrl. PRIMORSKE NOVICE. K umoru kočijažev v Trstu. Zdi se. da je aretirani Karol Deltin pravi zločinec, ki je umoril oba koeijaža Praznika in Mohoroviea. Na njegovem stanovanju je našla policija šest izstreljenih revolverskih nabojev 9 mm in znano je. da so bile krogi je, ki so jih zdravniki našli v srlavah umorjenih kočijarev. tudi 9 mm. Odtisi čevljev v blatu v bližini umorov po do pičioe odtisi čevljev, ki jih .je policija zaplenila pri Deltinu. Aretirali so tudi neko žensko, o kteri se t. vso gotovostjo trdi. da je bila večkrat v družbi z Deltinom in ono jutro po umoru Praznika vsa, mokra. Deltin, ki je preje nosil vedno obrastlo brado in k ust rave lase. se je dal obriti in ostrici tiste dni. ko so prinesli opi« morilčev. Velika tatvina dragocenosti v Trstu. Da era ni trenutka. Ha hi tržaški tatovi ne kradli, dokazuje dan na dan. Ponoči ali podnevi so tržaški tatovi vedno na nogah in če se le prikaže prilika za krajo, jo izvrše. Dne 21. jnl. ni posestnik Viktor Bartoli 1« za par minut imel hiše pod nadzorstvom in že so vlomili tatovi vanjo in odne«li dragocenosti za 13,550 K Seveda ni o njih ne duha ne sluha. Proti pijančevanju v Trstu. Pristojne oblasti v Trstu so izdale razne odredbe proti naraščajočemu pijančevanja v nižjih slojih. Sedaj je na-mestniltvo kot obrtna oblast skleni- lo. da ne da nobene nove koncesije za jrostilne in kavarne, pa tudi že obstoječih koncesij ne pusti prepisati. Trst šteje 950 koncesijoniranih gostiln. razen teh pa je še mnogo tajnih krčem. Samomori vojakov v Gorici ? Po Gorici kroži vest, da sta se v par dneh obesila v vojašnici dva vojaka 47. polka zaradi trpinčenja. O stvari se trdovratno molči. Prva matura na hrvatski gimnaziji v Pazinu. Med velikim krikom Italijanov leta 1899 ustanovljena hrvatske gimnazija v Pazinu je imela letos prvo maturo. Izmed 100 učencev, j ki so vstopili v I. razred, je prišlo do vin. razreda 32 dijakov. Maturi se jih je podvrglo 28. Vsi so prestali maturo dobro. 7 eelo z odliko. ŠTAJERSKE NOVICE. Čudna nadloga v graški okolici. Graškim časopisom prihajajo pritožil. da si starši z otroci, posebno z mladimi dekleti ne upajo na izprehod v okolico, ker se vsak čas pojavi kak 1' naravni človek", ki se v Adamovi nagoti "koplje" na solncu ali pa z obleko p«>d pazduho sprehaja ob potoku. Prememba posesti. Mat. Polic v Mariboru je kupil graščino Frajštajn blizu Ptujske gore z 272 orali gozdov in nasadov. Most čez Dravo postavijo v Po-beržu pri Mariboru, da bodo imeli krajšo in lažjo cestno zvezo z mestom. Preje bo pa seveda treba izposlovati državno podporor HRVATSKE NOVICE. Nova železnica na Hrvatskem. Mi- nisterstvo je dovolilo podravskemu in posavskemu železniškemu društvu pre d koncesijo za zgradbo železnice od Čaglina v Dedno reko, Zdence, Glogovnieo, Poderkavlje, Podvinj in Brod. Poskusen samomor. V Zagrebu se je hotel ustreliti zasebnik A. Polieer, a kroglja je zgrešila svoj cilj. Sosedje so mu zabranili. da ni mogel izvršiti samomora. Preprečena nesreča. Nedavno se je ponoči več dečkov odpeljalo v Zadru skrivaj na morje. Veter jim je preobrnil čoln, in da jim niso prihiteli r a pomoč, bi bili vsi utonili. Grozen umor. V Pančevu se je splazil delavec Ott v kočo kmeta Tomi-ča in ukradel več stvari. Boječ se, da ga izda devetletna unukinja To-mičeva, šel je v kočo nazaj, deklico sramotno onečastil in nato ubil. Ko Tomač prišel domov, našel je de-Klieo v nekem kotu mrtvo. Morilca so takoj prijeli. Hrvatska kriza. Bivši sekcijski načelnik Roje se je mudil nedavno v Budimpešti ter izjavil napram nekemu časnikarju, da hrvatski sabor ne bo nikoli sprejel služben© pragmatike železničarjev. Ban pač jnore pragma-tiko saboru oktroirati, toda zakon nikoli ne postane brez saborovega dovoljenja. Potem je govoril o madjar-skih šolah na Hrvatskem ter povedal, da je odredil, da se mora iz madjar-skih šol odstraniti vse, kar je proti hrvatski narodni zavesti. RAZNOTEROSTI. Planet Mars. T zrno d vseh planetov je Mars najbolj poznan.zakaj zvezdo-slovei so ga s svojimi instrumenti ta*-ko dobro pregledali, da vedo povedati, kako podnebje imajo na tem planetu. Edini le še niso učenjaki, ali prebivajo na Marsu ljudje aH ne, a tndi to vprašanje se baje kmalu reši. Francoski astAmom Flammarion je trdno prepričan, da žive na Marsu ljudje. Po njegovem mnenju je Mars idealno bivališče. Vreme je vedno enako lepo. Od spomladi do jeseni ni na njem oblaka. V tem času ni dežja ne viharjev. Ker je ozračje na Marsu čisto in jasno, je planet tudi mnogo lažji, namreč tehta le 38. del naše zemlje. Tudi vsi drug" predmeti so vsled tega na Marsu mnogo lažji, človek, ki tehta pri nas 70 kg, bi tehtal na Marsu le 26 kg. Leto na Marsu ima 687 dni, iz tega Flammarion sklepa, da se vrši ves razvoj ta mi počasneje in da življenje ""feploh poteka mirno. Zadnje čase so zvezdoslovci opazovali na Marsu svetle lise, in ne-kteri so trdili, da so to signali, ki nam jih hočejo dati prebivalci z Marsa. Flammarion pa to zanika, temuč je mnenja, da—so to snežniki, ki jih obsija solnce. Flammarion je prepričan, da se nam posreči napraviti telegrafsko zvezo z Marsom, ali s svetlimi signali ali pa brezžičnim brzoja-vom. Zapečatena ljubica. Blizu Pariza se je dogodil sledeči tragikomični slučaj. Neki zakonski par se je ločeval. Sodišče je ženi dovolilo, da sme zapustiti moža, predno je obravnava končana. Reči, ki so bile skupne možu in ženi, je hotelo dati na ženino zahtevo zapečatiti, da bi jih ne bil kdo odnesel, morebiti mož prvi. V ta namen je odšel sodni sluga, ki je ob moževi in ženini navzočnosti zapečatil v moževem stanovanju vse o-mare. Ko je sluga ravno hotel oditi, zaslišal je jok in klice na pomoč. Do-srnal je, da jok in klicanje prihaja iz ene zapečatenih omar. Raztrgali so pečat, odprli vrata in pred njimi je stalo mlado dekle v jako poma."jii'j*-vi obleki. Bila je ljubica moževa. Ker je sodni sluga nenadoma prišel v moževo stanovanje, ta pvojega ve-elja; > kterim se je radova., moiri-1 v ht-trici ni mogel nikamor drugam skriti kakor v bližnjo omaro, da bo ta zapečatena. Ko je deklica v omari slišala, kaj se godi zunaj, spreletel jo je strah, da bo morala biti zapečate-ha. dokler ne bo obravnave konec, zato je pričela jokati in s tem izdala svojega Ijubčka. Seveda je sodišče ta dogodek vzelo na zapisnik in hitrejše končalo pravdo za ločitev zakona, kakor je bilo preje misliti. Potovanje okoli zemlje v 40 dneh in 19 urah. Jules Verne je s svojim "Potovanjem okoli zemlje v 80 dneh* pač menil, da se preje ne pride okoli sveta nego v tem času. Moža je pa v resnici posekal angleški polkovnik Burnley Campbell, ki je pred kratkim prišel okoli zemlje v 40 dneh in 19 urah. Iz Liverpoola je šel v Quebec, potem po canadski pacifiški železnici v Vancouver, od tam v Yo-kohamo in Vladivostok, skozi Sibirijo v Moskvo, skozi Berlin v Dover. Skozi Sibirijo in Rusijo se je vozil 11 dni. Polkovnik pravi, da bi bilo potovanje še preje končano, če bi ruske železnice hitreje vozi!'*. Šolska reforma na Kitajskem. Kitajsko šolsko ministerstvo je prispelo do prepričanja, da so se gojenci novih vladnih šol Ie preveč navadili nositi evropsko obleko in je to državi nevarno razvado kratkim potom prepovedalo. Gojenci so se pa pritoževali, da v dolgi domači obleko ne morejo telovaditi, nakar so jim samo za telovadbo dovolili tuji kroj, ali biti mora obleka iz domačega blaga. — Na južnem Kitajskem, kjer živi najbolj inteligentno prebivalstvo, so se pa tudi pričeli zanimati za ženski pouk. Toda kdo naj na Kitajskem da za to denar? Mandarini pa so se domislili bogatih nunskih samostanov in jih pozvali, naj dajo del svojega itak priberačenega bogastva za ženski pouk. Nune so se sprva potuhnile in se kratkomalo niso za tisti poziv nie zmenile, dokler jim niso mandarini poslali v enega največjih samostanov v Kantonu oddelka vojakov in nunam zapretili, da jih vse do zadnje postavijo na cesto, če se ne udajo. Šele nato so nune plačale davek in prispevek. Debeli poročni prstani so prišli na Angleškem v modo. Neki časopis se je jel pečati s tem dejstvom ter poslal tozadevna vprašanja zlatarjem, pa tudi velikemu" številu svojih, naročnikov. Odgovorili so jako zanimivo, posebno, ker se je izkazalo, da je vzrok temu, da se izdelujejo tako debeli poročni prstani, le praznover-je. Že od nekdaj namreč menijo prazno verni ljudje, da, če se poročni*pr-stan obrabi, mora eden izmed zakonskih umreti. Značilno je, da se ravno sedaj na Angleškem, kjer je prosve-ta dosegla tako visoko stopinjo ter prodrla tudi v najširše kroge, zopet širi tako praznoverje. Roparstva na Ogrskem se ponavljajo na raznih krajih peštanskega in solnoškega kom i tata. V Solnoku so prijeli 20 ciganov, ki so na sumu, da so izvršili grozne umore v Alberti-Irsi. Najboljše zdravilo za patiko, trganje in revmatisem je RTCHTEK TEV SIDRO PAIN EXPELLEE Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 eentov. USTKICA Jeden prizadet v Murray«, Utah. Dopisi brez podpisov rosna jo v koš. Jednaka osoda zadene Vašega, ker hočete brez podpisa odgovarjata nekomu, kteri je stavil pod dopis svoje polno ime. Kje je ANTON KUNČIČ, dosma iz Lesce na Kranjskem ? Prišel v New-York sredi maja tega leta, s kterim parni kom. ni zraano. Ako kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu "bratiu: Joseph Knnčič, 3913 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, Ohio. (10-14—8) Išče se ANDREJ SEDBJ, doma iz Oselee pri Cirkn-n. Rad bi zvedel za njegov naslov, ker tu imamo zanj mnogo dela, in sieer za napravo hiš. Pmoeim cenjene rojake, Če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti ali pa on sam. Leo Tratnik, Heraninie, Pa. (10-14—8) Izšel je tretji in zadnji zvezek potnega romana WINNET0D, Rdeči - Gentleman ter $e dobiva po 40 centov, Kdor ga je že prej naročil, ga dobi dragi teden. Če. se je kdo preselil nedtem, naj sporoči nov naslov, da as bode nepotrebnih pritožb. Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred. Kdor misli naročiti to zanimivo in izredno ceneno knjigo, naj piše takoj, dokler se dobe še vsi trije zvezki. Upravništvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., New York. NAZNANILO IN PRIPOROČILC Rojakom Slovencem in hratoa Hrvatom v Kansas City, Mo., nazna njuno, da je za tamošnji okraj in oko lico na* zastopnik Mi. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9tn St., Kansas City, Mr kjer ima svojo gostilno in stanovanje. Slovenci so dobro postrežem. Priporočamo ga vsem toplo. Frank Sakser Co. JOHN KRAGKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna V lil A, ktera. v kakovosti nadkarilju-jejo vaa droga ameriška vin*. Radeče vino (Concord) prodajam po 50c gad ono; belo Tino (Catawba) £ o 70c galono. najmanjše naroČilo za vino JE 50 galon. BRIN JE VE C, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic *edaj -$13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najananje posode za žganje 4 Vžgal o ne. _ Naročilom je priložiti denar. Zrn obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid. Ohio. =9C= NiŽje podpisana pri poro- fe Cam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj_________ SALOON 107-109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana Tina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke ------..... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ............. stanovanje in hrano »roti nizki eeni. Postrežba solidna ........____ PT il Za obilen popet se priporoča FRIDAvon KROGE 197-M9 Qrceawicfc St., New Ycrfu Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija Rezič 209 5th St. Union Hill, N. J . ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matia Fortun 110 K.Park St. Butte,Mont. I v ) zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda ^ New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ,,ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34tli ^t. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke rx>iezm v prsih in zlatenice. "T 'TKp? Johana Košir Box 122 North Bergen,K . J j # # 4 4 4 4 4 t 4 4 i 4 4 4 I t 4 4 t t s * i i 4 4 4 4 4 4 4 JOHN \rEISZliL, 1017 E. 62nd Street, N. E-, Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemSkih harm o n i k. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstni m ie od $45 do $80. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu tako] prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu J5(JO. Jakob Wahcic, "M E. 63. KILFOYLB STREET, CLEVELAND, OHIO. SAZNANXLO Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik V Mr. JANKO PLEŠKO v državi Wisconsin, potem, ide v Michigan, Minnesoto, Colorado, itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Frank Kmkser Co. PIŠITE JSE S6 DANES "SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen 2 več sto slikami ur is druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljiih in naj razno vrst n ejših ur, verižic, protanov in sploh droge »Ufai^ — eela dragulj arska tvrd-ka v Laetnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tndi naroČiti veliko eeneje, kakor ▼ kterejkoH trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEN CENT in doneče Vem v hifto nine prosto kraan po njem prilmiii V dopisnico in poftt- uaročiterv DO- FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseli parobrodniH družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v .«:taro domovino, ali ako žele koga seui vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokol! svrbo. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami. MARKO K OF ALT," 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatcm v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parrbročne Hsike ia v stari kraj za vse beljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v starodomovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom teplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. lojaU, naročajts se na "Glas Naroda'največji in najcenejši najprimernejša pijača je E I S V PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkej a h ne 11. i edi it j a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. L©ls»y pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesLe pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Ctair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Dama s kamelijamL Fnuiooski spisal Alefcs. Dumu (sin), pidožil dr. Ivo Sorli. ( N »dalje vanje.) — Prismodica! —- (Je bi me ljubil, bi me pustil, da te ljubim po svoje; a ravno nasprotno: ti vidiš v meni še vedno žensko, ki ji je razkošje prava potreba, in čutiš še vedno dolžnost, da me tiščiš v njem. O ti, ki se sramuješ sprejemati od mene dokaze moje ljubezni, — nevede se pripravljaš na to, da me nekega dne zapustiš, in skrbiš že zdaj zato, da pač ne bi dvomila o tvoji de-likatnosti. Sicer ravnaš pametno, a upala sem boljšega povračila svoje ljubezni. Hotela je vstati, toda potegnil sem jo zopet k sebi. — Jaz hočem samo, da si srečna in da mi ne moreš ničesar očitati, to je v»e. — — O, midva se ločiva? — Zakaj Margerita? Kdo naju more ločiti? sem vskliknil. — Ti sam, ker nočeš, da umem tvoje razmere, in si dovolj ničemeren, da hočeš obdržati mene v mojih prejšnih. Ah, ti me hočeš prisiliti, da živim v i.-teui luksusu, kakor nekdaj, samo zato, da ostane med nama razdalja, ki naju loči. Ti skratka nimaš moje Ijubezai za dovolj nesebično, da bi delil z menoj, kar imaš, s čemur bi bila lahko oba srečna. Ne, ti se hočeš uničiti samega sebe, ti suženj smešnih predsodkov! Ali res misliš, da je meni tvoja ljubezen in par konj ali nekaj dijamantov isto? Ali misliš, da obstoji meni sreča v tistih neumnih potratnostih, ki imajo nekaj smisla, dokler Človek ne ljubi, a ki postanejo res odveč, kadar ljubi. Ti plačaš moje dolgove, zapraviš vse, kar imaš in postaneš na ta način oni, ki me bo — vzdrževal. In koliko časa bo trajalo to? Dva ali tri mesece, in potem bo že prepozno, da bi se vrnil na pot, ki ti jo nasvetujem sedaj, ker takrat l»i morala pa — jaz tebe rediti, česar pošten moŽ pač ne more £-prejeti. Sedaj imaš pa še vedno osem do deset tisoč frankov rente, in s tem lahko lepo živiva. Jaz prodam vrhu tega vse, česar ne rabim in si to naložim kot rento, ki bo znašala vsaj dva tisoč frankov na leto. In potem si vza-meva lepo malo stanovanje za oba skupaj. Čez leto prideva na deželo, a ne v tako hišo, kakor je ta, ampak v kako malo kočico s prostorom ravno za dve osebi. Ti si neodvisen, jaz sem prosta, oba sva mlada, — za božjo voljo Armand, ne pahni me zopet v življenje, ki sem ga morala živeti preji Nisem ji mogel odgovoriti. Solze hvaležnosti in ljubezni so mi zalile oči, in vrgel sem se ji strastno v naročje. — Hotela sem urediti vse skupaj sama ter plačati svoje dolgove in najeti novo stanovanje, ne da bi ti kaj povedala, je nadaljevala. "V oktobru bi se bila vrnila v Pariz, in tedaj še le bi bil vse izvedel. Toda zdaj, ko ti je Prudenca že vse izblebetala, je treba, da potrdiš moje odredbe v naprej, mesto da bi jih v nazaj. Ali me ljubiš toliko? Toliki udanosti se nisem mogel u-st a vi jati. Poljubil sem pobožno njene roke in vskliknil: — Vse storim, kar hočeš! In sedela sva tam in se pomenkovala o vsem, česar je bilo še treba. In naenkrat jo je zgrabila taka vese-lost, kakor je še nisem videl pri njej; plesala je, skakala, pela in sanjarila o najini bodoči srečni pri prostosti in urejevala v duhu vsak kotiček najinih sob. In meni je delo nepopisno dobro, da sem jo videl veselo in srečno in tako ponosno na vse to, kar si je bila izmislila in kar je bilo popolnoma po tem. da združi najini srci za vedno in popolnoma. In tako tudi jaz nisem hotel zao-stati za njo. V hipu sem naredil trden sklep glede svojega bodočega življenja. Razdelil sem v svoji glavi vse svoje dohodke in odločil v prvi vrsti 7. a Marge rit o rento, ki sem jo podedoval po svoji pokojni materi, ki se mi je zdela pa veliko premajhna, da bi le od daleč povrnil Margeriti njeno požrtvovalnost zame. Ostajalo mi je še pet tisoč frankov rente od mojega očeta, in to je moralo zadostovati za vse slučaje. Margeriti nisem o vsem tem omenil ničesar, ker sem vedel, da bi mojega daru ne sprejela. Ta renta je izvirala iz neke hipoteke v znesku šestdeset tisoč frankov, ki je bila vknjižena na neki meni docela neznani hiši. Samo to vem, da mi je pošiljal notar mojega očeta, star prijatelj naše družine, proti navadnemu potrdilu, vsake tri mesece sedem sto frankov. Se isti dan, ko sva šla z Margerito v Pariz iskat stanovanja, sem šel k temu notarju in ga vprašal, kaj moram ukreniti, da se prepise to hipoteko na drugo osebo. Blagi mož je mislil, da sem prišel že ob vse, in izpraševal me je natanko jx> vzrokih tega mojega koraka. Tn ker sem mu prej ali slej pač moral povedati, v čegavo korist hočem izvršiti to daritev, sem mu rajši povedal takoj resnico. Nastopil ni niti kot družinski prijatelj niti kot notar, da bi mi odsvetoval aH hotel kako drugače vplivati name; zatrdil mi je samo, da hoče vse to spraviti čim prej v najlepša red. — Prosil sem ga seveda, da bi ostala vsa zadeva čim bolj mogoče tajna, posebno glede mojega očeta, in na to sem šel po Margerito, ki me je čakala pri Juliji Duprat, ker ni marala poslušat Prudence in njenih večnih pridig. Začela sva iskati stanovanje. Vse, kar sva videla, je bilo Margeriti predrago, meni preborno. Slednjič sva se zjedinila za mal paviljon v enem najmirnejših pariških okrajev. Ta paviljon je bil popolnoma ločen od glavnega poslopja in je stal sredi krasnega vrtička, ograjenega z ozid-jem, ki je bilo dovolj visoko, da je naju ločilo od sosedov, in dovolj nizko, da ni jemalo razgleda. Kaj boljšega si nisva mogla niti želeti. Med tem, ko sem šel jaz odpovedat svoje prejšnje stanovanje, je bila ona pri nekem človeku, ki je baje izvršil že za neko njeno prijateljico, česar ga je zdaj ona naprosila. Našla sva se zopet v ulici de Provence. Bila je vsa iz sebe. Oni mož ji je bil obljubil, da plača vse njene dolgove, ji prinese vse pobotnice, ter da ji ostane še celih dvajset tisoč frankov, če mu prepusti vse svoje pohištvo. ~~ — No, bili ste sami pri razprodaji in ste videli, po kakih cenah je šlo vse skupaj. Zdi se mi. da ne pretiravam, če rečem, da je ta poštenjak zaslužil trideset tisoč zraven. Vsa srečna sva se vrnila v Bougi-val in nisva govorila drugega, nego o svoji zlati prihodnosti, ki sva jo videla v svoji brezskrbnosti in zaljubljenosti v najbolj rožnatih barvah. Osem dni pozneje sva sedela ravno pri obedu, ko je prišla Nina naznanit, da vpraša moj sluga po meni. Poklieal sem ga noter. — Gospod, Vaš oče je v Parizu in Vas prosi, da pridete, takoj domov, kjer Vas pričakuje. Ta noviea pač ni imela ničesar posebnega na sebi, a vendar sva se z Margerito istočasno spogledala. Kakor da bi bila slutila veliko nesrečo. ki nama preti iz te novice.... In ne da sva spregovorila kdaj prej o tem le eno besedieo, sem ji stegnil roko in se ji na-smehnil: — Ne boj se ničesar! — Vrni se čim prej, čakala te bom na oknu, je vzdrhtela in me objela. Poslal sem Jožefa naprej, da naznani moj prihod. In res, dve uri pozneje sem bil v ulici de Provence. KAZEN. Narava je strog učitelj in ona vedno deli kazni vsakomur, kteri greši proti njenim zakonom. Ni jeden organ v truplu se tako ne zlorabi kakor ledvice, dasiiavno imajo v truplu najvažnejše delovanje. Vsak najmanjši nered v tem organu, Vas mora takoj opozoriti na to, da se ga odpravi. Preprečite bolezen tsikoj ob nje pričetku in tako se bodete izognili strogej kazni, ktero Vam bode narava prej ali slej prav gotovo naložila. Rabite sredstvo za ledice in jetra Ker se raba tega sredstva vedno bolj povebuje, jo to dokaz o njegovej dobroti. Poskusite sami ! Cena 75 centov in $1.25. ♦'.-everjevo sredstvo za ledvice iu jetra" je čudežno zdravilo. Jaz sem bil grozno bolan ter sem porabil obilo denarja in časa, ne da bi okreval. Vsled bolezni nisem bil zmožen za kako delo. Povsem drag ače je pa bilo ko sem porabil jedno steklenico Severjevega sredstva za ledvice in jetra. Sedaj lahko delam in sem se rešil bolezni. Sprejmite iskreno hvalo." B. Yeicha., Maynard, O. Z i b ilezni nervozno^ti, onemoglosti, histerijo, bolezen sv. Vida, glavobol in brezspalnost rabite Severjev Nervoton kteri bode ojačil razburjene živce in Vas oživil. Izboma živčna tonika. Cena Ol.OO. t? > Tol V vslh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. Delavci na prostem izpostavljeni mrazu m vlaž- ">o uui oiiiju uuiguLrajne* mu bolebanju za reumati zrnom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV —*-1 -'' Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ~ let. V vseh lekarnah, 25 ^in 50 centov, ali pa pri izdelovalen. F. AD. RICHTER & CO., oporek A. i 215 Pearl St., Hew York. W. F. Severa Co CEDAR RAPID ! f.UUjH ----------- Moj oee je sedel v mojem salonu in pisal. Naein, kako je obrnil svoje oei k meni, ko sem vstopil, mi je povedal takoj, da bova govorila zelo resne besede. A naredil sem se, kakor da nisem ničesar zapazil in hitel k njemu ter g-a poljubil. — Kdaj ste prišli, oee? —■ Sinoči. — In ste prišli seveda kakor vedno naravnost Jt menit — Da. —' Jako mi je žal, da sem bil odsoten in Vas nisem mogel sprejeti. Pričakoval sem, da pride zdaj na te besede onoj kar sem eital na hladnem njegovem obrazu, toda niti odgovoril mi ni in mirno zalepil pismo, ki ga je baš končal ter ga izročil Jožefu, naj ga vrže na pošto. Ko sva bila sama, je vstal in se naslonil s hrbtom na peč. — Ljubi moj Armand, je pričel, zdaj se imava pogovoriti pa o jako važnih stvareh. — Poslušam, dragi oče. — Ali mi obljubiš, da boš odkritosrčen. — To je moja navada celo. — Ali je res, da živiš z neko žensko po imenu Margerita Gautier? — Da. — Ali veš, kaj je bila ta ženska prej? — Da, oče. — In radi nje si pozabil priti po-setit letos naju, mene in svojo sestro? — Da. oče, priznavam. — Ti torej ljubiš zelo resno to žensko ? —• To vidite že iz tega, da sem mogel radi nje zanemariti sveto dolžnost. za kar Vas prosim sicer danes ponižno odpuščanja. Očividno ni pričakoval tako kratkih odgovorov, kajti videti je bilo, da premišljuje, predno je nadaljeval. — In ali že umeš, da vedno ne boš mogel živeti tako? — Trepetal sem že večkrat ob tej misli, a umeti je do danes še ne morem- — Toda to si morda umel, je nadaljeval oče z nekoliko bolj ostrim naglasom. to si morda umel, da tega jaz ne boni trpel? — Hm, rekel sem si. da dokler ne storim ničesar, s Čemur bi grešil proti spoštovanju do Vašega imena, in kar bi bilo proti podedovani poštenosti naše družine, da bom dotlej lahko živel. kakor zdaj živim; in to je nekoliko manjšalo moje skrbi, ki so me "•esto obhajale. Strasti so najboljše orožje proti — čustvom.... Bil sem pripravljen, boriti se tudi proti svojemu očetu do konca, Če se gre za Margerito. — Jako dobro! A zdaj je prišel trenutek, ko spremeniš svoje Sivlje-nje. — A zakaj, dragi oče? -— Zato, ker je prižel trenutek, ko si zadel grešiti proti spoštovanju, ki ga občutiš boje do našega imena. —■ Teh besed ne razumem! (Dalje prih.) ni odgovorno ureduifew niti upravništvo. Upravnifevo "Glasa Ni NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., In okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave./ Johnstown, Pa. Preje je bival na 519y2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter Je s nami že več let v kupčij ske j zvezi. Spoštovanjem FRANK 8AE8ER CO. NAZNANHaO. Rojakom v Calumetu, Mich., is okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHAJLTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino s> "Glas Naroda" in ga toplo pripore časno. Upravništvo "Glasa Naroda". ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne lističe pri nas, poskrbite si žeieznični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pnebln, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno koristT ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FHANK SAKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Bor 126, Conemangh, Pa., je s nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemangh, Pa., is okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi razno vrstne slovenske knjige po izvirnih cenah. FRANK 8AKSER CO. ("Glas Naroda.") PRIPOROČILO. Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens -dale, Renton, Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi. FRANK SAKSER CO. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu * Clocagi, 111.. kako« tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago-. III.. bliža 19. ulice, kjer točim prist no uleiano Atlas, pivo, izvrstni s?£»Ukey. NajoOija vina in dišeče smodke sc pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg< ljiiče in izredna, miza (pool table V Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L Rojaki, naročajte n na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik. Spominjajte se ob rasnih prilikah prekoristne dražbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani I Mal peloši dar lomu na oltar 1 (r KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO.. 109 GREEN WICH STREET, NEW YORK. MOLT V EN ULL Bogu, kar je božjega, ličen mo lit veni k za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šagTin rud. obreza 40c. Dnina pasa (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.01), vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza B0c., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, floo vezano 32.00, šagrin vezava #1.20. -- ■ r-i. i • 50c. In neve- Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravniŠtvo ne uredništvo. Velika zaloga vina in žganja iVVatlja Gnili* Prodaja belo vino po 70c g: .Tlon „ tmo „ „ 5()c Orožnik 4 tr'llone za.......$11.00 BHnjevesr- 12 srekioir«; ru £12.00 ali ^ gall. (s.k) zu ......j? 1 r, t-,r Za obilno naročilo se pr i porini-' MaMja G rill v 1548 St. Clair St. CLEVKLAND O. efon 346. Frank Petkovsek 720 Market Street. Wankegan, 111. priporoča rojakom svoj ^SALOON,^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vin* in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. V svoji PRODAJALN1CI izna vedno jveže groce-rije po nizkih cenah« Pošilja denarje t staro domovino selo hitro in ceno; v zvezi je tc Mr. Frank Sakserjem v New Yorkn. i i i r i « j Abecednik, vezan, 20c. Aknov nemško-aogloski tolmač. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin a čarobno cvetlico, lOc. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Beograjski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20 c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Burska vojaka, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Pran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c- Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjaka, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40e. Darinka, mala Črnogorka, 20c. ^Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega nemškega jezika, v«zaa 90«. Domači zdravnik po Kneippu. zan 50e. Erazem Pred jamski, 15c. Bri. 20c. Evstahija, 15e. Evangelij, vezam 50c. General Laadon. 2-V George Stephenson. fedezme 40c Golobeek in kanarček, 15c. i Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20c. Grundriss der aJovenischen flprache, vezan $1.25. Hedvika, bandit«va nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20o. Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50c. Hitri računar, vezan 40e. Ivan Resnicoljub. 20e. Iz an ami, mala Japonka, 20«. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil. 20c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Laž nji vi Kljukec, 20c. Maksimilijan I-, cesar mehikaneki, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hei po^kova, 20e. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Postenjakovič, 20«. Mladi namotar, 15c. Mlinarjev Janes, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Mučeniki. A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otocih, 25e. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 svečki, vsaki 20c. Naseljenci, 20«. NaaalnJkova hO, Me. Nai dem. Zbirka povesti. Vsak fOe. $2.50. Nedolžnost pregaj^aia in poveiičaoa 20c. Nezgoda na Palavann. 20«. Nikolaj Zrinjski, 20e. Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, rezano. Vsak po OOc. Navodilo za opisovanj« rasnih piamw _ 75«. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavlih a, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikauec, 20o. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevem Grogi, 20«. Prst boiji, 15«. frv« mwmSkm vatfnice, 35«. Poezije. F. Prešeren. T^roširano, 50«. Poezije. Vojanov-K. Master. 60c. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40«. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polaneskih. 3 Roparsko življenje, 20«. Ročni angleško-slovenski in slovensks- angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slo venski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.06. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žie-Bartel, vezan $3?00. Ročni slovensko-uemški slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20«. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. v S prestola na morisče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20e. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih po vesti j, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovaaj- skih pisem, 25c. Spretna kuharica, Wr\;širovano 80«. Sto'etiia pratika, Slovarček priučiti se nemščine bras j učitelja. 4«V : ^aliiT-i Jaka 2 zvezka, vsak 20e. j Šalj i v. Slovene?. 75c. j Štiri povesti. 20/>. ' Tegethof klavni admiral. 20c. i Timotej in Filomena, 20c. j Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.56. Tiim Ling, morski razbojnik, 20c. i V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. ; V gorskem zakotju, 20e. 1 Vrtomirov prstan, 20c. ! V zarji mladosti, 20c. J Voščilni listi, 20«. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. i Zlata vas, 25c. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Zbirka lj ibavnih in snubilnih pisarn, 30c. Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare Jn nova zavese, vezan«« 50c». Zgodb« sv. pisma ljudskih šol, 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški 40c.. broširano 30«. Zemljevid Avstro-Ogrske 10«. Zemljevid kranjske dežele, mali 10«. Zemljevid Evrope, 26e. Zemljevid Zjed in j enih držav 25e. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noža, ljubljanska, in drugih mest na Kranjskem, naw-yorške in rasnih mest Amerike, m cvetlicami in humoristične po ducat 30c. Rasne svete podobe, komad 5«. -Ave Marija, 10«. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta. 30«. za aižje rasarsde razgovori, 25e., m aH OPOMBA NaroČilom je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih zssxsk ah. Poštnina je pri vseh Mi ecaak že vitsta. ~ - - » » -i , t m