AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN Z Wi LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, MARCH 6, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. 0» 4« 15 d c Pomen in namen narodnega zborovanja v nedeljo v Clevelandu ob t naroc*no zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 8. t. m. ^Poldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., vlada v na-š lniin sirom države veliko zanimanje. Pa saj je vprašanje na-" rasa Pereče. Svetovni dogodki se tako hitro završujejo in Za n° prav je, da takoj nekaj storimo, da se prične z delovanjem l^titev naših Slovencev in Hrvatov izpod italijanskega jar-|j'v eravno se je ta spontana akcija započela že kasno, vendar Prekasno, ako upremo vse sile. vate u-8' prirnorski rojaki, in s tem mislimo vse Slovence in Hr-Soslav S° leta 1918- morali živeti izven meja naše dične Ju-njih^e> bojujejo boj za združitev že 23'let. O njih trpljenju, o to^0"*1 Je bilo le malo poročano v javnosti. Posebno širša sve-t^ f]aJavnost ni skoro nič vedela o njih. Pač je bil ves pložaj sm° se skoro že vdali v usodo in čakali, pa naj pride karkoli. Afog .p°P Italije v sedanjo svetovno vojno in napoved vojne Ako 1 JG. P°ložaj čisto, spremenil. Sedaj je čas, da nastopimo. lte hočemo kaj doseči moramo nastopiti skupno, brez razli-3V0.Ver% ali strankarsko prepričanje. Naši primorski rojaki edjw m h0-)11 Proti zatiratelju so poznali samo eno geslo: Vsi v i S^Vu za ohranitev! Ho, .p J sf danes z našimi rojaki godi v Italiji, je prav malo zna-ljetD Pa smo lahko, da so izpostavljeni še večjim nasi- taiY] j,a ° .®odim°, kakim so bili izpostavljeni, ko ni bila Italija ' Jer je danes. Ravno tako gotovo pa je, da ti naši rojaki ča-ogrQmn^Va odrešenja in da upajo nanj, pa naj le morajo še tako žrtve doprinašati za žrtvenik. dejstVo^OVno> a posebno ameriško javnost moramo seznaniti z Je trpg]'1' Je bil ta del našega naroda skozi 23 let zasužnjen, da i>olno n,ajbujša nasilja, da je bil obsojen po fašistični drhali na ^drii Zatretie- Amerika bo odločevala, ko se bo sklepal mir. V tej, Z1 strani bo delala roko v roki z Ameriko slovanska Rusija. ^ h je tudi naša bodočnost, n. Dp^0^ Vi nedeljo bo prispel iz New Yorka Dr. Boris Fur-j etijaj^' 'Urlan je Primorec. Bilje v Trstu ugleden odvetnik-ta'iz Jtap^Ven na kulturnem in politčinem polju, dokler ni mo-^odiinl3e;^ y Jugoslavijo. Mož je skromen in nihče ,ne 4h Ujie10. 'Vegovi zunanjosti, da se skriva v njem eden naših ve-too^ , nJakov. Vlada v Jugoslaviji je. v njem spoznala moža, ki Nesr.mi veliko dobrega za izobrazbo. Zato je bil imenovan lVse ,em Prava na ljubljanski univerzi. Tam se je udejstvo-ttiy j" Zasedbe Jugoslavije po Nemcih in Italijanih. Posrečilo Sveta 6 P°begniti in potem, ko je skoro prepotoval polovičen. Prispel v New York. Omenili smo že, da je mož skro- ^nasf,, tudi nismo še imeli prilike, da bi bil v naši javno- ■^opij, — rJim ^edeljo bomo imeli Dr. Furlana v naši sredi v Clevelandu. 111 govornik na shodu. Brezdvomno nam bo Dr. Fur-obširno poročilo o trpljenju naših bratov v sužnosti. NOVI GROBOVIJ Anton V rek V Mestni bolnišnici je umrl: Anton Urek, samski, doma iz Pleterja na Štajerskem. Star j je bil 61 let. V Ameriki se jej nahajal od leta 1907. Stanoval j je na 895 Addison Rd. Družina ' Joseph Zalokar ga je oskrbova- J la v njegovi bolezni. Zadnjih: par let ni delal, prej je pa de-; lal 17 let pri NYC. Tukaj ni-! ma sorodnikov. Iz njegovih pisem je pa razvidno, da ima v stari domovini nekaj sestra. Da bi bil dostojno pokopan, si je ohranil društvo Glas Cleveland.' skih delavcev, št. 9 SDZ. Po-j greb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida j v soboto ob devetih in nato na, Kalvarijo. Naj počiva v miru. j Edward Sturm Po dolgi in mučni bolezni je i umrl Edward Sturm, star 25 i let, stanujoč na 16001 Grove- j wood Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Dorothy, rojena Stuart, sina Charlesa, "starše Andrew in Mary Sturm, bra. ta Josepha, sestri Mary in Jennie, obe omoženi Winters ter veliko drugih sorodnikov. Rojen je bil v Michiganu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega za. voda, 458 E. 152. St. v ponde-Ijek zjutraj ob 8:15 v cerkev sv.'Jeronima in nato na Kalvarijo. Naj počiva y miru, preostalim sožalje. o Japonci so samo še 10 milj od Batavije na Javi _ . "uui uiouiu ac mien piiiizvc, ua ui uji v ncioi javiiu- 'vii^,.. " * ima Dr. Furlan zveze z unverzitetnimi profesorji, v Jlm in pisateli.. bo glav, lov !l>ri ak, cani o bi Pa smo, da ne bi bilo napak od strani odločilnih orga-se mogli odločiti, da bi Dr. Furlan splh v Clevelandu nastanil. Naša slovenska metropola potrebuje take- <ž.S6tu ___________________________ V V Pl ....... " ----v« ----™ — 0Hajvec-- eveiandu je največja naselbina Jugoslovanov, goto- , ikj 1 naselbina naših Primorcev. Tu so visoke šole, tu so naše°PlS'' a P°^lavitno Je, da predstavlja Cleveland cen- a®'sre(jjfa slovenskega življa. Dr. Furlan bodite dobrodošli v >ljetl .^''du bodo nastopili tudi drugi odlični govorniki. Po-'v° uri , J.tudi naš župan, ki je obljubil, da se bo zborovanja v]ju Če le ne bo zadržan po kakem drugem važnejšem 1 Sov'r* iciielni predstavnik Jugoslavije, Dr. Mally, je tudi na >hki!kov- Jte, ashir marca.—Voj. ]» ^thT •SOdi' da je naPad V, nske iJevih bombnikov na %\ j adje v zalivu Subic >kov T°nce najmanj 5,000 Ni ' so bili ubiti ali so Pogreznile tri ja. uXlo na katerih vsaki l.0oo tJ> kot se sodi, vse a° 2,000 vojakov. Za- to se računa, da je utonilo ali bilo ubitih od eksplozije na zadetih ladjah na tisoče japonskih vojakov. MacArthur poroča, da ni bilo nobeno njegovih letal, ki so izvedla napad na japonske lad. je, poškodovano. General tudi poroča, da ni bilo ob napadu nobenega japonskega letala na izpregled. gre v*' k 0 1 v armado Strica ufki tankov, naš slo- % % na« Edwurd J' Za" K agilnega tajnika stan. nce Prešeren, št. 17 je Uj°č na 1038 E. 70. St. C* ^e2tlan »odben>k ter je v°dil znani orkester i^Su fl m potem Eddie Zay. %-tu želimo vso srečo Desno na sliki je narodni junak Zed. držav, general Douglas MacArthur, ki si s svojo malo armadico na Filipnih piše danes zgodovino s svojim neprimernim pogumom. Na levi je predsednik Filipinov, Manuel Quezon. Seje v Newburgu Ob 2:30 v nedeljo popoldne bo seja skupnih društev fare sv. Lovrenca v SND na 80. cesti, spodnja dvorana. Prošeni so vsi zastopniki in zastopnice, da se gotovo udeleže. Zvečer ob šestih bo pa $eja društva Najav. Imena fare sv. Lovrenca. Seja bo v cerkveni dvorani. Naj se vsi člani gotovo udeležijo. Nemci bodo ustrdili 20 talcev v Parizu radi napada na stražo Vichy, Francija. — Nemška vojaška oblast v Parizu naznanja, da bo ustreljenih 20 francoskih talcev, ker so štirje mladeniči nedavno ubili nemškega vojaka na straži. Eden izmed če-tvorice je ustrelil'vojaka, dočim so drugi vrgli bombo v stražnico, nakar so zbežali. Toda bomba se ni razpočila. Poleg teh 20 talcev, jih bo ustreljenih pa še nadaljnih 20, ako do 16. marca ne bodo dobili v pest tiste štiri napadalce. V sredo je bil v Parizu razglašen žalni dan za ubito nemško stražo. Vsa gledišča so bila zaprta in restavracije so zaprle ob desetih zvečer. -o- Licence za biciklje Do 1. maja mora imeti vsak bicikelj novo licenčno številko. Prodajati jih bodo začeli v aprilu. Po novi odredbi bodo morali za vsakega mladoletnega kolesarja starši ali varuh podpisati listino, v kateri potrdijo, da je kolesar res lastnik biciklja in da so označbe glede biciklja resnične. Licence bodo po 25c. V okraju Cuyahoga je najmanj 80,000 bicikljev. Avtobusna postrežba Councilman Anton Vehoveb nam sporoča, da bo od pondelj-ka naprej 24 urna avtobusna postrežba od Noble Rd. do kon ca 185. ceste. Od dveh po polno či bodo busi vozili tako, da bo zveza z vsako Euclid, St. Clair in Collinwood ulično železnico Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Al Modic je prinesla teta štorklja zalo hčerko. Tako so postali na ša Modicova mama že sedmič stara mama. Naše čestitke! Za davkoplačevalce Matt Intihar naznanja, da bo v nedeljo vse popoldne v svojem uradu na 630 E. 222. St., Koliko je treba za vojaka Da se obleče eneg.a samega■ rekruta je potreba volne 0(1 20 qvqlc, kom.MP krme (ali pa vola), bombaža iz pol akra polja ter kožuhov večjega števila zajcev. Da se obleče, opremi in prehrani enega vojaka eno leto ve^ Ija ameriško vlado (davkoplačevalce) $404.65. V tem pa še ni všteto njegovo orožje, municija ali plača. -o---' Dvomi, da bi konji prišli nazaj v mestu Kansas City. — Fred Owen, prekupčevalec s konji trdi, da se konj kot vprežna žival ne bo več udomačil v mestu, čeprav bo pomanjkanje avtov in pnevmatike za časa vojne. "Danes so se mesta tako razširila, da bi konj ne opravil nič pri razvažanju," pravi Owen. "Medtem ko vzame truk pri razvažanju v predmestja 15 ali 20 minut, bi vzelo konjsko vprego ves dan." Zmešnjava radi najemnine "Clevelandski odbor za pošteno najemnino," ki ima urad v mestni hiši, je bil včeraj štur. man tako od hišnih posestnikov kot od najemnikov. Gospodarji so se pritoževali, da najemniki nočejo plačati višje najemnine, najemniki so se pri. toževali, da jim zvišujejo najemnino. Nihče pa ne ve, kak. šna naj bo najvišja mera za najemnino. Iz Washingtona so svetovali, naj bi bila tista, ki je prevladovala 1. julija, 1941, a clevelandski odbor se ravna po oni, ki je bila 1. januarja, 1941. Toda v teku 60 dni se mora v Clevelandu stabilizirati gotova cena najemnini, sicer jo bo postavila vlada. Za obrambne bonde Jutri večer ima v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. prijetno card parti Slovenski demokratski klub. Ves čisti preostanek bo porabljen za nakup obrambnih bondov. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je vprašal kongres za $100,OCX),000,. s kyteriip^fl^i-jem bi se 'pomagalo-osto), ki so izgubili delo, ker je njih tovarna začela z vojno produkcijo. Najprej je vprasaHzitt "300 milijcnbv; toda kongres ni hotel dati. * - : * * * ■• ■ I I : • •, v i j : ■ i tfc Jr- * t ^ ■ LOUISVILLE, KY. George Bodenschatz, star 59 let, bral generala v nemški armadi in njegova žena? Viola sta bila obtožena od federalne velike porote, da s,e nista- registrirala kot nemška agenta. Bodenschatz je predsednik neke usnjarne tukaj. « * * WASHINGTON. — Francoski poslanik Gaston Henry Haye je vložil pri državnem tajništvu oster protest radi napada angleških bombnikov na frančoske tovarne pri Parizu. * * n> , NEW YORK. — Vladni tajni agentje so zaprli tukaj Hansa Wulfa, starega 41 let, ki je bil svoje čase poveljnik nemške podmornice. Pri njem so dobili radio na kratke valove, zemljevid newyorskega pristanišča ter mnogo nemške propagandne brošure. * * » WASHINGTON. — Vojni tajnik Stimson je vprašal kongres, da dovoli ameriškim vojakom več kot $21.00 plače na mesec. * * * KUJBIŠEV, RUSIJA. — V. M. Vlasov, načelnik neke kolektivne farme, je bil obsojen na smrt, ker ni izpolnil svojih dolžnosti do države. * « * BURLINGTON, IA. v-'V tukajšnji tovarni, ki izdeluje raz-streljive snovi, je nastala razstrelba, ki je ubila 16 oseb in jih ranila 42. Podobna razstrelba je bila tudi 12. decembra, ki je ubila 13 delavcev. lu , -—O- Henderson pravi, da ne bo za civilne avte absolutno nobenega kavčuga na razpolago Branitelji Jave si na vse hačine prizadevajo, da bi ustavili Japonce. AMERIKA HITI NA POMOČ Klub prav pi-ijazno vabi vse, ki kjer vam bo izpolnil davčno po-1 radi igrajo karte, ker bodo zalo, če tako želite. nje tudi nagrade. Washington, 5. marca.—Administrator cen, Leon Henderson, je izjavil kongresu, da ni za civilne avte na razpolago niti enega funta kavčuga, niti za nova kolesa, niti za popravo starih., Henderson je dalje povedal, da bodo ameriški avto-mobilisti prihodnji dve leti občutno udarjeni. Svaril je, da bo morda prišlo tako daleč, da bodo morali lastniki avtov oddati kolesa od svojih avtov. Rekel je, da ne bo na'•razpolago nobenih novih koles, niti se ne bo popravljalo starih, niti se ne bo moglo kupiti obrabljenih in da bo okr njena mera gazolina v namenu, da se prihrani kolesa. "Položaj je tako resen glede kavčuga, da ga ne bo niti dovolj za vojaške namene, kaj še. le za civiliste," je rekel Henderson. Vlada se pripravlja, da bo vzela iz prometa še druge predmete iz kavčuga, kot cevi, gumaste Čevlje, obročke za steklenice itd. -o- Posnemanja vredno! Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je na zadnji seji odobrilo, da kupi za $100 obrambnih bondov, za ameriški Rdeč križ je društvo darovalo $10, za pomoč trpečim v Jugoslaviji pa je dalo $5. Vsa čast! Četrta obletnica V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Primožem Pust v spomin 4. obletnice nje gove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Za Rdeči križ Mrs. Ana Sterle iz 1245 E 60. St. je darovala za Rdefei križ $5. Lepa hvala za lojalnost. Bandoeng, 5. marca. — Japonske čete so se danes zagnale naprej proti Bataviji in Ban-doengu ter so' presekale železniško progo, ki veže ti dve važni mesti. Japonci so okupirali danes najmanj šest važnih mest na Javi. Japonci so bili danes samo še 10 milj od Batavije in 25 milj od Bandcenga, kjer je sedež sedanje nizozemske vlade. Trenutno obstoja velika nevarnost, da bodo Japonci s svojimi četami presekali Javo na dvoje, ker so v sredini 622 milj dolgega otoka že dlje kot na polovici. Obenem so začeli japonski bombniki napadati edino dobro pristanišče v južnem delu otoka, odkoder bi mogli dobivati zavezniki ojače-nja. To sliko- iz Jave podaja nizozemsko vrhovno poveljstvo danes. Toda governer nizozemske Indije pa zatrjuje, da se vsak čas pričakuje napada zaveznikov na Japonce od "druge strani." Governer apelira na branitelje, naj branijo vsaj naravno pripravne kraje za. obrambo. Enako slabe novice prihajajo tudi iz Burme, kjer so Japonci prešli reko Sittang, ki je bila zadnja naravna obramba angleških čet. Japonci so zasedli 60 milj severno od Rangoona železnico. Tudi Avstralija pričakuje vsak čas invazijo Japoncev. Japonski bombniki so včeraj napadli severno obal, kar je bila nekaka predpriprava za splošen napad. * Washington. — Vojni tajnik Stimson je izjavil, da je bilo zadnji teden poslanega mnogo vojnega materiala in zračno oja-čenje na Javo. Mr. Stimson ni hotel povedati, kako veliko pomoč je poslala Amerika na Javo. -o- KADAR ŽENE ZASTOPAJO MOŽE San Francisco. — Robert Ga-ray je moral na delo, zato je poslal svojo ženo na sodni jo, naj plača globo za njegovo prenaglo vožnjo z avtom. Sodnik je vprašal Mrs. Garay, če ima mož kak zagovor. Ta je pa odgovorila: 'Nobenega vzroka ni imel voziti tako hitro. Namenjen je bil domov k večerji in za to je pa imel dovolj časa, bi rekla." . Kazen je bila $3.50. -o- Vile rojenice Pri družini Mr.*in Mrs. Joe Leskovec so se oglasile vile rojenice in prinesle za spomin krepkega sinčka prvorojenčka. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Materino ime je bilo Mary Kasunič. Čestitamo! V drugo bolnišnico Joseph Menart Jr. iz 1029 E. 61. St. je bil premeščen iz Polyclinic bolnišnice v City bolnišnico, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Bolna na domu Mrs. Mary Blatnik, 1193 E. 61. St. se nahaja bolna doma. Prijateljice so prošene, da jo ob priliki obiščejo. r r «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA : Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland. Do pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail. $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. ________Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. cfij No. 54 Fri., March 6, 1942 Zračna sila bo odločila zmago v tej vojni "Ako bi nam danes ali jutri prišlo na pomoč 200 bombnikov, pa bi bil v trenutku položaj na Javi vse drugačen!'' Tako smo slišali ravnokar na radiju poročilo iz Jave od nizozemskega vrhovnega poveljstva. Danes je gotov fakt, da bojna mornarica ni več odločujoča. Zračna sila je danes ona, ki odločuje v zraku, na suhem in na morju.. Ako bomo Amerikanci priznali to dejstvo in se potem ravnali, bomo imeli v roki ključ, s katerim bomo dobili to vojno, ker mi smo narod, ki lahko zgradi ogromno zračno silo. En mesec vojne na Tihem oceanu nam priča uničevanje pomorske sile v razmerju,.kot ni bilo podobnega v vsej zgodovini bojnega ladjevja. Potopljenih je bilo že več bojnih ladij, kot se jih je pogreznilo pri Jutlandu, kjer se je vršila največja pomorska bitka moderne zgodovine. In vse to je doprinesla zračna sila. Ena petina vseh bojnih ladij svetovnih držav je bila uničena z zračno silo. Nemci so zasedli Norveško leta 1940 kljub temu, da so imeli proti sebi največjo pomorsko silo na svetu. Pod varstvom svoje superiorne zračne sile je Nemčija prepeljala na tisoče svojih čet preko Severnega morja. Na 12. novembra 1940 je angleška zračna sila potopila Italijanom v pristanišču Taranto tri bojne ladje in dve kri-žarki. Na 10. januarja 1941 so nemška in italijanska letala potopila v Sredozemskem morju angleško križarko Southampton ter poškodovala bojno ladjo Malaya in nosilca Illustrious. Na 27. maja istega leta so angleška letala tako poškodovala nemško bojno ladjo Bismarck, da jo je potem zlahka potopila ena križarka. In od časa tragedije v pristanišču Pearl mora ves vojaški svet priznati, da ima zračna sila neizpodbitno premoč nad ladjevjem. Tudi orjak bojni tank more izdatno vršiti svojo nalogo le, če nad njim čuje zračna sila. Angleški bojni ladji Prince of Wales in Repulse bi Japonci ne bili nikdar potopili, če bi ju bila ščitila zračna sila iz Singapora. Dejstvo, da je treba dolžiti zračno silo radi izgube teh dveh nenadomestljivih ladij, je najboljši dokaz, da je prešla moč bojne sile od bojnih ladij na bombnike in bojna letala. Kaj vse to uči Ameriko? To nas uči, da nam ponuja sovražnik zmago naravnost v roke. Dejstvo je namreč, da ne more nobena druga država zgraditi toliko in tako finih letal in bombnikov, kot jih more ameriška industrija, predvsem pa jih gotovo ni v stanu zgraditi Japonska. Naši mehanični in masni produkciji ne more nobena svetovna sila enačiti, niti od daleč ne. Naša ogromna produkcija mora nadkriliti japonsko do poletja 1943. Res je, da ima Japonska prednost na Tihem oceanu v tem, da ima vse strategične postojanke pred nosom. Toda tudi mi si bomo znali poiskati primernih oporišč, na primer v Sibiriji, odkoder bomo dali okusiti Japoncem ono, kar smo mi doživeli v pristanišču Pearl. Sedanjo vojno bo odločila torej zračna sila. Bojne ladje, križarke, rušilci in podmornice bodo pri tem samo pomagale v toliko, da bodo vozile letala blizu napadalnih točk. Ako se Amerika okoristi z vsemi prednostmi, ki jih nudi v vojni zračna sila, potem je brez vprašanja, da bo zmaga končno na naši strani. Bogve, če je Roosevelt dejal naprej, ne samo uro, marveč tudi dneve in mesece. Zdi se mi, da smo po navadi imeli meseca marca že kak znak pomladi. Letos .. . prav te dni so drevesa vsa bela pa ne od cvetja ampak od snega. Prav nič ni zaupati predsedniku, da bi ne bil kar na tihem pomaknil mesece nekaj naprej, dočim do solnca ne doseže in tako je sonce ostalo v januarju, mesec pa je že marc. Sonce je menda edina stvar božja, v katero ljudje ne morejo vtikati svojih prstov in popravljati za Bogom. Vse drugo smo že "popravili." * * * Bog je rekel, "'ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe." Mi smo pa dejali: "ej kaj boš to. Ljubi sebe, bližnjega pa udri tja po ušesih, da se mu bo kar za-bliskalo." Bog je rekel:". "Spoštuj očeta in mater . . ." Mi pa danes pravimo: "Kaj še, saj s£a ri nič ne ve. Delaj kar sam hočeš. Ti si bil v "haj skul," stara dva pa še razredov nista naredila." Bog je rekel: "ne kradi. Mi smo pa rekli: "eh, saj tudi drugi tako delajo." In tako ka pital krade delavcu, ko mu dostikrat ne da zadostne plače, delavec pa krade zopet drugim, ko se na delu obotavlja in čas trati. Ali se spomnite električarjev na naši cerkvi? Pet delavcev je obesilo vsak dan EN svetilnik služili pa so $2.50 na uro $20.00 na dan. Ko je kontraktor videl, da to ne poj de, je v malo več kot v pol dneva s petimi možmi obesil štiri svetilnike. # * # Zato pa, hvala Bogu, da nam ni dal doseči sonca, če ne bi. bili mi že davno si uredili tudi ta svetilnik po svoje in bi prav hi tro imeli 'kompanijo," ki bi sončno svetlobo po toliko r>a uro prodajala. Ko se je na veliki četrtek zaključeval dan na neki sodnijj, je pristopil katoliški advokat k sodniku in ga prašal: "Ali boste tudi jutri (na veliki petek) držali sodni jo?" "Zakaj pa ne?" se je odrezal sodnik. "Dan ima sicer religi-jozni pomen, toda to ni vzrok zakaj bi ne mogli držati sodbe jutri." "Well, mislil sem," je rekel advokat, "da bi vas morda zanimalo vediti, da boste Vi prvi odkar je sodil Poncij Pilat, ki bo na veliki petek sodil." V Združenih državah je navada, da na veliki petek sodbe prekinejo. Veste, advokati so "šmart." Če ne vrjamete poprašajte našega Franceta Opaškarja. V sosednih občinah Opatiji in Lovranu, kjer je bilo slovansko prebivalstvo v veliki večini, je apostolski upravitelj nastavil italijanske duhovnike, ki so pregnali slovenski in hrvaški jezik iz cerkve. Prvi reški škof, msgr. Isidore Sain, ki je bil ustoličen eta 1925, ni samo dovolil, da so se podobne razmere nadaljevale, ampak jih je razširil tudi na druge župnije. Slovansko župnijo Lovran je izročil v oskrbo italijanskemu župniku, ki ni Imel najmanjšega pojma o jeziku svojih župljanov Ko se je pritožila hrvatska župnija Volosko, ker je civilna cblast prepovedale vse pridige v hrvaščini, ni škof v njih obrambo niti mignil z mezincem. V deškem semenišču na Reki, kjer so se vzgajali bodoči bogoslovci, je škof Sain odpravil slovenščino in hrvaščino. Slovanskim dijakom je bilo strogo prepovedano čitati knjige s slovanskim čtivom, ali da bi govorili med sdboj v svoji materinščini, ali da bi si dopisovali s svojim župnikom v rojstni občini v svojem materinskem jeziku. Čeprav je bilo prebivalstvo na Reki v veliki večini slovansko, ni škof imenoval nobenega slovanskega kanonika tako, da,je bila slovanska duhovščina popolnoma izključena iz notranje uprave škofije. Vsa svoja pastirska pisma je škof Sam pošiljal na župnije v italijanskem jeziku. Po smrti škofa Saina, je bil imenovan na reško škofijo msgr. Antonio Santin. Tudi on je takoj ob nastopu pokazal, da bo voljno orodje fašja pri raznarodovanju Slovanov. Kot njegov prednik tudi on ni dovolil niti ene same pridige v Reki v slovenskem jeziku za Jugoslovane. Obratno je pa V nedeljo imajo društva, to se pravi moška društva K. S. K. J. slavnostni banket. Kaj pravite? Da o tem niste nič slišali? Pa je vseeno resnica, banket imajo in tudi slišali ste, zadnjo,.n&cMjo med drugimi oznanili v cerkvi. Ni pa ta banket za želodec, ampak je za dušo. Vsi člani raznih društev K. S. K. J. se bodo zbrali okolu mize Gospodove in bodo prejeli nebeški kruh, kateri ima vso sladkost v sebi. Naj nobenega ne manjka. Prav tako so povabljeni tudi vsi člani društva sv. Imena, slovenski in angleški oddelek. Pridite vsi. Spovedo-vanje se vrši danes večer po kri-ževem potu in jutri zjutraj med mašami, popoldne od 3 naprej in zvečer od 7:15 pa do 8:30.#Tisti, ki ponoči delajo, smejo prejeti, po posebnem dovoljenju za čas vojne, ako niso jedli od 3 zjutraj naprej. Piti pa smejo (razen al- "I tok, vendar prenehaj že enkrat s tvojimi večnimi vprašanji," je kregala mati sinčeka, kateri je hotel vedeti odkod je sneg, kedo ga dela, zakaj ga dela, zakaj ni sneg črn? itd. itd. "Radovednost je celo mačko umorila." Sinko nekaj časa molči potem pa vpraša: "Kaj je pa mačka hotela vediti?" Otroci imajo od Stvarnika radovednost. Kadar otrok začne spraševati, takrat ga uči. Vbdi njegova vprašanja tako, da prideta na koristne predmete in zadeve. Otroku govori v primernih besedah, preprosto pa poučno. Ne norčuj se iz otroških vprašanj, sicer se te bo bal še kaj vprašati. Kadar pa otroci izgubijo zaupanje do staršev, zlasti do matere, potem je križ. i • si;* * "Glejte tamle gre gospa šmo-nova. Nikoli ne slišite kaj slabega o njej." "Kako to? Ali nima nobenih prijateljic?" je rekla ongava Barba prijateljici Mini. Pa je res čudno, da človek toliko lažje pripoveduje napake bližnjega in sam sebe hvali, kot pa obratno. Pa če so pogovori samo opravljanje, še ni tako hudo dasi ni prav. Kadar pride sovraštvo med sosede in začnejo opletati namigavanja in tudi laži, takrat je pa naravnost zločin. Najslabše za onega, ki je lagal in obi-ekoval, pa je to, da vsega tega pozneje navadno nikdar popravil ni, morda celo po zabil je. Enkrat pa se bo zvrnila gora krivic, ki jih je storil bližnjemu, nanj in se bo pri zadnji, božji obravnavi reklo: "vrzite ga v ječo, dokler vsega dolga ne pbplača." Za rušivea do^- brih imen bo takrat neznosno. * * * Če ste morda videli kako je naš mežnar hodil potrt zadnje dni, potem vedite, da ni bil še klican "noter" ampak žena je morala v bolnico v svrbo manjše operacije na nogah. John je ostal sam doma. Jimmya so odpeljali v Randall k teti, Milly je šla na delo, hiša pa mu je ostala prazna. Res to niso mačje solze. Zato pa, hvala Bogu, da se je vse obrnilo na.bolje in je Ančka zopet doma, Jimmy zopet skače po hiši in John je zopet začel žvižgati. * * * V bolnici radi operacije na slepiču sta bila tudi Johnny Gra-hek in Frank Perko. Rosemary Peskar in njen bratec Raymond, iz John Peskarjeve družine se še nahajata v bolnici radi škrlati-ce, pa sta na povratku k zdravju. V St. Luke bolnici je bila tudi Mrs. Omreza. Najbolj žalostni slučaj pa je Ančika Tumbri, katera je v umobolnici radi živčne bolezni. Vsi njeni sošolci naj se je spominjajo v molitvi. Kadar zdravniki ne morejo pomagati, pomaga še vedno lahko Bog. . iz Honolulu, Frank Snyder, ki pravi, da je na potu v San Diego California, in William Bobnar iz Parris Island. Will pravi, da upa kmalu priti k Marin godbi, čestitke Bili. Vsem fantom želimo zdravja in srečnega povrat-ka. In, kadar pridejo, jim bomo napravili tako parado, da bo segla tja doli do "žužemberka." * * * Naša fara raste. Zadnje čase se je naselilo toliko novih fara-nov tam gori na Dove Ave. in Nelson in Meech, da smo bili primorani napraviti nov oddelek, katerega bosta zastopala letos Francis Terlop in Andrew Antosh. To smo bili primorani nadediti, ker sta Jos. Simčič in Jos. Jan zastopnika za Elizabeth in Nelson res imela preveliko okolico. Sedaj bo ustreženo vsem. Tole, kar bom sedaj napisal, bi morda spadalo bolj med oznanila. Pa bom-postavil sem, ker vem, da je ta papaka precej splošna. Gre se za zahvalo po: 'sv. obhajilu. Ali se vam res tako mudi, da ne morete ostati vsaj pet minut po maši v cerkvi po prejemu sv. obhajila, da jo takoj vrežete proti vratom in ven iz cerkve kot bi godelo? če je Zveličar tožil čez- apostole: "Ali niste mogli eno uro čuti z menoj; "kaj mora čutiti Njegovo srce, ko vidi, da oni, katerim se je dal popolnoma, nimajo — ne bomo govorili o "eni uri," — niti pet minut nimajo časa pomeniti se z Gospodom in izreči nekaj besedi prisrčne zahvale za '".ako veliko milost? V resnici, nehvaležnost je plačilo sveta! * * * Dolgo je bila Vidmar jeva hi-"••n rta 81. cesti brez bolezni in drugih takih nadlog. Pa končno (Dalje na 3 strani) -O- , I . Primorci, dolžnost nas kliče! tudi kot taki zaznamovani. Mi smo tisti, ki se moramo za nje potegniti. Mi smo tisti, ki moramo z njimi sočustvovati in dolžnost nas veže, da jih pred vsakomur in povsod zagovarjamo in stavimo pod svojo zaščito. Primorci, rotim vas pri grobu nesmrtnega in pokojnega Simon Gregorčiča, ne pustite svojih bratov SAMIH v solzah in trpljenju. Rotim vas dragi in rodni Primorci pri grobu štirih bazoviških žrtev in tisočerih drugih mučeniSkih gro- Da rešijo to vprašanje, so zavzeli rojaki in rojakinje danes, ko je to vprašanje davnaj rešeno — kakšen J' uspeh? Najrajši bi rekla, je tak, da bi se človek izJ01"1 temi urugm inuceiuaKin uru- . .. „ , . . _.1I)f. u -t. T>/AT,TT»/r^ ■ onn/sr ■ .nad njim. Zakaj ima ta najr bovih, BODIMO si v SREČI m , , , ,J. ,.pve- 1 trebnejsa akcija tako N. Domu na St. Clair Ave. ne pozabite, zelo veliko zan®-vih reči je razstavljenih vtffl muzeju tudi v kleti. Erazem Gorsfie t* "S Kako pomagati domovi e J Russel Lindway in Leona Per-kovich, ki sta imela biti poročena takoj po Božiču, pa Russel ni dobil nameravanega dopusta iz armade, sta bila poročena v četrtek po posebnem dovoljenju nadškofa Schrembsa. Russel takoj zopet odhaja nazaj v Denver, kjer je zaposlen v vojnem uradu in pozneje bo šla za njim tudi Leona. Leona je nečakinja Mrs. Alfred Huth iz Garfield okolice. Novemu paru želimo srečo in zadovoljnost. # * ♦ še drugi vojaki, ki so se zadnje čase zglasili doma so bili Frank Blatnik iz Union Ave., Stanley Srebernak, in morda še koholične pijače) do ene ure kateri. Pismeno'pa so se prija-pred obhajilom. I vili zadnji teden Anton Koračin ustregel italijankemu županu v Ilirski Bistrici z dodatr\o pridigo v italijanskem jeziku za dušni blagor 250 Italijanov, ki so se bili tam naselili po vojni. To svoje početje je opravičeval s tem, da morajo otroci, ki so organizirani v mladinski organizaciji "Balilla," prisostvovati italijanskim in ne slovenskim pridigam. Nobeden primorski Slovči^c ki v.sebi čuti le trohico ljubezni za svojo rodno zemljo, neozira je koliko daleč v državi Ohio, bi moral biti v.nedeljo, 8 marca, navzoč pri zborovanju katerega bodo obdržali ob uri popoldne v Slovenskem do mu na Holmes Ave. primorski Slovenci neozira.je se na versko ali politično prepričanje. Naša bolest je skupna, naša narod na rana za vse enako skeleča naše gorje in trpljenje neraz deljeno, naša duša v jadu in žalosti ukljenjena — narod Primorju trpi in mi z njim. Da je kupa trpljenja zvrha na bolesti in trpljenja se je po justičnem departmentu določi lo in postavilo naše rojake Primorju v razred SOVRAŽNIH TUJCEV. Ni to krivda ameriške vlade, ker ona sama ne more delati izjeme in niti ji ni poznano naše zadržanje rojstvo in okupacija naše zemlje. Naši Primorci so v državnem departmentu zaznamovani kot italijanski državljani in njih usoda je usoda italijanske narodnosti. Kdo haj se za te ljudi potegne, kdo naj ameriški vladi pojasni naš trpeči položaj in krivico, katera se godi onim, ki še niso ali ne morejo postati ameriški državljani. Mi sami PRIMORSKI SLOVENCI, kateri smo AMERIŠKI DRŽAVLJANI, smo POKLICANI in svojim rodnim bratom DOLŽNI, da se za nje potegnemo in pri naši ameriški vladi pojasnimo, kdo so ti naši bratje in sestre. Vsi moramo priti na ta primorski ljudski shod in vsi moramo dvigniti na. šo besedo in prositi ameriško vlado naj naše brate in sestre izbriše iz sramotne liste in jih prideli med prijatelje in sobor. ce ameriških zaveznikov. Marsikateri si bo mislil, kaj mene to briga vsaj sem ameriški državljan in kdor še ni naj si pa sam pomaga. Sokrvni bratje in sestre Primorci temu ni tako. Njih glas pred ameriško javnostjo ničesar ne šteje. NESREČI iskreni bratje in sestre. Kadar se v nesreči borimo za pravice onih, za katere se sami ne morejo boriti, bodimo skupni, kompaktni, ne-razdružljivi, iz duše v dušo utelešeni, neglede naših nazornih diferenc ali duševnega in političnega prepričanja. Civiliziran in kulturni narod postavlja v nesreči vse predsodke na .stran,, upre svoje mišice v po moč bljžnjemu in mu pomaga v nesreči. Dragi Primorci in Primorke ali se smemo mi upravičeno med te civiliziran, ce prištevati? Od nas je odvisno, da se v nedeljo pokažemo Prosim vas, po(zovite svoje prijatelje, sorodnike in vsakogar, da vam sledi v nedeljo ob 3 uri popoldan na ta Primorski shod, kateri bi moral biti ne samo v stotinah, ampak v tišo-čeri množini obiskan. Naš glas mora biti v nedeljo tako jak in močan, da bo odjeknil v Wash ingtonu, Londonu, Moskvi in celo v našem nesrečnem' ozem lju tja do Rima. Čim več nas bo, tem dalje bo naš glas dosegel. Naše geslo naj bo v nedeljo, dne 8. marca, da bomo prišli VSI Primorci na plan v obrambo pravice naših bratov in sester! r- , < , . Joškq Penko, primorski Slovenec, -o Slovenski predmeti na razstavi v muzeju Dne 1. marca so se pričele narodnostne razstave v najsta rejšem clevelandskem muzeju The Western Reserve Historical Society, 10915 East Blvd. and Hazel Dr., to je v bližini znanega umetnostnega muzeja v Wade parku. Izmed teh narodnostnih razstav je prva sloven ska razstava, ki se je pričela v nedeljo. Razstava je odprta šest dni v tednu; ob pondeljih je zaprta. Na delavne dni v tednu je odprto od 10 ure dopol dne do 5 ure popoldne, ob ne deljah pa je muzej odprt od 2 do 5 ure popoldne. Na tej razstavi je videti razne izdelke in umetnine, iz starega kraja, kot slovenske čipke, ribniška lončena roba, narodne noše, slike raznih krajev Slovenije, mapa Jugoslavije z banovinami, itd. Slovenska razstava se nahaja v sobi v dru. ?em nadstropju muzeja in je razloženih blizu 300 predmetov. Jako laskav opis te razstave le prinesel nedeljski The Cleveland Plain Dealer izpod peresa poročevalke v Women section lista. Večina slovenske razstave je zbirka Mr. in Mrs. Erazem Gor. sheta, 1116 E. 72 St., ki sta vse te stvari posodila muzeju za razstavo. Med temi rečmi pa je tudi slovenska avba, ki jo je posodila Mrs. Anna Eršte, 6802 St. Clair Ave.; kos doma sukanega platna in miniaturna skleda, ribniški izdelek, pa je posodil Louis Bartol iz Collin-wooda. Poleg te zbirke pa je prispevala k razstavi tudi Mrs. James W. Mally in njen prija-eljice, kot je razvidno. Razstava je zelo slikovita in vredna, da si jo greste ogledati. Obenem pa je dobro, da si ogledate opremo muzeja in ka-io je vse razstavljeno, ker na tak način, približno, se bo, se- I w "S »al ajtf ifras j" "A "l In "Si tez! "In "D; Pot if eoj "Ti: fave "Ne ski is raši] . A " A j;j An (tjfBdai "Se, uspeh ? Veliko predlogov bilo že stavljenih, toda po jem mnenju bi bil na. uspeh na ta način, da bi vSTpu Slovenec in vsaka Slovenka rovala v ta sklad vsaj en lar. Če pomislimo na današ plače v tovarni, ko zaS'uZ'! nekateri po dolar in več na bi se takim kaj malo P02"2 ko bi vsaj en dolar naklon1'1 trpeče brate in sestre v 9 domovini. Seveda pa so taki, ki ne zaslužijo niti za potrebne j še pa bi morebit' ši dali, kot pa oni, ki zaS , jo veliko. Ako potrka 118 ^ ls vrata berač in poprosi za lodar, ga ne odženemo. A", bomo sedaj zaprli svoja j tem kritičnem času, k° bratje in sestre onstran umirajo gladu! Brala sem dopis iz P°d ^ sa Mrs. Modrijan in ^ >žce do zaključka, če ne bo 'dr0*t bo morebiti res najboljše111 jI y di treba, da bodo posegle1 je blagajne naše Jedn0^ Zveze — in globoko P°s 116 Kajti resnica je, da se plača govoriti o tisočaki'1 , tit ri! ečka Jo Tal na Yes tet % idil. „eii1 pra< 50 %)!] in Pre Pov. i 120ft, ? \'< "Za \ >s0-j, V \ J i lHi?>> \ kjer bi še milijoni ne ' dosti. Mesec marec je tukaj bo kmalu obletnica, o^l vrag hujši od Turčina, ul"Lp trpinči naš ubogi narod. ^ 1 premislimo, koliko so ^ rojaki tam doma Pretr^j afiem letu in koliko smonjj nje storili. . . . Društven1^ nik, uradnica, član in c naj ne mine seja v tem - ato » cu, da se ne bi nekaj " ji stotnega storilo za P01 o! movini. Pa nikar »e ' j *<1 v, da apeliram samo na ^ fia.i venske jednote in C.1,1 apeliram tudi na člane 4llffjojjj^ T°Poi K "na >( K č % a (flegi H Se: P \ nice pri W. O. W., W- ^ Maccabees, saj so tudi ^ ^ venski tisočaki. Ako pričakujejo uspešne kf naj se tudi malo up°ste koče njih naroda. ^ Poskusite, saj prošnji ^ stane, pa včasih velik°( ^ ga. Slovenec, Slovenk«^ ( ni čas je tu, mogoče ne J SP H m Ir-®" na post, veruješ pa n8 noč. Ako hočeš, da ^ noč res vesela, stori )ie . gfi Mai'si $ S brega v tem postnem ^ magaj trpečim. ii S! sta'« med nas bi rad videl 5 . « movino — svoj rojstni ' ^f 'h ,Jgf se ti ta želja mogoče n^J Ij^ polnila, pa boš imel vsaj zavest, da si jI; ^ (pomagala) v .Potrebgtii^W Mary f " fll ckliffe' Članska dolžni Članstvu društva Kralja, št. 226 KSKJ ^ nja in se vas vljudno P ro' ud"1' ; se v velikem številu ^il vel>y 111 Sli s tVjj 1 Ve > N > S if »i % S Si X K C81 ter opravite svojo dolžnost pri sveti V devetih v cerkvi sv. ^ boto .popoldne in zve^^r spovedovanje. Po t r11 ^i1'' kajti časi so resni iP ^ vse, ne samo za nekau' Naša prva dolžno^ sedaj malo premisli1' poboljšat ter pristopa krat, ne samo enkrat 11' ^ sv. obhajilu. Le v teH> V Sanje in naša moč v tc' i ^ nih časih. Listke /V veda v manjši obliki, izvedlo Označeni so kot sovražniki in I Slovenski narodni muzej v S. od tajnika v labi cer da. Pozdravljeni, , zce napadli 'C^CclT ne' h*, J % "Da!?ežkarji ubili?" i % ti »iSte, Jfa n!eSte Za podrobnosti ti-ifL.^Pada, kot da ste st!jen>; ICako j ioc . „ ' if ^ sf-»edeH POvem" Pa prej bi t' 0 Je bila tista da. )W neke belo-njimi da je # :in. t'oveito " ote i ' ah niste potovali z osežl vodnik, a ste bili in vozni- "Iti ,neka lady je potovala z Topile bilo." ■ nI' S>ak ,) '" Je čudil Dolgi Dun- kdo je bila tista °j vam povem. tako na- kot da ste bili Je to mogoče, ma- stim rdečkarjem kmalu podrobneje seznanili." "Od Močnega vetra —? Poglavarja Mogollonov —? In izposodili ste si ga —?" sem se muzal. "Kako pa da vam je poglavar takega krasnega konja že kar posodil?" "Tega sam ne ve. Večji del ga je posodil proti lastni volji. Pozabil sem ga namreč vprašati, ali mi ga da." "A tako —? Pa še nisem čul o Dolgem Willu, da bi bil šel med konjske tatove —." "Dolgi Will tudi nikakor ni konjski tat, sir, nikakor ne! Lahko verjamete, da ne! Pa Mogolloni so mi vse vzeli, ko so me napadli, celo klobuk. In obleko so mi raztrgali. Živega so me namreč hoteli imeti. In v • ' ' • ji,:. , zameno za svoje imetje sem jim vzel tegale konja. Tako je bilo, sir!" JfSS**1- Pojdimok J Se l I i,i;tW,Jti uredil, kot da <« ^s^J11 .sedimo!" ;aredii-kot A ,W UK> ki ga ni imel. ,v» VkeZe mnogo 0 čudaku rj«. Bil je eden ti-%n_n®aev. ki jih srečaš H 7 ?Padu> ljudi, ki so se fij'nii^^jenjem na vzho- Pob.,,"' eden junakov za-camen jCH drzen, vajen Ja> gozdov in gor, skranjosti v svojih Potrebah, dober , i,,', "«Val ' lJi > m je 1 !«ti i ^Jih • Vel° Pri tabor" Jfoi, kUl Po šotorih rde-I./S'.,! pa je o njegovih vzhod ie maloka.i zve- * f ^crbi1, da sem ga povedli konje C 8tudenec> k rJi io ze radi vedeli či- em 1 Dobil je velik kos posušenega mesa, dober kilogram more-, biti. Pa ko bi trenil, j,e kos iz: ginil,.. Res gladen je bil mož. Zajel si;je še vode z dlanjo, pomlasknil pa dejal: "Dobro je delo, res dobro! Nisem upal, da dobim tako - > ■ > ' HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Poživite vaš radio zdaj z Philco tubi! Prinesite vaše tube k nam in mi vam jih preizkusimo zastonj. Izrabljene in oslabljene tube nadomestite zdaj z novimi. Glas vašefra radija bo s tem mnogo izboljšan. Vprašajte vedno za Philco radio tube. V zalogi imamo tudi slovenske in hrvaške gramofonske plošče. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. 819 E. 185. ST. MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY COMPANY'S Mail & Phone Orders Filled Call CHorry 3000 Posebni prihrankiI Prava $11.95 vrednost Onyx-Tone Reflector Svetilke "6-Way Junior" ali "Swing Arm" stili po... 7.44 Kompletno z raztegnjenimi ali nabranimi senčniki! To je izredno dober nakup svetilke! Krasne svetilke — se ujemajo s kakršnokoli opremo v sobi! "6-way reflector Junior" ali "Swing Arm" stili, zgotovljene v bronasti ali "Ivory" barvi, Lepa stojala — s krasnimi Onyx-Tone okraski. The May Co. Basement NAZNANILO IN ZAHVALA^ Potrtega srca naznanjamo sorodnikom in prua ^ žalostno vest. da je po mučni bolezni previdena s ^ svete vere za vedno preminila naša nad vse ljubljena i ga in stara mati Mary Peklenk rojena STRUMBELJ m Pokojna, ie bila rojena dne 8. decembra, 1862 v ^ Skupice, fara Žužemberk na Dolenjskem. Preminila J 11 februarja cb 3:ao uri popoldne ter bila pokopanaJ^,. žalcHi po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Kristine i" r varijo pokopališče dne 14. februarja ob 9. uri dopoian ^ lt g žalujočega soproga, enega sina in ene hčere lft t0rodi"' kcv zapušča tukaj in v stari domovini več bližnjih => kov. ,, , „ « ^ Pokojna je bila članica Oltarnega društva fare stine na Bliss Rd. \ .^ii J „ajlepš»^ k§} m N0, K AM "d ziv0 kole; niki Kita; Jap0 lila j 2) ® Filip otoke 0 j r skuša K 01 bc 81 agent z°un koti I L, edini, Predi', senat vote r s*lta ER ob zad Nno k H V hvaležnosti si v dolžnost štejemo, da se najiv pohvalimo vsem, onim. ki so polo žili vence na krsto p ^ k cine soproge in matere: Našo zahvalo naj prejmej prank Strumbel, družina Jennie »tnP10v- družina Joseph Mrzlikar, družina__Fiank- Grebenc^JV^jj. ovn",r ]»ir. ci: Družina Frank Strumbel, družina Jennie ^ družina Joseph Mrzlikar, družina Frank Grebene, M'- zdrsne Seme. družina John Jacob, Mr. in Mrs. Josephi o^p heist, Mr. in Mrs. Frank Cigoy, Mr. in Mrs. Anton w it Mr in Mrs. Andrew Gerl, Mr. in Mrs. John Strgar, t, Mre. L Jorse', Mr. in Mrs. John Korošec, Mr. m i yfi Gtrl Jr., Mrs. Mary Pečjak, Mrs. Sam Bagdasarcan, "'^U Napredek Bcwlers, Republic Structural Iron Works, Cc. in prispsvatelji venca sosedov in prijateljev. ^ st I'krena hvala prispevateljem za svete maše M rf bodo brale v mirni pokoj blage duše. Našo zahvalo n» ^ meje bledeči: Družina Frank Strumbel. Mr. Josepn ^ kar Sr.. Mr. in Mrs. Anton Korošec Jr., Mr. in KU*-^' Mrzlikar. Mr. in Mrs. B. M. Carr, Mr. in Mrs. Joseph G i v? tot b Mb H • gojili do Tebe, je prišel klic božji in odšla si od nas. P" ^ nas v jadu in žalosti. Močno potrti iščemo Tvojega b spomina in Ti s solzo na očesu kličemo: S poči.i se V do svidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: JAKOB PEKLENK, soprog. VICTOR BIJ D AN. sin. MARY, poročena SMRTNIK, hči. JOHN SMRTNIK, zet; MARY BUD AN. snali*-vnuki in vnukinje. Cleveland. O., 5. marca, 1942. D X No b\ s h