Kriminalci želeli Celjski mlekarji: Angleži podkupiti policiste y bodo naredili red rm T II \top/p ® I oafti UŽITEK V DOBRI KAVI s PMŽARNA; 03/713-2666 i ST. 81 - LETO 61 - CELJE, 13.10. 2006 - CENA 300 SIT -1,26 EUR STARE Cliy|(ARNE internet mesece Interneta vam podarimo! amis H Mercator CgcBDOilH? (Mfl© Opekamiška 9. Cslje / CELJE Želite da so vaša okno bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevon tudi ko so zaprto? 080 12. 24 www. mik-ce.si DOGODKI .ih INTIHAR UVODNIK Naslednji, prosim! Po več kot treh letih bi razprav o trgovcih, delavcih v trgovini, odpiralnem času trgovin ter nedeljskem nakupovanju res lahko bilo konec Predstavniki trgovcev in sindikat so podpisali novo kolektivno pogodbo, ki ureja tudi odpiralni čas prodajaln ob nedeljah in praznikih. Parlamentarni odbor za gospodarstvo pa je potrdil spremembe zakona o trgovini, ki naj bi jih državni zbor uzakonili že na oktobrski seji. S tem se bo, upajmo, končala trgovinska vojna, v katero so sindikalisti in trgovci vpletli kar vso Slovenijo. Jhdi z referendumom, če se še spominjate. Spremembe 17. člena zakona o trgovini določajo,-da bo obratovalni čas odslej poslovna odločitev posameznega trgovca. Trgovci se bodo torej sami odločili, kdaj se jim splača imeti odprte trgovine. In najbrž lahko brez pretiravanja rečemo, da se jim bo splačalo vse dni v letu. Kljab občasnim zmedam v zadnjem letu. smo se namreč prav vsi po vrsti navadiU, da kupujemo ob petkih in .';uetkih. Mnogim so Tiedeljski nakupi in pohajkovanja po velikih trgovskih centrih postali ritual, brez katerega ne morejo več živeti. Zdaj, ko bodo vedeli, da so trgovke, ki morajo delati tudi na gospodov dan, bolje plačane, bodo to počeli še raje. Da je država pred tremi leti zaradi referenduma o odpiralnem času trgovin vrgla stran pol milijarde tolarje, ki bi jih lahko bolj koristno porabila, pa je tako ali tato večina že pozabila. V sindikatu so s kolektivno pogodbo zadovoljni. Prepričani so. da bodo delavci zdaj, ko bodo za nedeljsko delo dobili več, na boljšem. Zadovoljni so tudi trgovci, čeprav nekateri že tarnajo, ker bo zaradi bonitet, na novo zapisanih v kolektivni pogodbi, treba globlje seči v žep. Mnogi se tudi bojijo problemov, ki bodo nastali zaradi razporejanja ljudi na delo ob nedeljah in praznikih, saj so nova pravila zelo stroga. Vendar pa se je, kot pravi eden od celjskih trgovcev, v povprečju za obe strani vse skupaj dobro končalo. Ker pa delavci v trgovini še zdaleč niso edini, ki morajo delati tudi ob nedeljah in praznikih, bi bilo prav zanimivo ugibati, za koga bomo naslednjič šli na referendum. Tridnevna zapora Prešernove Od danes do vključno nedelje bo za ves promet zaprta Prešernova ulica v Celju, so sporočili iz občinskega oddelka za okolje in prostor. Ulico, na kateri so v mioulih dneh obnovili in prestavili nekaj komunalnih vodov, bodo v teh treh dneh na novo prepiastili in narisali nove talne oznake. Za vse stanovalce je urejen obvoz, ki teče po intervencijski poti čez Gubče-vo in Linhartovo. Promet bo po Prešernovi ulici stekel normalno v ponedeljek zjutraj. BS KRATKA SLADKA Obvladovanje medijev?! Janez Korošec, svetnik Občine Vojnik, kar ni našel besed, s katerimi bi opisal svojo zgroženost nad pisanjem našega časopisa minuli petek. »Ti, župan, ti pa ja obvladuješ medije? Kako so torej lahko kaj takega pisali o nas?« je pobaral župana. In kaj smo takega pisali? Opisali smo zgroženost direktorja Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ko je prebral vabilo na vajo civilne zaščite. Še bolj čudno pa je, kje je Korošec to prebral, saj je nedolgo nazaj zatrjeval, da Novega tednika ne bere, Kje se je izgu direktor Regionaln razložimo zaplet: r univerza? n in Ljubljano jo iščemo,« v šali razloži razvojne agencije Boris Klančnik. Če nedavnem obisku predstavnikov vlade in ministrstva za razvoj so gostje dejali, da ne vedo, kje projekt mednarodne univerze trenutno leži. Skratka, bili so zelo zaskrbljeni, kje je. »Mogoče ni povšeči znanstvenemu, šolskemu lobiju, a dejstvo je, da Slovenija daje za šolstvo večji odstotek BDP-ja kot Evropska unija, in to ob slabših rezultatih. Torej, treba jim je nekaj denarja vzeti in ga dati v nove univerze,« brez dlake na jeziku pove Klančnik. z mirno vestjo po nedeljskih naicupiii »Navdušeni nismo, smo pa zadovoljni,« je novo koza dejav-bo poslej lektivno pogodbe nost trgovine, ki urejala tudi odpir go vin, pospremil sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Kalu- Po C ? kole tivne pogodbe bi trgovec moral pri razporejanju delovnega časa upoštevati dogovor, da delavcem, ki skrbijo za otroka do tretjega leta njegove starosri, ob nedeljah in praznikih ne bo treba delati. Enako velja za noseče trgovke, delavke, ki dojijo otroka ah skrbijo za hudo bolnega otroka. Omejitve veljajo tudi za delavce, ki skrbijo za predšolskega otroka, saj ga lahko na nedeljsko delo razporedijo le do desetkrat na leto. Podobne omejitve so zapisane že v Zakonu o delovnih razmerjih: lisan ). da o o soglas 5i pogosto .enjeni delav-), Če prej pod- delali samo, če bodo to izrecno zahtevali.« Novost je tudi, da lahko zaposleni delajo največ dve nedelji mesečno, vendar skupaj ne več kot 26 nedelj letno. Vsakemu pripada tudi obveznih pet prostih dni med vsemi prazniki, ki veljajo za dela prost dan. Na novo so določeni tudi dodatki za delo ob nedeljah in praznikih. Dodatek za nedeljsko delo znaša sto odstotkov, za delo ob določenih praznikih (1. januar, 1. maj, 1. november, božič in velikonočna nedelja) pa bo dodatek znašal kar 200 odstotkov. Ta del pogodbe se bo začel uporabljati z januarjem naslednjega leta, poglavja iz razporeditve delovnega časa pa bodo začela veljati že z začetkom novembra. Nekatere stranke opozarjajo. da z dogovorom še vedno ni uveljavljena referendumska voija. »Po eni strani imajo prav,« pravi Kaluža. »vendar so od referenduma minila že tri leta. razmere so se spremenile, poleg tega pa ves čas ni bilo prav nobene pohtične volje, da bi se referendumska volja ure- Šno koli sničila. Še celo več, konec nevedar Lanskega leta so sprejeli za- luža. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Ohranimo javno zdravstuo Pospeševanje zasebništv ne sme prizadeti mreže in dostopnosti zdravstvu ^ javnem Celjski mestni odbor Demokratične stranke upokojencev in Zveza društev upokojencev Celje sta pripravila pogovor o stanju v mreži javnega zdravstva v državi. Pogovora se je udeležil tudi predsednik DeSUS in minister za obrambo Kari Erjavec, ki je zbranim predstavil stališča stranke do trenutno najbolj aktualnih vprašanj v državi. Predvsem je poudaril, da mora stranka s svojim delom zagotavljati socialno državo, ki bo znala poskrbeti za svoje najšibkejše člene - ostarele, bolne, invalide in otroke. »Preprečiti je treba, da bi država jemala tam, kjer je to najlažje. Za primer - če bi vsakemu od slovenskih upokojencev vzeli le tisočaka, bi to pomenilo novih 6 milijard tolarj ev v državnem proračunu.« Prav tako se bo ob sedanji proračunski razpravi zavzemal za dodaten denar v državnem proračunu za gradnjo domov za ostarele, pri davčni reformi pa se bo stranka zavzela za 8-odstotne davčne olajšave za starejše od 65 let. »Vprašanja javnega zdravstva pa bodo bistvena v dru- u kiz išče s zdra ostati hrbtenica c zdravstvenega sister trdil Erjave ?ndarne ije dost mke je nega zdra območju j Subotlč ii gem J zdravst dostopi vladne ko dejal Erjavec in zatr-ie bo stranka z vsemi borila za to. da bodo vene storitve enako le za vse državljane. na področju jav-stva na celjskem ■ govorila Jožica opozorila predvsem na zmanjšan vpliv občin in države na zdravstvo, ki seže le do svetov zavodov, do zasebnikov s koncesijami pa ne. Posvarila je pred odtekanjem javnega denarja v zasebne žepe in ppzvala k iz-boljšanemu nadzoru nad delom zasebnih zdravnikov. Sinoči je javno tribuno za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva v Celjskem domu pripravila še Zveza društev upokojencev Celje v sodelovanju z gibanjem za ohranitev javnega zdravstva, ki ima v podporo svojega delovanja zbranih že 26 tisoč podpisov državljanov. TXidi na tej javni tribuni so udeleženci podprli delovanje in stališča gibanja. Zbranim je predstavila nove pobude tudi predsednica gibanja za ohranitev javnega zdravstva Nevenka Lekše, ki je poudarila, da zdravstvo ne more biti hazard in stvar elit- nih skupin. Stihijsko uvajanje zasebništva namreč načenja solidarnost in vzajemnost kot temelja zdravstvenega sistema. Zdravstvene storitve pa morajo biti ne glede na debelino denarnice za vse enake. Država mora ohraniti delovanje mreže zdravstvenih domov, ki v Sloveniji za primarno zdravstveno varstvo delujejo že od leta 1912, zato gibanje odločno nasprotuje predlaganemu vzpostavljanju zdravniških za-tako jih skrbi, da olovica slovenskih prva trboveljska, ebne roke. Tudi če adr- drug. P prešla v se bo to zgodilo, pa n žava zagotoviti učinkovite metode nadzora koncesionarjev. saj se bo sicer dogajalo, da se bo javni denar za zdravstvo nenadzorovano prelival vzasebne žepe. kar gotovo ne more prispevati k večji kakovosti zdravstvenih storitev. Sodelujoči v razpravi so podprh stališča gibanja in pozvali k takojšnjemu prenehanju izdajanja koncesij za opravljanje storitev v zasebnem zdravstvu. Strankino vodstvo so tudi pozvali, da ob davčni reformi zagotovi posebne davčne olajšave za nakup invalidskih pripomočkov. BRANKO STAMEJČIČ Prestavljena tožba dimnikarjev Včeraj naj bi se na Okrožnem sodišču v Celju začela tretja obravnava, kjei Dimnlkarstvo Celje toži Janeza škobemeta, podjetje Ekos Dramlje ter Dimnlkarstvo Maribor, vendar je zaradi bolezni Janeza Škobemeta odpadla. Kot je znano, Dimnikarstvo Celje toži Škobemeta, ker naj bi s prijavo na zadnjo koncesijo za opravljanje dimnikarskih storitev v občini Celje kot 35-odstotni lastnik Dim-nikarstva Celje in hkrati v vlogi direktorja Ekosa Dramlje nastopil proti lastnemu, celjskemu podjetju. Ker mu je pri tem pomagalo Dimnikarstvo Maribor, je med toženimi strankami tudi to podjetje. Glavni razlog za tožbo je izključitev Škoberne« kot družbenika Dimnikarstva Celje, posledično pa.iz niegovega ravnanja izhaja tudi 260-milijonski znesek, fe ga Dimnikarstvo Celje zahteva zaradi izpada dohodka. • RP Ill filll.. Strahovi iz stare cinlcarne Na črni deponiji v Bežigradu tudi ostanki porušenih objektov stare cinkarne - Kriminalisti že na delu Rušenje stare cinkarne v Celju, novogradnja bodočega Itehnopolisa na tem območju in s tem povezani izkopi čezmerno onesnažene zemlje, odvažanje ruševin in zemlje s tega območja - vse to so strahovi, ki še vedno prihajajo iz stare cinkarne. Po zadnjih govoricah, ki jih že preveijajo kriminalisti, naj bi na neko zasebno zemljišče v bližini vojaških skladišč v Bežigradu odvažali ruševine in zemljo z območja stare cinkarne. trdijo zaskrbljeni krajani, ki to dokazujejo tudi z med odpadki najdenimi listinami cinkarne. V Re^onalni razvojni agenciji Celje in družbi Tetinopo-iis, kikončuje gradnjo prve stavbe Tehnopolisa, zanikajo kakršno koli odgovornost za to, čeprav istočasno ne izključujejo, da je prišlo do kakšne zlorabe. Pri tem poudarjajo, da so sami najbolj zainteresirani, da se krivec za morebitno zlorabo najde, imenuje in ustrezno kaznuje. Regionalna razvoj na agencija je naročnik rušenja objektov v rr", -v' -n Ma zasebnem zemljišču v Bež in izkopano zemljo s celjski!* gradbišč, naj bi se znašli tudi ostanki ruševin stare cinkarne. stari cinkarni, za kar je sklenila ustrezne pogodbe s štirimi izvajalci, Ti so se s pogodbami zavezali, da bodo ves ekološko sporen material odvažali na za to pooblaščene deponije. Družbi CMC in Derma mšita še preostale objekte, CMC ureja tudi okolico prve stavbe Teh- nopolisa in gradi povezovalno cesto do nje preko Gaberij. Vodja gradnje prve stavbe Tehnopolisa in rušitve objektov stare cinkarne Jože Lor-bek zagotavlja, daje vsa zemlja, ki so jo izkopali za prvo stavbo in ki je prekomemo onesnažena s težkimi kovinami. «K Delniški vzajemni sklad Infond CUROPA še vedno na za to določenem prostoru. To zemljo, za katero je inšpekcija ugotovila, da okolju sicer ni škodljiva, vsebuje pa prekomerno količino težkih kovin, bodo uporabili pri komunalni ureditvi železnice na območju Gaberje - jug. Doüej bo ostala na začasni deponiji. Prav tako niso opazili, da bi kdo odvažal gradbeni im-terial, nastal pri rušenju objektov stare cinkarne. To je poudil tudi Peter Še-petavc iz podjetja CMC. Povedal je, da zmlete ostanke gradbenega materiala, ki je ekološko nesporen, vozijo na redklažo v Veliko Pirešico, les pa v šentjurski Bohor. Odstranjeno azbestno kritino so odpeljali na za to pooblaščeno deponijo Javnih naprav v Bukovžlaku. Na na hitro sklicani novinarski konferenci so v sredo povedali, da so večkrat na območju stare cinkarne opazili posameznike, ki so s samokolnicami odvažali staro železo na odpad, lesne ostanke pa domov za kurjavo, To početje so dopustili, izključujejo pa možnost, da bi kdo razen izvajalcev in najetih podizvajalcev s te^ območja karkoli odvažal s kamioni. Ostaja torej možnost, da gre za kakšno zlorabo in da je kdo od najetih podizvajalcev namesto na za to določeno deponijo gradbeni material vozil v Bežigrad in se na ta način okorisdl. Ta sum zdaj preiskujejo celjski kriminalisti. Ti bodo po opravljeni preiskavi poskušali izslediti povzročitelje zlorab, če je do njih res prišlo. Direktor Regionalne razvojne agendje Boris Klančnik je posebej poudaril, da je v izrecnem interesu razvojne agendje, da se morebitni krivd odkrijejo in imenujejo, kar bo odstranilo še zadnj e dvome o pravilnem ravnanju investitorja tako pri gradnji prve stavbe Tehnopolisa kot pri rušenju stare cinkarne. BRANKO STAMEJCIČ Foto: SHERPA Št.81-13.olctQber2006 - KJE SO NAŠI POSLANCI? Sekanje ministrov Predvolilna mrzlica močno trese tudi državni zbor (OZ), značilen simptom pa je izbruh interpelacij, ki jih izstreljuje največja opozicijska stranka LDS. Potem ko so konec septembra na pranger postavili ministra za kulturo Vaška Simoni-Uja, ker naj bi medijem nadeval uzde, so se tokrat lotili ministra za zdravje Andreja Bručana. Očitajo mu divjo privatizacijo in razgradnjo javne^ zdravstva, neresnične trditve o krajšanju čakalnih dob, zaostanke na področju zakonodaje, klientelizem, kaos na področju citopatologije ter nepotrebno zapravljanje zdravstvenih milijard pri nabavi opreme in zdravilih. Največ pozornosti so namenili po njihovem divji privatizaciji, saj naj bi ministrstvo koncesije za zasebno prakso podeljevalo brez ustrezne strategije. V LDS-u trdijo, da ne nasprotujejo privatizaciji, zavračajo pa nezakonito podeljevanje koncesij brez javnih razpisov, analiz o posledicah in predvsem dialoga z državljani. Minister Bničan trdi, da je interpelacija »polna demagogije, politično obarvana in neosnovana«, predvsem pa je poudaril, da naj bi vse očitano pravzaprav podedoval prav od LDS-a. Tako so po njegovem za podeljevanje koncesij v osnovnem zdravstvu najbolj odgovorne občine, pri tem pa naj bi kar nekaj koncesij podehli tudi župani iz LDS-a. Hkrati pa za-sebništvo ne pomeni ukinjanje javnega zdravstva in plačevanja iz žepa bolnikov, saj se večina storitev še vedno financira iz javnih sredstev, ugotavlja Bručan in dodaja, da se s koncesijami krajšajo čakalne vrste. V LDS-u so se za podporo obrnili tudi na ostali dve članici opozicije. V SNS-u so podporo interpelaciji že potrdili, v SD-ju pa o tem še razmišljajo. Ob tem so spomnili na ducat poslanskih vprašanj, ki sta jih na ministra Bručana naslovila poslanca SO Majda Potrata in Velenjčan Bojan Kontič, ki sta največkrat spraševala prav o podehtvi koncesij brez javnega razpisa ter o privatizaciji zdravstva. Kot je povedal Kontič, mu je minister v sredo zagotovil, da pripravljajo odgovore. Od njih bo tudi odvisna odločitev socialnih demokratov, »se pa v tem trenutku bolj nagibamo k podpori interpelacije«, pravi velenjski poslanec. »Naš pogoj, da podpremo ministra, je ustavitev divje privatizacije zdravstva,« pravi Kontič. Politični analitiki, ki se ne ukvarjajo toliko s strokovno platjo interpelacij, predvsem ugotavljajo, da so se v LDS-u naučili opozicijske taktike SDS-a in jih uporabljajo kot orožje za dolgoročno načenjanje ugleda največje vladne stranke. Predvsem rušenje ministra Simonitija naj ne bi imelo opaznejših učinkov na lokalnih volitvah, ki so že tako strankarsko težko predvidljive, ampak bo bolj služilo krhanju javne podobe SDS-a in slikanju strankinega prilaščanja države. Napad na Bručana je veliko bolj prilagojen okusu volivcev, saj sezdravjevjavnom-nenjsl^ raziskavali vrednot uvršča na prvo mesto. Z napovedanim nizanjem pretresljivih zgodb, ki jih piše Bručan ovo zdravstvo, pa bodo skušali brenkati na občutljiva čustva ljudi. Veto za minimalne place V senci zgoraj omenjenega dogajanja so svetniki v državnem svetu na pobudo sindikatov in ob podpori delojemalcev skoraj soglasno podprli veto na zakon o minimalni plači, ki so ga poslanci sprejeh na septembrski seji (zanj je glasovalo 70 poslancev]. Svetniki so prepričani, da je določanje minimalne plače stvar socialnega dialoga. Usklajevanje interesov delavcev in lastnikov je bilo vedno težko, kljub temu pa se je vedno končalo z dogovorom in brez »diktata države«. Sindikalisti so ob tem opozorili, da sporni zakon ne zagotavlja ohranjanja realne vrednosti minimalne plače v skladu z inflacijo, to pa naj bi prizadelo zaposlene, ki jim je že takšno povišanje pomenilo veliko. SEBASTUAN KOPUŠAR icabeuski internet IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec (€ 12,48 ] ■ neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi irrajo še dodatne ugodnosti Za dodatne Informacije pokličite: 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail; intemet@cekat3el.net Dostop do kabelskega Interneta možen v Celju In Štorah DOGODKI Spretne roke ne poznajo meja Gradbeni stroj je včeraj v Pečovniku Sramota ir Pečovniku Kot smo že pisali, je Mihi Kolarju iz Pečovnika 38 sredi a\^usta skorajda do tal pogorela hiša, stara približno sto let. Kljub hitri pomoči gasilcem so ti na poti do Kolarja imeli precej težav. Zaradi preozke ceste, ki je potrebna prenove in utrditve, je gasilska cisterna takrat zdrsnila celo s ceste. Na preozko cesto, ki poteka od Plate do tako imenovane Trobiševe bukve, krajani opozarjajo že nekaj let. Na Mestni občini Celje jim je letos le uspelo izdelati geološko mnenje, narejen je projekt za sanacijo ceste, objavili so tudi razpis za izbiro izvajalca. Na MOC-u so se skupno s KS Pod gradom tudi odločili, da bodo Kolarju pomagali pri obnovi hiše. Razširjena in utrjena ce- novem --design SI ŽELITE KAKOVOSTNI PROFESIONALNI IZZIV? IŠČETE ATRAKTIVNO BRANŽO ZA URESNIČITEV TEH ŽEUA? STE USTVARJALNI IN VAS ZANIMA DINAMIČNO OKOUE? STE PRILAGODUlVI IN SE VEDNO PRIPRAVUENI UČITI? VAM DELO V EKIPI POMENI DODATNO SPODBUDO? Če ste na zgoraj postavljene odgovore odgovorili pritrdilno In morda dodali še kakšno dodatno ustvarjalno misel, ki je presegla omejitve zgornjih vprašanj, potem je naša ponudba kot nalašč za vas. Smo družba na področju avtomobilske Industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavke ali sodelavce s podobnimi lastnostmi za naslednja delovna mesta: 1. Nabavni referent (m/i) (planiranje in samostojno naročanje materialov za potrebe procesa, naročanje pomožnih materialov in storitev glede na dodatne zahteve s strani zaposlenih v procesu, sprejemanje faktur in njihovo opremljanje z ustreznimi podatki. ..) Pogoji; - srednješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri - 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu - organizacijske sposobnosti - znanje nemškega oz. angleškega jezika - znanje za delo z računalnikom MS Excel, Word • zaposirtevza nedoločen čas s poskusno dobo 3 Nudimo vam: - ustvarjalno delovno okolje - stimulativno plačilo - delo v mladem in dinamičnem kolektivu - delo v mednarodnem okolju - interno in eksterno izobraževanje (tudi v tujini) na naslov: 2 dokazili pričakujemo v 8 dneh od dneva objave sta je tako nujna, še zlasti ob dejstvu, da se zima nezadržno bliža in Kolar nujno potrebuje streho nad glavo. A so včeraj, ko naj bi se pričelo z deli, ^adbeni stroji stali. Delo naj bi zavirala ena od tamkajšnjih stanovalk, Marjana Trobiš, ki naj ne bi dovolila razširitve svojega dela cesta za skupno dobro. Za pojasnitev smo jo po nekajurnem mirovanju strojev zaman iskali in klicali okoli njene hiše, da bi pojasnila, zakaj zavira prepotrebna dela. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil vzrok nesoglasje z občino. Izvajanje oziroma neizvajanje del v Pečovniku bomo tako spremljali v naslednjih številkah. MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN Tako bi lahko na kratko povzeli slavnostni zaključek mednarodnega projekta Leonardo da Vinci, ki so ga pripravili dijaki Srednje strokovne In poklicne šole Celje. Bodoči frizerji so mednarodne izmenjave, na katerih so pridobivali prepo-trebne delovne izkušnje, v celjskem Narodnem domu zaključili z modno revijo oblek in pričesk. Že lani je dvajset dijakov ob spremstvu mentoric gostovalo v Nemčiji, v mestu Bad Harzburg, in svojeizkuš-nje nabiralo v tamkajšnjih frizerskih salonih. Namen izmenjave je bil spoznati, kako pomembno je ob strokovnem znanju obvladati tudi pravila poslovnega komuniciranja. Delo je zahtevalo ve-hko iznajdljivosti, samostojnosti in prilagodljivosti, mladi pa so v nemških salonih z velikim zanimanjem opazovali način dela, sprva opravljali lažja, nato pa vse zahtevnejša opravila. Ob koncu usposabljanja pa so prejeli tudi knjižice Evropass, Te so enotne za vse države Evropske unije in natančen zapis njihovih delovnih izkušenj v tujini. Mladim celjskim frizerjem pa bodo odpirala vrata pri zaposlovanju in nadaljnjem izobraževanju v širšem mednarodnem prostoru. Nemški dijaki, ki so vmi-h obisk, so tri tedne spozna-vah delo in utrip na celjski šoli. Poleg tega so se usposabljali tudi v številnih kozmetičnih salonih v regiji in nekoliko časa namenili tudi ogledu turističnih znamenitosti, Na skupni prireditvi v Narodnem domu pa so mladi predstavili celoten projekt v slovenščini in angleščini in Modna revija se je začela skesoi pripravili modno revijo. Naslovili so jo Mesto nekoč in danes ter se sprehodili skozi oblačilne trende skozi obdobja od celjskih grofov pa do sodobnosti, hkrati pa poskrbeli za pripadajoče pričeske. S pridobljenimi izkušnjami v okviru projekta so v šoli izjemno zadovoljni, saj so lahko pokazaU svoje sposobnosti in si odprli marsikate- Ravago nad tlemi Konec tedna je na uradno odprtje novih poslovnih prostorov v Štorah svoje poslovne partnerje povabilo podjetje Ravago. Nov objekt v obliki kocke, zgrajen v modernističnem slogu, sta uradno odprla župan Štor Franc Jazbec in direktorica Ravaga Nada Uratič (na sliki). Borut Pregelj, ki je zasnoval arhitekturno podobo objekta, pa je slog stavbe, ki je postavljen štiri metre nad tlemi, komenüral; »Želel sem-poudariti, da so eno redkih podjetij v Sloveniji, ki se je glede gradbenih materialov dvignilo nad ostale.« RP, foto: GAŠPER GOBEC - Št. 81 • 13. oktob«r 2006 - ra vrata za uspešno opravljanje poklica, Koordinatorica Mojca Pristovnik je ob tem poudarila, da je frizerski poklic med mladimi vse bolj priljubljen, vendar zahteva vse več, predvsem pa široko izobraženega in znanju odprtega komunikativnega človeka. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Shod kmetov na Ponikvi V nedeljo bo na Ponikvi pri Šentjiu^u v organizaciji Kmet^sko gozdarske zbornice Sktvenije 3. tradicionalni shod slovenskih kmetov. Zbrali se bodo v rojstnem kraju zavetnika slovenskega kmetijstva in kmetijskega sloTOtva, Antona Martina Slomška. Srečanje se bo pričelo ob 12. uri z mašo vžup-nijski cerkvi, ki jo bo daro-Vcd celjski škof msgr. prof. dr. Anton Stres, Ob 14,30 bo svečana akademija pred Slomškovo rojsmo hišo. Na njej bodo poleg Petra Vriska, predsednika KGZS, sodelovali številni predstavniki kmetijstva iz Slovenijein zamejstva. Kulturni program z osrednjo govornico, akad. di. Zinka Zor-ko, članico Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bodo z glasbo obogatili Člani Svetinske godbe ter učenci Srednje kmetijskešole iz Šentjurja. Neznana znanka Svetina Kakovost življenja na Svetini ni slaba, prej nasprotno - Šola pred zaprtjem? Svetovna popotnica Alma Karlin, ki je prepotovala ves svet, je bila prepričana, da je Svetina najlepši kraj na svetu. Svetina, v razgibanem svetu med Što-rami, Šentjurjem, Laškim in Celjem, je res lepa, vendar njeni prebivalci od gole lepote ne morejo živeti. Obiskali smo jih ter se prepričali, kako živijo. Javoraik, Kanjuce, Svetina in Svetli Dol so štirje sE-koviti zaselki, ki sestavljajo Krajevno skupnost Svetina. Kakovost tukajšnjega življenja nasploh ni slaba, prej nasprotno. Za kraj je težko reči, da nazaduje ali da ima kakšne druge težko rešljive težave. Predsednik KS Leopold Vr-bovšek je zadovoljen, da je büa avgusta letos opravljena velika občinska rekonstrukcija ceste Javornik-Svetli Dol v dolžini 1.5 kilometra. To je stalo 58 milijonov tolarjev, kar je velika naložba tudi na občinski ravni. Opravljena je bila tudi rekonstrukcija cestnega odcepa k Almi-nemu domu ter lani prepla-stitev proti Kanjucam, kjer se zaselek žal postopoma prazni. V kraju so v zadnjih letih gradili nov, večnamenski župnijski dom, s prostori za svetinsko pihalno godbo, za verouk ter za župnijski urad. Manjkata še notranja oprema in fasada, kljub temu pa so morali dela lani ustaviti. Nepričakovano so namreč ugotovili, da je streha zvonika znamenite cerkve Marije Snežne dotrajana, zato zamaka starodavne freske, Takoj so ukrepali, imenovali poseben odbor s štorskim županom Francem Jazbecem na čelu, z župnikom dr. Vladom Zupančičem, mag. Tonetom Zimškom in Vr-bovškom. Država je pred nekaj meseci odobrila 13 milijonov tolarjev, krajani oziroma župljani morajo zbrati še »svojih« 10 milijonov za zvonik ter za kiitino dela cerkvene ladje. Pred dnevi je bil objavljen razpis za izvajalca del. Središče Svetine nad Štorami, za katero je svetovna popotnica Alma Karlin trdila, da je najlepši kraj na svetu. Tudi krajani pravijo, da je lam lepo »veti. Dobrih štiristo krajanov, ki živijo v lepem kraju, moti tam marsikaj. Moti jih ukinjanje avtobusnih zvez, lani so v središču zaprli Resevni-no trgovino z mešanim blagom, čeprav jim ostaja manjša zasebna trgovina v Javor-niku. Težave so s signalom mobilne telefonije, saj se telefoni preklapljajo na hrvaško omrežje, tudi dostop do Interneta je prepočasen, pri čemer obljublja Telekom rešitev še v tem letu. Posebno poglavje je usoda svetinske podružnične šole, ki ji grozi zaprtje fpo nekaterih podatkih naj bi o tem že bilo odločeno). V šoli so imeli lani Še šriri razrede, letos le dva, z vsega skupaj osmimi otroki (letos brez enega samega prvošolčka). Pa ni glavni, krivec slaba natalite-ta. Z območja laške občine, od koder so prej obiskovali svetinsko šolo, je organiziran šolski prevoz v Uško, starši iz Svetlega Dola in Ja-vornika pa usmerjajo svoje otroke v štorsko šolo, ki jim je bolj pri roki. In kaj je na Svetini dobrega, poleg svežega zraka? Zimska služba deluje odlično, v mestili bi takšne bili zelo veseli. V zadnjih letih niso bile svetinske ceste pred odhodom v službo niti enkrat samkrat neprevozne. Dostava pošte je povsod vsak delovni dan, dobro je poskrbljeno tudi za odvoz smeti tako, da črnih odlagališč skoraj ni več. Tudi brezposelnost v občini Štore ni več tako huda kot pred leti, več podjetnikov se je pojavilo tudi na Svetini. V KS se je v zadnjem desetletju prav tako povišalo število študentov, za katere je precej možnosti, da se bodo na Svetino Svetino se splača obisicati Družabno življenje na Svetini? Med prepoznavnejšimi je gasilsko društvo Svetina, ki se udeležuje različnih tekmovanj ter je razvilo svoj prapor. Daleč čez krajevno in občinsko mejo je znana svetinska pihalna godba »Anzekovi mu-zikanti«, ki je stara več kot sto let. Na čelu njenih 27 članov je kapelnik Ivan Ulaga, pred tem je bil njegov oče Anzek ter pred njim ded Janez Ulaga. O slovitem Anzeku, med drugim kapelniku godbe XIV. divizije, je nastala knjiga, ki jo je po smrti novinarja Jureta Krašovca zdaj dokončal DragoMedved. Na Svetini so ponosni tudi na svojo krajan-ko Betko Esih Vrbovšek, avtorico veäh leposlovnih knjig, nasploh pomembno za kulturno življenje Svetine. Svetinska cerkev je pred nekaj leti dobro služila kot koncertni prostor okohških zborov, pred tremi leti je tam deloval še cerkveni pevski zbor. Obojega ni več. Danes kulturno življenje Sve-rine zelo poživijo Almini dnevi svetovnih popotnikov Turističnega društva Štore. Druženje po hišah, v posameznih zaselkih, je zelo živahno tudi pred osrednjim cerkvenim praznikom, ko se zbere več risoč ljudi. Pred njim krajani družno pletejo zelene vence, pečejo pecivo, postavljajo mlaj ... Svetina in turizem? Idilični kraj se kar ponuja za turi-stičin razvoj. Zaradi znamenite romarske cerkve je na prvem mestu takoimenovani romarski turizem, z romarji oziroma izletniki, ki prihajajo z avtobusi vse leto. Veliko je pešpoti, z najbolj znano Potjo 23000 korakov, spet Turističnega društva Štore, Tudi gorskih kolesarjev, ki zmorejo svetinske strmine, ne manjka, svetinsko smučišče pa že nekaj zim ne obratuje več. Gostinska ponudba Svetine je zbrana v Alminem domu, najlepšem turističnem objektu širše okolice, kjer je mogoče opaziti tudi kakšen avtobus s tujimi turisti. Ob koncih tedna nudijo gostinsko ponudbo še v bližnjem Lovskem (oziroma Vrunče-vem) domu, med obema pa je lepa sprehajalna pot. TXidi dve okrepčevalnici imajo. Za obiskovalce najrazličnejših zanimivosti na Svetini ne zmanjka. Najopaznejša je znamenita cerkev Marije Snežne, na pokopališču je grob Alme Karlin, v Sveüem Dolu podružnična cerkev sv, Flo-rijana (kot ena redkih v Sloveniji je v zasebni lasti Liplo-ve družine), v Javorniku je Je-lenčeva oglarska kopa, imajo starodavne lipe, strnjena rastišča tise, pogosta je zaščitena grmovnica božje drevce... Svetina je za marsikaterega prišleka še vedno neznana znanka. Čudovita znanka. BRANE JERANKO v akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obi- Leopold Viiuviik, prtdsadnili KS Svetim godbo. Pred ojimstajo vodijo ojegov oče ioded. Skali SLADKO GORO. Našega n ponedeljek, 16. oktobra, ob 16. kjer mu boste lahko zaupali zan lem. Če želite, da pridemo tudi ali nas pokličite! vinarja boste našli v i v krajevni dvorani, nivo zgodbo ali prob-vaš kraj, nam pišite V vašem kraju Ivan Ulaga, kapeinik svetinske pihalne godbe: »Svetinčam imajo velik smisel za kulturo. To se posebej kaže z zariimanjem ,za vključevanje v n^o pi-- halno godbo ter z obiskom na naših nastopih, V godbo je vključenih 27 članov, med njimi tri. Članice, skoraj vsi domačini. Tudi mladi se radi vključujejo.« Branko Mlakar, predsednik društva malega nogometa Štore: »Med športno dejavnostjo je na Svetini daleč največ zanimanja za mali nogomet, tako da svetinska ekipa redno sodeluje v občinski ligi. Za praznik KS oi^niziramo že osem let turnir med zaselki.« Štefka Podgoršek, učiteljica v podružnični šoli na Svetini: »Usoda svetin-. ske šole je zelo negotova. Prvi vzrok je premalo rojstev, drugi, da-šola nima vrtca, Starši tako vpisujejo otroke v vrtec v Štore, kjer nadaljujejo äolanje. Povsod po vaseh, kjer ni organiziranega jutranjega varstva, podaljšanega bivanja in vrtca, je usoda šol podobna.« Janez Šepetavc, krajan Svetine in lastnik zbirke starega kmečkega orodja: »h Moram reči, da je Svetina zelo lepo urejena, kar mi krajani manj opazimo. Obiskovalci to vidijo. Svetovni popotnik in fotograf Arne Hodalič, ki je bil poleti na Svetini, mi je dejal, da je videl malo tako lepih krajev.« Tone Romih, poveljnik PGD Svetina: »Zadnji požar je bil lani, ko je gorela stanovanjska hiša. To, da jih ni več, pripisujem dobri osveščenosti. Dmštvo je bilo ustanov^eno leta 1969 ter ima 42 članov, od ustanovnih živijo trije. Člani so zelo aktivni ter se udeležujejo vseh tekmovanj Gasilske zveze Celje. Letos smo razvili prapor.« Jože Romih, predsednik pododbora Društva upokojencev Store: »Na Svetini je 68 aktivnih članov. Udeležujemo se različnih izletov, čez leto imamo piknike, najbolj veselo pa je na občnem zboru pododbora. Pred novim letom obiščemo tiste, ki se z nami sicer ne morejo družiti, za rojstne dneve vse, ki so stari nad 70 let. V sklopu pododbora je aktiv kniečkih žena.« 6 GOSPODARSTVO cetis Elkroj pri Rednakovih Družinsko podjetje Rednak iz Florjana pri Šoštanju je postalo večinski lastnik nazarskega Elkroja v začetku tedna je odjeknila vest, da je družinsko podjetje Rednak iz Flona-na pri Šoštanju odkupilo nazarsko podjetje Elkroj, ki je v »zlatih« časih zaposlovalo skoraj tisoč ljudi, zdaj pa se kot vsa druga podjetja v tekstilni branži otepa z nenehnimi težavami. Za njihovo reševanje jim je vlada pred kratkim namenila skoraj pol milijarde tolarjev pomoči. Podjetje Rednak posluje že 28 let, ponaša se z več dejavnostmi, v ospredju so zaščitna sredstva za delo. V podjetju poleg direktorja oziroma očeta Mirana in matere Mire delata še sinova Dejan in Damjan z ženo Alenko. Za pridobitev večinskega deleža v Elkroju so odkupili delnice od sklada Infond Holding, in sicer 37 odstotkov, preostanek pa od zaposlenih, predvsem upokojenih delavcev. Sredi tedna naj bi bili Rednakovi že 53-odstotni lastniki Elkroja, pri čemer de nice e odki Cot so povedali Rednakovi, so o nakupu Elkroja razmišljali že pred časom, prava priložnost pa se jim je ponudila sredi letošnjega poletja. V prvi vrsti so želeli združiti tekstilno industrijo v Sa-vinjsko-šaleški regiji in s tem okrepiti svoj položaj na trgu tekstilne branže. Rednakovi so namreč pred leti prevzeli obrat Industrie usnja Vrhnika v Šoštanju. »Takrat so nam mnogi napovedovali črno prihodnost. Vendar smo se ne le samo ohranili, ampak celo povečali proizvodnjo in število zaposlenih. Tako si bomo prizadevali v naslednjih nekaj letih poplačati ter- jatve in rešiti Elkroj hipotek. Skoraj dve milijardi tolarjev izgube kot posledica slabe-^ gospodarjenja preteklih let je res veliko, vendar smo optimistični. Družba ima delo ter programe, cenjene doma in v svetu, pri čemer proizvodnja in z njo povezane aktivnosti dobro tečejo,« so povedali pri Rednakovih, kjer so prepričani, da bodo z obvladovanjem stroškov v naslednjih mesecih omejili negativno poslovanje. Rednakovi naj bi se lotili predvsem zmanjševanja stroškov, največ prihranka se nadejajo v nabavni verigi. Vsekakor nameravajo ohraniti blagovno znamko Elkroj in vse njegove programe. Kakor zatrjujejo, njihov cilj ni zmanjševanje števila zaposlenih, zdaj jih je 300, ampak povečanje proizvodnje. Prav tako naj bi Polzelski Dat-Con za slovensko gazelo časopisna nik je včera jsko družba Dne zvečer v R razglasila s 2006. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in peti finalist izbora slovenske gazele 2006 je postalo podjetje Dat-Con s Polzele, ki razvija in izdeluje specialno elektroniko. «Leta 1992 so bila vsa večja podjetja v krizi, zato smo vsi iskali možnosti za lastno delo,« začetke opisuje direk- tor Stane Plaskan, »poleg tega je bilo veliko idej, ki bi jih lahko uresničili. Začeli smo sicer z majhno ekipo, jaz in ena okrasna roža, danes nas je 20 skupaj z enoto, ki jo imamo v Ljubljani.« Podjetje od ustanovitve temelji na proizvodnem progra- z las predvsem izdeluje r opremo, i niko za pi licije pa j( razvoje . Za industrijske kupce erilno-reguladjsko specialno elektro-trebe vojske in po-prodrlo na evrop- ski trg in redno sodeluje na mednarodnih razpisih Evropske unije. Podjetje je lani ustvarilo skoraj devetkrat več skupnih prihodkov kot pred petimi leti. Ima le malo standardnih izdelkov, saj jih večinoma prilagaja strankam. Približno 35 odstotkov lastne proizvodnje tujih tr^i, največ Evropo in na trge ■ Jugoslavije, na Hr-IV Bosni že ima hče-jodjetji. proda r izvaža \ nekdanj. vaškem i rinski Hitro rastoča podjetja se na izbor ne morejo prijaviti, ampak se na seznam najhitreje rastočih uvrstijo na podlagi bilančnih podatkov. Sto najhitreje rastočih podjetij iz savinjsko-zasavske regije je raslo še hitreje kot pretekla leta. Čiste prihodke od prodaje so v petih letih povečala za več kot štirikrat, skupaj so prodale za 239 milijard tolarjev, povprečno pa so zaposlovale 74 ljudi, kar je 18 ljudi več kot lanske gazele, ski slenih več kot pred petimi leti. Največ gazel, je registriranih v občini Celje, sledijo pa obči 13, Velenje z osmimi ter Zreče s petimi. Po i z Slovenskih Konjic in Šentjurja, po gazeli i Šoštanja in Štor. ostale pa i )ziroma nobene. ß zapo- e Žalec s ri gazele Jub- a lestv je rastočih podjetij v regiji je podjetje Dat-Con po indeksu rasti čistih prihodkov od prodaje na četrtem mestu. Dobiček podjetja s 16 zaposlenimi je lani znašal dobrih 57 milijonov, prodali pa so za 1,2 milijarde tolarjev proizvodov. lajo eno do dve Laški hotel Hum zaprt Na presenečenje mnogih Laščanov je stečaj doletel znano gostinko Anico Aškerc, ki je imela v najemu hotel Hum. Stečaj je že konec minulega leta predla^ davčni urad, ki mu Aškerčeva dolguje za dobrih 150 mihjonov tolarjev dajatev. Po kar štirih narokih je sodišče sklep o stečaju sprejelo v začetku oktobra, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Tomaža Kosa. Ta je v teh dneh 13 delavcem že predal delovne knjižice. Hotel Hum, ki je sicer v lasti R-vovarne Laško, pa je zaprt. Tomaž Kos še ne ve, koliko znašajo vsi dolgovi Anice Aškerc. Že zdaj pa je jasno, da upnikov z^otovo ne bo mogoče poplačati. Aškerčeva zadnji dve leti zaposlenim v Humu tudi naj ne bi plačevala prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. JI Projekt Slovenska gazela poteka že od leta 2001 in v tem času se je že uveljavil kot dogodek, katerega namen je promovirati slovensko poslovno drznost, inovativnost in mednarodno uspešnost. Namen projekta je izbraü in nagraditi podjetja, ki najbolj poosebljajo lastnosti gazel - torej 80 dinamična, hitro rastejo, zaposlujejo in hkrati ohranjajo prednost pred konkurenco - ter tako povečevati zavedanje širše javnosti o pomenu podjetništva pri razvoju slovenskega in. darstva. alija tel.: 03 703 10 60, lax: 03 703 K splet: Vo^iizbor savinjsko-zasavske gazele 2006 so poleg podjetja Dat-Con strokovni organi projekta uvrstili še podjetje Esot iz Celja, ki se ukvarja s sistemi za hlajenje in pripravo pitnih ter tehnoloških vod, in Etra iz Štor, ki je specializirano za avtomatizacijo industrijskih procesov. RP - Št.81 Glušič naj na delovnem mestu ostala direktorica Štefanija Glušič, ki je vodenje podjetja prevzela lani, še pred dvema tednoma pa odpirala novo trgovino El- kroj Outlet ob proizvodnih prostorih na Prihovi. Direktorica Glušičeva takrat Rednakovih še omenila ni. URŠKA SELIŠNIK Angleži bodo mlekarje spravili v red V začetku tedna se je srb-sko-angleško podjetje Sal-ford, ki se je edino odzvalo na prodajo večinskega dela delnic Ljubljanskih mlekarn, začelo pogajati s prodajalci. Glede na to, da Mlekarna Celeia lani z Ijubljan-sko ni dosegla dogovora o združevanju, zamenjava večinskih lastnikov v Ljubljanskih mlekarnah celjske pretirano ne skrbi, pravi direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob. Pričakuje pa. da bo vstop novega igralca v ta segment živilsko-prede-lovalne industrije spremenil sedaj veljavne pogoje na trgu. »Kot družbo z omejeno odgovornostjo me kakšni prevzemi ne skrbijo, predvidevam pa, da bodo Angleži hitro uredili splošne pogoje po- čakujem, da bodo najprej >zradirali< vse neupravičene stroške ti^ovskih hiš, ki imajo kar preveč bonitet, prilago-düi odkupno ceno mleka in število zaposlenih. Po mojem je ta sistem tako močen, da mu bo uspelo. Domači mlekarji imamo namreč vpliv le na približno 15 odstotkov stroškov, zato tudi ni čudno, da vsi poslujemo z izgubo.« Po vstopu Slovenije v EU so se cene mlečnih izdelkov znižale za okoli šest odstotkov Poleg tega mlekarne niso bile več upravičene do visokih izvoznih subvencij, prenehala so veljati določila dvostranskih sporazumov z republikami nekdanje Jugoslavije, slovenski ti^ mlečnih izdelkov, ki je bil v preteklosti razmeroma zaprt, pa se je odprl za proizvode izjemno močnih in agresivnih tujih multinacionalk. «Kljub izgubi pa je verjetneje bolje, da poslujemo s polnimi namesto z napol praznimi kapacitetami, saj bi sicer imeli presežne delavce. Mlekarji namreč nimamo nobenih subvencij, s katerimi bi sr pomagali pri odpuščanju delavcev, tako kot si je tekstilna panoga. Nikjer se ne moremo prijaviti za kakšen sanacijski program. Izgleda, da se je nam država na tiho že vnaprej odpovedala,« je prepričan Jakob. RP m.iiovleil(.coiii Modi odpisali večino dolgov Celjska Moda se je po dobrih dveh letih negotovosti izognila stečaju. Upniki so namreč z veliko večino izglasovali prisilno poravnavo. ki jo je v začetku leta predlagalo vodstvo podjetja. V Modi imajo težave že nekaj let, saj jim zaradi zamiranja trgovinske dejavnosti v sre-disču Celja promet nenehno pada. Večino prodajaln, ki so lih imajo v mestnem jedru, so oddali v najem, tako da sami uporabljajo le še tri. Krepko so zmanjšali tudi število zaposlenih, saj jih v podjetju deia že manj kot 20. Zaradi likvidnostnih težav je sodišče v Modi že predlani uvedlo prisilno poravnavo, vendar jo je na zahtevo njihove riajveč-je upnice Mure ustavilo. Vodstvo po(^^a je letos spet predla^o prisilno poravnavo, saj, kot je dejal direktor Emest Ramšak, »dolgov niso mogli več obvladovati«. Zaradi težav 7. dobavitelji pa so bile tudi njihove tc^vine vse slabše založene. Upniki so v prisilni poravnavi prijavili za 286 milijonov tolarjev terjatev, sodišče jih je priznalo za 18 milijonov tolarjev manj. Ramšak je prepričan, da bodo dolgove, ki jih bodo zaradi poravnave znižali na 20 odstotkov, brez velikih težav vrnili. Del terjatev, ki jih ima do podjetja finančna družba Finance Zupane (iz kroga njihovih večinskih lastnikov, Hol-dinga Trdnjava), pa bodo spremenili v lastniški delež. Ramšak pravi, da Moda zaradi dodamega znižanja stroškov letos že posluje na pozitivni ničli, izboljšali pa so tudi odnose z dobavitelji. Na vprašanje, ali razmišljajo tudi o tem, da bi končno posodobili »socialistični« izgled svojih prodajaln, pa Ramšak odgovarja, da je to odvisno od lastnikov podjetja. JI STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1. 9. 06 - 30. 9. 06) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE a)AGENCIJA..LOTOS", ANITAKRAJNČAN, s. p. Celje, opr. št. ST 55/06 {datum: 7.9. 06) b)ZJ FORMATOR, ZUNANJA TRGOVINA IN INTELEKTUALNE STORITVE, d. O. o.. Celje, opr. št. St 43/06 (datum: 7. 9. 06) c)BRIGITAŽABERL, s.p., Uubečna, opr št. SI 41 /06 (datum: 7. 9. 06) č) PATON PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, d.0.0., Zreče, opr št. St 66/06 (datum: 21. 9. 06) d)PMC KOMISIJSKA PRODAJA VOZIL, POSREDNIŠTVO IN GOSTINSTVO SILVA PETEK, s.p., Loče pri Poljčanah, opr. št. St56/06(datuni:21.9.06) e)SEBANET, RAČUNALNIŠKE STORITVE, d.o.o., Celje, opr.št. Sb62/06 (datum: 27. 9. 06) 2.STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKUUČI a)HERNAVS TRADE, GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE, d.o.o.. Štore, opr št. St 36/05 (čl. 169ZPPSL datum: 14.9.06, pravnomočen sklep: 27. 9. 06) b) MEPA, TRGOVINA NA DEBELO, METLIČAR ALOJZ, s.p., Celje, opr. št. St 3/06(čl. 169ZPPSL, datum: 14. 9.06, pravnotnočen sklep; 28.9.06) C) MAUER, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORFTVE, d.o.o., Celje, opr Št. St 23/06 (čl. 169ZPPSL dahjm: 15.9. 06, pravnomočen sklep: 27. 9.06) č) GRADBENIŠTVO IN GOSTINSTVO AZRA KAPETAN MAUER, s.p. Celje, opr.št. St 157/04(61.169ZPPSL, datum: 15.9. 06, pravnomočen sklep: 28.9.06) 3. PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE a)SM SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA, d.d., Žalec, opr št. St 53/06(datum: 7.9. 06) letDLJ parmeri najmjm ohmom f^ IZ NAŠIH KRAJEV V spomin na Karlinovo Na Svetini bo danes, vpe-telc, začetek prireditve Al-mini dnevi na Svetini, srečanja svetovnih popotnikov. Prireditev, ki jo pripravlja že pet let turistično društvo Štore, bo trajala dva dni. Dopoldne bodo začeU z likovno ustvarjalno delavnico za osnovnošolce z naslovom Otroci za Darfnr. Delavnico pod strokovnim vodstvom Marjete Zaje pripravlja Osnovna šola Lava Celje. Prav tako bo na ogled razstava Mire Iskrač, Pravična delitev dobrin - Svet za Darfur. Ob 17. uri bo sledil literarni večer, posvečen svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Gostja bo prevajalka in raziskovalka njene intelektualne dediščine na območju Nemčije, Jerneja Jezernik. Na Alminih dnevih bo posebej živahno jutri, v soboto. Tako pripravljajo med drugim obisk groba Karlino-ve na svetinskem pokopališču, z uradno izjavo o 10-let-nem najemu ter skrbi za njen . Že od jutra bodo na li postavljene stojnice z ekološko pridelano hrano, izdelki domače obrti in zelišči, predstavila se bo tudi ekološka kmetija Petrač iz Svetlega Dola. Dru liščarjev Celje bo < ralo borzo zelišč s predavanjem. Precej udeležencev pričakujejo tudi na Poti grob. Svetin V soboto, v okviru Alminih dni Alme Karlin na« ,a Svetini, bo tudi skupni obisk groba šču. Za redno vzdiievanje njene- ga groba se je letos obvezalo Turistično društvo Štore, ki je pogodbo sklenila z občim inizi- 23000 korakov, ki je etnološko naravoslovna pot Tii-rističnega društva Štore. Njen začetek bo ob 8.30 pred cerkvijo na Svetini. Predavanja svetovnih popotnikov bodo med 12. in 17. uro, ko bodo predstavili preživetje po cunamiju, kolesarjenje po Novi Zelandiji, Tibet ter Svet za Darfur. BRANE JERANKO Bivalna enota tudi v Žalcu Dom Nine Pokom z Grmovja je v Žalcu odprl svojo bivalno enoto za oskrbo- Zbra slove s r 9 je Za darilo, sobno kolo, seje županu Posodelu zahvalil Jožef Spačaj, stanovalec enote v Žalcu. i pozdravila direktorica doma Zdenka Ferlež, ki je med drugim povedala: »Odpiramo bivalno enoto, s katero želimo v življenje naših stanovalcev vnesti občutek pravega doma, ki se v množici lahko kaj hitro izgubi. Tu bodo živeli še v bolj tesnih medsebojnih odnosih in se učUi drug od dmge^. Medsebojno razumevanje, enostavnost, preprostost in resničnost bodo lahko prinašali drug drugemu in te čudovite lastnosti širili tudi navzven. Sočutno in ustvarjalno vsak posebej. Šest stanovalcev Doma Nine Pokom bo tej soseski v Žalcu dalo nov utrip. Upamo, da ga bodo znali tudi drugi začutiti in jim prisluhniti.« Žalski župan Lojze Pose-del je stanovalcem v imenu občine podaril sobno kolo, za kar seje zahvalil Jožef Spačaj. V kulturnem programu so sodelovali Duo Cantabi-le. Marija in Sonja Alatič ter bivalne enote s ;ojiE islin TT Rockoktober vikend Konec tedna je bil v Mladinskem centru Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah Rockoktober vikend. V petek so pod vodstvom Anje Slapnik pripravili delavnico sanj, v soboto pa je Klub dijakov Dravinjske doline pripravil 3. tradicionalni Skate contest, Udeležili so se ga števikii skejterji iz Slovenskih Konjic in iz širne okolice. Gledalci so si lahko ogledali še tekmovalce na ro-lerjlh na kolesih. Zvečer se je dogajanje prestavilo v prireditveno dvorano MC Patriot, kjer je nastopila mlada novomeška rock skupina BHC. Rockoktober vikend so v nedeljo zaključili z razburljivim nastopom italijanske zasedbe Inferno, kl le te dni na turneji po Ita-hii, Sloveniji in Avstriji, MBP Milan Rajtmajer Celje ker smo tu doma Noč Čarovnic na Trebniku v neoeljo, sredi belega dne (od 10.30 do 12.30), bodo na Dvorcu TrebnikvSlovenskih Konjicah pripravili kreativno delavnico Noč čarovnic. Namenjena je predvsem otrokom, starim od 5 do 10 let. Otroci bodo pod strokovnim vodstvom ustvarjali iz različnih materialov, kot so buče, kostanj, listje, koruzni storži ...Izdelki, ki jih bodo naredili, bodo na ogled na razstavi v Dvorcu Trebnik zadnji konec tedna v oktobru. Zaključek razstave s čajanko bo 29- oktobra ob 14, url. Potem bodo otroci svoje izdelke lahko odnesli domov in jih postavili na do- mači prag za zadnji dan v mesecu, na noč čarovnic. Medtem ko bodo otroci us-tvaijali, bodo starši lahko poklepetali z zeliščarji, ki jim bodo svetovali o uporabi zelišč v različne namene, seveda pa si bodo lahko ogledali tudi lepo urejen zeliščni vrt. MBP Skrivnosti starodavne kartuzije v Jurkloštru, v cerkvi svetega Mavrici-ja bo v nedeljo ob 9. uri slovesna maša, ki jo bo daroval celjski škof Anton Stres. Po 444 letih bodo tako ponovno obudili spomin na Veroniko Deseniško in na vse, ki so ta prostor zaznamovali s svojo srčno in duhovno močjo. Spomnili pa se bodo tudi obletnic pomenljivih dogodkov, kot so 800-letnica ponovnega prihoda kartuzijanov v Jurklošter, 580-letnica smrti Veronike Deseniške in njenega pokopa v jurkloštrskem samostanu ter 150-letnica ustanovitve župnije Qeta 1856 jo je ustanovil blaženi škof Anton Martin Slomšek). Ob slovesnosti bodo predstavili tudi knjigo patra Karla Gržana Skrivnosti starodavne kartuzije, v kateri je prvi ilustrativni poizkus prikazov tega samostana v njeni bogati preteklosti. Dogodek, ki ga pripravlja Zavod Odon v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Jurklošter in tamkajšnjo župnijo, bo obogatil tudi kvintet Dori. BA Hoja za zdravje v nedeljo bo svetovni dan hoje. Z njim želijo opozoriti na pomen gibanja za varovanje zdravja, pri čemer predstavlja tudi obliko zdravljenja nekaterih bolezni. »Vse oblike gibanja in telesne vadbe, ki jih vzdržujemo dlje časa, pomembno izboljšajo naše zdravje, zato izberimo tiste, ki so nam najljubše, ki jih lahko vključimo v svoj vsakdan in ustrezajo našim telesnim zmogljivostim, letom in zdravstvenem stanju. Tako bo postalo gibanje pomemben del našega življenja,« poudarja kardiolog prim. Janez Tasič, dr. med. V Celju je društvo za zdravje srca in ožilja z društvom vaditeljev nordijske hoje že v tednu ob svetovnem dnevu srca pripravUo šolo nordijske hoje. Žanimanje za to obliko hoje s palicam je bilo veliko, zato so šolo pripravili tudi ob svetovnem dnevu hoj e. V šolo in na pohod vabijo vse Celjane v nedeljo, 15. oktobra. ob 10. uri. Zbirališče bo v Mestnem parku pri Splavarju. Šolo priporočajo zdravim ljudem od 16. do 90. leta, še posebej odraslim s prekomerno telesno težo, okvaro hrbtenice, gibal, a tudi srčnim bolnikom, ki jim je zdravnik priporočil redno re-kreacijo aerobnega tipa. MBP Zdravstveni dom Laško vabi občane, da se v okviru nacionalnega projekta Slovenija v gibanju, z gibanjem do zdravja v soboto, 14. oktobra, med 9. in 11. uro v parku Zdravilišča Laško udeležijo preizkusa hoje na dva kilometra. S preizkusom bodo ocenili telesno zmogljivost udeležencev in jim svetovali pri načrtovanju zdravju prijaznega gibanja. Test je r 20. in 65. letom. Ce bo deževalo, test odpade. (BA) 8 10*1 _ Kako bodo v Šentjurju slovo jemali? Mandati občinskih svetov v sedanji sestavi se iztekajo, bližnje volitve bodo njitiovo sestavo tako ali drugače prevetrile. V Šentjurju bo slovo občinskega sveta po vsem sodeč v znamenju nedorečenih in prezgodaj zaključenih sej ter izrednih sej brez epiloga. Potem ko se na zadnji redni seji šentjurski svetniki predčasno razšE, naj bi se včeraj sestali na izredni seji. Svetniki so na 29. redni seji namreč dali na glasovanje predlog o umiku večine točk z dnevnega reda, nato pa so razpravljali le o gradnji osnovne šole na Ponikvi. Že takrat je bilo slišati zahteve po sklicu izredne seje, ki jo je za tem podpisalo 13 svetnikov na čelu z mag. Markom Diacijem iz SMS-ja. Obenem so predlagali dnevni red, na katerem bi obravnavali županove odgovore na vprašanja, ki so mu jih zastavili 5. septembra, v katerih je Diaci spraševal o javnih financah oziroma sredstvih proračuna Občine Šentjur, nato pa še rebalans občinskega proračuna, ' Župan mag. Štefan Tisel je v odgovor na sklic izredne seje poslal dopis, v katerem je zapisal, da sklic naj ne bil utemeljen in da ne obstajajo nikakršni objektivni razlogi zanj. Ob tem pojasnjuje, da lahko v skladu s poslovnikom rebalans proračuna predlaga le župaru ki je.lahko tudi edini predlagatelj takšnega akta. Dodaja še, da je zahtevi za sklic seje potrebno priložiti tudi gradivo, o katerem naj bi občinski svet odločal, vendar ga naj ne bi prejeli. Tisel je že predhodno odgovarjal, da bo o rebalansu proračuna za leto 2006 odločal šele občinski svet v novi sestavi, torej po volitvah. V primeru, da seja ne bi bila sklepčna, so podpisniki zahteve ža izredno sejo v vabilu že vnaprej napovedali tudi novinarsko konferenco s predstavitvijo razlogov za sklic ter izjavo za javnost. Šentjurski svetniki si tako ob izteku mandata ne bodo ravno podali rok in spomnili vsega, kar so skupaj v štirih letih tako ali drugače speljali. Zadnja skupna seja je namreč minila ob predčasnih demonstrativnih odhodih in vročekrvnih izpadih, zapomnili pa si jo bomo predvsem po osebnih obračunavanjih. Pričakovana uvertura v oster predvolilni boj, ki v Šentjurju očitno ne bo pojenjal vse do usodnega 22. oktobra? POLONA MASTNAK Poslušati, slišati, razumeti v Celju bodo prihodnji teden, od 16. do 20. oktobra, dnevi Hospica. Njihov moto je Poslušati, slišati, razumeti. Z vrsto predavanj in drugimi oblikami želijo poslanstvo Hospica pribli^ti čim širšemu krogu ljudi. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE CEUE Na osnovi 36. členaZakona o uresničevanju Javnega interesa za kulturo (Ur. lisi RS, šlev. 96/02) ter 12. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturne prireditve in turizem CELEIA Celje (Ur list RS, štev. 51 /05 in 47/06) razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo Izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo -Vil. stopnjo; - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj; - strokovno pozna področje deiazavoda; - da itna vodstvene in organizacijske sposobnosti; - aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik; - aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidat za direktorja mora ob prijavi na razpis predložiti program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratWm življenjepisom je treba poslati na naslov: MESTNA OBČINA CELJE, MESTNI SVET, KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE, Trg celjskih knezov 9,3000 Celje, do petka, 10. novembra 2006. Prijava s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako ZKPIT- razpis za direktorja. Mandat direktorja traja 5 let. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi Mestnega sveta Mestne občine Celje, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Na prvem srečanju v ponedeljek ob 17. uri v prostorih Hospica na Malgajevi 4 bodo predstavili dejavnost. V torek bo v Osrednji knjižnici na Muzejskem trgu predavanje o družim kot temeljni opori umirajočemu bolniku, v sredo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje v Ipavčevi ulici 18 predavanje Živeti do konca in v četrtek v celjski bolnišnici še predavanje Ko ostaneš sam. Vsa predavanja se bodo začela ob 17. uri. Kdor bo želel, se bo lahko v prostorih Hospica od ponedeljka do četrtka ob do-poldnevih pogovoril s prostovoljci, v sredo in četrtek ofj 15. ure do 16.30 pa tudi z zdravnico in medicinsko sestro iz ambulante za zdravljenje bolečine. Slovensko društvo Hospic OO Celje bo prireditve v tednu vseživljenjskega učenja končalo z okroglo mizo o viziji razvoja paliativne oskrbe v Celju (oskrbe umirajočih), ki bo v prostorih društva v petek, 20. oktobra, ob 11 uri. MBP BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE V Šmarju center za zaposlovanje in šolanje V.d. generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje Anka Rode, župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš indirektoricaLjudske univerze Rogaška Slatina Jana l\irk Šulc so v torek odprli Center za poklicno informiranje in svetovanje (CIPS) v Šmarju pri Jelšah. CIPS deluje v okviru Ljudske univerze Rogaška Slatina na Aškerčevem trgu 24 v Šmarju pri Jelšah. Prav danes v tej stavbi pripravljajo Veseli dan v petek, 13. CIPS je namenjen osnovnošolcem, srednješolcem, študentom, staršem, šolskim svetovalnim delavcem, brezposelnim osebam, presežnim delavcem, skratka vsem, ki potrebujejo informacije o za- poslovanju in šolanju. V CIPS-u obiskovalcem pomagajo pri načrtovanju poklicne poti, vse pa je za obiskovalce brezplačno. Na voljo je računalniški program za samostojno načrtovanje poklicne poti Kam in kako, opisi poklicev, informacije o izobraževanju, v CIPS-u nudijo tudi nasvete, kako iskati zaposlitev, pisati prošnje, se pripraviti na zaposlitveni razgovor, poleg tega pa tudi individualno svetovanje pri načrtovanju izobraževalne in poklicne poti, V omenjeni stavbi poleg CIPS-a deluje tudi Središče za samostojno učenj e (SSU), kjer nudijo učno pomoč brezposelnim in svetujejo pri izobraževanju odraslih. Vse, kar se dogaja v stavbi na Aškerčevem trgu 24, si bodo obiskovalci lahko ogledati na današnjem Veselem dnevu v petek, 13., kot so poimenovali današnjo prireditev, ki bo od 10. do 16. ure v omenjeni stavbi. V okviru Tedna vseživljenjskega učenja 2006 bodo posebno po nudbo za obiskovalce pri pravili TIC Šmarje pri Jel šah, Razvojna agencija Sot la, Območno združenje teranov vojne za Slovenijo in Območno združenje slovenskih častnikov. Združenje borcev in udeležencev NOB, CIPS, SSU, Planinsko društvo Šmarje, Šahovski klub Šmarje ter Kavarnica in Papirnica Štravs. ŠO Ni »dovod še na Rifnik V soboto so s prireditvijo in z uradnim odprtjem pri rezervoarju obeležili tudi konec gradnje vodovoda Rifnik. Gradili so ga od obstoječega rezervoarju na Rifiiiku čez črpališče do novega rezervoarja, dolg pa je 1.700 metrov. Na novozgrajenem vodovodu je že zgrajenih tudi 34 novih priključkov. Vrednost celotne investicije znaša 54 milijonov tolarjev, dela pa je izvajalo podjetje Gic gradnje iz Rogaške Slatine, PM Popravek V 79. številki Novega tednika se nam je v reportaži Tam, kjer je Čist zrak, pomotoma zapisalo, da je Katja Bolko, pod sliko pomotoma zapisana s priimkom Maček, ravnateljica podružnične šole Ponikva. Bolkova je vodja podružnične šole Ponikva. abrahamov gala koncert z GOSTI OLIVER DRAGOJEVIČ NEW SWING QUARTET ELDA VILER UROŠ PERIČ VITAMAVRIČ MARJAN BUNIČ ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE dirigent RUDI STRNAD KOMORNI ORKESTER SANCTI PETRI dirigent MARKO HRIBERNIK DVORANA GOLOVEC CELJE sobota, 21. oktober 2006 ob 20.00 pokrovrreu koncerta: @ MESTNA OBČINA CELJE banka celje PRODAJA VSTOPNIC CELJE: MeDjaloica EKOPOOL, KOMPAS Celje, TIC Celje, BIG BANG MEGA Celje, GLOBTOUR f Celje,ABAGENCUACelje, IZLETNIKOVA TUWSTICNAAGENCIJA Celje, MLADINSKI - CENTER Celje, ZAVOD ZA TURIZEM CELEIA, TAO Celje, ŠTUDENTSKI SERVIS CELJE LAŠKO; TIC LaSko 5 RADEČE; KARLO 457, trgovina in storitve ROGAŠKA SLATINA: BIG BANG, ŠTUDENTSKI SERVIS CELJE SLOVENSKE KONJICE: MLADINSKI CENTER DRAVINJSKE DOLINE, REALTA, d.o.o. VELENJE: AB AGENCOA Velenje, BIG BANG MEGA Velenje, KOMPAS, M4 MUSIC STORE | lil fiöiiii iz NAŠIH KRAJEV 9 Čarobna piščal zapiskala Laščanom POZOR, HUD PES Drobec k praznovanju 250-letnice rojstva skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta je z uprizoritvijo opere Čarobna piščal dodalo tudi Kulturno društvo Koral iz Laškega. Na uprizoritev glasbene pravljice se je približno trideset nastopajočih pripravljalo skoraj celo leto, saj je predstava izjemno zalitevna. Čeprav na prvi pogled zveni zelo lahkotno. Mnogi so tudi prepričani, da je Čarobna piščal najbolj nenavadno Mozartovo delo. »Kar se pravljično s ti in izraznosti tiče, je Čarobna piščal pravljica vseh pravljic. Lotiš se je lahko na razhčne načine. Mi smo jo pustih v vzhodnem svetu in smo se temu prilagajali tudi s sceno in kostumi. Lahko pa bi jo, denimo, umestili v modemi, sodobni svet, Lahko bi ji dah tudi naslov Taminove sanje (kot da glavni junak vse skupaj le sanja)... Nešteto možnosti je,« pripoveduje režiserka Magdalena Hrastnik, ki je bila nad nedeljsko pre-mierno uprizoritvijo glasbene pravljice prijetno presenečena: »Bilo je zelo lepo. Vsi na odru so se potrudili. Gledalec ne ve, koliko truda je vsak od nastopajočih vložil v vlogo, ki jo igra. Stati na odru in peti tako zahtevne stvari ni enostavno.« Še zlasti ne, ker večina igralcev, ti so v glavnem osnov-no-in srednješolci, nima pevskega predznanja. »Na začetku smo sicer imeli skupino, ki je obiskovala glasbeno šolo. Kasneje pa so začeli prihajati tudi taki, ki še nikoli Čarobno piščal bodo v laškem Kulturnem centru ponovili jutri, v soboto, ob 17. uri ter nato spet okoli novega leta. niso peli in bi radi vseeno igrali. Kar pomeni, da smo jih morali v zelo kratkem času naučiti prepevati, S tem, kar so pokazali na premieri, sem zadovoljna,« je dejala vodja solistov in zbora Rebeka Hrastnik, ki je na-stopUa tudi v vlogi Famine. Kljub temu, da je büo ustvarjati predstavo naporno, je bilo delati z otroki pravi užitek, ne skriva zadovoljstva niti vodja orkestra Aljoša Skorja: »Otroci so čudovito vodljivi in prilagodljivi. kar za odrasle, ki so močno prepričani v svoj prav, v glavnem ne velja.« Tudi orkester je vreden vseh pohval. Sestavlja ga približno 25 glasbenikov, ki prihajajo z vseh vetrov, »Koncertni mojster je iz Tabora pri Žalcu, pihalno in tro- bilno sekcijo sestavljajo Laš-čani, violine načeloma Celjani, hornistka pa prihaja iz Zidanega Mosta,« našteva Skorja, sicer študent muzikologi-je in sakralne glasbe na ljubljanski Filozofski fakulteti-BOJANA AVGUŠTINČIČ Spodbuda raziskovalnemu delu mladih ^^CELJANE ^^CELJANKE ^^CELJE -Vabilo!- Vabimo Vas na predvolilni golaž in odojka, ki bo v petek 13.10.2006 ob 12.00 uri v gostilni Klenovšek (Dobrova 16. Celje) zabaval Vas bo ansambel SHOW-MIX. VSI CEUANI IN CEUANKE VLJUDNO VABUENII z novim šolskim letom se je začelo tudi novo raziskovalno leto za učence in dijake celjskih osnovnih in srednjih šol. Ob tem so v občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje v sredo odprli razstavo vseh lanskih prvonagraj enih nalog in dodali še literaturo, stenča-se, videoposnetke in fotografije z nagradne ekskurzije, ki jo vsako leto pripravijo za najboljše mlade raziskovalce, in z raziskovalnega tabora v Piranu, Z razstavo bodo skušah še več mladih spodbuditi k raziskovalnemu delu. To je bilo lani izjemno kakovostno, zato tudi letos pričakujejo od- ličen odziv in dobre naloge mladili raziskovalcev celjskih osnovnih in srednjih šol. Razstavo je pripravil oddelek za družbene dejavnosti v sodelovanju z muzejem novejše zgodovine. V istih razstavnih prostorih so predstavili tudi projekta za dve naložbi v Celju, ki naj bi ju izpeljali prihodnje leto. Gre za izgradnjo nove mestne tržnice, za katero je v proračunu za prihodnje leto denar že zagotovljen, in idejne rešitve za gradnjo nadstreška nad poslovilnim objektom na mestnem pokopališču, Oba projekta je izdelal arhitekturni biro Krušec. BRST Oblak v oblakih Leta 2000 se je naša nogometna reprezentanca uvrstila na evropsko prvenstvo. Verjetno sem 10 že zapisal kdaj: ko smo si ogledali naše na prvenstvu, sem doživel verjetno r^lepä te«ien vmojem življenju. Ko sem si v preteklih dneh ogledal igro naše reprezentance, me je minilo, da bi jo še kdaj gledal. Sicer nisem i^one vem kakšen strokovnjak za nogomet, toda kar se dogaja v zvezi z našo reprezentanco, je v nebo vpijoč cinizem. Prav tako nerad nekoga, ki je že tik pred linčem, dodatno medijsko opljuvam, toda selektor Oblak si to nedvomno zashm. Njegova osebnost je seveda ena osrednjih v skwenskem nogometu, bil je paradni konj nekdanjega jugoslovanskega in seveda meta, še ko je ^al v Ba)«r-nu, pa seveda tudi kasneje po osamosvojitvi. Vedno je bil komentator raznih nogometnih tekem in spominjam se ^ še, ko je precej vzvišeno komentiral naš nogomet v času.selektoijevanja dr. Verde-nika, pakasn^Prašnikarja, prav tako se spominjam njegovih izjav iz začetkov mandata Srečka Katanca, ko so bile, presenetljivo, njegove izjave natančno takšne, kot jih ima danes. Govoril je o »naši realnosti«, govoril je o tem, kakšen naj bo »sodoben nogomet«, nj^ove iqave pa so bile pesimistične, podcenjujoče, kar so še danes. Red-mo i^va po zadnji tekmi, ko je dejal, da je bilo v drugem polčasu »preveč napak v obrambi, na čelu z vratarjem«. Ob tej izjavi sem se resno zamislil, če sva bila morda na dveh različnih tekmah, kot že dostikrat do zdaj, ko je gowMil iz oblakov, sam pa sem sedel ob nekem dn^em igrišču. Konkremo, vratar ni bil kriv niti za en sam zadetek, telo nekajkrat je rešil gol.. Brane Obiak je do zdaj v reprezentanco predvsem vne-sd nepotizem, kaos, i^alci nikolinevedo, Ige bodo igraH, ne vedo, kaj je njihova naloga, kdo bo ^al ob njihovem boku, ne vedo, kakšno je okostje ekipe, vsaka tekma je Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com kot r pripravljalni test, del pripravljalnega dklu-sa, Iger we skupaj i^eda, kot da gre za nekakšen nabor za neko daljno tekmo, nekje daleč v prihodnosti, kjer se bo nekaj odločilo za veke vekov, najbolj pa je vse skupaj smešno, ker so pravzaprav ravno tekme, ki jih igrajo, tiste, ki bi se morale dobiti. Nikakršna katastrofa ne bi bila, če bi na igrišču videli nekakšen red, disciplino, taktično zamisel, ideje v igri, pa bi na koncu i^ubili, kot smo red-mo v Palermu proti Italiji. Nič zato, v tem primeru se lahko reče, da smo slabši kot Itah-jani, kar seveda' smo. Če je M še v prejšnjem ciklusu v reprezentand nekakšen polet iz prejšnjih ü«h kvalifika-djskih tekem, ga zdaj ni več, kar kaže rezultat z Belorusi-jo, ki je naenkrat postala po Oblakovi »novi« lo^ velesila za nas. Mlad igralski kader, ki si nedwmno želi igrati, ki se želi potrditi, najti dober klub v tujini, kjer bi si lahko zaslužil za svoja nadaljnja leta, za svoj pretekli vložek v nogomet, je naletel na selelflorja, ki ga ni sposoben uglasiti v borijeno moštvo, ki bi se, kot so to nekoč že dokazali pod Katancem, lahko časmo spopadb z evropskimi velesüami, na koncu koncev pa jih spričo lastne nesposobnosti še žali, češ da so luzerska realnost našega nogometa. "lä fatalistični odnos, ta vdanost v neuspeh je realnost našega nogometnega vodstva, nikakor pane mlad- izjav zagotovo ne zasluäjo. Na igrišču so pokazali veliko volje, felje, borbenosti, a bi je še izdatno več, če bi za njimi stali tudi tisti, ki so za svoj posel boljše plačani kot oni. 10 LiLÖK^NE VOLITVE 2006 Nadaljujemo s predsUvitvami županskih kam na območju občin s Celjskega. Tokrat so na vrsti dati občin Spodnje Savinjske in Šaleške doline. ŽALEC ter prostora za druženje. Bolnim bodo zdravstvene storitve na voljo takrat, ko jih bodo potrebovali. Zgradili bomo imela težav s podporo občinskega sveta, da bomo skupaj delovali v dobrobit vseh občank in občanov Robert Čehovln, 43 let, univ. dipl. ekonomist, član uprave Triglav naložbe d.d., kandidat SDS: Prepričan sem, da je razvoj celotne Spodnje Savinjske doline možen samo z medsebojnim sporazumevanjem in da moramo za pridobitev nepovratnih sredstev EU nastopiti združeni. V vlogi župana si bom prizadeval za rešitev stanovanjskih in gospodarskih težav v občini. Poleg prebivalcev Žalca bom prepričal tudi potencialne prebivalce, da je občina pravo mesto za življenje. Podprl bom predloge, ki bodo pospeševali stanovanjsko izgradnjo, in tiste, ki bodo ustvarjali inožnosti novega zaposlovanja. Zavzemal se bom za ustanovitev mladinskega centra, ki bo omogočil reševanje mladinske problematike, mladim pa omogočil druženje in kakovostno preživljanje proste^ časa. Menim, da je v naši občini čas za izgradnjo mladinskega hotela, ki bo skupaj z aktivnostmi mladinskega centra prispeval k razvoju turizma. Ne smem pozabiti še na zelo pomemben cilj. ki ga bom izpolnil: že velikokrat obljubljena izgradnja doma starejših. Vključimo se v razvojna prizadevanja ter učinkovito črpanje in rabo evropskih sredstev za povečanje blaginje naše občine. Gvido Hribar, 37 let, dipl. upr. org., direktor, kandidat AS s podporo SNG in SEG: Ko bom župan, bom najprej vse napore vložil v oživitev lokalne ekonomije. Takoj bom vsaj deloma razbremenil gospodarstvo z ukinitvijo plačevanja komunalnih taks in gospodarstvu ponudil možnosti za prihod v občino. Družine z otroki bodo zagotovo vesele brezplačnih osnovnošolskih učbenikov, mladi pa gimnazije s športnimi ali umetniškimi oddelki ali srednje šole s področja informacijskih tehnologij, uprave, vseh javnih zavodov in javnih podjetij. Na prvo mesto za časa županovanja bomo postavili človeka in vrednote, kot so znanje, red, pravičnost, poštenost, sposobnost ter odnos do sočloveka in okolja. se zavzemam, da se Ije izkoristi položaj občine za hitrejši in uravnotežen razvoj gospodarstva in negospodarstva v vseh krajih, pa tudi za čim boljše sodelovanje med sosednjimi občinami v regiji in za enakopraven odnos občina - država. Želim si strpnosti do različnosti, medsebojnega sodelovanja in zaupanja brez omejenih strankarskih interesov, prav tako pa spoštljivega odnosa do narave in v tem smislu optimalnega reševanja ekološ- proble v. Poleg n irizadeval ruženju i. Marko Laznik, 39 let, univ. dipl. ekonomist, lastnik družinskega podjetja, kandidat SD s podporo SMS: za podpore tvarjalnosti mladih ter za čii boljšo socialno varnost st, rejših in pomoč starejšim, t, ko pri zagotavljanju prosto skih možnosn kot hnanar, niu najrazličnejših deiavnc občane injazn im omogoča hiti 0 zadovoljev 1 potreb, upošti obči- nolikof . Skratka c o, ki bo po občin vrhu Slovt 1 pa bolj kakovosten razvoj infrastrukture in njeno redno vzdrževanje. Potrebna je zamenjava azbestnih vodovodnih cevi, izgradnja omrežja kanalizacijskih sistemov in zamenjava azbestnih salonitnih kritin na nekaterih naših vrtcih in šolah. Uspešno in razvijajoče se gospodarstvo prinaša občini o^omno prednosti na področju zaposlovanja, infrastrukture, turizma, pa tudi ne- podje VUma Tekavc, 45 let solventka Fakultete za i vo, samostoji kandidatka NSi: Na svojo kandidat ponosna, saj sem p ska v zgodovini obči a, saj uspešno gos- jjanjapri a negospo- podarstvo ) nja del sredst« darske dejavi strukturo. Na področju turizma je treba obUkovati stra-te^jo in produkte, gospodarskim subjektom pa zagotoviti servis, ki bo omogočal čim lažji dostop do črpanja sredstev EU. Podpirati moramo prizadevanja društev in ZKŠT po še bolj intenzivnem delovanju. Pomembna je tudi gradnja objektov za prosti čas, poudarek pa velja tudi Mladinskemu kulturnemu centru. Alojz Posedel, 51 let, univ. dipl. ekonomist, župan Občine Žalec in poslanec DZ, kandidat LDS s podporo De- Za üetjo kandidaturo sem se odločil, ker želim nadaljevati delo in projekte, ki so ostali odprti, hkrati pa nadgraditi zaupanje, ki so mi ga islul 3 boi poliric 1 kot ži ljudem ipa- Evropske unije, za odpravo večji znotraj občin ^r se zavzel problemov uredi- -to ji tev ozkih cest, nevarnih železniških križišč, kolesarske poti, izboljšanje zimske službe, ureditev centra za mlade in pomoč košarkarskemu kliihii. a žen-e, ki je dv V občini Ža-ila vse, da se v ;se nov način razmiš- _)ovedati, kaj potrebujejo. Delovala bom v skladu s svojim prepričanjem o odgovorni politiki, da je treba delati predvsem tisto, kar je za ljudi dobro, ne pa le, kar jim je všeč. Za upravljanje občine ni dovolj dobra volja in zamisli, ampak je treba tudi znanja za politično delovanje. Zame je urejeno financiranje in poraba proračunskega denarja osnovni pogoj za razvoj občine in za njeno trdno prihodnost. Pri svojem delu za dobro občine lahko vedno računam na pomoč poslancev in županov NSi, ki so s svojim delom že dokazali, da znajo dobro voditi občine. Upam, da bo moj program sprejemljiv za vse po-htične stranke v občinskem - Št. 81-13. ii Andrej Potočnik, 49 let, elektrotehnik, zavarovalni zastopnik AdriaticSloveni-ce, kandidat SLS: Prepričan sem, da Polzela potrebuje «ljudskega župana«. Župana, ki je dostopen vsakomur in zna prisluhniti iko majhnemu probk še pred v ljen,bon skušal rt stavljeni I pa veliko časa na-delu v korist občank anov V kolikor mi bo-^anke in občani izka-lupanje in bom izvo-v svojem -n več za-ilog. Prostorski -ni smo začrtali jeti, zato bom vs. čas posvetil vars oktober 2006 varnosti občank in občanov, reševanju socialnih stisk, razvoju šolstva in otroške vzgoje, intenzivnemu sodelovanju s krajevnimi odbori in nenazadnje - ljudem je treba zagotoviti prijazno in dostopno občinsko upravo. Na področju ekologije lahko pričakujemo intenzivno gradnjo kanalizacije, saj bomo v Savinjski dolini v letu 2007/08 prejeli prva sredstva iz evropskih kohezijskih in struktur-nüi skladov za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav Varnost občank in občanov, predvsem pa naših otrok, ki obiskujejo predšolsko in šolsko vzgojo, je vsakodnevno izpostav- Robert Rampre, 27 let, dipl. politolog, tržnik, kandidat AS: Kot kandidat za župana občanom in občankam Polzele ponujam oblikovanje sodobne občine, s posebnim posluhom za mlade, predvsem v želji, da Polzela ne postane le spalno naselje. Polzela mora postati pripravljena na evropske izzive in najboljša v regiji po vseh kazalcih. Občanom ponujam preureditev občinske uprave s ponudbo uporabnikom prijaznej ših in hitrejših storitev ter odpravo administrativnih ovir na področjih, ki zavirajo hitrejše postopke. To je pomembno predvsem v želji, da Polzela privabi čim več investitorjev v proizvodne in storitvene dejavnosti, saj nujno potrebujemo nova delovna mesta, da bodo tudi mladi imeli večji motiv, da ostanejo v naši dolini. S svojim znanjem si bom prizadeval, da Polzela prido- lede- Simon Ograjenšek, 48 let, strojni tehnik, komercialist v SIP Šempeter, kandidat LDS: Kot svetnik in sedanji podžupan ugotavljam, da imamo v občini lokalno cestno infrastrukturo pred razsu-lom, zato mi bo obnova, posodabljanje in vzdrževanje cest prednostna naloga. Ne obljubljam, temveč v primeru izvolitve napovedujem, da bom aktivno sodeloval pri izgradnji industrijske cone in razvoju podjetništva, ki bosta zmanjšala brezposelnost in povečala prihodke občinskega proračuna. Izvajal bom že sprejete programe izgradnje kanalizacije iz dolgoročnega plana občine, zagotavljal pogoje za delovanje mladih m starostnikov preko po-vezovania v društva s sofinanciranjem društvenih programov. Zagotavljal bom primerne pogoie za vzgojo in izo-braževanje, razvoj športa, kulture, požarne varnosti ter nosti vsai v sedanjih okvirih, Podpiral bom tudi zakonska subvenciomranja v kmetijstvu m gozdarstvu, predlagal spremembo organiziranosti občine, in sicer v delu krajevnih odborov Ker mislim svobodno in napredno, ker želim, da bi občani občine Polzela živeli dostojno, potrebujem podporo in pomoč sposobnih ljudi. Anton Kanduti, 35 let, dipl. upravni organizator, častnik SV, kandidat SD: Priča smo bliskovitemu raz-voju na vseh področjih človekovega delovanja, pri čemer tudi naša mala občina ne more stati ob strani, temveč se mora vključiti v sodobne tokove. Kot župan svojo vlogo vidim v tem, da občino pripravim na to, da sprejme ta izziv in priložnost. Menim, da mi bo kot človeku brez politične preteklosti us- pelo preseči vse politi litve v občini ter k sodelovanju povabiti kar največje število naših občanov in tako za dosego skupnega cilja izkoristiti us^arjalni potencial občanov Cas je, da se zavemo, da smo za svojo prihodnost odgovorni predvsem sami. Delo občine bom napravil pregledno in racionalno. Predvsem bi jo rad približal običajnim ljudem. Zato si bom prizadeval, da bi bilo delo občinske uprave čim-:inkovito. udi, da bi oko- I gospodarski J bi v občino pritegnil čim več podjetnikov, s čimer bi pridobili nova delovna mesta. Splošno znano je tudi nezadovoljivo stanje na področju stanovanjske oskrbe, zato bom stremel k povečanju občinskega fonda socialnih in neprofitnih stano- Ljubo Zntdar, 46 let, dipl. inž. gradbeništva, župan, kandidat SDS s podporo NSi Izkazal sem se kot župan z vizijo, ki se ne ustraši novih izzivov. Za materialno bla-gostanjeobčanovjenujna gospodarska rast, zato je prizadevanje za razvoj gospodarstva v ospredju, kar uresničujemo z izgradnjo poslovne cone v Ločici. Pri tem ves čas skrbimo za ohranjanje okolja ui najboljših kiiielijskili površin tudi s pomočjo evropskih sredstev. Gradnja kanalizacije, plinifikacije hi dru-^h komunalnih vodov bo še intenzivnejša kot doslej. Sledi obnova cest. Kvalitetno okolje in dobra lokacija privabljata v našo občino veliko novih prebivalcev, ob možnosti individualne gradnje bomo v letu dni ponudili še 75 novih stanovanj. V ospredju mi je človek, zato je treba poskrbeti za ustrezno zdravstveno varstvo, osveščanje mla-. dih o škodljivih razvadah ter zagotoviti ustrezna sredstva za kvalitetno izobraževanje. Tudi starejši želijo aktivno preživljali prosti čas, zato si bom še naprej prizadeval za njihovo dodatno izobraževanje in možnost aktivnega druženja. Bolnim, invalidom in socialno ogroženim je treba nameniti posebno pozornost in skrb. Nadaljeval bom ITVE2006 kulture ; knjižnice dokončar tim na področju izgradnjo nov€ 1 glasbene šole tei Vinko Debelak. SO let, dipl. inž. gradbeništva, direktor, župan Občine Prebold. kandidat LDS s podporo DeSUS, SD in SLS: V Preboldu smo se trudili, da bi ustvarili boljšo življenjsko raven, uspešno delovanje društev, visoko raven komunalne opremljenosti, lue-jeno izobraževanje in pravično socialno politiko. Tudi v naslednjem mandatu bodo glavni cilji razvoj sodobne in aktivne občine, dosledno in javnosti pregledno ter spoštljivo delo do vseh občanov, ustvarjanje prijetnega življenjskega okolja in zagotovitev novih vlaganj, delovna mesta in razvoj. Uresničevali jih bomo s konkretnimi pro- i. kot s .grac raJi 06 močjil bolda. ga otroka in začeh z gradnjo novega vrtca ter občinske knjižnice. Vzpostavljen bo ce- iščem šole bo povei la za starejše občane in novega vrtca ter ureditev občinske knjižnice. V načrtu so stanovanja za mlade in tiste, ki si jih sami še ne morejo zagotoviti, nadaljevanje obnove bazena s spremljajočimi objekti ter obnova smučišča. Vlagali bomo v razvoj turizma (z oporo v kampih in hotelu ter planinskih domovih in kmetijah) , piidobivali stavbna zem-Ijišča s konkurenčno komu-\alno ureditvijo, modernizi-te na hribovitih ob-in uredih center Pre-logradili bomo kanalizacijo in razširili plinovodno omrežje, podprli delovanje društev in sofinanciranje dela z mladimi. Osnovna vrednota naše občme mora ostati solidarnost. hprin skrbeli : • in vrtca ,sči- ?ana vai rnost . bomo ; iago- prostor; zgradili čem 1 ako po-:a kvalitetnejše tretje življenjsko obdobje. Vsem društvom bodo za delovanje in opremljenost zagotovljena finančna sredstva in urejena bodo vsa športna igrišča. Gradnja kanalizacije vob-čini je v teku in dela bodo potekala v skladu s programom, prav tako pa bo v celotni občini zagotovljena vo-dooskrba. Za ogrevanje vode bazena bo zgrajena kotlovnica na lesno bioipaso in z obnovo ter izgradnjo novih krožišč bo v občini povečana prometna varnost. TABOR a Ml Marjan Golavsek, 43 let, elektro tehnik, vodja kabineta ministrice za KGP, kandidat SDS s podporo NSi: Za dosego ciljev je pomembna učinkovita, dostopna in prijazna občinska uprava, v okvira katere bomo pripravili ustrezne projekte za črpanje evropskih sredstev. Podvojili bomo denarni prispevek za vsakega novorojene- Vilko Jazbinšek, 54 let, univ. dipl. inž. strojništva, župan Občine Tabor, kandidat SDS s podporo SLS: Moj program je v bistvu kontinuiteta začetega dela v sedanjem mandatu. Nadaljeval bom z urejanjem osnovnega šolstva in otroškega varstva z ustanovitvijo samostojnega javnega zavoda in organizacijo popolne devetletke v Taboru, Zavzemal se bom tudi za aktivno zemlj iško politiko v smeri povečevanja poselitve občine, izdelavo novih strateških in izvedbenih prostorskih aktov in ureditev institucionalnega varstva starejših, kot so dom starejših in varovana stanovanja. Potrebni so tudi protlpoplav-ni ukrepi, predvsem v Ojstriš-ki vasi, izgradnja poslovne cone, izgradnja komunalne infrastrukttire, kanalizacije s centralno čistilno napravo, izboljšanje cestne infrastrukture, predvsem v višinskem delu občine, in sodelovanje v regijskih projektih za pridobitev državnih in evropskih sredstev za trajnostni razvoj podeželja s poudarkom na turizmu, ekologiji in dopolnilnih dejavnostih kmetij. Franc Sušnik, 51 let, gimnazijski maturant, poslanec OZ in župan Občine Vransko, kandidat SDS: Izpostavljam dokončanje izgradnje večnamenske športne dvorane Vransko, izboljšanje prometne varnosti in izgradnjo varnih križišč z zavijalnlmi pasovi in prehodi za pešce v Prekopi, Čep-Ijah, Brodeh in na zahodni ter vzhodni vpadnici na trg Vransko. Zavzemam se za gradnjo suhega vodnega za-drževahiika v Praprečah in s tem zagotovitev popolne poplavne varnosti, nadaljevanje izgradnje in prenove cest, pre-plastitev ceste do Vologe in Tešove in položitev asfalta na vseh javnih, še tnakadamskih cestah. Dokončali bomo že začeta obnovitvena dela na vili optimalne pogoje za vse- lovanje knjižnice. Izdelati in sprejeti želim strategijo prostorskega razvoja občine in s tem zagotoviti pogoje za razvoj poslovnih in gospodarskih dejavnosti, nadaljevati z izgradnjo kanalizacije in priključevanjem uporabnikov na čistilno napravo na območju trga Vransko ter v Brodeh, Čepljah in Prekopi, obnoviti rorliško vežico z okolico in parkiriščem, urediti prometno povezavo med nastajajočim trgovskim centrom in trgom Vransko z nuj- Sem za širitev doma za starejše občane, nadaljevanje gradnje javne infrastrukture na območju stanovanjske in poslovne gradnje v Čepljah, Brodeh in na Vranskem ter poIepšanienodnbetrRa in va- BBASLOVČE -sred; Marko Balant, 49 let, gradbeni tehnik, zaposlen v podjetju Remont d.d. in župan Občine BraslovČe, kandidat SDS: Zavzemam se in se bom za prijazno in urejeno občino za vse občane, ki v njej živimo. Za urejeno in zdravo okolje, ki daje možnost razvoja. Nadaljeval bom tam in na tistih projektih,kjervtem proj spreje rski r gradnjo Miran Farčnik, 42 let. av-tomehanik, inovator v domačem podjetju, kandidat SNS: Kot župan se bom zavzemal za enakomeren in celovit razvoj občine, zgladil bom spore med prebivalci in občino in pripeljal v vsako hišo neoporečno vodo. Zavzemal se bom za dokončanje vseh že začetih projektov, izboljšanje prometne varnosti ter sanacijo dotrajanih cest, najbolj pomemben projekt pajezajezitev Merinščice, Na kmetije bora poskušal s pomočjo Evrope pripeljati turizem in zgradil pTepotreb-no vaško klavnico. Mladim bom zagotovil delo in obstoj v občini. Lahko mi zaupate svoj glas in zagotavljam, da vamnebo žal. Tistim, ki dvomite v moje besede in tistim, ki nočete na volišča, pa sporočam, da se opogumite in glasujete zame, da s skupnimi močmi naredimo Vransko prijaznih ljudi, saj to delamo za naše otroke. Bogdan Trop, 39 let, inž. elektronike, zaposlen v Termoelektrarni Šoštanj, neodvisni kandidat s podporo Nestrankarske liste, NSi, DeSUS in AS: Moja prva naloga bo spremeniti občino v prijazno in učinkovito, lu-editev statusa krajevnih skupnosti in izpeljati projekte s široko ekipo ljudi. Usmerjenibomoklju-dem in njihovim potrebam, hkrati pa bomo dah velik poudarek razvoju in napredku. Veliko sprememb je potrebnih pri pridobivanju vseh vi- ;notraj same ob kot tudi iz državnih ii skih skladov Prizade bom spremeniti obči center občine Braslovče v smislu poslovnih, trgovskih in drugih storitev, urediti zdravstvo, izboljšati prometno varnost v celotni občini, povečati občinski proračun in aktivno pristopiti k celostni podobi in prepoznavnosti občine v širšem prostoru. Zavzemal se bom tudi prepoznati generacijske potrebe za mlade in starejše občane, urediti pogoje za delovanje društev v občini in pospešeno pristopiti k izgradnji kanali- nje odpadnih voda. ne, dokončanje gradnje telovadnice in prizidka k Osnovni šoli Braslovče, izgradnja primarnega kanalizacij skega sistema s pomočjo denarja Evropske unije in države, nadaljevanje ^adenj sekundarnega kanahzacijsl ma po programu i denarja in izgradn da južni Podvrh. mandatu bom predlagal sprejem strategije razvoja turizma, razvoja podeželja in razvoja obrtništva v občini ink temu povabil zainteresin partnerje- Skupaj 2 činskim svetom s zadeval izpeljati t ste projekte, ki jih mora občina izvajati za vzdrževanje, obnovo in novogradnje občinske infrastukture. To pomeni planirano in usklajeno gradnjo ter asfaltiranje cest, obnovo 1 obnovo j. ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Nadaljeval bom dobro sodelovanje z vsemi aktivnimi društvi v občini in podpiral aktivnosti mladine. z lastnega vodovo- , novim ob-ii bom pri-tudi ^ bit sedanje ObČii ne Braslov- če oziroma njeni h prebival- cev V zadnjem ■ obdobju se je Republika Slo razvila, razvoj v naši občini pa je zastal. Čas j e primeren zato,da uporabim LO svoje zna- nje in izkušnje te ■r tako Dos- pešimo rast občine na vseh področjih. Do cilj; inasbopri- peljal celovit in učinkovit. dolgoročno narj ivnan pro- T i 1 Duško Goričar, 48 let, elektrotehnik, vodja enote, kandidat SLS: Veliko svojega življenja sem posvetil delu za dobro- mlm kajti do pravičnega vrednotenja in povrnitve škode ni nikoli prišlo. Vsi se dobro zavedamo, da je mesto Velenje odmaknjeno od avtocestnega križa, zato bom vztrajal pri rekonstndcciji cestne povezave Arja vas-Velenje. Za mlade je treba pripraviti nova delovna mesta, da bo več nadarjenih m sposobnili, z visokimi akademskimi naslovi, ostalo v Velenju, treba pa jih je vključiti tudi v kulturne in športne prireditve. Ne oziraje se ne tretjo razvojno bo prečkala dolino, je treba sklicati vse zainteresi- upora da Si a pro- izdelavi projektne doki nidZd za m ni sosednj Rudar mora datu igrati 5to,mtegaobč^ 1 mestnih obči . Nogometni klu 7 prvi slovensl ;lja vseh Velen jetništvapod okriljem blagovne znamke Žovnek in Zov-neški, dolgoročni prostorski in turistični razvoj občine in povezovanje podjetništva in kmetijstva ter s tem tudi pospeševanje turizma. Zavzemal se bom tudi za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev iz države in EU, financiranje razvojih projektov, zagotovitev višjega standarda na področjih kulture, izobraževanja in športa ter boljše zdravstvene oskrbe občank in občanov. Večjo pozornost bom namenil varovanju okolja in kulturne dediščine v občini, ureditvi poslovno-indu-strijske cone, skrbi za mladino in njene potrebe ter varstvu starejših občanov. Brez praznih obljub, s poštenostjo, z inovativnostjo in s komunikacijskimi sposobnostmi si bomo zagotovili boljši jutri. Z lastnimi izkušnjami in s skupnimi močmi bomo zagotovo uspeli. VELENJE Herman Arlič. 64 let, srednja izobrazba, upokojenec. kandidat SLS: Pnzadevalt si bom, da se degradaaia okolia. ki je prizadela celotno ugrezninsko območje, sanira m da se krajanom iz KS Skale, Pesje, Stara vas in Gaberke povrne ugled, kot so ga imeli pred tem, Mag. Franc Avberšek. 59 let, magister rudarstva, direktor Rudnika Žirovski vrh, kandidat LDS s podporo SMS: Ambiciozno, enotne je na zemljevid uspešnih, se glasi moj slogan. Velenje kot mesto priložnosti si zasluži več in boljši ugled na zemljevidu v slovenskem prostoru. Skupaj opažamo in čutimo, da nas druge občine v razvoju prehitevajo, kar pa ni dobro niti za sedanje niti za bodoče generacije, še najmanj pa za mlade, starejše in lokalno gospodarstvo. Verjamem, da smo skupaj to sposobni spremeniti. Pri vohtvah in volihii kampanji je vedno tako. da žal ne moremo obljubljati, lahko pa napovemo. Napovedujem podporo ohra- njanju in kreii lovnih mest; I iju novih de-Ij odgovoren odnos do narave, do vseh generacij v mestu in na vasi; podporo v dolgoročno usmerjen in lu-avnotežen razvoj; posluh za razvoj na področjih kulture, športa in zabave. Moja prioriteta bo priprava razvojnega programa mestne občine, Osebna odgovornost pa, da bo program rezultat strokovnega dela občinske upra- 12 LOKm.iyKmi.ITVE 2006 ve in organiziranega vključevanja vseh javnosti - občank, občanov, podjetij, inštitucij in civilne družbe. manjših za socialne namene, ter sprostiU promet z občinskimi stanovanji. Mladim želimo omogočiti lepše in vai-življenje, občanom bhžati občinsko upr; univ. dipl. matematik in fizik, profesor matematike v gimnaziji v ŠC Velenje, kandidat NSi: Velenje je lepo mesto, z mnogimi priložnostmi in izzivi. Vse potenciale, ki jih občina ima, želimo pritegniti k izdelavi dolgoročnega programa razvoja občine in regije. Prizadevali si bomo za nova delovna mesta ter razvoj podjetništva, inovativnih dejavnosti in intelektualnih storitev, zlasti za mlade. Izkoristili bomo vladne ukrepe za višjo nataliteto in mladim družinam ponudili prijaznejše okolje. Starejšim občanom moramo zagotoviti socialno varnost in prijazno starost. Gradnjo hitre ceste Ko-roška-Dolenjska bomo izko-risrili, da bo tretja razvojna os pripomogla tudi k razvoju naše občine. Z ustreznim esto pa bo-promet od tem odpra-jmetne zastoje. Pri-ipno- kljui nkraj stim bomo zagotovili usklajen razvoj. Dokončati mora mo ekološko sanacijo doh ne ter pospešiti prestruktu riianje gospodarstva. Z do brimi razvojnimi program bomo pridobili sredstva i; evropskega sklada. Vse našte to lahko uresničimo le s po vezovanjem in enotnimi po gledi na temeljne točke raz vojnega plana. Mihael Letonje, 42 let, strojni tehnik, podjetnik, kandidat SNS: Poskrbeli bomo za aktivno podporo politiki hitrejšega razvoja in odpiranja Velenja v slehernem pogledu - od kapitala. delovnih mest, zlasti za mlade do novogradenj, cestne povezave ... Prizadeval si bom za boljši, prijaznejši in hitrejši razvoj malega gospodarstva ter gradnjo obrtnih con. V ospredju bo hitrejša, cenejša in bolj strokovna politika s stavbnimi zemljišči, začeli pa bomo z akcijo za izdelavo novega urbanističnega plana. ZgradUi bomo več stanovanj, tudi zdravo in priložnosti getike,kuli grešne dejavnosti, bne priložnosti ni tretja razvojna os ii vanjevreHiii Saša. LOve ■ okolj lodročji športa in kon-Dsti. Pomem-i nudita tudi povezo- I Franc Sever, 51 let. brez formalne izobrazbe, a usposobljen za več storitvenih dejavnosti s pridobljenimi spričevali, samostojni podjetnik, kandidat SDS: Pri r . izhaj javnosti športa in kulture, poskrbeti za boljši, učinkovitejši in prepoznavnejši razvoj turizma, večjo pozornost pa nameniti tudi podeželju Velenja in tam živečim ob- Srečko Meh, 63 let, rudarski tehnik, župan Mestne občine Velenje, kandidat SD s podporo DeSUS: Glavne značilnosti mojega programa so aktivna stanovanjska poliüka, celovit in usklajen razvoj izobraževanja, ohranjanje javne, vsem dostopne zdravstvene oskrbe, vzdrževanje visokega standarda komunalne in druge opremljenosti in nizkih cen za storitve, sodobna prometna ureditev, razvoj športa, turizma in kulture kot razvojnih možnosti, ohranjanje dobrih medosebnih odnosov in so-hdarnosti, spoštovanje drugačnosti. Z zagotavljanjem pogojev, ki privabljajo investitorje, bomo oblikovali vzpodbudno okolji obrti, podjetništvi šnih gospodarskih lenje bo mesto priložnosti di zato, ker ob razvoju ne bomo pozabljali na nobeno področje, dejavnost ali skupino. Uresničili bomo zastavljene projekte na področju izobraževanja in oblikovali povezane inkubatorj e razvoja. Poskrbeli bomo za nova delovna mesta, dovolj stanovanj in opremljenih zemljišč, irejeno. li iz ugotovitve, da je Mestna občina Velenje v dolgoletni razvojni stagnaciji. Za stagnacijo pa smo kot zdravilo opredelih razvoj. Ključne točke so tri temeljne razvojne razsežnosti; gospodarska, socialno-varstvena in uprav-no-administrarivna. Za vsako od njih smo opredelili tudi razvojne projekte. Vseh niti ni mogoče našteti v kratki predstavitvi, zato bom kratko predstavil le nekatere od njih. Za gospodarsko razvojno razsežnost je eden ključnih projektov sodobno urejen promet in temu primerne ceste. Z njim želimo doseči ločitev tranzitnega prometa od prometa znotraj občine in odpraviti zadrege s parkiranjem z izgradnjo parkirne hiše in s sodobnim javnim potniškim prometom. Drugi projekt je nižja obdavčitev stavbnih zemljišč. Za socialno-varstveno razvojno razsežnost smo opredelili projekt postopnega uvajanja univerzitetnih programov. Za začetek bi to bili programi energetike, mehatronike in jkotehnologij. Opredelili 2kt javne ob- D tudi i inske a gradr razvoj uspe-ižb. Ve- zaposler deval IMARTNO t OBPAKI Janko Kopušar, 41 let, univ. dipl. ekon., sekretar OOZ Mozirje, neodvisni kandidat s podporo SDS: Prizadeval si bom, da bo občina izkoristila svoje potenciale za uspešno zadovoljevanje potreb občanov ter prijetno sobivanje in počutje vseh prebivalcev občine. Zavzemal se bom il dam il kvaliti ivljenje, n festivalske dejavnosti, -anjsko izgradnjo in iz-0 doma za starejše ob- m Franci Stropnik, 52 let, srednja izobrazba, prodajalec, kandidat SEG: Po pro^amu bomo poskušali omejiti prašnost deponije premoga, zagotoviti enakopravnost in sožitje vseh občanov širše skupnosti, vzpostaviti inovativnost pri mladih, zagotoviti čist zrak in zdravo pitno vodo, zagotoviti pogoje za razvoj gospodarstva, ekološkega kmetovanja in podjetništva, aktivirati modre številke za probleme, povezane z življenjem v Velenju, vzpodbudiri prijaznejše zdravstvo, ki mora slediri potrebam občan graditi nova st , spodbujati investicije v Ciste tehnologije, preko zavoda za zaposlovanje vzpostaviti hitre stike med delodajalci in ne-i ter tudi zagoto-nost občanov. Priza-;i bomo za večje povezovanje med uspešnimi kraji v Sloveniji in tujini, mlade v osnovnih šolah usmer-lali k sooblikovanju in soustvarjanju boljšega jutri, mlade nadarjene kadre pa bi pošiljali na študij vtujino in jim dali vso podporo za pridobitev znanja, ki ga bo naše gospodarstvo še kako potrebovalo. Treba bo razmišljati o novih virih energije, ki so danes še utopija, vendar bodo čez 20 let postali realnost. Alojz Podgoršek. 54 let, prometni tehnik, župan Občine Šmartno ob Paki, kandidat SD: Občina se je resno in od- sprejeta Lokalna agenda 21, temeljni dolgoročni razvojni načrt občine, Pomembno je tudi vedeti, da je pred nami razvojno obdobje 2007-2013, ko bo možno črpari sredstva iz evropskih in domačih skladov. Na to smo seveda dobro pripravljeni, saj smo v območni razvojni program SAŠA regije - program Regionalni projekti in prio-oktober 2006 - riteta v regiji, za že navedeno obdobje prijaviU kar 14 projektov inz zadovoljstvom lahko rečem, da so bUi vsi sprejeti. Projekti vsebujejo nosilca, področje prioritete, odgovorno osebo na projektu, začetek izvedbe, konec izvedbe, vrednost projekta, finančno konstrukcijo ... Prostora za navajanje vseh programov je premalo, lahko pa rečem, da zajemajo vsa področja v naši lokalni skupnosti in so po meri človeka. Seveda pa je v teku kar precej pomembnih programov, ki jih želim v prihodnjem 4-letnem obdobju tudi zaključiti. Gre za dokončanje ne-profitnih stanovanj, trgovskega centra, bencinskega servisa ... Mislim, da je to prava in poštena pot, ki jo bodo znah vohvci podpreti. e te- tnejše in Projekti, ki bo odpi žave, za ti bo omogo bogatejše ki so v izvajanju, se morajo dokončati, nadgraditi jih je potrebno z vsebinami, ki bodo za občanke in občane pomenile boljši standard. Zato potrebujemo pogoje za kvalitetno izkoriščanje prostega časa. Sprehajalne in pešpoti, kolesarske poti, otroško igrišče in rekreativne površine bodo pripomore k temu, da bodo vsi naši občani po delu v službi imeU kaj početi. Program temelji še na zagotavljanju dobrih pogojev za delo v OŠ in vrtcu, pri komunalnih dejavnostih bo prioriteta oskrba z vodo in izgradnja kanalizacijskega omrežja v širšem obsegu, kot ga določa sprejeti dolgoročni program. Da bomo lahko uspešni, moramo k sodelovanju pritegniti gospodarstvo, ki gravitira na naše območje. V sodelovanju z njimi in z dobrimi projekti bomo od države in iz EU v kraj pripeljali potrebna sredstva, ki bodo omogočila ta razvoj. Milan Kopušar, 45 let, ekonomist, župan Občine Šoštanj, kandidat LDS s podporo DeSUS: Župan sem sedem let. Rezultati mojega dela so opaz-• ..........d; lolni izku; m narediti rodilo a kro-a dela lati za dobro ljudi, korak naprej. Glavno v mojega dela je zakoi soglasje kar najširše ga ljudi, zato bom \ vodil projektno, v posamezni projekt bodo vključeni strokovnjaki ne glede na politično pripadnost. Ker si ne moremo privoščiti velike občinske uprave, pričakujem po-močpriznanih strokovnjakov iz naše občine. Med programskimi cilji naj navedem učinkovito in ljudem prijazno občinsko upravo, hitro pripra- jektov, ki bod{ npro- > pognali nov razvoj mesta Šoštanj in vseh ostalih naselij. Želim povezati malo gospodarstvo z velikim in tako omogočiti nastanek novih delovnih mest, dokončno urediti kulturni dom in nuditi pomoč društvom. Poskrbel bom za prometno povezavo naselij ter ureditev stoječega prometa v Šoštanju, kvalitetno komunalno infrastrukturo, v ospredju bo tudi skrb za urejeno in zdravo okolje kot pogoj za kvalitetno življenje. bom izkori Naše okolje moramo pustiti otrokom čimbolj neokrnjeno, hkrati pa kar najbolj razvito. Z načrtnim urejanjem prostora bom zagotovil nova delovna mesta in privabil nove prebivalce. V primeru izvohtve zato napovedujem ureditev Šoštanja (ceste, parki, parkirišča, kanalizacija, poročna dvorana, nujno tudi sodoben nakupovalni center). Šola in Čistilna naprava morata opravljati poslanstvo, ki jima jenamenjeno. Posebno nego potrebujejo najstarejši, ne bom pozabil niti na vrtec. Primerna infrastruktura bo spodbujala razvoj turizma. Sodeloval bom z vse-nu, ki delujejo v korist občine, ne glede na pohtično pripadnost, Osnovna misel: Združimo moči za razvoj celotne občin bo- ba podružnične šole, d, do pogoji dela primerlj novo šolo, načrtujem pa prihod dodatnih izobraževalnih vsebin. Statusno je treba urediti področja športa, mladih in turizma ter zagotoviti enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti. Drago Koren, 46 let, univ. dipl. inž. geodezije, poslanec v DZ, kandidat NSi s podporo SLS: Šoštanj je občina velikih priložnosti in prav zato je pomembno, da jih izkoristimo. Razvoj občine želim preusmeriti na novo pot. Že do sedaj sem kot poslanec pri svojem delu temeljil na načelu; Prisluhniti ljudem, de- kandidat SDS: Kot župan se bom zavzeinal za enakomeren razvoj vseh devetih KS. Prisluhnil bom željam mladih, se zavzel za dom starejših in kvalitetnejšo zdravstveno oskrbo. Omogočil bom gradnjo nakupovalnega centra, novih stanovanj in avtoceste bhžje Šoštanju. Zavzemal se bom za pomoč kmetom pri vključevanju vso-dobne projekte, za razvoj podjetništva in turizma. Kulturnim, humanitarnim in športnim društvom bom namenil več sredstev. Pospešil bom gradnjo muzeja usnjarstva, izgradnjo kanalizacij in daljinskega ogrevanja ter izboljšal oskrbo s pitno vodo. Za razvojne projekte bom pridobil denar iz države in Evrope ter aktivno sodeloval pri ustanav-Ijanju pokrajin. Mlade bomo včasu šolanja bolj načrtno usmerjali v poklice, ki so zanimivi za občino. Glede na prostorsko neizkoriščenost OŠ, bomo v Šoštanj pripeljali oddelke srednje šole. S štipendijami bomo spodbujali študije, ki omogočajo zaposlitve doma. Z izgradnjo avto- iiiir: 13 ceste in VI. bloka v Tešu se bodo tudi za mlade odprle nove možnosti zaposlitve. Stanje na športnem področju v. občini kaže na pomanjkanje posluha in slabo gospodarjenje z objekti. vključimo čimveč mladih, perspektivnih Ifudi. Branko Franc Sevčnikar, 56 let, elektro tehnik, vodja proizvodnje v programu KA Gorenje, kandidat SD: Za moj program Skupaj z znanjem do napredka za Šoštanj je značilno, da je sestavljen na podlagi pogovorov z občani in upošteva vse potrebe, ki se jih da uresničiti Natančno smo zapisali, kaj nameravamo narediti, nakazali smo razvojne možnosti občine, gospodarske, prometne in infrastruktume rešitve ter možnost pridobitve dodatnih virov. Program je v bistvu koalicija z občani, v njem pa smo opredelili tudi, kaj nameravamo narediti, da Šoštanj postane mlada in socialno vama lokalna skupnost. Temelji na soodločanju in medsebojnem sodelovanju ne glede na strankarsko pripadnost. Prepričan sem, da smo ga sposobni realizirati, seveda pa moramo za to dobiti priložnost. Moj namen je povezati veUko in malo gospodarstvo, vsako leto graditi nova stanovanja, za mlade pa zagotoviti prostore, v katerih bodo lahko uresničevali mladostniške želje. Tudi nadaljnji razvoj športa in kulture je namenjen mladim. Moj namen je, da v odločanje o vseh dejavnikih, ki odločilno vplivajo na kakovost življenja. Marjan VrtaCnik, 55 let, natakar, samostojni podjetnik, kandidat SNS: Ponuditi moramo nova delovna mesta, ki bodo v občini ohranjala mladino in privabila nove ljudi. Delovna mesta bodo, če bomo zgradili trgovski center, obrmo cono, dom za ostarele in več stanovanj, delo pa ponujali našim podjetnikom. Ponuditi moramo prijazno okolje za nove investicije. Slediti moramo razvoju infrastrukture in komunikacij po celotni občini. Poskrbeti moramo za samostojno policijsko postajo. Zagotoviti si moramo dovolj parkirnih prostorov, pločnikov, kolesarskih stez ... Zgraditi je treba igrišče za otroke. KS je treba vs^ored-no in enakomerno razvijati. Veliko lahko dobimo iz evropskih sredstev, vendar se to lahko ureja le z ustreznim znanjem. Postavili bomo človeka za pravna in tekoča vprašanja za občane. Zdravstvo in le-kamištvo bomo urejali samostojno v Šoštanju. Urediti je treba bazen, začelo se bo reševanje problema Družmirja. Tudi ekologija v Šoštanju ni rešena, vsaj na področju odškodnin ne. Šport in razna druš-tvaje treba upoštevati bolj, kot so bila upoštevana. Tudi pri vprašanjih na komunalnem področju morajo imeti vsi trije župani Šaleške doline enako in odločilno besedo. Če tega ne bo, se bomo morali osamosvojiti. Z »narodnjaki« in s praznimi obljubami v vojniški občini pridobivajo glasove volivcev s čini bolj zanimivimi in udarnimi narodnozabavnimi skupinami ali pa z ničnimi sklepi o prenehanju zaračunavanja okoljske dajatve. Simpatizerje kandidata za župana Arnolda Ledla so minuli vikend zabavah Modrijani [z golažem) in Joškova ban-da (z žarom in palačinkami), poleg tega jutri pripravlja še predavanje o nevarnostih klopa, simpatizerje Benedikta Po-degajsa pa bo danes, poleg domačih kulturnih skupin, zabaval ansambel Mira Klinca. No, simpatizerji narodnoza-bavne glasbe (in morebiti še dobre hrane in pijače) se bodo najverjetneje odzvali vabilu obeh kandidatov. Za malce drugačen način pa se je odločila kandidatka Nada Močenik. Ta je na svoji spletni strani »skromno« zapisala, »da si za svoj zadnji uspeh kot svetnica šteje sprejem sklepa o prenehanju zaračunavanja okoljske dajatve občanom, ki niso priključeni na javni vodovod.« Takšen dopis je vsem plačnikom okoljske dajatve poslala kar na dom. (Da je podatke o plačnikih dobila najverjetneje od svetniškega kolega, ki »uradno« podpira drugega protikandidata, je že druga zgodba. Kot tudi ta, da je podpise in celo akcijo proti ukinitvi okoljske dajatve zbiral nekdo drug, ki pa je za predložitev teh občinskemu svetu pač potreboval enega izmed svetnikov,] »Pozabila« pa je pripisati, da je sprejet sklep nezakonit in zato eno figo velja. RP Bojkotirali bodo volitve Zunajparlamentarna stranka. Demokratska stranka Slovenije (DSS), je v torek na Vranskem sklicala novinarsko konferenco. Razlog je zavrnitev kandidature Stanislava Zdešarja za župana in svetnika DSS v občini Vransko, zaradi česar bodo bojkotirali volitve na Vranskem. Občinska volilna komisija je kandidaturo Zdešarja zavrnila z obrazložitvijo, da le-ta ni bila pripravljena skladno z zakonodajo. Demokrati so se na zavrnitev volilne komisije pritožili, vendar je upravno sodišče pritožbo zavrnilo. Razlog zavrnitve je bila neoddaja liste prisotnosti tajnega glasovanja stranke ob določanju liste. Kostja Bobnar, predsednik mariborskega odbora Demokratske stranke Slovenije, ob tem pravi, da jih pristojna volilna komisija o tem ni obvestüa in da je bil enak postopek odobren v nekaterih drugih občinah. Nestrinjanje je še toliko večje ob dejstvu, da so bili o tem seznanjeni šele po opravljenem žrebu. Demokrati Slovenije si zavrnitev razlagajo kot diktaturo sedanjega župana Vranskega Franca Sušnika in nedemokratične odločitve tamkajšnje volilne komisije. Volivce zato pozivajo k bojkotu volitev, MJ Naša lista kot dodana vrednost v ponedeljek se je v Slovenskih Konjicah predstavila Naša lista, ki za svetniška mesta edina kandidira s podpisi volivcev. Nosilec liste je Jože Tominšek, ki poudarja, da je program liste zanimiv, drugačen in sodobno naravnan, predvsem pa usmerjen k nadaljnjemu razvoju občine. Tako kot ostali kandidati na listi, med katerimi so številni direktorji podjetij, šolniki in sedanji župan Janez Jazbec, je prepričan, da občina potrebuje poklicnega župana. Za to funkcijo Naša hsta podpira Mirana Gorinška, saj pričakuje, da bo v Slovenske Konjice pripeljal evropski denar, ki ga občina potrebuje za dokončanje čistilne naprave, urejanje infrastrukture na geografsko ogroženih območjih in ureditev porečja Dravinje. MBP Od golaža do soočenj Osem dni pred koncem volilne kampanje za letošnje lokalne volitve se aktivnosti različnih strank in list stopnjujejo. V Celju so v sredo na predvolilni golaž pred bistrojem Scotch v središču mesta povabili člani Celjske neodvisne liste. Za zabavo so skrbeli Okrogli muzikanti. Popoldan so se na Lavi volivcem predstavili bodo kandidati Socialnih demokratov iz 1. volihie enote in županski kandidat Stane Meie. Pri gostilni Klenovšek na Dobrovi v Celju pa se bodo danes opoldan volivcem predstavili kandidati, ki jih za mestni svet kandidira nova slovenska stianka - Evropski demokrati Slovenije. Stranka bo v Celju nastopüa z 22 kandidati v vseh treh volilnih enotah, sicer pa stranka pri županskih volitvah podpira sedanjega župana Bojana Šrota. Napovedujejo druženje ob predvolilnem golažu in odojku ter zabavo z ansamblom Show mix. Vse dni deluje tudi predvolilna pisarna Slovenske demokratske stranke na Krekovem trgu. Danes bo na obisku kavarna SDS, po 20. uri pripravljajo srečanje mladih, jutri pa se bodo tam predstavili tudi kandidati stranke za mestni svet. V ponedeljek pa se pričenjajo številna soočenja županskih kandidatov za različne medije. BS www.ra(liocelje.com www.iiovitednik.com Bo Dobje dobilo županjo? VŠentjuiiujevponedeljek svojo kandidaturo za županjo vObčiniDobje inpro^am uradno predstavila kandidatka Natalija Plemenitaš Fuchs. 26-leUia univerzitetna diplomirana politolo^ja, ki končuje še ma^strski študij kadrovskega managementa in je zaposlena kot svetovalka za ka- O gospodarstvu in kmetijstvu Minister za gospodarstvo Andrej Vlzjak je včeraj s svojimi sodelavci obiskal Laško, kjer se je udeležil okrogle mize o možnostih razvoja podjetništva in obrti v občini Laško. Na okrogli mizi so se dotaknili aktualnih gospodarskih tem, pri čemer so spregovorili o razvoju gospodarstva, podjetništva in obrti v Sloveniji s posebnim poudarkom na problematiki v celjski regiji. Seznanili so se tudi z razvojem in možnostmi spodbujanja gospodarstva v obdobju do leta 2013. Na okrogli mizi so prav tako predstavili kandidate SDS za župane v občinah Laško Dgorja Kneza), Hrastnik (Mirana Vidmarja), Radeče (Damjano Petavar Dobovšek) in Sevnica (neodvisno kandidatko Meri Kelemina). 00 SDS Radeče pa danes, v petek, ob 18, uri v Kulturnem domu Radeče pripravlja a prihodnost pridobivanju skih r kmetij Pogovor bo povezovala kandidatka SDS za županjo v občini Radeče Damjana Petavar Dobovšek, ki se bo pred javno tribuno tudi predstavila občanom. BA dre in izobraževanje na obrambnem ministrstvu, sicer na listi SMS kandidira tudi za občinsko svetnico. V okvim slogana Za naše Dobje, za boljši jutri je zastavila obširen program, predvsem pa izrazilane-zadovoljstvo s sedanjim vodenjem občine. Njen namen je tako ustvariti boljše pogoje de lovanja za vse generacije ter povezovanje znotraj občine in zunaj nje. Dobjane želi usmeriti kaktivnejšemu delovanju. Poudarek daje izobraževanju in izboljšanju socialne politike, z namenom zadržati mlade vkra-ju. Želi tudi bolje poskrbeti za starajočo se populacijo. Prihodnost kraja vidi v razvoju ekološkega kmetijstva, izboljšati želi razmere za gospodarsko in podjetniško dejavnost. Zaradi omej enih sredstev v občinskem proračunu bi kot županja iskala tudi druge finančne vire. Zavzema pa se tudi za racionalizacijo oziroma zmanjšanje šte vila zaposlenih v občinski upra- Volilni štab kandidata za župana občine Laško, gospoda Franca Zdolška, je opravil telefonsko anketo med 500 gospodinjstvi v vseh krajevnih skupnostih občine Laško. Namen ankete je bil oceniti možnosti, ki jih ima njihov kandidat na letošnjih lokalnih volitvah. Rezultati ankete so za volilni štab gospoda Zdolška spodbudni. Sodeč po zbranih glasovih se občini Laško obeta drugi krog. Boj za županski stolček naj bi bila sedanji župan gospod Jože Rajh in gospod Franc Zdolšek. AUto pomeni, da so prebivalci občine Laško naveličani praznih obljub sedanjega župana? Je čas za nove, sveže ideje? Bo najboljša šolska ocena 5 prevladala? Odgovore na vsa vprašanja bomo dobili že zelo kmalu. ÜpTKE VOLILNE • V občini Štore sta med tremi kandidati za župana brata Jani [Ivan} ter Miran Jurkošek, ki zastopata razlicm politični opciji. Jani je kandidat LDS, Miran SDS. • V občini Podčetrtek imajo na tokratnih lokalnih volitvah spet enega samega županskega kandidata, sedanjega župana Petra Mišjo. • V Bistrici ob Sotli imajo dva županska kandidata, sedanjega župana in sedanjega podžupana. Podžupan Fran j o Debelak je neodvisni kandidat, župan Jožef Pregrad kan didat SDS. • Pevka Maja Slatinšek je kandidatka LDS za občinsko svetnico v Šmarju pri Jelšah in prepeva na volilnih shodih v Rimskim Toplicam bi pomagal na svoje ^ odgai svežega zr; edpisi. Ze r > slo v en ski m«. Črkosliks aščevanje strankini aktivisti so odkrili, kdo maliči predvohlne pla kate celjskega župana in kdo dopisuje nanje žaljivke in zmei Ijivke. To ni nihče drug kot najbolj znani slovenski črkosli kar L.R, ki že leta in leta in leta bojuje jalov boj lokal. Imajo foto dokazni material! iVOj Po nakupe v Medtem ko ima večina drugih občin pi Jože Senil 1 eden oc Iglavn ih akterjev za odcepitev Rimskih To 1 občine Laško , zdaj, ker rei ila upoštevan. a [zadeva gle^drdbčir Lske Topi še vedno na sodišču), p, 1 želi ; srečo po! tudi kot žup, in občine Laško. Toda 1 brez; skrbi. Ser bo tudi v prin leru iz vo- litve za lašk ega žu pana še r snako aktivno za vzemal za osamosv Rimskih' Toplic. Še več, za ka ndidaturo se je odloči .1 ravn 0 zaradi tega. «ker pri osam osvajanju nismo imel i sreče '.« Ce bo i na volitvah prihodnji teden uspel 0, bod 0 imele f limske ■ TopUce na pc )ti do osa- mosvojitve čine. vbode iče tako končne 1 tudi podporo ■ laške ob- ikurenčno Celje konkurenč- -govsko ponubo z več trgovskimi centri, v Laškem na tem področju vlada monopol- V občini prevladuje ena trgovska družba, kar sedanjega župana in županskega kandidata Jožeta Rajha (tudi nekdanjega trgovca) ne moti preveč. da ji , da k nogoč^ Se pa kurence dovolj-njegovem ne p trgovcem v Lašl Nikar naprej Celjska SLS se očitno požvižga na pri križišču Dečkove in Kersnikove ulice so na men županov predvolilni plakat, ki nas naprej. Kaj pa če je luč na semaforju rdečai . Sicer pa je nrov, kar pa pc prihod drugirr ireč nalepili o^ poziva, da gre Predvolilni asfalt? Ah, kje pa! v Vojniku so ta teden sprejeli sklep o dodatnem financiranju, ki ga bodo pokrili iz naslednjega proračuna. »Ne, saj ne gre za kakšen predvolilni asfalt, saj se bo asfaltiralo šele po volitvah, do volitev pa se bo le pripravljalo,« je čisto nedolžno komentiral predsednik Krajevne skupnosti Voj-nik Mirko Krašovec. Predvidevam, da bodo ljudje res šele po volitvah opazili, da se ceste pripravljajo rs asfalt ... Dišeča Idavnica Igor Knez, kandidat SDS za laškega župana, v svojem programu med drugim obljublja, da se bo kot i starši hočejo temelji piikorajžo<. V zavodu so mi omogočili brezplačno izobraževanje na Abitu-ri, prejemala pa sem tudi štipendijo,« je pripovedovala Oserbanova, ki ne skriva, da jo je bilo precej strah. »V skupini sem bila med starejšimi in večkrat sem se vprašala, kaj sploh počnem tu. Po več kot treh desetletjih sem morala praktično začeti znova. Seveda so bili vmes hudi dnevi, pred izpiti sem prestala kar nekaj strahu in pritiskov. Vendar so me spodbujali tudi učitelji in letos februarja, ko sem zaključila šolo, sem sama sebi zaploskala. Srečna sem, da sem si dokazala, da zmorem.« Olgo je v življenju spremljalo več negativnih doživetij, zato je na svoj uspeh še toliko bolj ponosna, čeprav je še vedno brezposelna. Verjame, da bo našla delo, ob tem pa ^trjuje, daje z opravljeno šolo pridobila izgubljeno samozavest in pozitiven pogled na svet. Učeča se dežela Navedli smo dva primera s Celjskega, ki govorita o vse-življenjskem učenju. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenija, vanj je vključenih 600 izobraževalnih in drugih ustanov, pa tudi več kot 50 tisoč posameznikov vseh generacij. Z njim opozarjajo slovensko javnost na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Sodelujoči na tej široko zasnovani festivalski prireditvi hočejo preseči stereotipno pojmovanje učenja, še zlasti Odprta vrata Zavoda Vir V ponedeljek se pričenja etošnji teden vseživljenj-ikega učenja, ki bo trajal do volilne nedelje. Za-novost v programu rek celjski Zavod Vir, ki vabi na dan odprtih vrat. Zavod Vir se ukvaija s problematiko uživanja drog, preprečevanjem odvisnosti in rehabilitacijo uporabnikov od drog, Ker se o drogah med mladimi ne govori dovolj, želijo z dnevom odprtih vrat o svojem delovanju občane bolje seznaniti. Že ob 9. uri bodo gostom pokazali prostore centra, uro zatem bodo delovanje zavoda predstavili s predavanjem, na katerem bodo predstavili tudi projekta Fe-niks in Equal. Center bodo obiskovalcem razkazal! še med 11. in 13. uro, popoldan pa pripravljajo še delavnico za strokovne delavce in vodene oglede centra. BS izobraževanja, kot časovno in vsebinsko zoženega pro- V projekt je od začetka vključena UPI-Ljudska univerza Žalec, ki je območni koordinator. V žalskem Upiju skupaj s partnerji v TVU pripravljajo več kot 30 različnih prireditev, podrobnejši seznam pa je na njihovi spletni strani. Prihodnji teden bodo med drugim cel teden predstavljali brezplačne dejavnosti v izobraževanju odraslih, v središču za samostojno učenje pa bodo govorili o samostojnem učenju in računalniškem znanju... Vse prireditve so brezplačne, organizatorji pa vabijo čimvečje število zainteresiranih, saj za učenje nikoli ni prepozno. Radi bi uveljaviU vizijo o vseživljenjskem učenju, ki posamezniku in družbi daje informacije, znanje in razumevanje. Vse troje je nujno potrebno za preživetje in razvoj v hitro spreminjajočih se sodobnih razmerah. Nepogrešljivi spremljevalci te vizije pa so radost, ustvarjalnost, enakopravnost, medsebojno sprejemanje in spoštovanje; okoliščine, v katerih se meja med učiteljem in učencem skoraj zabriše in v katerih pridobivata oba. Na ta način vsi, ki projekt soustvarjajo, prispevajo k udejanjanju slogana »Slovenija, uČeČa se dežela«, gledano širše pa pomagajo pri uresničevanju strateških evropskih dokumentov o razvojnih ciljih evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja. US LDS SLOVENIJE Kandidati za občinske svetnike: L volilna enota (KSLaäe) Anton TURNŠEK, Andreja KRIŽNIK, Andrej VESENJAK, Denis BEZGOVŠEK, Nevenka TURNŠEK, Radoslav ŠOLAJA, Darinka ZALOKAR. Dr^ KRAJNC 2. volilna enota (KS Marija Gradec, KS Rečica, KSSeiitnip«^.KSVAoaitSO^f^ o Marjan SALOBIR, Matjaž PIKL, ^ Jelka TRAVNER, Srečko KLEMENC, Bogdan PUSAR, S Špela KRIŽNIK, Ma^CEPUŠ, Franc JECL | 3. volilna enota (KS Jurklo^ter, KS Rimske Ibplice, KS SediažJS Zidani Mtff) Roman MATEK, Edita MEJAČ, Edvaid GRAČNER. Stanko FLI5, Boris RAZBORŠEK, Zvonka KRIVEC, Branko BORINC „ " gospodarsko razvito, urejeno ž^n in turistično občino Laško Žalčanke domačinke na Hrvaškem Sinoči so žalske rokometašice odigrale prvo tekmo drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakinj v Koprivnici, brez ambicij po napredovanju, kajti tudi drevišnja tekma bo na Hrvaškem, žreb pa je določil, da bodo danes »domačinke« Žalčanke. Podravka, ki jo vodi dobri celjski znanec Josip Šojat, je po mnenju trenerja Ceieie Žalec Aleša Filipčiča hrvaška reprezantanca v malem, zato M bilo iluzoino pričakovati senzacijo oziroma preboj v ligo prvakinj, ki bi zahtevala tudi previsoke finančne stroške za žalski klub. Slednji bo za nameček brez poškodovane zun^je rtapadalke Romane Levanič, »Naša mlada ekipa potrebuje takšne tekme, obenem pa ima zagotovljeno tekmovanje v pokalu evropske zveze. Z dvema izkušnjama več bo le pridobila, obenem pa v kvalifikacijah na bomo ničesar zapravili, kajti gostitelji nam bodo krUi tudi potne stroške,« je bil odkrit Filjpčič. Tiidi današnjo tekmo bosta sodüa Tbrka Erdogan in Özdeniz. DŠ Foto: ALEKS ŠTERN JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC »Ni potrpljenja!« Vodstvo nogometnega drugoligaša Rudarja iz Velenja je v dobrem letu dni zaposlilo še četrtega trenerja, za Dragom Kostanjš-kom, Borutom Jarcem in Romanom Frangešem še dosedanjega trenerja mladincev Erviua Polovšaka. Rudar je na lestvici šesti, Frangešu seveda ni bilo »Ne vem, zakaj v Velenju nimajo potrpljenja, da bi delali na daljši rok in nekoga obdržali dlje časa. Odločitev predsedstva moram spoštovati, čeprav sem celu poletje iu ves yrusli čas posvetil Rudarjii. To je moj klub iz mladosti in tu sem preživel veliko let. Obljub- ljeno mi je bilo, da bomo delali na daljše obdobje, da bomo napravili selekcijo, ki bo v dveh, treh letih kon-kiuenčna v državi. Ampak naerikrat se je nekaj obrnilo, pomembnejši so postali rezultati, kar je tudi mene presenetilo.« Ko ste sedli na trenerski stolček, je bila ekipa pred izpadom v 2. ligo ... Bil je najtežji trenutek, saj je bil Rudar povsem na dnu lestvice 1. lige. Vseeno smo se potem dvigrHli in začeli dobro igrati, imeli pa smo malce manj športne sreče. Korektno smo igrali do konca. Veliko igralcev je potem odšlo in našlo dobre klube. Z novim predsedstvom klu- ba smo se odločili, da ostanem na klopi Rudarja in v bližnji prihodnosti napravimo dobro selekcijo, Po-klicah smo bivše igralce Rudarja iz okoliških klubov. Pripravljalno obdobje smo dobro oddelali, bili kot ve-Uka družina ,., Potem pa so se naenkrat, še danes mi ni jasno zakaj, v upravi odločili. da prekinemo skupno delo. Sedaj je novi strateg Er-vin Polovšak. Vaša položaja sta se zamenjala, sedaj vi trenirate mladince. Menite, da bo z njegovim prihodom kaj drugače, bo v velenjsko moštvo zapihal nov veter? Mladinsko ekipo zelo do- bro poznam, saj sem jo sam selekcioniral, pri članih pa Polovšaku želim veliko sreče in podpore. Samo stvar časa je, kdaj bodo na plan »privreli« tudi rezultati. Opravljeno delo bo prej ko slej obrodilo sadove. V današnjem nogometu je tako, da če ni rezultatov, pride do določenih sprememb. Zato svetujem celotni slovenski nogometni javnosti, naj si vzame k srcu, da trener ne more čez noč narediti rezultatov! Še vedno bom navijal za Rudar, to so le igralci, ki sem jim zaupal in jih tudi sam selekcioniral. JASMINA ZOHAR Foto: STANE VOVK I'- r ifiBs ■a- Mariču mojstrski pas 5. dan Seminarja, ki ga je vodil Dušan Dačič, se je v Žalcu udeležilo 60 karateistov iz domačega kluba ter iz Maribora, Ljubljane, Grosupelj in Lovrenca na Pohorju. Udeleženci so bili navdušeni nad predavanji in vodenjem vadbe karateja prof. Dačiča, ki sodi med najuspešnejše karateiste nasploh, saj je osvojil 8 medalj na svetovnih in 16 na evropskih prvenstvih, reprezentantje z območja bivše Jugoslavije pa so pod njegovim vodstvom osvojili več kot 200 medalj na velikih tekmovanjih. Zdaj je predsednik tehničiie komisije pri svetovni karate zvezi in profesor na Visoki šoli za trenerje v Novem Sadu. Žalskemu trenerju Silvu Mariču je podelil mojstrski pas 5. dan. DŠ |NA KRATKO Hi^el|ci se ne dohajalo več Ljubljana: Drugi slovenski predstavnik v hgi rokometnih prvakov Gold Club se je pritožil na status Edija Kokšarova pri Celju Pivovarni Laško v slovenski ligi. Hrpeljski klub je zapisal. da je za Celje igral Sergej Kokšarov. Pritožbo je komisar lige seveda gladko odbil, hladnokrvno je zapisal, da ta igralec ni nastopal za Celje. Po!ovlca prvenstva 0ei|u Ljubljana: Izvršni odbor Plavalne zveze Slovenije je potrdil, da bo zimsko absolutno prvenstvo Slovenije izvedeno v dveh terminih. na mitingu za pokal mesta Celje 18. in 19. novembra ter v Kranju. V bazenu Golovec bo na sporedu 3. in 4. dan običajnega programa DR SojCazen) na Obali Celje; Nogometaši CMC Publikiuna bodo jutri v nadaljevanju DP gostovali pri moštvu Kopra. Pripravljenost so najprej preverjali v Šentjurju, kjer jih je porazil graški Sturm (0:2), na Skalni kleti pa so tretjeli-gašu Šentjurju nasuli sedem golov. Pričakovali bi dogodka na zamenjanih lokacijah. Petnajst odilräj Aljesanu Dobova: Na tekmi za evropski pokal v ju jitsu borbah in dtio sistemu je na-stopUo kar 190 tekmovalcev iz devetih držav, tudi 13 članov šempetrskega Alje-sana, ki so osvojili pet srebrnih (2an Artelj, Julijan Motoh, Matic Golavšek dvakrat. Barbara Stiplovšek) in deset bronastili medalj. Al-jesanjebilekipno tretji, najboljši med slovenskimi klubi, zaostal je le za Avstrijo in drtigotivrščeno Italijo. Zabijali bodo v Ukrajini Celje: Združena reprezentanca medobčinskih nogometnih zvez Celje in Ptuj je v mesecu maju osvojila naslov slovenskega prvaka v tekmovanju regij. Uvrstila se je na Pokal regij evropske zveze. Nastopila bo v 5. kvahfikacijski skupini v Ukrajini. V Odesi bosta poleg domače reprezentance nastopila še Bel^ja in Liechtenstein. ki bo v sredo prvi tekmec naših amaterjev. V ekipi so tudi Siniša Pavlo-vič (Get Powerjampion Ce-Ije), Matevž Cater, Simon Rdžman, Rok Osojnik, Oskar Perpar (Kovinar Štorej, Drago Tirovič (Zreče), Andrej Prah, Marko Pepelnak, Damjan Mauher (Šmarje pri Jelšah) in Blaž Dolinar (Šentjur). DŠ ŠPORT Za uvod tri zmage? Uvodni krog 1. A slovenske lige za košarkarje prinaša tri tekme na Celjskem - vsi trije »naši« prvoligaši so namreč domačini. Zato se ljubitelji košarke upravičeno nadejajo uvodnih . treh zmag, ki bi bile zelo dobra popotnica za nadaljevanje sezone. ^ Še najtežje Šentjurčanom Na papirju naj bi imel najtežje delo Alpos Kemoplast, ki v Hruševcu gosti Koper. Na Obali so po obstanku v li^ dodobra spremenili ekipo in imajo po zadnjih informacijah šest zelo kakovosuiih igralcev, a zato dosti slabše rezervne igralce. Glede «klopi« naj bi bili v manjši prednosti domačini, ki so glede na zadnjo sezono precej oslabljeni. Niti trener Damjan Novakovič si še ni povsem na jasnem, kaj zmore njegovo prenovljeno moštvo. Namigi zadnjih dni (objavljeni tudi na nekaterih spletnih straneh), da naj bi v Šentjur prišel nekdanji repre-zentant Ervin Dragšič, niso točni, saj se v klubu z njim niso dogovorili. Dogovarjal naj bi se s Slovanom. Zato je NEPREMIČNINE L ICEUE d.0.0. Telefon 03 42 65 100, Faks 03 42 65 134 Trg celjskih knezov 8 3000 Celje )odlagi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega dne 3. 2. 2006, Nepremičnine Celje, d.o.o., Šivak Valerija, Duga Barjam, Brkič Alma, Prodanowc Gina, Prodanovič Svetislav, Bala Žiga Yusuf, Jimenez Jorge, Ločič-nik Jožica, Omerovič Huso, Pilko Edvard, Stančič Zlatko, Udovč Alojz, Nikolič Biljana, Medved Mihaela, Zagožen Nina, Kroflič Tatjana, Živkovič Snježana, Šah Stanka, Banjac Jerneja, Hribernik Dolores, Papotnik Mojca, Slemad Valerija, Hu-skič Edina, Belak Simona, Fišter Tamara, Kolčan Špela, Po-kleka Mirjana, Cestnik Marjeta, Krasniqi Smail, Čosič Ankica, Osman Osmani, Dobrijevič Goran, Gradišnik Vesna, Polak Anton, Korošec Tatjana, Vrhovac Alojzija, Gabrovec Snežana, Velenšek Irena, Petar Marija, Bender Sabanovič Majda, Hodnik Jernej, Jazbinšek Karmen, Korez Andreja, Kus Irena, Bla-žan Franjo, Flis Damjana, Bytyqi Rrahman, Bizjak Ervin Upravičencem bodo stanovanja dodeljena v najem s pisno odločbo najkasneje do marca 2007. voligaša tista, ki skrbi Nova-koviča, še posebej zato, ker je temnopolti Jimmie Hunt kar precej podvržen poškodbam, drugi organizator igre Tadej Koštomaj pa je z ekipo šele deset dni. Sicer pa Novakovič pred tekmo pravi: »Prvo srečanje je vselej zelo pomembno, kajti po njem se že lahko vidi, kako in kaj. Koper ima močno zasedbo v udarnih igralcih, zato bomo mi skušali z ritmom utruditi nosilce igre našega nasprotnika. Računam tudi na pomoč naših navijačev, ki so nas lansko sezono odlično spremljali in upam, da bo tako tudi v tej sezoni, ki se začenja in za nas ne bo lahka.« Resen pristop Šoštanjčani se po vrnitvi s Kitajske, kjer so na uradnih tekmah enkrat zmagali in trikrat izgubili ter odigrali še tri močne tekme za trening, pripravljajo na obračun z bivšim klubom sedanjega trenerja Elektre Bojana Laziča, na Kraški zidar. Razveseljiva je novica, da se je ekipi pridružil Samo Vidovič, ki je bil poškodovan od konca prejšnje sezone in bo jutri že v ekipi. Lazič je pred srečanjem s Sežanci pazljiv: »V bistvu ne vem, kaj naj pričakujem, kajti med pripravami nismo igrali proti nobenemu slovenskemu prvoligašu, tako da njihove moči ne poznam, še vedno pa tudi ne vsega, česar je sposobna moja ekipa. Ni še na ravni, kakršno si žehm, a kljub temu pričakujem zmago. Sežanci so Trener Laščanov Zoran Martič obljublja hitro in atraktivno košarko ekipe s povprečno starostjo manj kot 21 let. dodobra spremenili moštvo, so pa še vedno ekipa, ki je ne gre podcenjevati, zato pričakujem predvsem resen pristop svojih fantov od prve minute srečanja. Vsi igralci so zdravi, veseli vrnitev Vidoviča, tako da začetek sezone pričakujem z optimizmom.« Brez podcenjevanja Laščani pričakujejo moštvo Loka kave, ki je tako kot večina prvohgaških ekip precej spremenila postavo. Vendar pa »kofetaiji« naj ne bi bili preveč velik zalogaj za moštvo Zorana Martiča, ki opozarja na druge stvari. »Imamo zelo mla- do, popolnoma novo ekipo, kije sposobna odigrati vrhunsko, a tudi zelo slabo, kajti pri tako mladih igralcih so nihanja običajna. Zato moramo v vsako srečanje iti brez kakršnegakoli podcenjevanja, kajti to se lahko kaj hitro maščuje. Proti Loki zato zahtevam odgovorno in preudarno igro, ki bi nam prinesla začeten uspeh, igre v pripravah proti bistveno močnejšim nasprotnikom pa so dokaz, da so moji mladi fantje tega sposobni. Želim si, da bi to našo mladost podprii tudi navijači v naših Treh lilijah. Obljubljam jim hiu-o in atraktivno košarko.« JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN že na začetku BMMMffiffla lokalni derbi Sezonska kartat 38 terminov, od 9.10. 2006 do 1.7.2007. V 1. B ligi bodo barve s Celjskega zastopali štirje klubi. Celjskemu KK, Banexu iz Slovenskih Konjic in Hopsom s Polzele se je pridružUa zreška Rogla, ki je izpadla iz elite. V celjskem klubu si želijo obstanek v ligi zagotoviti prej kot v lanski sezoni, Predsednik kluba je postal Maksimiljan Klemen, funkcijo podpredsednika in direktorja pa bo opravljal Lenart Sotošek. Igrati sta prenehala Tbmaž Ploj ter Jure Brkljačič, ki ostaja registriran in bo ekipi pomagal, če bo zašla v »krizo«. »Pripravljati smo se začeli sredi avgusta na zunanjih terenih. Prvi mesec je imel veliko vlogo Maksimiljan Klemen, ki je vodil kondicijske priprave. Odigrali smo devet pripravljalnih tekem, dve tudi z močnejšima nasprotnikoma. Ekipe ni bilo treba uigravati, nadgradili smo le igro v napadu,« je povedal trener Aleš Rehar, ki meni, da se bodo za prva mesta borili Hopsi, Nova Gorica, Bežigrad in Rogla, sami pa bodo možnosti za zmage iskali pri ostalih ekipah. Že v 1, krogu bo v Celju, v dvorani srednje zdravstvene šole lokalni derbi, gost pa bo Banex iz Slovenskih Konjic. »Temperatura pred derbijem raste, oboji pričakiijemo zmago. Primož Temnik je njihov bivši igralec, zato bo želja po zmagi z njegove strani še toliko večja, Tako kot lani se nadejam veliko gledalcev. Fantje komaj čakajo, da se liga začne,« zaključuje Rehar. JASMINA ŽOHAR - Št. 81.13. oktober 2006 - 19 VIKEND POD KOŠI Sobota, 14. 10. 1. SKL, 1. krog, Šentjur. Alpos Kemoplast - Koper, Šoštanj: Elektra Esotech - Kraški zidar {obe 19), Laško: Zla-torog - Loka kava (19.30). L B SKL. 1. krog: Celjski KK - Banex (18), Zreče: Rogla - Lastovka, Gorica - Hopsi (obe 19). 2. SKL - vzhod: Rogaška -Lastovka [18), Prebold - Terme Olimia, Ljubljana: Ilirija - Nazarje (obe 19). 1. SKL, ženske: Domžale -Konjice (18), Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita -Odeja (20). Mednarodna regionalna liga, 3. krog, Bijelo polje: Je-dinstvo - Merkur (18). PANORAMA ROKOMET 1. SL - moški 3. krog: Koper - Gorenje 34:34 (16:18); Praznik, Do-borac 7; Bedekovič 10, L. Do-belšek 5, Baškin, Rezniček 4, J. Dobelešk 3, Kava Mlakar 2, Oštir, Sirk 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško, Gold Club 8, Gorenj per 7, Prevent, Ribnica 4, Slovan, Ormož 3, Trimo, Velika Nedelja, Rudar 2, SVIŠ 0. iPORTNI ^ KOLEDAR SOBOTA, 14.10. ROKOMET 1. SL - moški, 5. kr< mož - Gorenje (19). 1. SL - ženske, 4. kn _ Ije Celjske mesnine - Izola (18) Or- Ce- NEDEUA, 15. 10. ROKOMET 1. SL - moški, 5. krog: Ribnica - Celje Pivovarna Laško (18). MED GOLI Petek. 13.10. Liga malega nogometa občine Štore, 14. krog: Stor-kom-Laškavas (16.30),Torpedo - Pečovje (17.15), Štore Steel - Stopar (18), Cene sokoU - Marinero (18.45). Sobota, 14.10. 1. SNL, 13. krog: Koper -CMC Publikum (15). 3. SNL - vzhod, 10. krog: Kovinar Štore - Malečnik, Šentjur - Paloma, Šmarje pri Jelšah - Železničar (vse 15.30). Štajerska liga, 10. krog: Bistrica - Sampion, Šoštanj -Möns Claudius, Pesnica -Šmartno, Zreče - Peca, Rogaška - Šentilj (vse 15.30). Nedelja, 15. 10. 2. SNL, 10. krog. Slovenske Konjice: Dravinja - Triglav, Kidričevo: Aluminij -Rudar (obe 15). 20 MMilKA NOVI Tililf Podkupovali bi policiste in uradnika Podjetni kriminalci ponujali velika darila - Za tisoč evrov v kombi in boljši svet Na sredini novinarski konferenci na ministrstvu za notranje zadeve so potrdili naše že v torek objavljene informacije o razkritju kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem ljudi. Gre za obsežno preiskavo, ki je trajala leto dni, celjskim kriminalistom pa so v preiskavi pomagali tudi preiskovalci z Generalne policijske uprave ter Policijske uprave Ljubljana. Za zapahi se tako utegne znajti osmerica podjetnih kriminalcev. Pravzaprav se vse ovadbe nanašajo na dve kaznivi dejanji. Nekateri izmed osmih členov mednarodne kriminalne verige tihotapcev bi lahko v zaporu sedeli do tri, nekateri do osem let. Ovadeni so namreč zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine in zaradi kaznivega dejanja, ki se nanaša na prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države. Pri tem je vprašanje, če bodo kazni v primem obsodbe resnično tako visoke, saj nihče od osmerice policiji do zdaj ni bil znan kot storilec kakšnega kaznivega dejanja, torej niso povratniki in se do zdaj niso pečali z nedovoljenimi stvarmi. Gre za osem moških, starih od 29 do 59 let, ki jih je policija «spremljala« natančno leto dni in v tem Času pridobila številne dokaze; da je lahko sestavila obsežne ovadbe, saj naj bi moški čez našo južno mejo ilegalno v kombijih in osebnih avtomobilih spravili več kot 70 ljudi. Pri tem je policija v sredo potrdila naše neuradne informacije, ki smo jih izvedeli že v soboto, da so kriminalisti najprej pridržaE šest oseb in da je vsaj za eno osebo razpisana tudi tiralica ter da so -se policisti v preiskavi lotili tudi temeljhih prikritih preiskovalnih ukrepov Slednje verjetno pomeni, da so članom združbe prisluškovali, jim slediliin jim očitno podtaknili tudi kakšen lažen posel ali dogovor, da so jih lahko ujeU. Takšni podatki so seveda skriti pred javnostjo, ni pa skrivnost, pravi vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek, da je to ena večjih in pomembnejših preiskovalnih akcij, kar se jim je tudi obrestovalo, saj so prijeli združbo, ki je s tihotapijo njem ljudi služUa tudi mastne denarce. Pošteni policisti? ..29-letna državljana Makedonije z začasnim prebivahš-čem v Velenju sta s 46-letnim Ljubljančanom poskušala podkupiti policiste PU Celje, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravili uradno dejanje, ki ga ne bi smeli opraviti, ali ne bi opravüi uradnega dejanja, ki bi ga morali opraviti,« so povedali v sredo policisti, To pomeni, da so osum-Ijeni policistom obljubljali darila različnih vrednosti, ti pa naj bi v zameno uredili vse potrebno, da bi lahko združba nemoteno organizirala ilegalne prehode večjega števila oseb čez hrvaško-slovensko Veliki brat avtocest na našem območju. Mladi na avtocesti v sredo je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s fundacijo Z glavo iia zabavo ter Družbo za avtoceste RS na Avtocestni bazi Vransko za 300 mariborskih in ljubljanskih srednješolcev organiziral poseben izobraževalno-in-formativni dan Mladi na avtocesti. Mladim so na takšen način želeli nazorno predstaviti značilnosti avtocest in objektov, kot so predori in viadukti, dijaki pa so slišali tudi zanimivosti o gradnji predorov v Sloveniji in napotke, kako varno voziti po avtocesti in skozi predore. Ena izmed zanimivejših stvari je bil tudi ogled nadzornega centra za vodenje prometa v predorih, kjer so jim inženirji predstavili delovanje sistema v primeru nesreče na avtocesti, gledali pa so tudi kratek film o najbolj nevarnih ravnanjih na avtocestah, ki jih zatem zaznajo v nadzornem centru. Med drugim so srednješolci lahko preizkusili naprave, kot so stopko, colibri, tehtnice, alkotester in zaletavček, ki nazorno prikazujejc nje ob morebitnem trki težo posledic nesreč. Dijakom so tudi povedali, na kakšne različne načine lahko preživljajo svoj prosti čas brez alkohola, ta je namreč eden izmed glavnih krivcev za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Naj ob tem dodamo, da zagotavlja-joavtoceste največjo stopnjo varnosti med prometnimi površinami, saj so od šest- do osemkrat varnejše kot druge prometnice. SS Z leve: vodja tudi Roben Slodej iz Upn državno mejo. S poskusom podkupovanja policistov se je omenjena preiskava tudi začela, pri čemer do zdaj preiskovanje ni pokazalo, da bi tihotapcem koga izmed policistov sploh uspelo podkupiti. Torej so policisti sami povedali, da so jih kriminalci poskušali dobiti na svojo stran. Tihotapci pa so bili še bolj predrzni, darila so obljubiü tudi uradniku na ministrstvu za visoko šolstvo. »Ta naj bi uredil dokumentacijo, ki jo tuji državljani potrebujejo za urejanje delovnih viz,« dodajajo na policiji. Kot je v sredo povedal vodja sektorja kriminalistične policije PU Ce- Janko Goršek, naj bi kriminalci za ilegalne prebež-nike,kiso želeh ostati v naši državi, največkrat poskušali pridobiti dovoljenje za delo v gradbeništvu. Drugi člani tihotapske verige, po besedah policije gre za 46- in 59-letnega Ljubljančana, 34- in 22-letnega državljana Srbije z začasnim prebivališčem v Ljubljani ter 44-letnega državljana Makedonije, pa so se ukvarjali s tihotapljenjem ilegalnih pre-bežnikov iz Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter s Hrvaške v Slovenijo in naprej v Italijo. Najmanj 75 ljudi naj bi prepeljali čez mejo, neuradno pa je slišati, da je možno, da je številka še višja. Znano je, da so jih od omenjenih 75 v Sloveniji policisti izsledili in prijeli 29. Večinoma so to državljani Albanije, Srbije in Turčije. Njihova želja po boljšem in lepšem življenju jih je tudi veliko stala, tako ah drugače. Finančno gledano so za pot čez mejo združbi morah plačati vsak okoli tisoč evrov Od Zagreba do Ljubljane jih razkritju pa stu govorila GPU in Branko Japelj iz Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana, je pot stala od 500 do 600 evrov, za prevoz od Ljubljane do Gorice v Italiji pa so morali odšteti 300 evrov, Na »vmesnih postajah« so tihotapci poskrbeti tudi za skrivališča prebežnikov. Premeteni in previdni Policisti so se tako v tej preiskavi srečali z »zelo dobro« organizirano verigo tihotapcev, v kateri je imel vsak član točno in natančno določeno vlogo, pri čemer je med člani vladalo precejšnje zaupanje. »Glavni organizator je navezal stike s člani kriminalne združbe na Hrvaškem, v Makedoniji in Italiji ter v Sloveniji priskrbel ustrezno število ljudi, ki so sodelovali pri organizaciji, in sicer kot vozniki, vodiči čez državno mejo ter ljudje, ki so nudili skrivališča,« pojasnjujeBran-ko Japelj iz sektorja krimi-nahstične poticije v Ljubljani. Kljub temu, da so bili od prvega do zadnjega člana izredno previdni pri vsej zadevi, to očitno ni büo dovolj, saj jih drugače ne bi prijeti. Pri tem ni šlo za nevarno združbo, člani so bili bolj »pretinjerti«, tako da kakšnih nevarnih situacij ah groženj ni bUo. Opravili so pet hišnih preiskav, dve na našem območju in tri na območju Ljubljane. Od šestih oseb, ki so jih privedli k preiskovalnemu sodniku na Okrožno sodišče v Celju, je ta po zaslišanju za štiri odredil pripor. Za eno osebo, za katero so razpisali tualico, obstaja tudi možnost, da je pobegnila v V Itahji in na Hrvaškem, kjer so slovenskim pohci-stom pomagali z informaci- jami, do zdaj v zvezi z omenjenimi kaznivimi dejanji niso priprti še nikogar, ni pa izključeno, da tega ne bodo storili, saj po vsej verjetnosti še zbirajo kakšna obvestila. Od 1. januarja do 30. septembra letos je bilo na območju Slovenije 2.986 ilegalnih prehodov državne meje, kar je 38 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Največ ilegalcev prestopi mejo s Hrvaško, med njimi pa je največ državljanov Srbije in Črne gore, Albanije, Makedonije, Turä-je, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Moldavije. Glede na policijsko statistiko so ilegalni prehodi najbolj pogosti ravno v jesenskem času. Tujci slovensko ozemlje izkoriščajo predvsem za tranzit oziroma za nadaljevanje poti v Italijo in druge države Evropske unije. Pot, po kateri so prevažali ljudi na zahod, naj bi bila dokaj standardna, čeprav je bilo v zadnjem času vsaj na območju, ki ga pokriva celjska policija, opaziti bolj kot ne le kapljanje oseb skozi mejo, ki so jih na našem območju odkrili in vrnili hrvaškim mejnim organom. »Je pa pričakovati, da bo morda zdaj nekoliko manj ilegalnih prehodov v okviru kakšne večje kriminalne združbe, čeprav izsleditev omenjene kriminalne združbe še zdaleč ne pomeni, da zdaj policija na področju ilegalnih prehodov dela z manjšim zagonom .,.« dodaja Goršek. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GPU NOVI TiMII KRONIKA-PWMJIBRALCEV 21 V tretje gre rado Sojenje Aleksandru Jesi-hu zaradi poskusa umora svoje nekdanje partnerke Eve Mulej se je v torekže tretjič začelo od začetka. Čeprav je bUo pričakovati, da se bo sojenje že končalo, je tožUs-tvo predlagalo še zaslišanje kriminalistke Milanke Jug, ki je prva prejela ovadbo Mu-lejeve. Sodni senat, ki mu predseduje sodnik Miran Jazbinšek, je predlogu ugodil in predstavil obravnavo za nedoločen čas. Jesih naj bi avgusta lani v Slatini pri Ponikvi Mulejevo napadel z nožem. Najprej naj bi jo poškodoval v prsnem delu, nato zabodel v stegno. Jesih se brani, da je Mulejevo želel le prestrašiti, da bi se skupaj z njunim sinom vrnila k njemu domov. Na dejstvo, da Jesih Mulejeve ne more pozabiti in se sprijazniti, da je odšla, je opozoril tudi sodni izvedenec psihiatrične stroke dr, Gorazd V. Mrevlje. To dokazujejo tudi pisma, ki ji jih je pisal, ko je že bil v priporu. V pismih piše, kako jo ljubi. Slišali smo, da naj bi pisal pisma tudi njenim so- rodnikom, ki jih krivi, da ga je Eva zapustila. Ta pisma naj ne bi bila tako nedolžna, čeprav o njih na sodišču ni bilo govora. Mrevlje pa je glede Jesiha še dejal, da je sposoben ločiti dobro in slabo, prav tako naj ne bi imel težav s pijačo, kot je büo slišati v času postopka. Jesih Mulejeve očitno res ne more pozabiti, saj se je spomnil tudi na njen rojstni dan. Voščil ji je kar v sodni dvorani, potemko seji je znova opravičil. Dejal je, da dejanje obžaluje in da se ne bo nikoli več ponovilo. Kot smo omenili, bodo na prihodnji obravnavi zaslišali kriminalistko Milanko Jug, ki ji je Mulejeva kot prvi podala ovadbo. Tožilstvo bi namreč tako rado dokazalo resničnost navedb Mulejeve, ki se z vsakim mesecem manj spominja, saj pravi, da bi dogodek rada pozabila. Hkrati pa bo sodišče pozvalo izvedencamedicin-ske sü^oke Tomaža - Jožefa Janä^ja, da dopolni svoje mnenje. Sojenje je preloženo za nedoločen čas. ŠO Na novo delovno mesto Delovno mesto pomočnika vodje Sektorja kriminali-sdčne poUcije PU Celje je 15. septembra prevzel Dean Confidenti. Poznamo ga po številnih jutranjih javljanjih iz operativno komunikacijskega centra, po odhodu nekdanje tiskovne predstavnice PU Celje Irene Gorenak pa je nekaj časa opravljal tudi delo predstavnika za odnose z javnostjo, Confidenti je bil na začetku svoje kariere policist na Policijski postaji Žalec in vodja takratnega varnostnega okoliša Žalec, zatem je opravljal delo pomočnika komandirja PP Celje, kar 12 let pa je bil vodja izmene na celjskem komimikadjsko operativnem centru. Confidenti, ki je tudi master znanosti s področja državnih in evropskih študij, je tako postal, kot sam pravi, del »super tima« v sektorju celjske kriminalistične policije. Na svojem novem delovnem mesbj je nasledil Cveta Seničarja, ki se je upokojil. VEUKA JESENSKA AKCIJA od ' .30. 11.2006 OlIMNr Pohištvena industrija Polzela d.d.. Polzela 176 a, 3313 Polzela 03 703 71 30,03 703 71 31, si. www.garant.si Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu • Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslo-voiit ter s telefonsko števil-fo avtorja, na katero lahko preverimo njegovo , identiteto. V Časopisu pisrao podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Tednu otroka ob rob Teden otroka je mimo, nikakor pa ne skrb zanje. Tokrat bom spregovorila o vrsti nasilja nad njimi, ki se da preprečiti z enim samim odlokom. Eden najbolj branih sodobnih čeških pisateljev, Milan Kundera, je v romanu Nevednost napisal tole: »Radio je bil šele prvi studenček, s katerim se je vse pričelo. Sledila so mu tehnična sredstva in pripomočki za snemanje, razmnoževanje in ojačevanje zvoka, studenček je narasel v orjaški veletok. Če smo glasbo svojčas poslušali iz čistega veselja nad glasbo, pa zvočna reka danes rjove nenehno in povsod, ne da bi se vprašala, ali jo želimo poslušati, rjove iz zvočttikov, avtomobilov, restavracij in dvigal, rjove na ulicah v čakalnicah, telovadnicah in ušesih, zamašenih z walkmani, rjove na novo napisana, na novo inštrumentalizirana, okleščena in razčetverjena gUsba, rjovejo okleščki roka, džeza in opere, dere en sam nezadržen tok, v katerem je vse pomešano, ne da bi poslušalci poznali sklada-telja (v truič spremenjena glasba je anonimna), ne da bi mogli ločiti začetek od konca (v trušč spremenjena glasba ne pozna oblike): pač tok kalne ^sbene vode, v katerem se glasba utaplja in du- Povedano seveda velja za vso novodobno Evropo oziroma poamerikaniziran svet. Sočasno pa so vedno glasnejši nasprotniki povsod pričujočega hrupa, resno se s tem ukvarjajo zdravruki specialisti, ki pri otrocih in mladostnikih ugotavljajo močan upad sluha, ugotavljajo ner-voze, glavobole in poškodbe slušnih zgradb ušesa. Odrasli se seveda temu lahko izognemo, pač ne gremo tja, kjer je preglasno. Otroci pa se nevarnosti ne morejo in ne znajo upreti. Tudi zavedajo se je ne. Videvam, kako nekateri starši celo dojenčke potiskajo ob bobneče zvočni- ke, namesto da bi protestirali. Decibeli so izmerljivi in ministrstvo za zdravje mora predpisati, do katere jakosti zvoka smejo prireditelji otroških prireditev uravnati ustrezne nastope. Naloga po-hcije pa je, da bdi nad upoštevanjem predpisa. V Nemčiji bodo starši, ki v avtih ali zaprtih prostorih kadijo vpri-sotnosti otrok, drastično kaznovani. Ta ukrep bo gotovo začetek naslednjih za obrambo otrok. Hoteli ali ne, morah jim bomo slediti, ZORA HUDALES, Celje V hladne dni brez ogrevanja Hvala gospe Kristini Drofe-nik in vsem, ki sodelujejo v odboru za ohranitev skupne kotiovnice za ogrevanje naših stanovanj. Veliko ste storili, da bi ohranili naše že pridobljene pravice in upamo, da bomo skupaj zmagali, ker prizadevanje še ni končano. Vsi lastniki eta&uh stanovanj smo želeli, da nam ostanejo vse naprave za ogrevanje, ki smo jih ob nakupu tudi plačali. Žal pa je pred kratkim nastala velika sprememba. Občina, ki je lastnik kotlovnice, jo je začela rušiti in zdaj so že vse inštalacije do naših stanovanj prekinjene. Tako je več kot 400 lastnikov stanovanj v skrbeh, kako do ij so to stanova- blokih dimni kov. Nekateri stanovalci so že začeli ogrevati stanovanja z električno ener^jo, v starejših zgradbah, kjer so dimniki, pa ogrevajo na trdo gorivo. Občina pa je začela proti naši volji graditi in nam vsiljevati kotlovnice po zgradbah. Brez soglasja nas lastnikov so nam vdrii v naše skupne prostore, brez gradbenega dovoljenja tam postavili pregrade površine okoli 2 kv. metra in na te kotlovnice proti volji lastnikov pri-ključilinjihove instalacije. Za to gradnjo nismo sprejeti predračunov in načina odplačevanja. Veliko nas je, ki smo že vložili kazenske ovadbe proti odgovornim v občini Rogaška Slatina in bomo zahtevali odškodnino. Ugotovljeno jc, daje več kot polovica etažnih lastnikov stanovanj, ki ne bodo zmožni plačati ali si kako drugače zagotoviti ogrevanja. Večina lastnikov je odkupila stanovanje na odplačevanje do 20 let in jih do danes še niso odplačali. Med tem časom so nastale velike težave. Lastniki teh stanovanj so izgubili službo, so ostareli, otroci so si poiskali kruh v drugih mestih, študirani so ostali tam, kjer so do-bm službo. Ker veliko delam v humanitarnih or^nizaci-jah, zanesljivo trdim in je prav, da ljudje vedo, da je vsak osmi občan Rogaške Slatine pod pragom revščine. Za te ne vedo ali pa nočejo vedeti tisti, ki imajo dovolj kruha. Bodimo strpni in poiščimo rešitev, da ne bomo po nepotrebnem še večali socialne ogroženosti. SLAVKO JERIČ, Rogaška Slatina oktober 2006 - ^4DDRI TELEFON Avtobusni postajališči Bralka Maja opozarja na pomanjkljivosti dveh avtobusnih postajališč v Celju. Na »pomožnem« avtobusnem postajališču za v Laško (nasproti železniške postaje) zelo pogreša klop, na 1 (na Glaziji) pa zaradi uničene plastične stranice dežuje po čakajočih. Jože Smodila, vodja sektorja za komunalo Mestne občine Celje, odgovarja: »Na postajališču za Laško bo c^ lotna pokrita čakalnica, vključno s klopjo, postavljena v prihodnjih dneh. Glede uničene stranice na postajališču na Glaziji pa se bralki za opozorilo zahvaljujemo. Ukrepali bomo takoj.« Mobitelov signal Bralko iz Socke (občina Vojnik) ter druge krajane moti, ker je v okolici Trno-velj pri Socki slab signal mobilne telefonije. Od Mo-bitela želi izvedeti, če problem pozna ter ali razmišlja o njegovi rešitvi. Simon Šketa, pomočnik vodje Službe za odnose z javnostmi v družbi Mobitel, odgovarja: »V družbi Mobitel redno izvajamo meritve po celotnem ozemlju Repilblike Slovenije, zato smo dobro seznanjeni s kakovostjo signala tudi v Socki in okolici. Po določilih koncesijske i ki smo jih dolžni izpolr cer že presegamo zahtevane odstotke pokritosti terena in prebivalstva, se pa trudimo, da kljub temu zagotovimo kakovostno uporabo storitev mobilnih telekomunikacij vsem uporabnikom. Zaradi velike razgibanosti terena to zahteva kar nekaj dodatnega načrtovanja in usklajevanja, s postavitvijo novih sprejem-no-oddajnih postaj. Za širše območje Socke konkretnih načrtov širitev omrežja trenutno še nimamo, se bomo pa tmdili, da bomo v naslednjem načrtovalnem obdobju čim bolj upoštevali želje uporabnikov s tega območja.« Eni plačajo, dragi ne? Bralec trdi, da morajo nekatera pogrebna podjetja celjski bolnišnici plačevati račun za uslugo oblačenja pokojnika na patologiji (ki ga opravi delavec bolnišnice) , drugim podjetjem pa to ni treba. Gre za znesek v višini 5 dsoč tolarjev, za tiste podjetnike seveda, ki ga morajo plačati, omenja bralec. Želi pojasnilo. Danijela Gorišek, vodja službe za informiranje in ü:-ženje v Splošni bolnišnici Celje, je posredovala odgovor direktorice Štefke Presker: »V Splošni bolnišnici Celje smo preverili evidence o opravljenem delu na Oddelku za pato-morfologijo in citologijo ter dokumente o zaračunavanju storitev toalete in ureditve pokojnikov. Ugotovili smo, da računana le v primerih, ko je niso opravili naši delavci. Kljub doslednemu upoštevanju etičnih načel, predvsem etičnih načel spoštovanja človekovega dostojanstva in pravice do zasebnosti, so oskrbo umrlih včasih na svojo željo opravili svojci (iz čustvenih ali verskih razlogov) ali uslužbenci pogrebnih služb. Slednji le v primeru, ko naše osebje zaradi preobilice dela ni uspelo opraviti toalete in ureditve pokojnikov do vnaprej dogovor-jenili terminov za upepelitev v Ljubljani ali v Maribom.« Bregovi Koprivnice Bralka opozarja, da na-brežina reke Koprivnice na celjski Uvi letos ni bila po-košena. Podsekretarka Alenka Zupančič, vodja oddelka območja Savinje v Agenciji RS za okolje (Ministrstvo za okolje in prostor) je posredovala odgovor, ki ga je pripravila Tanja Podgoršek:» V okviru letnega programa košenj v letu 2006 sta bili na vodotoku Koprivnica izvedeni dve košnji. Prva košnja je bila vmaju (odsek od mostu pri cerkvi sv. Duha do izliva v Savinjo), druga košnja nato v avgustu (odsek od mostu pri cerkvi sv. Duha do ceste Ostrožno-Lo-pata) ter septembra (odsek od železniškega mostu do izliva v Savinjo). Odsek Koprivnice mimo naselja Lava je bil pokošen v maju. Poudariti je potrebno, da gre pri košnji (ki se izvajajo v okviru rednega vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč javne vodnogospodarske službe) za vzdrževanje vodnega režima in ne za vzdrževanje javnih poti ali rekreacijskih površin, katerih vzdrževanje zagotavlja lokalna skupnost. 98. člen Zakona o vodah določa, da država kot obvezno gospo-(iarskn javno slu?:bo zagotavlja vzdrževanje vodnih in prio-bakiih zemljišč, ki obsega tudi košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih. Ne glede na določbe 98. člena pa je po določilih 100. äe-na ist^ zakona lastnik ali drug posesmik vodnega ali priobalnega zemljišča na vodah II. reda (kamor sodi tudi Koprivnica) , dolžan zagotavljati košnjo, odsti-anjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih snovi.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Kam potuje prodajalcev? Saj veste - ko nastopijo hladnejši dnevi, vi pa si zaželite smučarskih užitkov, raz-vajanja v v^ellness centrih, aktivnih počit-niCn kratkih izletov ali nepozabnih potovanj, je treba v agencijo Sonček. Znani so po tem, da se na zimsko sezono še posebej dobro pripravijo in s svojo pestro ponudbo nikogar ne pustijo ravnodušnega. Tokrat smo povprašali Sončkovih 5 najbolj izkušenih prodajalcev, kaj bi oni izbrali za svoj zimski dopust ali morda za samo kratek oddih med vikendom. Sašo Ribič, vodja poslovalnice v Mariboru, pravi, da se je pravkar vrnil z daljšega križarjenja In da zdaj razmišlja le še o kratkem paketu kje v bližini. Izbral bo Vilo Dubravo, hotel sšliiimi zvezdicami v Opatiji, W ima odličen wellness, kvalitetno nastanitev In tam za svojo ceno prav gotovo dobite največ. Polpenzion stane nanreč že od 4.990 SfT. otnsk do 6 let biva brezplačno. hfan Vldovič, vodja ptujske poslovalnice, je oče dveh majhnih otrok. Hrti nam razlagati, da je sicer tudi sam vedno mislil, da hoteli z «ali inclusive" ponudbo niso zanj. Odkar pa je s svojo družino prvič bival v takšnem hotelu, izbira samo še tovrstne. Zim^e počitnice bo preživel v popolnoma prenovljenem hotelu Falken-steiner Club Fanimation v Zadru. Odlična hrana in največji wellness center na Hrvaškem pa so njegovi glavni razlogi za obisk. Pa še cena: »ali inclusive« dan že za 9.590 SIT in brezplačno za otroke do 6 let. Veste, česa pa Ivo nikoli ne izpusti? Otvoritvenih smuk vzačeB^u decembra. Takrat otroke pusti doma... Marjeta Selčan, vodja celjske poslovalnice, Ima rada miren oddih v planinah in daljša potovanja. Spogleduje se s 6-dnevnim potovanjem po Jordaniji in Siriji za okoli 245 tisočakov, za katerega jo povratnigostje vedno znova navdušijo. Zagotovo pa si bo privoščila nekaj dni v »njenem« Bohinju, kjer res ne gre spregledati, da'dan v apartmaju Triglav stane zgolj 2.890 SIT na osebo, otroci do 12 let pa bivajo brezplačno. Tudi njen mož Vili je že «naštudiral« nove Sončkove kataloge. Predlagat ji je silvestrovanje v "sploh-in-oh« prenovljenem hotelu Seri Garden Istra v Umagu za 44.990 tisočakov. Katarina Starman, vodja ljubljanske poslovalnice, je neustavljiva popotnica, ki pa se ji. kar sicer nerada prizna, priležejo tudi marga-rite in woče sonce na kakšni kičasto lepi plaži. Južno in srednjo Ameriko je skorajda že olidela-ta, a ljubezen do teh dežel je tolikšna, da se bo tja vedno znova vračala. Nekaj denarja pa Je sklenila zapraviti tudi za svojce. ki jim bo podari- zdravjeodciic A LAŠKO liil.:03 7345 166 nm.dravilinelisko.si ,, Nova Celjska koča decembra la čudovito darilo: ugodne eno- In dvodnevne izlete na Dunaj, v Salzburg, Prago ail dniga mesta, ki sodijo v Sončkov nepogrešljiv železni repertoar akcij »Plača eden, potujete dva«. Enodnevni so na voljo že za 10.990 SIT dvodnevni pa od 29.990 SIT za dve osebi. Irena Gajser, vodja poslovalnice v mariborskem Europarku pa ne skriva, da rada užira ob toplem morju. S sinom J^o »izpraznita" mestno knjižnico ih pravita, da ni lepšega, kot brati v senčki kakšne košate palme. In ker se Jal^ že veseli, dat» ponovno jahal kamelo, sta tokrat izbrala počitnice ob Rdečem morju. Hotel s štirimi zvezdicami in »alt inclusive« ponudbo, ki sta ga izbrala, stane samo okoli 95 tisočakov. Irena že ve, kaj bo Jakčevo vprašanje. ko to čas za polet domov: »Mami, pane bi še malo ostala?« Vas zanima več? Vas zanimajo mnenja ostalih Sončkovih prodajalcev, ki imajo že vs po vrsti bogato požigosane potne liste? Pokličite na brezplačno številko 080 19 69 ali odtipkajte www.sonchek.com in jim zaupajte svoje želje. Za vsak žep, za vsak čas in za vsak okus im^o kaj, lese kovčke je trelaaspakirati! PROMOGUSKO BESEDILO Z dobrim mesecem dni zamude bo decembra dograjena nova Celjska koča, na gradbišču katere te dni hitijo z zaključkom gradbenih del. »Novo kočo bomo odprli pred začetkom smučarske sezone, ki jo načrtujemo po 20. decembru,« je povedala Tatjana Hren s celjskega ZPO. »Vsi se veselimo novega sodobnega in markantnega planinskega hotela, v katerem bo ponudba dobre pijače in hrane, hotel bo imel tudi wellness del s savno in jaccuzijem.« Staro kočo bodo začeli rušiti v začetku novembra in na njenem mestu bodo v mesecu dni usposobili manjšo površino za učenje smučanja za otroke in otroški vrtec na snegu, BRST PROMETNI TELEFON RADIA CELJE G*DI. It. t Hm-. 1 /ž rm. liri - 79,«o sn Vabimo Vas, da obiščete vaie z JOGA ob 19.0C OSTANIMO vr ob 19.00 AEROBIKA ob ' m IZLC.TNII67VA TUEJÄTICINA ACJOJCUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel,: -^386 03/428 75 00 e^tošta: ita.celje@izletnik.si; www.izlelnik.si JESENSKA POTOVANJA!! • GAROALAND vsako soboto samo 10,200 SIT« BOROMEJSKI OTOKI 28,-29,20,. MOXARTOV SALSBURG 28,20, • DUNAJ 28,10.» »IIMIMI & SA» MARifi20 28.-29.10. • BEOGRAD in NOVI SAD 27-29.10.» SAÜßJieva in MOSTAR 27.-29.10. JESENSKE POČITNICE!! AKCUE v Umagu. Rabcu in IMalem Lolinju 27.10.-5.11. SOL GARDEN UMAG 3 dni palp samo 16.800 SIT xa ROGI.O, KRVAVEC m GOLTE ...» nrOVAKli:H t^Si'&UBul K «ut'i t m. i MUM GU, S43O0,» M. 0) 24M MUM HMi,' VLJUDNO VABLJENI NA WüSiCSiilB Ob nakupu mes< podarim« čne karte v oktobru 1x kopanje. www.radiocelje.coiii z ANSAMBLOM IN OGNJEMETOM II soboto, 14.10, 2006. s pričekom ob 18. uri. Prireditveni prostor bo v GAJIH: BAR "EK"-CELJE SMER:Citvcenter-Plinarna-Gradis-BarEK-Kolenc Z glasbo in dobro voljo bo nepozabno! Branko Kofenss.p,, Ipa.ieva 12,3TO Celje VSTOP PROST! OBIRANJE OLIV NAKORČULI miiniRii>oiviKnBr KROMPIRJEVE POČITNICEVUMAGU 27,10,-!.1l. SOlC«IIHIISm""iiDEI'."'t POIPEKKM 5.990SITndl. IIIN3HH NOVO LETO V DUBROVNIKU BIIS,3«P(ll,lieitt"' 39JflflSIT in«lO,3«POl,H(>ia"' M-SMSIT 3iiPOl,IIOnr 28.80flSIT PESnU IZBIRA BOŽIČNIH IZLETOV DIINU,GRAZ. BUDIMPEŠTA, BIUTISUVA,STEVR INCHRISTKINDL.-ODUOOM HilllHUaNUMNft1I.NIMIIIJIlItlSMI.I« ROGU 2^.11. FESnVAL FOTO TRENUTKOV 2i|IOČIIEV«JIPP.1>lllia «MUCIH DoanoT.siKiaiAviugE ZDiGmuwnToauFuo,nno nflw,K«ES>iuEiuE,niECiai lll«IHVIIUIUCI>OSKTK(W 12.500 SIT na osebo Celi«, StaMiova & odp,^ i,-19, ure, sob. S,-t2, ure 0342MI(MV1(I2 Šempeter, Rimska cesta 35, odp,: 8,-19, ure NOVI filllK 23 Velika nagradna igra Novega tednika & Radia Celje in Planeta Tuš! ZVcZDilc STEZE Od 1.9. do 1.12. 2006! tul/ ' Obiščite Zvezdne steze Planeta Tuš: 2. kino, 3. bowiing in biljard, * ^ 4. otroški kotičel< Oslarija, 5. Restavracijo Tuš, 6. ostale trgovinske lolcale! Tam poiščite različne kupončke, jih izpolnite in pošiljajte na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje! novitednik radiocelje «■■J Velike nagrade Zvezdnih stez so že pripravljene! Nestrpno vas pričakujejo! Vsak teden! Berite Novi tednik, poslušajte Radio Celje... in seveda ... hitro med Zvezdne steze v Planet Tuš! Zabaifali se bomci v Oslar^i! o od zvezdnih stez Planeta Tuš se bodo v it. Otroški kotiček Mojca Kralj iz Škofje vasi se je na blagajnah n-govin Planeta Tul. kjer veliko nakupuje, že večkrat spraševala. kaj pomenijo kupončki z napisom Zvezdne steze. Pa soji prijazrie prodajalke razložife, da so kupončki na različnih lokacijah v nakupovalnem središču namenjeni nagradni igri Zvezdne steze In da mora zbrati najmanj tri različne ter jih poslati na naš naslov. Vse ostalo je prebrala v petkovem Novem tedniku, kjer je našla še naš jocker kupon ... Rečeno, storjeno! Mojca Krati I desno! s Ksemjo Arzenšek iz Engrotuša. Foto: ZB Nagrajenka tega tedna je Tanja Vasle iz Šempetra, ki bo prejela 10 dnevnih kosil v restavraciji Planeta Tuš in sladice iz DeLaCreme. »Šele prvi komplet kuponov sem poslala, pa sem že bila izžrebana,« je bila šokirana Mojca, ko smo jo o nagradi obvestili' po telefonu, naše oddaje, kJ jo na Radiu Celje pripravljamo vsak torek ob 10.20 uri. v njej pa med drugim razglasimo tedenske nagrajence, namreč ni utegnila poslušati. Tako je morala dobro pogledati tudi v Novi tednik, da bi se prepričata, da je res zapisano njeno ime. Mojca je tako prejela rojstnodnevno zabavo za 10 povabljencev v otroškem kotičku Oslarija v Planetu Tuš. Vsak teden se v radijski oddaji namreč podamo na eno od 2vez-dnih stez. ki jih v Tušu ne manjka in vsak teden je nagrada drugačna. In tudi tokrat je prišla v prave roke! »Doma sta se že veselila oba sinova. 3-tetni Mitja in 8-letni Matjaž, ki bi v Oslarijo šla kar nemudoma! Je pa pred kratkim njUn bratranec Žan ravno praznoval rojstni dan. tako da bomo imeli kaj praznovati,« nam je zaupala Mojca. Kdo ve, morda pa sreča Kraljeve še doleti, saj tudi njen soprog zbira svoje kupone. Ker pa je Mojča poslala komplet vseh šestih različnih kupončkov zvezdnih stez Planeta Tuš, se bo uvrstila še. v zaključno žrebanje, v katerem bomo podarili nagrado v vrednosti 200 tisoč tolarjev, pripravljamo pa tudi presenečenja, ki vam jih zaenkrat še ne izdamo. Zaenkrat pa želimo fantom in njihovim povabljencem kar se da fantastično praznovanje rojstnega dne v O^arijil Nagradna igra Zvezdne steze je tako v polnem teku. Pridružite se nam, vsak torek na Radiu Celje, v vsaki petkovi številki Novega tednika in nenazadnje, vsak dan v Planetu Tuš. Na vase kupončke čakamo na naslovu Prešernova 19. 3000 Celje. iORER KUPOn z.VEZDnE STEZE Kuponček nadomesti kupon ene izmed zvezdnih stez Planeta Tul ŠL 81 -13. oktober 200« - TEDENSKI SPORED ^ RADIA CELJE SOBOTA. 14. afctaber 5.00 Začetek jutranjega programa, S.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije. 6.00 Pöroälo OKC. 6.45 Horoskop; ZOO a.jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Aleksandra v operi (svoje želje pošljite na radio@radioce-lje.com), 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Rimii80-ih, 12.00 Novice, 12.L5 Ritmi 90-111,13.00 Odmev - -n-govlne znova odprte po željah trgovcev? - ponovitev, 14.00 Regjske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.3Q Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček z Majo Gorjup - kvlz, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program. 20.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Murski val) , . NEDELJA, 15. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. juuanja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.45 Jackpot, 9.15 LuC sveü v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - glasbenik Franci Kolar, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po česdtkah in pozdravih -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Oddaja Katr-ca - voditeljica Klavdija Winder - gostje Vesele štajerke, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev], 24.00 SNOP (^dio Kranj} Soočenja kandidatov Bi^iiüyjii/i^ za župane 5.00 Začetek lutraniega progama. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5/50 Prometne mtormaclje, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Karoskop, 7.00 2. jutrania kronika RäSlo. 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poroälo PÜ Celje; S.4S Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedegkovo športno dc^ldne. 11.00 KuHumi mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Bingojack- predstavitev skladb. 14.00 Regijske novice, 15.0D Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 16.20 Bingo jack r izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte vzvezdfi zGor-danainDolores,19.00Noweei 19.15 Vrtüjak polk in valčkw. 24.00SNOP (RadioKranil . .. , 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne intormadje, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronikaRaSIo. 7.45 Tečamica, 8.00 Poročila, 8.25 PoroCiloJ>U Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice. 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Sport danes. 15.30 Dogodki in odmeviRaSlo, 16.20 Soočenje volilnih kandidatov Smaqa pri Jelšah, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, ješeznanje-kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Aleksandra v operi - ponovitev (svoje želje pošljite na radio@radiocelje.com), 24.00 SNOP (Radio Ptuj) nja nostalgija, 5.30 Narodnozabavnameloižjatedn; merne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8,45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15Zeleni val, 12,00Novice, 13.20MaliO-pošta, 13.30 MaliO-klici, 14,00 Regijske novice;15,00 Šport danes, 15,30 Dogodki inodmeviSaSlo, 16,20FUmskoplatno, 1700 Kronika. 17.45 Jackpot, 18,00Soočenjevolihiih kandidatov Žalca, 19.00 Novice, 20.00 Mal dn^ač s 6Pack Čukurjcm • zmagovalki rubrike Duet, 23,00 Dobra Godle. 24.00 SNOP [Radio PUij) 5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6,00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 745 Tečajnica. 8,00 Poročila, 825 Poročik) PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice. 11,00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12,15 Odmev, 14,00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15.15 Jack pot. 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16,20 Soočenje volilnih kandidatov Celja, 1700 Kronika, 17,45 Jackpot, 18.00 Klonirano servirano, 18,30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19,15 VisokiCs Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. S.SO Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7,00 2, jutranja kronika RaSlo, 7,45 Tečajnica, 8,00 Poroäla, 8,25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9,15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9,30 Halo, Terme Oli-mia.9,40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Nowce, 12,15 Od petka do petka, 13,40 Halo, Zdravilišče Laško, 14,00 Regijske novice, 14,10 Hh Usta Radia Celje - s hiti prežeto popcrfdne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Soočenje voUhüh kandidatov Sentjmja, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejera Dežanom, 23.00 ¥T Lebel, 24.00 SNOP (Radio Robin) , Na frekvencah Radia Celje smo pripravili soočenja volilnih kandidatov za župane. Tako so se ta teden soočili kandidati za župana Laškega in Slovenskih Konjic, v torek ob 16,20 bomo soočili kandidata za župana Šmarja pri Jelšah, v sredo ob 18. uri kandidate Žalca, v četrtek ob 16,20 kandidate za župana Celja in soočenja zaključili v petek. 20, oktobra, ob 16,20 uri s kandidati za župana Šentjurja, 6Pack Čukur izbral dve dekleti v oddaji Mal drugač s 6Pack Čukurjem na Radiu Celje je raper in voditelj iskal kandidate za duet z njim. Po predstavitvah štirih finalistov je v sredini oddaji objavil rezultat izbora. Ne, ne bo duet, ampak kar trio, je zaupal poslušalcem. Razlog za veselje imata kar dve dekleti Petra Rola iz Maribora in Nušy z Raven na Koroškem, Prihodnjo sredo bosta obe gostji v oddaji, pogovarjali pa se bodo predvsem o tem, kaj bodo naredili kot trio. Uh, nas že kar razganja od radovednosti. Producent skladbe bo Saša Lušič, s katerim 6Pack Cukur pripravlja nov album, ki naj bi izšel prihodnje leto, A trio bomo spoznali že prei. 2. LDN-ULYAllBI 3. WAFTING ON THE WORLD TO CHANGE-JOHN MAYER 4. STREETCORNER SYMPHONY-F10BTT40MAS 5- SOPHIA-NERfNAPAtiOT 6. STANDUPI-4FAMILY 7. RUNAWAY-JAMIROOUAI 8. BACHATA-lOUBEGA 9. OHIWHATA GIRL!-SIMPLY REO 10. COOl DOWN THE PACE-MATTAHX DOMAČALESmU 1, BUSHI-JADRANKAJURAS 2, DOMINE-SIDDHARTA 3, NOV DAN-ZEUS 4, PEJOAP-DAPHENGMENA 5, NONSTOP-KINGSTON 6, JADRA-JANPLESTENJAK MAJASIATINSEK (3) 8, KOAJ-EVAHREN (2) 9. PUSTlJO-AlfNKAGQOEC (7) laRDECAJESB^-SKAKTUS (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: THIS IS NDT REAL LOVE-GEOR&EMICHAaFEAT, MUTYA WHATIFI'MRIGHT-SW*I0IT>10M PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NABREGU-AVTOMOBIU UMAZMIEIGRE- PCTER LOVŠIN & ŠPANSKI BORCI Petra Rola bosfiPackompela Franjo Mlinar, Kettejeva 23, Velenje DorisMIsleiJenkovs 45b, Celje vsako soboto Db 20, uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CEUSKIH 5 I^us 1, HVALAZAŽMJENJE-UNIKAT (5) 1 FRČARLA-POLKAPUMCE (3) 3, SANJAM-R^UANI (1| 4, DARZNEBA-DRUŽINSKITTtlOPOGLADIČ (2j 5, SANiE-a«APANE (4) MAMI ZATE-NAVDIH SLOVENSKIH 5 plus 1, POUUBIKOSCEKKRUHA-POGUM|6) 2, KOLOVRAT-ANS,TONUA\^RDERBERJA (2) 3, NAJL£PŠER0MANl::E-01^AM1KA (5) 4 ZGfMBAZ MORJA-VANDROVa (1) 5, POIKAHOPSASA- (3) Predlog za l< ADVENTNAPfl Nušy bo repala Kakšni smo bili kot otroci? Odgovor na vprašanje, kak- AndražSkutniK Pod lipami 56b. Celje Ivo Hemsus, Koptaijevs 128,Žalec uglasnein oddelku Radia Celje i2Z15ut),lestwicoSlovensl(ih O bih L jalci pre grama Radia Celje kot otroci, smo vam kar nekaj časa podajali v Novem tedniku, zdaj pa si lahko naše fotografije iz otroških let in kakšno nagajivost ogledate na spletni strani Radia Celje www.ra-diocelje,com - ekipa. www.radiocelje.com ^ 080-10-63-Prometni odzivnik Pokličite 080-10-63, brezplačni prometni odzivnik Radia Celje, ter nam zaupajte, kje je radar, prometna kontrola, prometna nezgoda oziroma nastajajo zastoji v prometu. Prometne informacije takoj po tem, ko sporočilo pustite na našem odzivniku, posredujemo v radijski eter. Vozniki pomagajte voznikom! Srečno in varno vožnjo vam želi Radio Celje.. www.iiovitednit{.coiii BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE -II NASVETI 25 Mala nočna glasba z nogavicami Polzela, a hprcri- zvafalk nogavic v Evropi, je prejšnji teden v ljubljanskem hotelu Lev predstavila nove kolekcije za letošnjo jesen-zimo ter pomlad-poletje 2007. Na reviii, ki se je v čast Mozartovega leta imenovala Mala nočna ^ba, so presenetili z ASTROLOGIH 60ROANA gsm 041 404 935 cil.net astrologmja.gOTD www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090142S27 9Sin:041519265 napovedi, pnmenalna analiza www.dolores.si Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK doslej najbolj široko barvno paleto nc^vic, namenjenih vsej družim - od najmlajših koba-čajev in najstnikov do dedkov in babic. Po mnenju mnogih poznavalcev je tudi tokrat Polzela predstavila kolekcije, ki sodijo v sam vrh na tem modnem področju. Prijetne vzorčne simfonije, ki se prepletajo kot prekrasne Mozartove melodije, so ujeli na vsakdanjih špurliiili iiugavicali, elegantnih in romantičnih vzdušjih za čez dan ter tudi na večernemu no-gavičnemu glamurju, In kakšni so glavni nogavič-ni poudarki, povsem enakovredni trenutnim v svetu najboli zvenečim bl^ovmm znamtem? Mreža, svethkaioči se elekti, predvsem pa - črte! Najraje sicer vodoravne, črtasto vzorčenje pa |e lahko široko, ožje, čisto tanko ali vse troje istočasno. "Ridi barve - od rjavo-si-vih, vijoličnih, oranžno-rdečih do diskretno oUvnili in bordo - se bodisi držijo enobarvne zgodbe ali se liarmonično prepletajo, zlivajo ena vdrugo, us-tvaijajozabavne kontraste. Zelo zanimiva so psihadelična vzorčna poigravanja na temo geometrije in pop-art vzdušij. Naj bodo nogavice za odrasle mladenke ali male gospodične, črte letos pri Polzeli niso več rade same! Na njih se gu^io, lebdiio, se jih držijo m oči veselijo - barvite rožice! In še nekaj - nogavice že dolgo niso zgolj modni dodatek. Letos vas prav vabijo, da ne začnete svoje modne zgodbe pri plašču ali obleki, temveč pri nogawcah! Foto: SJ, TT Sprejmite izziv! Merkur je največji slovenski trgovec s tehničnim blagom. V trgovskili centrih po vsej Sloveniji neprestano skrbimo za zadovoljstvo naših kupcev in poslovnih partnerjev. Zdaj izzivamo tudi vas, da se nam pridružite na delovnem mestu. PRODAJALEC (m/ž) v trgovskem centru Merkur Celje Hudinja (več delovnih mest) Vaše delo bo obsegalo predvsem: Prodajanje, svetovanje, informiranje kupcev, polnenje in urejanje polic in skladiäCnega prostora, reSevanje reklamacij Pričakujemo: • dokončano najmanj IV. stopnjo Izobrazbe trgovske, poslovne ali tehnične smeri z opravljenim preizkusom strokovne usposobljenosti za prodajalca ali trg.poslovodja • poznavanje tehničnega blaga • naravnanost na stranke • strokovnost, komunikativnost, prijaznost • občutek za urejenost In ravnanje z ljudmi • osnovno znanje računalništva • pripravljenost za stalno izobraževanje in usposabljanje Vloge pošljite do 20.10. 2006 na naslov: MERKUR, d. d., Kadrovsko-pravno področje, Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo, 2 oznako »Objava« ali na e-naslov: zaposlitev@merkur.sl. MERKUR MERKUR - trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, Naklo 26 tWOMÖBIhWTE - n/IALI OGLASI Dizelski dvanajstvaijniic za Q7 Kot je splošno znano, so dizelski motorji na številnih trgih izjemno uspešni, zato je tudi njihov razvoj izjemno napredoval. Sedaj nemški Audi predstavlja novo izvedenko svojega Q7, ki pa ga bo poganjal 12-valjm dizel z gibno prostornino 6,0 litra in s 500 KM ter 1.000 Nm navora. Po tovarniških podatkih naj bi avto do 100 km/h potreboval 5,5 sekunde. Kot ugibajo, naj bi Q7 s tem motorjem stal okrog 100 tisoč evrov, na trge pa naj bi pripeljal leta 2008. Nič več corolle? Ni še povsem jasno, vendar se zdi, da bo japonska Toyota vsaj na evropskih trgih opustila ime corolla. Tako imenuje svoje vozüo nižjega srednjega razreda, naslednik pa naj bi dobil drugačno ime. Sicer pa je tovarna doslej naredila več kot 30 milijonov coroll in vozilo sodi med najuspešnejše avtomobile vseh časov. Aston martin DBS in James Bond Konec leta naj bi se tudi na naših platnih pojavil novi film Jamesa Bonda Casino Royale. Med številnimi avtomobili, ki jih bo vozU sloviti agent, bo tudi aston martin DBS. Z astoni ima James Bond kar nekaj izkušenj, tokratni DBS pa je nastal na isti osnovi kot aston martin DB9 oziroma V8 vantage. Za pogon tega vozila bo skrbel motor s kar 550 KM, Fiatzikeo Italijanski Fiat se, tako kažejo nekatere številke, počasi izvija iz trdega prijema rdečih številk. Morda seje tudi zaradi tega odločil za sodelovanja s švedskim podjetjem Ikea. To je znano po ponudbi poceni (ne cenenega) IMhištva. Po novem naj bi bili Fiatovi avtomobilski saloni opremljeni z Dceinim pohištvom, po napovedih pa naj bi bili tako stroški opremljanja manjši za 20 ali celo 40 odstotkov. imiiii MERILCI PRETOKA ZRAKA VW,AUDI,SK0DA-1,9TDI KATALIZATOR UNIVEHZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME L-nngfnMPRESORji SERVO VOLANSKE ČRPALKE PE ŽALEC PE VELENJE PE ŠEMPETER 710 46 06 891 9018 031 324133 ČAKAMO VAS NA 3 LOKACIJAH! Združitve GM in Renault-Nissana ne bo Po nekako dveh mesecih so se končala poganja med General Motorsom (GM), najve^o avtomobilsko poracijo na svetu, in Re-nault-Nissanom. Združitev je predlagal eden največjih posamičnih delničarjev CM, ostareli milijarder Kirk Kerkorian, ki je med drugim vodstvu GM očital preveliko pasivnost pri reševanju problemov. S«laj je jasno, da s »poroko« ne bo nič. GM naredi v enem letu približno devet milijonov vozil in je imel lani skoraj deset milijard dolarjev izgube, Renault-Nissan pa dobrih šest milijonov vo^ in to še vedno z dobičkom (zlasti zaradi uspešnega Nissana). Govori se, da sedaj potekajo pogovori o združitvi Forda z Renault-Nissanom, vendar je bolj ali manj očitno, da tudi iz te moke pač ne bo kruha. imioviteäLcofl DO 50»i POPUST ZA DOLOČENE DEKOlUE SAMO V INDUSTRIJ^] i'iiOii' iftlM VLIBOJAH - št. 81-13. oktober 2006 - tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkiii in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. PRODAM CLIO l,2bepop,leln;kl99i, bel« barve, dobro ohranjen, prodam zo 320.000 SIT.Telefon 041 370-137. p V01KSWAGEN polo 1,0, letnik 1997, modre barve, reg. do januarja, prodam zo 480.000 SIT.Telefon 031 649-203. VW passat, koravan, diesel, letnik 1998, veliko dodatne opreme, prodam. Telefon 031872-495. L1167 GOLF II diesel, lelnik 1991, 5 vrat, prvi lastnik, prodom za 420.000 SIT. Telefon 041951-527. Š1213 OPEL astroUbencin, letnik 1992, strešno okno, bela, 3 vrata, lepo ohranjeno, prodomza 130.000 STT(542,48].Tele-fon 041 877-270. 6335 PARCELO, 280 tn^, storo hišo, nadomestno gradnjo, el, in vodo na števcu vTrnov-ljah,pfodani.Telefon041 620-862. VNOVI Cerkvi prodom zozidljivegrodbene parcele no odlični, sončni legi. Telefon (03)5741-310,031 582-277. 6258 GRADBEHO parcelo v Šentjurju, na zonimivi PRODAM ŽAGO zo razrez hlodovine, možno menjava za star avto, moloi, Iraktor, prodam. Telefon 041 355-853. 6231 DVOBRAZDNI plug, znamka Oh, 12 col, prodam, cena 60.000 SIT.Telefon (03) 5736-139. L1134 KOMPRESORSKO pištolo za »štennnje« prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 724-907. 6275 TRAKTOR Univeizal, 445 dl oli 550 dtc, prodDm.Telefon051 20m. 6308 TRAKTORFerguson539, letnik 1987, prodom. Ceno po dogovoni.Telefon 5778-971. 6316 TRUCTORSKO prikolico, domače izdelave, lepo in močna, prodam zo 70.000 SIT. Telefon031 649-203. 632i M012HI stroj Virovitica prodam. Telefon 031 204-987. Š1211 KUPIM TRAKTOR, prikolico, tiosilec, clsteino in drug stroj, tudi v obori, kupim. Telefon 041 407-130, 5723 ■ 041 36ftf25 www.pgp-nepremlcnlne.coin no 1983, spodoj 100 m', primemo ZO vso dokumentacijo. Telefon 051 324-461. 61786179 številko.TelefonOSI 324461, 8179 ŠEKTJUR, okolica. Novejšo, starejšo hišo, ravno lego, takoj vseljivo, ugodno prodom. Telefon 031420-902. 2634 ŠENTJUR,okolica. Zazidolnoporcelo,616 m', prodamo lo 5.500.000 SIT/ 22.951,09 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, 0obrovo23a,Ce- VTRHOVUAHpriCelju prodam dvostono-vanjskohišo.Telefon041 972-162. ŠENTJUR, Novo vos. Prodam hišo, staro 14 Iet.lelefon5740-710. 6302 V CEUU prodam hišo, dvojček, 230 m' (iporoline površine, no 461 m' veliki parceli. Te(efon041 316423. 6304 V CEUU prodam inn^, 1000 m' in objeld, 246m'.Telefon031 329-155. 6310 PROŽINSKA vos. Prodamo starejšo hišo z zemljiščem, 900 m', vseljivo takoj. Ceno podogovoru. Telefon 04160»438. ZAZIDALNO parcelo, Celje-Zogrod, prodam. Telefon 040 606^72. 6328 VIKEND, v Tomožu nad Vojnikom, 96 m^ zemljmo 1700 m', lop razgled, prodom za 13.500.000 SIT.Telefon 040 508-492. 6325 CEUE.Parcelozogradnjovrstoe hiše, 440 m', prodamo zo 10.800.000 SIT/ 45,067,60 EUR. Telefon 041 368-625. ' PgPNepremičnlne,Dobr«va23a,(elje. CEDE, Kersnikova, V poslovni stovbi z urejenim parkiriščem prodamo obnovljene poslovne prostore, plsame,l16m',cena 275.586 SIToli 1.150 EUR/m'.Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n ŠENTJUR. Stanovanjsko hišo, delno obnovljeno leio 2004, porcelal036 m', vsi priključki, ogrevonje no plin, javno ko-nolizocija, prodorno zo 24.000.000 SIT/l00.1S0,22EUR.Tele{on041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23a, (eTp. UB0JE.Vikend, letnik 1981, približno 40 m' uporabne površine, pnrcelo 2336 m^ na lepi, sončni leji, prodomo zo 8.500.000 Sn/35.469,87EUR.Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, io-brova23a,Celje. VOJNIK. Poslovno stonovonjsko hišo, začetek gradnje leta 1993,3. gradbeno fazn, p« 1-'m,tloris262 m^, parcelo 769 m^ vodo, elektrika, možnost priključitve no plinovod, telefonsko omrežje in katv, prodamo za 29.000.000 SIT/121.014,86 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. r QUE,Lova.Stnnovanjsbhišo,letnik 1975, v tlorisu 125 m', parcela 786 < pri-kliuc1(i: vodo, elektrika, telefon, katv, plin, centralno ogrevanje no olje, mož- 60.000,01)0 SIT/250.375,56 EUR-Telt. fon041 36W2S. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 a, Celje. UŠKO.Samo5loino stanovanjsko stavbo, novogradnjo, letnik 2006, porcela 733 m', priključki standardni, ogrevanje no plin,460 m'uporabne povwne,p^U m, prodamo zd 52,720.800 SIT/ 220.000 EUR. Telefon 041 36W25. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 o, Celje. MALIDole.Zidonico, letnik 1995,porcelo 1124 m', lloris 32 m', p ♦ m, l^losično :modce!teUikChfiinv ske Toplin, skupna cena mlo SIT, 62.30Q EUR, kQdaPH222 brasiovče - stanovanjska liiša p^l, primei- Š^DILNIK na trdo gorivo Kuppersbusch, s p«Q(o, rabljen, ohronjen, prodam. Telefon (03) 5442-817, Zsgrad 131 a. B£KninnbokAopQsteljo,stii9e2aivugod-noprodani.TEM)n 748^098. 6126 PEČ za cen^lno Peroli, no trdo gorivo, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 031 259-764. lii66 KUHIKIO,regal,spalnico,mizo,stole, hW nik in zamrzovolno omaro prodom. Telefon 051424-303, 6288 kostl4tn',elektrika,vodovodvizgrDd-nji, predvideno dobnconjevletu 2006, prodomo za 13.000.000 SIT/ 54.248,04 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 o, (elje. kupim CEUE. Zazidljivo porcelooli nodomestno gradnjo, 1000 m', kupim. Telefon 031 623-242. 5809 STAREJŠO hišo, v Celju flli Žalcu, kupim z golovino.Telelon041 746^10. 5721 VIKEND, hišo oli slonovonje, v okolici Šentjurja, Šmofjo, Kozjanskega, gotovino takoj, kupim.Telefon031 687-477. HIŠO oli parcelo, v Celju ali bližnji okolici, kupim 20 gotovino. Telefon 041 352-267 6281 V Celju ODDAMO v dva skladiščno proi: prostora: 1) ob Mariborsl^i cesti (bivša Klima) 850m^, 3 opremljene pisarne, WC, garderoba, ogrevano in klimatizirano, lasten park. prostor, katnionski dovoz. 2) Tkalska ulica (bivša Ivtet-ka) 380m2 skladišče, lasten park. prostor, kamtonski dovoz. Informacije; LABREX. d.0.0.. tel. 041/623-246. ENOSOBNOsfaiwvanie,CestavLokn)vec24, prodom. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 73W)40, 6250 PREBOLD, okolica. Novo stonovonjo, vsi priključki, vseljivotakoL prodorno. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 a, Celje. DVOSOBNO stonovonje,66 [n',vNovi vosi, prodam zo 17 mioSIT.Telefon 040141-578. 6348 msmm PRODAM KOVO trisobne stanovanje, z garožo, 103 m' ii) dvosobno, 90,5 m', z garažo, na mirni lokaciji, 10 minut iz Celjo, prodam. Telefon 041625-014. ž627 ŠTIRISOBHO slonovonje v Šentjurju, no zonimivi lokaciji, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 040 543-729. PRODAM KUHIMJO,spolnico, jedilnico, trosed, kopalnico, ^roj novo, prodom. Telefon 041 923-362, popoldan. 6335 ZELOdobro diTonjeno dtroglo mizo, 1 m, zo poloviöio ceno 18,000 SITIn zelo dobro o/ironjeno okroglo mizo, 1 m, prodom zo 19.000SII.Telefon04134M64. 5344 INSTRUKCIJE RAČUNALNIŠTVA Za vse starostne skupine Od začetni ti do naprednejšili tečajev za vse programe (internet, e-pošta, wod, excel, access, PowerPoint, autocad itd.) Novi načini učenja po najnižjih! cenah! inf. od pon. doned. od 9. do 21. ure na ^ Gradbeništvo Božičnik ES ' ;a1,30DO Celje, tel/fax: 03/490 35 50 izicrlk com; e-mail: s,bo2lcrak@siDl.nBt razpisujemo prosta delovna mesta: OBRATNI ELEKTRIKAH -VZDRŽEVALEC ELEKTRO STROJEV IN NAPRAV /1 delovno mesto/ Pogoji: - zaključena poklicna šola eiektro smeri -5 let delovniti izkušenj - izpit B-kategorije VOZNIK MOTORNIH VOZIL C- In E-KATEGORUE /2 delovni mesti/ Pogoji: - končana poklicna šola -5 let delovnih Izkušenj Pisne prijave pošljite na naslov: Gradbeništvo Božičnil«, Opekarniška 1, 3000 Celje, s pripisom za razpis na delovno mesto. m PRODAM PLOŠČICE, keramične, IjelaMko železo in ostali gradbeni moterial, ogotino prodora. Telefon (03) 5461-165,041/051 617-220, 6175 BUKOVA drva prodora. Telefon 041 617-074. š1190 KliTlMOBr.nioi,300koiov,d.ie,2,5i., suhe, vhodna vrolo, 210>110 trn, prodora. Telefon 031 M4iB0. Bana SUHI breiovo drvi prodom. Telefon 041 4 m'sohihhieiovih drv prodam. Telefon 040223-111. liise eilKEtt 10 kurjavo ugodno prodora. Telefon 051(30-304. l115s fonB5131B-5»0- Siaia SOHhrosIt. In smrekov les prodnra-Telefon 041 66Jf37. 8342 Bn0NS(0ieleio,fll0,do4B0k|mfll2, Jo400kg,vkolohor|ih,prodrrm.Tele-fDn04l 806-124-DIV«, bukovo, irodirao. Telefoi 103) 5796353. Š1222 PSICO, nemški ovčor, staro 5 mese 5794158.6329 no,jo.aro.,kri.;peceli,l sil ter hrepeniš po složnenr partnerskeor odnosu, potem te oglos noj ne moti. Piši in zoživi no novo. Pisne ponodbe no NoviiodaikpodšifmUUOEZEN. n PIRieiR>lJoger,Prosonlškol4.5entjar zoposli dvo nrlojšfldelovcozo delo nn lesno obdelovolnih strojih. Infocmocije po telefonu 041 654430 oli osebno od Idolure. Zapojitmo^ch. mninosti r^ti» rriuSitUnrJrmadifdJpüW^^^ ZAP05UM0 vodjo Šiviljske delavnice. BigrHt Celie>drejaflls-Toriek,s.p.,Jonševa 13,Celje,telc^n04l6IS.903. 6244 ZlPOSUUslikopleskorjeiigrodbonede-lovce za fiaolno gradbeno delo. Infoc-niacije: PE Grorfaje, S.n64, d. 0. o, Ipovčevo 22, Celje, telefon 051 363- POSOJILA Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! KREDITI Do 7 let, na osebni dohodek ali pokoinino, do 50 % obr. Krediti a osnovi vozila ler leasifigi zo vozila stara do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM! Tel.; 02/252/48/26, fax; 02/25^48/23, mob: 041-750-5BO, 041-331-991 IZPLAČILO TAKOJI 03/4900336 telefonu (03)4255^00- o-2delovca,delo 2 delavca- Pisne .vdipoldicitep. Hotel Razgoršek v Velenju nudi zaposlitev KUHARJU z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. Več informacij po telefonu 03 898 36 30, 898 38 32 anja, Zaratelclakoj. Ukušnje niso polrefr ». Prijsvile se na osebni razgovor od pon do petfc3Dd8,do1&,ure, Tel. 03/425 «t 50. INSTALACUE RAZGORŠEK, D.0.0. Plinarnillis ulica 2,3000 Celje Razpisujemo prosu delovna mesla a l.p.rj.pr.z,.čev>inilinapra. JGIINeniec,d.o.o,Sedroz3,32701.aco zo,olzida,'a,t.»jo. Telefon 103) 564M43,041625-913. l1147 AGIINenie<,d.o.o,Sedrož3,32;01iiiko !apo4,t,ojnitagn,dl.n. mehanizacije. Telefon (03) 5641-043, 041 625-113. lii47 a^omehanika le na naslov: ciftSaa,d.o.n., ka2D0/a.3D0DCEUE. dalawca iz Celja, Žalca ali Sampatra (ali atcotica omenienit, krajevi la fahnitno pomoč I Prijevepc^jileeanaslov.-Slr]»Sea,il.o.o., Mariborska 2D0/a. 3000 CEUE. fedrebnejleintornrarije na let.: «31/112-22! Št. 81 -13. 2006 28 ^ MALI OGLASI -MFORMACIJE NOVI lEDI. AC«Nin,K,d.ii.o,S«lr.ž3,32701iiib i.HiHliaigidel«ia »dela pri niikih Hniih. Ti!cfo> |03| 5648-043,04162^913, L1147 V CEUSKl enoti nudimo terensko delo 1 evtopiklinploaloni,Torro,Selo7,3J20 Velenje, telefon 041 747-126, 6299 7«r0SUK0oseboio9ieilie,0kiepievoliii-ioVe.de,PetioYie94,2ii.dBrčkillU p,telelonD4141M;5, žeso UPOSLWOvoinlknClnEkite|oii|eio mednonidne preveze: lloli|ü-lenia|o-JMriio,Gretof.i.lk,s,p,lv.nto30, »einlk,lekfon7ll-2310. GOSnŠČEvŠenlluiu »posli no» ntrto-kori,o!a.äi..m.1onBoh.ri,s,,, Du5anoKvedro44,Sentjor. Vasmit»os2Hntfenost3tia£etetlo^ brega prjjajelja, nezapitajtese tja-Be, Tlj smo, da iiam pomagamo OS: ,iu>u, njisv suaii ^iiijciiia, MMHffiMIIIM IBME t»n»Vrion, S.P ■ Pniana m, Pnaita V celjski porodnišnici so rodile: 29. 9.: Rozalija OREL iz Mozirja - dečica, Danica RIHTER iz Celja - deklico, Vesna NOVAK iz Kozjega -dečka, Jelka RUPNIK iz Pristave pri Mestinju - deküco, Suzana CEKUTA iz Celja -dečka. 30. 9.: Anita PUST KUT-NJAK iz Velenja - deklico, Brigita KROPUŠEK RANZIN-GER iz Velenja - dečka, Darja JOŠT s Planine pri Sevnici - deklico, Danica ROZO-NIČNIK iz Mozirja - dečka. 1. 10.: Ksenja ŠARLAH iz Celja - dečka. 2.10.: Pavla REZAR s Te-harja - deklico, Melita TU-RNŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini - deklico, Urška KOREZ iz Podplata - deklico, Renata STUPAN iz Rims-klih Toplic - deklico, Urška GRABAR iz Celja - dečka, Vesna USAR iz Celjd - deklico. 10.: Andrejka ARH iz Gorice pri Slivnici - dečkajat-jana JURAC iz Slovenskih Konjic - deklico, Alijana DEŽELAK iz Uškega - dečka, Hava FERATI iz Šm^a - dečka, Matejka ADAMIČ iz Celja - deklico, Nadina RIZVANOVIČ iz Velenja -dečka, Iris RAHTEN ZU-PANC iz Šentjurja - dečka, Marjeta HRASTNIK iz Štor - dečka, Natalija DEBE-LAK iz Celja - dečka, Urška UDOVČ iz Sevnice - dečka. 4.10.: Nina DROBNE s Planine pri Sevnici - dečka, Renata KRAJNC Lz Celja - dečka, Darinka GUČEK iz Laškega - dečka, Elena OSO-NlČKl iz Šentjurja - deklico, Rodica CRIMOVA iz Celja - deklico. 5.10.: Vesna PEČARIČ iz Celja - dečka, Marica ŽIBRET iz Planine pri Sevnici - dečka, Urška MAJCEN iz Celja - de- podaiskih in poslovnih objektov in podot no.Teli!rofl (03) 8104-182,031 393-560. ARM^rojektimnje, Anton Strniša, s. p., Gafarove(1a,324]P«lplo1. IZPOSOlEVALNia stroje» in noprovSAM, Ul. brotov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telelon(041]629^44,5414-311. n CENITVE nepremičnin in premičnin zo vse nainene.HqU.o.o.,Par)žlje15,Bro-slovče,Tele{on041 649-234. BAGAT servis vseh vrst šivalnih strojev in tlačnih likolnikov, prodaja novih in rob-Ijenilišivainihstrojeviniikolnikov.Dar-bTrntnik,s.p„Sovinjskac108,Žalet, lelefon 710-3144. 2563 mOvgodno ceno premoga z dostavo. Telefon 041 279-187.PrevozništvoVIndimir Pemek,s.p.,Sedla5ek91,Podlehnik. n FASASEdemÜ,finalna sTMskoduiinoslaki ___ Najboljši turistični spominki Velenje - Šaleška dolina odprtje razstave in podelitev na-gradnatečaja iti Celje: ki- bdelmlad 8.00 do 12.00 Cankarjeva ulica Velenje DrobUnica človekoljubna akcija 8,00 do 12.00 Caidcaijeva ulica Velenje Boišji sejem ob 10-letnici TlC-a Velenje dela Umetn diinga. Vbodna Java, Indonezija. Zgodovinski arhiv Celje: Biseri kitajskih arhivov. Razstavo je v sodelovanju z Arhivom RS pripravil Državni arhiv LR Kitajske. Osrednja knjižnica Celje - avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Spomeniškovarstveni posegi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OECelje, do 11.11, Likovni salon Celje: Nepričakovana sprememba, avtorica Polonca Lovšin, do Galerija V. taSer- KarelGržan: Skrivnosti starodavne Kartuzije predstavüev knjige, dogodek bo ooogatil lanntet Uori 10.00 Kavčnikova-domačijavZavod-njah pri Šoštanju Jesen na Kavčnikovi domačiji iiedeljska muzejska ustvarjalnica m otroke Okoljsko izobraževanje VDŠD 2006/2007 Varujmo in ohranimo šaleško do- www.novKediiik.com , do 31.10. Račka - galerija erotike: večmed ij ska" razstava Pičke,do 26.11. GaIerijaNikcaCelje:oiroškadeladnjš-CwiOtnxiotroJcom,narejenavkeramiki, gHni, emajlu, brušenem steklu. AvlasplošnebolnišnfceCelje: razsta-^ Filnes, gradil« dijakov Srednje zdravstvene šote Celje, do \5. 10. Galerija Otto Škofla vas: likovna dela, slike tolja na platno) Vesne FiUpii. do 30. 10. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko VÄUnem pušMco, v drugo svetlo sablji-co, avtorica Tatjana Badoviiiac, do 30. Otroški muzej Hermanov brlog; Zvezde Evrope, do 20.12. Muzej novejšezgodovineCdje-Ob-časni razstavni prostori: Podobe dru-žabosti, do konca januai]a2007 Pokrajinski muzej Celje; arheološka razstava z lapldarijem, kulturna in umetnosmozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzo ve keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzq CeQe, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirkaŠmid. Zgornji n^ Šentjur: stalna arheološka razstava Rifniik in njegovi zakladi Galerija Mozaik Celje: razstava stal- Ob četrtkih in sobotah ob 20.00 - Onik večeri, pogovori o sedmi umet- - četrtkovi francoski filmi - sobotni glasbeni dokumentarci Redne aktivnosti: Fanzin Flašzin - nismo še hin: k sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. Informiranje in izobraževanj e: Evropska prostovoljna služba: postani evropski prostovoljec Nefiks: indeks neformalnega izobraževanja TV-oddaja Izpod korenin Iščemo sodelavce zaTV-oddajo Izpod korenin (scenske delavc«, statiste, asistentke ii asistenta kamere, zvoka in režije, igralce, scenariste). Priključite se mladi, ustvarjalni ekipi in se preizkusite v svetu zvezdništva. Muzq nov^še zgodovine Celje: Živeti vCelju, Zobozdravstvena zbirka, nova posta vi te v - trenutno ni na ogled. Fotografsid atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Galerija Vlada GerSaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva TVi-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje in restawacija na celjski Železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Eneigy Design ter Cesarica Barbara Celjska obHkovaka Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od Mladi za razvoj Šentjurja in Dobia: predmet razpisa je nagraditev ka-kovostoo napisanih raziskovalnih nalog osnovnihšol občin Šentjur inDobje, srednješolcev, študentov in mladih, ki imajo stalno prebivališče oziroma se šolajo v omenjenih občinah. ŠPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki in petki ob 18.00. Telovadnica OŠ F 14.30, odbojka lalgaja. Sobe Ponedeljki ob 18.00 12-tedenski brezplačni seminar: daljevanjepredav.-m)aoGralu.o _ nizira mednarodna duhovna šolaLcc-lorium Rosicmdanum. Vnašilnfo pisarni lahko dobite: - nefiks- indeks nefoimaliiih izobraževanj - isic kartice - mednarodne štiident-skepopustniške izkaznice za mlade - vstopnice za koncerte In festivale pre- informacije o ropskipro 03 490 87 40 m O-Redno dogajanje v dve mede-Grega torek ob K do-špoi Ijek in sreda ob 19.00, vodj Teršek Kud Superstar-j 20.uri.VodiCvetana Breakdaiice - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi dejan Gregi Kud Desanka Maksimovič: ob sobotah med 14. In 16. uro VS Styling - modne delavnice: srede ŠENT CELEIA Slovensko združenje a duševno zdravje • pomoč pri sod. in psihoIoBu rehabilitaciji oseb z Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890. 428-8892 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOCNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.; 03/548 SO 11 ali OSI/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-OS-30 DRDŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM TVlefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE popioč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Krekov trg 3, Celje, tel.; 03 492 57 SO. ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, H!TRONAROC!TE Dvakrat na tedfln, ob torkih in petkih, zanimivo branje o žhiljeniu ind agencijske storitve, irja in vodja Agencije; Vesna Le-I vodja: Franček Pungerčič. Grabar, Zlatko Bobinac, , Alenka Zapušek, lo Nagradna križanka POMOČ: ARAO-japonsko mesto južno od Omute, PANTALONE- Nagradni razpis 1. nabada: vrednostni bon za 5.000 tolarjev za nakup v pekarni, slaščičarni, trgovini in baru Romana Brgleza z Vranskega 2. nagrada: vstopnici za kopanje v Termah Topolšica (3-urni v dneh od ponedeljka do petka), 3. - S. nagrada: triurna vstopnica za kopanje v Termah Olimia dolge moške hlače, SKALAR-divü kozel, TIRTEJ-starogrški pesnik 3. - 5. nagrad Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah iia naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 19. oktobra 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 6. oktobra. Prispelo je 563 rešitev. Rešite iradne križanke iz št. 79 Vodoravno: IZMET, AVT, NAIRA, DOR, ATLANTIDA, OA, DO, OM, JOHNNY DEPP, HALLE, OLIO, SU, KRAVL, INUIT, SKI, SABA, TAN, INARI, BASIC, LUCKA, RAZDELEK, VERNAR, AVEIRO, ENAK, ONI, ZAVORA, EGO, SKA. ARANY, AERO, STAN, ANTONIO, NA, BANDERAS, TINTARICA, OJE, DEPOT, LAŽ, ASALA. Geslo: Lepo jedro se skriva pod trdo skorjo. 1. nagrada: vrednostni bon za 5.000 tolarjev za nakup v pekarni, slaščičarni, trgovini in baru Romana Brgleza z Vranskega, prejme: Mirko Gutschek, Škapinova 15, 3000 Celje. 2. nagrada: dve tiiurni vstopnici za kopanje v Termah Olimia, prejme: Erika Knavs, Keršetova 5, 3270 Laško, 11 12 .13 21 22 [23 Ime in priimek:. Naslov: __ Ona: Počasi boste začeli pripravljati teren za realizacijo poslovnih načrtov, ki vam že nekaj časa ne dajo miru. Pri tem boste uporabili tudi zveze in poznanstva prijatelja, ki vam je pred kratkim ponudil pomoč. On: V roki imate precejšnje Število adutov. Nikar jih ne podcenjujte, temveč jih izkoristite na najboljši možen način. In še nekaj: treba se bo odloüü ali boste dali prednost ljubezni ali poslovnosti... Ona: Veliko tveganje bo prineslo dobre rezultate v poslu, v ljubezni pa boste hudo razočarani, ker ste zanemarili ljubljeno osebo. Poskusite se vsaj en dan v tem tednu posvetiti tudi rečem, ki niso vezane na posel. On: Čas za ljubezen je zelo ugoden, vendar se ne smete preveč obirati, saj tudi nekdo drug čaka na podobno pribžnost. Igrati koncu tedna pričakujte pomemben telefonski klic, Id vam bo marsikaj pojasnil. Ona: Imeli boste občutek, da nekdo skuSa vnesti razdor v vaš odnos s prijateljem. 'Ibrej se odkrito pogovorite z njim. kajti le tako se boste izognili težavam. Saj veste, bolje preprečiti. kol pa zdraviti! On: Neverjetno hitro vam bo uspelo, da se boste spet pobrali in pokazali v polni moči. To vam bo prineslo prav pre'senetljive rezuliale, saj bodo ostali povsem zmedeni. Pohitite tako v ljubezni, kot tudi drugje. ŠKORPIJON^ Ona: Vaši interesi se bodo križali z interesi nekoga, ki vam že dalj časa ne da mirnega spanca, zdaj pa se bosle končno spoznala tudi osebno. Presenečenje bo obojestransko, kaj več pa bo pokazal čas. On: Sreča in nesreča prideta pogosto prav od tam, od koder ju najmanj pričakujemo. Zalo bodUe pri na&tih raje make previdnejši, pa bodo tudi rezultati zanesljivejši. To velja zlasti za ljubezen ... DVOJČKA jHtil STRELEC ^ Ona: Poskvsite ugoditi prijateljevim željam in videli boste, da ste si .s tem ntvediU veliko uslugo. Proti koncu tedna vas čaka veselo snidenje, prav tako boste dobili odgovor nažezdav-TU^ zastavljeno vprašanje. On: Poslovno se vam bo trenutno sicer izšlo, vendar se na obzorju že zbirajo črni oblaki. Poskrbite za morebitrm presenečenja, ki niti niso tako nedolžna, kot se vam je dozdevalo na prvi pogled. Ona: Kar naenkrat se boste znaili pred usodnim korakom v vašem ljubezenskem življenju, a se boste več kot odlično znašli v sicer težki situaciji. Ta teden vam bo ostal še dolgo y prijetnem spominu. On: Preveč izzivalni ste bili. Kdor se igra z ognjem, se lahko tudi opeče. In l"! niste pri tem nikakršna izjema, vse prej, v izzivanju ste res pravi mojster, zato bodo tudi posledice izredno neprijetne. ;a kopanje v Termah Topolšica (3- urna v dneh od ponedeljka do petka), prejmejo: Karol Grešak, Griže 66, 3302 Griže; Živa Tepež, Zadobrova 72 a, 3211 Skofja vas in Darinka Zamuda, Paneče 40 b, 3272 Rimske Toplice. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošri. Ona: Z veseljem se boste lotili deta, ki vam, boprinesb veliko koristi. Saj je tudi že čas, da začnete bolj misliti im svojo finančno stabilnost, ne pa samo na trenutne prijetnosti, ki kaj hitro zatonejo v pozabo. On: Nekaj vas bo sicer mikalo, a kaj ko vas je še vedno strah tveganja. Brez tega ni pravega uspeha, zato nikar ne čakajte predolgo, drugače se vam bo vse skupaj izmuznilo iz rok. In to ne bo niti najmanj prijetno ... Ona: Morali se boste sprijazniti z dejstvom, da komur ni mogoče svetovati, mu tudi ni mogoče pomagati. Nikar si ne očitajte, saj ste poskusili prav vse, kar je v vaši moči. In na nek način celo veliko več... On: V službi boste tnnasto vztrajali na svojem prepričanju, kar se bo na konca tudi pokazalo kot edino pravilno. Uspeli si boste pridobiti kar nekaj zaveznikov, ki vam bodo v pri-hodrwsti precej pomagali. Ona: V srcu boste čutili prijeten nemir, ki si ga ne boste znali povsem razložiti. Šele srečanje iz oči v oči s prijetnim znancem bo razjasnilo ta nemir. s tem pa se bo vse skupaj šele začelo. On: V vseh aktivnostih bodite veliko bolj previdni, kot ste običajrw, saj vam nekdo prav vztrajno nastavlja zanko. Na konca boste le odkrili tega nepridiprava in nad odkritjem boste več kot presenečeni. KOZOROG Ona:.Ponovno se boste sestali s poslovnim partnerjem, ki je pred časom zavrnil v^o ponudbo, zdaj pa si bo premislil. Tako bodo aduti povsem v vaših rokah in prav pretkano jih boste tudi izkoristili. On: S svojo mirnostjo boste presenetili vso okolico. Prav hitro boste ugotovili, da vam tak pristop prinaša veliko več, kot prejšnje obiuišanje. To velja tako na ljubezenskem kottudipo-slovnem področju. VODNAR ^ Ona: Nikar se ne otepajte ponujenega vabila, saj ste ga navsezadnje pKsneto dolgo čakali, izkoristite ugoden trenutek, ki pa ni lak samo za vas. Vseeno vam bo uspelo tekmece hitro prelisičiti. On: Imelo vas bo, da bi storili nekaj, kar vas zelo mika, a je treniiino povsem prepovedana zadeva. Doleiekt vas bo odlična popestritev v ljubezni, ki vam zna prinesti še kaj več kol le prehodno avanturo. Ona: Bolj kot boste premišljevali o neki osebi, bolj se vam bo zdelo, da vendarle to ni samo prijateljstvo, ampak je mogoče tudi začetek neke ljubezenske zveze, ki lahko pripelje do presenetljivega konca. On: Še vedno ne boste uspeli pozabili nekdanje partnerke, pa bo tako nenadno srečanje spet vzbudilo čustva med vama. Nikar se ne branite, cmpakposkr-bite. da bo tokrat zveza trajnejša. Celje v indonezijskih ritmih Spodnja fotografija ni nastala v kakšni eksotični deželi, temveč sredi Celja, natančneje v Galeriji likovnih del mladih, kjer so se s tradicionalnimi plesi z oddaljenega Bali-ja, Sumatre in Jave predstavili dunajski plesalci in plesalke. Omenjena plesna skupina indonezijskemu veleposlaništvu v avstrijski prestolnici služi v protokolarne namene, pri čemer so delček svoje kulture ob odprtju razstave indonezijskih umetnikov tokrat prinesli tudi v Celje. Foto: SHERPA CENIK KUHARSKIH BUKEV KltHARSKE BUKVI- SLOVENSKIH GOSPODIN.) -maloprodajna cena 2.700 sit -za naročnike Novega tednika 1.000 sit -z naročilnico 2.400 sit VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL -maloprodajna cena 2.300 sit -za naročnike Novega tednika 950 sit -z narocilnico 1.900 sit ZDRAVILNA ZELISCA, CAJI IN CAJNE MEŠANICE •maloprodajna cena 2.700 sit -za naročnike Novega tednika 1.000 sit -z naročilnico 2.400 sit zavLašk Naročilnica . izvodov Kuharske bukve sSovenskih gospodinj po ceni 2.400 sit |10,Q2 EUR) za izvod (plus poštrtinaj. .. izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit (7,93 EURIza izvod (plus poštnina). ... izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 2.400 sit (10,02 EUR) za izvod (plus poštnina), lüllilllllMW očam komplet knjig 1+2+3 po ceni 4.900 sit (20,45 EUR) (plus poštnina) očam komplet knjig 1+2 po ceni 3,400 sit (14,19 EUR) (plus poštnina) očam komplet knjig 1+3 po ceni 3.800 sit 15,86 EUR) (plus poštnina) F>odpis očam komplet knjig 2+3 po ceni 3.500 sit (14,61 EUR) (plus poštnina) nt&rc d o □ Prešernova 19 3qdq Ceiip Nina Ganbara, Peter Thaler in Maja Šimenc, nekdanja mis Slovenije Kolo so pustili pred vrati Vdvorani Narodnega doma vCelju je Factory store prejšnji četrtek predstavil športna oblačila iz svojega prodajnega programa za naslednjo sezono. Manekenke in manekeni so nosili oblačila treh znanih tujih proizvajalcev kolesarske mode. Ob pomoči Egoista (Peter Thaler in Milanka Močnik) je bila modna revija izpeljana odlično. Pohvalila jo je tudi povabljena gostja Nina Gazibara, vsem dobro znana slovenska manekenka, ki se še sedaj ukvarja z modo. Po zabava je bila seveda v Localu, kjer so skupaj s skupino C^apitan jive upihnili prvo svečko uspešnega delovanja. Sedaj pa le še na kolo .., TČ, foto: GK Veter na Golteh Le kaj neki zgomjesavinjski poslanec Mirko Zamernik dopoveduje ministru za promet Janezu Božiču? Glede na zadnje aktivnosti predpostavljamo, da Zamernik ministra »žica« za cestno povezavo na Golte. S skupnimi močmi bomo tem Italijanom že dali vetra! Foto; GK KUHARSKE BUKVE SLOVENSKIH GOSPODINJ Zbirka preverjenih receptov iz kuhinj slovenskih gospodinj, zbranih iz vse Slovenije v oddaji Radia Celje »Kuhamo skupaj«. VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL Zbirka napotkov, nasvetov in receptov za ravnanje z živili, ki jih gospodinje z eno besedo imenujejo ozimnica. Pravila vlaganja in shranjevanja, napotki in nasveti za zamrzovanje, skoraj 200 receptov za marmelade, sokove, kislo zelenjavo in druge pripravke. ZDRAVILNA ZELIŠČA, ČAJI IN ČAJNE MEŠANICE Vodič skozi zdravilna zelišča, ki jih je mogoče najti in nabirati v Sloveniji (s fotografijami in risbami), rastišča, kaj nabiramo, kako suSimb in kako pripravljamo zdravilna zelišča za uporabo. Strupene rastline. Recepti za čaje, ki na zdrav način lajšajo različne tegobe. Domača lekarna. Vse knjige iz serije Kuharske bukve lahko kupite tudi v poslovalnicah Sitra v Žalcu Neishini hladilniki za maturante v Gorenju pravijo, da skrb namenjajo tudi izobraževanju mladih, zato so posebej za letošnjo generacijo zlatih maturantov izdelali ekskluzivno serijo hladilnikov v črni barvi z motivom rdeče rožice, ki ga j e prispevala glasbena zvezda Neisha (na sliki). Na slovesnosti na gradu Brdo so vsi zlati maturanti prejeli USB-ključ, žreb pa je izbral štiri zlate maturantke, ki so domov odpeljale hladilnike z motivom pevke Neishe, ki je na prireditvi tudi nastopila. 041/«51 OSA in 03/490 0222 STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO OOŠKODNINO? fsas 08013 14