izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto 80 kr. -WJij |j Za tuje drž. več poštni stroški. ,,Soća“ i z ,Gosp. Listom' in .Primorcem' stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici M. 9. su*- Rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj in odg-ovorni urednik Drag-. Strueelj. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna” A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). O gojitvi značajev. (Govoril pri zborovanju učiteljske „Zaveze" v Opatiji dne 20. avgusta 1. 1896. g. Fr. Praprotnik). (Nadaljevanje.) Pri računstvu bode učence opozoril na zakone, po katerih sezvršujejo važne operacije. Kakor le tisti, ki se točno in sigurno po teh zakonih ravna, dospe do zaželjenega Uspeha, tako bode le tisti človek, ki točno izpolnjuje nravstveni zakon, dosegel svoj pravi smoter. Po lepem in izraznem čitanju, kakor tudi po lepoobličnih črkah in oblikah pri pisanju in risanju, izobražuje se lepoobrazni čut, ki ima pri gojitvi značaja tudi kaj važno nalogo. Kadar govorimo o naravoslovju in pri-rodoslovju, ne bodemo pozabili omeniti te čudovite mnogovrstnosti in zakonitosti, ki vlada v vsej prirodi. Da-si je vse stvarjenje tako raznovrstno, se vendar vse v naravi godi po gotovih in vekovečnih zakonih, vse je v najlepšem redu, vse izpolnuje zakon, kojega je Stvarnik udihnil celemu stvarjenju. Enako naj tudi človek natančno izpolnuje nravstveni zakon, kojega mu je Stvarnik zapisal v njegovo vest. Pa tudi na lepoto, veličastnost in čudovito vzajemnost stvarjenja je treba opozoriti učence. Tem potom se otročje srce ogreva za Boga in vse božje stvari na svetu in gotovo je, da tak pouk ne ostane brez blažilnega upliva na vso človeško nrav. Najvažnejši predmet za gojitev blagih in plemenitih značajev je pa brez dvoma verozakonski pouk. Ta pouk nam naravnost kaže božji zakon in božjo voljo, katero je Bog človeku razodel. V sv. pismu najdemo najveličastnejše podobe, v katerih je božji zakon takorekoč utelesnjen. Take podobe kazati v živi in goreči besedi duševnim očem učencev pač ne more brez mogočnega utiša ostati. Božji sin sam je taka veličastna podoba, on jedini v celi svetovni zgodovini je sploh absoluten značaj. Ciceron je izrekel željo, da bi rad svojemu sinu pokazal živo podobo kreposti, kajti nadejal se je, kakor Platon, da mora njena nebeška lepota na človeško srce pre-mogočno uplivati ter v njem najgorečnejšo ljubezen do nje (kreposti) uneti. To podobo kaže nam krščanstvo v božjem sinu, v njem vam kaže krepost v najpopolnejši obliki. Na njem in njegovem početju otroci najlepše vidijo, in iz njegovih ust najlepše slišijo, kako bodi naše dejanje, da se bode vjemalo z najvišjim nravstvenim zakonom, kojega je Stvarnik zapisal v našo vest. Preveličastne so Judi druge svetopisemske osebe. Gotovo so je-te tudi najbolj uplivale na velike značaje, katere šteje cerkev v vrstah svojih mučenikov, očetov in boriteljev. Verozakonski uči-Idji imajo tora j najugodnejšo priliko, na svetopisemskih osebah kazati velike kreposti, :er Inko mlada srca za te kreposti unemati *n pripravljati pot blagim in plemenitim značajem. Vzgojitev dobrih značajev nam tudi kaj dobro služijo etična branja v berilih, v kateri obliki koli. Vsako etično branje ima v sebi 0 ali ono nravstveno jedro in resnico, na atero se učenci opozorijo. Iz nravstvenih vesnic razvijejo se polagoma nravstvena na-o ai na katera se opira, na katerih sloni Pomeniti značaj. bo ‘i Pa moram, da so naša sedajna dni V *em oz'ru zel° pomanjkljiva in ne-br^ -1118" 'e’ je v r’j'b premalo etičnih anJi so tudi še med njima taka, ki so po vsebini nenravstvena, ki bi toraj v šolskih berilih niti ne smela biti. Prav dobro je tudi, ako se otroci mnogo etičnih branj, bodisi že v vezani ali nevezani besedi nauče i na pamet. Ravno tako je dobro in koristno, da jih naučimo kolikor mogoče etičnih rekov na pamet, kajti tako se utisnejo etične resnice srcu in spominu. Dr. Lindner pravi toraj, da se naj otroci vsak dan kak etični rek na pamet naučijo. Tako podpira potem spomin voljo, ki je ovir plemenitega značaja. Poleg svetopisemskih zgodb je za odgojo značajev posebno imeniten pouk zgodovine. „Naši predniki nas živeti uče", pravi naš Slomšek. Na njih vidimo vse tiste kreposti utelesnjene, katere delajo skupaj nravstveno osebo, velik značaj. Seveda se ne kažejo vedno vse kreposti na ravno tisti osebi, kar je deloma odvisno od razmer, o katerih je dotična oseba živela, pa jedna ali druga čednost kaže se nam v tako svitlem in veličastnem siju, da mora, ako se postavi prav živo pred duh učencev, prav močno nanj uplivati, ona mora nanj napraviti premogočen, neizbrisljiv utis. (Dalje prihodnjič.) Naše ceste * v d r ž a v n e m z b o r u. Kakor druga leta, potegnil se je naš poslanec dr. Gregorčič tudi letos v proračunskem odseku za ceste na Goriškem in v Istri. V ponedeljek, 2. t. m., prišla je ta zadeva v razpravo in tedaj je poprosil za besedo, da je spregovoril v tem pogledu. N*1 da se tajiti, da je vlada v zadnjih letih veliko storila za cesto v naši deželi. Med tem, ko je postavljala v prejšnjih letih po 15, 20 do 30 tisoč goldinarjev v letni proračun za poprav-vljanje državnih in za zgradbo okrajnih cest na Goriškem, postavila je v proračun za leto 189G. v ta namen 96.500 gld., in sicer 28.000 za razne slovenske okraje. Proračun za naslednje leto 1897. je nekoliko nižji in znaša le 76.500 gld., in sicer 5000 gld. za urejenje Soče in Tera v ravnini ter 71.500 gld. za ceste v raznih slovenskih okrajih. Visoka vlada naj bo prepričana, da na Primorskem, v Istri in na Goriškem je treba še mnogo storiti za ceste, ker prejšnje vlade so deželo zanemarjale. Sedanja vlada naj to popravi in naj sprejme v svoj proračun zopet tako in še višjo vsoto, kakor je bila sprejeta za leto 1896. Treba je. da se ti povišani zneski ohranijo nekoliko let v proračunu, da se napravi najpotrebnejše delo, bo da potem mir v tem oziru. Koroška državna cesta po Soški dolini zahteva temeljito popravo od Kobarida do Trnovega in dalje do Srpenice. Izdelujejo se že podrobni načrti in le želeti je, da bi se tudi delo kmalu pričelo in čvrsto nadaljevalo. Enako je z državno cesto od Ušnika pri Či-ginju čez Sv. Lucijo do Idrije, katere poprava je proračunjena na 140.000 gld. Ali nahajajo se tudi razne okrajne ceste, ki se ne morejo zgraditi brez državne podpore, ker okraji ne zmorejo tolikih bremen; take so ona po Baški dolini ter ona iz Kanala skoz Avče do Sv. Lucije poleg drugih. Cestni odbor tolminski je vložil prošnjo, da bi se podržavila cesta od Sv. Lucije skoz Tolmin čez tolminski most do državne ceste pri Peršetu. Posebno oni del iz Tolmina do Peršeta na-mestuje že zdaj državno cesto in je le čudo, da je še zmiraj le okrajna cesta. Omenjena prošnja je vsega ozira vredna in se toplo priporoča visoki vladi. Opomniti je treba, da cesta iz Tolmina do Peršeta je po povodnji vsa razrita in da okraj je ne bo mogel popraviti brez državne pontoči. Ali samo poprava ceste ne zadostuje, treba zabraniti, da se taka škoda ne ponovi, in v to je treba, da se napravi potreben jez ali bran od Tolminskega mosta proti Doljem. Načrt je deloma že pripravljen, troški so proračunjeni na 7300 gld., kmetijsko mini-sterstvo je pripravljeno sodelovati, a podpirati mora to delo tudi ministerstvo za notranje zadeve in sicer prav radi tega, ker varnost ceste to zahteva in ker namesluje ondašnja okrajna cesta državno cesto, v katero naj se premeni prej ko prej. Močno zanemarjena je pokrajina v kanalskem in komunskem sodnijskem okraju ob italijanski meji v slovenskih Brdih. V tem oziru predložene so visoki vladi razne prošnje, katere naj bi visoka vlada blagovoljno uva-ževala. Izdelali so se načrti za kos ceste od Kostanjevice do cerkve Sv. Jakopa; ali to ne zadostuje; nadaljevati se mora do Vrhovlja. Vrhu tega pa treba nadaljevati cesto v Idrijski dolini od Golegabrda proti Kostanjevici in proti Kanalu, kakor tudi po hribu proti Srednjemu in Ročinju. Vladni zastopnik se je izrazil ugodno, a dodal je, da treba imeti najprej načrte, . proračune ter zagotovljene doneske dežele in občin ali Občinarjev, ter da se da delo le polagoma in po kakem načrtu vršiti. Potem so bili sprejeti za ceste na Goriškem za leto 1897. naslednji zneski: Bra-niška cesta 7000 gld., državna cesta med Kobaridom in Trnovem 10.000 gld., pri Bodežu 9500 gld., cesta v Trento 3000 gld., iz Kanala v Avče do Vogrščeka 10.000 gld., državna cesta na Predelu 12.000 gld., v Idrijski dolini 10.000 gld., v Baški dolini 10.000 gld., za uravnavo Soče in Tera 5000 gld., skupaj 76.500 gld. Pri tej priliki je poslanec omenil, da ni prav, ako se trdi, da cesta iz Kanala skoz Avče do Sv. Lucije bo stala 100.000 gld. in da vlada da k temu 50.000 gld., ampak da ti zneski se nanašajo samo na del ceste iz Kanala skoz Avče do Vogrščeka, ter prosi, naj vlada to razločno izreče, ker v tem oziru so nastale nekatere zmešnjave. Slednjič priporoča prav toplo prošnjo za zgradbo mosta čez Idrijo ob državni meji pri Mirniku. Iz proračunskega odseka. — V soboto dne 24. oktobra imel je sejo proračunski odsek državnega zbora, katerega član je tudi naš državni poslanec dr. Gregorčič. Na dnevnem redu so bile točke o kolekih, taksah, pristojbinah ter pravodno ministerstvo. Pri tej priliki je predlagal dr. Gregorčič resolucijo, katero se vlada poživlja, naj predloži državni zbornici načrt zakona, po katerem bi se oprostili časnikarskega koleka vsaj tisti listi, ki ne izhajajo več ko po enkrat na teden. Resolucija se je sprejela in pride kot odsekov predlog v zbornico, ko se bo razpravljal proračun finančnega ministerstva. Ako bi vlada izpolnila, kar odsek zahteva, tedaj bi prihranili tedniki pri vsakem iztisu po 52 kr. na leto. — Poslanec Kozlowski je predlagal resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj predloži zbornici načrt zakona, po katerem se znižajo pristojbine, ki se zdaj zahtevajo od malih kmetij, ko se kupujejo ali podedujejo. Predlagal je, naj bi se od posestev, ki niso vredna čez 1000 gld., sploh ne pla- Cevalo pristojbin (naranč), ter da naj se odbijejo dolgovi od vrednosti posestev, ne pa da se prištevajo premoženju, kakor se dandanes godi. Tudi ta predlog je bil sprejet in pride v zbornico s proračunom finančnega ministerstVa. Pri razpravi pravosodnega ministarstva povprašal je dr. Gregorčič ministra, ali je storil kaj v ta namen, da se bo izvrševal § 27. cesarskega patenta, s katerim se določa poslovni red najvišjega sodišča v tem smislu, da rešuje pravde v nemškem in v tistem jeziku, v katerem se je reč sodila v prvi inštanci. Skoro glede na vse jezike, ki se govorijo v Avstriji, se izvršuje ta §, samo glede na slovenski jezik ne. Minister je v zasebnem pogovoru na to odgovoril, da ministerstvo je v tem oziru v dogovorih z najvišjim sodiščem. Govornik je s hvaležnostjo sprejel na znanje, da je vlada postavila v letošnji proračun, in sicer v investicijsli del, precejšen znesek 100.000 gld. kot prvi obrok za zidanje novega sodnijskega poslopja v Gorici, ter prosi, naj vlada za to poskrbi, da se delo kmalu prične, ker je temu velika potreba. Okrožno sodišče ima sicer prostore, ki se dajo za silo rabiti, ali mestno odredjeno in okrajno sodišče ima sila slabe prostore. Posebno zapori so taki, da ne zadostujejo svojemu namenu, ker so za pol premajhni in nezdravi, pravo ognjišče neprestanih kužnih boleznij. Minister pravi, da potrebne pogodbe so že pripravljene, denar določen in da v nedolgem času se lahko začne z delom. Poslanec se je potoževal, da sodnijska uprava dela zapreke, da ne more začeti okrajno sodišče v Kobaridu svojega dela, in sicer s tem, da dolgo časa ni hotela potrditi načrta za sodnijsko poslopje, ki bi silno veliko stalo. Opozoril je vlado, da Kobarid je na deželi in ne na Dunaju, da torej tudi sodnijsko poslopje naj bo tako, kakoršno se more na deželi zahtevati, in ne na Dunaju. Ako pa hoče vlada imeti veliko in drago poslopje, naj si ga sama zida, ali pa naj da občini podporo, da bo mogla zmagati tako delo Minister je odgovoril, da kobaridska občina se opisuje kot jako premožna in da do zdaj ni pokazala še tolike požrtvovalnosti v tej zadevi, kolikor bi bilo od nje pričakovati. Poslanec ugovarja, da 20 — 25.000 gld., katere je občina pripravljena potrošiti za sodnijsko poslopje, popolnoma zadostujejo, posebno ko je znano, da v Kobaridu se že nahajajo poslopja, ki bi se dala za sodnijo rabiti ali prirediti. — Enako se je poslanec pritoževal glede na sodnijsko poslopje v Cerknem, kjer so prišli zdaj do spoznanja, da prostori, ki so bili 20-30 let dobri za davčni urad, so postali nepripravni za zapore. Po- vedal je, da v Cerknem le malokedaj koga | zaprejo, in če tedaj le na kratek čas, in da še takrat hodi čez dan na delo, da torej sedanji prostori zadostujejo, ako se nekoliko popravijo, ker so gotovo boljši, ko v marsikateri hiši. Morebiti da sodnikovo stanovanje v sodišču ni preobširno, ali v Cerknem se nahajajo stanovanja tudi v zasebnih hišah. V Dolcu se slišijo pritožbe, da ondašnji sodnik kliče ljudi v sodnijo tudi ob nedeljah in praznikih, in sicer za časa glavne službe božje. Naše ljudstvo je verno in se pohujšuje na tem, ko vidi, da se sodnijske reči opravljajo ob nedeljah in da se ljudje odvajajo od službe božje. Minister je odgovoril, da je že lansko leto razposlal sodiščem okrožnico, s katero jih opozarja na nedeljski počitek, a da po drugi strani je včasih strankam ustreženo, ako ob nedeljah, ko pridejo k maši, morejo poskrbeti mala opravila v uradih. Obetal je, da bo o tem poizvedoval, kakor tudi o tem, da bobki sodnik, dasi za silo vešč slovenskemu jeziku, uraduje izključ-Ijivo le v nemškem jeziku. Dalje se je govornik pritoževal o gori-škem okrožnem sodišču, kjer se imajo s slovenskimi obtoženci še vedno italijanske obravnave, dasi ne pomanjkuje potrebnega oseb-stva ne pri sodišču, ne pri državnem pravd-ništvu, ki je zmožno slovenskega jezika. Najhuje se pa godi pri porotnih obravnavah. Porotne sodnije v Gorici delujejo še vedno s pomočjo tolmača. Kako mučne so take obravnave, ve le ta, ki je bil kedaj pri njih navzoč. Nekaj časa tolmači tolmač, nekaj časa predsednik, nekaj časa oba skupaj, ali pomaga še kdo vmes. Tu se prevede polovica, tam tretjina, tam eden del, tam se le na kratkem pove pomen ali nekoliko pomena prvotne izpovedbe. Da je v takih razmerah sodba nezanesljiva, ume se samo po sebi. Pri letošnjih obravnavah je prosil neki porotnik, naj bi ga izpustili, ker ne ume slovenski in ker vest mu ne pripušča, da bi sodil obtoženca (Slovenca), katerega ne ume. Predsednik mu je odgovoril, da ako bi hoteli ta razlog uvaževati, bi morali oprostiti mnogo porotnikov njih službe; in do-tičnik bi bil moral soditi obtoženca, katerega ni razumel, ako ne bi bil umaknil državni pravdnik tožbe med obravnavo. Temu so krivi imeniki porotnikov, ki se ne sestavljajo tako, kakor zahteva zakon (§. 9.) in ministerske naredbe, ki pravijo, da v prvi vrsti treba izbirati v večjezičnih deželah take porotnike, ki so vešči več jezikom. Za leto 189G. je bilo naznanjenih 209 Slovencev, ki umejo oba deželna jezika, samo iz okrajev brez onih iz Gorice, a sprejetih je bilo skupaj le 82 Slovencev. Nasprotno so bili sprejeti v letni imenik Italijani, ne glede na to, ali znajo tudi slovensko. Svetovalec okrožne sodnije, ki ima pri tem opraviti, se celo baha s tem, da dokler bo on sodeloval pri sestavi imenika, bo zahteval od vsakega Slovenca, naj zna italijanski, med tem ko od Italijana ne zahteva znanja slovenskega jezika. Da so obravnave pred porotniki prav gotovo italijanske, zalo skrbi tudi državno pravdništvo goriško. Ko je bila leta 1895. pri sestavi porotne klopi nevarnost, tla bi prišli na njo samo porotniki zmožni slovenskega jezika pri obravnavi zoper Slovenca, je državni pravdnik odklonil nekatere Slovence, da so prišli tudi nekateri Italijani, nevešči slovenskemu jeziku, med porotnike. In ko je hotel zagovornik leta 1896. govoriti slovenski, mu je predsednik to naravnost prepovedal. V tem oziru je mogoče pomagati, ako vlada strogo zahteva, da se bo izpolnoval § 9. zakona o porotah in ministerske naredbe, ki to natančneje določujejo. Slednjič se je govornik potoževal o nekaterih imenovanjih zadnjega časa, posebno za deželno višje sodišče v Trstu in za državno pravdništvo v Gorici. Minister je zagovarjal svoje postopanje pri imenovanjih. — Važni sta bili seji 27. in 29. oktobra, v katerih je prišel na vrsto dispozicijski zalog. Nemški poslanci s Češkega so dobili od svojih volilcev nalog, naj se postavijo vladi po robu, ako se ta ne zaveže, da se bo ozirala na njih težnje v jezikovnem oziru ter glede na omejitev sodmjskih okrajev na Češkem po narodnosti, kakor tudi glede na kurije v deželnem zboru češkem. Minister ni zadovoljil teh poslancev s svojim odgovorom; zato so glasovali proti dispozicijskemu zalogu in nameravajo glasovati tudi proti vsemu proračunu v tretjem čitanju. S tem je pa nastal razpor med nemško levico, ki se ne da več zaceliti: kajti drugi člani nemške levice v proračunskem odseku so glasovali za vlado. Vsled tega je zapustilo 26 nemških poslancev s Češkega nemško levico. V seji 29. oktobra je prišel na vrsto vladni brzojavni korespondenčni urad, kakor tudi vladni uradni listi. Pri tej priliki je dr. Gregorčič omenil ono vest, katero je korespondenčni urad spravil v svet radi demonstracij, ki so se godile v Vižinadi v Istri 18. oktobra, ko je poreški škof onde birmo-val. Proti tej vesti je poslal občinski urad iz Vižinade dunajski „Novi preši" popravek, v katerem se je vse zanikalo kar so bili vladni organi spravili v javnost. Z ozirom na to je poslanec poživljal vlado, naj bo previdna glede na poročila, katera dobiva iz Primorja bodisi potom brzojavnega korespondenčnega urada, bodisi po drugi poti. Kako utemeljen je bil ta opomin, ne toliko z ozi- Podlistek. Vsakdanji dogodki. Spisal Jan. Klecanja. I. Poslednja zastava. (Dalje). Rezika se je kratko zahvalila in že tekla, ponavljaje za-se ime dotle neznanega dobrodelca. Srečno je našla ploščico, na kateri jo bilo pisano z dosti skromnim pismom: «Inkasso-Geschaft, A. Grunert.» Vstopila je v dom, zagledala prve duri, potrkala in čakala tesnim srcem. Trkala je v drugo, v tretje — nič se ni oglasilo. Konečno si je dala poguma in brez poziva vstopila. Saj je oče doma lakoti umiral. Prostorna jo ta soba, ali z raznimi ljudmi in predmeti tako založena, da je bilo tu težko slobodno dihati. Po stenah, katerim nisi poznal barve, so visele podobe, ure in zrcala v pisani zmesi. Pred njimi so se kupičile na obešalah obleke s pripetimi popisanimi listki, in kamor se je človek obrnil, jo zadel o razne skrinje, toaletno mizice, šivalne stroje in druge manjše kose raznih orodij. Podobe so črnele od dima, ure bile žalostno tiho, zrcala se posmi-vala, prikazujč same mračne obraze. Z drugačnim tam nikdo ne vstopi. In šivalni stroji, le-ti tihi živitelji rodbin, so stali tu žalostno in negibno. Mnoga deklica, ktera je prej ob njih sedela, si je morala po izgubi stroja iskati kruha na žalostnih krajih sramote. Sredi vseh teh dragocenostij je sedel gospod Grunert. Njegovi tolsti prsti, okrašeni s kakima dvema ducetoma prstanov, so slikali o temoti, kakoršna je bila, veliko številke na male, kolekovane listke. Po njegovem obličju, razgretem od plzenjskega piva, so tekle male kaplje potu; kdor je le begoma pogledal v njegov obraz, bi smatral gospoda Grunerta za običajnega dobrosrčnika. Ali pri temeljitem opazovanju bi poznal v njegovem sivem oku, ki je naj raj še s strani gledalo, in v tej ostri potezi okoli stisnenih usten brezčutnega, zakrknelega človeka. Ni čudo, kdor živi od tujega potu in tuje krvi, mora izgubiti svoj čut. Gospod Grunert jo dopisal listke. Enega jo dal osebi, stoječi pred njim, drugega vložil v škatljico in tretjega pripel z iglo na suknjo, ktero je vrgel za hrbet na velik kup drugih oblek. — Dalje! — je dejal potle s suhim glasom, ne da bi še glavo dvignil. — Milostni gospod, — so je oglasila mala starka, po-davaje mu listek. — Tu - le prosim še za teden potrpljenja! — A to ste vi? Kaj vam ne pride na misel! Niti za dan ne počakam! — Milostni gospod, poplačam do krajcarja, samo še teden, uničili bi nas! — je tarnala starka. (Dalje pride.) rom na omenjeni urad, kolikor na neki drugi javni zastop v Istri, je dokazal isti poslanec v seji 2. t. m., v kateri je izjavil, da ined tem Časom je dot>il poročila s pristojnega in zanesljivega mesta, ki potrjujejo, da so se godile demonstracije proti škofu in sicer veliko večje nego je bilo spočetka sporočeno. Isti občinski urad. ki je v „Novi preši" zanikal demonstratije, se je po drugi poti izgovarjal, da ni vedel za nje, ter je prosil oproščenja. Dognano je med drugim, da med tem, ko je škof hrvaški prepovedoval, je občinski sluga snel zastavo z občinske hiše, kamor je bila prej postavljena škofu v čast. Občinski veljaki, ki so bili vabljeni k obedu, ki je bil prirejen škofu na čast, so izostali do zadnjega moža. Škof ni mogel dobiti v Vižinadi voza, s katerim bi se bil odpeljal, in ko je došel župnikov voz iz Kaštelira po škofa, so domačini žvižgali. Škof sam je prosil žandarje za pomoč, ker se je bal, da bi se kaj hujšega prigodilo. Take so razmere v Istri in taka poročila, k.dera razpošilja rečeni občinski urad. V seji 29. oktobra je dr. Gregorčič zahteval, naj se tiska uradni list za Primorje, ki izhaja zdaj samo v italijanskem jeziku — „Osservatore Triestino", — tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku, da ga bo razumelo prebivalstvo, kateremu je namenjen. Zdaj čitajo list edino le uradi, ki so nanj naročeni, dasi prinaša naznanila in razpise, ki zadevajo najširše kroge v deželi. Ako bi se stvar tako uredila, da bi uradni list izhajal dvakrat na teden v slovenskem, dvakrat v hrvaškem in dvakrat v italijanskem jeziku, ostali bi stroški skoro isti, kakor zdaj, in dejanskim potrebam bi bilo ustreženo. Potem je omenjal isti poslanec italijanske in nemške liste v Trstu, o katerih se govori, da so z vlado v tesni zvezi, kateri pa tako žaljivo in dražljivo pišejo proti domačemu prebivalstvu slovenske in hrvaške narodnosti, kakor da bi bila to njih prva naloga. Zahteval je, naj vlada dela na to. da listi, ki so v njeni službi, se bodo zdrževali napadov na katerokoli narodnost v deželi. Dne 2. t. m. se ie razpravljal proračun ministerstva za notranje zadeve. Pri tej priliki se je potoževal imenovani poslanec o tem, da pri okrajnem glavarstvu v Gorici se uraduje še veliko preveč v nemškem jeziku, kar dela županstvom iz zasebnikom velike težave in kar je že opetovano dalo priliko neljubim pomotam. Zdi se, da od mladih uradnikov se ne zahteva s potrebno strogostjo znanje ali učenje slovenskega jezika. Nalaga se jim sicer, kakor je poslancu znano, s splošnimi besedami, naj se uče tega jezika, ali kaka druga skušnja se od njih ne zahteva in pomanjkanje znanja slovenskega jezika jih čisto nič ne ovira, ampak včasih celo podpira, da pridejo na boljša mesta. Vlada naj pokaže z dejanji, da ji je res na tem ležeče, da uradniki umejo in znajo jezik ljudstva, med katerim služijo. Tržaški Slovenci prosijo že mnogo let, da bi se ustanovilo posebno okrajno glavarstvo za okolico tržaško. Govornik noče ponavljati in na drobno razkladati razlogov, kateri se navajajo v to svrho, pač pa prosi, naj vlada uvažuje te razloge, ki so temeljiti, ter naj se ozira na to opravičeno prošnjo tržaških Slovencev, ki nima le krajevnih, ampak tudi državne koristi pred očmi. Slednjič je govornik priporočal, naj bi se ustanovilo mesto okrajnega zdravnika v Cerknem, ker ta okraj je oddaljen od Tolmina in od Idrije in v slučaju bolezni ima ljudstvo velike stroške, ako kliče zdravnika iz omenjenih krajev. Občina je izjavila, da hoče dajati vsakoleten donesek k zdravnikovi plači >« tudi vlada je bila naklonjena temu vpra-^aoju. Zato se čudi, da je ta zadeva obtičala m da ne gre naprej. Oziri na tolminskega okrajnega zdravnika, ki bi v tem slučaju z&ubil nekoliko komisij, gotovo ne morejo Prevagati ozirov, ki se morajo jemati na ljudstvo celega okraja. Domače in razne novice. Odgovorno uredništvo «Soče» in ‘ t i‘imorca» je prešlo v druge roke, kakor je razvidno na čelu današnje številke. Gosp. Strucelj je bil že doslej naš sotrudnik. * Današnja volitev. — Danes volijo mesta in trgi na Goriškem državnega poslanca na mesto umrlega kneza Hohenlohe. Vseh volilcev je 2388. Od teh je Slovencev kakih 700-800; od naših trgov imajo volilcev: Sežana 151 (voli le za državni zbor, za deželni pa v kmečki skupini), Kanal 44, Ajdovščina 49, Kobarid 61, Bole 141, Tolmin 68. Ker imamo v tej skupini manjšino, ne postavljamo samostojnega kandidata. Od laške strani sta dva kandidata: Goriška čifutsko - liberalna stranka je postavila kot kandidata znanega našega nasprotnika dr. Maran i j a, ki je naš narod že krvavo psoval in žalil. Voiilci v Furlaniji pa so postavili viteza Edv. Bujattija, posestnika v Gradišču ob Soči in tajnika tržaške trgovinske zbornice. Ta mož Slovencev ni nikoli žalil; on je zagovornik železniških zvez v naši deželi. Vsled tega smo se odločili Slovenci zanj. Lahoni so zagnali velikanski krik, češ: Slovenci so za Bujattija, zato mora vsak pravi Italijan voliti Maranija; Bujatti je v zvezi s Slovenci. Zadnje ni resnično: Slovenci smo se prostovoljno odločili za Bujattija, ne da bi kaj pričakovali od njega. Marani niti pri Lahih ni priljubljena oseba; da, slišijo se o njem prav neprijazne sodbe. Toda postal je kandidat, ker je — Venuti župan; ako bi bil Marani župan, kandidoval bi Venuti. — Dogovorjeno je tudi, da Marani bi godel na Dunaju na jako patrijotično struno; vsled tega je „G." že naprej zagotavljal velike — uspehe. Volilna agitacija je bila prav huda. V Gorici so delali za Maranija vsi možni stroji; magistralni sluge so delili že napisane glasovnice z Maranijevim imenom ; celo število plačanih in neplačanih agitatorjev je tekalo po hišah. Neizgobibni Resen je agitoval na trgu. Major v p. C a t i n e 11 i je silno agitoval za Maranija, ki svoje sinove šola — v Italiji: on in major Hennbeck(?) sta izdala celo nemško okrožnico do upokojenih uradnikov. Baron K u h n je agitoval pri gozdnem uradu itd. Marani je proglasil, da odločno odklanja glasove Slovencev. Kdo mu jih je pa ponujal? Resnica je, da agitatorji so iskali glasove Slovencev in ponujali celo denar za nje; nekaj so jih celo ujeli, ker vsi Slovenci niso še dovolj zavedni. To je resnica! Marani je izdal učeraj volilni klic, ki je bil nabit po vseh voglih; pisan je tako, da ga je obsojal vsak razsoden človek. Tudi „Eco" ga je obsodila. Jeden oklic mu je bil baje zaplenjen. — Neki furlanski oklic za Maranija imenuje Slovence — „sclas". Jako ljubeznjivo! In pod tako zastavo se zbira večina c. kr. uradnikov!! Doznali smo iz zanesljivega vira, da je Marani rojen — Hrvat! 0 uspehu sporočimo naročnikom na deželi na posebnem listku. Po našem mnenju Rujatti zmaga, ako spletke današnjega dneva ne bodo delala čudes. * Nov laški časopis je začel izhajati po dvakrat na teden v Seitzevi tiskarni pod naslovom „La Sentinella del Friuli" (Furlanska straža). Nekim ljudem je „Corriere" še premalo odločen nasprotnik Slovencev, treba je še hujšega. lu res že prva številka napoveduje neizprosen boj Slovencem. — Ne bojimo se! Smešni so ti pritlikovci! — Glavni urednik je baje mestni živinozdravnik G o-dromatz; okoli njega se zbirajo mladi doktorji: Pinaucig, Gesciutti itd., torej sami „puro sangue": Kodermac, Pinavčič, Ceš-čut itd. * Obizzi toži. — Pred časom smo suhoparno naznanili, da je baje tudi g. Anton m. Obizzi podpisal ono okrožnico, naj se odstrani iz Gorice naš tiskar g. A. Gabršček. To je povedal nekdo, ki je trdil, da je podpis videl. — To suho naznanilo je zadostovalo, da je „Soča" zakrivila — razžaljenje Obizzijeve časti. In podal je tožbo, ki je prepolna samih žaljenj, vsled česar bo na drugem mestu govora. — Za danes le naznanjamo svojim čitateljem, da bodo vedeli, za kakošne reči se zemljemerec Obizzi že čuti žaljenega, da se upa s tožbo na dan. Sicer pa — tožiti je vsakomur dovoljeno 1 * Iz učiteljskih krogov. — Gospod urednik! Nadejam se, da mi teh vrstic ne pokopljete v uredniškem košu. Kratek bom 1 Mi učitelji smo reveži v vsakem oziru ! Mnogo dela, mnogo truda, malo plačila ! — Posebno hudo je učiteljem, ki imamo otroke, in teh je navadno raje več nego manj. Kaj ž njimi ? Evo nove skrbi, nove težave ! Vsak učitelj bi rad izšolal svoje sinove. Ali kako, ako ni grošev za vzdržavanje otrok v Gorici ? Veliko se govori o slovenskem Alojzi-jevišču! Prav! Potreben zavod ! Tudi razni učitelji smo že skušali spravit svoje otročiče v ta zavod; marsikdo niti ni vprašal brezplačnega vsprejema, marveč le proti zmerni plači! Toda večinoma je došel odgovor: ni mogoče, ni prostora! Izjema ni pravilo, toda skoro redno se ponavljajoče dejstvo nas je prisililo k sklepu, da je tu vmes prikrit n a-m e n — neprijazen učiteljstvu ! Naših otrok nočejo merodajni gospodje pri slov. Alojzi-jevišču 1 To je fakturni In s tem moramo računiti! Kakbl? Tovariši! Postavimo se na svoje noge! Ustanovimo v Gorici učiteljski konvikt 1 Vsak učitelj v deželi bodi član, prijateljev tudi dobimo nekaj, da nas bodo podpirali! Misel je vredna razmišljevanja 1 Na delo! * Večne kujskarije. — Sovodenjski župan je napravil na cestni odbor gradiščanski laško prošnjo, na deželni odbor pa slovensko zarad ceste, ki drži skozi Sovodnje v Zagraj. Tudi slovensko prošnjo so podpisale vse prizadete občine. Vsled tega jih nekdo (— iz deželnega odbora ? 1 —) nečuveno napada v „Gorrieru". Torej slovenske vloge ne smejo podpisati Lahi v nikakem slučaju, Slovenci laške pa vsak dan! Evo, kako goriški lahoni razdirajo sleherni poskus kakega zbližanja slovenskega in laškega prebivalstva v deželi! * Č. g. Vidmarju v Zapotoku. — V št. 21. je pisal „Primorec", da g. vikarij V. je napisal na pasko „Primorca", namenjenega posestniku Ant. Veluščeku, naslednje besede: „Od prevzvišenega knezonadškofa prepovedan, — nazaj". Popraviti mi je, da besedo „nazaj" je zapisala neka druga roka. Na mojo pritožbo do merodajnega mesta pa je moral g. vikarij Veluščeku pojasniti, da „Primorec" ni prepovedan in da ga vsakdo lahko čita in naroča. Iz tega je razvidno vsakomur, ki je či-tal dolgo poslanico g. Vidmarja v „P. L.", kolike vrednosti je vse ono besedovanje, zvijanje, zavijanje, neplemenito podtikanje. Ker je moral torej g. Vidmar sam pojasniti resnico, odpade pač povsem umestnost zadnjega stavka, ki se glasi: „Ali bode pa tudi g. Gabršček zadevo občinstvu pojasnil, da se resnica zve, dvomim". — Najivni gospod je torej dvomil? Jaz nisem nič dvomil o tem, da bo moral on sam „zadevo pojasniti", kar je pač najbolj zaslužen odgovor. O drugih točkah poslanice na drugem mestu. — A. G. * Goriški Sokol priredi v nedeljo 22. t. m. veselico z igro in plesom, na kar se opozarjajo že sedaj vsi gg. člani. Vspored prinesemo pravočasno. * „Slovenska Čitalnica" priredi v soboto 14. t. in. domačo zabavo ali Martinov večer. * Novo kegljišče. — Gospod Fr. Va-bek, pivovar in gostilničar na Goriščeku, je sezidal novo zimsko kegljišče. Ker doslej niso imeli goriški Slovenci pripravnega shajališča, se jim ponuja lepa prilika, da si ustanove svoj klub. Vabijo se toraj oni gospodje, kateri žele pristopiti klubu, da se zbero jutri ob 8. uri zvečer v Vaftekovi gostilni radi pogovora. Mnogoštevilna udeležba se pričakuje. * Otroka s šestimi prsti na vsaki roki in nogi so prinesli iz Grgarja v žensko bolnico goriško. Dr. Villat je nenavadne prste odrezal in otrok je zdaj zdrav. — Tako nam poroča iz Grgarja pismo brez podpisa. Prosimo, naj se vsakdo podpiše, kdor kaj spo-' roča uredništvu, saj ostane ime tajno. * V Šturji pri Ajdovščini je umrla gospa Jožefa Šapla roj. Godina. Pogreb bo v četrtek ob 8. uri zjutraj. * „Corriere" zdihuje. — Ker je sprejet novi domovinski zakon, je „C.“ ves v skrbeh. Posebno ga vznemirja, ker sega zakon pet let nazaj, in toži milo: Torej vsi tisti beraći, ki so od leta 1891. v Gorici, postanejo — goriški mešCani! — No, berači ne, pač pa tisti, ki so tu živeli že od leta 1891. ter plačevali posredne in neposredne davke, vsi tisti postanejo goriški meščani. Ali naj se „C.“ potolaži, vsied tega zakona bodo odslej goriški meščani tudi vsi potomci Abrahamovi. * Oj ta soriška pošta. — Neki ob- činski obhodnik iz okolice, ki prihaja vsak dan na goriško pošto, je vprašal pretekli četrtek, če so prišla neka priporočena pisma: Nagovorjeni poštni služabnik je odgovoril razdraženo in neuljudno (da huje ne rečemo !): Ich verstehe nichts ! , Ako ne razume slovenski, kaj pa dela v Gorici? Naj gre gori kam med Nčmce! Protestu jemo proti taki postrežljivosti na goriški pošti! * Za Furlanijo. — Ker je Furlanija veliko trpela vsied povodnji (dvakrat: poleti v jeseni), je dalo ministerstvo 12.000 gld. za taka dela, ki bodo zanaprej odvračala povodnji. * Varni zapori so res oni v ulici sv. Antona v Gorici. Vsakih toliko mesecev — včasih tudi bolj gosto — čujemo novice, da je ubežal ta ali oni. V sredo po noči je ubežalo kar pet oseb, samih tujcev, kalere je redarstvo delo pod ključ zaradi potepanja in beračenja. Razsajati so morali prav pošteno, vendar so brez ovir dospeli zopet pod milo nebo. * Izpred sodišča. — 22-lelni I. K. iz Podbrda je bil obsojen radi hudodelstva tatvine (obtožnica je navajala devet slučajev) na 14 mesecev trde ječe; po prestani kazni bo pod policijskim nadzorstvom, ker je že znan tiček, dasi še mlad. — 26-letni A. V. iz M. je bil obsojen na 6 mesecev, ker je težko ranil Antona Berghinza pri znanem prepiru na Solkanski cesti, o čemur smo poročali o svojem času. * Ponarejene krone. — V Hrenovcah na Kranjskem so deli pod ključ nekega Jožefa Čehovina, ker je imel celo delavnico za ponarejanje kron. Takih kron so baje že mnogo razpečali. — Pri Reki nekje pa so imeli delavnico za goldinarje. — Ponarejeni srebrni denar se takoj spozna po cvenku: tudi je slabo ponarejen, zlasti netočni so napisi in okraski na obroču. * Iz beneško Slovenije. — .V Čedadu je bila „šagra“. Poleg italijanskih „tricolor" so ponosno vihrale tudi slovenske trobojnice. — Neki Lah iz Gorice je začel zabavljati, češ, kaki patrijotje so Čedajci, ki razobešajo „tricolnre russa“ poleg laške zastave. Toda naši Čedajci so mu dali resno razumeti, da se ne bodo hodili v Gorico učit patrijotizma, pa tudi da ne dopuste, da bo tujec žalil zastavo prihodnje italijanske kraljice. In Goričan je moral izginiti kakor kafra, sicer bi ga bili prav pošteno naučili — italijanskega patrijotizma*. * Od Sv. Lucije: — „Tudi pri našem semnju 1. novembra so bili odpovedali „štant“ goriškemu trgovcu M o s e t n. Ker pa je g. Moše podaril 20 gld. za „Slogine* zavode in se zavezal, da bo daroval enak znesek vsako leto ob Sv. Luciji za Slo-gine zavode, dokler bo živ, ako umre pa, da to bodo morali storili njegovi otroci — so mu dovolili štant tudi zanaprej pod pogojem, da mora biti mož-beseda“. * S Srednjega nad Ročinjem nam poročajo, da v nedeljo se je poslovil dosedanji večletni vikanj č. g. Ignacij Leban, ki se preseli v župnijo Batuje-Selo na Vipavskem. Ljudstvo je jako žalostno, ker je ljubilo g. vikarja, kateri je jako polepšal cerkev in naredil nov oltar. — Govorica je, da pride na njegovo mesto č. g. Pipan z Gradišča. * V Ročinj je prišel za vikanja č. g. Janez Jarec z Ljubušenj pri Kobaridu; na njegovo mesto pa kobariški kaplan č. g. Leban. * Županstvo v Batah hoče dokazati slavnim uradom, da „tudi nemški zna*. Na neki slovenski uradni dopis je dalo namreč tak-le odgovor; Im hiesige Gemeinde sich Ingenannte derzeit nicht befinde, nicht ube-reinstimt, diesfall retour gesendet vvurde. — Gemeindeamt Bata itd*. — Vsak Nemec bi prav pošteno zlasal pisalca gornjih besed zaradi strahovitega spakovanja nemščine; vsak Slovenec v deželi bi se pa moral sramovati abotnega ponašapjit,. češ: „tudi tu v Batah znamo nemški*. Pamet, pameti * V Cerknem bo 18. t. m. občni zbor za ustanovitev kmetijskega društva, vpisane zadruge z neomejeno zavezo. — To je prvi začetek enakim zadrugam v deželi! Naj bi se uzorno posrečil! (Poročilo prosimo). * V Lokavcu pri Ajdovščini se zopet oživlja nekaj let speče „Bralno društvo* ; pravila so bila prenarejena in vsak čas pričakujejo potrditve. Dopisnik poziva na složnost vseh domačinov in zahvaljuje učitelja g. Tomažiča, da se je poprijel delovanja v tem društvu. * Iz Sv. Križa smo prejeli že par ostrih dopisov o nekakem javnem pohujše-vanju dveh oseb različnega spola in zakonskega stanu. Pozivlje merodajne oblasti, naj bi posegle vmes.' — Ne vemo, koliko je ta pritožba opravičena. Zavetišče za služabnice v Trstu. — V „Slovencu*1 Čllfimo: Dobili smo iz Trsta nastopni poziv : Z božjo pomočjo ustanovila se je tukaj v Trstu pod varstvom „svete Družine* družba, katere namen je ta, da previdi družinam v Trstu bivajočim dobrih in poštenih služabnic, kuharic in hišnih. V ta namen odprla se je v ulici Navali št. 1 posebna hiša, kjer se vsprejemajo in vestno nadzorujejo dekleta lepega vedenja, katere so začasno brez službe ali pa so komaj prišle v mesto službe iskat. Kolike potrebe in važndsti je ta družba, je razvidno iz tega, ako se resno premisli, koliko potrebne so dobre in vestne služabnice za družine in pa v kolike zadrege pride gospodar ali gospodinja pri iskanju dobrih služabnic. Nič manje važnosti gotovo ni tudi to, da služabnice, začasno brez službe, imajo dobro hišo, varno zavetišče, kamor se lahko podajo brez vse skrbi, in se tako obvarujejo prevelikih nevarnosti telesnega in duševnega pokvarjenja, kateremu bi bile drugače izpostavljene. Z ustanovo omenjene družbe se je hotelo posnemati druga velika mesta, kjer so že ustanovljene take, za družinsko življenje pre-koristne družbe. Pa vsak začetek je težak in majhen, tako tudi ta naša družba je še jako majhna in uboga, ker ima še jako pičlo število udov in nič drugih postranskih dohodkov. Zatorej vsaki trezno misleči naj podpira in priporoča tako potrebno družbo, ki kaže toliko koristi. Vodstvo namerava stopili v zvezo z jednakimi zavodi drugih mest in tako bode zamoglo zadovoljiti premnogim prošnjam, ki mu že sedaj dohajajo od tržaških družin. V notranjem delokrogu bode gledalo na to, da se obvarujejo vsega hudega tolike in tolike uboge reve, ki so primorane z lastnimi rokami in pri drugib si vsakdanjega kruha služiti. Namen te družbe je torej jako plemenit, ker je družba ustanovljena na krščanski podlagi v korist bližnjega. Zalega del se obrača niže podpisano vodstvo do Vašega blagorodja, da blagovoli to jako težavno, pa toliko bolj sveto podjetje podpirati in ga priporočati pri svojih znancih in prijateljih. — Za vodstvo zavetišča za služabnice: Fany Weissmann, voditeljica. — Op. ured.: Škofijski ordinarjat tržaški priporoča to zavetišče". Slavno vodstvo te prekoristne naprave pa ne bi bilo grešilo menda in stvari bi le koristilo, ako bi bilo ta svoj poziv doposlalo tudi našemu listu. Ne glede pa na to preziranje moremo le priporočiti to napravo najtopleje toliko našim služkinjam kakor našim družinam. Po „Edinosti* — „Prim.*. V Slogtno oscmrazrcdnlco se je upisalo doslej 5 12 otrok. Ako prištejemo k temu številu še učence obrtne šole in učenke iz dekliške šole ter iz otroških vrtov, tedaj imajo „Slogini* zavodi nad 8 00 gojencev! — Slovenci spomnite se o vsaki priliki ! „Sloginih* zavodov! Zaupen shod. — V nedeljo 25. pr. m. so sklicali nekateri Slovenci zaupen shod, da se posvetujejo o zadevi č. g. B u d i n a. Od 68 povabljencev, se je udeležilo shoda 65. Mej njimi je bilo tudi nekoliko žensk. Shod je sprejel enoglasno prečitano spomenico, katero je izročila v sredo posebna deputacija pre-vzvišenemu nadškofu. „Bandicra russa* — ruska zastava. Kdo se ne spominja, kolikokrat smo imeli priliko pošaliti se z našim „Gorrierom*, „Piccolom* itd., ko so kar trepetali pred „rusko" trobojnico — belo - modro - rdečo. Ta naša trobojnica jim je kar vid jemala! — In danes? Po vsej Italiji so razobešali to trobojnico, da so vredneje proslavili dan, ko se je združil kraljevič z našo divno Jeleno — črnogorsko, da pomladi in osveži ž njo svoj rod in osreči svojo domovino. V znamenju trobojnice naše vidijo zdaj vse pogoje boljše prihodnosti svoje. Tako se preminjajo časi! Učerajšnji greh je danes čednost! — Vsi naši italianissimi bi morali torej razobešati vsaj — našo trobojnico, častiti jo in — spoštovati njene prave gospodarje. Ali se to zgodi? Dvomimo! Sovraštvo jim je preveč zalezlo pod kožo! S Prapctna pri Št. Viškigori smo prejeli dopis, ki govori o napadih nekakih „tolovajev* (?) na župana in župnika. Dalje naznanja res črnino novico, da imajo tamkaj v enem letu že tri župane; vsakdo se odpove pred časom. „Temu se ni čuditi* — pravi dopisnik — „saj nima drugega plačila kakor za vidnost Občinarjev*. Jako hvali sedanjega župana. Dalje piše: „Tudi prejšnji župan g. Matevž Pirih je bil zaslužen rpož; on je začel graditi cesto proti Slapu in še zdaj deluje v blagor občine kot cestni odbornik. Bog ga živi! — Daljp govori o nekem gospodu, ki je bil v Cerknem na čuden način obsojen na mesec dnij zapora, v Gorici pa popolnoma oproščen. Častita mu v imenu vseh poštenih domačinov. Novi civilnopnivdni red, ki bi moral po zakonu stopiti v veljavo 1. jan. 1898., dela oblastim velike preglavice, ker popolnoma prekucne sedanji nad sto let stari, zato pa tudi zares silno zastareli postopek; sodno osebje se bo moralo skoro podvojiti, zato pa bodo pravde hitreje končane. — V Gorici se vrše pod vodstvom dež. svetovalca Flegarja konference o novem postopniku. Podzemeljska klet v Gorici, obokana, visoka, velika, s prav spoložnim uhodom — se odda v najem. Natančneje pogoje daje naše upravništvo. Zdravilo proti davici. — Znano zdravilo proti davici (antidifleritični sirup) ima v zalogi za vso goriško deželo tukajšnji lekar-ničar g. G. Cristofoletti. G. kr. zavod za pripravljanje tega zdravila mu je dal zalogo na predlog notranjega rninisterstva. Vsi gospodje občinski in lekarničarji morejo dobiti to zdravilo iz Crisofoletti-jeve lekarne po ceni, kakor ga dobi lekarna sama. Podpisana naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se bodo brale jutri, v sredo 11. t. m., v cerkvi sv. Ignacija ob 7. zjutraj maie-zadušnice za pok. Jožefo Reja roj. Simčič. Prosi se za udeležbo one, katerim je mogoče priti, da se pomolijo za blagor duše nepozabne pokojnice. V Gorici, 10. nov. 1896. Rodbina Reja. Društvene vesti. Iz veteranskih krogov se nam piše: Lansko leto pisarilo se je po vseh nemških časopisih, da mislijo ustanoviti na Dunaju neko osrednje vodstvo vseh veteranskih društev avstrijskih. Delala se je velika reklama za to podjetje, pošiljale so se okrožnice z vabilom k' pristopu, žugalo se je celo, da se ona pokrajinska društva, katera ne bi pn stopila k dunajskej centrali,imenovani „Reiclis- bund", zamerijo najvišjim krogom. A vse obljube in prelenja so prav malo pomagala, bajti ?e cel6 močna in ugledna veteranska društva stolnega mesta se niso odzvala vsem lepim pozivom. Ker bi se v „Reichšbundu" ue bila vpošlevala najmanje nobena narodnost, izvzemši nemške,, so se Češka in poljska veteranska; društva najodločnejše izjavila, da k taki zvezi ne pristopi nikdar, in to tem nienj, ker bi pokrajinska društva morala le ; plačevati, kpristi bi pa nobenih ne imela, tržaško veteransko društvo, katero zmerom nazaduje, je pristopilo ,„Reichsbundu“. Naše domače društvo pa tega ni storilo in imela je prav, kajti sedaj se je pokazalo, kdo so bili začetniki in voditelji te zveze. Na Čelu »Reichsbundu4 sta stala vpokojeni general Mingazzi in urednik društvenega glasila, neki Ehrengruber. Prvi je hotel drugega popolnoma izpodriniti in mu oteti lastništvo glasila. Ta se je pvstavil po robu, zaCel pisati proti Mingazziju, obdolževaje ga vseh mogočnih zločinov ter je tudi vložil tožbo proti pjemu pred dunajskimi porotniki. To pojasnilo naj služi onim goriškim veteranom, kateri so morda želeli, da bi naše društvo pristopilo k „Reichsbundu", v dokaz, da je društveno vodstvo postopalo pošteno in pametno, ko je odklonilo vsako mamljivo povabilo. Ker sta si začetnika ,,Reichsbunda“ v laseh, in ker se ta ni nikjer vkoreninil, razume se, da razpade prej ali slej cela ideja •Reichsbunda”. Ostala Slovenija. Trst. — Višjim državnim pravdnikom je torej imenovan gosp. Karol D e f a c i s. s>n rajnega predsednika pozivnega sodišCa. »Edinost" piše, da je bil gosp. Defaeis Slovencem vedno pravičen v narodnem oziru, korej upa, da ostane tak tudi zanaprej. — Politično društvo „Edinost" je uložilo pritožbo na namestništvo proti nezakonitemu ntikanju magistratovega zastopnika Vidussa v razpravo pri razpuščenem shodu. — Ro-janski župnik J u r i z z a se je moral zagovarjali pred sodišCem radi razžaljenja Časti, ložila sta ga dr. Josip A b r a m in drd. S 1 a v i k, ker ju je razžalil z besedami »figure porche". Ker priCe niso soglašale pri Presliševanju, je sodišCe oprostilo Jurizzo. ložitelja stase prizvala. — Umrl je v Rocolu Pri Trstu tamošnji posestnik Ivan Marija E1 u n, bivši deželni poslanec. — Politično društvo „Edinost" prireja volilne shode v tržaški okolici. Prva dva sta bila na Proseku, Zadnji prošle nedelje v Lonjeru. Kot prvi, obnesel se je tudi tretji prav Častno. Reso-mcija o ustanovi okr. glavarstva za tržaško °kolico, je bila sprejeta enoglasno. Pri shodu Oa Proseku je dokazoval posl. Nabergoj, da b' okoličani pod okr. glavarstvom bili na boljšem, kajti na sami užitnini plačajo le mestnega davka gld. 17.221) :4-7, državi pa S*d. 11.485:68. Okoličani torej plaćajo davke llPrav tako kot drugi mešCani, njih beseda Pa se ne uvažuje Cisto niC! — Prošli mesec le bil zopet škandal v mestnem zboru. Kri-caC Spadoni je napadel slov. poslanca G o-r 1 u P a radi njegovega govora na Proseku, Posebno pa radi besede „žid", katera je bila arnenjena židu Venezianu. Pobalini v roka-mah so bili natlačeni na galeriji in so pričevali Spadonijevim napadom. Škandal je :1 v’elikansk, da je bil župan prisiljen, dati 7 Prazniti galerijo. Posl. Goriup je pošteno avrnil napadalca in hotel dokazati, da niso snične trditve magistralnega komisarja pri s 0 .u, kateri je zavil resnico. Ker je veCina rjV^I^ Predlog, naj se da ukor posl. Go-in • Čast mestnega svetovalca Zapustil sejo s svojima tovarišema Dollen-r .1 ln Vatovcem. Da je druhal na galeriji J°vela, ni treba niti pisati. on.- ^stra. — V kratkem se bodo vršile •"od'r m vo^ve v Malem Lošinj u. Naši ako° ’IU se Pr'PravUajo Zil volitve in — kali Se k° ravnalo zakonito — upajo zma-IjuVT »Bratovščina hrvatskih Kastv ‘J C)v Istri" je imela obCni zbor v ma n 24. septembra. Iz poročila posne-p°d o’ da jo razdelila lansko leto 512 gld. e raznim dijakom. Ima premoženja gld, 11.6.19-53,. ObCni zbor je izvoji) pokro-viteljem ! društva presV. gosp. dra, •Dinka Vitezi Ca. — Porotne obravnave pred okrožnim sodišCem v Rovinju se priCho 14. decembra. -L- Nove šolske takse, katere so vsprejeli v deželnem zboru isterskem gospodje poslanci laške večine, so zadele v srce Ubogo dsle'čsko ljudstvo, največ seve ono naše stranke. Ukljub temu, da so Lahi razglasili po svbjih časopisih in podkupljenih, dlt so temh^haši poslanci krivi; jiin naše ljudstvo vendar ne veruje, kajti ono je spoznalo, da laška gospoda laže. Sedaj pa zavijajo stvar tako, CeŠ, ker dežela mora vzdrževati hrvaško - slovenske šole, si je morala preskrbeti tudi dohodke za to in radi tega je morala uvesti takse — seve vedno le radi slo v eh s kih šol! Kranjska. — Deželni š. svet kraniski je sklenil, da se uvede slove n š Cina kot obvezen predmet za vse učence na vseh srednjih šolah. Izjeme bo dovoljeval dež. šolski svet le takim učencem, kateri so prišli v kak višji razred iz drugih kronovin. — PoroCaje o temu sklepu dežln. šolskega sveta kranjskega, naj se uvede slovenščina kot obvezni predmet na vseh srednjih šolah na Kranjskem, piše „Domovina" : „Nemški člani dež. šolskega sveta so hoteli, da bi slovenščina bila sicer obvezni predmet, a da bi slab red v slovenščini ne oviral ustopa v višji razred". Tega niso hoteli sami nemški člani, za to se je poganjal tudi priznani zastopnik škofovih nazorov, prošt dr. Klofutar in ker profesor KeržiC ni ž njim glasoval, ga je vpričo raznih gospodov grdo oštel. — Kakor smo sporočili v „SoCi", izvoljen je deželnim poslancem g. V i š n i k a r s 44 proti 34 glasovi, katere je dobil kandidat Merher.— V Kranju je umrl c. kr. okr. sodnik v p. Gregor K r ž i C. V oporoki je volil 2500 gld. za dijaško ustanovo. — „Glasbena Matica" priredi 13. t. m. sijajen koncert na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Dne 1. t. m. pa so bili blagoslovljeni novi njeni prostori. Slavnostno otvorjenje bode prihodnje leto o priliki 25 - letnega njenega obstoja. Štajerska. — Tudi na Štajerskem se kaže razkol v narodnem taborju; dokaz temu je, da sta si v laseh urednika „Slov. Gospodarja" in „Domovine". Prvi je napadel urednika g. Drag. Hribarja, a ni hotel sprejeti njegovega popravka. Radi tega toži g. Hribar uredništvo „Slov. Gospodarja". — V Škofji Vasi pri Celju je bila občinska volitev. Izvoljeni so vsi narodni možje. — Načelnikom okr. zastopa gornjegradskega okraja je izvoljen g. Anton KoriCan, c. kr. poštar in župan v Mozirju. — Sl. decembrom stopi v veljavo novi ubožni zakon, katerega je cesar že potrdil. — Na graški realki bode poučeval Nemce v slovenščini prof. Ant. T u r k u š. — Pri občinskih volitvah v Škofii Vasi pri Celju so zmagali sijajno Slovenci v vseh treh razredih. V tretjem so dobili 187 glasov, nasprotniki 24; v drugem 61, nasprotniki 9; v prvem 30, nasprotniki 15. Poročali smo že jedenkrat o užigalkah, katere izdeluje tovarna Fl. Pojatzi v Nemškem Landesburgu na Štajerskem in katere tudi posameni trgovci in trafikanti v Ljubljani in drugod na Kranjskem prodajajo v korist društva „Siidmark". Danes zabeležimo faktum, povzet iz poročila društva „Sudmark", da so te žveplenke v teku prvega leta imenovanemu društvu do-nesle za ponemčevanje Slovencev Cez 1700 gld. dohodka. To priporočamo v premišljevanje tistim slovenskim trgovcem, kateri imajo z ono tvrdko zveze! Koroška. — V velikovško šolo družbe sv. Cirila in Metoda se je vpisalo 72 otrok; pouk je začel 26. pr. m. V noCi od 26. na 27. so razbili 15 oken nove šole velikovško-nemški suroveži. Šolske sestre, katerim je šola izročena, so našle polno sobo kamenja. — PoroCilo o slavnostni otvoritvi velikovške šole izide v posebni knjižici, katero izda uredništvo „Mira". Knjižnica se bo prodajala na korist šole. Naročila sprejema uredništvo „Mira" v Celovcu. — V Celovcu je umrl bolnišnični primarij dr. Krasnik in je zapustil otroški bolnišnici 150.000 gld. Razgled po svetu. Avstrija. — Razprava v proračunskem odseku o dispozicijskem zakladu je bila dognana in: tudi sprejeta postavka s 25 proti 9. glasovom. Glasovali so za njo tudi nekateri levičarji, kar je uzročilo razpor v sanii stranki tako. da je izstopilo iž nje do 30 nemških poslancev. — Cesar je odlikoval ministra B i 1 i n s k e g a in G 1 e i s p a c h a z redom železne krone. — Uradno javljajo da je potrdil, cesar novo davčno preosnovo. — Dunajski mestni svet je , sklenil zgraditi svojo plinarno in odpovedati pogodbo dosedanji angleški družbi, katera je v židovskih rokah. — 5. t. rn. se je poročila na Dunaju nadvoj vodinja Marija Doroteja, hci nadvojvode Josipa, z vojvodo Orleanskim. — Nadvojvoda Franc Ferdinand d’E s te, kateri še vedno boleha, prezimi v Meranu. — Sl. novembrom je nehal izhajati na Dunaju časopis „D i e P r e s s e" po 49-letnem obstoju. Vladno korito ni je moglo rešiti gmotnega propada. Namesto „Die Presse" je zaCel izhajati dvakrat na teden časopis „R e i c h s w e h r", seveda s pomočjo dis-pozicijskega zaklada. Državni zbor. — V seji 19. p. rn. je zbornica vsprejela soglasno cesarsko naredbo glede akcije v prepreCenje bede vsled elementarnih nezgod. Vsprejela je tudi resolucijo posl. Dyka, poživljajočo vlado, naj v teku jednega meseca zahteva nadaljnih kreditov v ta namen, ako bi bilo potrebno. Posl Burgstailer in tovariši so vprašali vlado, da-li misli v tem zasedanju predložiti zakonski naCrt za rešenje železniškega vprašanja tržaškega? Na to se je nadaljevala razprava o domovinskem zakonu. — V seji 21. p. m. se je vsprejel § 1. nespremenjen. V razpravi o § 2. je zahteval vladni zastopnik v soglasju z odsekom, da za pridobitev domovinskega prava je potrebno lOletno bivanje, ne glede na to, ali dotičnik plaCuje davke ali ne. Zatem so razpravljali o nujnem predlogu posl. Pernerstorferja, da je pozvati ministra železnic, naj pouCi svoje podrejene organe, da ne smejo braniti služnikom železnic pristopa k društvom, dovoljenim po zakonu. Minister Guttenberg je odgovoril, da dosedaj ni bilo pritožb v tem pogledu, a zagotovil je, da se v vsakem konkretnem slučaju izvede stroga preiskava. Dotični strokovni list, na kateri se sklicuje predlagatelj, pretiruje navadno in sramoti predpostavljene. Pri železnicah treba stroge discipline, ker gre za najviše koristi in za življenje tisoCev. Kam bi prišli, ako bi železniški služabniki sledili tej ali oni strankarski smeri mesto svojim predpostavljenim?! Ravnateljem je dolžnost, da vzdržujejo disciplino, strogo drže se službenega reda in zakonov. Minister nima nič zoper nujnost predloga. Vendar je zbornica odklonila nujnost s 73 zoper 67 glasov. — V seji 23. se je nadaljevala razprava o domovinskem zakonu. Vsprejela sta se 3. in 4. § glasom katerih je opravičena prejšnja pristojna občina zahtevati od one občine, v kateri biva katera oseba že 10 let, da vsprejme to osebo v svojo občinsko zvezo. Dobljena domovinska pravica ugasne po dveh letih, odkar je kdo zapustil občino. — V seji 26. pr. m. je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o domovinskem zakonu. Ministerski predsednik grof B a d e n i je predložil zakonski naCrt glede sistemiziranja višjekomisarskih mest pri okrajnih glavarstvih. — V seji 27. pr. m. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o domovinskem zakonu. Vsprejeli so se §§. 6—10. V razpravi o §. 6. seje vladni zastopnik toplo zavzel za predlog večine, določujoči, da o rekurzih v zadevah domovinske pravice, ne odločajo avtonomne oblasti, ampak politične. V tem zmislu je bil tudi vsprejet ta §. — V seji 28. pr. m. je zbornica dognala razpravo o domovinskem zakonu in v sprej e 1 a isti v celoti ter izročila proračunskemu odseku vladno predlogo za odajat|je soli za živino po znižani ceni. Potem je vsprejela v drugem in tretjem branju zakon o organizaciji sodišC in zakon o uvedenju obrtnih sodišč ter o sodstvu v prepirih radi mezd. Minister pravosodja G 1 e i s p a c h se je potezal za obe predlogi in je obljubil, da s 1. januvarjeni 1898. go- tovo uvede preosnovo civilne pravde, seveda, i ako hode tedaj še minister. Predstojeći zakon | jamči sodnim uradnikom neodvisnost in hitro napredovanje. — Posl. P a o a k je izročil nujen predlog za izveden je ravnopravnosti obeh deželnih jezikov v notranjem poslovanju državnih oblasti na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Za poslednjo pokrajino velja predlog seveda tudi za poljski jezik. — Poslanska zbornica je razpravljala 3. t. m. o nujnem predlogu posl. Bareulherja, da se izda zakon v varstvo volilne svobode. Bareulher se je proti vil predlogom večine permanentnega odseka za kazenski zakon, ker se mu isti zde premalo ostri; govornik se je potegnil za ostrejše predloge manjšine. V imenu vlade je izjavil sekcijski načelnik Krali, sklicevaje se na ponovne izjave ministra za pravosodje, da ne kaže popolnjevati pomanjkljivosti kazenskega zakona z dodatki, ampak da je umestneje, da se preosnuje ves zakon. Vlada je pripravljena ustreči željam zbornice, toda želela bi, da se v načrt kazenskega zakona vsprejmejo nje nasveti. Nujni predlog posl. Bareulherja se je vrnil odseku za kazenski zakon. — Poslanec Nabergoj je interpe-loval vlado radi dogodkov v oni glasoviti seji, ko so toli nečuveno napali svetovalca Go-riupa, in radi razpuščenja shoda na Proseku. Ogcrska. — Do 3. t. m. se je izvedel uspeh volitev v 404 volilnih okrajih. Vladina stranka je dobila 278 sedežev, Košutova 48, Ugronova 6 in ljudska le 21 ; 9 poslancev ne pripada nikaki stranki. Vladina stranka si je priborila 81 novih volilnih okrajev, katere so zastopali doslej opozicijski poslanci. Kjer se vrše tako „svobodne" volitve, kot na Ogerskem, uspeh za vlado ne more biti slabši! — Milenijsko razstavo so slavnostno zaprli 3. t. m. Obiskalo je ni niti 3 milijone Ijudij. ukljub temu, da so za njo agitovali vsi vladni stroji, priganjali ljudstvo ter mu plačevali vse stroške iz državnih ali občinskih blagajnic. Tako neuspele razstave menda še ni bilo prirejene. Kako visoka bo zguba, tega se še ne zna. Veliko trgovskih polomov se je vnovič priznanilo — vse radi razstave. Ostale države. — Mej Italijo in Me-nelikom pride baje do sporazumljenja. Iz pisma posredovalca inženira liga z dne 24. sept. se posnema — kakor poročajo časopisi — da je mir, oziroma sporazum, odvisen le od Italije. — V Rimu je umrl kardinal (sto-žernik) H o h e n 1 o h e. Bil je sorodnik pok. posl. Hohenlohe-ta. — Ruski car in carica sta prispela v Carskoje Selo v zimski dvorec. — Italijanski k r a 1 j je baje namenil 700.000 lir letnega dohodka napuljskemu princu, svojemu sinu Vikt. Emanuelu. •—Odkritja starega lisjaka B i s m a r k a glede tajne pogodbe mej Nemčijo in Rusijo še vedno polnijo stolbice raznih časopisov in se smatrajo kot najvažnejša politična zgodba. Seve, da se na razne načine komenlujejo, vzdržujejo ali zanikujejo tako, da se prav za prav ne ve, pri čem da smo. — V Mace d o ni ji je bilo zopet neredov. Isto se poroča s Krete in pričakuje v Armeniji. — Francoska zbornica je razpravljala o vshodnem vprašanju in o dogodkih v Armeniji. Nekateri poslanci so opisovali krvoproJitja v teh krajih in zahtevali od vlade, naj posreduje v soglasju evropskih držav, da se stori konec ubijanju kristijanov. — V Ameriki so bile 3. t. m. prvotne volitve za volitev predsednika Zjedinjenih držav. Volilnih mož se je izvolilo 447. Isti se so zbrali v glavnih mestih svojih držav in lom oddali glasove za predsednika. Izid volitev se je zapisal, zapečatil in odposlal osrednji vladi v Washington, kjer se glasovi seštejejo še-le v mesecu februarju prih. leta. Novi predsednik nastopi pa v marciju. Kandidata sta dva, namreč Mac K i n 1 e y, zagovornik zlate, in Bryan, zagovornik srebrne vrednote. Ves boj se vrši torej le okoli kapitalistov in posestnikov zlatih in srebrnih rudokopov. Največ upanja, biti izvoljen, ima seveda zagovornik zlate vrednote. Po izidu prvotnih volitev sode, bo izvoljen Mac Kinley, ker je izvoljeno največ takih volilnih mož, kateri so za zlato vrednost. Razgled po slovanskem sveto. Hrvaška. — Dr. David Starčev ič je uvrščen v listo braniteljev. On kan-diduje v sabor v gorskem okraju, kateri je zastopal pok. dr. Ant. Starčevič. Proti Davidu agitujejo strašansko vsi vladni aparati, ker ga ne mara vlada v dež. zboru. — Tudi v nekaterih drugih okrajih se bodo vršile dopolnilne volitve. Sabor je sklican za j dan 19. novembra. — Umrl je Mile M a t e š i ć. posestnik v Karlovcu, kateri je volil veliko svoto v dobrodelne namene, tako tudi „Matici Hrvatski" 3000 gld., istarski družbi sv. C. in M. pa 500 gld. — Pok. reški župnik B e d i n i je zapustil 19.970 gld. v korist zaloga brezposelnih mladeničev; ta zalog se še-le ustanovi. j Ha Im a olja. — Piše se iz Zadra: Naše poštno ravnateljstvo je razpisalo nedavno nekoliko natečajev za pripravnike. Dasi je nad 20 mest praznih in se je za vse oglasilo dovoljno število domačih sinov, imenovala je je uprava samo dva ali tri domačine, druga mesta je naklonila tujcem, večinoma nemškim in italijanskim stražmojstrom. Kje je pravica? — V Makarski so izvoljeni v III. razredu pri obč. volitvah privrženci stranke prava. V 11. in I. razredu so zmadali narodnjaki. Češka. — Nemški listi napadajo Nemca Pradeja, ker se je izjaval za razdelitev Češke na okraje po jeziku. Po predlogu tega poslanca bi bilo v nemških krajih vse nemško, v čeških vse češko, — ali liberalci niso s tem zadovoljni. Seveda oni iščejo pomoči pri državi proti Čehom, za nje bi se morali napraviti zidovi okoli njihovih krajev, da le s Čehi ne pridejo v dotiko; kako bi bilo pa za Čehe v teh njihovih okrajih, si lahko mislimo. — Češki listi razpravljajo nasvet, da bi se ustanovil takozvani „narodni svet", ki bi stal na čelu vsakemu narodnemu gibanju in zavodu v Češki, Moravski in Šlezki. Posebno Šlezičani žele tako napravo v nadi, da bi se potem drugi Čehi za nje več brigali. Sploh bi bil tak „svet" jako koristen, ker bi nekako predstavljal celokupnost dežel češke krone. Nemška nestrpnost na Češkem. — Upravitelj Sclnvarzenbergovih posestev je izdal ukaz. da plača 5 gld. globe vsaki služabnik ali delavec, kateri bo pil pivo iz češkega delniškega pivovarja v čeških Bu-dejovicah, ki se toči v gostilni gospoda Josipa Kolovška v Lomnici n./L. — Vprašamo, kaj bi bilo, ako bi nehali piti Sctnvarzenbergovo pivo vsi Čehi? Kaj bi se zgodilo ž njegovimi pivovari v najkrajšem času? Galicija. — V Lvovu je umrl 24. p. m. svoje čase mnogo imenovani tenorist Miecislav vitez Kaminski v 70. letu. Bilje prejšnje čase ljubinec kralja Ljudevita bavarskega. — „C z a s" piše, da so poljski poslanci pripravljeni se združiti z Mladočehi in se ž njimi boriti za upeljavo češkega uradnega jezika v vseh uradih. Ta članek je tudi za Slovence in Hrvate velike važnosti, da se tudi pri nas prizna slovenščina kot uradni jezik, ter hrvaščina, kjer še zdaj ni, n. pr. v Dalmaciji, Istri itd. Slovaška. — „Narodne Noviny“ pozivajo svoje somišljenike, naj bi zbirali podatke o nezakonitostih, katere so se godile 0 priliki „svobodnih" volitev madjarskih. Vsak slučaj naj se podpre s pričami, oziroma z dokazi ter pošlje odboru ljudske stranke, kateri ima sedež v uredništvu „Altkotmany“. Uredništvo tega časopisa namerava te podatke obelodaniti v obliki brošure in to: v madjarskem. nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. — V Doljnem Kubi n u se je vršila volitev poslanca dva dni in dve noči. Kandidat ljudske stranke je dobil 886, ali bberalne pa 1138 glasov, seveda pod pritiskom bajonetov. — V S e n i c i bi bil dobil kandidat ljudske stranke 1200 glasov, oni liberalne pa kakih 500. Da zadnji zmaga, proglasila je volilna komisija 560 kandidatu 1 judske stranke namenjenih glasov neveljavnim. Da pa Slovaki niso postavili svojih kandidatov, temveč le podpirali ljudsko stranko, temu bodi pač važen razlog, da so hoteli zabraniti in so s tem tudi istinito zabranili prelivanje krvi, kakeršno je bilo povzročeno po drugih ogerskih krajih prigodom sedanjih volitev. Bosu a -Hercego vina. — Na spraznjeno mesto pravosl. metropolita v Sarajevu je imenovan Nikola Mandič, doslej metropolit v Doln ji Tuzli. — V vasi R o ž n j e pri Zvor-niku je našel neki tamošnji seljak izvor petroleja ; vlada je poslala tja inženirje, da natanko preiščejo stvar na licu mesta. — Poroča se nam tudi iz Bosne, da so bili v večjih krajih prelivi in napravili mnogo škode. — V L i v n o je dospelo več tujcev iz Bavarske in Solnogradske, da gredo na divje koze in srne. ki se nahajajo še mnogobrojno na kršni, vratolomni planini Kamenščici, a največ njih se je vrnilo domov brez plena, ker niso nikakor mogli pričakati, da prestane deževje. - Dne 18. p. m. se je utrgal oblak nad Mostarom, da so bile vse ulice poplavljene. Voda je napravila škode za več tisoč gld , istotako se je utrgal oblak med Ramo in Jablanico; voda je poškodovala tudi železniški tir tako, da je bil promet med Mostarom in Jablanico ustavljen za več dnij. Srbija. — Kralj Aleksander je odpotoval 28. pr. m. v Bukarešt; govori se, da pojde od tam v Rim. „Male Novine" pa to zanikujejo in trde, da kralj ne pojde v Rim; ta list zatrjuje, da je o tem dobro poučen. Vlada in skupščina sta poslali čestitko, črnogorskemu knezu povodom poroke njegove hčere. — Narodna skupščina je določila bivši kraljici Nataliji apanažo od 248.000 dinarov na leto. Bolgarija. — Ob priliki, ko je odločila bolgarska vlada postaviti diplomatska poslanstva v Cetinju in Ateni, pripisujejo razni listi temu činu nekak namen, da bi se delalo za balkansko zvezo, dasi so nade v dejansko uresničenje tega namena zelo dvomljive. Med Srbi, Bolgari, Rumunci in Grki so razmere tako napete, da prav ta medsebojni antagonizem največ vzdržuje Turčijo na Balkanu, oziroma v Evropi; ako bi bile pa te države ali njih narodi složni, pokazali bi čisto lahko • Turčinu pot v Azijo, ki juh vsej vropski politiki. — Cankova stranka se je oddelila od vladine radi dvostranske politike zadnje. Prva ima v svojem programu: delovati da se pokličejo vsi nedolžni prognane! v domovino, dalje, da se ohrani položaj proti vsem velesilami konkreten, ter da se Rusiji popolnoma zaupa. — Knez je razpustil na željo Stojilova sobranje. Misli se, da je do razpuščenja došlo radi tega, ker vlada ni mogla računati na kompaktno večino. Rusija. — Cenzura je prepovedala izdajanje lista „Graždanin" za mesec dni; kakor poroča „Jedinstvo", je objavila tudi censura ob enem vzroke tega postopanja. „Graždanin" je baje zadnje čase na prav nesramen način napadal Rusijo in njeno politiko, zlasti pa Francijo in njenega predsednika Faura. Omenil je baje tudi. da sta ruski car in carica sedela pri nogah Faura in soproge. Vsled tega bi bila kazen opravičena. Pri nas, kakor tudi v drugih državah, bi se piscu takih napadanj več zgodilo, knezu Meščerskemu so pa menda radi tega prizanesli, ker je bil dober prijatelj cara Aleksandra III. — Ruski list „Moskovske Vj e do m os ti" prinašajo te dni članek, pisan v smislu, da se slože Rusi in Poljaki, ne zanikava pa težav, ker je v obeh narodih že ukoreninjeno medsebojno sovraštvo, vendar misli, da bi se to z dobro voljo na obeh straneh moglo doseči. — Cuje se, da bode italijanski prestolonaslednik potoval s. svojo soprogo drugo leto v maju v Petrograd m se zadržaval tudi v Varšavi. Poljaki v Prusiji. — Tem se ne more slabeje goditi nego sedaj. V vsili uradih uraduje se izključno samo nemški. Bole so vse nemške. Po najnovejši odredbi mora se tudi veronauk predavati v nemščini in 'r vseh krajih, kjer bivajo Poljaki. Pač za Slovane lepo priporočilo, da se vnemamo za politiko trojne zveze. Poljaki v Rušiji pa s nezadovoljni, ker nimajo vsega, o čemer sanjajo; pogledajo naj raje na brate Nemškem, ki prav ničesa nimajo. Raznoterosti. * Žrtva Igre. — Bogati Belgijec Van-cjoel se je ustreli! v svojem letovišču v Ven-timigliji, ker je bil izgubil v Monte Carlu na 'gri vse svoje premoženje v znesku 2 mil-jonov frankov 1 * Strah pred vragom. — V nekem ebtelu mesta Polmari-ja vporabljajo prostore franiasoni za svoje „seje“. Prošle dni je bilo nekoliko popraviti zid v oni dvorani, kjer so se vršila framasonska zborovanja. Lastnik hotela je dal zidarja dvakrat pozvati, a mož n* maral priti. Ko je sluga prišel v tretjič Zvat ga, rekel je zidar: „Ne morem delati v dvorani, kjer ljudje občujejo z vragom!" * Pojedel incujico. — V Budimpešti je te dni mlad, eleganten gospod predložil v iz-plačo nekemu čevljarskemu mojstru menjico, glasečo na 150 gld. Čevljar je opazil takoj, da Je ponarejen njegov podpis na menjici. llo-tel je gospodiču vzeti menjico ter ga izročiti stražarju, toda slepar je bržkone uganil misli Jnojstra in je bliskoma raztrgal menjico na Kosce ter jo pogoltnil. * Smrt namesto zdravniške pomoči. p0. pr. m. se je dogodil v tržaški bolnišnici Jaho žalosten slučaj, kakoršnih se na vso srečo dogaja le malo. 32-letni težak Jakob Marinčič je došel namreč v bolnišnico, ker se je hotel podvreči neki operaciji na spodnjem delu trupla. Operacija sama ob sebi ni težavna, ne nevarna. Mož je ležal na opera-oijski mizi in zdravnik mu je položil krinko Pod nos, da ga narkotizuje. V tem je Marinčič umrl! Kakor se govori, umrl je baš vsled narkoze. — Sleherni si more misliti srce pretresujoči prizor, ko je došla Marinčičeva žena v bolnišnico, da se osvedoči o tein, kako je kaj izpala operacija. A, namesto da najde moža, osvobojenega bolečin vsled operacije, pokazali so ji — mrliča! * Mačji raj. — V bosporskem mestecu Jenipj prebiva mlada vdova, katera je svojo vilo prekrasno uredila. V njej živi v družbi °0 mačk vsake vrste. Za mačke skrbi bolje nego vsaka mati za svojo deco. V službi ima dve kuharici, ki kuhata jedila za mačke, a Za postrežbo svojih prijateljic je najela posebno sobarico. Celo vilo je dala ograditi z omrežjem, pred hišo pa, na solnčni strani, Je uredila nekako promenado, kjer imajo mačke vsak dan sprehod. * (»rožen konec. — V mestecu Ili-Oeklej, oddaljenem 20 milj od Novega Torka, je pred mnogimi leti naselil neki Bernard ; terman. Stanoval je v neki samotni kolibi lri hodil redkokdaj mej ljudi. Jedini njegov spremljevalec je bil velik, črn pes. Pred na tki m so našli ljudje starca mrtvega, pred _ J ego vim i vratini pa je ležal pes. Po zdravni-kern izvidu je brez dvoma pes stekel in griznil samotarja Stermana. Ta je spoznal, a mora umreti. Ubil je zategadelj psa, potem Pa samega sebe z močnimi verigami privezal "a steber in vrgel daleč od sebe ključ, s 'merim je zakleni! ključavnico. Tako je pri-cakoval, da ga napade steklost. Moral' je tr-P® 1 grozne bolečine, kajti meso njegovo je 10 na mnogih mestih raztrgano od verig. um se je sam ogrizel v roke. Mož je na ta "ačm žalostno umrl. x,. * dekleta, ki se žclč omožiti. — 1 dolgo temu, kar so v deželi Kanada outhern Britisch Columbia) našli zlato rudo. Vel r *e®a *e Pr'vre!° v dotične kraje h krati oko število ljudij, sosebno takih možkih, ki s* . i hitro obogateli. Toda ženskih nedo-‘lo v teh krajih. Kakor pravi londonski okr'1'08"’ ^rr*' •’f^en t-davnih inženirjev v nK a,JU htossland, da bi samo v tem okraju jedn dol,iti naJ,nanje 1500 deklet tekom Po4tega ^e/, 20 mark . 11 75 20 frankov . 9 53 Italijanske lire . 44 50 G. kr. cekini . 5 n 68 Tržne cene. za 100 kitov Kava: Santos . . . gld. 132-— do 140 — Sandomingo . . 160’— „ Java 160- — „ 164-— Cejlon 185-- „ Moka 192- „ — Sladkor Špeh 52- „ 56 — Petrol ij v sodu .... IH3/« » v zaboju . . . 610 „ — Maslo surovo 64- - „ 66- — kuhano 80-- „ Moka: (Majdičeva): št. 0 gld. 19 45, št. 1 gld. 1410, št. 2 gld. 13-85, „ 3 „ 13-35, „ 4 „ 12-85. „ 5 „ 12 15, št. 6 gld. 1115, št. 7 gld. 9-25 Oferskar št. 0 gld. 13 40, št. 1 gld. 12-90, št. 2 gld. 12 50, „ 3 „ 12-20, „ 4 „ '11-70, „ 5 „ 11-20, št. 6 gld. 9-90, št. 7 gld. 8-50 Otrobi debele..................gld. 4-50 do 4-70 drobne...................... 4-50 „ - Turšiča navadna.................... 5 40 „ 6-40 Oves............................... 7.— „ .— Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. Pismena vprašanja pod „9132", Gradac, poste restante. 32, 25—25 CENIK mlinov „Erste Ofen-Pester Dainpfiniililen". Yia Cappuccini N. 11, (r bivši tovarili s 1 a d k o r j a). Pšenični greš N. R fl. 15-60 n n it C n 15-10 Pšenična moka JJ 0 JJ 15 10 »» JI J* 1 „ 14-20 JJ JJ JJ 2 jj 1410 JJ JJ JJ 3 Jj 13-50 JJ JJ JJ 4 jj 13-30 JJ JJ JJ 5 „ 12-80 JJ JJ JJ 6 jj 11-80 a * s i».. s ‘5 *5j=r£r! s:ii as •— .mc » 5 -n — » £< Pšenične otrobi drobne a tl. 4-55 debele a fl. 4 75, zob a fl. 7-—, turšica ogerska fl. 5-30, domača fl. 6-20. Sol, turšična moka in drugi pridelki. Za več ko 25 stotov (kvintalov) po sporazumljenji. Zalog-a pridelkov iz Monaatera. Riž rnutico La a fl. 24 za 100 kg. m » H.a ,, ,, 22 „ ,, ,, j, i, III.a ,, ,, 19 ,, ,, ,, in ceneje vrste od drugih tovarn. Vino zn domačo rabo v sodčkih po 56 litrov: po 16, 18, 20 in 24 kr. liter. Vse brez zaveze. •«•••••••••••••• Za mlekarje in gospodarje! Tvrdka G. Ferd. Resberg v Gorici je spravila v trgovino novo vrst moke za rejenje živine, katero uporabljajo že v planinskih deželah vsi živinorejci in mlekarji. Ta s. 123 8—10 moka za pitanje je pripoznana po c. kr. kmetijskem po-skušališču v Gorici kot izborno sredstvo za rejenje in jo priporoča odjemnikom radi svoje redilne lastnosti za boljšo kakovost kravjega mleka. Moka za pitanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečaćenih žakljili od 50 kg. po 3 gld. pri tvrdki J. Kaučič v Gorici na Kornju ter pri tvrdki G. Ferd. Resberg v Gorici v stari cukrarni v kapucinski ulici. p. 53 7_8 •—••»•»•o—— Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča-ftkropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Gena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice. Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Postreže pošteno in solidno. 02, 3. iiiil primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi porsod, pol kile Ea 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih iEdelkov je treba paziti na izvirne zavoje ■ imenom Kathreiner Prodaja STEBNFELDSKO PIVO, vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu 8 (v bivši Reichovi hiši). Prvi in najstareji Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11) prevzema vsa v fotografično stroko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Ncprekos-70 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 26—1 Najboljše in cen eje kakor HHggfc drugod se dol ivnjo slamorezmce, mlatilnice, vevniki (Pulzmuhlen) in drugi koristni kmetijski stroji samo v edini slovenski zalogi na Goriškem pri FRANCU BABNIK v Gorici, via Formica št. 12. (poprej na Starem trgu). Za stroje se jamči in se zamenjajo, ako ne bi odgovarjali za-htevom. Postrežba je poštena. — Novi ceniki na zahtevanje se pošiljajo zastonj. 71 — 1 Josip Črnigoj edini slovenski stolar v Gorici v ulici del Bosco, priporoča se rojakom v Gorici in v okolici. Izdeluje vsakovrstne nove in popravlja stare stolice. Ne boji se tekmovanja. Kurja oeesa odstrani podpisani korenito brez iz-rezevanja, rabe noža ali kake bolečine. Ordinuje od 9. ure zjutraj do 5. pop. v hotelu pri „Jreh kronah(t v //. nadstr. vr. št. 2. Pride tudi v stanovanja. Govori tudi slovenski. — Spoštovanjem beleži /In ton Pit z z Dunaja. iog Gostilna „Pri pelelinr 194 Antona Vodopivca 72-1 v Trstu, v ulici Gliega li. št. 7. priporoča sl. občinstvu pristno staro in novo črno In belo vino iz Vipavske doline toliko v steklenicah kolikor iz soda. Za pristnost vina se jamči, Cene so zmerne. Izborna kuhinja s toplimi in mrzlimi jedili vsak čas. Priporoča se rojakom v Trstu in na deželi. Strugarska delavnica Andreja Reja v Podgori priporoča se za vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, skrinje itd. Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi. na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jedilnega blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkoiy kavo, riž, olje, ' moko' in druge reti, dalje petroiij ter raznovrstne sveCe za cerkve in pogrebe. 083 Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne. jpsgr- Kadi dobička na sadju in vinu! mošt grozdja za sadni za vino iz z vedno delujočim dvojnatim pritiskalom in ravnalom tlačilne moči .Hercules* z jamstvom največje vsposobljenosti za delo do 20o/o veča nego pri drugih stiskalnicah. Mlini za sadje in grozdje Rohka’i za grozdje. — Popolne moštarne stoječe in vozne. Stiskalnice za sok, mlini za pripravljanje malinovca in drugih sadnih sokov. Sušilnice za sadje in Jelenjad, stroji za olupljovanjo in rezanje sadja. Najnovejše samodelujoče patentovane trtne in cvetlične škropilnice „Syphon!a“ Izdelujejo in razpošiljajo pod jamstvom kot posebnost najnoveje, najizvrstneje, najtrajneje, pdpoznano najbolje sestave PH. M AY F A R TH & Co. c. kr jedino priv, TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV, LIVARNA IN FUŽINA NA PAR. Dunaj, II. Taborstrasse 76. 50 10-2 Odlikovan z 300 zlatimi, srebrnimi in bronastimi svetinjami. Obsežni popisi in mnogobrojne priznalnice zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. Si©usBi!Ski ©kHrcikg m trgovci. 9> «!©► | Franjo Jakil | g Tovarnar kož v Rupi a V zaloga v Gorici Raštel 9. ▼ <£► ^C> <(i» <9> <«A> Lončar Alojz Černe v Kobaridu izdeluje vsakovrstne A ANTON OBIDIC A lončene poči in modovn ce za 8 . ognjišča po najnovejših uzorcih. ; a čevljar v Sememski ubci^ sl. 4 se . Gene so nizke in dobro blago, i B priporoča Slovencem v Gorici in H „Tv okolici za blagohotna naročila. ▼ Žl>-<1E» Prevzame tudi stavbinske okrase po doposlanih načrtih. Gostilničar Ivan Lisjak ' pri „Rajhu* št. 5. na Kornu, priporoči svojo I gostilno; vino belo vipavsko in briško, teran j kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe iz-i vrstne ža prenočišče, prostorni hlevi za živino. Cene primerne. , ; i®HeHeE©£3«ffl«K<&SS©»H»H®B®E*B«ece«H >HOH©naB«HoaeaQ©Q<»ao2ioB«H®a®ao! Trgovec z vinom Anton čo£, v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „belem zajcu*) priporoča bogato zaiogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej, katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20. Cene zmerne, poštena postrežba. IOE«a®a®E®E«H3!S®*Q j za vod zavednim Soveiimif na <► ^ vrst domačih m jslrskih vin. <> Goriškem. (k- -