108
TRST, v sredo 19 aprila :9il
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tati ik nM)U ta prazalklb afe^al pi—itiJMk efe S. i)rtr4 pNallM itev. m prodajajo po 9 nv6. (6 stot.) v Mogik tobakarnab ▼ Trata ta okolici Gorici. imajo, St. Potrm, Postojni, Satani, Nabrali*i, Lnegi, Tolmina, Ajdov-Kini, Dornbergm itd. Zaatarele itev. po 5 ivi (W Kot.). O«LASI ti RAČUNAJO MA MIUMKTRK v tisaketa! 1 kolon*. GENE: Trgovinski ta ekrtai oglati DO
SO
irtniee, zahvale, poslanico, oftati denarnih aavodov po st. mm. Za oglase ▼ teksta bata do 5 vrst 30 K, vsaka
CPINOST
- NAROČNINA ZNAŠA -
m otio leto a« K, pol leta 13 K, 3 mesoee «K;uu-
ročke kres doposlnne naročnine, se npnn no ozira. ItNklM m Mteljas« IsSmJ« „nnoiTI" Ilut: M
M* Km HO, am H> lata Kron SaO. ▼ti dosasi n«j se potikajo na nrednittvo lista. Nefranko-M M spreleaiajo ta rstsptai m m vrsisje
Usta.
aadaljna vrsta K 2. Mali oglati po 4 stot. beesđa, nsj-aaaaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se iskljnftno le nprnvi „Edinosti".
— Piadjlvo ta etožljfvo v Trsta. -
Glasilt potitilntga društva
„IdinoaH* xa Primorsko.
T*mm*ik moti
Kar« talni, oglnee ta reklamaegeje potikati na spravo Ust U* EDN1STVO t titat Oierfie Satani It (Naroda! dea) bd^atetf ta odgovorni urednik ftTEPAN SODIVA. Lastnik konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" ▼pisana sadraga a omejenim poroštvom v Trata, nltaa ■ ii	CKorgio Galatti itev. 18. ==
Faltae-hraaltalfcri rriaa It M1C52. TELEFON It. 1V57.
BRZOJ/UJNE UE5TI.
Kralj Peter obišče cesarja Frana Josipa.
DUNAJ 18. — Določeno je, da obišče srbski kralj Peter cesarja Frana Josipa dne 22. maja t. 1. v Budimpešti.
BELIGRAD 18. V Dolitičnih krogih, tudi radikalnih, se govori, da obisk kralja Petra dovede brezdvomno do daljnega zbližania med Srbijo in Avstrijo, kar da ne odgovarja le željam Pašičeve vlade, temveč tudi željam srbskega naroda. Vendar ni izključeno, da bodo vsaj vseučiliščni dijaki protestirali proti obisku.
Gibanje francoskih vinogradnikov ponehalo.
REIMS 17. Razun iz Fontaine-sur-Ay, kjer je bil zažgan gojzd in je pogorelo več hektarjev gozda, ne poročajo doslej iz vsega ozemlja vinogradnikov o nikakem incidentu.
Nesreča s topiči.
GRADEC 18. Minule praznike je bilo na celem Štajerskem o priliki streljanja s topiči težko ranjenih okoli 20 oseb,
Francoski predsednik v Tunisu.
BiSERTA 17. Danes sta dospele semkaj italijanska in angleška eskadra, da pozdravite francoskega predsednika. Eskadri sta se usidrali ena poleg druge.
BISERTA 18. Predsednik Fallieres je takoj po svojem prihodu poslal angleškemu, italijanskemu in Španskemu kralju brzojavke, v katerih se jim zahvaljuje za novi dokaz simpatije in občudovanja za njih lepe vojne ladije.
BISERTA 18. Predsednik Fallieres je vsprejel na krovu „Verite" inozemske admirale, ki so ga prišli pozdravit ter je nato posetil inozemske poveljnike vojnih ladij.
Požar.
BUDIMPEŠTA 18. V občini Nagy Ki-nics v županiji Abanyi je danes nastal ogenj ▼ hiši vaškega sodnika, ki je v četrt uri upepelil poslopje ene ulice z vsemi postranskimi poslopji. Zgorelo je tudi mnogo živeža in krme ter kmečkega orodja. Večina škode je pokrita z zavarovalnino. — V občini Zebenyse v barnski županiji je začelo goreti danes opoludne. Pogorelo je 12 hiš s postranskimi poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živeža in krme.
1NOMOST 18. Radi neprevidnosti nekaterih izletnikov je včeraj v gozdu Krane-bittnerklange nastal požar, ki se je zelo hitro razširii in trajal celo noč. Zgorelo je okoli 30 oral državnega gozda. Požar je' ▼ničil tudi telefonsko zvezo Inomost-Dunaj. j
GRADEC 10. 1000 prebivalcev broječa ▼as Oldach pri Judenburgu je od danes j zjutraj v ognju. Požar je nastal na dveh; nasprotnih krajih.
H ANO VER 18. V Lindavu so se igrali otroci z vžigalicami in provzročili velik po- I žar, ki je vpepelil 50 hiš. Veliko kmetov je; izgubilo vsled požara vse svoje premoženje. | Pogorela je tudi bolnišnica; k sreči so j mogli bolnike rešiti. Zgorelo je tudi mnogo' živine.
Boj z roparji.
LODZ 17. Policija je včeraj v Wyzewi ulici obkolila neko hišo, kjer so bili skriti
PODLISTEK.
Udovica.
Povest ls 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
„Vivat, vivat!" so zaklicale poluglasno ■ekatere gospe kimajoč z glavo Giti, ki je komaj vspela malce dvigniti glavo in se aalo nakloniti onim, ki so jo pozdravili na ta način.
Med drugimi plemiči v cerkvi je bil tudi Krištof Domjanič, ki ga je njegov drug komaj privlekel k tej slavnosti. Ves čas je pazno motril Gito in videlo se je, da se ga je ta svečanost prijela zelo čudno. Njegov obraz je postajal resen, skoro mračen.
„Kaj je to z Gito?" je premišljal o sebi nekdanji zaročenec lepe vdove, v katerem Še ni ugasnila ljubezen do nje. »Najprvo obljuba vdovištva, a sedaj ta slava... Postala je tercijalka, brez dvoma. Ali to gotovo ni od srca, temveč iz Ženske niče-■iMrnosti.*
Krištof se je sedaj spomnil njene odločne želje, da pusti Jeleno in pričel je čim dalje bolj sumiti v resnost Gitine pobož-■osti, čim dalje jo je opazoval, kako je klečala. Kakor na ogled postavljena vsemu svetu, kako hoče biti prisotna, pa ne more
roparski morilci, ki Jih je iskala. Roparji so vsprejeli redarje s streli, vsled česar je bHo pozvano na pomoč vojaštvo, ki se pa ni udeležilo boja. Zločinci se niso udali, marveč so zažgali hišo. — V boju s policijo so bili trije toparski morilci ubiti in eden težko ranjen. — Boj je trajal 12 ur.
Iz Maroka.
TANGER 17. Pisma iz Feza od 9. t. m. zjutraj ne poročajo nič novega. Nasprotno pa poroča pismo dospelo dne 10. t. m. od mehale o velikih izgubah prejšnjega dne. Rod Šerarda je izgubil deset, Ben-Mtir pa štirideset ljudi. Ne ve se, gre li za boj pred zidovi Feza ali z mehalo. Druga poročila manjkajo, ker ni dospel noben kurir.
TANGER 17. Neki včeraj predpoludne semkaj dospeli kurir poroča, da je dne 9. t. m., ko se je mudil v ozemlju Uled Curša, čul iz vztočne smeri iz šotora mehale streljanje iz pušk. Boj, o katerem govori pismo došlo od mehale z dne 10. t. m., se je bržkone vršil med to poslednjo ter med rodom Šerarda, ki je dobil ojačenje od Beni Mtira.
MADRID 17. — „Imparcial" poroča iz Feza od dne 9. t. m.: Beni Uaghain so prestopili k sovražniku, ki je mesto obkolil še tesneje. Topništvo pod poveljem polkovnika Mangina bombardira že od zjutraj rano sovražni tabor. Beni Mtir so oplenili ozemlje Mtar ul Adyama, pri čemer so ubili mnogo urojencev in zažgali hišo bagda-dija. Konzuli so prepovedali Evropejcem, da ne smejo iz mesta. Položaj je jako resen.
MADRID 17. „EI Mundo" poroča iz Feza z dne 9. t. m.: Beni Uaghain, ki se jih je doslej smatralo za pristaše sultanove, so skupno z Beni Mtiri napadli glavno mesto, katerega vrata so našli zaprta. V mestu, kjer se je število braniteljev zmanjšalo, se opaža začetke upora. Začelo je tudi pomanjkovati živil.
Zmešnjave v Meksiki.
CHIAHUAHUA 17. Po poročilih od zanesljive strani so razdejane železniške zveze k važnim mestom v državah Durango, Coahuila in Zacatecas. Na tisoče prebivalcev, ki se ne udeležujejo boja, so bili odrezani od prometa. Mnogo ljudi zapušča svoje delo, da se združijo z ustaši. Tukaj vlada mnenje, da se revolucija na jugu čim dalje bolj razširja.
DOUGLAS 17. V bitki pri Agua Prieta so ustaši vspešno odbili napad zveznih čet. Pozneje so napravili nove utrdbe. Govori se, da so njihove izgube male, dočim so zvezne čete izgubile mnogo ljudi. Ameriško carinsko hišo je zadelo več krogelj. Dva ameriška vojaka sta bila ranjena.
WASHINGTON 17. Senator Home je stavil v senatu predlog, naj bi senat naložil komisiji za unanje stvari, da prične poizvedovati o položaju v Meksiki, ker sta v nevarnosti življenje in lastnina Severo-Ame-rikancev.
WASHINGTON 18. Predsednik Taft ni hotel dati povelja, da bi ameriške čete prekoračile mejo, ker se boji, da bi prekoračenje meje razsrdilo meksikansko prebivalstvo proti tisočem Amerikancev, ki bivajo v Meksiki. Predsednik je dal pribivalcem v
Douglasu svet, naj se umaknejo iz nevarne zone.
NEW-JORK 18. Glasom neke brzojavke iz Douglasa je vodja ustašev v Agui Prieta, Garcias, v minoli noči prekoračil mejo in se je za svojo osebo udal vodji ameriških čet. Boj je ponehal okolu 11 ure po noči. Ustaši so ostali na svojih pozicijah.
NEW-JORK 18. Kakor poročajo iz Douglasa, so se ustaši danes zjutraj umaknili iz Agua Prieta. Ob svitu so vladne čete zasedle mesto.
Turčija.
CARIGRAD 18. Glasom komunikeja vojnega ministerstva sta bila pri utrjeni stražnici Nostrovo aretirana dva Človeka, ki sta skušala utihotapiti dinamit preko turško-bolgarske meje.
CARIGRAD 18. Več valijev je dospelo semkaj. Govori se, da so bili vsi valiji pozvani v Carigrad, da poročajo o tekočih poslih in prejmejo navodila.
Protigrški bojkot se je poostril.
CARIGRAD 18. Protugrški bojkot se je izlasti v Smirni poostril. Vinogradi dveh Grkov so bili uničeni. Policija v Smirni je izgnala pet Grkov, otomanskih podanikov in enega Grka helenskega podanika.
Dunaj 17. Cesar se je danes povrnil iz Wallsee-ja.
Bordeaux 17. Španski kralj Alfons je danes popol. dospel semkaj.
Dunaj 18. Cesar je danes predpoludne vsprejel skupnega finančnega ministra v tri-četrturni audijenci.
Beligrad 18. Včeraj je dospel semkaj novi nemški odposl. baron Gissingen.
London 18. Španski parnik „San Fer-nando" ki je plul v Liverpool, se je potopil pri rtu Finisterre. Nemški parnik „Portimao" je prepeljal štiri mornarje v Oporto, drugih 21 jih je utonilo.
Libava 18. (Petr. brz. ag.). Borzni odbor je odredil, da se delavni čas tukajšnjih pristaniških delavcev podaljša za eno uro, ne da bi jim za to dalo primerno plačo. Radi tega so delavci ustavili delo.
Carigrad 18. Zastopniki avstroogrskih trgovinskih zbornic so danes dospeli semkaj na Lloydovem parniku „Leopolis". — Vsprejeli so jih delegatje trgovinske zbornice, mestne prefekture in avstroogrske kolonije.
Pariz 17. „Ag. Ha vas" poroča iz Aten: V kratkem se zopet obnovijo diplo-matični odnošaji med Grško in Romunsko. — Tajnik Kampos, prideljen ministerterstvu za unanje stvari je imenovan odposlancem v Bukarešti.
Rim 18. Kardinal Cavicchioni je danes po noči umrl.
Zenta 17. Na strehi tukajšnje mestne hiše je včeraj nastal ogenj, ki je vsled viharja segel tudi na 200 metrov oddaljeno stolnico. Streha in kor stolne cerkve sta pogorela. Notranjo upravo so zamogli rešiti. V mestni hiši so se udrli stropi več uradnih sob. Inženirski urad z arhivom je pogorel. Škoda, ki znaša 250.000 K, je pokrita z zavarovalnino. Ponesrečil ni nihče.
Atene 18. Udeležitelji izleta dunajskih vseučiiiščnih dijakov so dospeli semkaj. Prisrčno so jih vsprejeli senat tukajšnjega
radi nekega notranjega nemira, a kako jej proti njeni volji begajo oči med ljudstvo, kako jih s težavo namerja v molitvenik — Krištof je pričel obžalovati nekdaj obožavano svojo Gito in občutil je v sebi neko ravnodušnost proti njej.
Komaj je čakal na konec maše, da bi o tem na samem govoril s Petkovičem. Omamljen od tega, kar je videl, in nejevoljen, kakor še nikdar v svojem življenju, je sel iz cerkve, kamor je odpeljal Petkoviča za roko.
„Povej mi odkritosrčno, prijatelj," je pričel Domjanič zelo vznemirjeno, „kaj misliš o Giti?"
„Kako misliš ti to?"
„No, če je v resniči pobožna, ali samo tercijalka, potem mi je žal za vsako minuto, da sem jo ljubil."
„Ne misli na njol*
„Krištof je hotel nekaj reči, pa je obmolknil ... Bilo mu je tako kakor fantu, ki se mu je ljubica izneverila. Ako je to storila iz ljubezni, to bi se še dalo prenesti, ali če je radi častihlepja... nikdar! Tako jezen ni bil še takrat, ko ga je prisilila ba-, ronica, da se je odrekel Giti.
Ljudstvo je vrelo iz cerkve. Odličneži so spremili Gito v sprevodu v jezuitsko poslopje kraj cerkve, kjer so obsuli dobrot-nico s čestitkami in jo počastili. Na to je bil velik, sijajen obed, na katerem je bilo? nad sto povabljencev.
Pater ni pozabil tudi na kmete. Na travi okrog cerkve so pekli na ražnjih jance in točili vino. Veselica se je kmalu razvila v ples.
Po Gitini želji so imele nune sv. Klare in njihove gojenke ostati pri obedu. A ker je bilo treba na obed dolgo čakati, so si nune in gojenke kratile čas, kakor so si vedele in znale. Bilo jim je tako lepo in prijetno v tej krasni naravi, kjer so se čutile svobodne in kjer se jim je prikazovalo veselje mnogo lepše in veselejše, nego za nemim samostanskim obzidjem.
Krištof in Petkovič sta tudi zašla med ljuestvom; neprestano je premišljal Domjanič o Giti in pri tem mu je kipelo in vrelo od jeze.
„Glej Jeleno!" je zaklical naenkrat Petkovič Krištofu.
Krištof je pogledal in zapazil, da prihajajo Jelena, Magdalena in sestra Judita, dalnja sorodnica Petkoviča, ravno njima nasproti. Niso so se mogli ogniti, morali so obstati in spregovoriti nekaj besedi.
Plemiča sta pozdravila ter so obstali vsi.
„Dolgo vas že nisem videl, sestra Judita I" je pričel Petkovič navaden razgovor s svojo sorodnico, in pri tem je večkrat pogledal na Jeleno.
Mednje je zajezdil neki star plemič, pa jih je razdelil. Petkovič je ostal z Judito in
vseučilišča, zastopnik naučnega ministerstva in veliko število grških dijakov. Danes zvečer bo na čast avstrijskim dijakom v vse-učiliščnem poslopju slovesen vsprejem.
Buenos-Aieres 18. Vsled groznih nalivov je nastala tukaj velika povodenj. Več hiš se je podrlo in utonilo je tudi mnogo ljudi.	_
„Državna stranka".
Iz nekega oklica, došlega nam z Dunaja na nemškem jeziku, doznajemo, da snujejo tam neko novo stranko, ki bo nosila ime „reichspartei" — ime državne stranke in ki da hoče aktivno poseči tudi v predstoječo volilno borbo.
No, odkritosrčno rečeno: z načinom, kakor napoveduje svoje rojstvo in opravičuje svoj nastop, ne bila srečna.
Pripoznano bodi, da karakteristika dosedanjih političnih razmer v Avstriji, in pa razlaganje vzrokov tej neizrečeni mizeriji, vsebujeta tudi mnogo resnice. Ali ravno to, kar je resničnega, so same znane stare stvari, so lamentacije, ki jih recitira vsaka vlada in jih naglašajo vse stranke dan na dan.
Čujmo le!
V	Avstriji je vse nezadovoljno s političnimi razmerami, vse je nejevoljno, ker narodni spori ne morejo priti do nikake rešitve, vse je ogorčeno radi nevspešnosti parlamentaričnega delovanja, in vse je razje-ženo radi gospodarskega in kulturelnega mrtvila.
Je-li trebalo, da še le nastopi kaka nova stranka, da nam pove, kar že — vemo vsi in da Še-Ie kaže na zlo, ki je občuti sleherni državljan na svoji lastni koži, po škodi, ki jo trpe vsi njegovi interesi — kulturni in gospodarski — vsled političnega kaosa, ki vlada v naši državi ?!
Ne, radi tega res ni bilo potrebno, da se trudijo reichsparteilerji!
Ali čujmo dalje! Morda pride kako razodetje glede vzrokov tej avstrijski politični mizeriji! Sledi resnica sicer. — Ravno zato pa, se ti možje, ki se napovedujejo kakor avstrijski mesije, trudijo po nepotrebnem in nosijo — vodo v morje in s pa-trijotično skrbjo odpirajo vrata, ki so — odprta. Govoreč o vzrokih avstrijski krizi, ponavljajo !e, kar govore in vedo že vsi drugi in kar so tudi že sami povedali v uvodu: vsa mizerija izhaja iz narodnih prepirov, ki so vzrokom, da državni zbor ne more priti do koristnega dela in onemogo-čujejo vsaki napredek, vsako gospodarsko in kulturelno povzdigo. Zato je tudi konklu-zija v oklicu povsem pravilna: ako hočemo ozdraviti bolno Avstrijo, moramo odpraviti vzroke bolezni — moramo poravnati narodne spore!...
Toda to je menda tako jednostavno in samo obsebi umevno, da res ne treba še-le odpirati — odprtih vrat.
V	tem so — povdarja oklic — vsi jedini, ali drugo vprašanje je: kako ? ! No, bodimo pravični in priznajmo, da se oklic reichsparteilerjev bavi tudi s tem vprašanjem ter konstatuje, zopet — notorično resnico, da v tem pogledu ni — jasnosti in složnosti v sodbi.
Toda čujmo, dalje I Morda pride sedaj kaj novega, originalnega, odrešilnega I
Magdaleno na eni strani, a Domjanič in Jelena na drugi. Obadva sta bila v zadregi.
„Vi ste bili bolni, gospica!" je spregovoril prvi Domjanič.
„Mislili so že, da nt zdravim," je odgovorila Jelena, gledajoč i ražestno zadrego Domjaniču v obraz, „ali sem vendar, hvala Bogu, ozdravila."
„In sedaj ?te vedno pri materi ?"
„Ne, jaz in Magdalena sva v samostanu."
„V samostanu?" je ponovil Domjanič vprašujoče ter uprl nehote svoje oči v velike črne Jelenine oči.
„Že tri mesece sva pri klarisinjah. Zelo nama ugaja pri sestrah."
„Kdo vas je poslal med nje ?" je vprašal Krištof nestrpno. „Ali je vas morda mama odpravila v samostan?"
„Ne, sami sva tako hoteli. Ali zakaj vprašujete to?"
„Nič, mislil sem," je odgovoril Krištof zmedeno, „da bi bilo boljše za vas, da bi bili na deželi. Med tem zidovjem bi mogli še zboleti."
„Tako je nama lepo tu. Naša sestra Judita," je rekla Jelena in pokazala pri tam na sestro, ki se je razgovarjala s Petkovi-čem, „je pravi angelj. Medve jo ljubivi taku, da ne bi se mogli nikdar ločiti od nje."
„Pazite, da radi nje sami ne postanete nuna," je rekel Krištof napol v šali, napol v resnosti.	(Pride še.)
Stran IT
„EDINOST" Stev. 108
V Trstu, dne lt. aprila 1911
Najprej — grenko razočaranje. Sledi ■amreč slavospev sedanji vladi, ki jej izdaja spričevalo, da se pošteno trudi z zdravljenjem avstrijske bolezni. Na to pa zopet sledi sentenca, ki vas pomirja in spoprijaz-nuje. Zistem zdravljenja od strani vlade da je zgrešen v toliko, v kolikor se ravna le po posamičnih simptomih, kakor se pojavljajo — sedaj na Češkem, sedaj v Istri itd. — mesto da bi se obrnil proti skupni notranji bolezni: narodno vprašanje treba rešiti za vso državo!
Gotovo! Saj tako govore že davno oni, ki jih vodi pravilno spoznanje, da edino možna resnična rešitev je v zadovoljenju vseh narodovi A ravno temu spoznanju so se doslej dosledno odtezale vse vlade, kader-koli so se lotevale avstrijskega problema. In sicer so se izogibale na dvofno stran, da so že a priori same izključale vsako rešitev. V prvo so hotele gasiti ogenj le tam, kjer je slučajno ravno vsplapolalo, pri čemer so se pa redno omejale le na češko ozemlje, a v drugo so posredovale vedno s skrivno mislijo, da se kolikor le možno ohranja avstrijska politika na tiru stare tradicije germanizma in veličanstva birokratskega.
A posebno v visoki meri je vstrajala v tem grehu Bienerthova vlada. V prvo je mislila vedno edino le na sporazumljenje na Češkem in je prav istodobno dopuščala in favorizirala na slovensko-nemški meji najhuje nemške orgije in je s tem jednostavno negirala tisti pogoj za rešenje avstrijskega problema, na kateri kaže tudi opetovano omenjeni oklic: da je namreč reševanje raztegniti v vsem obsegu na vse narode in vse dežele! V drugič pa je na vsem posredovanju tudi na Češkem vsikdar delala le na to, da se zgodi le to in toliko, kar in kolikor Nemci hočejo, mesto da bi bila z isto resnostjo .in odločnostjo jednakomerno pritiskala na Čehe in na Nemce. To grdo zavratnost v namenu pa je Bienerthova vlada znala skrivati v navidezno pravilno formulco, češ: nikacih sprememb v narodnem pogledu, ako ne pritrdita obe prepirajoči se strani — Nemcem nič novega, ako ne pritrde Čehi, Čehom nič, ako ne pritrde Nemci! A ravno ta navidezno pravilna formula je v resnici vsebovala naj-večo oviro proti vsakemu sporazumljenju. Kajti Nemcem, ki so beati possidentes in nasičeni v vsakem pogledu, je bilov lahko odrekati se vsaki spremembi, da le Čehi nič ne dobe!
Tako, kakor je Bienerth hotel, se ne sme reševati avstrijskega narodnostnega spora, ker je že a priori izključen vsaki vspeh.
S hvalo Bienerthovemu načinu reševanja avstrijskega problema ne pridobe reichs-parteilerji zaupanja Jugoslovanov, še manje pa vero, da bi s snovanjem „državne stranke" koristili stvari pomirjenja. Korenika zla, ki je dovelo do sedanjega političnega kaosa v Avstriji, je bila ravno v centraliziranju in uniformiranju vse uprave. Sedaj pa bi hoteli ti novi mesije centralizirati in uniformirati tudi strankarsko-politično organizacijo. To ne gre, ker se protivi narodnostni strukturi države. Naša država ne potrebuje prav nič nobene „državne stranke" za širjenje in utrjenje smisla za potrebe države. V to treba marveč zadovoljnosti v vseh delih države. Če bi zadovoljili vse narode in jim s tem utrdili vero, da je vsem zagotovljeno svobodno narodno življenje v tej državi, potem navstanejo same po sebi v vsakem narodu politične organizacije, ki bodo praktično zasledovale cilje, ki jih „reichspartei" označa v svojem oklicu.
Saj nekaj stičnega priporoča tudi oklic v enem svojem odstavku, v katerem pravi, da naj bi členi nove državne stranke sestavljali narodne zveze, v katerih bi zopet imeli poslanci popolno svobodo v gospodarskih, kulturnih in verskih stvareh. Ali razlika je v tem, da bi ob taki organizaciji vedno obstajala nevarnost boja med posamičnimi narodnimi skupinami. Ne, pot do miru v Avstriji ne vodi preko nobene „državne stranke", pač pa more izvedenje principa popolne narodne avtonomije skrčiti narodna navskrižja do najmanje mere!
V tem znamenju je rešitev avstrijskega problema! _
Istrski dogovor.
Dunajski „Slavisches Tagblatt* je prejel iz Trsta nastopno poročilo, datirano z dne 14. aprila:
O konferencah, ki so se vršile dne 6. in 7. aprila v ministerstvu za notranje stvari na Dunaju med zastopniki italijanske in slovanske narodnosti, ste že poročali in ste precej dobro predvidjali vspeh teh dogovorov. Ze predvčerajnjim sta oba kluba obvestila namestnika princa Hohenlohe, da sta brezpogojno vsprejela po svojih zastopnikih dogovorjene točke.
Italijansko novinstvo trdi, da je zmaga na italijanski strani popolna. Slaba tolažba, kajti že dejstvo, da je ustanovitev nad 50 ljudskih Šol s hrvatskim oziroma slovenskim učnim jezikom v najbližji petletni perijodi zagotovljena ter da je vzdrževanje že obstoječih hrvatskih ljudskih šol v Puli, Cresu In Malem Lošinju s potroškom kacih 50.000 K prevzela država, in nadaljne dejstvo, da se slovanskim občinam dovole proračuni: zadoščata že sama v dokaz, da so Slo-
van! Istre vsaj deloma izšli iz te krize kakor zmagovalci. Besedilo dogovorov, kakor sem je dobil od prijateljske strani, je sledeče:
1.	Navzoči zastopniki obeh narodnih strank v mejni grofiji istrski pripoznavajo v načelu potrebo in se Izjavljajo sporazumlje-nimi, da se ustanovitve šol v Istri, ki sedaj čakajo rešitve, izvrše v teku razdobja najdalje 5 let, začenši s prvim januvarjem 1912, in to sukcesivno in ob kolikor le možno jednakomerni razdelitvi šolskih razredov na vsako posamično leto.
2.	Kar se tiče ustanovitve Šol s hrvatskim učnim jezikom v Puli, Malem Lošinju in Cresu,' je najdalje v teh 5 letih doseči med obema strankama sporazumljenje glede vsprejema teh šol v javno upravo.
3.	Z ozirom na ta dogovor se od strani vlade poleg dosedanjega izrednega prispevka za povspeševanje ljudskega šolstva v Primorju zagotavlja nadaljen primeren znesek deželnemu Šolskemu zakladu v olajšanje osebnih Šolskih bremen za dobo te petletne perijode.
4.	Do dosege sporazuma v smislu točke 2. vsprejme vlada vse troške za vzdrževanje tam označenih zasebnih šol proti temu, da jej vzdrževatelj Šole polaga primeren obračun o proračunu in zaključnem računu.
Na podlagi dogovora v smislu toček 1., 2., 3. in 4. se obvezujejo zastopniki obeh strank, da bodo skrbeli za to, da sklepi mestne občine Pula glede najetja posojila zadobe potrebno više odobrenje. Tudi se obvezujejo, da se zavzamejo za rešitev še nerešenih občinskih proračunov, oziroma, da naknadno pritrde že dosedaj rešenim občinskim proračunom ter da umaknejo pritožbe, vložene proti odobrenju teh proračunov.	_
Dnevne novioe.
Volilno gibanje. Dunaj 18. Na shodu zaupnikov vseh čeških društev in korporacij na Dunaju, je bilo sklenjeno postaviti kandidate za državnozborske volitve v vseh dunajskih okra|ih.
Spremembe v poveljstvu III. armad-nega zbora. Poveljnik III. armadnega zbora general Karol Schikofsky je imenovan namestnikom poveljnika deželne brambe. Poveljstvo III. armadnega zbora je poverjeno FML baronu Leithnerju, poveljniku olomuške divizije.
Slovenske srednje šole. Na predlog dr. Šusteršiča je vsprejel c. kr. deželni šolski svet kranjski predlog na c. kr. učno ministerstvo, da se uvede na slovenskih srednjih šolah pouk v slovenščini za matematiko in klasične jezike.
Poveljnik 87. peSpolka polkovnik Avgust Daler je iz zdravstvenih ozirov vpo-kojen.
„Slavisches Tagblatt" prinaša v svoji velikonočni številki več prevodov iz slovanske lirike. V slovenskem delu so zastopani Zupančič („Grobovi tulijo"), Cankar, Kette, VI. Levstik in Jelene.
Kdo bo starostni predsednik nove poslanske zbornice ? Najstarejši poslanec razpuŠčenega parlamenta je bil dr. Alojz pl. Funke, ki je umrl letos v starosti 77 let. Po njem najstarejši je bil dr. Nitsche, 761etni mož, ki je resignoval na kandidaturo in mandat. Nastaja torej vprašanje, kdo bo v novi poslanski zbornici starostni predsednik? Ako ne bo izvoljen kak starejši poslanec, bo predsedoval dr. Viktor Fuchs, ki mu je sedaj 71 let. Poslanec je Že nepretrgoma od leta 1879, torej celih 32 let. V letih 1898, 1899 in 1900 je bil predsednik poslanske zbornice. A kdo bo definitivni predsednik državnega zbora ? Bržkone zopet dr. Robert Pattai, ako bo izvoljen v VI. dunajskem okraju, katerega zastopa že 25 let
Ustaja v Albaniji.
CARIGRAD 18. Glasom neke brzojavke skadarskega valija so ustaši napadli neko poizvedovalno kolono, ki je bila iz Koplike poslana proti Kastrati. Ko so prišla ojače-nja, so bili ustaši pognani v beg. Dva oddelka strojnih pušk sta preganjala ustaše. General Targut Šefket paša je prišel včeraj z enim batalijonom v Sv. Ivan Medijski. General ostane tam v svrho nadziranja iz-krcavanja čet.
Za včeraj se ne javlja o nikakem spopadu v ustaŠkem ozemlju. Pri Kastrati je bilo šest vojakov napadenih iz zasede. Pri tem napadu so bili štirje mrtvi in eden ranjen.
CARIGRAD 18. Danes po noči je od-plula v Sv. Ivan v Medui transportna la-dija z enim maloazijskim redifnim batalijonom.
Iza Boljetinac.
CETINJE 18. Iza Boljetinac je, preje kakor se je vrnil v Turčijo, obiskal tukajšnjega turškega odposlanca, ki mu je ponudil prosti povratek, pod pogojem, da izroči turškim oblastnijam orožje, ter mu obljubil v kratkem popolno pomiloščenje.
Boljetinac pa se je odločno branil izročiti orožje, ter zahteval za-se in svoje drugove popolno svobodo za nošenje orožja. Glede amnestije je rekel odposlancu, da bi on veroval obljubi le, ako mu kralj Nikola zagotovi, da se obljubo spolni.
Boljetinac se je podal iz Crnegore naravnost v GIovo, kjer je dobil od turških
oblastnij poziv, da se ima predstaviti kaj-makanu v Gusinju ter mu izročiti orožje. Boljetinac je odgovoril, da o izročitvi orožja ne more biti niti govora, a če ima kajma-kan Ž njim kaj govoriti, naj pride on k njemu.
Novi boji.
SKADAR 18. — Zveza s Šiso je zopet vspostavljena, cesto čuvajo čete. Višine so zasedene po ustaših. Minolo noč je prišlo ob črnogorski meji do boja, pri katerem so turške čete streljale preko meje.
CETINJE 18. Glasom vesti z meje, so čete, došle iz Gusinj predvčeraj prišle v ozemlje Klementov ter so prodirale do Krope, ne da bi bile naletele na kako oviro. Včeraj jih je napadel rod SeliŠtie. Podrobnosti o spopadu manjkajo.
V ozemlju Kastratov je prišlo ob 9. uri zvečer med ustaši in četami do boja, ki je trajal vso noč. Izid boja še ni znan.
Domade vest?.
Politično društvo „Edinost" ima odbora vo sejo danes v sredo 19. ob 3. uri popoludne v „Slovanski čitalnici.
$trah pred kulturo! Tudi „Piccola« je vest, da bo Ciril-Metodova družba gradila pri sv. Jakobu novo šolsko poslopje, spravila popolnoma iz ravnotežja, da vidi strašen slovanski naval (invasione slava) na svetojakobsko okrožje. E da, strah ima velike oči. Saj ko bi Slovenci hoteli zidati kako malo poslopje (una piccola scoletta, pravi „Piccokr") ne bi bilo še tako hudo, ali ker hočejo zidati veliko moderno poslopje, ki bo po velikosti sličila celo bližnji občinski šoli — to je „Piccolu" zmešalo glavo, da postaja v svojem strahu tako nizek, podel, da ugiblje, kje neki vzame družba toliko denarja.
Slepci 1 Toliko časa so slepili sebe in druge, da Slovenci so narod samih barbarov in beračev, pa ne morejo sedaj razumeti, od kodi imajo toliko denarja v — kulturne svrhe. To je posledica njihovega lahkomišljenega potajevanja Slovencev in njihovega kulturnega in gospodarskega razvoja. Toliko Časa so nas podcenjevali in tajili našo moč, da jih obhaja sedaj tem veči strah, ko vidijo naše batalijone — volilcev in vspe-vanje našega šolstva in ne morejo umeti, od kodi toliko slovenske šolske mladine.
Grešili so pač trdovratno proti najele-mentarnejim pravilom vojskovodstva : niso hoteli poznati nasprotne sile. Zato jih sedaj presenečanja toliko bolj bole. Pa tudi sedaj se ne morejo odločiti za pametno postopanje. Kriče o slovanski invaziji, kakor da bi še le sedaj slovanske trume silile v mesto. Ne gospoda, to ni nikaka invazija ! To je marveč stari prarodni slovenski element, ki se je narodno vzdramil in ki se razvija po tistih naravnih zakonih, po katerih se razvija sleherna narodnost. Mari so nespametneži mislili, da se ta naš element ne razvija že zato, ker ga oni ne priznavajo ?!
Kakor „Indipendente" tako poživlja tudi „Piccolo* Italijane na obrambo svojih interesov in svoje narodne individualnosti. Pa dobro, saj nikdo ne odreka Italijanom te pravice. Kako se oni organizujejo narodno med seboj, kako hočejo braniti svoje nacijo-nalne interese, to je njihova interna stvar. Samo to jedno zahtevamo od njih, da tudi oni priznavajo nam isto pravico in da ne pišejo grdih insinuvacij na našo škodo. Če hočejo še nadalje boj, pa bodi — boj! Saj posledice, ako konec temu boju ne bo tak, kakor si ga predstavljajo oni, bodo morali le oni nositi. Vsakako pa ta prizor, ki ga nudijo sedaj Italijani, ta njihov strah pred našo mlado kulturo, nikakor ni v čast stari latinski kulturi. Njihov boj na političnem torišču, da-si tudi tam globoko kompromitujejo sredstva, ki jih rabijo, naj že bo: ali boj proti šoli, ta strah pred kulturo; to je nekaj sramotnega za italijansko ime. — To ovaja, da niti oni sami ne zaupajo več samim sebi, da niso gradili svoje stavbe na trdno skalo poštenega osvedočenja, marveč na pesek! Da, na pesek — renegatstva brez etične sile v sebi. Zato jih tako kompromi-tuje ta njih strah pred slovensko — šolo I
Jezikovna enakopravnost na c. k. finančni direkciji v Trstu. Prejeli smo: „Buchauszug — Estratto del libro. Die Fi-nanzverwaltung zahlt — V amministrazione di finanza paga; Kiistenland, Deutsch-italie-niseh" tako nekako se glase nove pokojninske pobotnice, ki jih pošiljajo po poŠti vpokojencem na dom. Prav tako, kakor da bi mi nič ne plačevali za pokojninski zaklad. Vprašamo slavno c. k. finančno direkcijo, ali so samo Lahi in Nemci zvesto služili in plačevali za pokojninski zaklad ? Smo mari mi primorski Slovani kaki pritepenci, da nas nočete pripoznati v nobenem oziru ? Ali se tako spoštuje ogromno večino prebivalstva v Primorju? In ali ne plačujejo ti prebivalci duvke za vzdrževanje tudi vas?!! Zahtevamo odločno, da nam pokojninske pobotnice in vse, kar nam gre, daste v slovenskem, oziroma v hrvatskem jeziku! In vedite, da ne bomo -mirovali dotlej, dokler ne dosežemo svoje pravice I
Proti zavarovalnici za slučaj nezgod, ki ima svoj sedež v Trstu, prihajajo od več strani pritožbe. Jedni tožijo, ker uprava tudi s slovenskimi in hrvatskimi delavci in podjetniki dopisuje izključno v italijanskem oziroma v nemškem jeziku, da-si je ogromna večina zavarovancev hr-
vatsko-slovenske narodnosti. Drugi zopet tožijo, da tudi v slučajih najhujših nezgod na delu ne morejo priti do v zakonu pred-vidjene podpore. Tretji jadikujejo zopet, da morajo preveč paćevati, ne da bi imeli od tega kake koristi
Na vse pritožoe odgovarja „Svoboda*: Kar ste skuhali, pojejte! Pravite, da je večina zavarovancev našega naroda ter da se delokrog tega zavoda razprostira po našik deželah — Kranjski, Goriški, Trstu, Istri ia Dalmaciji.
To je resnica, ki smo jo mi v Trstu že od nekdaj provedovali. Ali, ko je prišel dan obračuna z gospodarji na upravi tega zavoda, je-li tedaj pritožbam sledil primerno izdaten čin, da bi napravili konec temu italijanskemu paševanju? — Odgovorite vi, obrtniki in delavci, ki sedaj tožite, da vam italijanska gospoda velevajo: plačaj in — molči!
Sedaj je odvišno vse akademično razpravljanje o krvavih krivicah, ki jih mora trpeti naš narod od strani italijanske uprave rečenega zavoda. Vemo vsi, da so to ljudje, ki so jih naš kruh, naš znoj in trpljenje naših delavcev napravili objestne. Vemo, da bo obrtno sodišče odbijalo vsako pritožbo naših siromašnih delavcev, dokler bo njega pravorek odvisen od zdravniškega mnenja znanega italijanskega fanatika in njegovega druga. Zastonj so vsi protesti proti zapostavljanju našega jezika, dokler bodo v upravi sedeli ljudje a la Luzzato, ki celo po javnih lokalih žali naš narod s „ščavi". Mi se moramo pripraviti, da temu italijanskemu gospodstvu napravimo konec z jednim jedinim argumentom: na volitvah, ki naj spravijo upravo zavoda v roke večine njega zavarovancev!
Mladina na delo I Drugi sestanek slovenske mladine se bo vršil jutri v četrtek zvečer, v biljardni sobi „Slovenske Čitalnice® (Nar. dom.) Začetek ob 8. uri. Ker je že prvi sestanek bil prav lepo obiskan, upamo, da se naša mladina udeleži v častnem številu tudi jutršnjega sestanka, na katerem se bo bolj konkretiziralo, kako naj mladina pomaga pri tej volilni vojni.
Kdo ima volilno pravico ? Volilno pravico na predstoječih volitvah ima vsakdo, ki je avstrijski državljan, je dopolnil 24. leto življenja in biva že vsaj eno leto v občini. Torej kdor je avstrijski državljan, je imel dne 8. aprila t. 1. 24. let in je isti dan že bival vsaj eno leto v Trstu, naj se podviza za to, da bo imel pri rokah vse potrebne dokumente, za slučaj, da mu bo treba reklamirati volilno pravico.
Izvrševati volilno pravico, je moralična dolžnost vsakega Slovenca ! Pazite, da ne zgubite te pravice ! To pravico izgubite, ako ne boste vpisani v volilni imenik in ne boste reklamirali, da se Vas vpiše. — Zatorej Slovenci! Pripravite se na reklamacije!
Koncert slavne pevske družbe Slav-janski v Trstu. Kakor smo že omenili, prispe ta izborni pevski zbor v Trst in priredi samo e n koncert v veliki gledališki dvorani „Nar. doma". Slavjanska gostuje ravnokar z velikanskim uspehom v Ženevi, dne 25. t. m. pa bo gostovala v Trstu.
K reklamacijskemu postopanju. Minister notranjih stvari je z odlokom od 10. aprila t. 1. štev. 13-8 odredil sledeče:
Glasom § 13, odstavek 8 volilnega reda za državni zbor je pri reklamaciji za vpis v imenik volilcev treba priključiti potrebne dokumente, ki dokazujejo volilno pravico kake osebe, ker se sicer na reklamacijo ne ozira. Te priloge so proste koieka.
Da se strankam, ki bi hotele uporabiti volilno pravico za se ali za druge, da priliko, doprinesti dokaz o enoletnem bivanju t občini (§ 7. odst. 1 zakona od 26. januarja 1907 drž. zak. št. 15), bo v krajih, kjer je policijsko prijavljanje poverjeno državnim policijskim oblastnijam, naloga teh, da bodo, v kolikor to dovoljujejo obstoječe uredbe, dajale tozadevna potrdila o dobi prebivanja v dotični občini.
Volilci iz Rojanske okolice so vabljeni na sestanek, ki bo danes zvečer ob 8. uri v konsumnem društvu (pri cerkvi) t Rojanu.
Ker bodo na tem sestanku važni pogovori vabljeni ste, da se polnoštevilno udeležite.
Volilci IV. mestnega okraja. V sredo, dne 19. aprila t. 1., se vrši sestanek slovenskih volilcev v gostilni „Economo" ulica Economo — torej danes zvečer ob 8. uri in pol v tej gostilni in ne, kakor je bilo javljeno v včerajšnji številki. V četrtek zvečer ob 8. uri in pol je sestanek volilcev v gostilni „New-YorkM, koje lastnik je g. Ivan Perhavc, v ul. Gian Rinaldo Carli št. 10. Ti sestanki se sklicujejo v svrho, da se ljudstvo pouči o reklamaciiskem postopanju in o lokalih, v katerih se bomo lahko sestajali v prihodnji volilni borbi.
Volilni sestanek, ki je bil sklican za Kjarbolo Zgornjo na Velikonočni ponedeljek v gostilno „Jadran" se je prelevil v volilni shod. Vsi gostilniški prostori so bili nabito polni. Sklicatelj, g. Josip Šorn, je v kratkih besedah poslušalcem razložil namen in pomen reklamacij, ter jih poživljal, da si že sedaj preskrbijo potrebne dokumente, ker je gotovo, da bo magistrat veliko slovenskik volilcev izpustil iz volilnih imenikov. Predstavil je navzočim g. Ivana Škerjanca, kandidata IV. mestnega okraja, ki je v jedrnatih besedah poživljal slovenske volilce,
V Trstu, dne 19. aprila 1911
»EDINOST«, št. 108
Btran III.
da oddajo svoje glasove slovenskim kandidatom, ki jih je postavilo politično društvo .Edinost" v sporazumu s zaupniki mestnih okrajev. Ne gre se za osebe, ampak gre se za slovensko stvar, vsled česar ni mero-dajna oseba Števnega kandidata.
Omenjamo Še k zaključku, da so se navzoči mnogo zanimali za volilno gibanje ter stavili razna vprašanja glede reklamacij, glede prostega časa na dan volitve itd. na kar se jim je vse pojasnilo.
SLOVENCI! — Zapomnite si: Izvrševanje volilne pravice je Vaši človeška, narodna in državljanska dolžnost!
Izseljenci na povratku. Predsinočnem je iz New-Jorka preko Napolja dospel v naše pristanišče parnik „Saxonia" Cunard Line, včeraj pa parnik „Argentina" Austro-Amerikane tudi iz New-Jorka. S prvim parnikom se je povrnilo 327 izseljencev, z drugim 117 izseljencev, večinoma doma iz Ogrske.
„Slovenskega ilustrovanega tednika" 8. številka je pravkar izšla. Kakor vse dosedanje, je tudi ta velezanimiva. — Izmed slik omenjamo predvsem slike slovenskih in slovanskih poslancev s kratkimi životopisnimi podatki. Nadalje slika laške kraljevske rodbine, nadaljevanje serije slik „slovenske narodne noše" itd. Med tekstom je pač najzanimivejša statistika vseh slovenskih poslancev. Zbrani so tu podatki, koliko je bilo pri zadnjih državnozborskih volitvah volilnih opravičencev, koliko je dobil glasov kandidat narodno-napredne, klerikalne, socialnodemo-kratične stranke in koliko Nemci in Italijani. Ta statistika bo ravno z ozirom na bližajoče se nove volitve v državni zbor tem zanimivejša. Vsaka Številka „Slovenskega Ilustrovanega Tednika" nam bolj prepričevalno kaže, da je bil ta list Slovencem res potreben. List je že danes, takorekoč ob svojem začetku, na tako lepi višini, da lahko konkurira z vsemi tujimi listi te vrste. Z ozirom na Slovence pa jih celo nadkriljuje, kajti prinaša naše domače slike, ki jih ne prinaša seveda noben tuj list. „Slovenski Ilustrovani Tednik" lahko prav toplo priporočamo v nadomestilo za razne tuje liste te vrste, ki stoje ponajveč daleč za njim v vsakem oziru.
Nevročljlve poštne pošiljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam onih priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu marcu v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in so jim odpošf-Ijatelji neznani. Ta seznam prinaša uradni list „Osservatore" v polnem obsegu.
Tržaška mala kronika.
Samomor radi ljubezni. Blizu pomola Sv. Tereze so našli včeraj v morju truplo moža, v katerem so spoznali 28-letnega Karla Germek iz Rodika, delavca pri državni železnici, stanujočega v ulici Lucio Papiriano štev. 6. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Germekovi prijatelji trdijo, da si je Germek vzel življenje, ker dekle, s katerim je ljubim koval, ni hotelo več vedeti o njem.
Nagla smrt. Predvčerajšnjim takoj po 1 uri popoludne je fregatni kapitan Aleksander Linzer, stanujoč v ulici Carlo Rinaldi 4, šel po Korzu. Tik pred hišo štev. 21 ga je obšla omotica in kapitan se je zgrudil na tla. Nekateri samaritanski pasanti so ga prenesli v vežo omenjene hiše in potem v gostilno „AUa Citta di Parenzo", dočim so drugi telefonirali na zdravniško postajo. — Zdravnik, ki je bil kmalu na licu mesta, je poskusil oživeti bolnika, ali vsaka pomoč je bila zaman, kajti malo časa pozneje je izdihnil vsled kapi v možganih. Pozneje je prišel tja tudi zdravnik vojaške mornarice. Truplo so prepeljali v mrtvašnico vojaške bolnišnice.
Koledar in vreme. Danes : Leon IX. pap. — Jutri: Marcelin šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 16.° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Temperatura malo spremenjena. Vetrovi od se verno vzhoda.
Društveno vesti.
Pevsko društvo »Trst« ima danes točno ob 8. uri zvečer izredno sejo, na katero so vabljene tudi pevkinje „Dramatičnega pevskega zbora". Dnevni red zelo zanimiv — zato naj nihče ne manjka.
Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi vse odbornike na zelo važno izredno sejo, ki se vrši danes zvečer ob navadni uri.
Predsednik.
Občni zbor „Delavskega podpornega društva" se bo vršil dne 23. t. m. ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. * Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. Člane se tem potom opozarja, da se volitev prične v soboto dne 22. popoludne ob 5. uri ter da traja do zvršetka občnega zbora.
Tržaško kolesarsko druStvo .Balkan"
ima drevi ob 8. uri sejo. P. n. odborniki so naprošeni, da se je polnoštevilno udeleže, ker je dnevni red jako važen.
Opozarjamo ob enem, da rok za prijave k dirki junijorjev je do 27. t. m. — Prijave
vsprejema g. Kranjc v kavarni Minerva ul. Acquedotto.
Dirkači, ki niso še dirkali, in oni, ki ne posedujejo nikakih daril so naprošeni, da se nemudoma prijavijo.
Podružnica .Glasbene Matice«. Danes zvečer ob 8. uri vaja za mešani zbor v običajnih prostorih .Del. podpor, društva". Do koncerta bo samo še nekaj vaj, zato priporoča vsem pevcem in pevkam redno udeležbo	_ Pevovodja.
Nar. dol. organizacija.
V petek, dne 21. t. m. ob 7. in pol zvečer sklicuje odbo** NDO društven sestanek voznikov mesta in okolice v prostorih NDO., ulica Lavatoio štev. 1. Vabljeni so vsi vozniki, da se vdeleže tega važnega sestanka.
Slavnost 1. majnika. Slovenski delavci iz mesta in okolice! Kakor vsako leto, poživljamo Vas tudi letos na čim slovesne) šo proslavitev 1. majnika! Zopet se približuje dan, znamenje onih postulatov, za katere se Vi borite skupno z delavstvom celega sveta. A ta dan zadobiva posebno važnost letos, ko Vam je treba pokazati pred vsem svetom, da stopite zvesto na strani NDO, da hočete tudi naprej složno in neupoljivo korakati pod zastavo NDO.
Delavci! Dočim se Vam objavi v prihodnjih dneh natančen vspored slavnosti, ponavljamo svoj klic: Pripravite se na dostojno proslavitev Vašega praznika! Prihitite v čim večjem številu na prireditve NDO o priliki 1. majnika!	Odbor NDO.
Izobraževalni odsek NDO naznanja, da priredi tekoči teden dve predavanji in sicer jutri 20. t. m. o predmetu: „Delo in kapital". — Predava g. Andrej Munih, časnikar. — V soboto 22. t. m. pa bode predaval g. Ivan Zoreč o pesniku Simonu Gregorčiču.
Obe predavanji vrše se v dvorani NDO v ul. Lavatoio št. 1, 1. — Vstopnina 10 stot.
Tovariši, vdeležite se teh predavanj v obilnem številu!
Zaupniki NDO so naprošeni, da se vdeleže važnega sestanka danes, dne 27. aprila t. 1. ob 7. uri zv. v prostore NDO. Sestanek velja pripravam za proslavitev 1. majnika.	_
Naio gledališče.
Minule praznike smo imeli tri predstave. V nedeljo popoludne so bili v tretjič uprizorjeni .Korneviljski zvonovi", zvečer pa Tolstega .Vstajenje"; v ponedeljek pa so peli kakor benefično predstavo pevskega zbora „Dramatičnega društva" „Mam'zelle Nitouche".
Obe nedeljski predstavi sta bili srednje dobro obiskani, dočim je bil obisk v ponedeljek slab, kar je z ozirom na namen predstave zelo obžalovati.
Da je bil obisk slab, na tem je bilo krivo pred vsem to, da je zbog lepega vremena vse hitelo ven v naravo na sveži zrak prvih pomladanskih dni. Pa tudi sicer ravno na velikonočne praznike občinstvo ni razpoloženo za obiskovanje gledaliških predstav.
Kakor že rečeno, moramo obžalovati, da je bila benefična predstava pevskega zbora slabo obiskana. Tem večja zasluga zbora je, da slabi obisk ni čisto nič neugodno uplival na proizvajanje petja in na igro, da-si bi bilo to umevno. Ker se to ni zgodilo, je to najlepši dokaz, da delajo pevke in pevci res iz ljubezni in s pravim navdušenjem za stvar.
Umeje pa se, da ta slab obisk ni mogel napraviti ravno ugodnega utiša na pevce, ki so se vso sezono trudili brez-
Vodka Izbera notnih Mat srajc Itd. zi delavce.«
11' Artftfno
TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
MLUVI ČESKY !	MLUVI CESKII
VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE"
TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST
= V sredo dne 19 in v četrtek dne 20. aprila: z
1. 50 stopinj v senci, komično. - 2. Afrikanske ptice, po naravi. - 3. Ljubezen in Garzolina, drama. - 4. Pogumen zaročenec, komično, za smeh.
V petek dramat čen večer z eno uro trajajočim programom
Peliki dohodi za pomladansko in letno sezono!
Velika zaloga manufakturnega blaga
Ulica Nuova štev. 36 vogal ul. S. Lazzaro
■ H. flITE, Trst -
= PODRUŽNICA = v ulici S. Lazzaro 5.
V obeh rodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila tudi od bombaža ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Plete nike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. — VELIKANSRI IZBOR S.NOVIJ za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Blago, katero ne ugaja, se zamenja ali pa se vrne denar, brez zadržka. CENE NIZKE IN BREZ KONKURENCE.	POSKUŠATI IN SE PREPRIČATI.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične In koine bolezni Ima svoj	2249
AMBULATORIJ
▼ TRSTU, v ulici San Nicold Stev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. in 5j/s do 6.V1 pap
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
, ALLA CITrA' Di TRIESTE"
Trst. ulica &iosns Cardficci st. 40 (m Toirate)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA ČUTA' 01 fftIESTE i
Trst, nlica Giosne Carđncci Ster. 40 fpi'ei Tirate)
Trst, Corso 2. Telef. 1917.
Leopold Haas
Pristni linoleum.......K 2 50 m1
Poaolgaste preproge 67 crn . „ 1*90 met. Preproge v vseh velikostih z
varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7*59 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm....... 2 80
„ , 65/130 ,......„ 1-80
Povrinlkl Iz sumila od K 22 dolle.
Podrjuhs..........po 70	stot.
-Ovratniki Iz kavčuka...... 50	„
Manšete iz kavčuka...... 60	„
— Pošilja se tudi na deželo.	13S
Zobotehniški :: atelje
Josip Eonig
koncesionovani zobni tehnik, diplomoram dentist na dentistični akademiji ▼ Parizu.
Trst, nI. Farneto 86, n. n. «
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
Podpisana tvrdka naznanja, da so bile včeraj izžrebane sledeče 3 številke:
12072, 12217,
Posestniki teh številk naj blagovolijo priti po darila.
Z odličnim spoštovanjem
BOH1NEC & C.,
trgovina izgotov. oblek v Trstu, ulica delle Tori št. 2 (za cerkvijo sv. Antona novega).
tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV s vse v stavbeno mizarsko stroko soadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA. PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Parl/otnci tuni-nira opremljena z najnov. rdi LI la IVUI I llLCt stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
Stnprsii oUeltk nnai u t strogarsto strofo spadajoče izdelke. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in stro ko vojaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
interesentom brezplačen --329
Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter tisoče? praktičnih zdravnikov tu- < ■ zemstva in inozemstva pri-I poročeno živilo za zdrave in } Ba želodca bolne otroke in odraatle ; ima veliko živiloo vrednost, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno.

»j je
\6>m
Kdor hoče elegantno obleko, naj si ogleda trgovino Bohinec & Comp., Trst za cerkvijo sv. Antona, pa ne samo izložbe, temveč naj se potrudi v trgovino in prepričal se bode, da ima ta domaČa tvrdka res velikansko zalogo najelegantnejih oblek.
CržaSbo posojil. In hranilnica
| V S&stni ftiSi.	S&ll r. 1 Telefon št. 952. |	
Trst Plozzfl Coserma Z. I n -		(uhod po siaonlh stopnicah)
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ad in M 1| Ol jih obrestuje ^^^^ TB |4 |0 Itn*«« davek od hranilnih vlog plačuje aavod aam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5"/0—6%, na menjice po 6%, na zastave^		po 51/,% In na amortisaofjo za dalj« lo dobo po dogovoru o o o o o Ura dre are: od 9.—12. ure dopolndne an^ojt . popoludne. Izplačuje as vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprl ^Poitno - hranilničnl račun 816 004.
t ostao oolloo zs ahraabe vred n m t papirjev, listin Itd. kakor tudi krasila« puilos, • katerimi se najuspešneje nsvajaštediti avojo deco
- v-

Stran IV.
»EDINOST« št. 108
\
V Trstu, dne 19. aprila 1911.
plačno, a jim je občinstvo pri benefični predstavi izkazalo svojo hvaležnost z — odsotnostjo I Posebno vspodbujevalno kaj takega gotovo ne more uplivati.
Po drugi stani bi bilo vendar krivo mnenje, da je to kak afront proti pevskemu zboru. Mi smo uverjeni, da naše gledališko občinstvo ve ceniti zasluge zbora. A če je bila benefična predstava kljubu temu slabo obiskana, je temu kriv pač v prvi vrsti slabo izbran dan, ko je vse hitelo ven, a se je vsakdo zanašal na to, da že drugi napolnijo gledališče tudi brez njega.
*
♦ *
S prihodnjo predstavo se zaključi letošnja sezona slovenskega gledališča. Ob tej priliki uprizori se drama našega domačega avtorja:
„VERONIKA DESENlSKA".
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
FENICE. — Včerajšnja uprizoritev Lć-harjeve operete „Grof Luksemburški- je bila v vsakem oziru boljša od lanske. Odlikovali so se g.a Biacco s svojim obsežnim in lepim glasom v ulogi Angele, gosp. Herling v ulogi grofa, g.a Theren je bila srčkana Fleu-rette in komik Guttmann v ulogi kneza Ba-zila. Tudi scenerija je bila okusna.
Danes zopet „Grof Luksemburški". — Jutri „Jesenski manevri".
POL. ROSSETTI. — Novellijeva dramatična družba vprizori danes zvečer noviteto Enrica Novellija, ki je postal priden dramatičen pisatelj pod psevdonimom „Yambo*. Naslov novega komada se glasi „La novella del calcio".
EDEN. Varijetetna predstava z novim, zanimivim vsporedom.
DAROVI.
—	Za svetoivansko CM podružnico nabrali komisarji pri otvoritvi osmice Škabar-jeve 2 K; g. TrampuŠ, ker ga g. Furlani ni pustil plačati računa K 1, Vanči Bati le ore 1 K. Skupaj 4 K.
—	Vinku Perušku, blagemu možu, v čast in spomin njegovi v gostilni „pri Francu" ulica Ireneo zbrani prijatelji za moško CM podružnico K 12. — Denar hrani Trž. pos. in hranilnica. _
Vesti iz Goriške.
Zrakoplov nad Sežano. V soboto ob 8. uri zjutraj je plaval nad Sežano, do 3000 metrov visoko, zrakoplov v smeri proti Tržiču. Na zrakoplovu je vihrala zastava. Dvigal se je celo nad oblake, da-si so stali onega dne visoko. Sodijo, da je bil to kak vojaški zrakoplov.
Aviatik Albert Lettis je dospel v Gorico s svojim Bleurot-monoplanom ter priredi kmalu letalne poskuse.
Laški srednješolci v Gorici priredijo dne 22. t. m. ples, katerega čisti dobiček dobi laška „mensa accademica" na Dunaju.
Slana se, je zadnjih par dni pojavila okolo Gorice. Škode ni napravila mnogo.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Kolesarsko društvo Idrijska dolina" s sedežem na Slapu (pol. okraj Tolmin).
Pretep v Mirnu. Dragonec utonil v Vipavi. Na velikonočno nedeljo zvečer je v Mirnu nastal velik pretep mej Pečani in Mirenci. Štirje navzoči dragonci so se tudi umešali v pretep. Eden dragoncev je bil skočil v Vipavo ter jo je preplaval, potem pa se je baje z nova vrgel v Vipavo in utonil. Doma je bil iz Gradca.
Pri okrožni sodniji v* Gorici je razpisano mesto okrajnega sodnika. Prošnje je predložiti predsedništvu do 27. aprila t. I.
Vesti iz Istre.
Občinske borbe v Rovinju. V Rovinju je bil svojedobno občinski zastop raz-puščen in od tedaj občinske posle vodi poseben upravni odbor, dokler se ne konstituira novi že izvoljeni občinski zastop. Ker pa je vlada vodstvo volitev poverila posebnemu vladnemu organu, se je rečeni upravni odbor pritožil proti temu na upravno vodišče. To sodišče pa je te dni odbilo pritožbo.
Nesreča z avtomobilom. Iz Opatije: Pri Voloski je avtomobil kneza Koburga podrl na tla volosko-opatijskega župana dr. Andr. Stangerja, ter ga poškodoval. Boje se, da si je dr. Stanger pretresel možgane.
Namestnik princ Hohenlohe na Lošinju in Čresu. Iz Malega Lošinja poročajo: Namestnik princ Hohenlohe je v soboto zjutraj z vladnim parnikom „Pelagosa" po-spel v Lošinj in si je ogledal šolo, bolnišnico, zdravilišča Veliki Lošinj in Cigale. Po-poludne se je namestnik podal na otok Sušak. V nedeljo je bila izročena prometu okrajna cesta Mali Lošinj-Čres. Namestnik je nadalje obiskal Osor in Čres. Iz Čresa se je potem podal na Brione.
•m frefc« auMii n^ ar^M Milili i^^P1 HH
Meblirana soba ,e takoi- D,ica
■sds tropj*.
Commerciale 32, polu 684
Oiualni otrnii ie wb,jeni' čevljarski, kro-OlVdini O U UJI jaški in šiviljski se prodajo
Ul Arcata 19
677
Vftlfl t Counen s prostim tekom 88 prod. K 100 IVUIU Ulica Commerciale Ift, trg"vina._875
Kupim zemljišče suhem in Bolnčnatem
kraju ▼ Ajdovftčini ali Vipavi pri tekoči vodi. Ponudbe s csno poslati: Herman Kollarsich, Cafifc Cor-O. Trs*.	679
Mlad trgovski
pomočnik srbske nurod-so*ti, dobre družine, ki govori rasun materinega jezika nemško in romuna.o, išče me6"to v mali kolonialni trgovini. Za prvi Ča-bi služil brezplačno. Ponudbe na „Ediroat" ped „Trgovski pomočnik"._676
Od i kopana babica Š&čt^Sfa
se priporoča._
67?
se vd<>hi
Pristni, dober brinjevec ■ w
Lo^ro Šibeniku v £iSki uri Lio^liani. 1681
Trst, Piazza PonteronH« St 5 Trgovina jestvin u kolonijah Zaloga sveč, mila in čistila v prid d-užhf sv. Cirila in Metoda. Priporoča ae Ivan Bidovec
Kat vd. Mulej
M fotojrcf ]e Anton JerKlč, Trst.
Via delle Po*te 10. — G >RICA, gosposka uho* 7 Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zau; n< k njemu. _315
Albanija in Albanci. ^<5^20
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta Čudna dežela, naj fctipi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh alov. knjigarnah. 717
Odda
vrtta 8.
qq lepa meblirana soba s hrano. Vi* bo Molin g ran de št. 44, II. nadstr.,
651
Mlin 1 dveml kolesi, m "tor na benata le IviII10 v delovanju, v dobrem stanju, 1 prode po nizki ceni. Heelov pove Edin os pod Mlin i . 671	6 1
: Gostilničarja:
se išče
za „Narodni dom" v Buzetu
Informacije pri podpisanem društvu.
Potrošno obrtno gospodar, društvo
v Buzetu.
Poskusite FI- Calu+ln" ki ie naJ" GOVO KAVO ff1UUIl finejSi in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
1-nadstropno hiša
H nad ulico Rosetti, z vrtom pred |§ g in dvoriščem z vodnjakom zadej gj| _ hiše in najkrasnejim razgledom »
na vse mesto tja do Miramara H na eno in do Pirana na drugo || H stran, kakor nalašč za one, It ■ ki nočejo biti oddaljeni od ■ gjj mesta, a vendar uživati mir « dežele — je x na prodaj ali ™ pa se odda v. najem. — Povprašati je v uredništvu.
Dvokolesa, šivalni in kmetijski stroji
gramofoni se dobivajo po čudovito nizki ceni pri
Batjelu v Gorici
Stolna ulica Ste V. 3-4. Mehanična
delavnica. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. OPOMBA. Kdor mi dvokolo, gramofon in čiv»lni stroj proda, dobi za nagrado odo novo dvokolo.
Hana Scheidler
= zobotehnik =
zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. Trst, Piazza C. Goldonl St. 5, II.
Podpisani nov lastnik naznanja, da
je odprl
mesnico
v Trstu, ul. Giovannl Boccacclo št. 6
dobro preskrbljeno z domaČim in graSkim uiesom prve vrste, kakor tudi z teletino, jančkom, perutnino in skopičem iz Štajerskega I. vrste in po cenah brez konkurence.
Gnido BaMearicli, lastnik
Najboljše in najcenej. gorivo
$riquettes
■ I
Izključna zaloga SILVI0 MAL0SSI
Trst, ulica Golši štev. 3
TELEFON 18-89.
Cena: 4 stot. Hilo$raiq
s doitav jenloaa franko.
Gostilna „Pri fldriji" " -Antomo Spanghero ■
Trattoria ,,ALL' ADRIA".
Podpisan nazn njam slavnemu občinstvo, da sem odprl gori imenovano -ostlno v BARKOVLJAH
na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna domača vina ln prodajam: Belo in Črno po 1 04 liter, D eherjevo pivo po 56 st. liter.
Pobi se tudi vino spumanti po 2'40 steklenica.
Mar aia in vsak vrstni likeri Kuhinja Je vedno preskrbljena % gorklml ln mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojimi Vtkoslav Kocijančič.
B5	a
I Dr. Kari Ernst
unlv. med. ^^^^oc zobozdravnik
Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II. nadstropje.
I
DEKORATIVNI SLIKAR ^st
Naslednik tvrdke D0MEN1C0 DELISE.
DELALNICA: Via Madonnlaa 7.
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dela in dekoraoije za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marmorja, Izložne table.
i86i Pol stoletja uspehou isii
V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe
Fastiglie Prendini
W proti kašlju
Q bolesni v grlu. hripavoatl, katara □
Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI.
Prsprodajaloem velik popust.	303
mKamummmmmmmm
UMETNI ZOBJF
Plombirarje soboT
izdiranje lobiv orei St vsake bolečine
0r. J Čermak V. Tuscher
: totoziraraik : koncesij, zobni teboK
• TRST ~
olio deil OMerm* it 13, II K.
jfans Schmidt
F*
U Pn
... ŠOLA ZA JEZIKE
Polyglotte ^rnX0ropie6
Kova metod« za naećenje modernih jezikov.
Izvanredno ugodna prilika!! I Nemško . 8 lekcij Kron 4 Francosko 8 lekcij Kron 6 Angtešks . 8 ekcij Kron 6
Vpiše se lahko vsak dan od 11.-1. in 7.-9.
Ravnatelj lastnik Prof. Paolo M&rquardt.
I
Dve ::: lekciji v aki : teden.
G0
Wa obroke
Velika zaloga
oblek
Velika i i bera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera Tolnenega blaga. Njjjzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven
Telefon št. 251, Rim. II.
.Buffet Automatico".
Vozno
Tvrdka A nt. Schepitz
Naročajo se vozovi:
Piazza Stazione štev. 5, telefon 1441.	Barkovlje, telefon štev. 1023.
Zdravilno pivo (dvojnega Kvasa)
„SVETI ŠTEFAN"
Zdravaiki profesorji Cerv^lli, Gkreilii. Oassiai, Fiore in Mancini iz Rima, zdravnik Lizza iz Nea-polja ter Se več dragih bo izjavili, da je to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tadi koristno mi nervozne la anemične ta vrhu toga, za konvaleioente in matere, ki dojijo.
Prodaja se v boljših prodajalnah Jestvin. Zaloga: y Trstu, vla Valdlrivo št. 32. - Telefon št. 2201
Zalog* v Oorioi pri gg. A. * F. Anderwald, Ooreo O. Verdi 32.	(A)
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE. wwuvwuwuwvw J. KOgl.
Hotel Balkan