1 12. Številka. Trst, v petek 1. julija 1S9S. Tečaj X XUF. EDINOST (Večerno izdanje) glasilo političnega društva „edinost" za primorsko. Telefon 5tv. S70. 4 FIVČ. V edinosti Je mož! „Edinost" izhaja dvakrat 11» dan, razun nerlelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. N»ročninn znaša: Ohe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za nnmo večerno izilanje . „ 12*— Za pol leta, četrt let« in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine ne uprava ne ofira. Na drobno se prodajajo v Trat« zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. ih Oflail se računajo po vrstah v petitu, '/.a več-k ral no naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domači ojihisi i. t. d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvo. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upraviiifttTo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'pruvnlstvo, od-pravništvo in sprejemanje inseratoT v ulici Molin piccolo Stv. .'$, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti' Rojaki! Meseca decembru t. 1. bodemo praznovali 50-letnico slavnega vladanja Njegovega Veličanstva našega presvetlega cesarja in kralja Frana Josipa I. Ob tej priliki bodo tekmovali vsi narodi Avstro-Ogerske, od severne meje kraljevine Češke do najskrajneje točke na jugu krŠne Dalmacije, da izkažejo svojo vročo ljubav in podaniako zvestobo nositelju krone Habsburžanov. No, plemenito srce vitežkega vladarja nc želi Sumnih izrazov udanosti ali dragih in potratnih svečanosti; Njegova želja je, da se ta redki dogodek proslavi skromno, plemenitimi in človekoljubnimi deli in ustanovami. Pokoreči se tej ponovno in jasno izraženi želji Njegovega Veličanstva, hočemo tudi mi dobrim delom proslaviti 50-letnico Njegovega vladanja. V ta namen smo se zbrali mi podpisani v odbor, ki si je nadel nalogo, da nabira milodare od naših bratov v Trstu in po okolici, ter da nabranim denarjem osnujemo peseben zaklad v podporo revnim dijakom slovenske narodnosti iz Trsta in okolice. — Zaklad naj bode nosil Najviše ime in naj bode povspeSeval narodno prosveto tržaških Slovanov ! ■^^-,^-Hlovani Trsta in okolice! Odzovite se pozivu našemu in želji presvetle krone ! V Trstu, koncem junija lNi»H, Odbor: Ivan Abram, trgovec; dr. Josip Abram, odvetnik; Ivan Bulanč, posestnik; Ivan Marija Bole, posestnik ; A. Bogdanovič, korespondent; Makso Cotič, urednik; Valentin Cibič, posestnik; Andrej Čok, posestnik; Andr. Cerne, upokojeni strojevodja; Fran Dollenz, trgovec in dež. poslanec; Edvard Drašček, trgovec; Ivan Goriup, veleposestnik in deželni poslanec; Kornelij Gorup, veleposestnik; dr. K. Glaser, c. kr. profesor; dr. Gustav Grego-rin, odvetnik; Miha Hcrvatin, posestnik; Fran Kalister, veleposestnik v Trstu; Fran Kosec, župnik in dež. poslanec; Jakob Klemene, trgovec; Fran Karlž, posestnik; Ivan Košuta, posestnik; Kristijan Košuta, posestnik; Josip Krtuijc, trgovec; Ivan Mankoč, trgovec; Josip Mankoč, trgovec; Ivan Mar-telanc, podjetnik; Svetko Martelanc, podjetnik; Anton Miklavc, posestnik; Matko Man-die, dež. posl. in urednik; Ivan vitez Na-bergoj, posestnik in dež. poslanec; dr. Matej Pretner, odvetnik; Andrej Prešel j, posestnik; Martin Pečar, posestnik; Josip Požar, posestnik; Jakob Perhavc, trgovec; Ivan Prelog, trgovec; Edvard Lampe, trgovec; Iv.Lampe, trgovec; Anton Lampe, trgovec; Marino Lukša, posestnik; dr. Otokar Kybaf, odvetnik ; Anton Sancin-Drejač, trgovec in posestnik; Luku Seražin, posestnik; Gracijan Stepančič, trgovec; Ivan Sabec, veleposest- PODLIBTEK. n« PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski, »Tu imate, Polž, zalivalo za mojo deklino !... Sedaj poginete tudi vi, kakor jo ona!...« /dirjala je k jarkom, splezavši na grič, jela je o Mesku ognja plesati in ploskati z rokami. »Gori!.,. Gori!...« je klicala. Polž seje zavrtel na mestu kakor ohstreljena žival. Potem je sel polagoma v kolarno, sel na klado ter si zakril lice z rokami. Na rešitev že več ni mislil, videči v tem začetek kazni božje za smrt Ovčarjevo in najdenkino. »Vsi poginemo tu!« je zamrmral. Ze sta goreli obe stavbi kakor dva ognjena stebra, da je, navzlic mrazu jelo Polžu prihajati vroče v kolarni in so je začel tajati sneg na dvorišču, kar se je oglasil od Haruerjeve naselbine krik in topot. Nemci so mu hiteli na pomoč. Kmalo so dospeli na dvorišče hlapci, ženske, otroci z vedri in mačkami; pripeljali so celo ročno brizgalnico in so jeli, ruzdelivši se na dve tolpi, pod poveljništvom 1'rica Hainera razkopavati stene poslopij ter gasiti požar. Sli so v ogenj kakor na ples, smejoči se in prekašajoči drug drugega; poguranoj ši so splezali s sekirami na nezajetc dele skednja, a žensko in otroci so donušali vodo iz reke. Na griču so jo znovič prikazala Zofija. »Poginite, Polž, čeprav so vas Nemci vzeli v varstvo'....« je kričala, grozeča se s pestjo. »Kdo je to ? ... Kaj je to ? ... Vjeti jo!...« so vikali naseln i ki. Dvu bližnoja sta /.dirjala na grič, toda Zofija se jima je skrila med jarke. Frie Haraer so je približal Polžu. »Zažgali so vam?« je vprašal. »Kajpada«, je odvrnil kmet. »Ali ona ?« je dodal Krio, pokazavši z roko na grič. »Seveda ona«. »Ali bi ne bilo bolje, da nam prodate posestvo?...« je rekel Frie čez nekaj časa. Kmet je pobesil glavo ter molčal. Navzlic krepki obrambi je skedenj zgorel popolnoma, od koče pa je ostalo samo nekoliko stene. Jodni izmed naselnikov so še polivali glavnje, drugi pa so obstopili Polža in njegovo bolno ženo. »Kam se hočete deti sedaj?« jč vprašal zno-vič Frie. »Nastaniva se v hlevu«, jo odvrnil kmet. Nemke so Šepetale med seboj, da hi ju vzeli Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. nik; dr. Miha Truden, odvetnik; Miha Truden, veletržec; Ante Truden, voletržec; Ant. Trobce, posestnik; Ivan Tence, posestnik ; Josip Turk, posestnik; Josip Urbančič, posestnik; Ivan Marija Vatovec, posestnik in dež. poslanec; Ivan Valenčič, trgovce; Josip Vatovec, posestnik ; Anton Vrabec, posestnik, Julij Varto, duhovnik; Fran Žitko, posestnik; Matija Valentin Zivic, inžener. Novejše vesti. Hcrollli 510. m. m. Križar »Gever« je včeraj odplul iz Havane ter je odšel v Santiago de Cuba, da tam uredi svoje zaloge oglja. Nadrld 30 m. m. Danes jo bil miuisterski svet pod predsedstvom kraljice regontinje, ki sofje bavil izključno z stvarmi vojno. Od jutri naprej se bodo ministri zbirali sleherni dan. 3lad španske krogljc. lvomodore Schlov in 24 mož da jo mrtvih. Nadalje poročajo, da se je pripravila cela mreža min, ki naj zabrani amerikanski vojski uhocl v pristanišče Santiago de Cuha. lVnslitllgton 30 m. m. Vladni krogi no verujejo vesti i) nesreči ladijo »llrooklvn«, ker me- s seboj na naselbino, toda naselniki so majali z glavami, meneči, da je bolezen Polževo žene nemara nalezljiva. Tudi Frie se je pridružil poslednjim ter je ukazal, naj so bolnica na vozičku prevede v hlev. Pošljemo vam semkaj«, je rekel Frie, vsega, kar bosto potrebovali in potoni bomo videli...« »llog vam povrni!« je odvrnil Polž in ga, sklonivši se, objel za noge. Naselniki so so jeli razhajati. Frie je pustil jedno žensko pri bolnici; jodnomu hlapcu je ukazal pripeljati slame za pogorelee, Hermanu pa je po-šepetal, naj takoj odide v Voljo po mlinarja Knupa. »Danes bržkone dovršimo žnjim to stvar«, je dejal Hermanu. »Skrajni čas jo že!...« »Brez tega«, je odvrnil Herman, pokazavši z glavo na pogorišče, »nc bi vztrajali tu do pomladi«. Frie je zaklel. Navzlic temu se je poslovil prijazno od Polža, svetuje mu, naj k ženi pripelje zdravnika, ker bolezen da je nevarna. Sklonivši se nad bolnico, je rekel: »Nezavestna jc povsem......« Polževa, ne da bi odprla oči, je odvrnila čudno odločno : »Aha... nezavestna, nezavestna!...« (Pride še). nijo, da bi bil žo javil admiral Sampson sam, ako hi so Kila res dogodila nesreća. Havana 30 m. m. Jedna amerikanska kolona se je pomikala dne 28. junija naprej pod varstvom počasnega streljanja oklopnic in sicer preko Sur-gidero de Augudores do Siboneva ; toda umaknila ho je zopet, lnenjavši nekoliko strelov z španskim vojaštvom. Tri dni že poskušajo Amerikani, da hi na raznih točkah i/kreali artilerijo. Nekaj ladij pa je /adelo oh kopno in možtvo je stalo veliko truda, da je rešilo topove. Illiaglto 30 m. m. General Shaftor je sklenil, da svoj glavni tahor premesti v deželo. Topništvo /a obleganje je odšlo v črto prednjih straž. Spanci so spraznili Klganov v bližini Santiago de Cuba. \ew-York .'10 m. m. Brodovjc, ki je določeno za operacije na Kanarskih otokih in ob španskem obrežju, bode sestavljeno iz 2 oklopnie, 4 pomožnih križarjev in 3 prevaževaleev oglja. Dunaj-">0. m. m. Zaupniki mladočeške stranke, došli danes vsled povabila grofa Tinina, so se že sešli in so sklenili odposlati k grofu posl. Pacrfka in Stranskega, da dobe natanonojoga obveščenja o načrtu ministerskega predsednika. Razgovorov, ki so bili le splošni se je udeležil tudi finančni minister dr. Kaizl. Razgovor med rečenima odposlancema in grofom Thunom je trajal 2 uri. DllliaJ 30. m. m. O razgovoru med zaupniki češkimi in grofom Thunom se poročajo nastopne podrobnosti : Zdi se, da so Cehi zadovoljni s predlogi grofa Thuna. Vlada je opustila misel, da bi sezvala ukupno konferenco Cehov in Nemcev in se hoče posvetovati vsakimi posebej. Od Nemcev pa hoče pozvati grof Thun le češke in moravske Noinoe ter liberalno veleposestvo. Ako bi se le-ti ne upirali načrtu grofa Thuna, potem se odpravijo jezikovne naredbe ter se nadomeste zakonom, kakor ga namenijo grof Thun. Dunaj 30. m. m. Liberalno veleposestvo je je menda pripravljeno, da odpošlje svoje zastopnike na spravne konference, dočim izjavljajo druge nemške stranke, da ne mislijo storiti tega. Že danes pa je smatrati za gotovo stvar, da konference ostanejo brez vspeha. Dunaj 30. m. m. Ministcrski predsednik grof Thun je bil danes v avdijenoiji pred cesarjem. DlllUlJ 3, Klub antisemitov v občinskem svetu dunajskem je izključil danes iz svoje srede občinskega svetovalca Purschta. (Poslednji je bil v nečastnih odnošajih z neko učiteljico. Op. ur.) Barcelona 30. m. m. Prebivalstvo je demon-strovalo pred stanovanjem škofa, ker je isti izjavil, da nima zmisla, ako bi Španska hotela nadaljevati tak nejednak boj. It I lil 30. Prefektom je došla okrožnica, s katero se jim nalaga, naj pazno nadzorujejo občinske uradnike in učitelje, da ne bodo uprizarjali nevarnih agitacij. ltmlhiiprsta 30. m. m. Od vseh strani Ogerske prihajajo poročila o hudih urah in nevihtah. Žitna setev in sadje sta uničena popolnoma. Zrna toče so bila debela kakor jajce. V okrožju Pečuha je bila toča tako gosta, da je še opoludne ležala na debelo, da-si je toplomer kazal 22 stopinj. Po slavlju v Pragi. IV. S a v n o s tn i spre v o d. V nedeljo dne 10. junija so se slavnosti Pa-lackega povzdignile na svoj višek. Tega, kar se je vršilo dne 10. m. m. pred-poludnc ob slavnostnem sprevodu, ni možno opisati — take pojave treba videti lastnimi očmi, poslušati lastnimi ušesi ter vsprejemati utise lastnim srcem, ako hočemo pogledati v dušo onim, ki so jih priredili. Tako rečemo lahko, da so mase naroda češkega, ki so se dne 10. in. m. valile po ulicah pražkih, izlivale vso svojo dušo , . . radosti, navdušenja in ljubezni kipečo dušo . . . ljubezni do spomina Onega, ki je ustvaril program svojemu narodu in ki je si1 svojimi deli istemu nezgrešljiv kažipot. . . ljubezni do sebe ... in ljubezni do dragih slovanskih gostov . . . Po 7. uri zjutraj so se začela zbirati v Kraljevih Vinogradih razna društva z svojimi zasta- vami, došla od vseh strani kraljestva češkega, in z društvi so se valile kar cele mase proti Vinogradom. Po nas goste je češka gostoljubnost poslala dvovprežne kočijo in sicer v takem izobilju, da smo se vozili le po dva in dva v vsaki kočiji. Dospeli smo v krasno mesto, kjer so stali nekdaj kraljevi vinogradi. In tu smo imeli zopet prilike, diviti se disciplini, rodu in soglasju, ki vladajo v čeških masah. A' sprevod sam so je razvrstilo do 30.000 oseb, špalir pa je delalo do 200.000 ljudi. A ves ta ogromni sprevod je bil ' razvrščen in vse te mase so bilo v najuzornejem redu v — dobri uri, in to brez vsaoega krika in vika in brez vsaoega pehanja. Mirnostjo, ki jo imponirala, so vršili roditelji svoj posel, in disciplino, ki jo bila občudovanja vredna, so se pokorile mase odredbam rediteljev. Le kulturnemu narodu mora biti lastna tolika disciplina in tolika ljubezen do redu. Čelo sprovoda je došlo ob <). uri 35 in. na Vtlelavskfe namesti, a zadnji del sprevoda je došel tjakaj še le ob 11. uri 35 ni. Ako pomislimo sedaj, da so udeležniki sprevoda korakali po ('» v vrsti, potem imamo nekoliko ideje, kako velikanski je bil sprevod. Na čelu sprevodu smo se vozili mi gostje v kočijah v dvojnih vrstah. In potem so korakali Sokoli, več tisoč njih. Za njimi pa organizacije narodnih delavcev. Ko so le-ti korakali mimo tribin na Palackega obrežju, doneli so jim nasproti najprisrčneji pozdravi — njim, ki bo trdem delu za vsakdanji kruh so vendar niso potopili v valov ju materijalizma iu narodnega nihilizma, marveč so si ohranili ljubezen do narodnih idejalov ter hočejo ostati v tesni ljubavni zvezi z ostalimi sloji naroda. V velikih kolonah, sestoječih iz tiso-čev in tisočev, so narodni delavci manifestirali to v slavnostnem sprevodu. Kdo ne bi umel torej prisrčnega veselja, katerim je množica pozdravljala vrlo delavstvo!! V ta sijajni izgled češkega delavstva naj se ugledajo tudi naši slovenski delavci! Češki delavec je inteligenten, priden, varčen; tudi češki delavec ima ogromnih zaslug za splošni napredek naroda češkega; žuljave roke češkega delavca so pomagale znašati na kup narodni kapital češki; če kje, ima delavce na Češkem pravico do zahvale od strani družili slojev; tudi delavec češki želi, da bi se mu zboljšalo stanje, tudi on čaka nestrpno, da se ugladijo krivice, ki so v zvezi z dosedanjim socijalnim redom — iz kratka: tudi češki delavec je »socijalist« v pametnem zmislu te besede; ali on je zajedno toli plemenit in razsoden, da ne iden-tifikuje socijalizma z izdajstvom naroda, da ne ideu-tifikuje borbe za socijalne reforme z borbo proti svojemu lastnemu narodu!! Tudi on si hoče priboriti zboljšanja v materijalnom, socijalnom in po-litiškem pogledu — toda ne v slepem sovražtvu do druzih slojev in stanov naroda, ampak po pametnem sporazumljcnju z istimi. Ob borbi za svoj lastni obstanek hoče hiti češki delavec tudi sotrud-nik za razvoj in srečo naroda! Tako so manifestirali na tisoče delavcev v slavnostnem sprevodu. Čast in slava jim!! Da ni bilo v sprevodu druzega, nego ti pojavi delavstva, pripisovati bi smeli slavnostnemu sprevodu epohalno važnost v borbah naroda češkega, kajti sedaj vedo nasprotniki: da tam, kjer gre za sveta prava naroda, je narod češki jedna falanga, ki se razprostira od ponosne koče velikaša do skromnega stana siromašnega delavca. (Zvršctek toga članka pride.) Politični pregled. Pogajanja med čehi in Nemci. Šo jeden »zadnji* poskus! Se enkrat hoče grof Thun vzeti križ posredovanja na svoje rame'. Grof Thun si menda vendar ne domišlja, da bode on srečnoji, nego so bili njega predniki. Za jasnost skrbe nemška glasila. .ledini veleposestniki nemški so pripravljeni stopiti v pogajanja. Oni, ki si radi ovijajo okolo glave sijaj zmernosti in državniško modrosti, nočejo kar tako naložiti na-se odij nespravljivosti. Zato hočejo varovati za nekoliko časa vsaj videz — a slednjič porečejo tudi oni, kar poreče nemška obstrukeija! Ta pa pravi žo sedaj, da poreče »ne« na vsako ponudbo, češki zaupniki so sicer prišli na Dunaj na poziv grofa Thuna, ali prišli so, da izjavijo vnovič, kar so izjavili žo stokrat, da so pripravljeni sleherni trenotek podati roko v pošteno spravo na podlagi jednakopravnoeti. Druzega vspeha ne pričakujejo tudi oni od sedanjih »neobveznih pogajanj«. To prepričanje, da bodo namreč sedanja pogajanja imela povsem negativen vspeh, izražajo tildi budimpeštanska poročila. Ta poročila izražajo celo prepričanje, da so ministerstvu Thuno-vemu dnevi šteti v njega sedanji sestavi. — Vsaj zastopniku obstrukeijskih strank, ministru ter-govine, dr. Harnreitherju, ne bode več dolgega obstanka v tem ministerstvu. Česa je torej pričakovati na jesen od parlamenta, ako večina ne bode hotela kapitulirati pred manjšino — in veČina no sme kapitulirati! ('osa je pričakovati, ako manjšina stavlja pogoje, katerih večina ne moro spol ni ti, ako noče biti samomorilka? Grof Thun mora biti torej na jasnem, da sedanji poskusi morajo hiti enkrat zares »zadnji« ter da se gnilo meso zdravi le z — operacijo! Francozka. Novo ministerstvo se je predstavilo komori včeraj. Predsednik Brisson jo prečita! vladno izjavo, ki pravi, da vlada predloži najprej preosnovo davkov za razbremenjenje malih davkoplačevalcev, vprašanje delavskih bivališč po mestih in na deželi in osnovo delavskih zbornic; potem hoče študirati sredstva, katerimi naj bi se preprečali prestopki špekulacije. Vojna in mornarica naj se povzdigneta na najvišo stopinjo popolnosti. Vnanja politika Francije ostane — zvesta popularni in že po času posvečeni zvezi — nav-dalinena narodnim čutstvom, ki je vdahnil to veliko akcijo, ter hode branila materijalne koristi Francije, da pripravi miren sestanek na svetovni razstavi. Vlada bode spoštovala vsako menenje, toda nasprotnikom po narodu zaželjene vlade ne bode dopuščala nikakega vpliva. Glede na afero Drevfus je izjavil vojni minister, da on in njegovi tovariši hočejo utrditi spoštovanje pred velikimi narodnimi interesi. Jednako izjavo je podala vlada tudi v senatu. Domače vesti. Profesorski izpit sta napravila to dni na dunajskem vseučilišču gg. Zvonimir Dokler, nam. prof. na gimnaziji v Kranj i in dr. Valentin Ku S ar, prvi iz klasične filologije, drugi iz matematiko in fizike. G. vitez Pokorny. »Naša Sloga« piše: G. vitez Pokornv, ravnatelj pošto in brzojava, odhaja iz Trsta. V zadnji številki smo bili omenili, da g. vitez Pokornv zapusti Trst ter da prevzame mesto ravnatelja v štajarskem Gradcu. Naša vest so uresničuje, kajti potrjajo jo tudi tukajšnji italijanski listi, zastopajoči težnje in nazore najradikalnejšega življa italijanskega, zloglasne irredente. Ti listi pretakajo gorke solze radi odhoda viteza Pokornega, katerega poslednjega dvigajo v deveta nebesa. Ali ni tudi to znak nezdravih in abnormalnih odnošajev v našem Primorju ? Bože mili, česa smo doživeli, da tudi neodrešenci prepevajo slavo — c. k. avstrijskemu uradniku!! %a drugo železniško zvezo s Trstom. V včerajšnji soji občinskega zastopa dunajskega jo stavil svetovalec Dorn nastopni predlog: »Občinski svet vidi v zgradbi druge železniške zveze s Trstom preko Predela in Tur jedno najvažnejih dol železniške politike vlade, ki bi odgovarjalo ukupnim koristim vse države in posebno še koristim mesta dunajskega«. Občinski svet dunajski je vsprejel ta predlog ter je sklenil predložiti vladi peticijo, naj se nemudoma izvrši ta načrt. Da povemo naravnost: nam je žo nekako britko pri duši, kadar čitamo o takih sklepih te ali one korporacije. Sklepov, predlogov, izjav in peticij imamo že neštevilno; vso pripoznavajo važnost druge železniške zveze s Trstom, vse pov-darjajo, da gre tu za ukupne koristi to države, in temu soglasnemu velikemu kupu pisanih in govorjenih besed se navadno harmonično pridružuje tudi vlada — z besedami. Toli potrebne, toli zaželjene, toli zahtevano pa le ni in je noče biti, in še danes ne vidimo nikjer nilcake konkretno opore, ob kateri bi mogli soditi vsaj približno, kedaj dobimo to ljubo drugo želez- niško zvezo. A mtjhritkeje na vsem tem pa je pač dejstvo, da ne moremo tajiti, da niso Tržačani po velikem delu nami krivi, g'e ir*>g bati temu vprašanju, in da so se mogle omejati na to, da so vso dobrohotnost svojo glede na to vprašanje mogle povijati v same — besede. I)a se niso tržaški Činitelji tako ljuto prepirali med seboj v sejah, zborih, časopisih, resolueijnh, brošurah itd. o tem, ali naj se gradi ta ali ona črta — da so se postavili na edino oportunim stališče, na katerem je vedno stal naš gosp. vitez Nabergoj, da se namreč niso trgali med seboj za to in ono črto ter da so marveč klicali vladi in parlamentu: »Ta ali ona črta, to je nam vae jedno; samo dajte nam že enkrat to prepotrobno drugo železniško zvezo z notranjimi deželami, ker brez take zveze propade Trst in žnjim vsa svetovna trgovina vse države!....« da so utorili tako naši merodavni činitelji, naše železniško vprašanje bi bilo morda danes veliko bližje svoji rešitvi, nego je v resnici, ali pa bi bilo že — rešeno! Tako je in ni drug iČe: nam ni pomagano bodisi celimi skladnieami resolucij in deklamaeij o važnosti druge železniške zveze, nam bode pomagano le z zvezo samo, naj nam že ista pride ali čez Loko, ali čez Predel, ali če/ Bohinj !1 Kaj hi vendar rekli lačnemu na smrt, ki pa jc slednjič prišel do tega, da si more kupiti kruha, ako bi so potem še le jel prepirati sam s seboj, da-li naj hi šel k temu ali k onemu peku?! Kekli bi, da jo bedak! In take bedake se kažemo mi Tržačani ob vsem tem nesrečnem vprašanju druge žezniške zveze s Trstom. No beneški — ampak avstrijski! Pripo-vedujč, kaka velezanimiv bode prihodnjo nedeljo v Tržiču občni zbor »Lege Nazionale«, povdarja »Piccolo«, da se bode ta zbor vršil — »nella veneta Monfaleone«. No, no, mi že verujemo »Pio-colu«, da se rad ziblje v vizijah, ki mu kažejo ne le Tržič, ampak tudi še kaj druzega na — italijanskih tleh, ali sedaj naj le računa s »kruto resnico«, da je Tržič še na avstrijskih tleh. Ta resnica stoji tako trdno, da jc nc premaknejo vsi občni zbori laške za — lege! Občinsko volitve j»o Istri. O občinskih volitvah v Višnjami piše »Naša sloga«: »Tiho, brez krika in vrišča so delali naši prvaki v občini Višnjan za ravnokar izvršeno občinske volitve. Skoro da se niti znalo ni, da se tam bije volilna borba, iz katere je hrvatska stranka odnesla zmago. Tako se delu! Malo govoriti, a neprestano delati treba. Ne dajati prilike protivniku, da čuje in vidi naše načrte in naše nakane. Živeli naši zavedni Višnjanci!« Ozirom na občinske volitve v Pazinu, ki so doneslc hrvatski stranki toli sijajno zmago na vsej črti, izreka »Naša Sloga« vse priznanje vrlim vo-lilcem, ker so toli številno prihiteli na volišče, dn-si je ravno v tej letni dobi največ dela, da-si jc ravno letos kmečko ljudstvo potrebno koščeka kruha in da-si so volitve prišle naglo in povsem nepričakovano. Vsega uktip se je namreč 1010 volilcev udeležilo volitev. Resnici na ljubo pa treba pripoznati, da se je tudi meščanstvu pazinskemu žo pristudila tista poznana klika, ki je nekdaj gospodarila tam, ki pa sedaj, ko nc more več tega, gleda le, kako bi na vsaki način upropastila mesto in njega prebivalstvo. Ze so pripravlja preobrat 'med prebivalstvom — le odločnosti in resnosti manjka še. Iz Sv. Križa nam pišejo: V sredo 29. t. m., na dan sv. Petra in Pavla, bo je vršila tukaj vsakoletna velika cerkvena slavnost, ki se pa ni zvršila povsem gladko. Vsako leto se udeležijo velike procesije tudi dečki in deklice iz šole. V nas, kakor znano, ni več tako, kakor je bilo nekdaj, ker so se domačini jeli zavedati svoje narodnosti in nočejo biti več slepo orožje potujčevalcem ! Učitelj i ca Kutianski na tukajšnji ljudski šoli, ki je gorka privrženka in zvesta služabnica magistratu, je hotela pokazati, da je tudi ona tukaj. Da pokaže to, prepovedala je deklicam, da ne smejo prinesti v procesijo koškov za evetje navezanih na narodnih trakovih. S ta rišem deklic Augelije Tencc in Petre Košuta pa ni imponovulu ta naredba učiteljice ter so poslali deklici posebej, in ne v vrsti drugih šolark, pred cerkev in sicer koški, privezanimi na trakovih z narodnimi barvami. Ti dve deklici bi bili imeli stopati poleg pevskega društva »Skala«. Cim pa je rečena učiteljica ugledala deklici pred cerkvijo, približala se je istima hitro ter jima je se silo strgala trakove, katere je poslala na to v šolo. Kaj naj rečemo takem početju ? Je-li opravičeno tako početje ? Sme-li navadna učiteljica tako ravnati z otroei in to izven šole in vpričo toliko ljudij?! Kje je zapisano, da sme kedo sneti z mene, kar je meni drago? Kdo ho sme dotikati tuje lastnine? Ali ima učiteljica tako pravico ? K je je opravičeno tako postopanje proti barvam, pripoznanim v Avstriji z cesarskimi navedbami, ki so svet znak našega lojalnega naroda? Nevolja vseh Križanov je bila očitna in velika radi tega čina gnspice učiteljico. Skrunitelji grobov. Iz Matorade (občine tTmag) v Istri javljajo, da so tamošnji italijanaši v noči od sobote do nedelje razbili nagrobni spomenik, ki fra je bil dal rod ljub Tonkc'.n postaviti na grob svoje soproge in katerega je svojedobno občinska uprava v Umagu dala vreči na ulico, ker je nosil hrvatski napis. Ljudje, ki ne spoštujejo niti grobov, so se že obsodili sami. Vandalizem na grobu — to je sramota!! Kog daj norcem pamet! Kakor znano, ni smeti kratiti nikomur te pravice, da se — smeši pred svetom v poljubni meri. In naša tržaška čenča, ki uganja svoje neslanosti pod firmo »II Piccolo«, se poslužuje te pravice v najrazsežneji meri, bodisi da se napihuje kakor žaba, kadar piše o ulogi, ki jo igrajo italijanski poslanci na Dunaju, bodisi da ploska po mlakuži škandalozne kronike tržaške, bodisi da — l() nvč.; .1. Kože, M. Raveon po 15 nvč.; J. Saksida po 30 nvč.; M. Drojščik, Hladnik, č. g. Macan d, A. Jerič, dr. Cukon, H. V., I. Tomšič, K. Princ, Samec po 25 nvč.; F. Košir, H. Žagar, Princ, .1. Ilrezoveč, F. MetlikoviČ po 20 nvč.; A. Jakulin, M. Kolman, Mezgcc, N. N., N. N. Vatovec, po 10 nvč.; Frank, N. N., N. N. po 5 nvč. / Iglo za šivanje žakljov je zbodla včeraj lastna žena 40letnega Lovrencu Koejančiča iz Ito-eola v levo rebro, ko sta se spričkala. Mož je tekel najprej na zdravniško postajo in od tu se je podal v bolnišnico, Kolesarske dirke (mednarodne) bodo dne 10. in 17. julija na dirkališču Montebello. Tatvine. Včeraj po noči so ulomili nepoznani tatovi v delavnico klesarja Alojzija As«|uini v ulici Tiziano ter so ukradli iz nekega zaboja orodja vrednega Hi gld. —• Istotuko so odnesli nepoznani tatovi študentu E. Ratniku blaga vrednega 1(5 gld. med tem, ko so je kopal v kopclji pri svetilniku. Zblaznela je včeraj Marija Ucnedetti. Ko je prišla do opazovalca Trevesa, je objela istega ter poljubila. Prosila ga je tudi, naj se odpeljeta skupaj v Pariz. Treves jc bil seveda pripravljen takoj. Stopila sta v voz in odpeljala sta se, a ne v Pariz ampak v norišnico. Muli ogenj. V stanovanju Filomone Strika v ulici Malcanton št. 5, se je prevrnila včeraj petrolejka. Goreči petrolej soje razlil po sobi. Gasilci so hili nemudoma na licu mesta ter so udušili ogenj, ki pa ni povzročil nobene škode. llojstva in smrti v Trstu v tednu od 10. do 25. junija. Rojenih je bilo moških f>2, ženskih 52, skupaj 104: umrlo pa 4;l moških in J14 ženskih, skupaj 77. llrezsrčnež. Alojzija Nimis jo prinesla včeraj svoje SmeseČno dete na zdravniško postajo. Njiju oba je potolkel neki Ferdinand M,, ki živi skupaj z Nimisovo. Policijske vesti. Aretirani so bili: Včeraj zjutraj ob II. uri Henrik Slančič iz Pirana v kampanji Silil v Kjadinu radi pomanjkanja sredstev in Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. o (hiša Diuna). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. S ZALOGA POHIŠTVA | j* Alessaiiiro Levi Miuzi v Trstu. !k fli Via Rihorgo 21 in 1'iazza Itosario 2 A f (šolsko poHlopje). i C i Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov < !l u i lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, (U C» vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na ko. Naročeno blago se stavlja na parnik, < ! * ! I ali na železniško postajo, ne da bi za to & < ^ računil stroške. Q stanovanja; danes zjutraj 33-letna brezposelna Tereza Jano iz Starega trga, kor jo izgnana iz Trsta; včeraj zjutraj L'.'1-lotni težak Josip liorstel iz (io-rioe, ker je žaljivo napadel Frana Vilana; včeraj na borznem trgu ."M»-letni natakar Adolf Muoh, ki je poneveril dne 10. aprila gospodarju neko pivovarno l,f> gld. Koledar: l>anes v petek 1. julija: Teobald piiiravnik. Fambo opat. Jutri v soboto •>. julija: 4 >l»ink Marije l>ev.; Oton, šk Šolnini: Lunin: Izhod oh ;{. uri t.'l min. Izhod ob rt. uri L'.'] min. Zaho«! „ 8. „ 23 „ Zahod n 12. n 41 „ Ta je 27. teden. Danes je 181. dan lepa leta, imamo torej Se 184 dni. Zadnje vesti. 1'oH-Said .'50. m. m. Admiral ("umara jo izjavil, da so njega ladij«; potrebne popravila. Španci so jeli razkladati oglje in drugi materijal ter izvajati popravila. Madrid .'tO. m. m. Glasi se, da je bila pred Santiago do Cuba velika bitka, katero zvrsetek da ni bil ugoden za Spanec. To poročilo na se ni potrjeno oficijelno. Nashiiiirtoil 30. m. m. Državni dohodki so znašali v juniju 31,05^.541 dolarjev, stroški pa 47,433.300 dolarjev. London 30. m. m. Iz \Vashingtona javljajo, da jo španski general Pando došel v S. Luis, 24 milj od Santiago do Cuba. Duililj 1. Ministcrski predsednik grof Thun jo bil danes v avdijenciji pred cesarjem. Gradec 1. Občinske volitve so bodo vršile dne 13. in 27. septembra ter 5. oktobra. Vse nemške stranke so izvolile ukupen odbor, ki naj izdela ukupen program. Kakor kandidatje se postavijo členi prejšnjega zastopa, izvzomši krščanske socijaliste. Lvov 1. Arotovanja oseb, ki so se udeležilo izgredov, so nadaljujejo. JI nogo oseb so zaprli v Starem Sandecu, kjer je kompromitovanih eold nekaj občinskih svetovalcev. Krakovo 1. X a podlagi izjemnih odredob mi-nisterstva so je zaustavilo izdavanje dveh socijnlno-demokratičnih in dveh krščanskosoeijalnih glasil. Drugi antisemitski listi so dobili nalog, da morajo obvozno eksemplaro predložiti oblasti vsaj tri uro pnpred, nego izide list. llcrolin 1. Xa povelje cesarjevo so je strogo prepovedalo državnim uradnikom, udeleževati so soeijalistiških agitacij. Cesar bode natanjčno poučen 0 tem, da-li so spolnjuje ta odredba. Proti sooija-listišlcemu poslancu Auer-u so je uvedla preiskava radi razžaljenja Veličanstva, storjenega v nekem govorit o volitvah. Najnoveja trgovinska vest. »W-Yoi'k 30. junija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij 707/» (včeraj 7K), za september 73% (včeraj VdlU), m december 73x/s (veeraj 738/<), koruza za juli SS1/« (včeraj 36), za september 8G7» (včeraj 37 V«), mast f)i;T> (včeraj ">70). Bratje Sokoli! Ozirom na sklope družili bratskih društev je sklenil tudi Vaš odbor, da ^^ ho naše društvo ne udeleži korporativno Ml 8l!lvnost' v Sežani. Jp Podpisani odbor pa Vas poživlja vseh, da so vsejedno v civilni opravi udeležite rečeno slavnosti, da pripomoremo tudi mi po svoji moči, da bodo Tržaeani častno zastopani na veliki narodni manifestaciji, kakoršne je pričakovati po vseh znamenjih za prihodnjo nedeljo gori v naši slovenski Sežani. Na zdar! Odbor „Trž. Sokolu". tcffomif Viljelmov čaj 01 Frana WiMm-a lekarnarja v Fuiifkircheu (Spodnje Avstrijsko) I dobiva se v vseh lekarnah. Paket stane 1 gld. * Pri 4 letnih časih Barriera vrcchia stv. 7 Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (Ajalov) v vseh barvah po gld. 51. (10 in gld. 1-JO Zbirka. tritanja v raznih risanjih od •JO, :>U in .17 nve. Molke srajce bele in bar-vane od HO novč. naprej. Maje i/, p I i A a za gospe j,o li.'i, 7."» nove. in već sumo v prodnjnlnici ;j Pri 4 letnih časih Barriera vecchia štv. 7 C rs ica^ Zavod za uniformiranje in civilna krojačuica Frana Jiras ulica Cnserma !> — v Trstu — ulica Caserma Priporoča se za napravo uniform in eivlinih oblek. Postrežba poštena. S]C Zaloga vssii vrst za uniforme po tovarniških cenah. TEODOR SLABANJA srebrar Mlioa Morelli 13 v GORICI u,loa More>» >3 priporoča pročastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrohri V Ognju pO najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim jo pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočem! «ret" (MUlcfiorf). t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodca, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidnim — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za f>f> nvč. v markah dopo&lje se franko. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žiinalc in percsnic, oirlcdnl in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Hotel Volpich „pri Črnem orld" (aouila nera) trst - via s. sptridiooe, corso, Via S. Nicoli - trst Najbolj v središču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V pritličju „Restavracija Pilsen" o litr. plina. Velik izbor e/etilnio in i>rip;ulknv asa razsvetljavo. SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC, na 1 ali 2 plamena brez dovoda plinu (priprave za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca). Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov. Zaloga v uiiel Sunita stv. ». Delavnica v ulici H. liiorgio štv. 1 — Mehanična delavnica ANTONA SKERL-A V TRSTU Via S. Lnzzaro Str. 6, nasproti palače Salem. Zaloga oripaloih šivalnih strojev „Airia" iz Budimpešte in ioles iz najbolj slovečih notranjih in inozemskih tovarn. HC Šivalni atraji se garantujejo pet let, kolesa eno leto. Izvršujejo se poprave šivalnih strojev, koles, motorjev na plin itd. Delavnica za briljantno nikiliraiije. Zalogu vseh pripadkov za kolesa in šivalne stroje. B^" Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev. Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popravljanja in naroČbe zvrfiujejo «e najnatančneje, brzo, po nizkih cenah. A Vse stroje za poljedelstvo in vinogradstvo. CENE ZNOVA ZNIŽANE. Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima najveeo pritiskujoćo moć izmed vseh drugih, ka koranih koli stiskalnic. Stiskalnico /a maslino, hiriravliskc stiskalnico, brizgaljke proti peronospori Ver-liiorclovc so.siave. Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najceneje ; avtomatične brizgaljke, tlafiilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere i. t. d. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj Cenike in spričevala zastonj ! ||/t Praterstrasse. Iščem zastopnikov! — Čuvati se je ponarejanj!