Slev. 217. ? UnlfflflDl, V torek Cse 23. 1924. Posamezna stane 2 Din. LelO LIL Naročnina za državo SHS: na mesec . . . . . . Din 20 za pol leta . . . . . .120 za celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno....... Din 39 Sobotna izdaja: celoletno f JugoslavlJI .... Din 40 V inozemstva. . * . m 60 Cene tnser&lom: Enostolpna petttna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 5-— tn 4-—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri večjsm naročilu popust. Izhaja vsak dan IzvzemšJ ponedeljka tn dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSliilna plačana v oeiovioL Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi •e ne vračajo, nefranklrana pisma se ne spre-jemajo UiednlŠiva telefon 50. npravnlStva 328. Političen list n slovenski narod. Uprava je t Kopitarjevi ulici 6. Čekovni računi Ljubljand 10.650 ln 10.34") (zo Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga In Dunaj 24,797. Maribor, 22. septembra. Legenda o »nemškem« Mariboru ,ie izročena pozabljenju. 81ovenski volivci so izpregovorili jasno in nedvoumno, da je Maribor slovenski in da v njem nacionalne borbe, kakršne si žele gotovi krogi, več biti ne sme. Na čistitljivem magistratu se imajo obravnavati izključno gospodarska in socialna vprašanja. To je hotel povdariti slovenski Mariborčan, ko je zavestno oddal svoj glas. Tisti, ki so nedeljskim volitvam pripisovali nek »plebiscitaren« pomen, se menda niso zavedali svoje enostranske orientiranosti, sicer ne bi bili po nepotrebnem izzivali upravičeno sklenjene slovenske fronte. Volivna zmaga nas veseli tem bolj, ker je v ravnokar odigrani borbi imela Slovenska ljudska stranka težji delež odgovornosti in skrbi za enotno akcfjjo. Izkazalo se je, da našim somišljenikom ni treba vtepati v glave narodnega čuv-stvovanje, ker je ta že prirojen. Ko se je SLS 1.1923 potegovala v takratnih skupščinskih volitvah za naklonjenost mariborskih volivcev, ji je 1535 zavednih somišljenikov odalo svoje glasove. Včeraj je bila agitacija skoro podvojena, vsekakor pa je ostala javnosti več ali manj prikrita, in vendar je SLS s skrajnim naporom preskrbela Narodnemu bloku tako sijajno zmngo, kakršne se nismo niti sami nadejali. Velik del naših nemških someščanov «e je za to priliko utaboril pod omami ji-vo firmo »Domače gospodarske stranke« (»Heimische VVirtschaltspartei«). Da ji ni bilo za iskreno stremljenje po gospodarski povzdigi svoje najožje domovine, o tem pač danes — zlasti sedaj, ko so nam »duhovite« sentence g. Schauerja v njegovem lajbžurnalu itak že znane — ne more biti več dvoma. Zahotelo se jim je manifestacije nečesa, kar je v naj-ostrejšem protislovju s temeljnimi nauki komunalne politike. Tega so se slovenski volivci prav dobro zavedali, zato jim gre čast in zahvala celokupnega slovenskega naroda. Prihranili so mu sramoto slovenske kapitulacije po šestem letu svobode, ustanovili so močno ter v vsakem oziru homogeno delovno večino, ki .bo sedaj izvedla ali poizkusila izvesti svoj maii in obenem tako velik program: mali zato, ker v njem ne najdemo nakopičene nikake po »slogaštvu« dišeče frazeologije; velike zato, ker v svojem zamislu odpirajo nove poti v gospodarsko napredujoče in prospevajoče mesto ob Dravi. Ne, to ni več »trdnjava« in ne nikak »Bolhverk«. Naš slovenski Maribor hoče gospodarsko dihati, širiti hoče svoja obzidja in postati v gospodarskem oziru ena izmed najvažnejših postojank na severu naše države. • • • Volivna borba se je vršila dostojno in umerjeno. Neumestno pa je bilo, da so je v agitacijo kot tako vmešavala organizacija, ki je med slovenskim ljudstvom, baš radi njene protislovenske koncepcije skrajno nepriljubljena, da ne rečemo osovražena. Slovenska ljudska stranka s svojo demokratično urejeno organizacijo in zaslombo v nižjem in srednjem sloju je bila, bo in ostane pač najboljša garancija, da Maribor svojega slovenskega lica ne bo izgubil. Nepotrebne ter mestoma smešne manifestacije laži-nacionalistov pred volitvami so mogle samo škodovati in orjunska har-lelcinada po veličastni zmagi slovenske ljudske misli bi med tujerodci res utegnile vzbuditi docela neutemeljeni sum, da nismo verovali vase, v svojo zmago. Naravnost drzna pa je bila provokacija raz balkon mestnega magistrata, ko se je doznalo za volivni izid. Orjunaši bi morali vedeti, da imajo s tistega mesta pravico govoriti ljudski množici le zakoniti zastopniki ljudstva. Peščica Orjunašev je hotela delo in uspeh drugih izrabiti 'in zlorabiti, da bi so na račun resnih nacionalnih delavcev in strank rehabilitirala. Orjunaški frazerji, ki jih lahko skoro na prstih seštejemo, so s svojim nastopom zmagoslavje ponižali in oneča-stili. Omeniti še hočemo, da si je imenovana organizacija dobila v srednješolski mladini dobrodošlo priprego, ko se je vil po ulicah manifestacijski obhod. Nezrela mladina naj ostane pri knjigah, kajti možje so izpregovorili pri volivnih skrinjicah svojo prvo in zadnjo besedo. Nesrečni režiserji takih demonstrativnih izlivov naj bi bili poprej pomislili, kako bodo sodili o takih dokazih našega narodnega čuvstvovanja oni, ki si v resnici žele naše mlačnosti. Mariborski Slo- venci bi bili rešili našo narodno čast tudi brez te vsiljive in škodljive »pomoči«, k*i je zasledovala tudi postranske cilje. Maribor je pokazal, da je naš in ni v narodnostnem oziru nikakšno torišče za donkihotske borbe z mlini na veter. Vsa čast pa tistim stotinam slovenskih volivcev, ki so tiho, brez šuma in vpitja, storili svojo slovensko dolžnost. ¥ VELIČASTNA ZMAGA NARODNEGA BLOKA. Maribor, 21. sept. (Izv.) Današnje občinske volitve so končale s sijajno in veličastno zmago Narodnega bloka. Volivna udeležba jo bila sorazmerno po-voljna, saj je znašala 69.34%. Od 6622 volivnih upravičencev je glasovalo 4592 volivcev. Za zmago so se borile štiri skupine: 1. Narodni blok (SLS, JDS, NSS, NRS), 2. Socialno-demokratska stranka, 3. »Domača gospodarska stranka« (Nemci), 4. »Neodvisna gospodarska stranka« (»vitez« Zagorski) in »Delavska lista« skrajno levičarskih elementov. Narodni blok je dobil absolutno večino in hkrati 32 mandatov. Od teh 32 občinskih mandatov odpade: na Slovensko ljudsko stranko 15, na demokrate 8, na narodne socialiste 6, in na radikale 3 mandati. Socialisti so od zadnjih občinskih volitev (1921) napredovali za '20 glasov, v celoti pa Jih je ubil občinski volivni red. S težavo so izvojevali 4 mandate. Isto število sedežev so dobili Nemci, ki so se izza parlamentarnih volitev ojačili za 36 glasov. Pričakovali so več, a so se temeljito zmotili. Komunisti so vidno nazadovali in je njihov pribor-jeni mandat še sporen. V narodnostnem oziru so pokazale današnje volitve znaten porast slovenskega življa. Pri občinskih volitvah 1. 1921 so beležile vse slovenske narodne skupaj samo 1671 glasov. Danes šteje Maribor 2405 zavednih slovenskih volivcev. Število mandatov znaša 41. Izvoljeni so bili od Narodnega bloka: 1. dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilo-ve tiskarne, 2. dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik, 3. dr. Josip Leskovar, odvet- Občinske volitve dne 21. septem. 192S. nik. in posestnik, 4. Ivan Roglič, trgovec, 5. Ivan Lorber, slikar, 6. Vilko Weixl, trgovec, Stolna ulica 1, 7. Jože Stabej, državni uradnik, 8. Franc Selinšek, pisar državne železnice, 9. Ignacij Ozvatič, davčni upravitelj, 10. Ljudevit Pucelj, dimnik, mojster, 11. dr. Alojzij Juvan, odvetnik, 12. dr. Franjo Lipold, odvetnik, 13. Fran France, davčni upravitelj, 14. Rupert Pivec, pomorski generalni komisar v p., 15. dr. Zmagoslav Kac, zobni zdravnik, 16. Fran Zmazek, poštni kontrolor, 17. Franjo Bureš, urar, 18. Rudolf Tnmpej, železniški uradnik, 19. Josip Nekrep, hišni posestnik in tesarski mojster, 20. Jakob Majerič, višji revi-dent, 21. Pavel Živortnik, ravnatelj, 22. Ivan šoštarič, trgovec in pos., 23. Ivan Majcen, poštni poduradnik, 24. Franjo Hohnjec, mesar, 25. Alojzij Kovačič, višji revident, 26. Miha Lnhovič, poštni poduradnik, 27. dr. Pavel Strmšek, profesor, 28. Radoslav Podlesnik, sodni uradnik, 29. Franjo Domiter, nadsprevodnik, 30. Fran Planinšck, mizar, 31. Vid Murko, trgovec, 32. Luka Kekec, paznik. Socialni demokratje so izvolili: prof. Ivana Favaija, žel. skladiščnika Antona Bahuna, tipografa Josipa Ošlaga in skladiščnika Ivana Klančnika. V občinskem svetu bodo sedeli sledeči Nemci: dr. Lothar Miihleisen, odvetnik; Julij Glaser, stavbenik; Ivan Sirak, ključavničar ter vinski veletržec Julij Pfimer. »Slovenska neodvisna gospodarska stranka« viteza Zagorskega ni dobila nobenega mandata. Občinske volitve 1. 1021. Volišče Narodai bloli . m 05 £t0 i«* o u ° S ca ■ fi o 03 "S-a i; ° s Q * IS g-s o ° M« 0 žjj a 2 » .'c t> a .5 a a o Oddanih glasov. | Volivnih 1 upravič. I 601 124 263 B 18 1012 1510 II 421 90 137 3 6 657 875 III 3)3 53 122 3 3 524 742 IV 228 146 93 6 13 491 709 V 281 1.6 129 8 45 639 940 VI soo 224 140 9 58 737 1051 VII 221 147 190 8 47 532 792 Skupaj 240 j 960 934 43 192 4592 6622 Volišče SLS JDS tn '3 i O Soc. dem. W* to Z iS >3,3 O M ■S-S >3 <55 © o a ® j>*o 1* a s ° S* > a I 1SI 150 24 168 106 629 902 II 112 206 27 178 -21 744 1031 III 43 36 40 149 74 342 349 IV 71 50 65 211 68 465 (61 V 89 57 16'.) 234 210 759 10.16 Skupaj 496 499 325 940 679 2939 4038 Voliive v narodna skupščino I. 1923. o K) y/i "o > JDS | m tS OT d* i! ^ o S '3 Jutru« se skušajo prati generali iz Učiteljske tiskarne in se sklicujejo na ljudsko voljo, ki se je pokazala v zahtevi neke deputacije, da bi naj ostala D. na Dvoru, M. v Ambrusu. Resnica pa je taka, da je tista deputacija prišla prosit in protestirati zato, ker so Ainbružani branijo D. z vsemi štirimi. Imeti so morali pač slabe skušnje ž njim. Za g. Mervarja se pa v resnici potegujejo zato, ker mož krščansko živi in tako tudi vzgaja šolsko mladino. Pravijo, da takega g. učitelja v Ambrusu še niso imeli. Zato so prišli prosit zanj in so otepali D. G. Mervar vam pa gotovo ne bode hvaležen, ker ste ga proglasili za liberalca. Okrog štaba se vdira in podira — odtod tedaj tak krik in vik — UJU-jarjev. Cvetke iz predlogov UJU ta. stalno na-meščenje. H r a s t n ik : predlagan Roš Mi-lan (I), v predlogu dvakrat rdeče podčrtan, ima službe 22 let (imenovan sedaj Lebnr, 24 let). Trbovlje-Vode: Vari, 19 let (dobil Bučar, 23 let). Kneiset Vida, 4 leta (dobila Dokler, 5 let). Dobrepolje: Znider-šič (!), 18 let, v predlogu dvakrat rdeče podčrtan (dobil dosedanji že večletni zač. upravitelj Keržič, 21 let). Keržiča so prezrli, ker je Slomškar, tudi v Sostrem, ter predlagali orjunaša Požarja s 16 leti! Pa recite, da niso bili pravični! — Preddvor: Bezlaj-Ja-kulin, 5 let, dobila Kurah, 8 let, ki je že tam in jo imajo ljudje radi! Šenčur: Prestor (!) 4 leta, dobil Klemenčič, 5 let, mož begunec, v težkih razmerah! —Bomo še prinesli! Za danes samo trdimo, da je za vse to predloge vedel in jih je podpiral dika naše fare, nepristranski, nadvse objektivni starosta in govornik Gangl! Specielno za gospode DUHOVNIKE nudi črne ter PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremoč-Ijivega blaga konfekcijska in medna TRGOVINA Fran Lukič, Pred škofijo 10. NEKOLIKO POJASNIL O NOVI AMERIŠKI PRISELNIŠKI POSTAVI. Jugoslovanska kvota od 30. junija 1924 do 30. junija 1927 znaša. 671 priseljencev (jugoslovanskih podanikov) letno. V kvoto se ne štejejo samski otroci izpod 13. leta in žene ameriških državljanovv. Ameriški državljan, ki želi dobiti takega otroka ali ženo k sebi, mora vložiti prošnjo v Wa-shington, D. C. na glavnega priseljeniškega komisarja (Coinmissioner General of Immigration) ter začasa, ko vloži prošnjo, bivati v Združenih državah ameriških. Za vlogo prošnje mora najprvo pisati na omenjen urad po potrebno tiskovino (Form 633). Nadalje ne spadajo v kvoto ludi nedržav-ljani, kateri so bili postavno pripuščeni v Združene države ter gredo v stari kraj na obisk in se v teku enega leta vrnejo. Do 50 % letne kvete imajo prednost sta-riši in samski otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov ter izvežbani agrikulturi-sti, to so poljedelci, vrtnarji, živinorejci itd. Za stariše in otroke od 18. do 21. leta mora državljan Združenih držav vložili prošnjo za ameriški vizum na zgoraj omenjeni urad v Washington ter potrebuje tiskovino (Form 633). Slednji pa se morajo obrniti za vizum sami na amerikanskega konzula v domovini. Vsi drugi sorodniki ameriških državljanov, kakor bratje, sestre, nečaki, svaki, nečakinje, sestrične itd. pa spadajo t kvoto ter nimajo nikake posebne prednosti. — Nedržav-Ijanl pa ne morejo vložiti nikake prošnje za svoje sorodnike, pa naj boclo isti otroci izpod 18. leta, žene ali kar bili. Poslati jim morajo samo običajne affidavile. Nadalje se začasno dovoli vstop v Združene države ameriške državnim uradnikom, njih pomočnikom, družinam in poslom, turistom, gledališkim igralcem, opernim pevcem in trgovcem, kateri dokažejo, da imajo važne opravke. Nadalje duhovnom, vseučiliščnim profesorjem in zdravnikom, kateri so najmanj 2 leti izvrševali svoj poklic, njih ženam in otrokom izpod 18. leta, ako jih spremljajo ali jim sledijo. Tudi študentje nad 15 let stari morejo biti začasno pripuščeni, ako potujejo edinole v svrho nadaljevanja študij na kakšni višji šoli ali univerzi. Vsi ti se morajo obrniti za ameriški vizum na najbližnjega amerikanskega konzula v domovini ter predložiti zadostna dokazila, da želijo samo začasno potovati ter se po določenem času zopet vrniti. Študentje morajo predložiti sprejemno potrdilo šole ali zavoda, kjer bodo svoje študije nadaljevali in koliko časa bodo trajale. Ameriški vizumi Izdani pred 1, julijem t. 1. niso več veljavni in vsi oni potniki, kateri imajo take vizume, si morajo preskrbeti nove ter nonovno za iste plačati 10 dolariev. Ako potuje na en polni list več oseb, mora vsaka plačati .10 dolarjev za ta vizum. Ako n. pr. POhije družina, sestoječa iz 5 oseb, stane ameriški vizum glasom nove postave 50 dolarjev. pr Koncertna sonona 1924—25 v Ljubljani. Za letošnjo koncertno sezono se z vso vnemo vrše predpriprave, ki obetajo, da bode ista zanimivejša in bogatejša kot vse dosedanje. Glasbena Matica je stopila v ožji stik z Glasbenim zavodom v Zagrebu, ki tam aranžira koncerte in tako ji bo mogoče, da nastopi na našem koncertnem odru cela vrsta znamenitih umetnikov, ki bi sicer ne došli v Ljubljano. Kot prvi, ki otvori letošnjo sezono, nastopi pri nas dae 26. t. m. A. Borovski, ruski pianist svetovnega slovesa. O njem pišejo angleški in ameriški časopisi s takim navdušenjem, kakor o malokaterem. Sredi decembra nastopi znani Amar-Hindemithov komorni kvartet. Tem slede razni solisti, kakor slavna pevka Destinova itd. Matica pripravlja za svoje člane intimne glasbene večere ob malenkostni vstopnini. Pevski zbor Glasbene Matico ima v načrtu tri koncerte, ravno tako tudi orkestralno društvo Glasbeno Matice, operni orkester pripravlja dva sinfonična koncerta. Da kon-certrirnjo tudi drugi naši ljubljanski pevski zbori, je popolnoma naravno, saj je njihova delavnost in ambicija izredno velika. Naši mladini pa so ohranjeni in se nadaljujejo nedeljska dopoldanska mladinska predavanja, v katerih bode imela mladina priliko čuti zaporedoma glasbo v prvi vrsti vseh slovanskih narodov. Kot prva pride na vrsto glasba Poljakov, koji program izvajata pianistka gdč. Švaj-garjeva in operni pevec Zathey, uvodno besedo pa bo govoril g. Adamič. K sklepu naj še omenimo to, da se bodo vršili nekateri koncerti v abonmaju. Ko bodo sklenjeni vsi dogovori, objavimo red in vrsto koncertov za daljšo dobo v informacijo občinstva. pr Osnovna vijolinska šola za učiteljišča, glasbene šole in slične zavode. I. zv. Sestavil Adolf Grobming, učitelj glasbe. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Sekularne proslave na vseučilišča v Paviji. Pavijska univerza je obvestila vse svoje sestre na svetu, da se bodo vršile meseca maja .1925 v Paviji pompozne sekularne proslave >Scholae Paviensis«. Minulo je enajst stoletij, odkar ie laški kralj Lotar 1. 825 preuredil študije in napravil iz Pavie središče višjega šolstva v Lombardiji. Med mnogimi pravniki, ki so koncem X. in XI. stoletja ove-kovečili ta institut, se blesti ime Pavijca Lan-franca, ki so ga v Becu posvetili v benediktinskega meniha" in ki je 1. 1089 umrl kot primas Anglije in nadškof v Canterbury. Univerza in mesto Pavia želita to proslaviti, postaviti Lan-francu spomenik in se spomniti enajststo let trajajočega novega reda študija. Slavna imena njenih docentov — in so: Lanfranco, Alciato, | Valla, Cardano, Volta, Scarpa, Monti, Fosco-f lo in Romagnosi — pomenijo blestečo tradicijo, ki jo hoče pavijska univerza vestno na-' daljevati ter izgraditi. — Nova univerza v Romuniji. V jesenskem zasedanju romunske zbornice bo predložen zakonski načrt o ustanovitvi petega vseučilišča v sedmograškem mestu Oradea Mare (Veliki Varadin). Imela bo spočetka tri fakultete. — Med orkestralno vajo umrl. 17. septembra je med orkestralno vajo v Narodnem divadlu v Pragi nenadoma umrl član orkestra prof. O t al; ar Macha. — > Mladostni« sakonski par. V Stapehillu (Anglija) se je poročil 80 letni vdovec Atkins s 75 letno vdovo Nežo Hunt. — Redukcija bančnih uradnikov v Budimpešti. Iz Budimpešta poročajo: Po tozadevni statistiki je bilo do 1. septembra reduciran i.h 6500 bančuih uradnikov. Med njimi se nahaja mnogo visokih častnikov, ki so vstopili po preobratu v bančno službo. Nekateri so že poprej izstopili iz bančne službe, ker jim je bila medtem vsled valorizacije pokojnin zajamčena nekoliko boljša bodočnost. — Grški razkralj r Parizu. Pretekli teden je dospel iz Londona v Pariz grški razkralj s svojo soprogo. V Parizu bo ostal nekaj tednov. Svojim prijateljem je izjavil, da se ni formalno odpovedal prestolu in da si še vedno lasti vladarske pravice. — Zanimiv corkveno-pravni proces. Pred vrhovnim upravnim sodiščem v Pragi bodo razpravljali o zanimivi tožbi, ki jo je naperil nadškofijski ordinariat proti prosvetnemu ministrstvu. Predmet tožbe tvori ministerialni dekret, ki zavrača pritožbo ordinariata proti češkoslovaški cerkvi. Neld duhovnik te sekte je namreč opravil pogrebni obred po pripadniku rimsko-katolišk e cerkve. Jedro procesa je vprašanje, kdo je upravičen, določiti duhovnika za pogrebni ceremonija!: zakonec pokojnega ali cerkev, kateri je pokojni pripadal? — Jalcie Coogan v Londonu. Devetletni slavni filmski igralec Jakie Coogan je dospel s svojim očetom iz Amerike v London, kjer tvori senzacijo celega mesta. Vse občuduje njegov naravno-naiviu temperament, ki se iii pokvaril kljub slovitosti. Nekemu novinarju >je izjavil«, da čita najraje Robinzon?, ?izjavil« ravnatelju, da je to najlepša naprava, ki jo jo videl... — Vojaško svečanosti v Češkoslovaški republiki. O priliki obletnice prisego >Češke družine« v Rusiji, t. j. 28. septembra, in v spomin na ustanovitev stotnije »Na zdar« v Franciji bo prezident Masaryk izdal omenjenega dne posebno armudno povelje. Zamišljene so velike vojaške svečanosti. — Kongres v Sir.aji. V dnevih od 22. do 23. septembra se bo vršila v Sinaji konferenca »Svetovne alijanse za pomirjenje narodov potom cerkve«. Kongresu bodo prisostvovali delegati Romunije, Jugoslavije, Grške, Bolgarije, Albanijo in Turčije. Konferenca je lokalnega pomena in stremi za zbližanjem balkanskih narodov. — Poskusna vožnja s tmhinsko lokom«, tivo. Na Švedskem so jo vršila te dni zelo zanimiva poskusna vožnja k turbinsko .lokomotivo. Lokomotiva, ki jo jo zgradil inž Ljungstrom, jo bila poizkusilo vprežena v tluevni brzovlak ua progi Goteborg—1Stook-bolm (458 km). Lokomotiva jo vzola vodo in premog samo enkrat, in sicer v Gotcborgn. V Stockholmu so je izkazal celo preostanek premoga. Pri navadnih brzovoznili lokomotivah jo bila potrebna enkratna izmenjava, dočim .ja turbinska lokomotiva prevozila celo progo broz izmenjave. Z njeno uporabo so mogoči skrajšani pristanki na postajah. Pozornost jo vzbudila zlasti minimalna uporaba vodo: 2 kubična metra namesto dosedanjih 45. Prihranek na premogu znaša 50 odstotkov. — 140.000 vojaških grobov na Češkoslovaškem. K zakonskem projektu o vojaških grobovih poročajo listi, da se nahaja v republiki povsem 139.537 vojaških grobov. — Katoliška kooperacija med Češkoslovaško in Nizozemsko. V Haagu se jo sestal odbor, ki hoče delovati za tesnejšo zbližan,!o med katoličani Češkoslovaško in Nizozemske To se ima zgoditi ua ta način, da bodo omogočili mladim ljudem v izmeno študij na nizozemskih oziroma češkoslovaških šolah. — Redukcija na nemških državnih železnicah. Na Bavarskem in Saksonskem so pričeli s temeljito redukcijo osebja, iu sicer tako, da se ukinejo mnoga postajališča in manjše postaje. Na ta način se vrši nekaka avtomatična redukcija osebja. Novo moči so za doglndno dobo ne bodo sprejemale. Interval med postajami bo večji, kakor doslej, pri hranilo pa so na ta način ne bo samo pri osebju, marveč tudi na vztlrževalnini za ko* lodvorsko objekte itd. Ti ukrepi bodo v kratkem veljali za vso Nemčijo. — Nov transatlantski rekord. Parnik »Mauretaniar (Cunard Line) jo prevozil progo Newyork—Plymouth v 4 dneh 21 urah in 57 imnutah. S tem je postavljen nov transatlantski rekord. — Veliki kapitular nemškega viteškega roda — žrtev avtomobilske nesreče. Kakor poročaj iz Budimpešte, se je 15. t. m. smrtno ponesrečil veliki kapitular in komtur nemškega viteškega reda polk. v p. Jurij Friderik Hohenlohe-NValdenburg-Schillingsfiirst. Njegov avtomobil se je prekucnil pri Magvar-Ovaru. Rodil se je leta 1867. v Lincu kot "edini sin princa Karla in princese Terezije, roj. grofice Meraviglia. Po preobraiu se je stalno naselil v Gyoru. — Romanje v Lurd. >Le Quotidien« piše: Kdo bi mislil, da se bo moral Lurd baviti z isto krizo kakor mnoga kopališča in zdravilišča? Mesca junija so našteli 10.000 romarjev manj kot v istem mesecu 1. 1923, julija pa samo 71.131 romarjev napram 91.489 osebam v preteklem letu. Mnogi so — tako piše >Quotidien« — ugotovili, da lurški prebivalci preveč izkoriščajo romanje, zato se poklanjajo Mari ji raje tam, kjer dnevno življenje ne stane 100 francoskih frankov. — »Noelova barka.« Te dni jo pripeljal parnik »Pittsburgh« (With Star Line) v liam-burško pristanišče 7 kač, 20 krokodilov, 10 pomorskih levov, 20 prerijskih psov, 30 pelikanov, 16 štorkelj iu 7 drugih ptičev. Transport je namenjen za zoološki vrt v Hamburgu. — Najvišja radio-postaja na svetu. Na vrhuncu Pic du Midi d'Osseau-a v Pirenejih bodo v tamošnjein observatoriju uredili brezžično telefonsko postajo, ki bo zvezana sredi oktobra z ostalim svetom. Postaja se nahaja 2877 metrov nad morjem. — Dcsidor Szabo so izseli iz Mažarske. Največji mažarski pesnik — t. j. Desider S žabo — in obenem idejni utemeljitelj sedanjega kurza je do dna duše nžaljen in se hoče iz svoje nehvaležne domovine izseliti. Prekmalu je spoznal pomoto, ki jo jo storil s propagando turanske misli, zato se je uprl režimu in njegovi smeri. Nastal jo konflikt in sodišče ga je obsodilo na večletno ječo. Mažarski lilerati so nalo uvedli akcijo, ki mu je izposlovala amnestijo. Sedaj je sklenil zapustiti deželo, ki drvi v prepad. Biblioteko, obsegajočo 10.000 knjig, prodaja ravnokar in se bo preselil v Ttaliio, kjer hoče živeti izključno svoji umetnosti. Z njini izgubi mažarsko literarno življenje enega izmed najuglednejših ieprozen-; tantov. Gospodarstvo. Dr. Basaj; Poljedelski kredit. Novi poljedelski minister dr. F. Kulovec je pri vstopu v svojo odlično in važno dolžnost takoj spoznal, da je vprašanje kmetijskega kredita eno najnujnejših in najvažnejših vprašanj. Važnost poljedelstva. Poljedelstvo mora napredovati in se mora izpopolnjevati v istem tempu kot napredujejo in se izpopolnjujejo druge panoge narodnega gospodarstva. Ker je poljedestvo v naši pretežno agrarni državi temeljna panoga gospodarstva, ker se s tem bavi nad 80% prebivalstva in ker ima izvoz kmetijskih pridelkov najvažnejši delež na celem našem izvozu in s tem 6eveda na naši trgovinski ter plačilni bilanci in na poboljšanju naše valute, iz teh razlogov sta napredek in izpopolnjevanje poljedelstva celo važnejša in nujnejša kot pri drugih gospodarskih panogah. Ni napredka brez kapitala. -•'Jasno pa je, da sta napredek in izpolnjevanje mogoča le s pomočjo kapitala. Ni napredka brez kapitala. Intenzivnejše poljedelstvo, uporaba modernih strojev vseh vrst, uporaba racijonalnih gospodarskih metod, izboljšanje semen, živine in zemlje, dosega prvovrstnih proizvodov, regulacije rek, osuševanja, zagraditve itd. itd, za vse take stvari, ki pomenjajo napredek kmetijstva, je prvi in glavni predpogoj kapital. Ni epe, ni druge, sploh ni mogoče izvesti nobene iz navedenih operacij, ako ni kapitala. Vzajemna odvisnost med kapitalom in napredkom. Kapital sam pa je zopet produkt naprednega modernega gospodarstva. Naturalno gospodarstvo skoro ne pozna kapitala razun najprimitivnejšega orodja in morebitne zaloge žita za slabe letine kot varstvo proti gladu. .Vsled tega je vprašanje kapitala samega odvisno od stopnje kmetijskega gospodarstva in od vzgoje ljudstva. In ako sc je država zavzela za vprašanje kmetijskega kredita, tedaj je to storila gotovo iz živega prepričanja, da naše kmetijstvo, ki ima najboljše naravne pogoje, ne more napredovati poglavitno vsled pomanjkanja kapitala. Deklaracija vlade in anketa o poljedelskem kreditu. Voljo sedanje vlade, da tukaj pomaga, kaže njena deklaracija ob nastopu, ko je izjavila, da še v izrednem sklicanja narodne skupščine predloži zakon o kmetijskem kreditu. In da se to čimprej ustvari, je poljedelski minister za dan 13. in 14. septembra sklical anketo merodajnih faktorjev, predvsem ipredsiaviteljev zadružništva in predstaviteljev idrugih kmetijskih organizacij, da se z njimi posvetuje in čuje njih mnenja, kako naj se reši vprašanje kmetijskega kredita. Resolucije, ki so bile sklenjene na tej anketi, prinašamo v tej številki na drugem mestu. Tukaj bi hoteli navesti le par razlogov, zakaj se je anketa odločila za tak način rešitve kmetijskega kredita, kakor ga kažejo resolucije in zakaj jc druge načine zavrgla. Načrt osrednje zadružne banke. Osnuje naj se osrednja zadružna banka kot zadruga ali pa kot delniška družba. Vlada in sicer ravno poljedelsko ministrstvo je o vprašanju poljedelskega kredita razmišljalo že nekaj let in je v teku časa izdelalo že tri načrte. V teh načrtih pa se je vedno bolj oddaljevalo od zadružnega stališča tako, da zadnji načrt zakona o državni kmetijski banki obstoječe zadružništvo takorekoč prezira. Po projektu naj bi se državna kmetijska banka naslonila izključno na čisto nezadružni bančni aparat, kateri potem išče stika s posameznimi kmetovalci potom občine ali pa naravnost. V kolikor načrt vpošteva zadružništvo, je to neka vrsta prisilnih zadrug, ki naj bi se šele na podlagi novega zakona in pravilnika ravno 2a svrho državnega kredita snovale. Proti ustanovitvi take državne banke govori zgodovina kmetijskega kredita v vseh državah in zlasti zgodovina uprave fondova v Srbiji sami. Zato je razumljivo, da je bil načrt državne banke za kmetijski kredit skoro soglasno odklonjen in istotako soglasno sprejet princip zadružne banke. K temu je zlasti pomagal temeljit referat g. M. Avramoviča, kako drago so plačale svoje izkušnje one države, ki so hotele hoditi birokratično pot in odklanjati zadružništvo ter njega iniciativo. Če govorimo pri kmetijskem kreditu o zadružni banki, si seveda ne smemo predstavljati običajne banke, ki bi bila kot delniška družba tako urejena in bi tako delova-la, da povsod izbije za se čimveč dobička. 'Ako bi res kmetijski kredit moral iti potom običajne profitarske banke, bi bilo že pametneje, da država stopi potom svojega biro-kratirnega aparata okrajev in občin neposredno v stik s kmetijstvom in dovoljuje kre-rlite potom občin, kakor je to predvideval načrt o kmetijskem kreditu iz 1. 1921., objavljen tedaj v »Samoupravi« in kakor je to tudi v projektu o državni poljed. banki. Čim cenejši aparat. Osrednja zadružna banka kot centrala za razdeljevanje kmetijskega kredita naj ima čim enostavnejši, izključno samo centralni aparat in naj zakon predvidi že najvišjo mero, za katero sme ta osreunja banka povišati obresti kapitalov, ki jih ji država daje za svr-he poljedelskega kredita. Glavni prihranek na dragi bančni režiji pa obstoji v tem, da se za razdelitev teh kreditov in za stik s kmeti ta banka posluži že obstoječega izvežbanega, zanesljivega in gotovo nedobičkarskega in nesebičnega aparata, ki ga predstavljajo obstoječe zadružne zveze in njih članice-za-druge. In te zadruge najbolj poznajo kmeta, kmet pa jim najbolj zaupa. Ta aparat bi z malenkostnim povišanjem obrestne mere vodil razpoložljiva denarna sredstva preko centrale, preko zveze in preko zadruge do posameznih kmetov, ne le najcenejše, ampak tudi z največjo odgovornostjo, politično nepristranostjo in kar je pri kreditih najvažnejše, z največjim jamstvom. Polna odgovornost za' zadružni denar. Zadružništvo ima načelo lastne odgovornosti. Vodstvo zadruge odgovarja članom, člani odgovarjajo mnogokrat z neomejenim, pri drugih zadrugah pa z omejenim jamstvom za vse poslovanje zadruge, za vse nje obveznosti. Naj le omenimo, da so v Sloveniji ravno one zadruge, ki bi prišle kot pomočnice pri razdeljevanju državnih sredstev v poštev, zadruge z neomejenim jamstvom, rajfajzenove hranilnice in posojilnice, pod katerih jamstvom niti ena obveznost ne more ostati nepokrita. Naše zadruge in zveze so ves čas svojega obstoja pokazale, da je pri njih poslovanju in delovanju vedno prvenstveno odločevalo zadružno načelo skupne pomoči, vzajemnost in zato se je kljub strankarski pripadnosti članov zadrug, vodstva zadrug in zadružnih zvez čuvala zadružna nepristra-nost, zadružna vzajemnost. Zadružništvo nudi garancijo za uspeh. Vprašanje, kako naj bo razmerje osrednje zadružne banke do države, se da na kratko označiti s tem, da je to zadružna, torej ne državna banka, katero naj se država posluži, da z največjim uspehom in pod največjo garancijo da kmetijstvu na razpolago ona sredstva, ki jih zbira za povzdigo kmetijstva ali iz budžetnih virov ali iz klasne loterije ali iz državnih podjetij, kot so poštna hranilnica, drž. hipotekama banka in drugi. Ali da država tej osrednji banki na razpolago samo kredit ali se država tudi soudeleži z gotovo osnovno glavnico, to ni bistveno. Bistveno je, da naj bo to banka zadružništva, zavarovana pred partizanstvom me-njajočih se vlad in ministrov in podprta z vsem ugledom in z vsem zaupanjem, ki ga ima ljudstvo do zadružništva, v kateri ima pa vendar država dvoje: pravico vsestranske kontrole in popolno jamstvo za svoje kredite. g Izkaz Narodno banke z dne 15. septembra 1924. (Vse v milijonihh dinarjev; v oklepaju razlika napram 8. septembru 1924.) Aktiva: metalna podlaga 468.2 (+ 4.0), posojila na menice in vrednostne papirje 1500.2 (+ 14.2), račun za odkup kronskih novčanic 1208.2, račun začasne zamenjave 389.9, državni dolg 2966.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 243.7 (-f 11.0), skupaj 8915.1; pasiva: glavnica 28.3, rezervni fond 5.9 (+ 0.2), bankovci v obtoku 5894.8 (— 14.8), račun začasne zamenjave 389.9, državne terjatve 17.2 (+ 17.2), razne obveze 380.4 (-f 26.8), državne domene 2138.3, ažija 63.0, skupaj 8915.1. g Vpis v trgovinski register. Vpisala se je firma Slokar & Riedel, d. z o. z., lesna trgovina v Domžalah. g Vpis v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: Elektrarna Zagradec Krka, r. z. z o. z. g Novo posojilo državne hipotekarno banke. Kakor poročajo iz Belgrada, ee pogaja uprava državne hinotekarne banke z neko skupino švicarskih finančnikov glede najetja novega posojila, ki se bo vporabil za hipote-karne kredite. Zadnje posojilo so izčrpali v izredno kratkem času. Od novega posojila bo dobila belgrajska občina 20 do 30 milijonov dinarjev. g Vinska kriza v Dalmaciji. Pred vojno se je produciralo v Dalmaciji ca milijon hektolitrov vina, izvozilo pa se je letno ca 699.000 hI. Konzum Dalmacije same je dosegel približno 350.000 hI. Okoli 100.000 lil se je izvažalo v Bo-sno-Hercegovino ter ostale sosedne pokrajine. Za letos se računa, da bo preostalo zalog vina še najmanj 200.000 kL g Odmev denarne krizo v Sarajevu. Kako obsežna je denarna kri?a v naši državi, kaže dejstvo, dt je na en sam dan protestiranih v Sarajevu 70 menic. Pa tudi v drugih večjih bosanskih krajih ni boljše. g Delež Jugoslavije na nemških repara-cijskih plačilih. Glavni agent za reparacijska plačila je odredil, da dobi od zneska 40 milijonov zlatih mark, ki ga je plačala Francija kot redni dohodek za Porurje po Davvesovem načrtu, naša država 3.375.000 zlatih mark. Dri- bližno 61 milijonov dinarjev na račun svojih terjatev na reparacijah. g Konsolidacija naših dolgov ▼ Ameriki. Iz Newyorka poročajo, da se bodo tam začela v kratkem zopet pogajanja za konsolidacijo naših dolgov severnoameriškim Združenim državam. Ti dolgovi znašajo nekaj čez 61.5 milijonov dolarjev. (Prim. članek v št. 213 z dne 18. t. m.) g Vinogradništvo v naši državi. Iz podatkov, ki jih je navedel referent na anketi vinogradnikov in vin. trgovcev, povzemamo, da je največ vinogradov v Hrvatski s Slavonijo (41.470 ha s pridelkom 1,157.000 hI), potem v Dalmaciji (34.147 ha s pridelkom 1,037.000 hI). Nato sledi Vojvodina s 29.256 ha površine in s pridelkom 797.000 hI, Severna Srbija (207.707 ha in 770.000 hI), Slovenija 20.833 ha in 418.973 hI, Bosna in Hercegovina (4162 ha površine in 113.000 bi pridelka) ter Južna Srbija (8558—110.000 hI). Najmanj je vinogradov v Črni gori (560 ha, pridelka pa 9600 hI. g Bančni polom na Dunaju. Bančna firma Hermanyj-Herschmann je pri trgovskem sodišču zaprosila za poravnalno postopanje. Aktiva znašajo pol milijarde aK, pasiva pa 7 milijard aK. g Izvoz jajc iz Bolgarije. Uradna statistika izkazuje za prvo polovico t. 1. izvoz jajc iz Bolgarije v količini 612 vagonov. V prvih šestih mesecih lanskega leta je znašal izvoz samo 288 vagonov. g Izvoz sladkorja iz Italije. Ker je vsebina sladkorja v pesi letos samo 8 odstotkov napram 11 odstot. lani. Italiji v tekoči sladkorni kampanji ne bo preostajalo sladkorja za izvoz, pač pa bo lahko popolnoma sama krila svoje potrebe sladkorja. g Izvc^ iz Češkoslovaško v avgustu. V mesecu avgustu t. 1. je Češkoslovaška izvozila 111 milijonov Kč (v juliju za 1 milijardo 312 milijonov Kč). Jugoslavija stoji med kupci češkoslovaškega blaga na 6. mestu. Češkoslovaška je k nam izvozila v avgustu 1.1. za 63 milijonov Kč ali 5.66 odstotkov vsega svojega izvoza. g Monopol alkohola v Poljski. Dne 4. oktobra i 1. stopi v veljavo odredba poljske vlade, ki uvaja državni monopol na alkohol. g Dobri izgledi češkoslovaških premogovnikov. Položaj češkoslovaške premogovne industrije se stalno izboljšuje. Odjemalci kupujejo in naročajo velike množine. Tudi izvoz i narašča, zlasti v Nemčijo, j g Znižanje diskonta v Nemčiji. Iz Berlina I poročajo, da je nemška zlatodiskontna banka I znižala diskontno mero od 10 na 8 odsto-tkov. g Naraščanje državnih dohodkov y Nemčiji. Iz »Frankfurter Zeitung« posnemamo, da so v avgustu t. 1. znašali nemški državni dohodki 592 milijonov zlatih mark,medtem ko so v juliju t. 1. znašali 583 milijonov, v juniju t. 1. pa samo 472 milijonov zlatih mark. Borze. Dne 22. septembra 1021. DENAR. Zagreb. Italija 3.1350—3.1650 (3.16875— 3.19875), London 318%— 321% (324^0—327.50), Newyork 71—72 (71.75—72.75), Pariz 3.80—3.85 (3.90), Praga 2.1410—2.1710 (2.1690—3.1990), Dunaj 0.1002—0.1027 (0.101950—0.103750), Curih 13.50—13.60 (13.60—13.70), efekt, dolar 70.25— 71.25 (70.75—71.75). Tendenca slaba. Curih. Belgrad 7.40 (7.35), Budimpešta 0.0069, Berlin 1.26, Italija 23.19 (23.22), London 23.62 (23.64), Newyork 528.875—528.875 (529.50), Pariz 28.05 (28.12), Praga 15.8750 (15.825), Dunaj 0.007470 (0.007475), Bukarešt 2.80, Sofija 3.85. Dunaj. (Devize): Belgrad 992, Kodanj 11990, London 316500, Milan 3099, Ncwyork 70935, Pariz 3767, Varšava 13550. Valute: dolarji 70460, angleški funt 314700, francoski frank 3750, lira 3085, dinar 988, češkoslovaška krona 2122. Praga. (Devize): lira 148.75, Zagreb 47.50, Pariz 180.25, London 152.4250, Ncwyork 33.95. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 2'A% drž. renta za vojno odškodnino 117—119, Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (d.), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240, Merkantilna banka, Kočevje 123—130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916—922, Slavenska banka, Zagreb 100 (bi.), Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 470 (bi.), Združene papirnice, Vevče 123—126, 4'/>% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (bi.). Zagreb. Hrv. Eskomptna banka, Zagreb 110—112, Hrv. sveopca kred. banka, Zagreb 114—116, Hrv. slav. zemaljska hipotekama banka, Zagreb 59—60, Jugoslovenska banka, Zagreb 103—105, Prva hrvatska štodionica, Zagreb 915—917, Slavenska banka, Zagreb 103—105, Ljublj. kred. banka, Ljubljana 220— 230, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 100—102, Hrv. slav. d. d. za ind. šede-ra, Osjek 880—900, Narodna šumska industrija, Zagreb 84, Gntmann 880—900, Slavonija 76—78, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana i 150, Trboveljska premogokop. dražba, Ljub-\ Ijana 450, Združene papirnice, Vevče 323.50— 130, 7drž. invest. posojilo 63—64, Vojna odškodnina 114—115. Dunaj. Zivnostenska banka 792.500, Alpi-ne 3.r>0,000, Greinitz 140.000, Kranjska industrijska družba 742.000, Trboveljska družba 410.000, Hrvatska eskomptna banka 106.000, Leykam 150.000. Jugoslovanska banka 98.000. Hrv.-slav. dež. hip. banka 55.000, Avstrijske tvornice za dušik 170.000, Gutmann 490.000, Slave* 205.000, Slavonija 71.000, BLAGO. Les: trami merkantllnl, tesani, 5 m dolž., 16-22 cm, fco meja 567—575 (567 zaklj.), trami merkantilni, tesani, 7 m dolž., 18-24 cm, fco meja 567—575 (567 zaklj.); remeljni 4—5 metrov, 8-10 cm, fco meja 567—575 (567 zaklj.). letve 3—4 m, 3-5 cm, fco meja 567—575 (567 zaklj.); testoni, fco meja 510; remeljni redne more 68-68, 58-58, 78-78, 98-9S, 118-118, 4 m in 5 m dolžine, fco Sušak 670; remeljni polovi-čarji, 88-78, 34-68, 4 m dolžine, fco Sušak 670. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 365; pšonica bačka, fco Bačka postaja 360; koruza bačka, fco Bačka postaja 295; koruza, umetno sušena, fco slov. post., dobava oktobra 290; oves bački, fco Bačka postaja 290; suhe gobe po kakovosti, fco Ljubljana 50—58; lanano seme, par. Ljubljana 680; brinje hrvatsko, fco Karlovao 250; otrobi pšenični, fco Ljubljana, ntto 215—215 (215 zaklj.); krompir uzančni, dobava oktober, fco nakladalna postaja 125. — Stročnice: fižol ribničan, fco Ljubljana 600; fižol prepeličar, fco Ljubljana 525; fižol mandolon, fco Ljubljana 400. — Seno, slama: seno Ia, sladko, prešano, fco Ljubljana 75. — Vino: vino belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, fco | nakladal, postaja 710—780. Novi Sad. Nova pšenica 350—352, koruza ! 280—282, moka basis nulerca 540—550, otrobi | 185, fižol beli 435—445. — Tendenca mlačna. Cerkveni vestnik. c Sodalna konforenca za mošenjsko skupino radoljiške dekanije bo v sredo 24. septembra ob 11. uri v Lešah. c 700 Ictnico prihoda frančiškanov na Angleško so praznovali 11. t. m. v Kenterbriju. Slavnosti so se udeležili tudi zastopniki anglikanske cerkve. Načrt invalidskega Vlada bo parlamentu predložila 2e v naslednjem zasedanju načrt invalidskega zakona za celo državo. Kratica vsebina oziroma najvažnejše določbe novega zakonskega načrta so sledeče: Kdo bo dobival državno podporo? V čl. 1. določa zakon, da bo država pod-puala: 1. vojne invalide, 2. vojno-civilne invalide, 3. rodbine padlih in pogrešanih vojakov in 4. rodbine umrlih ali pogrešanih civilnih vojnih žrtev. Čl. 2. in 3. določata natančneje, koga je treba smatrati za invalida te ali one vrste. Zanimiva je določba, da se mora upoštevati pri vojnih invalidih tudi one, katerim se je kaka stara bolezen poslabšala. Med >civilne« invalide pa prišteva zakon civiliste, ki bi bili poškodovani od bomb iz letal itd. in pa vse in-ternirance in one, ki bi jih sovražniki pretepali ali sploh na kale način mučili. Kdo je rodbinski član? Čl. 4. našteva rodbinske člane. Kot take smatra zakon: zakonske otroke, zakonsko ženo, priznane nezakonske otroke, rejence in pastorke padlih vojakov. Pravico do invalidske podpore imajo dalje starši, bratje in sestre, toda ti le, če izpolnijo odločbe čl. 51, in 52. tega zakona. Pravico do podporo izgube vsi, ki prestopijo prostovoljno v sovražno službo in ki služijo v sovražnih armadah. Pravico do podpore izgube tudi oni, ki se sami onesposobijo za vojaško službo. Tudi rodbine omenjenih izgube pravico do podpore (čl. 5.). Podpore. Čl. 6. določa naslednje podpore: 1. zdravljenje, 2. dobava protez, 3. strokovni pouk, 4. posredovanje služb, 5. podpore in posojila, 6. invalidnina, 7. pogrebni stroški, 8. dosmrtna preskrba v invalidskih domovih in 9. razna dovoljenja. — Iste vrste podpor namenja zakon tudi rodbinam invalidov. Država podpira dalje tudi razna društva, liojih naloga ie skrbeti za invalide. Brezplačno zdravljen jo* Po določilih čl. 7. in 8. imajo invalidi in njihove rodbine pravico na brezplačno zdravljenje vseh bolezni, tudi onih, ki jih niso dobili tekom vojne. Zdravljenje ostalih oseb, ki jih ta zakon omenja, pa bo država podpirala z ustanovo zdravstvenih zadrug, ki jih bo ustanovila po celi državi. V vseh kopališčih in raznih drugih državnih zdraviliščih so vse osebe, ki spadajo pod ta zakon, vseh taks oproščene. Osebe, ki jih ščiti ta zakon, mora zdraviti najbližji državni zdravnik. Če pa ni teh, jih mora zdraviti vsak zdravnik. Stroške v bolnišnicah plača država oziroma »Narodni fond za invalide«. Lastniki kopališč pa so dolžni sprejeti na zdravljenje po znižani ceni od ministrstva določeno število invalidov (čl. 10.—12.). Protezo. co protez. Pravico do protez imajo v slučaju potrebe tudi otroci invalidov. Vsa navodila glede protez izdaja posebna strokovna komisija v ortopsdskem zavodu. Proteze smejo popravljati z dovoljenjem ministrstva za socialno politiko na državne stroške tudi privatne delavnice. (Čl. 13,—17.) Strokovni pouk. Vsak invalid Ima pravico do obiska strokovne šole na državne stroške. Naloga teh šol je, da izuče invalide zlasti v kaki zanje primerni obrti. Pravice do samostojnega izvrševanja Itake obrti pa te šole še ne dajejo, dokler invalid no izpolni za to potrebnih pogojev. V šolo sprejet invalid se mora nekaj mesecev učiti, potem pa delati kot pomočnik. Dobo pouka določa za razne obrti poseben pravilnik. Po končanem pouku sme invalid položiti izpit za mojstra. Posebne izpitne komisije določi ministrstvo. Komisije štejejo po 5 članov. Ce glasujejo 3 člani »za«, je invalid napravil izpit Kdor izpita ne napravi, more obiskovati šolo na svoje stroške ali pa ga odpuste. Po izpitu invalid lahko prijavi pristojni oblasti samostojno izvrševanje obrti. Dokler dela invalid v šoli kot pomočnik, prejema plačo. Od te se mu pa izplačuje sproti samo ena tretjina, ostanek pa dobi na roko, ko zapusti Solo. — Država bo skrbela tudi za primerno izobrazbo otrok invalidov in onih oseb, ki spadajo pod ta zakon. Posebno prednost uživajo otroci invalidov pri podeljevanju štipendij. Pravica do služb. Člen 28. določa posebne pravice invalidom (to javnih služb. Glavna določba pravi, da dobe Invalidi lahko tudi mesta, za katera je predpisana posebna kvalifikacija, lahko tudi bret te, če dokažejo praktično svojo sposobnost Za častnike in podčastnike pa določa zakon, da ostanejo laliko tudi še naprej v vojaški službi, kolikor jih posebne komisije spoznajo za sposobne. Posredovalnice za delo se morajo v prvi vrsti ozirati na invalide (čl. 29.). Ravno tako se morajo tudi vsa privatna, od države več ali manj odvisna podjetja v prvi vrsti ozirati pri oddaji služb na invalide. Od te določbo so izvzeta le ona podjetja, M morajo zaposlovati j samo popolnoma zdrave delavce. Taka podjetja pa morajo plačevati državi letno za vsakega invalida, ki bi ga sicer lahko zaposlila, po 2000 dinarjev takso. Sprejem invalidov pa ne sme biti povod za znižanje delavskih plač. Tudi ne sme nobeno podjetje odpustiti invalida z dela, če njegova delovna moč pade. Tozadevne spore bo razsojala posebna komisija. Posojila. Pri posojilih, ki jih dajejo državni in sploh Javni zavodi, se upoštevajo v prvi vrsti prošnje invalidov. Narodni fond za invalide. Posebni 5 Narodni fond za invalide« bo imel sledeče naloge: Preskrbijeval bo in vali-dom cenena posojila, preskrbljeval bo invali-dom-obrtnikom obrtno orodje in dolgočasna posojila, in bo podpiral dijake, sinove invalidov. Invalidi iu trafike. Prednost pri oddaji trafik naj uživajo osebe, ki jih ščiti ta zakon. Veleprodajo tobaka naj istotako dobe iste osebe pocl sicer enakimi pogoji. Od celokupnega izkupička za tobak bo monopolska uprava dajala letno 4 procente za invalide, da bodo mogli dobivati prodajalci to- baka na drobno brezobrestna posojila za nakup blaga. Tudi pri prodaji srečk državne razredne loterijo in drugih sličnih papirjev naj uživajo invalidi posebne ugodnosti. Pri podelitvi vsakojakih pridobitnih koncesij (gostilne, kino itd.) se morajo oblasti ozirati v prvi vrsti na invalide. (Dalje sledi.) Turistlka In šport. ŠPORTNI PREGLED. Nogomet. V nedeljo so se nadaljevale tekme za državno prvenstvo. V Sarajevu je zmagal Hajduk (Split) nad Sarajevskim amaterskim ŠK s 6 : 1, v Belgradu je zmagala Jugoslavija nad S o in -b o r s k i m SU, prvakom subotiškega podsaveza, s 5 : 1. Za finale, ki se vrši 12. oktobra v Zagrebu, sta se kvalificirala torej splitski Hajduk in belgrajska Jugoslavija. V Ljubljani so se odigrale prve tekme prvenstvene sezone 1924-25. Ilirija je uničujoče porazila mariborskega Ra.pida z 10 :0t; Jadran je nepričakovano, toda zasluženo zmagal nad Hermesom z 2 :1, tekmo rezervnih moštev je dobil Hermes s 5 r 0. V IL razredu se je vršila tekma Slovan : Slavija, ki je končala z visoko zmago Slovana 13 : 0. — Mariborski Rapid, ki je veljal za resnega tekmeca dosedanjemu prvaku Iliriji, je razočaral. Niti v enem delu moštva ni bil dorastel Iliriji, ki je mogla izvajati pravcati ekehibicijsld nogomet. Izvrstna je bila predvsem ilirska napadalra vrsta Zupančič I — Oman — Milan — Doberlet — Vidmajer, dobro jo je podpirala krilska vrsta Hus — Zupančič II — Lado. Precizna kombinacija in energična napadalna taktika Ilirije je popolnoma obvladala igrišče in obsodila Mariborčane v vlogo statistov. Tudi glasovita obraraba Barlovič — Kurzmann ni mogla zadovoljiti. — Tekma Jadran : Hemea ni stala na stopnji prvorazrednosti. Obe moštvi sta podali jako primitivno igro, Jadran je bil pri tem bolj energično in hitrejše moštvo. — Slovan je igral proti Slnviji eno svojih boljših iger. V moštvu se v vačji meri kot dosedaj goji kombinacija, k čemur so pripomogle v pivi vrsti nekateri talentirani mlajši igralci. Bazena. Hazena (ženski rokomet) je pri nas tekom lanskega leta precej nazadovala. Jadran in še nekateri drugi klubi so opustili ženske sekcije in Ilirija je bila dolgo časa edini klub v Sloveniji, ki je gojil to lepo športno igro. Letos gojita med ljubljanskimi klubi hazeno poleg Ilirije v prvi vrsti Atena in šišenski Hermes. Labfeoatletski podsavez je razpisal te dni po dveletnem presledku zopet prvenstvo Slovenije v hazeni ln kot prva tekma za prvenstvo se je vršila v nedeljo na igrišču Atene ob Tivolskem drevoredu med Ilirijo in A t en o. Zmagala je po lepi, z obeh strani zelo arnbicijozni igri Ilirija v razmerju 0 : 1. V polčasu se je glasil rezultat 1 : 0. Atena je bila v tem delu igre docela enakovreden protivnik, v drugem polčasu pa so se pokazale Birijanke kot bolj vztrajna družina in posrečilo se jim jo zvišati score na 6 : 1. Športna zveza Ljubljana namerava prirediti v letošnji zimi ciklus predavanj, ki naj bi imeli namen, poučno in vzgejno služiti športnikom in vsem onim, ld jim je šport še tuj. V svrho organizacije teh predavanj bo sklicala Športna zveza v prihodnjih dneh sestanek, na katerega opozarjamo klube že danes, da se istega udeleže ter da stavijo tam svoje želje in morebitne predloge. Na tem sestanku bo tudi razgovor o bodoči organizaciji izvrševalnega odbora za olimpijado, ker nameravamo stavili skupni predlog ljubljanskih športnih organizacij za bodoči olimpijski kongres. Izboljšati bo treba sedanjo organizacijo in odpraviti hibe, ki so se pojavile pri pripravah za VIII. olimpijado. Tudi o tem naj bi razmišljali klubi in osobito podzveze ter prišii na setanek s konkretnimi predlogi. — d Akademska meaza se otvori s prvim oktobrom, če bo zadostno število članov, sicer šele s petnajstim. Kdor reflektira na hrano pred petnajstim oktobrom, naj to javi po dopisnici ali pa naj sa vpiše na polo v dopisni knjigi Danice. Do petnajstega se bo plačeval polni relutum, po petnajstem bo po možnosti znižan. Naznanila. Sestanek uradniških slug. Dno 24. septembra 1924 se vrši v Robodslskein domu glavni sestanek vseh uradnih slug železničarjev, nato odborova seja. Predmet reden in obvezen. Začetek ob četrt na 8 zvečer. Cercle Frapcais. — Društveni občni zbor so vrši dne 29. t m. ob 5. uri pop. v pritličju I. drž. gim, v Ljubljani. K obilni udeležbi vabi odbor. Trgovci ra nameščenci. Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani namerava ustanoviti za svoje članstvo (trgovce ia nameščence) menzo. Interesenti se vsled tega vabijo, da re udeleže tozadevnega sestanka, ld se vrši v torek, dne 23. septembra ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih Gradišče 17-1. Poizvedovanja. Malo vsoto denarja je našla neka oseba na Mestnem trgu. Oglasiti se: Reber 5 pri Ani Sedmak. Darovi. Gospod V ukan, kavamar v Dol. Lendavi je daroval za Jugoslovansko Matico 100 dinarjev. Iskrena hvala! Kranjska hranilnica v Ljubljani je velikodušno nakazala g. velikemu županu ljubljanske oblasti znesek J0.000 Din, kot podporo za po povodnji prizadete občine ljubljanskega in kranjskega glavarstva. KATALOG ZA KATEHETE. V trgovini K. T. D. (Ničman) v Ljubljani je izšel lično izdelan katalog za katehete. Obi seg: I za 320, II za 640, III za 800, IV za 1120 učencev (učenk). Papir lepo bel in trpežen.' Uredba nova, prikladna s predalčki za redo-. vanje, opazke itd. Cena z ozirom na obseg? 6 Din, 8 Din, 10 Din 12 Din. Po pošti 75 pas več. NOVE UČNE KNJIGE iz zaloge Jugoslov. knjigarne v Ljnbljanli Komatar-Dr, Capuder, Zgodovina no-i vega veka za višje razrede srednjih šol (izide začetek oktobra). Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, vez. Din 60.—. Kržišnik, Zemljepis za srednje šole III. del, vezano Din 28.—. Bučar, Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Din 35.—, Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih šol. (Izide začetek oktobra.) Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Din 32.—, _ Sodnik, Logaritmi. Petdecimalne lo« garitmične in goniometrične (trigonometrične) tabele. Din 28.—. Ing. Novak, Zemljepisni atlas kralje-, vine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedem zemljevidov. Din 48.—. Ing, Kregar, Praktična perspektiva' (izšla kot rokopis). V zalogi so tudi šolske knjige za vse osnovne, meščanske in srednje šole. Državno upraviteijstvo veleposeslva MOKRICE prodaja potom pismene dražbe dne 1. OKTOBRA1 t. 1. siedeče količine LESA NA PANJU, in to: a) v gozdnem okolišu Peteršuc 300 pluv1 smrekovega lesa; b) v gozdnem okolišu Mačji dol 200 plma borovega lesa; c) v gozdnem okolišu tlunce 120 plm' smrekovega lesa; d) v gozdnem okolišu Vukovinski hrib SO plm* mece3novega lesa; e) v gozdnem okolišu za Kovačnico 100 plm' smrekovega lesa. — Skupaj SCO plm' lesa. Pismene, kolekovane ponudbe je vpostaii na državno upravo veleposestva Mokrice, p. Jesenice ob Savi, Dolenjsko, do dne 1. oktobra, 12. ure opoldne. Tozadevni dražbeni pogoji so ua vpogled vsak dan ob uradnih urah. Državno opraviteljstvo- Schichf (rlufM es?3S H^ijl® je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo s „Sci?iSli5<5 imenom in znamko i Charles Petti'- (Dalje.) 4 Nalahno sta skopljenca zagrnila pred posteljo njegovega blagorodja modre zavese, ki so ublažile prodirajočo solncno luč; nato sta se umaknila po prstih, in mimogrede še uščipniia za nos gospo Cheng-Ki-Ping in jo opomnita, da naj nikar ne smrči. Toda vklinb vsemu temu se je Cbeng-Ki-Ping po kratkem spancu zopet predramil. Preveč razburjeni možgani še niso hoteli počivati. Proti svoji volji je nesrečnik še vedno prisostvoval slavni antični igri iz časov Yonen. Da bi izbegnil tem neprijetnim občutkom, je s precej slabotnim glasom poklical svojo ženo; in ko je ona še vsa pospana in s težko glavo odmaknila modre zastore, ji je zapovedal, da naj mu pripoveduje zgodbo, ki bi bila obenem kratkočasna in duhovita, zato da odpodi svoje zoprne misli. Tedaj pa se je gospa Cheng-Ki-Ping predramila z največjim naporom, in začela v temi besedami kratko zgodbo, katero ji je nekoč pripovedovala njena dojilja: »Nekoč je bil, dragi gospod, zleben majhen starec, ki je bil grbast.. .« »Kaj tudi tu .. .« je zaklical z obupnim glasom slavni književnik; in obljubil ji je, da jo bo dal pretepsti takoj drugo jutro, zato ker ne zna prav nič olike. Četrto poglavje. Cheng-Ki-Ping ie prekinil za trenotek I pisanje svoje znamenite kritike o slavni igri iz časov Youen in je prisluhnil ostrim in sunkovitim klicem svoje žene. Na malem notranjem od vseh strani zaprtem dvorišču, kjer so navadno iztepali slamnjače, preproge in zastore, so skopljen-ci pretepali ubogo in plemenito damo v veliko in prikrito veselje vse služinčadi, katerim je ona bila stroga gospodinja. Cheng-Ki.Ping je položil svoj čopič na rob svoje mize, in ves srečen je modroval in razpletal misli o svojem predmetu. On je mnogo držal na to, da vsikdar izpolni svojo obljubo. Sicer je pa tudi bilo treba vzgojiti gespo Cheng-Ki-Ping in jo poučiti, da ne sme takrat govoriti o kakem grbavcu, kadar se ji pravi, da naj pripoveduje kratkočasno zgodbo. Torej je brez najmanjšega usmiljenja in očitkov poslušal stokanje svoje soproge in menil, da ga bo v naprej znala-vse drugače ceniti in ljubiti. Tedaj pa, ko je bil ves zatopljen v svoja modrostna razmišljanja, ga je naenkrat raztresel vstop nekega služabnika, ki mu je po vseh predpisih ceremonijela podal vizitko njegovega najimenitnejšega tovariša in tekmeca. Na velikem listu rdečega papirja so bile tri črne črke: Ou-Sin-Tien. Ta karta je naznanjala, da bo obiskovalec pri- j šel po dveh urah, kajti na Kitajskem bi se j zdelo zelo nevljudno vstopiti takoj in nepričakovano. Mora se pustiti čas, v katerem si lahko urede obleko, in pomislijo, kaj bi bilo treba povedati. Cheng-Ki-Ping je tudi spoštoval stoletne predpise in je dal sledeči ukaz: »Njegovemu blagorodju Ou-Sin-Tienu izkažite vse časti, ki gredo velikemu man-darinu; izstrelite petarde takoj, ko bo njegova nosilnica prispela n advorisče. In d,:; bodo tudi vse petarde izstreljene naenkrat in ob istem času.« >Kakor ukazujete,« je rekel sluga, se poklonil in hitel sporočiti služineadi vsa naročila svojega dobrega gospoda. Medtem pa se je vrgel Cheng-Ki-Ping na oceno, katero bi rad končal, da bi jo lahko pokazal svojemu tovarišu. Upal je, da bo vzbudil v njem začude-I nje, ko ga bo uveril, da ie vendar nekaj i razumel pri imenitni predstavi slavne staji re igre iz časov Yonen ... Ravno ko se jc razlegel pok petard, ki so naznanjale prihod njegovega tovariša, je Cheng-Ki-Ping napisal zadnjo besedico svoje ocene. Sklepna misel sicer ni imela prav nič opraviti z igro samo, toda skrivala je v sebi visok filozofski polet. »Čudovito,« ie vzklikal Cheng-Ki-Ping, ki se ie vedno rad pohvalil samega sebe takrat, ko je pričakoval hvalo od drugih. ^Dejal bi ša več, to je sijajno. Je kakor globoki glas gonga, ki dostojanstveno zaključi božansko simfonijo. Ah, našel sem, našel sem.« In mrzlično je pahljal s pahljačo, da si nekoliko ohladi od pisanja razgreto glavo. V tem trenotku pa so služabniki cdga-nili zastore, ki so zastirali vrata in vstopil je odlični Ou-Sin-Tien, ponosen in visok mož ves obsijan od solnca, ki je zlatilo tla delavne sobe. Cheng-Ki-Ping ie vstal: nekaj minut sta se visoka književna kneza samo prikla- i njala in pozdravljala drug druzega. Končno sta se spustila vsak v svoj krasni naslonjač iz ebenovine. En korak od njiju so namestili služabniki na majhni milici eašici čaja, katere je dovoljeno izpiti šele ob slovesu. Nato so se oddaljili. »Dragi moj slavni tovariš, - je tedaj začel Cheng-Ki-Ping s hlinjeno ponižnostjo, .. »ali mi dovolite, da predložim vašemu blagorodju neko slabo kratko oceno, katero sem spisal o antični igri iz časov Youen, kateri sva imela obadva čast prisostvovati včeraj.« Ou:Sin-Tien, ki se še ni čisto iznebil utrujenosti od prejšnjega večera, je zatajil zlovoljo in vzel rokopis. Dobre četrt ure se je delal, kakor da razrešuje zamegleni rebus ; nato pa se je osvestil in v laskavih besedah hvalil mojstrovino, katero je bil napisal njegov tovariš. Cheng-Ki-Ping je vzhičen mrmral in očital zavračujoče. :>Preveč me hvalite, dragi tovariš, reč je prav slabotna.« »Nikakor ne,« je odgovoril Ou-Sin-Tien, »kajti vse, kar vi pravite o tej igri, jo odlično, rekel bi celo lepše, kakor igra sama.« »O, dragi tovariš, o,« se je upiral Cheng-Ki-Ping s slabotnim glasom. Sledil je kratek molk; nato pa jc povzel Ou-Sin-Tieu: »Z ozirom na to sijajno oceno, ki bo brez dvoma vzbudila mnogo občudovanja pri vsih kitajskih književnikih, se čutim dolžnega, da vas obvestim o malem dogodku ... Pomislite, neki majhen grbast starec razširja po mestu govorico, da ste samo vi bili dovolj močni in pogumni, da ste zavrnili igro, opisano v časih Yonen. In k nesreči so je večina književnikov že priključila temu zlobnemu grbavcu. Eden od njih mi je ravnokar dejal: »V trenotku, ko je imel tako imeniten mož kot je Cheng-Ki-Ping toliko sile, da je odkrito priznal, da ga igra ni prav nič zanimala, Vnm izjavljam tudi jaz: Tudi jaz nisem prav nič razumel in sem se strahovito dolgočasi k Slran 8. SL75VENEC, m 28. "ŠePfetoblrS 102*. gtev. 217« V tem-le oddelku ve ali oglasi Ija vsaka drobna vrstica Din 1*50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas stane 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. O S- Ceno se proda popolnoma nova SALONSKA OBLEKA, ZIMSKA SUKNJA in Singer ŠIVALNI STROJ. ■ Poljanska cesta št. 21/1, levo. 5721 MLIN in ŽAGA naprodaj na veliki, stalni vodi, kjer ni voda nikdar ne Jrevelika in ne premajhna, ez naraven. Mlin je s 6 pari kamnov in stope. — Vse v najboljšem stanju. - Naslov v upravi lista pod štev. 5235. STARI TRG prodaia bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih ccnah. Žalni klobuki v zalogi. Biljar - Sel!srt Mantinel plošča 95/190, brez sukna, 12 palic, 3 krogle, prav dobro ohranjen, se proda komplet za 3000 Din. — Kavarna »SLON« — Ljubljana. ^ 'u- .» O-i v* jelove, borove ter ŽELOD in ŽIR kupuje Froctus LJUBLJANA, Tabor 2. PERJE kokošjo, račje, gosje in gosji puh. oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka E. Vajda, čakoves Inštruktor višji gimn., se išče za in-strukcijo od 2—4. Naslov pri upravi lista pod 5810. ŠIVILJA gre Šivat na dom k boljšim ljudem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5761. GOSPODIČNA z dežele, z dobrimi spričevali, išče službe v manufaklurni ali špecerijski trgovini. Naslov pri upravi pod 5739. POGREŠA SE od oktobra 1914 Fr. Šega, 6. Feldkomp., 17. pešpolk v Galiciji. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti ženi imenovanega proti nagradi. - Neža Šega, p. Loški potok, Šegora-vas štev. 16, Dolenjsko. i PERJE kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60.—. i Belo gosje perje, skubljeno, ! kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpo-šilja po povzetju Josip Brozovič ZAGREB, Boškovičeva ulica št 18. Lastna tvornica perja BBBBIia«S!!aBHBHBBB5SBB Zdravnik Kovine TaMd' ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261. 5208 Motorno kolo lahko, skoraj novo, dve prestavi, dobra oprema, se ceno proda. - Naslov pove anončni in reklamni zavod APOLLO, Ljubljana, Stari trg štev. 19. BRANJA.RIJO na deželi prevzamem. — Ponudbe pod PROMETNOST štev. 5733 na upravo. 1 ali 2 GOSPODIČNI sprejmem na udobno stanovanje z dobro hrano. — Naslov v upravi pod št. 5815. DIJAKE sprejme na hrano in stanovanje. Din 500 na mesec. — Naslov pri upravi pod 5807. ZIDARSKI POLIR išče službe vešč v tej stroki. Nastop takoj. Naslov pove uprava pod številko 5809. kompanjon z vsaj Din 500.000 glavnice in po možnosti s strokovno izobrazbo, SE IŠČE za paro-mlin in žago. Podjetje se nahaja v večjem mestu Slovenije, je poponoma urejeno, s kolodvorsko postajo zvezano po industrijskem tiru. Ponudbe pod »PAROMLIN in ŽAGA« št. 5793 na upravo. BOLJŠA ŠIVILJA bi šla šivat na dom. Naslov pove uprava pod štev. 5808. zopet ordinira Miklošičeva cesta št. II, nadstropje, nasproti hotela «Union«. HBBiBBffliaEaBaaigaHiaiBiM PRIDEN in ZDRAV DEČKO 18 let, dobrih, poštenih staršev, se želi. izučiti MIZARSTVA ali kake druge obrti. Ponudbe na upravo »Slccn^a« pod šifro: »ZANESLJIV«. KUHARICA, Gorenjka, srednje starosti, krepkega zdravja, zmožna voditi tudi gospodinjstvo, želi nastopiti službo kje na deželi. Iv. Zevnik, Smlednik. Kupim dobro ohranjen HAR-I MONIJ. Ponudbe na upravo j lista pod »Harmonij«. 58C0 Knjigovodkinjo in korespondentinjo, samosl. moč s prakso, takoj spr?jrr.e podjetje na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista pod štev. 5812. Ivan Gržinič, Rac ISTRA. — Velika zaloga BRINJA. — Cene nizke. Zamenjava za les in koruzo. Spalna oprava češnjeva, politirana, lepa, je poceni naprodaj v DRAV-LJAH — zraven cerkve. — JOS. ŽAOAR, mizarstvo. ČEVLJE Prvovrstni izdelek, fine zgornje dele po naročilu priporoča JANKO KOS, čevljar, Ljubljana — Rožna dolina. Zanesljivim na obroke. 5776 Voz - brek nov, ceno proda FRANC. KRALJ, Veliki Mengeš 73. Dobro ohranjena BANJA se kupi.. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Banja«. trboveljski premog Ljubljana Gosposvetska cesta 16 S Telefon 343 kmaaattzmmsmi ... 1 J. 1........M..--. Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najceneftl nahup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in ruiavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlif, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrsbšfin za šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt. Nfl VELIKO W HfiLO. SPREJME se takoj več izurjenih pletilk pri E. Gostinčar, Šmarca pri Kamniku. — Železniška postaja HOLMEC. GRAŠČINA FUŽINE, pošta Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani išče priletno, resno KUHARICO za družino, katera zna tudi kruh peči. Plača po dogo voru. Nastop 1. okt. Vzame se samo z dobrimi spričevali ali samostojna gospodinja. BBBUBBBBBBBaBttBBBB lifif, lassFSSiBmnrsnfflMuanBntfffli PRODAM: 1 Mannlicher-Schonauer in 1 Scheibenzimmerstutzen (za lov. društva), 8 SageschSrf-scheiben, 3 kom. cirkularnih žag, Otto Lueger, Lexikon der gesammten Technik (sedem zvezkov), 7 kg medene pločevine, 1 daljnogled za planinska društva. (Ogleda se od 10—12.) Naslov pove uprava lista jx>d štev. 5811. KUPI SE dobro ohranjeno »BERDO« pod ugodn. pogoji. Ponudbe na »Mladika« D. AL v Polju, p. Ljubljani. IŠČEM za takojšnji nastop pterlsta za »Spaltgatter«. Plača dobra. Vpraša se pri upravi »Slovenca« pod štev. 5796. POZOR! POZOR! Plačam boljše kakor vsakdo drugi za STARE OBLEKE, ČEVLJE in POHIŠTVO. -Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 5780 KMEČKO DEKLE za vsa hišna opravila, dobi apn takoj službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« jjod šifro »Poštena« št. 5813. Gostilno ▼zamem v najcin na deželi v kakem prometnem kraju. — Naslov pove uj>rava »Slovenca« pod štev. 5795. foto - aparat Stativkammera 13 X 18 S Zeiss - Tessarjem 1:4, 5 in tremi dvojnimi kasetami, se ceno proda. Manjše kamere z dobro optiko se vzamejo v račun. - Drogerija KRANJ, Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni ata, soprog, brat in stric, gospod kurjač bivša juž. žel. v pok. po dolgi mučni bolezni, star 55 let, dne 21. septembra ob 22. uri v Gospodu zaspal. Pogreb jx>kojnega bo dne 23. septembra ob pol 14. uri iz Zelene jame 92 k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. septembra 1924. Neža Gašperlin roj. Oblak, soproga. — Stanko, Kari, sinova. — Pavla, Mihaela, Helena in Marija, hčere. — Ostali sorodniki. Pravijo da kupiš dobro blago najceneje pri A. Šinkovec mi K.Soss Ljubljana, Mestni trgl9. Velika zaloga perila, pletenin, svile, nakita, rokavic, nogavic za dame in gospode. Prodala j 10-20% Dopusten Brez posebnega obvestila. m Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ljubljeni, nepozabni soprog oziroma predobri, skrbni papa, brat, svak, zet in stric, gospod f &*5fJ Mm trgovec z ¥inom in posestnik danes dne 21. t. m. ob 1. uri popoldne po dolgi mučni bolezni večkrat previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega pokojnika bo v torek dne 23. t. 111. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sodna ulica št. 2 na pokopališče k sv. Križu, kjer se položi truplo v lastno grobnico k večnemu počitku. Sv. rekvijem se bo bral dne 26. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanenia. Priporočamo ga v blag spomin! V Ljubljani, dne 21. septembra 1924 Ivana Schreg, roj. Anžič soproga Melanija, Schreg hčerka Terezija Pramberger, flna Hofmeister sestri to m p