večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kolodvorako ulioo itov. 16. — /.urodnikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi ao no vračajo. — Inaerati: Šeatatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav-'janji dajo ao popust. — Velja za Ljubljano v upravništvu: za oolo leto 0 gld., za pol lota 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., poSiljatev na dom velja mesočno 0 kr. več. Po poiti velja »a oelo leto 10 gl., za pol lota B gld., za četrt leta 2 gld. fiO kr. in /.a jedon meaeo 85 kr. ______________________ Štev. 147. V Ljubljani v četrtek, 2. julija 1885. Tečaj II. Ljubljana, 2. julija. Novo angleško ministerstvo dalo je prvo znamenje svojega življenja od sebe. Obrnilo je svojo Pozornost pred vsem na Egipt ter storilo prvi k°rak, da se umikanju angleških čet pred zmago-n°sno prodirajočo Mahdijevo armado stori konec. nasvetu generala Wolseleya zasedejo angleški v°jaki zopet Dongolo in od tu, tako se pričakuje, Ja>o se bo vspešno vse napade Mahdijeve odbijati ■u sploh njegovo prodiranje preprečiti. Da bi se tudi Sudan zopet zašel, da bi se skušal Chartum zopet pridobiti, na to tudi lord Salisbury in njegovi pristaši več ne mislijo. Na to, kar so prej od Gladstona zahtevali, kar so na njegovi sudanski politiki dan na dan grajali, pozabili so sedaj, ali se vsaj delajo, kakor bi bili pozabili. Kolikokrat se je od prejšnje opozicije in sedanje vladne stranke očitalo Gladstonu in njegovi vladi, da ji ,1Unjka odločnosti, da nima potrebne energije in je le to krivo vsem skelečim udarcem, ki so Ponosno Anglijo zadele ob mogočnem Nilu. Človek k* PO vsem tem pač bil pričakoval, da bode nekega opozicija, ki Je znala poprej toliko dobrih Svetov dajati, sedaj vse drugače postopala, da bode uporabivši vse svoje duševne in materijelne s'fe 2 jednim udarcem zadobila Angleški nekdanjo n|eno veljavo. A to se ne zgodi. Da se imajo an-čete le nekoliko dalje pomakniti, da imajo ugodneje vojaške pozicije zasesti, nego so j1., '^ele doslej, to pač ni tako posebne pomen-J|v°sti, da bi se moglo sklepati na posebne vspehe. abraniti daljnemu prodiranju Mahdijevih čet, to a j« tudi Gladstonova misel in če se to seda-nJemu ministerstvu bolje posreči, nego se je prejš-njemu> smatrati se zamore to le za napredek v v°jaškem oziru, a nikakor ne v političnem. Da imd lord Salisbury zel6 težko stališče, se tajiti ne da. Hoditi po potih, katere je bil nastopil njegov prednik, ne more^ če hoče ostati dosleden. A dobiti drugo stezo, ki bi ga, bodi si še po takih ovinkih, dovedla do zaželenega smotra, je pač težko najti. V kako veliki zadregi da je lord Salisbury in vsa njegova stranka, to kaže se zel6 jasno uže v tem, da glavna glasila vladine stranke skoro po polnem molčč o tem, kaj da misli novo ministerstvo ukreniti gledč najvažnejših vprašanj, namreč glede egiptovske in afganistanske zadeve. Boje se, da bi se lastno orožje, s katerim so toliko časa pobijali prejšnjo večino, ne obrnilo zoper nje. Kako rad bi si lord Salisbury egiptovsko zadevo z vratu odvalil, kaže pač tudi to, da se je v tem oziru uže trudil zvedeti, kako kaj francoska vlada o tem misli. A odgovor, ki ga je dobil v Parizu, ni baje nič manj, nego tolažljiv. Znano je, da je tories-stranka, to je sedaj vladajoča stranka, dokler je še Gladstone zavzemal premierjev stol, zahtevala, da se angleški priporna protektorat nad Egiptom. Sedaj, ko ima nekdanja opozicija vladino krmilo v roki in tedaj tudi več moči, nego prej, ne zahteva tega več, kajti na njej je zdaj vrsta, da tej zahtevi pripomore do uresničenja. Da pa to ne grč kar tako, dobro v6, za to je to svojo zahtevo ze!6 omejila, in zadovoljila bi se, ako bi se Angleški sploh posrečilo , zavzeti nekako nadvladajoče stališče v Egiptu, A tudi ta želja težko da se uresniči. Vsaj francoska vlada tudi o tem neče ničesar vedeti. A kar je za sedanjega angleškega premierja in njegove pristaše še žalostneje, je to, da niti v Berolinu ne kažejo posebnega sočutja za svoje nekedanje prijatelje. Tudi v Berolinu izjavili so, da jim je sicer Salisburyjevo in njegove vlade prijateljstvo drago, a da se nikakor ne morejo navduševati za kak anglešk protektorat v Egiptu. Še več skrbi, nego stvari v Afriki, provzroče-vala bode angleški vladi afganska zadeva. Tu so meje, v kateri se ji je premikati, še mnogo ožje. Ko bi kaka nevidna moč hotela človeštvo udariti s pozabljivostjo, ko bi ves svet ne vedel, kako postopanje proti Rusiji je sedanja vlada pred kratkimi tedni še zahtevala, potem bilo bi lahko. S kakim srcom poprijemlje se pač lord Salisbury dela, ki ga je Gladstone pričel, da ga konč&? Kako se je protivil prej vsakemu mirnemu spo-razumljenju, kako je pozival tedanje vladne kroge na energično postopanje, kako je klical na boj, in sedaj, ko ima vso moč sam v roki — kaj mu preostaje, nego mirno pripoznavati pogodbo, kolikor se je uže pod njegovim prednikom z Rusijo sklenila, ter skušati, mirnim potem poravnati in urediti tudi one točke afganskega prepira, v kojih se dosedaj sporazumljenje še ni doseglo l Ob jednem pa biti zavisen pri vsem svojem početji in dejanji do svojega nasprotnika, onega nasprotnika, ki ga je ravnokar pahnil raz vladnega krmila ! Pač težko stališče, kakor ga je imelo malokatero ministerstvo. Na Gladstonu je ežeče, koliko časa ostane tories-stranka na vladnem krmilu, od njegove milosti zavisno je Salis-buryjevo ministrovanje, če ne delj, vsaj do prihodnjih volitev. A tudi ravno bližajoče se nove volitve morajo delati sedanjemu ministerstvu nove preglavice. Volilni red se je od zadnje volilne dobe tako spremenil, da ni bil za sedanjo vladno stranko še nikdar neugodneji, nego bo pri prihodnjih volitvah. Up na zmago imela bi ta stranka pri teh okoliščinah le tedaj, ako bi s srečno politiko zamogla uresničiti vse to, kar je prej, kot opozicija, od vlade zahtevala, ako bi po zadnjih ponesrečenih podjetjih v Aziji in Afriki jako okr- Listek. Prva ljubezen. (Izvirna novelica; spisal P. G. ViS6nsky.) (Dalje.) III. teklo^^1 kil imeudan gospoda Tratarja, pre-krat v^6 . °l'k° |nesecev- Milan je zahajal več- je jjj. Negove družino in slednje dni bil je, kadar čuda e Prost. reden gost v njegovi hiši. Ni lan ’ Se J6 v °b^e u^e govorilo o zaroki Mi* a 2 brdko Katinko. rod Q ^ nek0'‘k° Pozneje bilo brati v na-zd "T fiasi,iku> da se: „MiIan Savoj, c. kr. go-ina,S. Pr'8tav, in Katinka Tratar vsem znancem P"jateljem priporočata kot zaročena!" v la vest ni preveč iznenadila, vsak jeužeprej e(*el ali si V3aj mislil, da bodo prišlo tako. Obilo bilo gratulantov srečnima zaročenima, in gospod a8»r je med drugim smeje rekel Milanu: »Sedaj še le me je sveti duh razsvetlil, zakaj ste na oni godovni večer naenkrat tako tihi postali, kaj ne, nikdo ne vč, kedaj se mu vseli čutilo ljubezni ali saj kaj enacega v srce?" „Da, gospod Žagar! Kolikokrat je prvi utis merodajen ! Čestokrat zamoremo črtiti osebe, katere nam niso nič žalega storile ali jih cel6 še ne poznamo, zakaj bi pri ljubezni ne bilo enako? Obe čutili imata svoj dom v srcu, akoravno si najhuje nasprotujeta ter s tem naše življenje vznemirujeta! Kako mrtvo, enolično bi bilo življenje, ako bi vse le ljubili in kako neznosno, ako bi vse le črtili? Tako pa nas ravno to nasprotovanje notranjih čutil iz takega stanja izbuja in stori življenje rekel bi, živo, veselo." „Tudi jaz enako mislim! Ali vam želim, da bi v prihodnjem stanu ne sodili tako! Naj bi le vedno ljubezen vladala med vama in gotovo bo deta vsejedno veselo in srečno živela!“ „Gotovo! Prava ljubezen je neminljiva, vedno ista in vender nova!" „Na srečno prihodnjost! Sporočite moj po klon vaši nevesti in me blagovolite priporočiti Z Bogom, gospod Milan!" „Hvala lepa, bodem sporočil! Z Bogom in srečno, gospod Žagar l1! Krepko si stisneta roke in se ločita. Milan pa malo časa pozneje odide vesel in srečen k svoji nevesti. On ui videl temnih oblakov zbirati se nad svojo glavo, kateri so grozili uničiti vse nade zaročencema. Živela sta le v sreči prve čiste ljubezni eden za druzega, brez zanimanja za ostali svet. Prihodnjost bila je obema odprta v najlepši luči, ker ravno danes je nek prijatelj Milanu sporočil, da bode povzdignen v c. kr. gozdarja, ker gre sedanji zaradi starosti in bolezni v pokoj! Tedaj ni bilo nobene ovire njihovemu združenju in zidala 3ta presrečna lepe zračne gradove, ne vedč, kako bridko jih bode usoda s kruto roko jima kmalu razdrla. Da, koliko srečnih ur bi nam zginilo, ko bi nam dano bilo zreti v našo bodočnost! Ali tako živimo lo za sedanjost, se veselimo, ko nam bode morda prihodnji trenotek prinesel največje gorje! hani avtoriteti Angleške zopet pripomogla do prejšnje stopinje in bi na ta način res zadobila si zaupanje med prebivalstvom. A da se ji to posrečilo ne bo, je jasno. Za to se mora pač tudi danes še, navzlic naporom, ki jih dela nova vlada v Afriki, da bi vsaj deloma sprala madež, dvojiti o tem, da bi njeno vladanje bilo dolgo, razen, ako se Gladstone iz patrijot.izma tako daleč zataji, da pozabi, kar se mu je očitalo in da tudi za naprej še podpira sedanjo vlado na isti poti, po kateri je sam hodil in po kateri hoditi je vsled okoliščin tudi ona primorana. To bilo bi pač velikodušno maščevanje! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V slednjem času govorilo se je mnogo po listih, da bode dr. Smolka odstopil kot predsednik državnemu zboru, in o tej priliki se je govorilo o njegovem nasledniku in delale so se različne kombinacije. Tem poročilom nasproti omenja »Politik", da se v merodajnih krogih desnice še ni nič odločevalo o tem vprašanji; o tem raz-govarjalo se bode še le tedaj, ko se bodo zvedeli predlogi levice o njenem programu. »Politik" poroča, da se bodo pred otvorenjem državnega zbora sešli vodje desnice v posvetovanje, da se dogovorijo o vprašanjih, katera bode imel razpravljati in rešiti državni zbor v bodočih šestih letih ter določi natanko program, katerega se bode držala desnica. Tuje dežele. Belgijsko ministerstvo je sporazumno z večino sklenilo, da se še v zdanjem zasedanji zbornici predloži nov volilni red. Italijanska ministerska kriza je prestana. V včerajšnji seji zbornice naznanil je Depretis novo sestavo kabineta ter poudarjal, da se bode kabinet držal dozdanjih liberalnih načel; naglašal je solidarnost s svojim prednikom Mancinijem ter omenjal, da je njegova starost pač porok dovelj, da se ne bode spuščal v vrtoglava podjetja. Angleški kabinet posvetoval se bode v kratkem o položaji, kateri je nastal v Sudanu, zdaj ko se je zapustila Dongola. Misli se, da se bode zopet sklenilo, osvojiti si Dongolo. — Marquis Salisbury sprejel je francoskega poslanika Wad-dingtona ter zagotavljal angleško prijaznost nasproti Franciji; konečno je izrekel željo, naj bi se vsa nerešena vprašanja v soglasji s Francijo rešila. Nekateri listi poročajo, da se je Mahdi po osvojitvi Kartuma razglasil sudanskim sultanom ter je tako iz cerkvenega načelnika postal političen, s katerim bodo morale vlasti prej ali slej stopiti v dogovor. Ne vemo pa za to in čemu bi si z bridkimi domišljijami grenili kratko življenje. Tako je tudi Milan s svojo nevesto živel mirno, veselo in srečno! Dan za dnevom pa so prihajale tudi v mestece V . . . . vznemirljive vesti o zasedanji Bosne po avstrijski armadi. Bila je to prva skrb in žalost, katero sta okusila zaročenca, ker Milan je bil še vojak brambovskega polka. Bala sta se, da bode morda tudi on moral v vojsko, da se bodeta morala ločiti! In res mu doide nekega dnč povelje, da se ima nemudoma v Ljubljani s svojim polkom združiti. Kako britko jima je bilo se ločiti, grenkej-šega itak svet ne premore! Na prsih mu slonč ihtela je Katinka, ko se je poslavljal! „Katinka, moje vse, kliče me dolžnost v boj za cesarja in blag namen! Ali predno grem, predno se ločiva, te prosim: bodi srčna in ne žaluj preveč v času, dokler se zopet ne vidiva. Misli na mene, ko bodem v daljini, ostani mi zvesta, me ljubeča! Tudi jaz bom v duhu veduo pri tebi bival, in ako me zadene sovražna krogla, ako se ne vruem več nazaj, tak moli 2a inč! Prenašaj Dopisi. Iz Gorjan pri Bledu, 1. julija. (Izv. dopis.) Uže večkrat sem čul pritožbe, da se pri nas za tujce stori jako malo. Marsikdo mi je tožil, da bi rad preživel par tednov v našem kraji v vročem poletnem času, a da niti mesa in juhe v gostilnici ne dobi. Okolica pri nas je res krasna, razgled po vsi gorenjski ravnini in Bled le % ure oddaljen. A ker tujci niso redno ostajali tu, tudi gostilničarji niso bili na nje pripravljeni, kajti pri nas sicer ne manjka imovitih mož, a podjetnega duha nemajo, kakor ga je imel na pr. pokojni Šturm v Polčah. Toda če bi se pa oglasilo nekaj gospodov, ki bi hoteli ceno preživeti par tednov pri nas, bi uže dobili dobro hrano in čedno stanovanje. V gostilni pri „Kaconu“ bi dobili obed (juho in meso s prikuho) za 30 kr., sobo in postrežbo za 40 kr., kavo s kruhom za 15 kr. itd. Kogar torej veseli, naj piše h „Kaconu“. Najbolje bi se pa izplačalo, če bi jih bilo kakih 5 skupaj. Potem so lehko za dobro jed in postrežbo brez skrbi. —k. Iz Bosne, 19. junija. (Izv. dop.) Častiti gospod urednik! Zelo me je razveselilo Vaše pismo, v katerem izrekate veliko zaupanje v skromne moje moči ter me pozivljete, naj Vam nekoliko opišem razmere v zasedenih deželah. To je težavna naloga, katero bi prevzel, vender iz ljubezni do resnice hočem Vam vender podati večkrat kako črtico; saj vem, da Vam le redko do-hajejo poročila od tu, katera bi bila oprta po polnem na istinitost. Opozicijski organi skušajo slikati tukajšnje razmere z najbolj črnimi barvami in nikdar se ne utrudijo svariti Avstrijo pred to osvojitvijo. Vender na drugi strani tudi prijazni listi časih vzem6 prelepe boje ter slikajo predra-žestne podobe, se vč da iz ljubezni do pravične stvari. Poročila so torej časih na obeh straneh pretirana. V naslednjem podati Vam hočem za zdaj le nekoliko površnih črtic o tukajšnjih razmerah. Neovržna istina je, da je delovanje avstrijske vlade posebno glede javnega varstva vzorno. Kjer so se prej klatile umazane tolpe zlatahlepnih in in krvi žejnih roparjev, je zdaj vse mirno in varno. Najbolj skrite soteske, katerih imena so uže prej pretresala ude, so zdaj po polnem varne za promet; trgovec sme veselo pevaje prehoditi ta pota. Mnogo je stalo truda, predno so avstrijski orožniki očistili te temne kraje zavratnih napadalcev, a tudi zdaj še, ko se ne čuje o nikakih roparskih tolpah, ko so se imena slovitih tolovajev uže skoro pozabila, ne zanemarjajo avstrijski orožniki svoje, dolžno,sti; kakor prej oprezno čuvajo deželo patrulje. To veliko dobroto pa umeje tukajšnji narod tudi dobro ceniti: kjer imaš le priliko občevati z narodom, povsodi se ti hvali avstrijska vlada, da ga je rešila tega velikega zla, roparjev. trdno tudi ta udarec, udana v voljo Njega, ki nas je stvaril! Tam gori se zopet vidiva potem, kjer ni ne ločitve ne solza!" „0, moj Milan, jaz se ne morem ločiti! Vzemi me s saboj, s tabo hočem iti kamor hočeš, le ločitve, oh, ločitve le nikar! Kaj bom počela sama, zapuščena tukaj v vednih skrbeh za tebe in tvoje mi tako drago življenje?" »Prosim te, bodi srčna! Z mano iti ne moreš, to sama lehko veš. Išči tolažbe, ko ti bode srce v britkostih pokalo, v molitvi, pri nebeški materi! Ona le te bo potolažila, saj je sama neskončne bolečine trpela, ko je gledala umirati brez pomoči svojega jedinega sina! Le k Njej se zateci, gotovo je ne bodeš zastonj prosila!“ „D&, moj Milan, tako hočem storiti! Molila bodem za tebe, da te bo ona varovala in te zopet srečno pripeljala na moje ljubeče srce! Ali ne zabi tudi ti, da v domačem kraju le za tebe bije zvesto te ljubeče srce, ki bo noč in dan skrbelo za tebe, ki ne bo poprej mirno, dokler se ne vrneš nazaj!“ »Ne boj se, Katinka, le tebe ljubim, le tebi sem zvestobo obljubil in tvoj bom na veke! Tisi Prej bila je trgovina ovirana, ni se mogla prosto razvijati, ker se je vsakdo bal za svoje z velikim trudom pridobljene novce. Zdaj trgovina uže lepo cvete, saj pa so se tudi oskrbela zanjo uže najnujneje potrebna sredstva, železnice so se gradile, napravile ceste ter se postavili mostovi. Po teh občilih postala je dežela celota, zdaj mogo prebivalci na varen in hiter način stopiti med seboj v zvezo. In nasledki tega se uže prikazujejo med narodom; dežele blagostanje se dviga. In ne bode mnogo let, ko bode dežela cvela, če ne popifme čez te cvetove morilen veter ter ne opali razvijajočega se cvetja. A pogubna kal propada je uže zasejana med narodom, če ne poganja morda zlo uže korenin — namreč isto zlo, o katere® tožite tudi Vi bridko v slovenski domovini, ^°' katero uničuje narod duševno in telesno, namtet žganjepitje. Dovolite, da spregovorim danes nekaj besedij o tem zlu, kateri preti uničiti narod, če se nn1 ne bode takoj začetkom z radikalnimi sredstvi vlada postavila nasproti; možno je to zlo tukaj še odpraviti, ker ni še preveč zastarelo, a to 1® tedaj, če se bode takoj in odločno napovedala i«u vojska. Bosansko in ercegovsko prebivalstvo je zelo zmerno in z malim zadovoljno. Do 1. 1878. vedelo je še malo o škodljivih učinkih žganih pijani res da je uživalo domači slivovec, a to zmerno, v prav pičli meri. Najbolj se je žganjepitje razširilo v letu 1875 do 1878; tedaj postalo je mnog0 prav navadnih žganjarjev. In ta kuga povišala se je še bolj za časa okupacijske vojske, kajti tedaj prišli so z našo armado v zasedene dežele umazani spekulantje z žganjem; tem špekulantom bilo je ležeče le na zaslužku, dobičku, kaj so se oni brigali, če pahnejo do zdaj zmerno ljudstvo v duševni in telesni prepad. Se v6 da je bilo to žganje napravljeno samo iz špirita in vode. Vlada, katera je imela začetkom mnogo opraviti s pomirjeva-njem, ni opazila pogubonosnega žganjepitja, a*1 zadržana po druzih nujnejših poslih ni mogla obrniti svoje pozornosti nanj. Koj po pomirjenji pa so se ukrenile potrebi naredbe, skušalo se je zatreti zlo v post&oku-Vender to ni šlo tako lahko, ni se dosegel ves zaželjen mir in nameravan vspeh. A hvaležni ffl°' ramo biti, da se je doseglo toliko. Da vlada n1 takoj obrnila svoje pozornosti na žganjepitje, da bi se bila ta bolezen razširjala skozi desetletje v narodu, ne bilo bi nobenega leka več proti njej-Zdaj pa se vender vsakdo uadeje, da se bode energičnemu postopanju vlade posrečilo, omejiti to zlo. Glavne naredbe so: Kogar najdejo varstveni organi pijanega, naloži se mu občutljiva denarna kazen ali pa se pošlje pokorit v zapor; dalje velja tudi naredba, da se za nakupovanj® žganih pijač narejeni dolgovi ne morejo iztožiti- Kakor se zdaj kaže, posrečilo se bode vladi? moja prva ljubezen in, prisegam ti, tudi zadnja! Upajva pa, da se srečno zopet vrnem nazaj in v to svrho obljubiva skupno: da bode prva najina pot, ko se poročiva, k blejski Mariji, v katere varstvo in krilo izročam sedaj tebe in sebe!“ „D£i, moj Milan, govoril si mi iz srca! Tud» jaz obetam in trdno zaupam na Njeno varstvo i° pomoč!“ ulivala ti srčna! Ali jaz moram iti, voznik me uže dolgo čaka! Še enkrat: bodi srčna in trdna I Misli na me, ne zabi me, in ko se zopet srečno povrnem, združila se bova za vedno! Ne . moja Katinka, ostani zdrava in — z Bogo1”-* „0j, z Bogom, z Bogom, ako mora biti! Tedri srečno hodi in ne zabi svoje nesrečne Katinke! Še enkrat se objameta in poljubita in pi'°fi ga odpelje voz v daljavo! Dolgo je zrla s solzečim očesom za ^itko ki jej je odpeljal njenega drazega! K&koy kftteri jej je bilo pri srcu, potrta gre v sobico, eta tolikokrat se srečna in vesela po{,ovaija a, zgrudi se pred podobo nobešk0 mateie ua o etn in v glasnem joku si olajša srce! rešiti narod razpada. V tem oziru je res postopanje vlade zelo koristno, vzorno. Kar se tiče kmetijstva, je v zasedenih deželah zdaj še zelo na nizki stopinji. Temu se pač ni čuditi, ker je v narodu vender še ostalo mnogo onega duha iz časa turškega robovanja, ko je pač obdelal zemljo le toliko, da mu je dala potrebno hrano; če je več pridelal, več je moral proč dati. V Sarajevu se je uže delj časa nameravalo ustanoviti kmetijsko družbo, katera bi bila potem skušala povzdigniti blagostan kmetovalca, a ta misel 3® zdaj zopet po polnem pozabljena, in kdo ve, kda3 se zopet zbudi. Poljedelstvo in živinoreja s*a že zelo zanemarjena, vender je pričakovati £udi tu vladne pomoči. In ko se povzdigne poljedelstvo in živinoreja, tedaj bodo storile zasedene dežele važen kulturni korak in postale bodo dragocen biser v avstrijskem diademu. Razne vesti. — (Švedska učiteljca na potovanji.) Iz Aassiga so poroča: S parobrodom, kateri je prižel yčeiaj dn«5 25. junija t. 1. iz Tešena tu sira, pripeljal 80 Je mlad, okusno obločen gospod, katori jo imel s Sotjoj dva mala kovčoga; nastanil so jo v prvom hotelu. Elegantni mladi gospod jo nemščino lo slabo govoril, a tem bolje francoščino, angleščino in švedščino. Da-si ae je mladi gospod obnašal zelč spretno, se mu je v®nder videla nekaka bojazen, tesnoba; vzbudil je sum, °sebito kor tudi ni imel potnih pisem. Prišla je policija *®r zahtevala od njega pojasnil o njegovi osebi; po dolgem obotavljauji jo naznanil, da je ženska ter nastavljena kot učiteljica v Kalmaru. Pri vizitaciji kov-čflga našli so potno torbo, v kateri jo bilo 1500 mark. Vprašali so telegratično magistrat v Kalmaru o tej osebi in dobili so takoj odgovor: „Alma L., učiteljica v Kalmaru, hči visokospoštovanih starišov, potuje skozi Draždane, Prag in Dunaj v Florenco in ima s seboj 1400 kron denarja." —Kdo jo bil srečnejši nogo Alma, ko je došel ta odgovor iz Kalmara. Povedala je, da moško obleko nosi samo zaradi toga, da more bolj no-°virano potovati. Popoludne odpeljal se je vitki gospodič v Prago, kjer misli nekaj dnij ostati, potom pa 011 ^unaj daljo potovati v Florenco. (No bo fotografova n o.) Ko se je pari-111,1 fotografu Heuryju posrečilo, napraviti vsom za-®Vaiu astronomov ugajajoč aparat, sklonilo je ravna-Hjstvo pariške zvezdarne, fotografov,! ti s tem aparatom esni oblok. Vršilo se je uže več poskusov s tem ®Paratom, in prav dobro se jo obnesel. Po jedui uri 18 fotografovan jeden del neba, na katerem je bilo 91 2790 zvezd od prvo do štirinajste velikosti. Če ^ kil aparat delj časa dolal, videle bi se bile naj-® tudi zvezdo petnajsto velikosti. Ta fotografovan e je 41000 dol vsega nebnega obloka. Če so vzame, a so p0 vsem nebesu zvezde jednako razdeljene, so ®ore sklepati, da je na vsem nebesu 22>/3 milijonov zvezd od prvo do štirinajste vrste. i • ? ^° klečala in ko vstane so slednji žarki za ajo ‘ega solnca obsevali vrhunce gora. Še en-rat se ozre proti strani, na katero je odšel nje *agi, svitle solze zaleskečejo jej v očesih in glo-0 0 izdihne: „Bog s tabo, moj Milan, na vseh lv°jih potih!« — — —______________________-________________ IV. venski68**1 vladal Je v Gradiški, kjer so slo- čakali i/*0"11 l)0(* vodstvom princa Wirtemberga kakor foj *LVa’ prekoračijo mejo! Videti je bilo, Vstagj! v Uit ženitovanje, a ne v krvavi boj z brambov vhodni strani tabora sedel je mlad ‘nisli ■> eC ec* šotorom in gledal v daljavo ! Kake Pustil lllU Poc*‘j° P° g'avi? Ootovo je za-. v “Omačeni kraji bitje, katero mu je drago utrne • S° lll01t*a ,nis'i Pr' llie,n '• Svitla solza mu iz očesa ali strese se, kakor bi hotel mis i nj otresti in vstane. Nasproti inu pride pn^°V. ki je služil pri istem polku, da Osel60' 'St' kompaniji. Bila je visoka, močna ba» zagorelega obraza z mogočno temno brado j »kaj, brate, si zopet tako otožen? Pusti vse misli in domišljije, katere ti itak nič ne po- Domače stvari. • — (Starišem in varuhom gluhonemih in slepih otrok.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko razpisuje eno mesto grofinje Stubenbergove in dve mesti Fran Holdheimove ustanovo za gluhoneme v c. kr. deželni odgojilnici v Linču. Sprejemajo se otroci od 7. do 12. leta starosti, Stariši ali njihovi namestniki, ki hočejo za svoje otroke ali varovance prositi za sprejem, naj prošnje, katerim treba priložiti krstne liste, spri-čalo o stavljenih koz&h, ubožne liste in po farnem uradu podpisana ter po c. kr. okrajnem zdravniku potrjena zdravniška spričala o otrokovi izobražljivosti in njegovem zdravju, izroče pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pri mestnem magistratu do 25. julija t. 1 Enako je razpisanih več mest baron Karol FlSdnigovo ustanove za slepe v odgojilnici v Linču. — Sprejemajo se otroci tudi v starosti od 7ega do 12. leta. Stariši ali njih namestniki, ki hočejo za svoje otroke ali varovance prositi, morajo prošnje, katerim naj priložijo krstni list, spričevalo o stavljenih kozah in ubožni list, potem zdravnikovo spričevalo o otrokovem zdravji in o njegovi izobražljivosti, po do-tičnem okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa po mestnem magistratu do 25. julija t. 1. podati c. kr. deželni vladi - (Na tukajšnjem gimnaziji) pričeli se bodo ustni zrelostni izpiti prihodnji ponedeljek dne G. julija. — (Na tukajšnji realki) vršili so so pred-včeraujim ustni zrelostni izpiti. Izpit delalo je sedem učencev; pet dobilo jih je spričevalo zrelosti, dva morala bosta ponavljati čez dva meseca izpit iz jednega predmeta. — (Nova okr. cesta iz Živov v Logatec.) Dne 13. t. m prične se ogled za določitev črte novi okrajni cesti iz Žirov v Logatec. Ogleda udeležili se bodo razen interesentov cestnih odborov politične oblasti tudi gospodje deželni poslanci dr. Samec, Faber in M. Lavrenčič. — (Imenovauja na Primorskem.) Začasni zdravnik dr. Avg. Hausenbichler imenovan je kon-cipistom pri c. kr. namestništvu in praktikant Anton Mahkovoc koncipistom pri policijskem vodstvu v Trstu. — (Petdesetletnica.) Iz Vipavo se poroča: Dne 7. julija, to je v torek, obhajal bode prečastiti gospod Josip Na k us, duhovni svetnik in župnik na Planini pri Vipavi, ravno tamkaj slovesno 501etnico tamošnjega svojega službovanja. Priprave za to izvršujejo se izredne Občinski zastop imenoval ga je planinskim „častnim občanom11. — (Strola ubila.) Iz k rš ko g a okraja se nam poroča: Dnč 27. junija nabirala jo med 6. in 7. uro zvečer sedemintridesetletna Ana Horšel iz Boršta, občina Cerkljč, črešnje na nekom črošnjevem drevesu. Med tem pridrvi nevihta, strela udari v č rešuj o in zadene tudi njo, tako da jo bila takoj mrtva. magajo. Vojska bode kmalu končana in potem se bodeš vesel zopet povrnil k svoji nevesti! Sedaj pa srčnost, ker ravno sem zve lel, da imamo jutri prekoračiti Savo in stopiti na žalibog! sovražna bratska tla!“ »Hvala ti, Janko, za tvoje besede, srečen sem, ko imam tako udanega prijatelja na svoji strani! Tudi jaz upam, da se kmalu povrnemo, ali kar ne morem se znebiti misli, da nikdar več ne bom videl domačih hribov!" „Proč tako črne misli, Milan, ne bodi tako malosrčen in poglej, kako se drugi vojaki vesele iti v boj, akoravno je večina morala zapustiti ženo in svojo deco!“ „Prav imaš, Janko, in ako ti drago, pojdi malo z mano! Jaz hočem še poprej svoji Katinki pisati, predno stopim na sovražna tla, saj ne vem, kedaj mi bo potem možno.“ „Pojdiva torej, tudi jaz imam še nekoliko opravil." Počasi sta korakala po taboru v svoje sta-nišče. (Dalje prihodnjič.) — (Nesreča.) Predvčeranjim zvečer povezavala sta na južnem kolodvoru z verigami hlode na vozu Ivan Inglič iz Štefanove Vasi in Ignacij Berdajs iz Ljubljane. Pri tem vtrga se veriga, hlodi zvale se z voza, in sicer tako nesrečno, da je Ingliču zdrobilo obe nogi, Berdajsa pa drugače hudo poškodovalo. Oba so prenesli v bolnico. — (Potres.) Iz Št. Petra pri Koprivnici na dolenjem Štajerskem bil je dne 29. junija ob 11. uri po noči močan potres, katori se je potem zopet po- novil drugi dan ob 8. uri in ob 11. uri dopoludne. Pri vseh teh potresih čulo se je podzemeljsko bobnenje. Prvi potres je bil tako močan, da so ljudje prestrašeni bežali iz hiš na prosto. — (Ponarejalci kovanega denarja.) Iz Trsta se poroča: Dne 30. junija m. m. posrečilo se je policiji zasačiti družbo ponarejalcev kovanega denarja. Našli so več strojev in druge priprave za ponarejanje. Grlava tem ponarejalcem je nek črkostavec, katerega so včeraj zaprli. Podrobnosti o preiskavi še niso znane. Narodno-gospodarstvene stvari. Vremenski pregled za mesec junij 1885. (Sestavil na podlagi brzjav. poročil osr. vrein. zavoda na Dunaji F. S ) Temeljno spoznanje denašnje meteorologije je, da so vladarji vremenu v zmernem in toplem pasu ciklone in anticiklone, krajevne razmere pa da vplivajo v drugi vrsti na vremenski značaj. Beseda ciklona pomenja zračno gibanje, ki se vrši v ozemlji nizkega barometerskega stanja. Središče njegovo jo barometerski minimum, proti obodu pa se zračni tlak viša. V spiralnih črtah krožijo vetrovi okolo središča in prinašajo krajem, nad kojimi vejejo, dež ali suho, toploto ali hlad. Barometrove nižine prihajajo v Evropo večidel od atlantskega morja ter se pomikajo proti Aziji. V njih jedru pada dež, in tudi na njih sprednji in dosni strani, kjer vejejo južni do zahodnjih vetrovi mnogokrat z viharno močjo. Na njih zadnji strani vpadajo severozahodnji vetrovi, ko se barometer vzdiguje nebo se jasni, in le notrajni dežji padejo. Leva stran ciklone ima spredaj severne in vzhodnje votrove tor lepo vreme. V anticikloni, to je v ozemlji visokega zračnega tlaka z barometersko najvišino (b. maksimom), razprostira so večidel jasno nobo brez padavine, solnčni žarki brez zaproke vplivajo in vetrovi so nemočni. blodeče vrste imajo namen predočiti, kako so barometrove nižine in višine ter z njimi ciklone in anticiklone značile vreme v minolem meseci. Spočotka junija vladal je v vremenskem oziru še njegov prednik. Uže 27. maja prikazalo se je središče nizkega barometrovoga stanja nad atlantskim morjem v severo-zahodu Škotske ter je pomikale se sledeče dni preko Skandinavije proti severo-vzhodu Evrope, tako da je bilo 1. in 2. junija v soseski Peterburga. Najniže proti srednji Evropi je seglo 31. maja; bili smo tedaj na deževni strani ciklone ter dobili v Ljubljani do 1. junija zjutraj 18 3 mm. dežja, v Krškem 22'4. Isti dan se je mala barometrova depresija (nižina) ustanovila nad vzhodnjo Ogersko, ki pa je hitro odšla. Vender je znižala toplino in prinesla še tu in tam dežja s severo-zahodnjimi vetrovi. Pričakovati pa jo bilo lopo vreme, kajti uže 30ega maja bil je pritisk zraka ob severnem robu Španije jako visok: blizu 770 mm. (ob morski gladini) in naslednje dni se je razprostiral preko Francoske, Avstrije, Podolije proti Aziji odhajajoč. Jasno nebo je prepuščalo solnčnim žarkom popolno veljavo, toplina se je po kontinentu nadnormalno povišala. Sedmi dan meseca kazal je toplomor v Krškem ob 1. uri popoludne 30 0 C., v Ljubljani 10. dan ob 2. uri 29° C. Isti vzrok, ki stori, da dnevna toplina ni opoludnč najviša nego pozneje, učiuil jo, da je povpročna dnovna toplina na Kranjskem dosegla vjhunec še le 10. junija, in sicer 22° C. v Krškem in nad 21° C. v Ljubljani. Ko je 8. junija barometrova višina oslabljena (765 mm.) zapuščala Evropo, bližalo so je uže ozemlje slabega vremona ob zahodu; barometer jo upadal in ker jo bil zrak jako razgret iu soparon, nagibalo je po naših krajih na nevihte. Južni vetrovi pa so se zasukali po polnom v zahoduje, ko je ciklona od Irskega čez Angleško došla nad Dansko in so ji bile tudi slo- venske pokrajine na desni strani. Po vsej Nemčiji in po avstrijskih planinskih deželah so bile nevihte z dežjem po nekod tudi s točo. V vzhodnjem delu Avstro-Ogerske ostalo je nebo jasno, suho in toplo. To bi bilo tudi pri nas nastopilo, ker je dotična barometrova ni- žina od Danskega obrnila se proti severo-vzhodu ter 12. dan meseca odšla z naSega kontinenta. Ali tačas se je nova depresija ustanovila nad južno Francosko (9. junija) ter se obrnila s kraja proti jugovzhodu, kasneje pa proti severovzhodu Ko je imela središče nad Rumunsko (11. junija), nižali so severni vetrovi toplino, nebo se je pooblačilo ter pustilo nekaj malega dežja; v Ljubljani 2'7 mm, v Krškem 5 3 mm. V jugu in zahodu Evrope bil je sploh dež, v Rimu in Bukarestu nevihta, severni del jadranskega morja bil je razburkan. Barometrovi višini, ki je z 9. junijem nastopila pot od zahoda Irske proti Črnemu morju, imamo so zahvaliti, da se je nebo nad vso srednjo Evropo zjasnilo. Neprestano se je toplina višati počela in dosegla je 18. dan najvišjo povprečno stopnjoX24° C). (V Ljubljani je bilo 16. dan ob 2. uri pop. 28'8° C, v Krškem 30° uže ob 1 uri popoludnč.) Početkom druge polovice meseca razdelil se je zračni tlak po Evropi precej nepravilno. Pri nas je ostalo še toplo in pogoji za nevihte združili so se zopet nad velikim ozemljem Nemčije in skozi do avstrijskih planinskih dežel. Se vč da se je ondod svet nekoliko ohladil. Dnč 18. junija vladala je nad osrednjo Evropo barometrova nižina, došedša čez Francosko. Segala je uže do Galicije. Zahodnji vetrovi, oblačno nebo, dež (v Ljubljani 28 0 mm, v Krškem 20 3 mm) ter nadaljno ohlajenje bili so posledki. Toplina jo v tretjič v tem meseci upadla, in sicer ne le pri nas, tudi po Francoskem in Nemškem. Visoko stanje barometra ustanovilo se je 18. daleč od nas — na Španjskem, 22. dan nahajamo njegovo središče nad južno Italijo, drugi dan pa uže nad severnim robom planin; pomikalo se je nadalje proti severovzhodu ter 26. dan zapustilo Evropo. Ob jednem se je pojavila barometrova nižina pri Shetlandskih otokih ter je od ondod pomikala se proti jugovzhodu. Nad jadranskim morjem prikazala se je 20. druga barometrova nižiua, ki je do 23. prekoračila pot do krimskega poluotoka. Šla je preko Avstrije in še so nam v spominu nevihte istih dni, vihar ob jadranskem obrežji, znižanje topline in dež. (Ljubljana 681 mm, Krško 261 mm.) Toplina je po vsej srednji Evropi zel<5 upadla, in sicer pri nas do 14” povprečne temperature na 22. dan junija. To zmanjšanje bilo je zatorej tako zdatno, ker je bil- svet uže od prejšnje ciklone (18., 19.) ohlajen. Prej omenjena barometerska višina pa je hitro vreme zboljšala in to tem laglje, ker se je za zadnje dni meseca barom, nižina ustanovila nad Balkanom in njegovim obližjem. Pač je višina kmalu odšla, in zelo nestalne razmere zračnega tlaka so se ustanovile zunaj srednje in jugovzhodnje Evrope. V centralnem delu pa so se barometerske razlike precej poravnale, toplina se je vspela do tretjega, in sicer najvišega vrhunca v tem mesecu (30. dan 1. uri pop., v Krškem 31 0° C) in zatorej so skozi pet dnij (25. do 29.) po Avstriji in Nemčiji razsajale nevihte. Tudi Ljubljana in Krško sta ob tej priliki dobila dežja, in sicer 13 5 mm, oziroma 2‘2 mm. Danes, zadnji dan meseca, pa je uže položaj precej spremenjen. Barom, depresiji prostirati se okoli južno Skandinavije in Francoske, barom, višina pa je daleč za Irsko. Pričakujemo tedaj pooblačenje neba, dež in znižanje topline. Ako se še jedenkrat ozremo po minečem mesecu, opazimo, da je dnevna toplina pričela v Kiškeru s 15 3° C ter nehala s 24'2° C. Upadla jo trikrat zel6, a ravno tolikrat se jo povzdignila, in sicer vsakokrat više. Povprečna mesečna temperatura v Krškem je 19 0° C, to je 5 20 C več kakor v maji in 0 6 nad novomeškim nomalom Dežja je bilo v Krškem junija meseca 75-2 mm, maja meseca pa 109.5 mm. — Povprečno stanje barometra s toplinskim popravkom je 748 6. (Normale iz 14 let za Novo Mesto jo 748'7.) Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Dunaj, 1. julija. Žrebanje posojila iz leta 1854. 130 1(>0 212 764 803 881 942 1182 1228 1230 1257 1265 1330 1475 1480 1594 1758 1797 1861 1920 1998 2019 2082 2233 2397 2575 2738 2805 2822 2847 2982 3039 3121 3193 3265 3304 3310 3371 3372 3497 3551 3676 3751 3906. Gradec, 1. julija. Nadvojvoda Viljem prišel je sim ogledovat vojake. Sarajevo, 1. julija. Tukajšnji pravoslavni metropolit Sava Kosanič je odstopil. Franko b rod, 1. julija. Lieske, morilec policijskega svetovalca Rumpff;i, obsojen je bil v smrt. London, 1. julija. Manners govoril je včeraj v Meltonmowbrayju ter dejal, da je naloga vlade, napraviti red v Egiptu ter ugodno rešiti afgan-sko vprašanje. Danes se snide kabinetni sv6t. Telegrafično borzno poročilo z dnč 2. julija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................82'60 » » » » srebru.........................83'40 Zlata renta.................................................108-75 5°/o avstr, renta...........................................99 '55 Delnice nirodne banke..................................861 ■ — Kreditne delnice........................................... 286-75 London 10 lir sterling......................................124-20 20 frankovec................................................ 9'845 Cekini c. kr................................................ 5 • 88 100 drž. mark................................................61-05 TJmvli so: Dne 30. junija. Ludovik Salocher, dolavčov sin, 10 mesecev, Poljanska cesta št. 18, davica. Dn6 l.julija. Ana Kosec, delavčeva hči, 11 mes, Karlovška cesta št. 20, Bronchitis capillaris. Jovana Križ-rnanič, c. kr. davkarja vdova, 80 1., Rožno ulice št. 11, ope-šanje. Tržne cene. V Ljubljani l.julija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 80 kr., domače 7 gld. 16 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ječmen 4 gld. 87 kr.; oves 3 gld. 36 kr.; ajda 5 gld. 4 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld. 50 kr.; 100 kilogramov krompirja 4 gld. —kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld,, fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2% kr.; liter ndeka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tompo- ratura ■3 7. zjutraj ! 732'32 | 17 6 .= 2. pop. 733-92 18-3 I 9. zvečer I 734'20 ! 16'8 Vetrovi Nebo Mo-krina v mm s. sl. obl. jzpd.sl. | » bzv. j p. js. 3-00 dež Marijinceljske kapljice za želodec izborno uiinkujoče sredstvo pri vseh želodečnih boleznih prave prodajeti v Ljubljani le lekarni gosp. G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip Svobode na Prešir-novem trgu; v Kranji: lekarničar K. Savnik; v Kameniku: lekarničar J. Močnik; v Ajdovščini : lekarničar Mih. Guglielmo; v Novem Mestu: lekar-ničarja: Dom. Rizzoli in Jos. Bergmann; v Gorici: lekarničar An- ___________________ ton Leban; v Sežani: lekarničar F. Ričel; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Crnomlji: lekarničar Ivan Blažek; v Celjl: lekrnč. J. Kupferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani. Jedna steklenica z rabilnim navodom velja 35 kr. Razpošiljavno osredje: (73) 52-8 Lekarna