PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 227 (13.458) Trst, torek, 3. oktobra 1989 Od 22. septembra jih je zbežalo že 25 tisoč Nadaljuje se beg Vzhodnih Nemcev Oblasti NDR so beguncem vzele potne liste, jim odvzele državljanstvo in jih za vedno izgnale iz države Preštevanje ne more biti podlaga za zaščito manjšine Resolucija deželnega sveta V V sve o vprašanjih nase manjšine Obveza za pospešitev postopka o odobritvi zaščitnega zakona Nasprotovanje svetovalcev KPI, ki so oddali belo glasovnico SANDOR TENCE TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je sinoči, potem ko je odobril program Biasuttijeve vlade (o tem poročamo na tretji strani), sprejel posebno resolucijo, ki pravi, da je večinska koalicija proti preštevanju tako slovenske manjšine v Italiji kot italijanske v Jugoslaviji kot osnovi za določanje nacionalnih pravic. Resolucijo so podprli svetovalci KD, PSI, PRI, PSDI, PLI, SSk in zeleni Vivian, vsi ostali pa so se vzdržali, fašisti pa so pred glasovanjem zapustili sejno dvorano. Komunisti so belo glasovnico utemeljili z dejstvom, da se je odklanjanje preštevanja znašlo v posebni resoluciji in ne v osnovnem političnem sporazumu in niti v Biasuttijevi programski izjavi. Na seji je prišlo predvsem do ostrega proceduralnega, a tudi političnega spora med večino in komunistično opozicijo, ki mu predsedujoči demokristjan Braida ni bil kos. V sprejeti resoluciji je deželni odbor v bistvu sprejel pet osnovnih obvez. V prvi vrsti, da se bo pri rimski vladi zavzel za pospešitev zakonskega postopka za zaščito Slovencev na podlagi ustavnega določila. Normativ bo moral primerno in uravnovešeno zaščititi kulturne in etnične značilnosti slovenske manjšine in istočasno ovrednotiti njegovo specifično identiteto. V tem okviru odbor pričakuje izvajanje programske obveze ministrskega predsednika Andreottija. Dežela bo tudi na podlagi sporazuma Markovič-An-dreotti zahtevala konkretne pobude za zaščito Italijanov v Jugoslaviji. Tretja obveza zadeva vprašanje preštevanja. Sedemstrankarska koalicija, ki je podprla ta dokument, je prišla do zaključka, tudi na osnovi izkušenj z italijansko manjšino v Istri, da številčna osnova neke manjšine ne more biti podlaga za njeno zaščito. Od tod tudi nasprotovanje preštevanju obeh manjšin. Končno se bo odbor prizadeval za odobritev triletne finančne postavke v višini 36 milijard lir za potrebe obeh manjšin, od rimske in beograjske vlade pa bo zahteval tudi specifične posege za bolj celovito in učinkovito zaščito obeh manjšinskih skupnosti. V razburljivo razpravo, ki bo nedvomno pustila sledove, so v glavnem posegli le komunisti, ki so utemeljili belo glasovnico. Ivan Bratina je očital koaliciji, da ni imela poguma vključiti nasprotovanje preštevanju v formalni program novega deželnega odbora. Problem preštevanja vsekakor po njegovem nima nobene pravne in politične osnove, tudi zato ker Dežela pri tem nima pristojnosti, že sama obravnava tega vprašanja predstavlja koncesijo nacionalistom in LpT. Gre konec koncev za zlorabo človekovih pravic v medstrankarskem političnem trgovanju. Miloš Budin je naglasil, da je sprejeta resolucija v bistvu brezpredmetna, saj je po njegovem le tolažilna nagrada, ki bo ostala zgolj v zapisniku in nič več, manjšinska vprašanja pa je treba nasprotno reševati s konkretnimi koraki. BERLIN — Vzhodnonemški dnevni-1 50 d° sedaj v glavnem »pozabljali« a vesti v zvezi z množičnim begom v ^•RN, v včerajšnjih izdajah pa so na ?rugi strani objavili novico, da so ose-e’ ki so s posebnim vlakom prepoto-. ozemlje NDR »bivši državljani, z9hani iz države«. To izjavo so pripisali glasniku zuna-Jaga ministrstva, ki je menda sporo-], ; da so oblasti zaplenile vse potne jjSie Potnikov, ki so se z vlakom pelja-£RN naproti. V zameno za potni list s° dobili odlok o izgonu. Vzhodno-a®ške oblasti so jih torej uradno pri-®ale za izgnance, kar pomeni, da se »e bodo smeli nikoli več vrniti v »biv- šo domovino. Narodna republika etnčija jim bo sedaj nedostopna, saj Sq bodo smeli niti na krajši obisk k r°dnikom ali prijateljem, prepoveuo pa jlm bo tudi potovanje po ernlju države, ki so jo »zavestno zabili«. . levilo le v vzhodnonemških beguncev s v zadnjih urah še naraslo. V enem dnevu se je število Vzhodnih i e®cev, ki so pribežali na sedež am-, sade ZRN v Varšavi, potrojilo. Za-Zah °nemška diplomatska misija je j. beležila imena vseh, ki so se prijavi-■ hi pa ukrepala. Ni izključena mož-da bo za begunce poskrbela kar Sest a vlada, v načrtu pa imajo tudi stavo posebnega transporta. I®eg iz NDR se nadaljuje tudi preko j^džarske. Včeraj je še 667 Vzhodnih 0 6hlcev pribežalo v Avstrijo, število ^®b, ki so od 11. septembra letos za-stile NDR pa je naraslo na 25.339. st Tudi Praga je v zadnjih tednih polj, a pribežališče Vzhodnih Nemcev UejP°ti v ZRN. V nedeljo zjutraj je tt kaj sto zamudnikov obkolilo zahod-hetnško ambasado v Pragi. Množici jij^Pelo stopiti na izredni vlak, ki bi ski Prepeljal na Bavarsko. Policij-ci ?Tenti so skušali preprečiti množili p se Je približala veleposlaništvu, na Pa Je zunanje ministrstvo hieri R°s*a*° protestno noto, saj je po raj dharodnem pravu določeno, da mo-vs° ostat* veleposlaništva dostopna »tjT11, Veleposlanik Huber je nove $e ste<< prosil, naj se premislijo in naj tertnrtlej° domov, kjer naj prosijo za bilB ° dovoljenje. Njegove besede so ho a Cer brezplodne, zato ni izključe-H ' da bodo do konca tedna skušali V J11 kako novo rešitev vprašanju tj-^ednih Nemcev. Veleposlanik je heke° izjavil, da je bil izredni vlak vmai enkratnega, kar se ne bo pono-prjt' sTem je želel najbrž zaustaviti Vzhodnih Nemcev, ki so prihi-v6(j^ Prago takoj potem, ko se je raz- ili v breVeSt 0 češkoslovaški verziji vla- rez voznega reda. sliki (telefoto AP): policija je čili 8' Vhodni Nemci pa so presko-°9rajo ambasade ZRN v Pragi. Tiskovna konferenca Cirila Ribičiča v Beogradu o ustavnih amandmajih Ustavni amandmaji ne krepijo separatizma in ne razbijajo enotnosti Jugoslavije BEOGRAD - Slovenski ustavni amandmaji ne krepijo separatizma in tudi ne razbijajo enotnosti in celovitosti Jugoslavije, temveč nasprotno - krepijo takšno ustavno ureditev, v kateri se bodo Slovenci skupaj z drugimi narodi v Jugoslaviji počutili svobodne in enakopravne. To oceno je na včerajšnji izredno dobro obiskani tiskovni konferenci v beograjskem mednarodnem press-centru povedal član predsedstva CK ZKS dr. Ciril Ribičič. Skupaj z dvema članoma slovenske ustavne komisije je odgovarjal na številna vprašanja tujih in domačih novinarjev. Ko je odgovarjaLna vprašanja sodelavca zahod-nonemške agencije Sida, je Ribičič ocenil, da pomenijo amandmaji hud udarec vsem, ki prihodnost Slovenije vidijo zunaj Jugoslavije in socializma. Pri tem je še dodal, da dopolnila o jeziku verjetno ne bi bilo, če bi na znanem ljubljanskem procesu proti četverici spoštovali slovenski jezik. Prav tako ne bi bilo amandmaja o samoopredelitvi, odcepitvi in združevanju, če se ne bi tako napadalno pojavljale teze o tem, češ da je ta pravica že »porabljena«. Ne bi bilo niti dopolnila o izrednih razmerah, če ne bi bilo groženj in primerjanja Slovenije s Kosovom in prenagljene uporabe izraza »kontrarevolucija«. Sprejeti amandmaji ne menjajo ustavne ureditve, preprečujejo pa centralizacijo, je še dejal dr. Ribičič. Pripombo novinarja Politike, češ da po Jugoslaviji divja neusmiljena medijska vojna, v kateri Slo- venija nastopa proti dvema tretjinama države, je Ribičič zavrnil kot enostransko. »Natanko. namreč vemo, kaj je kdo govoril na mitingih, kdo je pozival k orožju in represiji...« Seveda je padlo tudi vprašanje glede tako imenovane fronte za samostojnost Slovenije, ki je še dodatno razburkala že tako pregreto ozračje. Ribičič je dejal, da je proglas te združbe, ki so ga poslali sredstvom obveščanja, ilegalen in protiustaven. Gre za gradivo, ki vsebuje neposredne separatistične načrte za izločitev Slovenije iz Jugoslavije, kar je nasprotno ciljem amandmajev k slovenski ustavi. Precej dopisnikov je zanimalo, kaj se bo zgodilo, če ustavno sodišče Jugoslavije ugotovi, da so slovenska dopolnila v nasprotju z zvezno ustavo. Tone Jerovšek je pojasnil, da omenjeno sodišče po sedanji ustavi daje le mnenje, ki ga posreduje zvezni skupščini, ta pa o problemu zavzame politično stališče. Toda ne sodišče ne skupščina nimata mehanizmov, s katerimi bi vplivala na spremembo spornih določil -to pristojnost ima izključno slovenska skupščina. Predvsem pa, meni Jerovšek, skoraj ni verjetno, da bi se v sprejetih amandmajih dalo objektivno prepoznati člene, ki bi bili v nasprotju z zvezno ustavo. Ker so stališča novinarjev beograjskih glasil bolj ali manj jasna, se tokrat raje pomudimo pri vprašanjih tujih dopisnikov. Tako so bila v ospredju vpra- šanja o možnostih vojaškega posredovanja v Sloveniji (na srečo so predstavniki JLA hitro zavrnili neodgovorne zlorabe vloge armade, ko so se pojavljale na mitingih, je odvrnil Ribičič), o slovenskih pogledih na povezovanje z drugimi državami v okviru Evrope (ne iščemo takšne poti samo za Slovenijo, temveč v okviru Jugoslavije) in o tem, kako so Slovenci sprejeli postopke v minulem tednu (Jerovšek: kot izrazit politični pritisk in dejanje brez presedanja). Pisanje nove zvezne ustave bo brez dvoma izredno naporno delo, je na koncu priznal Ciril Ribičič, kajti prav spor okoli slovenskih amandmajev je razkril velikanske razlike v pogledih na nadaljnji razvoj jugoslovanske federacije. Ena stran se zavzema za to, da bi iz ustave izvrgli vse konfederalne elemente, medtem ko druga meni, da jih je treba zadržati, ker se s tem krepi federacija. Predstavili jubilejno sezono Glasbene matice NA 4. STRANI Ponovno rahel padec inflacije RIM Statistični zavod Istat je včeraj potrdil napovedi, da bo septembra inflacija v primerjavi z avgustom spet rahlo upadla. Tako so dokončni podatki pokazali, da so se septembra cene v Italiji v primerjavi z avgustom v poprečju dvignile za 0,5 odstotka, letna inflacijska stopnja pa je tako zdrknila na 6,6 odstotka, kar je desetinko odstotka manj kot mesec dni prej, vendar pa kar 1,8 odstotka več, kot je znašala inflacija septembra lani. Če podrobneje pogledamo gibanja cen v septembru, lahko ugotovimo, da so se najbolj dvignili izdatki za prehrano in električno energijo ter za pogonska goriva (0,8 odstotka), medtem ko so bile podražitve raznih dobrin (0,3 %) in stanovanj (0,1 %) precej bolj zmerne. Etna že resno skrbi vulkanologe CATANIA — Ognjenik Etna resno skrbi vulkanologe in krajevne oblasti, saj se je eruptivna dejavnost že v nedeljo sprevrgla v resnejši premik globokih plasti magme. Včeraj so izmerili stalno potresno dejavnost, ki spremlja odpiranje novih razpok. Na Etni so se odprla tudi nekatera manjša žrela, iz katerih teče lava, ki je že sinoči dosegla višino 1.200 metrov v dolini med goro Calan-na in hribom Fontana. Po dolžini in širini vse številnejših razpok so vulkanologi izrazili mnenje, da obstaja resna možnost še večje orografske spremembe, saj bi se lahko na Etni odprlo novo, večje žrelo in katerega bi se lahko v dolino zlila večja količina lave. Prefekt v Catanii je zaradi tega določil zaprtje nekaterih prometnic in sklical stalno zasedanje članov civilne zaščite. Na sliki (telefoto AP): eruptivna dejavnost ognjenika Etna. Kanclerju Helmutu Kohlu se ne obeta mirna politična bodočnost V Severnem Porenju-Vestfaliji pekoč poraz demokristjanov in napredovanje desničarjev BONN — Vladajoči krščanskodemokratski stranki še vedno ne kaže na bolje: na včerajšnjih komunalnih volitvah (v občinske svete in okrajna predstavništva) v največji zahodnonemški deželi Severno Porenje-Vestfalija (okoli tretjina celotnega zahodno-nemškega volilnega telesa) je v primerjavi z zadnjimi volitvami te vrste izgubila kar 4,7 odstotka glasov, kar približno ustreza potencialu, ki so ga na svojo stran dobili novinci desničarski republikanci. Severnemu Porenju-Vestfaliji na deželni ravni vladajo socialni demokrati in ti so svojo vodilno pozicijo nekoliko utrdili in dobili dodatnih 0,4 odstotka glasov (vsega 42,9 odstotka). Kar zadeva delitev oblasti med obe največji zahodnonemški stranki, med "rdeče" in "črne" ostaja v Severnem Porenju-Vestfaliji pred volitvami v deželni parlament na pomlad prihodnjega leta vse pri starem. Pač pa so tokratne volitve pokazale, da premikov desno od centra še vedno ni konec in da se republikanska desnica morda še ni utrdila, zato pa se je utrdil desni protest zoper krščanskodemokratsko stranko kanclerja Kohla. CDU, ki je na tokratnih volitvah dobila le še 37,5 odstotka glasov, vsaj za nekaj časa ni več tekmica za oblast v deželi, zato pa so populistični republikanci dobili v deželnem merilu 2,7 odstotka glasov, pri čemer pa ta podatek ne pove vsega. Republikanci so nastopili v približno polovici okrajev oziroma samostojnih mest in v nekaterih od teh so dobili tudi do osem odstotkov glasov. Medtem ko jih je v glavnem mestu Bonnu za vstop v občinski svet zmanjkalo dobesedno nekaj deset glasov (tudi za komunalne volitve velja petodstotni prag), pa so prodrli v občinske svete v tako velikih poslovnih središčih in hkrati nekdanjih delavskih trdnjavah, kot so Diisseldorf, Dortmund, Koln in Leverkusen. V bolj podeželskih okoljih začuda niso imeli toliko uspeha, na to dejstvo pa se opirajo tudi prvi povolilni komentarji, ki ugotavljajo, da so republikanci izkoristili dvoje: nizko volilno udeležbo in pa nemir in protestno razpoloženje v okoliših, za katera so značilne vse hujše socialne napetosti. Ker so v ZRN nenadoma odkrili tudi stanovanjsko stisko, utegne iti sedanja selitev množic med obema nemškima državama republikancem na roko tudi na prihodnjih volitvah, saj uvršča v tekmo za delovna mesta in socialna (cenena) stanovanja nove tekmece. Pri tem se republikancem niti ni freba pretirano truditi, saj ostajajo še nadalje stranka zavračanja tujih političnih programov in le v neznatni meri stranka za uveljavitev lastnega političnega programa. Uspešno so na včerajšnjih volitvah nastopili zeleni, ki so se utrdili kot tretja najmočnejša politična sila v deželi (dobili so dodatni dve desetinki odstotka in zbrali 8,3 odstotka glasov), ter liberalci (8,5 odstotka glasov oziroma 1,7 več kot pred štirimi leti), ki so v izračunu spet prebili prag petih odstotkov; gotovo je k temu nekaj prispevalo tudi Gen-scherjevo zmagoslavje na balkonu zahodnonemške-ga veleposlaništva minulo soboto v Pragi. Poseben udarec za vladajočo CDU so rezultati v mestih, ki so veljala za njene volilne trdnjave: v nobenem od mest Severnega Porenj a-Vestfalije CDU nima več absolutne večine. Volitve so spričo tega zelo slaba napoved za vsedržavne parlamentarne volitve, ki naj bi bile proti koncu prihodnjega leta, pa tudi slaba napoved za politično prihodnost kanclerja Kohla. Potem ko je na zadnjem kongresu v Bremnu pritisnil na strankino levo krilo in na tiste, ki so v stranki menili, da se le-ta ne sme docela podrediti interesom vladne koalicije, je zdaj za volilne uspehe in neuspehe odgovoren kar sam. MARJAN SEDMAK Mamila: zamude v razpravi RIM — Danes opoldne se bo sestala konferenca načelnikov parlamentarnih skupin, ki bo morala določiti nov koledar razprave o odloku o mamilih. Senatni komisiji za pravosodje in zdravstvo sta namreč zasedali še včeraj pozno v noč, tako da še nista pripravili zaključnega referata, kot je to zahtevala konferenca načelnikov skupin. Predpogoj za nadaljnjo razpravo so bili namreč zaključki obeh komisij. Če bo kljub zamudi stekla razprava o odloku že do konca tega tedna, bi se lahko parlament lotil perečega vprašanja mamil ob zaključku razprave o finančnem zakonu, to je po prvi polovici novembra. Socialistični senator Casoli je ugotovil, da se bosta komisiji vsekakor potrudili, konferenca načelnikov pa naj bi se danes odločila za čim krajšo preložitev diskusije. CK k IM za revizijo politične prakse RIM — »Mi ne postavljamo moralnega vprašanja iz strumentalnih nagibov, prav tako ga ne podoživljamo z moralno-abstraktnega vidika. Moralno vprašanje je programska platforma, s katero naj se soočajo vsi ljudje in vse družbene in politične sile.« To je osrednja misel včerajšnjega posega sekretarja Occhetta v CK KPI. Moralno vprašanje pa za Occhetta ne pomeni, da se bo partija zaprla vase, s ponosom poudarjajoč svojo različnost, temveč se bo zavzela za bolj življenjski in neposreden stik z ljudmi. Occhetto je zato pozval vse »zdrave družbene sile«, da se »z novo moralno in demokratično kritiko« postavijo po robu »grehom in zablodam našega političnega sistema«. To naj postane »pravi osvobodilni boj«, ki naj omogoči globoko reformo sedanjega političnega življenja. Stranke se morajo osvoboditi starega političnega sistema, ponovno je treba zgraditi pravno državo. KPI ne zanika vodilne vloge KD, prav tako je ne peha na desno, krščanska demokracija mora sama odločati o svoji vlogi v sistemu programske alternative. Sekretar KPI je tudi zavrnil vse napade KD, ki so sledili njegovemu posegu na prazniku Unita v Genovi, levico KD pa pozval naj se ne zapre vase. Glede odnosov s socialisti je Occhetto zavrnil Craxijeve očitke, ker je nemogoče v nedogled odlašati z vprašanjem alternative. Occhetto je še poudaril, da se je KPI vedno borila proti maksima-lizmu in sektaštvu. Preizkusni kamen pa bodo nove krajevne uprave, ki bodo izšle iz upravnih volitev prihodnje leto. Admiral Šimic o ustavnih spremembah v SR Sloveniji ZAGREB — »Razmere v državi in napadi na JLA niso sami sebi namen, imajo globoko ozadje in daljnosežne cilje,« je včeraj dejal viceadmiral Petar Šimic na zboru borcev v Zagrebu. »Gre za napad na temelje avnojske in Titove Jugoslavije. To so neuspešni napadi, ne le na JLA, tudi na Jugoslavijo.« Odgovarjal je tudi na vprašanja o dopolnilih slovenske ustave in dejal, da kakršnakoli enostranska politika ali politika postavljanja pred dejstvo ne more biti dobra. »Enostranskost ali izključevanje v politiki nikakor ne obrodi sadov, tudi v primeru slovenskih ustavnih dopolnil ne. Povedali smo svoja stališča in poglede na spremembe in sklenili, da je uporaba oboroženih sil vprašanje pristojnosti predsedstva SFRJ. Res je v zadnjem času prišlo do sprememb v dopolnilih, ki govorijo o uporabi oboroženih sil. V spremenjenem besedilu je med drugim zapisano, da brez soglasja skupščine SR Slovenije nihče ne more uvesti izrednega stanja ali izvajati kakršinkoli ukrep, povezan z njim. To je seveda isto ali celo slabše, ker se nanaša na vse ukrepe, uporaba oboroženih sil pa je le en vidik delovanja. Zato s tem nismo zadovoljni, ker menimo, da je to enostransko in v nasprotju z ustavo,« je dejal Šimic in pripomnil, da bo moralo svoje povedati ustavno sodišče Jugoslavije. »JLA si bo prizadevala, da bodo vsi dejavniki varnosti v novi ustavi dobili svoje mesto, brez težnje, da bi JLA svoj položaj skušala povzdigniti nad ustanove političnega sistema. Kljub temu se ne moremo sprijazniti s tem, da bi postali depolitizirana armada, da bi nas zaprli v kasarne, politika pa ne bi bila naša stvar,« je dejal Šimic. Precej je močnih teženj, da se ne bi mešali v politiko in nekatere družbene skupine že razvijajo programe na tej osnovi. »Dokler bo obstajala JLA takšna kot je, bo v njej prostor za politično delo, ker je nastala z delom partije in je vedno budno spremljala in ocenjevala dogajanje na političnem področju, da bi lahko uresničevala svoje varnostne naloge. Sprejemamo politični pluralizem, v okviru socialistične zveze, če pa je to pluralizem, ki bi likvidiral politično življenje v armadi, ga ne bomo sprejeli,« je dejal Petar Šimic, (dd) Papež in canterburyjski nadškof obnavljata enotnost med kristjani VATIKAN — Zadnji dan obiska pri-masa anglikanske cerkve, canterburyj-skega nadškofa Roberta Runcieja, pri papežu Janezu Pavlu II. se je zaključil s podpisom skupnega dokumenta (na sliki AP), v katerem se najvišja cerkvena dostojanstvenika zavzemata za krščansko enotnost, »za katero se je treba v tem težkem trenutku stalno boriti z vsemi močmi ne glede na ovire, ki se tem prizadevanjem postavljajo po robu. Katoliška in anglikanska cerkev ne smeta izgubiti upanja, temveč morata vztrajati pri tej skupni akciji v korist enotnosti, pa čeprav na nekatera vprašanja, kot je to na primer pripustitev žensk v duhovniški poklic, obstajajo med dvema veroizpo-vedima povsem različni pogledi.« Tak bi bil na kratko povzetek tega skupnega dokumenta, v katerem can-terburyjski nadškof in papež skušata vliti poguma duhovščini in vernikom obeh veroizpovedi, da ne zanemarijo niti podcenjujejo dejstva, da med katoliki in anglikanci že obstaja neke vrste enotnost, pa čeprav ta še ni popolna. Tu je v dokumentu posebej navedena različnost pogledov katoliške in anglikanske cerkve do žensk v duhovniškem poklicu. V zvezi s tem je tudi zapisano, da je do vstopa žensk v duhovniški poklic v anglikanski cerkvi prišlo ravno v trenutku, ko je bil na obzorju dogovor med katoliki in anglikanci. Nadškof Runcie in papež Janez Pavel II. sta tudi poudarila, da za zdaj še ni videti rešitve tega problema, ki pa ga bo mogoče po mnenju obeh rešiti z vztrajnim dialogom, s pomočjo katerega naj bi prišli do večjega razumevanja vseh spornih vprašanj. Obisk nadškofa Runcieja v Vatikanu in njegov poziv, naj bi tudi angleški verniki papeža priznali za svetovnega cerkvenega poglavarja vseh kristjanov, pa je imel že svoj odmev v Veliki Britaniji. Tako naj bi kraljica Elizabeta že sklicala svoje svetovalce za ustavna vprašanja, da bi ugotovili, kakšne posledice imajo lahko zadnji predlogi nadškofa Runcieja. Kot je znano, je kraljica Elizabeta, kot so bili to v zadnjih 400 letih njeni predniki, tudi vrhovni poglavar anglikanske cerkve in odgovorna za obrambo vere. Pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov ŽENEVA — Srečanje v Wyomingu, na katerem sta ameriški zunanji minister James Baker in njegov sovjetski kolega Eduard Ševardnadze dosegla vrsto dogovorov za pospešitev pogajanj o zmanjšanju števila strateških jedrskih raket (START), je omogočilo tudi deblokiranje pogajanj o prepovedi jedrskih poskusov (NTT), ki so se včeraj pričela s srečanjem šefov pogajalskih ekip, Paula Robinsona in Igorja Palenika, za četrtek pa je napovedan prvi plenarni sestanek dveh pogajalskih ekip. Med tokratno, peto pogajalsko rundo, bodo po izjavi šefa sovjetske ekipe, opravili približno tri četrtine dela do končnega sporazuma, tega pa naj bi podpisali med vrhunskim srečanje Bush-Gorbačov, ki bo spomladi ali poleti 1990. Pogajanja zajemajo izdelavo dveh protokolov o preverjanju podzemeljskih jedrskih poskusov, (edinih, ki so še dovoljeni) dveh velesil. Sporazuma, ki prepovedujeta vojaške in miroljubne jedrske poskuse pod zemljo, so Sovjetska zveza in ZDA podpisale že v letih 1974 in 1976, Da bi omogočili nemoteno gospodarsko proizvodnjo V SZ odslej stavke prepovedane MOSKVA Šele po posegu Mihaila Gorbačova je vrhovni sovjet včeraj sprejel »nujnostne vladne ukrepe za nemoteno gospodarsko poslovanje v prihodnjih 15 mesecih«, ki prepovedujejo stavke in ki uvajajo prisilni vpoklic na delo, neke vrste mobilizacijo, vseh železničarjev Zakavkazja. Gorbačov je moral poseči, saj je že grozilo, da se bo v vrhovnem sovjetu razvila neskončna razprava o umestnosti takih »nedemokratičnih ukrepov«. Po mnenju Gorbačova pa je treba vsaj za 15 mesecev prepovedati stavke v vsem gospodarskem sektorju, ker so dosedanje že povzročile ogromno gmotno škodo. Glede prisilne uprave zakavkaških železnic pa je ukrep nujen, ker je treba prebiti blokado Gorskega Karabaha in Armenije preden bo prepozno. Sovjetski državni in partijski voditelj je še poudaril, da ta sklep ne bo zavrl perestrojke in demokratizacije sovjetske družbe. Če teh ukrepov ne bi sprejeli, bi škoda v gospodarstvu in stopnjevanje spopada v Žakavkazju še bolj ogrozila proces demokratičnih reform v Sovjetski zvezi. Od 396 poslancev jih je bilo le 8 proti in 4 so se vzdržali. Vesti iz Gorskega Karabaha pa niso spodbudne. Glasnik zunanjega ministrstva Vadim Perfiliev je včeraj navedel, da so blokado nekoliko omilili, a da v pokrajini še vedno primanjkuje blaga široke potrošnje, zaradi pomanjkanja repro-materialov pa je gospodarska proizvodnja ustavljena. Perfiliev je tudi pokazal razumevanje za armenske pobude, da si mimo osrednjih oblasti zaradi azerbajdžanske blokade v tujini priskrbijo najnujnejše. Nedvomno pa bo od vseh včerajšnjih ukrepov imel najbolj daljnosežne posledice ukrep o prepovedi stavk. Tu ne gre samo za sindikalni boj, kot se je to zgodilo v Kuzbasu in Donbasu, stavke so namreč postale priljubljeno orožje internacionalističnih (ruskih) front in odborov v boju proti vse večji narodni osveščenosti neruskih narodov Sovjetske zveze. Sedaj bodo morali poiskati drugačne oblike boja, ki pa bodo težje uresničljive. Nerusi iz Pribaltika že zbirajo podpise za referendum, ki naj posameznim republikam zagotovi pravico do samoodločbe in gospodarske neodvisnosti. »Internacionalisti« pa so po vsem sodeč v težavah, saj se ne znajdejo s takimi bolj omikanimi oblikami boja, med drugim je marsikateri v Pribaltiku rojen Rus prepričan, da so zahteve Estoncev, Latvijcev in Litovcev upravičene. Navsezadnje mu nihče ne krati njegove narodne identitete. vendar ju ameriški kongres ni ra ti fid' ral, ker nista bila opremljena z dog0' vori o učinkoviti verifikaciji. Med pogovori dveh zunanjih minis' trov v Wyomingu so dosegli dve bis' tveni soglasji, ki bosta približali izd°' lavo protokolov. Gre za procedur0 preverjanja, s katero bo vsaka veles1' la lahko učinkovito izmerila moč jedi skih poskusov na drugi strani ter ukrepe za povečanje medsebojneg0 zaupanja, ki naj omogočijo razbijanje dvomov v razsežnosti nenapovedanJ" podzemeljskih poskusov. V dosedanjih rundah pogajanj, * sicer tečejo že od novembra 1987, 5 skoraj dokončali delo na protokolu preverjanju jedrskih eksplozij v rnir°' ljubne namene, kjer bodo uporabi' metodo hidrodinamičnega merjenj0 moči teh poskusov, ki je bolj nata°' čen od seizmičnega, omogoča pa z°. znavanje podzemeljskega sunka, * ga povzroča jedrska eksplozija, s P°' močjo koaksialnega kabla, ki ga n°' mestijo v bližini eksplozije, nato r moč poskusa izračunajo glede na h' rost sunka. Na srečanju dveh zunanjih miMs trov v Wyomingu so se dogovorili Z" tri metode verifikacije, in sicer * j omenjeno hidrodinamično merjeni« oglede na kraju poskusov (vključno jemanjem vzorcev kamenin, pregif dom jedrskih nabojev ipd.) ter sen. mično opazovanje (predvideni ukr°P zajemajo postavljanje opazovalsT. opreme na krajih, kjer bodo oprav1^ eksplozije, ta oprema pa omogoc merjenje seizmičnih valov, ki se pri našajo po površini zemlje). Dogovori so se tudi o obveznem obveščanju { dni pred jedrskimi poskusi, meja I kosti eksplozij, za katero je treba 0 vestiti drugo stran, pa bo po izja Paula Robinsona »precej pod sto ku tonami«. ™ Med sedanjimi pogajanji bodo ločili vrsto pomembnih podrobnos, kot so kraji za postavljanje koaks1 m°r-a kot je daf' nih kablov ve. Soglasje je za hidrodinamične blizu, dejal Paul Robinson, nič ni dokonc , sklenjeno, dokler sporazum ni mizi. Tudi z glasovi zelene marjetice in listarjev Biasuttijev odbor prejel politično zaupnico Odkrili doprsni kip dr. Bogomira Magajni DIVAČA — Pred osnovno šolo Bogomira Magajne v Divači so v petek odkrili doprsni kip Bogomira Magajni ob 85-letnici njegovega rojstva. Zbranim je spregovoril predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo, ki je doprsni kip, delo akademskega kiparja Bojana Štoklja, tudi odkril. Šeligo je v svojem govoru dejal, da je Bogomir Magajna pripadal generaciji pisateljev, ki se še ni mogla izogniti vplivom moderne. Čustveni naravnanosti se, kljub prehodu na epsko strukturo, Magajna ni mogel izogniti. Bil je v notranjem sporu med suho realistično zasnovo in liriko. V njegovih delih se je osebnim etičnim vprašanjem pridruževala narodnostna problematika ljudi s Primorske ter življenje in boj ljudstva pod fašizmom. Opisoval je tudi svet ponižanih in razžaljenih študentov, služkinj, prostitutk in ubogih na duši. V zadnjem obdobju življenja je pisal tudi zgodbe, ki jih je doživel kot partizan in partizanski zdravnik. Magajna je bil slovenski pisatelj in kot tak zavezan pritiskom na samobitnost slovenskega naroda. Pisatelj je z eno nogo vedno v politiki. Bil je tudi zdravnik. Njegova bivalna soba v psihiatrični bolnišnici v Polju je bila konec 50. let zbirališče slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih je sprejemal kot svoje otroke. Zdaj pa končno prihaja čas novega vrednotenja njegove literature. V imenu sekcije partizanskega zdravstva in Društva slovenskih zdravnikov je spregovoril tudi prof. dr. Janko Kostnafel. Dejal je, da je Magajno poznal kot sodelavec in soborec, prvi medli spomini nanj pa segajo v jesen leta 1944. Tedaj je Magajna hodil po blatnih in prašnih belokranjskih poteh, obiskoval revne vasice in zdravil vaščane in partizane. Magajna ni bil le teoretično podkovan, ampak tudi praktičen zdravnik. Znal je položiti roko na čelo pacienta in ga pomiriti, pa naj je bilo še tako hudo. Bil je pripovednik in publicist. V vsakem človeku je videl le svetlo plat in zanemarjal temno. Zanj so bili vsi ljudje dobri in lepi, kar je bilo tudi veliko sporočilo njegove literature. Njegov jezik je bil bogat in sočen, predvsem pa slovenski. Bil je med tistimi, ki so se zavedali, da je treba spoštovati in negovati jezik lastnega naroda. V zadnjem obdobju svojega življenja je bil nerazpoložen. S skrbjo je opazoval potek dogodkov v družbi. Toda do konca svojih dni je verjel v socializem, ker je verjel v dobroto ljudi. SILVA KRIŽMAN V središču pozornosti problem preštevanja manjšine TRST — Nova deželna vlada je včeraj popoldne prejela politično zaupnico deželnega sveta. Programsko poročilo predsednika Biasuttija so podprli svetovalci še-ststrankarske koalicije KD-PSI-PRI-PLI-PSDI-SSk, zeleni Vivian in svetovalca Liste za Trst, proti pa so se izrekli komunisti. Proletarska demokracija in zeleni smejočega se sonca, medtem ko se fašisti in Furlansko gibanje niso udeležili glasovanja. Politično novost predstavlja torej pozitivno zadržanje zelenih s simbolom marjetice in posebno Liste za Trst, katere predstavnik Gambassini je med razpravo sicer ostro napadel večinsko koalicijo, po pravem plazu kritik pa je vseeno napovedal, da bodo melonarji podprli Biasuttijev odbor. Lista sedaj v zameno za to podporo pričakuje odborniška mesta na tržaški občini in pokrajini. Predsednik Biasutti je v svoji repliki očital rimski vladi in parlamentu, da dolgujeta Slovencem v Italiji zakonsko zaščito in je zato napovedal nove posege v to smer. Izrekel se je proti preštevanju obeh manjšin ("sredstvo preštevanja je v nasprotju z načelom svobode"), pri čemer pa je priznal, da v koaliciji obstajajo različna mnenja glede manjšinskega vprašanja. Pozdravil je kot zelo dobrodošle vesti, ki prihajajo iz Slovenije. Novosti po njegovem ne gre iskati toliko po pravici do samoodločbe SR Slovenije, ampak zlasti v konkretnih prizadevanjih za pluralizem in za nove gospodarske in politične odnose v Jugoslaviji. Svetovalec SSk Bojan Brezigar je bil mnenja, da je bila ta kriza nepotrebna in da bi lahko nekatera politična vprašanja rešili z navadnim preverjanjem znotraj koalicije. Bil je precej kritičen do socialistov, češ da so vstop melonarjev v programsko večino izbojevali na škodo slovenske manjšine, kot dokazuje dejstvo, da je ta politična igra preprečila, da bi v sporazum koalicije vključili jasno nasprotovanje preštevanju Slovencev. Brezigar je obžaloval dejstvo, da je predsednik v svojem govoru popolnoma spregledal problematiko Slovencev v videmski pokrajini, pozitivno pa je pozdravil nedavni istrski vrh med Markovičem in Andreottijem, pozval pa je deželno vlado naj poseže proti vsakršnemu krčenju proračunske postavke v prid Slovencev v Italiji in Itali- janov v Jugoslaviji. Ob tem je napovedal tudi politično akcijo za rabo slovenščine v deželni skupščini. Deželni sekretar KPI Roberto Viezzi je poudaril, da se je z vstopom LpT v večino deželna vlada odločno premaknila na desno, program odbora pa so povsem zasenčile spletke znotraj večinskih strank, posebno v PSI in KD. Komunisti so mnenja, da je koalicija popustila pred pritiski melonarskega gibanja, ne samo pri vprašanju zaščite manjšine, ampak tudi pri kočljivi problematiki deželne celovitosti. Nevzdržno je, da si koalicija hoče prilastiti tudi nekatere formalne pristojnosti deželnega sveta. Socialisti so bili včeraj spet mnenja, da pomeni vstop Liste v novo programsko večino obogatitev in korak naprej za vso deželno skupnost. Deželni sekretar Zanfagni-ni je tudi očital predstavniku SSk Brezigarju, da je v svojem posegu popolnoma spregledal najnovejši razvoj dogajanj v sosednji Sloveniji. Sprejem nove republiške ustave predstavlja po Zanfagninijevem mnenju velik korak naprej, ki ga Furlanija-Julijska krajina in krajevne politične sile ne morejo in ne smejo na noben način spremljati pasivno ali celo križem rok. Na področju mednarodne vloge naše dežele, posebno tržaške stvarnosti, se po mnenju PSI odpirajo nova obzorja sodelovanja s Slovenijo, ki jih ne gre zanemarjati in podcenjevati. Načelnik svetovalske skupine Krščanske demokracije Roberto Dominici je rekel, da je treba zaščito Slovencev obravnavati uravnovešeno in brez zlorabljanj tega vprašanja. Izrekel se je proti preštevanju manjšine, ki ga zahtevajo listarji, glede zaščitnega osnutka ministra za dežele Maccanica, pa je bil mnenja, da pomeni ta predlog izhodišče za nadaljnjo razpravo in razčiščevanja. An-dreottijevo vlado je vsekakor pozval, naj predloži parlamentu svoj zakonski predlog. KD je torej proti preštevanju Slovencev, ne zato, ker sodi popis med zahteve LpT, ampak zato, ker gre za važno politično vprašanje, ki ga ni mogoče kar tako rešiti na podlagi številčne prisotnosti manjšine v deželni stvarnosti. SANDORTENCE V nedeljo tretji raUy ob odprti meji KOPER Včeraj popoldan sta predsednik koprske občinske skupščine Raul Šiškovič in župan občine Dolina Edvin Švab skupaj s predstavniki tržaškega Racing cluba na tiskovni konferenci v Kopru predstavila eno od najbolj zanimivih športnih prireditev ob meji, prireditev, ki nima samo športni pomen. Gre za tretji rally oziroma slalom ob odprti meji, katerega sponsor je Antonio Grandi iz Trsta, udeležilo pa se ga bo okrog 50 tekmovalcev z obeh strani meje. Zanimivo je predvsem to, da rally poteka od Doline do Socerba, torej prek mejnega prehoda Prebeneg (pod Socerbom) in da bo v soboto, dan pred tekmovanjem in tudi na dan tekmovanja meja za pešce spet odprta za »prost prehod«, torej le z osebno izkaznico, večinoma pa tudi brez dokumentov, saj tovrstne odprte meje vedno potekajo v prijateljskem vzdušju, prek meje se sprehajajo samo ljudje prijatelji. Prireditev, ki bo to nedeljo, sodi v sklop vrste vezi, ki se spletajo med obmejnimi občinami Italije in Jugoslavije in zanimivo je, kot sta poudarila oba župana, da se krog pristašev takih prireditev in oblik sodelovanja na obeh straneh meje zelo širi. Dodajmo še, da bo na zanimivem tekmovanju ob odprti meji (start v Dolini ob 12. uri) tudi velikopaše za oči, saj bo tekmovalo precej prototipov vozil, vsi, ki bodo na socerbskem gradu pričakali konec tekmovanja, pa si bodo s čudovite razgledne točke ogledali tudi »Barcola-no«, regato v tržaškem zalivu, kjer pričakujejo udeležbo nad 600 jadrnic. DUŠAN GRČA V Pobegih so praznovali POBEGI — Z vrsto pridobitev ob krajevnem prazniku v spomin na 2. oktobra 1943. leta, ko je okupator požigal in moril po Istri, so v krajevni skupnosti Pobegi-Čižarji proslavili krajevni^ praznik. Krajevna skupnost Pobegi-Čežarji sodi med tiste, ki so najaktivnejše v občini in nič čudnega, da se vsako leto lahko pohvalijo s kakšno novo delovno zmago, ki je največkrat plod zavzetosti krajanov in prostovoljnega dela. Letos je bila najpomebnejša delovna zmaga nov Gasilski dom. Dobra petina od 104 članov Gasilskega društva, ustanovljenega pred desetimi leti, je v minulem letu dni vložila v gradnjo doma kar 9000 ur prostovoljnega dela, da so si uredili prostore s 350 kv. metri površine. Prej doma sploh niso imeli, danes pa je na novo urejena zgradba v ponos mlademu gasilskemu društvu, katerega člani so v desetih letih 120 krat pomagali pri gašenju raznovrstnih požarov in v boju z ognjem prebili več kot 10 tisoč ur. In za vse gasilce, pa tudi mnoge krajane je bil včerajšnji dan posebno doživetje. Na osrednji slovesnosti ob krajevnem prazniku so otvorili nov gasilski dom, podelili pa so tudi priznanja najzaslužnejšim krajanom za delo v krajevni skupnosti ter seveda gasilcem, ki so v desetletnem obbodju največ naredili za društvo. Sicer pa so v krajevni skupnosti letos uspeli asfaltirati vrsto poti po okoliških vaseh oziroma zaselkih, na novo so uredili avtobnous postajo, zgradili so dve novi balinišči, v središču uredili javno razsvetljavo ter se izkazali s še vrsto manjših, a prav tako pomembnih del. d.G. Temeljitejše raziskave slovenskega morja PIRAN Morje bi morali veliko temeljiteje in bolj organizirano opazovati, če bi ga hoteli ustrezno zavarovati. To misel smo minule mesece večkrat slišali, zdaj, ko cvetenja ni več in gre kopalna sezona h kraju, pa so na to tegobo mnogi že pozabili. Slovenski strokovnjaki-biologi pa so zdaj potegnili še eno potezo, s katero želijo prispevati, da bi bilo morje čistejše. Delavci ljubljanskega Inštituta za biologijo in njegove Morske biološke postaje so republiškemu izvršnemu svetu, Turistični zvez Slovenije, Zvezi vodnih skupnosti, Hidrometeorološki službi in neposredno prizadetim organizacijam z Obale (turistične organizacije, Droga, Luka Koper...) poslali svoj predlog programa raziskav kakovosti obalnega morja in pojavov cvetenja. Marsikdo je menil, da je za to delo bila že doslej zadolžena Morska biološka postaja Piran. Pa ni bilo povsem tako. Znanstveniki s te postaje (biologi, kemika, fizik in pet tehnikov), oziroma sedem raziskovalcev - doktorjev, dva magistra znanosti, diplomiran biolog in trije mladi raziskovalci, sicer z različnih zornih kotov spremljajo, opazujejo in znanstveno proučujejo dogajanje v morju. Za večino nalog, za katere bi jih družba rada zadolžila ob pojavu cvetenja, pa doslej na tej postaji niso bili dogovorjeni. Predvsem je primanjkovalo denarja za izvajanje ustreznih raziskav, potrebna oprema in morebiti tudi še kateri znanstvenik. Da pa ne bi ostali pri tem nesporazumu, so na Inštitutu za biologijo skupaj s svojo Morsko biološko postajo pripravili poseben program, ki obsega tri obsežnejše dele. Prvo poglavje je vzpostavitev delovanja ekološke patrole. Ta naj bi vsaj enkrat tedensko pregledala celotno slovensko morje. Opravi- la naj bi preglede fitoplanktonske biomase z metodo določanja koncentracije klorofila. Določali naj bi število celic rastlinskega planktona, pregledovali sanitarno kakovost morja po hitrem postopku (ko naj bi bili rezultati znani že v šestih urah), te preglede pa bi lahko opravljali po večkrat na teden, in skrbeli za ustrezno znanstveno podkovano informiranje. Drugi del raziskav bi bile poglobljene in podrobnejše analize in nadzor (monitoring) morja. Dvanajstkrat v letu bi jemali vzorce in raziskovali fitoplankton v celotnem morskem stolpcu na petih postajah, prav tako tudi zooplankton, težke kovine, odpadne vode, usedline in na treh postajah mikrobiološke raziskave ter spremljali fizično oceanografijo. Za obe obliki dodatnega znanstvenega dela bi na Morski biološki postaji potrebovali tudi dodaten denar in sicer letno toliko, kolikor je v dinarjih 84 tisoč ameriških dolarjev (nekaj manj kot tri milijarde dinarjev). Poleg omenjenih dodatnih raziskav potekajo v Morski biološki postaji že vrsto let temeljne raziskave, brez katerih so vse prej omenjene analize in razlage pridobljenih podatkov pravzaprav neučinkovite in nepopolne. Seveda bi morali na tej znanstveni postaji pri Piranu bistveno obnoviti in dopolniti svojo raziskovalno opremo. Potrebovali bi novo plovilo, poleg tega pa še dva stereomikroskopa, mik-rosondo s serijo tokometrov, avtomatsko meteorološko postajo, scintilacij-ski števec, Niskin vzorčevalne posode, CHNOS elementni analizator..., kar bi (ne upoštevajoč plovilo) stalo še kakih 205 tisoč dolarjev (kakih sedem milijard dinarjev). Biologi iz Pirana in Ljubljane so predlagali, da bi v republiki ustanovili poseben sklad, namenjen varovanju okolja, v okviru katerega bi na najrazličnejše načine (predvsem s pomočjo podjetij, ki so odvisna od morja) združevali denar za nabavo najnujnejše raziskovalne opreme. BORIS ŠULIGOJ V Celovcu odprli zasebno versko dvojezično šolo CELOVEC — Kar je avstrijska, a zlasti še koroška politika vseskozi peprečevala, je bilo doseženo po ovinkih. Ker so postavili visoke ograje za javno, državno dvojezično šolo v koroškem glavnem mestu Celovcu, so včeraj slovesno odprli zasebno versko trirazredno ljudsko Solo pod okriljem Mohorjeve družbe. Nova šola je imela danes v gosteh avstrijsko prosvetno ministrico dr. Hilde Hawlickovo, namestnika celovškega škofa dr. Egona Kapellari-ja, deželnega glavarja dr. Zernatta, celovškega župana in dva podžupana, okrajnega načelnika, visoke predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, poslanca stranke zelenih Karla Smolleta, SR Slovenijo je zastopal dr. Ludvik Horvat. V novo šolo hodi 41 otrok slovensko in nem-ško govorečih staršev. Pouk je en dan v slovenščini, drug dan v nemščini. Mladi šolarji so dobili moderno preurejene učilnice, novo telovadnico, poskrbljeno je tudi za varstvo. Ministrica Havvlickova pa je - poleg finančne podpore zvezne vlade - prinesla kot vladno darilo tudi klavir, »da boste lahko ob njem dvojezično Peli.« Hawlickova je pozdravila novo šolo kot otipljiv dokaz pomena narodne manjšine, a zlasti še interkulturalnega učenja, spoznavanja kulture drugega naroda. Izrazila je zadovoljstvo, ker število prijav k dvojezičnemu pouku narašča. Zavzemala se je za dialog z vsemi prizadetimi, zlasti še s koroškimi Slovenci. Opredelila se je tudi za podporo založniški dejavnosti koroških Slovencev. Nekaj poudarkov iz govorov drugih govornikov. Škof Kapellari (edini od nemško govorečih govoril slovensko): Dejstvo, da v celovški škofiji že stoletja žive Nemci in Slovenci, je zgodovinsko pogojena danost, hkrati pa darilo raznolikosti stvarstva. Tudi v odnosih med narodoma skušamo delovati v duhu krščanske ljubezni do bližnjega. Dr. Ludvik Horvat: Odnos do šole je glavno merilo vsake nacionalne politike. Nova šola naj temelji na sporazumevanju in sožitju, to je namreč nujno, ko je pred nami cilj - Evropa kot enoten kulturni prostor. Potrebni so torej odprtost in širina in zakonodaja v duhu dvosmernega interkulturalnega učenja. Dr. Zernatto: Kot krščanski demokrati smo za pospeševanje narodnih manjšin. Sem ne le za dialog, marveč za »trialog« - med večino in manjšino na Koroškem skupaj z dunajsko vlado. Karel Smolle: Ustanovitev Mohorjeve šole je pomemben korak za dosego pravic koroških Slovencev tudi v našem glavnem mestu Celovcu. Do letošnjega šolskega leta koroški Slovenci v Celovcu nismo imeli možnosti prijaviti svojih otrok k dvojezičnemu pouku, kljub dejstvu, da po znanstvenih raziskavah več kot desetina Ce-lovčanov govori tudi slovensko. Ravnatelj Mohorjeve dr. Anton Koren: Ta šola ni dostopna le članom slovenske narodnostne skupnosti, marveč vsem Celovčanom, ki s pomočjo dvojezičnosti iščejo dialog s koroškimi Slovenci. Predstavnik staršev mag. Štefan Kramer: V imenu staršev izražam razočaranje nad tem, da politiki na vseh ravneh niso zbrali dovolj poguma in razumevanja, da bi ustregli želji staršev po javni dvojezični šoli v Celovcu. Ravnateljica Marica Hartmann - Tischler: Naši vzgojni smoter bo krščansko-etičen in trudili se bomo za medsebojno razumevanje in spoštovanje slovensko in nemško govorečih. JOŽE ŠIRCELJ tržno obvestilo • Švica spet zbuja upanja tistih, ki se bojijo pleše Rešiti lase MILAN - Izguba las je problem, ki samo v Italiji tar.e več kot sedem milijonov oseb in je neposredna posledica androgenetske alopecie, splošno znane kot pojav plešavosti. Kot poskus rešitve tega problema je v preteklih letih prišlo na tržišče neko ameriško zdravilo, sicer namenjeno zdravljenju povišanega pritiska, ki pa je pokazalo določen učinek tudi pri spodbujanju rasti las. Glede na to, da je šlo za zdravilo, pa je ta »čudežna rešitev« prinašala s seboj celo vrsto stranskih učinkov, ki so odvračali marsikaterega potencialnega uporabnika. V novejšem času pa je v Baslu - sedežu svetovnih kemijskih velikanov - švicarska raziskovalna družba Labo iz okvira neke znane multinacionalke, izdelala nov proizvod kozmetičnega tipa proti izpadanju las, ki vsebuje 0,11-odstotno razstopino benzil nikotinata. Njegova uporaba pa ne povzroča nobenega stranskega učinka, razen začasne pordelos-ti lasišča, ki pa izgine že po kaki uri. Novice o tej iznajdbi, ki je na voljo v švicarskih lekarnah, so povzročile neverjeten porast povpraševanja tolikih privržencev gostega lasišča. V teh dneh pa sredstvo vsekakor prihaja tudi v italijanske lekar- V središču pogovorov tudi načrtovanje kraškega parka Soočenje o problemih tržaškega kmetijstva med Pokrajino in KZ Ob osemdesetletnici ustanovitve Glasbene matice Predstavitev jubilejne koncertne sezone GM Konec preteklega tedna se je pri tržaški pokrajinski upravi mudila delegacija Kmečke zveze. Delegacijo so sestavljali predsednik Alfonz Guštin, tajnik Edi Bukavec ter odbornika Debeliš in Ferluga, sprejela pa sta jo predsednik Pokrajine Dario Crozzoli ter odbornik za kmetijstvo in teritorij Giovanni Cervesi. Crozzoli je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da je do takšnega sestanka prišlo, saj neposreden stik s kmečkimi predstavniki njegovi upravi omogoča, da učinkoviteje izvaja svoje programe v primarnem sektorju. O najpomembnejših pobudah pokrajinske uprave je nato podrobneje govoril Cervesi. Le-ta se je posebej ustavil pri vprašanju kraškega parka, ki ga Pokrajina načrtuje po nalogu Dežele, in poudaril, da park bo nastajal ob predhodnem posvetovanju z ljudmi oziroma z njihovimi neposrednimi predstavniki ter ob spoštovanju obstoječe stvarnosti. Cervesi je nato govoril o načrtu za uvedbo premičnih laboratorijih, ki naj bi nudili kmetovalcem strokovne nasvete V polnem teku reklamna akcija pred začetkom nove sezone Možnosti vpisa abonmajev je veliko Novost letošnje abonmajske kampanije so mali priročni letaki v slovenskih trgovinah. Oznaka 5 + 2 opozarja stare in nove abonente, da jim bo letos na voljo pet premier v izvedbi članov SSG in dve gostovanji iz Slovenije. Opozarjamo, da lahko novi abonenti vpišejo abonma tudi v trgovinah, ki razobešajo poseben znak SSG. Zaradi preglednosti javljamo imenik obratov. DOLINA BOLJUNEC MAČKOLJE BORŠT BAZOVICA TREBČE OPČINE PROSEK REPEN ZGONIK KRIŽ NABREŽINA MAVHINJE SESLJAN DEVIN MILJE Jestvine Tedesco Market Zerial Gostilna Tul Jestvine Bar Aleks Veleblagovnica Pahor Prosvetni dom Trafika Veleblagovnica Guštin Trgovina Riolino Magda Despar "Majda" Knjigarna Terčon Jestvine Terčon Pekarna Legiša Cvetličarna "Lidia" Trafika Gandusio Dolina 324 Boljunec 405 Mačkolje 106 Boršt 27 Ul. Gruden 62 Trebče 232 Ul. Ricreatorio 1 Prosek 151 Repen 85 Zgonik 8 Križ 135 Nabrežina 103 Mavhinje 42 Sesljan 41 Devin 18 Ul. Dante 1/B V nekaterih vaseh imamo naše poverjenike: na Opčinah Alenka Jerič, v Velikem Repnu Nives Guštin, v Trebčah Danjel Malalan, v Bazovici Tanja Pečar, v Padričah Peter Ferluga, v Nabrežini Aljoša Terčon, v Miljah Igor Ostrouš-ka, v dolinski občini Samuela Baldi in Alenka Bandi. Možnosti vpisa abonmajev SSG je torej veliko! A. R. Reklamna akcija za vpis abonmaja SSG je že stekla tudi po okoliških vaseh in je prav slikovita, kot priča gornja slika, ki jo je naš fotoreporter Mario Magajna posnel na Gorici v Boljuncu. uprava kaže pomembno zanimanje za usodo tržaškega kmetijstva. Tajnik * Bukavec je nato načel vrsto odprtih problemov, ki naj bi jih reševali skupno s pokrajinskimi upravitelji. Tako je predlagal, naj bi izdelali študijo o oskrbi kmetijskih dejavnosti z vodo in še prej naj bi izdelali conski načrt, ki bi omogočal racionalnejše javno ukrepanje v prid kmetijstva. Bukavec je nadalje pozval pokrajinsko upravo, naj podpre predloge KZ pri izdelovanju deželnega razvojnega načrta in pri razdeljevanju prispevkov Sklada za Trst. Govoril je tudi o potrebi, da bi Dežela vključila kmetijska področja med gorata in da bi na Tržaškem prišlo do umnejšega uporabljanja teritorija. Predstavniki KZ so med drugim omenili tudi potrebo, da bi preverili kakovost pridelkov, ki jih prodajajo v okviru Ceste terana, sicer pa so izrazili podporo načrtom, ki jih pokrajinska uprava namerava izvajati na kmetijskem področju. Crozzoli je ob koncu ponovno poudaril pozitiven pomen takšnih srečanj in se ponovno ustavil pri vprašanju kraškega parka, rekoč da bi le-ta moral biti nekaj živega in da bi moral ovrednotiti dejavnosti, ki so značilne za kraške kraje. Na sliki predsednik KZ Alfonz Guštin (prvi na levi zgoraj) govori na sestanku. V sezoni, ki sovpada z 80-Ietnico njene ustanovitve, se Glasbena matica v Trstu predstavlja z novo koncertno sezono 1989/90. Ob tem, da bo ta, za slovensko kulturo v Trstu izjemno pomemben dogodek, Glasbena matica počastila ob koncu sezone s posebnim koncertom, na katerem se bodo predstavili nekateri najvidnejši slovenski poustvarjalni umetniki, ki so izšli iz njene glasbene šole, bo tudi koncertna sezona 1980/90 primerno pestra in bogata. Obsegala bo devet abonmajskih koncertov z nastopom renomiranih matičnih in zamejskih instrumentalnih in vokalnih izvajalcev, od velikih simfoničnih orkestrov do komornih zasedb in solistov. Dodatno bodo sezono obogatili še, kot je že osemletna tradicija, koncerti "Mladi mladim". Abonmajsko koncertno sezono Glasbene matice 1989/90 so predstavhiki naše osrednje glasbene ustanove predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih gostoljubne tiskovne agencije ANSA v prisotnosti lepega števila predstavnikov tiska, televizije in radia. Po uvodnih besedah predsednika upravnega odbora Adrijana Semena, ki je poudaril, kako si je umetniško vodstvo GM kljub hudim finančnim stiskam zagotovilo res kvalitetne izvajalce in skupine iz matične domovine in kako je tudi, s posebnim ozirom na osemdesetletni jubilej GM dala primeren poudarek mladim domačim izvajalcem, sta abonmajski komorni program predstavila podpredsednik GM za Trst in član in pomoč na terenu, pa še o načrtih, da bi priredili skupno s tržaško univerzo posvet o možnostih razvoja kmetijstva na Tržaškem ter skupno z deželno upravo posvet in razstavo o biološkem kmetijstvu. V imenu delegacije KZ je naprej govoril predsednik Guštin in izrazil predvsem zadovoljstvo, da pokrajinska V Devinu simpozij o medicini dela Na devinskem gradu bo jutri simpozij o vprašanjih medicine dela in o vplivih industrijskih dejavnosti na živčni sistem, za katerega so dale pobudo deželna uprava. Univerza in Krajevna zdravstvena enota. Uvodni poseg bo imel ravnatelj krajevnega Inštituta za medicino dela Ferdinande Gobbato, nato bodo sledila poročila strokovnjakov, zaključke simpozija pa bosta podala profesorja Mutti in Fio-rito z univerze v Parmi. V nedeljo so simbolično otvorili park pri Orehu Nedeljski sprehod mimo jezerc ni utišal polemik Polemika med naravovarstveniki (se pravi vsemi tistimi, ki so si že več let prizadevali za zaščito Doline pri Orehu) in vodstvom Ustanove za tržaško industrijsko cono EZIT ni utišala niti med nedeljskim sprehodom, med katerim so si tako prvi kot drugi ogledali območje, ki ga bodo po objavi odloka predsednika Dežele zaščitili. Sprehod so že prejšnji četrtek najavile naravovarstvene organizacije, v prvi vrsti krožek Arcobaleno miljske Zveze za okolje, ki so na ta način želele simbolično otvoriti bodoči naravni park, katerega bo uredila Občina Milje. Na petkovi tiskovni konferenci pa je predsednik EZIT Tabacco polemiziral z naravovarstveniki, češ da je to območje še vedno last EZIT in da bo torej on -kot "hišni gospodar" - sprejel morebitne goste. V nedeljo so se na napovedanem zbirališču zbrali torej predstavniki EZIT, številni naravovarstveniki (bilo jih je okrog 40) in nekateri miljski politični predstavniki (bivši župan Mutton, posl. Bordon, bivši občinski svetovalec Rossini, deželni svetovalec Wehrenfennig in nosilka liste Zeleni v Miljah Lenardonova). Sprehajalce je spremljala tudi policija, ki je prišla nadzorovat naravovarstvenike, da ne bi na tujem povzročili škode. V precej napetem ozračju - med naravovarstveniki in Tabaccom, a tudi med slednjim in Muttonom je nekajkrat prišlo do verbalnega spopada, zaradi česar so nekateri izletniki predčasno zapustili skupino - so si izletniki ogledali jezerca. Skupina je nato postala pri gornjem jezercu (na sliki - foto Križmančič), kjer je načrtovalec Naturstudia, ki je pripravil načrt za naravni park, razložil, kje mislijo urediti parkirišča, opazovalnice in ostale storitve. Tudi ob tej priložnosti je Tabacco poudaril, da bodo gradbene omejitve v tako imenovanem "varnostnem pasu" močno oškodovale tržaško industrijo. umetniškega vodstva dr. Gojmir Demšar v slovenščini in prof. Aleksander Rojc v italijanščini, z dodatnimi pojasnili pa je sodeloval ravnatelj šole GM prof. Sveto Grgič. Koncertno sezono 1980/90 bo 18. oktobra uvedel Slovenski kvintet trobil, ki sodi med najboljše slovenske glasbene skupine. Sestavljajo ga trobentista Anton Grčar in Stanko Arnold, hornist Viljem Trampuš, Boris Šinigoj (trobon) in Darko Rošker (tuba). Poleg nekaterih standardnih del v transkripcijah, bo predstavil tudi izvirne skladbe sodobnih ustvarjalcev za to sestavo. Drugi gost sezone bo 27. oktobra organist mlajše slovenske generacije Milko Bizjak, ki se uveljavlja tudi v inozemskih glasbenih središčih. Predvidoma v cerkvi Sv. Vincenza de' Paoli v Ul. Fel-tre 11 (namesto v katedrali Sv. Justa, kot je bilo prvotno predvideno) bo izvajal poleg del J. S. Bacha še skladbe C. Franca in dela avtorjev devetnajstega stoletja J. Pacherja, Gottfrieda Waltherja in dveh slovenskih avtorjev iz tega obdobja, J. Zupana in R. Lesjaka. 16. novembra bo prišel v goste Orkester simfonikov RTV Ljubljana. Pod taktirko svojega stalnega dirigenta Antona Nanuta bo tokrat ves svoj spored posvetil Beethovnu z izvedbo uverture Eleono-ra III. ter Druge in Osme simfonije. V istem mesecu, 28. novembra, pa se bo predstavil eden najboljših slovenskih vokalnih ansamblov - Slovenski madrigalisti, ki bodo pod vodstvom Janeza Boleta izvajali skladbe Jacobusa Gallusa v prvem ter slovenske ljudske pesmi v drugem delu. 14. decembra se bo na koncertnem odru Kulturnega doma prvič predstavila s samostojnim klavirskim recitalom naša tržaška slovenska pianistka Katja Miličeva. Na sporedu bo iniela Ravelov Vals nobles et sentimentales, Schumannove Simfonične etude in eno delo slovenskega avtorja, najverjetneje Kogoja. Drugi del koncertne sezone v letu 1990 se bo začel 18. januarja z gostinjo iz Ljubljane, sopranistko Olgo Gracelj in domačima umetnicama, harfistko Jasno Corrado-Merlak in pianistko Nevo Merlak. Gracljeva bo ob spremljavi Neve Merlak predstavila solospeve Wolfa, Straussa, Kogoja in Vidalija (v krstni izvedbi), ob spremljavi mlade in že v svetu uveljavljene harfistke Jasne Corrado-Merlak pa Osem Brittnovih ljudskih napevov za glas in harfo. Jasna sama pa bo na harfo izvedla skladbi Respighija in Paganinija ter skupaj s pianistko prvič v Trstu Sonato za harfo in klavir Carlosa Salzeda. Domačini bodo tudi izvajalci sedmega koncerta 15. februarja, ko se bo predstavil Godalni kvartet Glasbene matice. V sestavi Žarko Hrvatič (prva violina), Jagoda Kjuder (druga violina), Marko Bitežnik (viola) in Peter Filipčič (violončelo), bo izvajal Borodinov Kvartet št. 2 in novost v Rimu delujočega slovenskega skladatelja Ivana Florjanca, s sodelovanjem klarinetista Mirana Košute pa Mozartov Kvintet za klarinet in godala. Zelo zanimiv obeta biti naslednji, osmi koncert, z nastopom treh mladih slovenskih koncertantov, ki se posvečajo pretežno sodobni slovenski ustvarjalnosti. Poslušali bomo pianista Bojana Goriška, violinista Volodjo Balžarolske-ga in violončelista Andreja Petrača. Sezono 1980/90 bo sklenil renomirani Simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane 21. marca. Pod taktirko mladega, a že uveljavljenega dirigenta Marka Letonje, bo imel na sporedu znamenito Franckovo Simfonijo v d-molu, Haydnov Koncert za violončelo in orkester s solistom Milošem Mlejnikom in slovensko noviteto Daneta Škerlja. Vsi koncerti v sezoni (z izjemo orgelskega) bodo v Kulturnem domu v Trstu, koncertni cikel "Mladi mladim" pa v baziliki Sv. Silvestra, verjetno v avditoriju deželnega sedeža RAI v Trstu in v Gallusovi dvoranici Glasbene matice. Na izrecno vprašanje, kako je s financiranjem koncertne dejavnosti GM, je predsednik Semen pojasnil, da je to financiranje povsem nezadostno in da GM za to dejavnost ne prejema nobene podpore pristojnega ministrstva za turizem, čeprav ga druge podobne pobude prejemajo. To je huda negativna plat zlasti še ob upoštevanju, da mora GM izpolnjevati vse zahtevane zakonske pogoje, po drugi strani pa ne uživa ustreznih podpor iz javnih sredstev. Na koncu je predsednik Semen omenil še, da so abonmajske cene kljub rastočim stroškom v bistvu enake lanskim. JOŽE KOREN MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. L 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Težave na mejnih prehodih Od danes bela stavka carinikov za preosnovo carinske uprave Od danes dalje bo na mejnih preho-aih za nedoločen čas težje opraviti canske preglede. Cariniki bodo namreč ^ačeli belo stavko, kar pomeni, da se b°do strogo držali službenih predpi-s°v in da ne bodo opravljali nadurne-3® dela, tako da bodo carine delovale 6 °d 8. do 14. ure. Takšna bela stavka ?e bo nadaljevala najmanj do 17. ok-:°bra, naslednjega dne, se pravi 18. bltly pa bodo cariniki popolnoma prekrižali roke in se vzdržali dela. . To stavkovno akcijo so oklicale vse SlI1dikalne organizacije carinikov, se Pfavi sindikati carinikov CGIL, CISL |n UlL, sindikat državnih funkcionar-{,ev DIRSTAT ter avtonomna sindikata ^LFI in CISAL, zaradi česar ni težko Predvideti, da se je bodo cariniki pol-n°številno udeležili. S stavko cariniki Nameravajo spodbuditi parlament, naj ‘m prej dokončno odobri zakon o rebrni carinske uprave, ki ga v tem asu obravnava senat, in sicer vključ-a.° z dopolnili, ki jih je predlagala ca-mska uprava. Omeniti velja, da je iz teh in drugih Pecifičnih razlogov ponekod po drža-1 stavka carinikov že v teku. To velja Predvsem za carino na rimskem letaku Fiumicino, kjer se je stavkovno SPbanje začelo pred skoraj dvema ted-°ma. Prav zaradi tega mnoga letala aa notranjih in zunanjih progah letijo 2 zamudo. S kulturno prireditvijo v Ricmanjih SKD Slavec proslavil 95-letnico ustanovitve Z nedeljsko kulturno prireditvijo na Žrebčevem so odborniki in člani SKD Slavec praznovali 95. obletnico ustanovitve tedaj bralnega in pevskega društva v Ricmanjih. Proslava je bila sicer nekoliko neobičajna, saj smo drugače ob takih priložnostih navajeni na veliko bolj uradne prireditve. Ricmanjski društveni delavci pa so si svoje nedeljsko praznovanje zamislili kot nekakšno kulturno šaaro, ki se je začela že v soboto popol- V nedeljo oh zori Mladenič izgubil življenje v nesreči na Trbiški cesti Trbiška cesta je Nedeljo ob zori Ponovno terjala kr- hrii davek- Na zacini vzpetini pod ^jOstom ceste za šjo?0, kjer je pri-k Ze do številnih ‘Uc*ih prometnih esreč, se je smr-i”0 Ponesrečil 21-‘n,ni Michele Mar-pa lb iz Ul. Fiordalisi 18 na Opčinah, alfo!*Se ie nekaj pred 6. uro vozil z je j to 2000 v smeri proti Opčinam, ko Part nepojasnjenih vzrokov izgubil dzor nad vozilom in zapeljal na dru-stphtran cestišča, kjer je silovito trčil v da Der mostu. Sunek je bil tako močan, d6, Se je avtomobil raztreščil v dva st a' en del pa je odskočil na drugo ceste. Fant je bil pri priči mrtev. vex ®sreča le za las ni botrovala še steč* braUe*3 Prizadevanjem zdravnika pa je fant med prevozom izdihnil. Po prvih “Vah naj bi mu zastalo srce, sodni zdravnik pa bo danes opravil obdukcijo. Uspel koncert godbe Verdi di, |^deJjski koncert v gledališču Ver-ob 7n!e Predstavljal višek praznovanj ^erpi'.etl}ici tržaške godbe na pihala občijj’.Je žel zelo velik uspeh. Številno kaza| tv°' ki je s svojo prisotnostjo izje ž navezanost na tržaško godbo, sklgdb1?vdušeniem sledilo izvajanju •%, n. yerdija, Mussorgskega, Pucci-dja 'ob f. in Wagnerja. Poleg prizna-yrst0 lnstva pa je godba prejela še jupan,. radnih priznanj od tržaškega c.' svetovalca združenja ANBI-Sndbe* združuje skoraj vse italijanske 9°dbe\3n Predsednika ricmanjske ^žašern aks3 Komarja, ki je svojemu u kolegu podaril plaketo. Motociklist se bori s smrtjo Življenje 23-letnega Maurizia Co-lombana iz Ul. Reiss Romoli, ki se je v soboto ponoči v Ul. Maovaz hudo ponesrečil z vespo, visi še vedno na nitki. Zdravniki oddelka za oživljanje katinarske bolnišnice se ne upajo izreči o njegovem zdravstvenem stanju, tako da je prognoza še pridržana. Colomban je v noči na nedeljo trčil z vespo v parkiran avtomobil in si zlomil levo stegnenico ter se močno udaril po glavi. Zaradi udarca se mu je v lobanji začela zbirati kri, ki so jo zdravniki odstranili z zahtevnim kirurškim posegom, vendar še ni znano, ali bo nesrečni fant preživel. dne s kioski jedače in pijače, večernim plesom z ansamblom Pomlad in seveda osrednjim kulturnim sporedom. Gostje SKD Slavec so bili v prvi vrsti zbori, ki delujejo v okviru nekaterih brežanskih kulturnih društev. Tako so v nedeljo popoldan na Žrebčevem nastopili dolinski MPZ Valentin Vodnik, ki ga vodi Bogdan Kralj, mačkoljanski MePZ Primorsko pod vodstvom Antona Baloha, MPZ Fran Venturini od Domja, vodi ga Ivan Tavčar, in pa MePZ Slavec, ki so se mu ob tej priložnosti pridružili tudi nekateri pevci iz Boršta in Zabrežca in ki je zapel pod vodstvom Alda Kumarja (na sliki - foto Magajna). Poleg brežanskih zborov je nastopila tudi otroška folklorna skupina iz Trebč, skoraj dveurni kulturni spored pa je med vsako točko prijetno popestrilo izvajanje dolinskega Pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Renzo Muscovi. Goste in številno občinstvo, ki ga je tudi toplo jesensko vreme privabilo v Ricmanje, je v imenu SKD Slavec pozdravil predsednik Jadran Žerjal. V slavnostnem govoru je v nekaj stavkih povzel sicer res dolgoletno in z dogodki bogato zgodovino ricmanjskega društva, ki se je od svoje uradne ustanovitve, 5. maja 1894, zavzemalo za ideal svobode in uveljavitev človeških pravic, razvijalo narodno zavest, s petjem in prireditvami skrbelo za bogato kulturno življenje v vasi. Poudaril je tudi pomembno nalogo, ki jo vsi aktivni odborniki in člani raznih kulturnih društev še danes opravljajo za rast naše zamejske skupnosti. Proslavo 95-letnice SKD Slavec so ob koncu pozdravili še predstavniki Godbe na pihala iz Ricmanj in brežanskih društev Valentin Vodnik, Slovenec, Primorsko in Fran Venturini. (dam) ■ V Rimu bo v soboto manifestacija proti rasizmu, ki jo prireja ZKMI. V okviru priprav nanjo bo jutri na Univerzi javno srečanje, na katerem bosta sodelovala Ugo Papi, načelnik komunistične lige univerzitetnih študentov, in podpredsednica deželnega sveta Augusta Barbina. Srečanje bo ob 16.30 v dvorani Bachelet. t Plemenito srce našega ljubega Karla Rudeža je prenehalo biti. Žalostno vest sporočajo: žena Laura, hčerka Alessia, mama in papa, brat Pino z ženo Alenko, nečaka Jasmin in Peter ter tašča Marija. Datum in kraj pogreba bomo sporočili naknadno. Trst, 3. oktobra 1989 Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš prijatelj Karlo Rudež. Družini izrekamo globoko sožalje. Edi, Sonja, Andrej Daneu Alessia, v tem težkem trenutku smo Ti ob strani. Elizabeta, Erika, Ivana in Vesna Ob prerani izgubi našega prijatelja Karla izrekamo vsem svojcem globoko sožalje. Družini Gregorič in Pertot Ob težki izgubi dragega Karla Rudeža sočustvujeta z Lauro in Aleksi-jo Nora in Miriano Ob tem težkem trenutku izrekajo globoko sožalje Lauri, Aleksiji in vsem najbližjim družine Pilat, Pisani, Počkaj, Race, Valenčič in Volpi Ob izgubi nepozabnega prijatelja Karla sočustvujeta s svojci Alessio (Boris) in Margherita Ob smrti Karla Rudeža se pridružujeta žalovanju Radovan in Zdenka Ob prerani smrti Karla Rudeža sočustvujejo s kolegom, ravnateljem Pinom Rudežem, in z vsemi tako težko prizadetimi svojci ravnatelji slovenskih nižjih in višjih srednjih šol. Osebje, zavodski svet in dijaki liceja France Prešeren izrekajo najgloblje sožalje svojcem Karla Rudeža, posebno pa hčerki Aleksiji, dijakinji 5. A razreda, in bratu ravnatelju Rudežu, članu zavodskega sveta. Ob izgubi dragega očeta izreka Aleksiji in družini iskreno sožalje David Fabi Ob boleči izgubi prijatelja Karla izreka globoko sožalje Lauri, Aleksiji, bratu ter staršem Edi Gomizelj z družino Ob izgubi nepozabnega prijatelja sočustvujejo z Lauro in Aleksijo Savi, Armando, Štefan in Luka. Sožalju se pridružujeta tudi Vera in Gigi. Bivšemu predsedniku Pinu Rudežu in vsem sorodnikom izreka iskreno sožalje ob prerani, bridki izgubi dragega brata Karla Slovensko planinsko društvo Trst Ob izgubi moža in očeta Karla Rudeža izrekata svojcem globoko sožalje Andrej in družina Granier Ob bridki izgubi očeta izrekamo Alessii in mami iskreno sožalje sošolci V. A razreda s starši in prijatelji Maja, David, Sabina, Marko, Ingrid, Maldo, Krt, Doča, Grbin, Lara, Dana, Aleš, Alex, Aram, Borut, Dean, Mitja, Christina, Rado in Umberto. Svojcem dragega Karla Rudeža izrekava občuteno sožalje Milica in Vanček Ob boleči izgubi prijatelja in dolgoletnega predsednika svoje teniške sekcije Karla Rudeža izraža globoko sožalje ženi Lauri, hčerki Alessii in svojcem ŠZ Gaja Ob nenadomestljivi izgubi priznanega športnega delavca Karla Rudeža izrekamo svojcem najgloblje sožalje Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Učno in neučno osebje poklicnega zavoda Jožef Stefan sočustvujeta z ravnateljem Pinom Rudežem in družino ob bridki izgubi brata Karla. Hudo prizadeti ob prerani izgubi dragega prijatelja Karla Rudeža sočustvujejo z Lauro, Alessio, s starši, z bratom Pinom ter z vsemi najbližjimi Lidija, Edi, Neva, Luciano, Lojzi, Karlo, Magda, Claudio, Vida, Darjo Ob boleči izgubi dragega prijatelja Karla Rudeža izrekajo občuteno sožalje Lauri, Alessii, Pinu in sorodnikom Vojko, Saška, Jana in Samo V častitljivi starosti 90 let nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, ded in praded Alojz Sedmak (GIGI SEDMAKOV) Pogreb bo jutri, 4. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na domače pokopališče v Križu. Žalostno vest sporočajo žena Gabrijela, otroci Gičko, Gaby, Drago in Zora z družinami ter ostalo sorodstvo. Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. Križ, Gabrovec, Brišče, 3. oktobra 1989 Zadnji pozdrav dragemu nonotu! Vnuki Loredana, Sandor, Korado, Dunja, Katja ter pravnukinja Nikol Ob bridki izgubi dragega Alojza Sedmaka izreka iskreno sožalje ženi in vsem domačim Vladimira Guštin z družino. KD Vesna izreka družini Sedmak iskreno sožalje ob izgubi dragega Alojza. Ob izgubi dragega očeta izrekajo Dragu Sedmaku in svojcem iskreno sožalje kolegi oglasnega oddelka Publiest, uredništva Primorskega dnevnika in uprave ZTT. Sekcija KPI J. Verginella in odbor kriškega Ljudskega doma izrekata družini Sedmak globoko sožalje ob izgubi tov. Alojza. Ob izgubi dragega očeta izrekata iskreno sožalje Dragotu in svojcem Vlasta in Boris Prijatelju Dragotu in svojcem izrekajo globoko sožalje Mira, Borut in Silvano Sporočamo, da bo pogreb naše drage Lucije Slavec vd. Bandi danes, 3. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. ŽALUJOČI SVOJCI Dolina, 3. oktobra 1989 t V 54. letu starosti nas je zapustil naš dragi Daniele Leghissa Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 14.30 iz kapelice na sesljanskem pokopališču. Žalostno vest sporočajo žena, sin Alberto z Lorello, hči Donatella, mama, sestra, svak ter vnuki in ostalo sorodstvo. Pordenon, Sesljan, 3. oktobra 1989 (Pogrebno podjetje Prescheren) Poljski Bornus Consort v repentabrski cerkvi V okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe je v nedeljo v repentabrski cerkvi nastopila poljska vokalna skupina Bornus Consort. Izvajala je skladbe J. Ockeghema in J. Despreza. (Foto Magajna) Predstavniki Občine Dolina v Marzabottu Množične manifestacije ob 45-letnici nacističnega pokola v Marzabottu se je v nedeljo udeležila tudi delegacija Občine Dolina. Letos so odkrili spominsko ploščo, posvečeno mučeniškemu mestu Oradovr-sur-Glane iz Francije, ki je tudi doživelo podoben pokol. Uradni govorniki, župan Mar-zabotta Franchi, župan Oradovra Lapuelle, predsednik deželnega odbora za počastitev žrtev Cruic-chi in podpredsednik italijanskega senata sen. Luciano Lama, so v nagovorih poudarili sporočilo, ki ga imajo vrednote vsake bitke za svobodo, enakopravnost in mir. Dolinski župan Švab, podžupan Pečenik in odbornik Švara so najprej položili venec v mogočnem sakrariju in nato so z županom Marzabotta in s sen. Lamo v krajšem pogovoru obravnavali možne oblike solidarnosti in podpore slovenski manjšini, da dobi čim-prej primeren zaščitni zakon. Danes se bo delegacija občine Dolina udeležila proslave v počastitev praznika pobratene občine Kočevje. gledališča_____________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989/90 - V četrtek, 5. oktobra, ob 20.30 (red A) bo na sporedu simfonični koncert. Dirigent S. Argiris, pianist P. Bordoni. Izvajali bodo Beethovnove in Brahmsove skladbe. Ponovitvi v petek, 6., ob 20.30 (red B) in v soboto, 7. oktobra, ob 18. uri (red S). Vstopnice so naprodaj pri blagajni gledališča. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališka sezona 1989/90 - Pri osrednji blagajni v pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265. koncerti Repentabrska cerkev V nedeljo, 8. t. m., ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CONSORT. izleti Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. oktobra, strokovno vodeni izlet po socerbskem Krasu (Socerb z ogledom jame, Beka, Ocizla z ogledom naravnega mostu in povratek na Socerb). Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob 8.30 izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku. Prevoz z lastnimi sredstvi. Sekcija SSk v občini Dolina priredi v nedeljo, 15. t. m., enodnevni izlet v San Daniele del Friuli, Sello Chianzutan ter k jezeroma Verzegnis in Cavazzo. Vpisovanje na tel. št. 228481 v večernih urah. včeraj-danes Danes, TOREK, 3. oktobra 1989 VITOMIR Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 17.42 - Dolžina dneva 11.36 - Luna vzide ob 9.50 in zatone ob 18.43. Jutri, SREDA, 4. oktobra 1989 TEBIDRAG VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,8 stopinje, zračni tlak 1018,7 mb rahlo pada, veter 10 kilometrov na uro severozahodnih, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ilaria De Nuzzo, Maria Paola Angeli, Isabella Trevisan, Enrico Schleifer, Marco Bonamico. UMRLI SO: 88-letna Erminia Bozzer, 82-letna Elena Milani, 67-letna Silvana Sabadini vd. D'Ambrosi, 64-letni Luigi Burra, 81-letna Natalia Cernecca vd. Ukmar, 79-letni Remigio Rizzardini, 73-let-na Guerrina Betti por. Bensi, 86-letna Carmen Marcich, 90-letni Luigi Sedmak, 76-letna Ermenegilda Sustersich, 77-let-na Bruna Bergamasco por. D'Ambrosi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (Tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. vazne prireditve SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine Openski glasbeni večeri V petek, 6. oktobra 1989, ob 20. uri ob 300-letnici Slave Vojvodine Kranjske koncert VESELJE IN ŽALOST S PESMIJO SKOZI VALVAZORJEVO SLAVO. Izvaja MePZ LIPA ZELENELA JE (nekdanji člani APZ T. Tomšič), dirigent J. HABJANIČ, recitacije MILENA GRM in ALEŠ VALIČ, režiser ALEŠ JAN. Vablje-ni! kino ARISTON - 17.00, 22.15 Strada senza ri-torno, r. Samuel Fuller, i. Keith Carra-dine, Valentina Vargas. EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Arma letale 2, r. Richard Donner, i. Danny Glover. EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Leviathan. NAZIONALE II - 16.45, 22.15 Indio, i. F. Ouinn, M. Marvin Hagler. NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Femmine morbose per animali in calore, □□ NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 Great Balls Of Pire (Vampate di fuoco). GRATTACIELO - 17.15, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lovvell. MIGNON - 16.30, 22.15 II piccolo diavo-lo, i. Roberto Benigni, VValter Matthau. EDEN - 15.45, 22.00 Vanessa tigre del sesso, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Alibi seducente. LUMIERE FIGE - 18.20, 22.15 Storia di fantasmi cinesi. ALCIONE - 17.15, 22.00 L ultima Salome. RADIO - 15.30, 21.30 Sissy torbida e sensuale, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ GLASBENA MATICA TRST Koncertni abonma Sezona 1989/90 SPORED 18. oktober 1989 SLOVENSKI KVINTET TROBIL 27. oktober 1989 MILKO BIZJAK, orgle 16. november 1989 SIMFONIKI RTV - LJUBLJANA Dirigent: Anton Nanut 28. november 1989 SLOVENSKI MADRIGALISTI Dirigent: Janez Bole 14. december 1989 KATJA MILIČ, klavir 18. januar 1990 OLGA GRACELJ, sopran JASNA CORRADO - MERLAK, harfa NEVA MERLAK, klavir 15. februar 1990 GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE sodeluje Miran Košuta, klarinet 7. marec 1990 BOJAN GORIŠEK, klavir VOLODJA BALŽALORSKV, violina ANDREJ PETRAČ, violončelo 21. marec 1990 SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Marko Letnoja Miloš Mlejnik, violončelo Vpisovanje abonmajev na GM - Ul. R. Manna 29 do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do srede, 11. t. m. čestitke Danes praznuje v Dolini 16. rojstni dan naša draga ERIKA. Da bi bila vedno tako kot sedaj vesela in dobre volje ji želijo sestra Metka, mama, tata in nona. VESNA iz Gročane praznuje danes svoj rojstni dan. Obilo sreče, zdravja in veselja ji voščimo iz vsega srca Mirjam, Maksi in Janko. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled antološka razstava arhitekta VIKTORJA SULČIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli MARJANA MIKLAVCA. V galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE. V galeriji Cartesius je do 12. t. m. odprta razstava umetnice ELETTRE ME-TALLINO'. V centru VOLTAIRE - Trg S. Giovan-ni 3 - je do 13. t. m. odprta razstava JASNE MERKU in sicer od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18. ure. V občinski galeriji razstavlja umetnik ALFREDO PERUSKO. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo grafik slikarja Claudia BIAN-CHIJA. Razstava bo odprta do 17. t. m. vsak dan od 9. do 13. ure. m SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90 Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN Marij Čuk: LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI Tennessee Williams: TETOVIRANA ROŽA Ivan Cankar: JAKOB RUDA Natalia Ginzburg: INTERVJU Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana) Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana) ABONMA V TRSTU Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265. ABONMA V GORICI Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288. Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v četrtek, 5. t. m. na otvoritev razstave slikarjev FRANZ BERGER VALENTIN OMAN ROBERT PRIMIC THOMAS \VORGOTTER razna obvestila Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo z oktobrom odprta ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Pevski zbor Lipa vabi vse pevce in pevke na prvo pevsko vajo, danes, 3. oktobra, ob 20.30 v Bazovski dom. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki bi radi sodelovali z nami. Društvo mladih raziskovalcev sporoča, da bo drugi sestanek letošnje sezone jutri, 4. t. m., ob 18._uri v prostorih Odseka za zgodovino NŠK, Ul. Petronio 4. PD Slovenec Boršt - Zabrežec obvešča pevce, da je vaja danes, 3. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Vabljeni tudi novi pevci. Mladinska skupina Pinko Tomažič vabi nove pevce in pevke na redne vaje, ki so ob sredah s pričetkom ob 20.45 na sedežu v Bazovici. Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu prirejata zimovanje na Rogli od 27. decembra 1989 do 4. januarja 1990 za mladino od 12. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, tel. 744249 in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah. __________mali oglasi PRODAJAMO tovornjak tipa fiat 650/N skupne nosilnosti 5.000 kg v dobreffl stanju. Edini lastnik. Tel. na št. 225548- TROBENTO za začetnike in klaviaturo Bontempi prodam po ugodni ceni. Tel v večernih urah na št. 753938. PRODAM 180-litrski hrastov sod in 600-litrsko smrekovo posodo v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. 825845. PRODAM stroj za čiščenje na vodni curek (idropulitrice) tecnopompe 150 atmosfer. Tel. (0481) 884182 v večernih urah. PRODAM A 112 letnik '75 v dobrem stanju. Cena ugodna, tudi po dogovoru Tel. 228252. PRODAM trgovino v središču mesta. Tel. na št. 731226 (urnik trgovin). IŠČEMO guvernante in otroške varušk6 za stalno službo, vešče, s priporočili ih z znanjem italijanščine za delo v Trstu, v Padovi in v Firencah. Za informacij6 telefonirati na št. (040) 69364. PRODAM campagnolo benzina letnik 81 odlično ohranjena. Tel. 211552 (urnik trgovin). PRODAM dve klaviaturi za avtomatično spremljavo ELKA OMB 5 in ROLAND E 20 stare 6 mesecev. Tel. 226577. PRODAM kamion fiat 625 N3A v dobrem stanju (vozniško dovoljenje C), tel. 761884 - zjutraj. PRODAM alfo 33, 1500 TI, letnik 1987 v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel 200939 v večernih urah. IŠČEMO specializiranega delavca za ladjedelniška dela. Telefonirati ob večernih urah na št. 226305. GOSTILNA pri Mirotu v Sovodnjah išč6 natakarico. Tel. (0481) 882017. PODJETJE išče nujno tehnike mehansk6 industrije orodjarje in rezkalce (starn-pisti - fresatori) z opravjenim vojaških1 rokom. Tel. 821225. LJUBITELJU starega pohištva prodah1 zelo dobro ohranjeno 2-posteljno sobo Tel. 229470 ob uri obedov. DAJEM v najem trgovino na Opčinah Tel. 212061. ZADNJA odkritja firme SHISEIDO nego kože in las so v prodaji tudi na Opčinah KOZMETIKA 90. Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 menjalnica_______________________2. io. 1939 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1369,250 1355.— Japonski jen 9,814 9,30 Nemška marka . 729,500 724,- Švicarski frank 842,760 835.-' Francoski frank ... . 215,150 212.— Avstrijski šiling 103,736 102,80 Holandski florint . . 645,800 641.— Norveška krona 197,950 194,50 Belgijski frank . 34,727 34,20 Švedska krona 213,050 209,50 Funt šterling . 2214,000 2180,— Portugalski eskudo . 8,618 8,1° Irski šterling . 1943,600 1920,- Španska pese ta 11,506 11.-" Danska krona . 187,210 184,— Avstralski dolar 1064,500 1010.-' Grška drahma 8,304 7,80 Jugoslov. dinar — 0,025 Kanadski dolar .... . 1162,650 1110,— ECU 1162,650 — Tržaška pokrajina Odborništvo za šolstvo Dan Za Tvojo Bodočnost vvv Akcija proti mamilom na Vascovem koncertu S tremi koncerti v Milanu zaključuje v teh dneh Vasco Rossi svojo trimesečno turnejo, med katero je zbral preko 800.000 gledalcev. Decembra bo pevec iz Modene izdal tudi live album, ki je bil posnet med uspešnim nastopanjem po skoraj vsej Italiji. Najmanj so bili navdušeni Vascovi fansi na Sardiniji, kjer so finančni stražnik izkoristili njegov koncert za široko akcijo proti mamilom. V Cagliariju, kjer se je na koncertu na Mednarodnem sardinskem sejmu zbralo preko 15 tisoč oseb, so stražniki legitimirali in pregledali 150 oseb, od teh je osem °seb imelo pri sebi skupno 22 gramov heroina in hašiša. Aretirali so le eno °sebo, med pregledanimi pa je bil tudi mladoletnik. Priprli so le 24-letnega Stefana Venturija iz Cagliarija, ki je v žepu skrival 22 gramov hašiša in ki so 9a zato osumili, da sodi med razpečevalce. Mimogrede so ob iskanju droge odkrili tudi 18-letnega tatiča, ki je izkoristil koncert, da je iz parkiranih avtomobilov sunil nekaj radiov, kaset in kasetofonov. Drevi po RAI1 prvi del TV filma Appuntamento a Trieste Med ljubeznijo in vohunstvom RIM Razdvojeno mejno mesto ob koncu štiridesetih let, ko je Stalin z resolucijo informbiroja pravkar proglasil Titovo Jugoslavijo za odpadniško, mesto, v katerem mrgoli vohunov in v katerem ne manjka atentatov in nasilja. Ta Trst je oder dogajanju Snidenja v Trstu (Appuntamento a Trieste), televizijskega filma, ki ga je režiser Bruno Mattei povzel po istoimenskem romanu Giorgia Scerbanenca in ki ga bodo predvajali v treh nadaljevanjih po prvi mreži RAI. Prvi del filma je na sporedu drevi ob 20.30. V tem Trstu, ki je še pod Zavezniško vojaško upravo, odkrijejo, da v stalinističnih krogih pripravljajo atentat na jugoslovanskega predsednika Tita, kar bi nedvomno povzročilo veliko napetost na meji in hude izgrede v mestu samem. Ameriška obveščevalna služba Cia zaupa zato svojemu agentu Kirku Mešani (Tony Musante) nalogo, da okri-je zarotnike in prepreči atentat. Naloga ni lahka, postane pa še težja, ko se Kirk zaljubi v prikupno Tržačanko aristokratskega rodu Diano Ritter (Cristiana Borghi). Ameriški agent je namreč razdvojen med ljubeznijo in poklicno dolžnostjo, še zlasti ker Diani ne zaupa popolnoma zaradi njenih simpatij do levice. Njegova dilema je še hujša, ko mora izginiti in se hliniti mrtvega, da bi lahko opravil svojo nalogo. Še sreča, da mu pomaga tržaški policist Oscar (Gi-anni Cavina), ki ga ameriški in britanski kolegi nimajo v čislih navzlic njegovi nedvomni poklicni spretnosti. V filmu, kot pojasnjujejo avtorji, je v ospredju čustvena plat, medtem ko je Trst z vso svojo povojno problematiko le kulisa, ki naj doda kanček dramatičnosti že itak napeti sentimentalni zgodbi. TV film je bil posnet po istoimenskem romanu Giorgia Scerbanenca, novinarja in pisatelja ruskega izvora, ki je postavil temelje italijanskemu detektivskemu romanu. Scerbanenco je začel svojo pisateljsko pot kot avtor ljubezenskih feljtonov, ki so bili pretežno objavljeni v nadaljevanju v ženskih revijah, nato pa se je preusmeril k detektivskim in vohunskim romanom. »Snidenje v Trstu« se po vsebini sicer nekoliko oddaljuje od ostalih njegovih detektivk, Protagonista Tony Musante in Cristina Borghi v katerih so bili prizorišče dogajanje ameriška mesta ali Milan, »protagonist« dogajanja pa nasilje potrošniške družbe. Za snemanje filma so potrošili dve milijardi in 800 milijonov lir, kaže pa, da se bo naložba obrestovala. Doslej so ga že prodali Nemčiji in nekaterim državam Latinske Amerike, baje pa se za delo zanimajo tudi druga tržišča. Poleg že omenjenih igralcev, katerim so zaupali nosilne vloge, v filmu nastopajo še Wiliam Berger, Edmund Pur-dum, Laura Trotter, Inav Rassimov, Lidija Kozlovič, Laura Troschel, Howard Ross in Jacgues Sernas. Dober del filma je bil posnet v Trstu, primerno »kraško okolje« so našli v Abrucih, rimsko palačo za civilizacijo dela so pa spremenili v hladno vojaško poveljstvo. O evropski televiziji se zadnje čase vedno pogosteje govori in piše. Francoski gledalci so očitno najbolj nezaupljivi in so v Parizu že ustanovili Evropsko federacijo TV gledalcev, ki je že pripravila dokument s priporočili strokovnjakom, med zahtevami pa je na prvem mestu prav ustanovitev Evropskega sveta gledalcev, ki naj bi bil uradni sogo- vornik in predstavnik uporabnikov pri ustvarjanju evropske TV. Takoj na drugem mestu je zahteva po »audiovizual-nem usposabljanju« že v osnovih šolah. Na prvem srečanju Federacije so se oglasile seveda razne »kategorije« gledalcev s svojimi zahtevami. Najglasnejši so bili Rambovi nasprotniki, najodloč-nejše ženske, ki so predlagale ustanovi- tev komisije za nadziranje urednikov in preprečevanje za žensko poniževalnih oddaj, najbolj strupene pa pripadnice Zveze sivih panterjev ali TV gledalke, ki so stare petdeset ali več let in ki nameravajo preprečiti vsak poskus pornografije, istočasno pa zahtevajo tudi premik kulturnih oddaj iz poznega večernega pasa v nekoliko zgodnejše ure. današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 C RA| 2 1 ^ RAI 3 | RTV Ljubljana 1 TV Koper 7-00 Aktualno: Uno mattina 9-40 Nan.: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok.: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik, nato Srečno poletje! 14.10 Dok.: Kvarkov svet 15.00 Italijanske kronike 15.30 Dok.: Artisti d'oggi 16.00 Nanizanka: Pippi Calze-lunghe, nato risanka 12.00 Nanizanka: Anna dai capelli rossi 17.35 Odprti prostor 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nan.: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 TV film: Appuntamento a Trieste (krim., It. 1987, r. B. Mattei) 22.00 Film: Rebus per un as-sassinio (krim., ZDA 1979, r. William Richard, i. John Huston) 24.00 Nočni dnevnik 0-15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Dok.: Monografie 7.00 NBC News in risanke 8.10 Film: L'edera (dram., It. 1950, r. A. Genina, i. C. Dominguez) 9.30 Angleščina in francoščina za otroke 10.00 Aktualno: Aspettando mezzogiorno 13.00 Dnevnik - gospodarstvo 13.45 Aktualno: Mezzogiorno č... 14.15 Nadaljevanka: Capitol 15.00 Variete: Tutti frutti 15.45 Nan.: Lassie, risanke 16.10 Iz parlamenta, vesti 16.20 Film: Fantomas 70 (pust., Fr. 1965, r. Andre Hunebelle, i.. Louis De Funes, Jean Marais) 18.00 Risanka, nato šport 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Lo sgualo (dram., ZDA 1975, r. Števen Spielberg, i. Robert Shaw) 22.35 Dnevnik - nocoj 22.45 Variete: Confidenzial-mente Ave 23.45 Nočni dnevnik, vreme 0.05 Film: II temerario (dram., ZDA 1952, r. N. Ray, i. Susan Hayward, Robert Mitchum) 11.45 Šport: tamburello (iz Turina) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok.: Block Notes 15.00 Dokumentarna oddaja: Ambientevivo 15.30 Šport: Off Shore (iz Palerma), kolesarstvo (iz Viterba), streljanje na glinaste golobe 17.00 Glasbena oddaja: Dada-umpa 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dok. odd.: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Drobci 20.00 Variete: Blob 20.25 Aktualno: Cartolina 20.30 Film: Per amore ho cat-turato una spia russa (krim., VB 1971, r. Dick Clement, i. Kirk Douglas) 22.05 Dnevnik 22.10 Aktualno: Droga - come uscirne 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Variete: Blob 23.50 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 10.10 Mozaik. Ko se korenin zavemo (1. oddaja) 11.10 Tečaj angleščine (19. lekcija) 11.35 Video strani 15.50 Video strani^ 16.00 Mozaik. Šolska TV (pon.), Angleščina (19. lekcija) 16.30 Dnevnik 16.50 Mozaik. Šolska TV (ponovitev), Ko se korenin zavemo (dok. oddaja) - 17.40 Video strani 17.45 Spored za otroke in mlade: Govorica telesa -Ujeti, 17.50 5. festival otroške in vedre pesmi (posnetek iz Krškega) 18.50 Risanka 19.15 TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska slika 20.05 Nadaljevanka: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Chabrol, i. Jodie Poster, Michael Ontke-an, 3. del) 21.00 Inf. oddaja: Dinar 21.45 Dnevnik in vreme 22.00 Glasbena oddaja: Jazz na ekranu - koncert Stephana Grappelija 13.30 13.40 15.30 16.00 16.10 16.30 18.00 18.15 18.50 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.10 23.55 TVD Novice Nogomet - nemško prvenstvo Športna oddaja: Juke Box (pon.) TVD Novice Rubrika: Pillole Rugby - mednarodno srečanje Rubrika: Pillole Wrestling TVD Novice Odprta meja TVD Stičišče Športna oddaja: Juke Box Nočni Boks (2. del) TVD Novice Nogomet - nizozemsko prvenstvo Golf - evropski turnirji RTV Ljubljana 2 18.00 Beograjski TV program 18.55 Mladinski pevski festival Celje '89 (3. oddaja) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Žarišče, 20.35 Loto 20.40 Umetniški večer: Mar-guerite Duras (dok.), nato Nathali Granger (Fr., č-b) 22.40 Izbor iz JRT sporedov RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Z revije Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas. Gost tedna, Slovenska lahka glasba, Moja srečanja z umetnostjo, Prisluhnite; 19.00 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena po-slušalnica; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.50 Glasbeni intermezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. L____CANALE5_______________ 7.00 Nanizanki: Fantasilan-dia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 9.30 Cercoeoffro 0.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano !0.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 7.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 40.30 TV film: I miei primi 40 anni (kom., It. 1987, r. Carlo Vanzina, i. Carol Alt, Elliott Gould) 2.00 Dok. odd.: Arcana - poto-vanje po neznanem 2 55 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show 0-25 Rubrika: Sogni d'oro 0.35 Nanizanke: Petrocelli, 1.35 Lou Grant 5.25 Filmske novosti RETE4_________________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La valle dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbredamore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Nessuna pieta per Ulzana (vestern, ZDA 1972, r. Robert Aldrich, i. Burt Lancaster, Bruce Davison) 22.30 Dokumentarec: Cina - 40 anni e un mese 23.00 Film: M.A.S.H. (kom., ZDA 1970, r. R. Altman, i. Donald Sutherland) 1.10 Nanizanki: Ironside, 2.10 Agente speciale ITALIA 1_______________ 7.00 Risanke 8.30 Nan.: Cannon, 9.30 Ope-razione ladro,10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Barzellettieri dJtalia 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Barzellettieri dJtalia 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Bim bum bam 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Barzellettieri dJtalia 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.301 Robinson 20.00 Risanka 20.30 Variete: Roba da matti 22.00 Nanizanka: Caro John 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Nogometni tednik 0.30 Barzellettieri dTtalia 0.40 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Televison ODEON________________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugarcup 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Sotto un tetto di stelle (pust., Nova Zelandija 1987, r. Sam Pillsbu-ry, i. Greer Robson, Peter Phelps) 22.30 Film: Grand Hotel (dram., ZDA 1932, r. Edmund Goulding, i. Greta Garbo) TMC___________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nad.: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 TV donna mattino 12.30 Nadaljevanka: Il profu-mo del potere 13.30 Vesti in šport 14.30 Clipclip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Alla larga dal mare (kom., ZDA 1957, i. Glenn Ford) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Aktualnosti: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Lultima fron-tiera (pust., ZDA 1987, r. Simon Wincer, i. Linda Evans, 2. del) 21.30 Aktualno: V sodelovanju s CBS 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Un grappolo di sole (dram., ZDA 1961, r. Daniel Petrie) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Chopper One 12.00 II salotto di Franca 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.00 Musič box 17.15 Nad.: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrike: Dan za dnem, 20.00 Obrtništvo, 20.30 Šport in šport 21.30 Nanizanka: Baciami strega 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Vesti: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Superpass; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. Pokrajina se pripravlja na vstop v upravni odbor družbe SDAG Simboličen zaključek letošnje trgatve Vina miru bo letos manj vinograd dal le 75 stotov Velik uspeh 12. kolesarjenja prijateljstva Okrog dva tisoč udeležencev na prireditvi Sončen jesenski dan je v nedeljo privabil okrog dvatisoč kolesarjev na tradicionalno Kolesarjenje prijateljstva. Letošnja prireditev je bila že 12. zapovrstjo, kar nedvomno potrjuje zanimanje za tovrstne manifestacije med goriško in novogoriško občino. Start manifestacije, ki so jo kot vsako leto priredili Občinska zveza telesno kulturnih organizacij Nova Gorica, Zveza slovenskih športnih društev v Italiji in Obsoška skupina za socialni turizem TGS v Gorici, je bil ob 9.30 izpred novogoriškega Športnega parka. Se prej je v imenu prirediteljev izrazil dobrodošlico vsem udeležencem kolesarjenja predsednik Občinske zveze telesno kulturnih organizacij Nova Gorica Zdenko Trunki. Pisana kača kolesarjev se je nato zapeljala po približno 30 kilimetrov dolgi progi po novogoriških ulicah do mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici in po goriškem mestnem središču do Štandreža, Sovodenj in Peči, kjer so člani KŠD Vipava pripravili okrepčevalno postajo. Nato so kolesarji nadaljevali pot preko mirenskega mejnega prehoda do Bilj, Volčje drage in nazaj proti Novi Gorici, kjer je bil cilj v Športnem parku. Tu je vsak udeleženec prejel priložnostno kolajno. Na slavnostnem zaključnem delu so nato nagradili nekatere skupine in posamezne udeležence prireditve. Najbolj številna skupina je bila tudi letos osnovna šola Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, saj je skupina štela kar 232 kolesarjev. Posebnih priznanj so bili še deležni kolesarska skupina iz pobratene občine San Vendemiano, ki je že stari znanec jesenske kolesarske prireditve, skupina delovnega kolektiva Mebla iz Nove Gorice in goriških občinskih uslužbencev. Najstarejši udeleženec je bil 85-letni Venceslav Gomišček iz Nove Gorice, med ženskami je to bila 74-letna Novogoričanka Nada Brajdot. Ko- lesarjenja so se udeležile tudi kolesarske skupine iz Ljubljane, Sežane in številnih bližnjih krajev z obeh strani meje. Posebne nagrade so bili deležni člani družine Modrijan, ki so se res polnoštevilno (13!) udeležili Kolesarjenja. Trinajstletna Barbara Vanon iz Šempetra in 18-letna Novogoričanka Danila Jeram sta žal predčasno zaključili nedeljsko vožnjo. Obe sta namreč nerodno padli in so ju morali z rešilcem prepeljati v bolnišnico. Jeramova, ki se je udarila v obraz, bo okrevala v desetih dneh, Vano-nova, ki je dobila globoko rano na roki, pa se bo morala zdraviti mesec dni. Na sliki (foto Čubej); množica kolesarjev na startu v Novi Gorici. Goriška Pokrajina je pred nedavnim zaprosila za vstop v družbo SDAG, ki upravlja blagovno postajališče in druge obmejne naprave pri Štandrežu. V tem okviru je pokrajinska svetovalska komisija za gospodarska vprašanja, ki ji predseduje Gino Saccavini, te dni obiskala blagovni terminal in druge naprave na meji. Predsednik družbe SDAG Cesare Devetag je skupaj z drugimi člani upravnega odbora sprejel goste in jih spremljal na ogledu avtoporta ter drugih obmejnih objektov, ki se raztezajo na skupni površini 330 tisoč kvadratnih metrov. Predstavniki SDAG so pokrajinskim svetovalcem predstavili vlogo in možnosti razvoja teh naprav ob stalno naraščajočem blagovnem prometu skozi Gorico. Ta je v zadnjem času dosegel pred leti še nesluten obseg. Letno gre preko meje na Goriškem okrog 130 tisoč tovornjakov. Prizadevajo si, da bi Gorica pridobila središčni pomen v trgovini in blagovnih izmenjavah z vzhodnoevropskimi deželami. Zaradi tega je potrebno uskladiti delovanje tukajšnjih prometnih infrastruktur z drugimi pomembnimi centri za blagovni promet, kot sta tržiško pristanišče in letališče v Ronkah. Zato je po mnenju voditeljev SDAG nadvse oportun pristop Pokrajine, ki naj bi dodatno poživil prizadevanja za razvoj v tej smeri. Razvojni programi družbe SDAG predvidevajo v kratkem odprtje nove velike mehanične delavnice za popravljanje težkih vozil, ki obsega kar 6 tisoč kvadratnih metrov površine in je - tako trdijo - največja tovrstna naprava v Evropi. Poleg tega nadaljujejo z deli za dograditev novih hladilnic za hitro kvarljivo blago. V nadaljnji fazi bodo odprli še središče za storitve s sodobnim hotelskim kompleksom in sedeži za import-export podjetja. Ob slovesu je načelnik pokrajinske ekonomske komisije Saccavini podčrtal namen, da se pospeši postopek za vstop Pokrajine v SDAG. V ovkiru novih pristojnosti glede gospodarskega in prostorskega načrtovanja teritorija namerava namreč Pokrajina razširiti svojo gospodarsko strategijo. Na meji pričakujejo težave Protest carinikov Goriški cariniki se včeraj še niso pridružili vsedržavni stavki uslužbencev carine, po vsej verjetnosti pa se bodo danes. Protest izvajajo tako, da delajo samo v rednem dopoldanskem urniku, vzdržijo pa se dela v popoldanskem času. Če ne bo prišlo do rešitve sindikalnega spora, je v prihodnjih dneh pričakovati postopno veča- nje težav na mednarodnem mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba. Skozi ta prehod se namreč odvija ves čezmejni blagovni promet na Goriškem, kar pomeni povprečno med 300 in 400 tovornjaki dnevno. Tako kot v preteklosti ob vsakem podobnem prostestu carinikov, se bodo tudi tokrat najbrž nabrale vrste tovornjakov, ki jih ne bodo zmogli sproti pregledati. V primeru da se spor ne razreši prej, pričakujejo še nadaljnjo zaostritev 18. oktobra, ko naj bi cariniki izvedli celodnevno stavko. Brezplačna vožnja na avtobusih APT Prevelika racionalizacija in varčevanje ima včasih tudi drugačne posledice od prvotno zamišljenih. Kakih dvesto oseb se je v nedeljo brezplačno peljalo na avtobusih APT iz Gradeža v razne smeri. Ob nedeljah je blagajna na avtobusni postaji zaprta, edina prodajalna, prodajalna časopisov Frisone v Ulici Roma, kjer bi bili lahko kupili vozovnice pa tudi ni bila odprta. Bilo je nekaj hude krvi, posegli so menda celo karabinjerji, končalo pa se je tako, da so potniki kljub vsemu lahko stopili na avtobuse. Pravijo, da je bil nedeljski dogodek dobra šola. V nedeljo je bil v svetovnem vinogradu, ob krminski zadružni kleti velik praznik. Na trgatvi, s katero se je simbolično tudi zaključilo spravilo letine, se je zbralo preko 100 članov zadruge in dijakov Zavoda združenega sveta iz Devina. Med nekajurnim delom so na- Zaposlovanje po novem Goriški urad za zaposlovanje v kmetijskem sektorju sporoča, da bo od jutri dodeljevanje na delovna mesta potekalo nekoliko drugače kot doslej. Delovne ponudbe bodo uradniki izpostavili na razglasnih deskah sedeža goriškega urada za zaposlovanje. Brezposelne osebe, ki so poklicno usposobljene za omenjena dela in ki bi se želele zaposliti, naj se javijo v uradu najkasneje do petka do 11. ure. S seboj morajo imeti roza kartonček, davčno številko in potrdilo o morebitnih prejemkih v tem letu. Ob 11. uri bo namreč osebje urada ob prisotnosti prosilcev sestavilo prednostne lestvice. Takoj nato bodo na podlagi točkovanja dodelili razpoložljiva mesta. Aretirali so ga junija pri Rdeči hiši Štiri leta zapora kuriiju s heroinom V zadnjih mesecih je policija beležila nekaj pomembnih uspehov v boju proti mednarodnemu prekupčevanju z mamili. V zaporu se je tako znašlo nekaj kurirjev, ki po naročilu organiziranega kriminala, prevažajo mamila preko državnih meja. Te dni so nekatere obsodili na goriškem sodišču. Poročali smo že o obsodbi Tunizijca in Egipčana, ki sta vtihotapila nekaj sto gramov heroina. Podobna usoda je doletela tudi 41-letnega jugoslovanskega državljana Ramadana Fathanija, ki so ga junija letos aretirali na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. V njegovem avtomo- English Language Centre ANTHONV BRADFORD TEČAJI ANGLEŠČINE • Splošni tečaji vseh stopenj za odrasle, mladino in otroke (od 4. leta dalje) • Dopolnilni tečaji za dijake srednjih in višjih šol S Tečaji za pripravo izpitov na Univerzi v Cambrid-geju (UCLES) SPECIALIZIRANO IN DIPLOMIRANO UČNO OSEBJE V MATERINEM JEZIKU GORICA - Ul. Casclno 5 - Tel. 0481/34784 - popoldanski urnik bilu so po natančnejši preiskavi odkrili kar 1800 gramov heroina. Sodniki so ga obsodili na štiri leta zapora in plačilo 7 milijonov lir globe. S tem so skoraj v celoti sprejeli zahtevo javnega tožilca dr. Trotte, ki je predlagal malenkost višjo kazen. Branilec odv. Lippi se je zavzel za minimalno kazen in izpustitev na začasno prostost, ki pa je sodniki niso priznali. Fathanija so na meji aretirali 22. junija. Pripeljal se je z avtomobilom, vendar takoj zbudil pozornost policijskih agentov, ki so zaradi nekaterih podrobnosti v zvezi z njegovimi osebnimi dokumenti posumili, da nekaj ni v redu. S pomočjo arhivskih podatkov so kmalu ugotovili, da je mož že imel opravka s pravico zaradi prekrškov v zvezi z mamili. Ta okoliščina je agentom velela, da so Fathanija pridržali in zahtevali poseg specializiranih enot finančne straže z izvežbanimi psi. Tako so odkrili mamilo, ki je bilo skrbno skrito v avtomobilu. Kot so lahko ugotovili je pošiljka heroina prihajala iz Bližnjega vzhoda in bila namenjena razpečevalcem na italijanskem tržišču. Z dodatnimi primesmi naj bi od prodaje na drobno iztržili skoraj dve milijardi lir. Benedetti ostaja v priporu Položaj Romana Benedettija, ki je osumljen poskusa dvojnega umora, se je znatno poslabšal. Preiskovalni sodnik dr. Leghissa je namreč podpisal zaporni nalog za osumljenca, ki tako ostaja v priporu. Branilec, odvetnik Li-vio Bernot, je že vložil drugo prošnjo za izpustitev na začasno svobodo, ker da so odpadli pogoji, zaradi katerih je bil izdan zaporni nalog. Dogodek, ki je Benedettija spravil za zapahe se je pripetil v noči od 22. na 23. september, v Gorici. Benedetti naj bi v stanovanju bivše žene ranil 83-letnega Aurelia Guercinija in tudi nekdanjo ženo, Aleksandro Škerl. Sodišče zapečatilo pogorišče Baobaba V noči od 22. na 23. februar letos je silovit požar zajel hišo v Ulici Madon-nina del Fante pred železniškim podvozom v Podgori, kjer je bil znani javni lokal "Baobab". V nesreči sta umrla zaradi zadušitve, priletna zakonca Ni-colo in Anna Perissin. Preiskovalni sodnik je pred kratkim odredil, da se pogorišče začasno zapleni in s tem omogoči strokovnjakom ugotavljanje vzrokov požara. Pred dnevi so tako zapečatili od ognja poškodovano stavbo, kjer je bil v pritličju javni lokal, v prvem nadstropju pa stanovanje. Takoj po nesreči so se v mestu širile vesti o namernem požigu. Sodna preiskava naj bi zdaj potrdila ali spodbila ta dvom. brali 75 stotov grozdja. V primerjavi z lansko trgatvijo je bil pridelek za kakih deset stotov manjši. Iz grozdja boso stisnili, kakor znano, 'Vino miru", kapljico, ki jo bodo v posebnih konfekcijah odposlali vsem državnim poglavarjem. Na krajši slovesnosti je spregovoril predsednik deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) Emilio Del Gobbo, ki je uvodoma poudaril veliko delo, ki ga je opravil pred nedavnim umrli predsednik zadruge Ezio Dalla Pozza. Del Gobbo je med drugim povedal, da bo najvažnejša predpostavka za nadaljnje uspešno delovanje zadruge v okviru odprtja meja znotraj držav evropske skupnosti še večja specializacija gojenja trt in kvaliteta pridelanega vina. Na sliki (foto Bumbaca): veselo razpoloženje med trganjem grozdja Pokrajinski svet se sestane jutri Za danes popoldne napovedana seja goriškega pokrajinskega sveta je bila odgodena na jutri ob 16. uri. Tako so včeraj sporočili s tajništva Pokrajine in pojasnili, da je razlog preložitve seje v nujnih in nepričakovanih obveznostih predsednika. Pokrajinski svet se bo torej sestal jutri ob 16. uri, dnevni red pa ostaja nespremenjen. prispevki V počastitev spomina Sava Spacala daruje družina Baldan 50 tisoč lir v Sklad Mitja Čuk. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Gorici sporoča, da bodo danes, 3. oktobra, ob 14.45 pričeli s telovadnimi vajami. Vadili bodo v telovadnici Kulturnega doma ob torkih in četrtkih med 14.45 in 15.45. Pevski zbor Jezero obvešča, da se bodo danes, 3. oktobra, ob 20. uri pričele vaje na sedežu društva. K sodelovanju vabi zlasti mlade, ki imajo ljubezen do petja. SPD GORICA obvešča člane, da bo 27. oktobra, redni letni občni zbor v Kulturnem domu v Gorici. Slovensko stalno gledališče iz Trsta obvešča, da je vpisovanje abonentov vsak dan od 17.30 do 19.00 (ob sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 33288). kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »In una notte di chia-ro di luna«. VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Arma letale II«. VITTORIA 17.30-22.00 »La spudorata«. Tržič EKCELSIOR 17.30-22.00 »La signora e la bestia«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 »Lak za lase«, ob 20. uri »Ljubezenski stroj«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Nemoralne zgodbe«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna (Comunale) - Ul. A. Manlio 14 - tel. 480405. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 11. uri Erminia Ber-hard por. Corva iz cerkve sv. Justa na tržaško glavno pokopališče. V Ljubljani odprli sejem Sodobna elektronika 89 Napredek v elektroniki pogoj za vključevanje v razviti svet Eden od paviljonov sejma Sodobna elektronika (Foto N. Bizilj) LJUBLJANA — Poskus uveljavljanja tehnoloških, marketinških in poslovnih standardov, ki so pogoj za vključevanje v razviti svet. To je cilj razstave Sodobna elektronika 89, ki so jo odprli včeraj dopoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in ki bo odprta do 6. oktobra. Sejem je odprl jugoslovanski zvezni sekretar za promet in zveze Jože Slokar, ki je v svojem govoru ..poudaril zlasti po-then elektronike za razvoj gospodarstva 'f celoti, še zlasti pa za razvoj prometa in komunikacij. Pri tem je dodal, da promet •O komunikacije v Jugoslaviji neupravičeno zaostajajo, napovedal pa je tudi po-' thembne korake naprej. V tem okviru je J°že Slokar podčrtal, da je Jugoslavija Pristopila k evropskemu združenju Eu-telsat, da vodi intenzivna pogajanja zpto, bi si zagotovila uporabo telekomunikacijskih satelitov, da je sprejela ukrepe za gradnjo novih cest in začela postopek za osvojitev stališč, ki naj omogočijo posodabljanje in gradnjo novih železniških prog. Na letošnjem sejmu Sodobna elektronika 89 - razstava je bila ena od prvih specializiranih v Jugoslaviji - sodeluje 591 razstavljalcev, od katerih je 196 domačih. Med tujimi razstavljale! naj omenimo, da jih je 17 iz Italije, 48 iz Avstrije in 131 iz ZRN. Sejem, ki je član združenja mednarodnih sejmov UFI v Parizu, je priložnost za pregled razvoja elektronike, telematike in telekomunikacij v svetovnem merilu in za primerjavo dosežkov jugoslovanske industrije. Programski svet - ki so ga za to prireditev ustanovili maja letos pri Gospodarskem razstavišču - se je zelo zavzel, da bi Sodobna elektronika res bila priložnost za tako pri- merjavo in da bi pomagala pri uveljavitvi tistih tehnoloških, marketinških in poslovnih standardov, ki so pogoj za vključevanje v sodobno razvito družbo. In svet je začel s prenovitvijo razstave same, da bi iz nje res naredil sodobno in odmevno mednarodno prireditev. Na predlog programskega sveta je že letos zaživela informacijska služba, ki z izdajanjem sejemskega časopisa in tudi na druge načine skrbi, da bi razstava imela kar največjo in čim bolj ažurno medijsko odmevnost. - Na letošnji Sodobni elektroniki kar največ razstavljalcev (okoli šestdeset) razstavlja telekomunikacijske naprave, poklicno elektroniko z merilno, komunikacijsko, regulacijsko, energetsko nuklearno in medicinsko elektroniko, radiodifuzijo ter računalniške izdelke in inženiring. Drugi, prav tako številčno zastopan segment, pa so sestavni deli, enote in materiali za elektroniko. Na letošnji' razstavi ni robotike, ker v ■Gospodarskem razstavišču ni bilo dovolj razstavne površine na razpolago. Tej panogi pa bo vsekakor posvečen poseben specializiran sejem, ki bo v začetku novembra. Kot običajno pa bodo sodobno elektroniko spremljali simpoziji in seminarji. Danes in jutri bo že tradicionalni Jugoslovanski simpozij za merilno procesno tehniko Jutel, prav tako danes pa sta na vrsti prikaz belgijske firme Oprotech in Mednarodni seminar za merilno procesno tehniko, pa tudi Iskra bo prikazala delovanje razstavljenih proizvodov. Pojutrišnjem bo na vrsti študijski dan o kakovosti sestavnih delov in materialov za elektroniko, dva simpozija bosta 5. in 6.' oktobra in sicer o elektroniki v prometu in o vodenju ter avtomatizaciji elektroenergetskih sistemov. Prvi trije dnevi sejma so namenjeni poslovnežem, ostali pa obisku ljudi in tudi vstopnica je v tem drugem delu bolj poceni. Prireditelji računajo, da bo letošnji sejem obiskalo okoli 60.000 ljudi. Gl AT SERVIZI INDUSTRIALI O IH I AUTO TECNICI ZASTOPSTVA IZVOZ - UVOZ ELEKTRONSKIH ELEMENTOV IN OPREME ZA INDUSTRIJO BEST s.r.l. POOBLAŠČENI IZVOZNIK m Itelcond KONDENZATORJI POLPREVODNIKI FERTINA JEDRA BEST S.r.l. Sedež: Boljunec 43 — TRST Tel. 040/228878 — Telex 460836 BEST I — Telefax 3940-228009 I“R RFEL01/4 — Razvoj na področju telekomunikacij — Import - export — Vsakovrstne elektronske komponente RF elettronica S.r.l. Ulica Aleardi 7 34134 Trst Tel. 040/363836 Telex 460388 Telefax 363916 IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST — Ul. F. Severo 21 — Tel. (040) 362684 FILIALA V GORICI: Ul. Carducci 28/7 — Tel. (0481) 31669 Proizvodni obrat Ml POT S.p.A. v Krminu (Gorica) MIPOT ELEKTRONSKI SESTAVNI DELI ZA PROFESIONALNO UPORABO • UPORI • UPOROVNA VEZJA • HIBRIDNA VEZJA Tankoslojna in debeloslojna tehnologija MIPOT s.p.A. GLAVNI SEDEŽ: Ul. Corona 5 - KRMIN (GO) Tel.: 0481/630200 - Telex: 460408 Telefax: 0481/62387 URAD ZA ZUNANJO TRGOVINO: Ul. S. Michele 334 - GORICA Tel.: 0481/20684 - Telex: 461089 - Telefax: 0481/22295 S. R. L. IMPORT-EXPORT TRST Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I Fax (040) 361634 Podjetje Glauco Boscarolli Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD. BOSCOI/2 Personal Computer PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo. Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2 Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. (0481) 74295 Na moškem odbojkarskem prvenstvu na Švedskem nedeljski izidi Zmagoslavje azzurrov Italijansko odbojkarsko gibanje je v nedeljo zvečer praznovalo svoj največji mednarodni uspeh. Azzurri so na 16. EP na Švedskem premočno osvojili zlato kolajno, hkrati pa so pokazali odbojko, kakršno zdaj na svetu premore le reprezentanca ZDA. Azzurrom je v finalu uspelo pregaziti domačo reprezentanco, ki ji niti navdušeno navijanje 15 tisoč gledalcev v ogromni dvorani Globe Arena ni bilo v veliko pomoč. Švedi so se do končnice tretjega niza na vse kriplje upirali Italijanom, ki pa so v četrtem nizu zablesteli in povsem nadigrali nasprotnike, tako kot v polfinalu vse prej kot slabe Nizozemce in Bolgare v kvalifikacijah. Italijanom se obeta še svetla bodočnost, saj je moštvo mlado, če vemo, da so kar štrije igralci začetne postave še leta 1985 uspešno igrali na mladinskem SP. Jugoslavija se je morala zadovoljiti z osmim mestom, kar je mogoče nekoliko manj od pričakovanega, toda povsem realno odraža sposobnosti nadarjene, a slabše pripravljene vrste modrih. V italijanski nogometni A ligi sta se derbija kola končala z gladkima zmagama Napolija in Interja. Milan je na stadionu San Paolo po devetih mesecih doživel prvi poraz v gosteh, pokopala pa sta ga Carnevale (dva gola) in Maradona, ki se vrača v pravo formo. Inter je razgalil pomanjkljivosti Rome, ki je do prejšnjega kola vodila na skupnem vrstnem redu. Trapattonije-vo moštvo si je že opomoglo po izločitvi iz pokala prvakov, pred selektorjem ZRN Beckenbauerjem, ki si je ogledal tekmo s tribun, pa je blestel zahodnonemški trio Matthaus (dva gola), Brehme in Klinssman. Udinese Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ V jugoslovanski 1. nogometni ligi ič novega: Dinamo je še naprej dve_ točki pred C. zvezdo. Ali pač, outsider Željez-ničar je po nepričakovani zmagi v Skopju še naprej skupaj s C. zvezdo. Olimpija je po treh porazih zanesljivo opravila z Rijeko in se je spet povzpela v sredino lestvice. Vodilni Dinamo z Radničkim ni imel težkega dela, strelci so bili Šuker, Mladenovič in Boban. To so bili tudi najboljši zagrebški možje, za katerimi so soigralci kar precej zaostajali. Tudi C. zvezda je s 3:0 premagala Borca (dva gola je dal Pančev, enega pa Lukič), toda imela je precej težje delo, saj je prvi gol dosegla šele po uri igre. Najboljši igralec tekme je bil mladi Savičevih, ki se očitno prebuja, medtem ko Stojkovič spet ni blestel. V 9. kolu so kar na štirih tekmah streljali enajstmetrovke, zanimivo pa je, da tokrat ni šlo prvemu specialistu za strele z bele točke moštvu Rada, ki je doma prepustil točko Budučnosti. A tudi to ni ravno senzacija, če vemo, da za Rad ne brani več odlični Savič, medtem ko je v je nepričakovano (in ne preveč zasluženo) zmagal v Pistoi, kjer igra Fio-rentina. Toskanci bi po igralskem kadru sodili v vrh, a jim zaenkrat nikakor ne gre, Videmčani pa so to pridno izkoristili. Argentinec Balbo, strelec prvega zadetka, je dokazal svojo spretnost v kazenskem prostoru, branilec Fiorentine Battistini, ki je zakrivil odločilni avtogol, pa svojo... nespretnost. Triestina je proti močnemu Avellinu dosegla zmago, ki ji omogoča, da zadiha. Kljub okrnjeni obrambi je Lombardo pogumno poslal na igrišče ekipo z dvema napadalcema in domiselnim Pasgualinijem. S požrtvovalno igro so Tržačani najprej omejili goste, po zadetku, ki ga je Lerda dosegel iz prostega strela v 35. min., pa so tudi igrali dobro in si zaslužili dragoceno zmago. V meddeželni ligi je bila Pro Gori-zia prvič uspešna doma. Trevisanovi varovanci so sicer nastopili z močno okrnjeno postavo, kljub temu pa so prikazali prav gotovo letošnjo najboljšo igro in zasluženo premagali Pordenone. Strelec edinega gola je bil Iucu-lano v 75. minuti. Milanski Philips je na gostovanju v Rimu v derbiju kola košarkarske A-l lige dokazal Messaggeru, da kljub milijardnim nakupom še ne more konkurirati z večkratnim prvakom. V A-2 ligi pa je Stefanel tudi v gosteh potrdil, da bo lahko v letošnji sezoni odigral dokaj vidno vlogo v A-2 ligi. V Cantuju so Tržačani po izenačenem boju, a z odličnim finišem strli odpor letos nekoliko bolj ambiciozne Teoreme. Larry Middleton (30 točk), Pilutti (18) in Tyler (17) so igrali kot zmorejo, Bianchi (10) pa je bil pravi adut Tanje-vičeve ekipe. vratih Budučnosti mladi reprezentant Lakovič. Najodmevnejšo zmago pa je vsekakor dosegel Partizan, ki ga je očitno preporodu podvig s Celticom v Glas-gowu. Beograjčani so v Subotici s Spar-takom zmagali kar s 4:0, pri čemer pa imajo domači veliko pripomb na račun sodnika. Ena najbolj razburljivih tekem pa je bila v Ljubljani, kjer je gostovalo moštvo iz pobratenega mesta Reke. Toda tekma ni bila prav nič prijateljska, kartoni so kar deževali, a najhuje je bilo na tribunah. Tam so bili v glavni vlogi divji reški navijači 'Armade", ki so med potjo do ljubljanskega stadiona poškodovali vlak ter neki gostinski lokal, vrhunec pa je bil seveda med tekmo. Najprej so se pred koncem prvega polčasa spopadli s policijo, ki z njimi ni bila prav nič nežna. A vendar so pijani Rečani v drugem polčasu igrišče zasuli še z bak-ljami in raketami ter tako celo prekinili tekmo. Na koncu se je le vse srečno končalo, če ne štejemo ran, s katerimi so se vračali mnogi navijači. Po igri je Olimpija zasenčila reško moštvo, razlika dveh golov kaže ravno pravšnjo razmerje moči. Gola Olimpije sta bila pravi mojstrovini, prvega je z ostrim in natančnim strelom s 25 metrov dosegel Pate, Zelo razočarani pa so bili goriški navijači zaradi drugega zaporednega poraza San Benedetta, ki razpolaga letos s solidnejšim moštvom, vendar pa zaenkrat nič ne kaže, da bi se lahko potegoval za višje cilje kot v preteklosti. Poleg Vargasa (20) je tokrat solidno igral tudi kritizirani Johnson (20). Kot ponavadi se je izkazal Ponzo-ni (23), a beki so vsi po vrsti povsem odpovedali, med temi tudi Vitez (2). Bivši jadranovec Marko Ban, ki igra pri Irgeju, je v izgubljeni tekmi s Knorrom dosegel trojko, brezuspešno pa je metal za dve točki. Po VN Španije v formuli ena ima Brazilec Senna spet več možnosti, da v zadnjem hipu iztrži naslov prvaka tekmecu Proštu. Senna je vodil od prvega do zadnjega kroga, ferrarijevec Berger mu je nekaj časa sledil, nato pa je moral popustiti. Prost se kot tretjeuvršče-ni ni nikoli vmešal v boj za zmago, dosegel pa je točko (zaradi odbitkov), zaradi katere je zdaj Senna prisiljen dobiti obe preostali VN nagradi Japonske in Avstralije. Za točke svetovnega pokala so se v nedeljo potegovali tudi jahači in jaha-čiče v Lipici. Junakinja tekmovanja je bila Zahodna Nemka Ute Deyle, točke pa sta osvojila tudi domača tekmovalca Dušan Mavec in Ladislav Fabris. Na mednarodnem teniškem prvenstvu Sicilije je Argentinec Perez Rol-dan v finalu s 6:1, 6:4 premagal Italijana Paola Caneja. V Sarajevu se je končalo SP v ritmični gimnastiki. V mnogoboju je zmagala Sovjetinja Timošenkova pred Bolgarko Panovo, Jugoslovanka Reljin je bila šesta, Italijanka Ferrari pa sedma. v Ljubljani drugega po lepi akciji mladi Gliha. Priložnosti je bilo še veliko, Olimpija jih je seveda imela veliko več, a na obeh straneh se je po enkrat zatresla prečka. Olimpija je igrala zelo oslabljena, predvsem se je poznala odsotnost mladega branilskega para Novak - Židan, ki ga uvrščajo med najboljše v državi. Deveto kolo bodo prvoligaši odigrali že v soboto, ker bo reprezentanca 11. t. m. v Sarajevu igrala kvalifikacijske tekme za SP z Norveško. IZIDI 9. KOLA: Sarajevo - Velež 3:4 (0:0) - po 11-m, Rad - Budučnost 4:5 (2:2, 0:2) - po 11-m, Olimpija - Rijeka 2:0 (1:0), C. zvezda - Borac 3:0 (0:0), Dinamo - Rad-nički 3:0 (2:0), Spartak - Partizan 0:4 (0:1), Sloboda - Hajduk 7:8 (2:2, 0:1) - po 11-m, Vojvodina - Osijek 5:3 (1:1, 1:1) - po 11-m, Vardar - Željezničar 0:1 (0:0). LESTVICA: Dinamo 14; C. zvezda, Željezničar 12; Budučnost 11; Rad, Hajduk, Rijeka 9; Olimpija, Borac, Osijek, Rad-nički 8; Sarajevo, Vojvodina 7; Partizan, Velež, Sloboda, Spartak 6; Vardar 3. PRIHODNJE KOLO (7. t. m.): Velež -Željezničar, Osijek - Vardar, Hajduk -Vojvodina, Partizan - Sloboda, Radnički -Spartak, Borac - Dinamo, Rijeka - C. zvezda, Budučnost - Olimpija, Sarajevo -Rad. _________nogomet________________ Italijanska A liga IZIDI 7. KOLA Atalanta - Cesena 1:0, Bari - Ascoli 2:2, Bologna - Cremonese 1:1, Fiorentina -Udinese 1:2, Genoa - Sampdoria 1:2, Verona - Lecce 0:0, Inter - Roma 3:0, Lazio -Juventus 1:1, Napoli - Milan 3:0. LESTVICA Napoli 12, Inter 11, Juventus, Sampdoria in Roma 10, Bologna 9, Milan 8, Lazio in Lecce 7, Atalanta in Genoa 6, Udinese, Bari, Fiorentina in Ascoli 5, Cesena 4, Cremonese in Verona 3. PRIHODNJE KOLO Ascoli - Bologna, Cesena - Lazio, Cremonese - Milan, Inter - Bari, Juventus -Atalanta, Lecce - Fiorentina, Roma - Napoli, Sampdoria - Verona, Udinese - Genoa. Italijanska B liga IZIDI 6. KOLA Catanzaro - Cagliari 0:1, Como - Reg-gina 1:1, Foggia - Padova 4:0, Licata -Ancona 1:0, Messina - Monza 1:0, Parma - Cosenza 5:1, Pescara - Brescia 1:0, Piša -Reggiana 2:1, Torino - Barletta 3:0, Triestina - Avellino 1:0. LESTVICA Torino in Piša 9, Parma, Reggina, Cagliari, Brescia in Messina 7, Ancona, Reggiana, Como, Avellino in Padova 6, Foggia, Licata, Barletta, Triestina in Pescara 5, Catanzaro, Cosenza in Monza 4. PRIHODNJE KOLO Avellino - Ancona, Barletta - Reggina, Brescia - Cagliari, Cosenza - Torino, Foggia - Catanzaro, Messina - Pescara, Monza - Parma, Padova - Como, Piša -Triestina, Reggiana - Licata. Medeželna liga IZIDI 4. KOLA Caerano - Conegliano 1:1, Pievigina -Opitergina 4:2, Fontanafredda - Monfal-cone 2:2, Giorgione - Montebelluna 3:0, Ponte Piave - San Dona 2:3, Pro Gor-izia -Pordenone 1:0, Sacilese - Sedico 1:1, Sal-zano - Centro del Mobile 2:0, Venezia -Mira 2:1. LESTVICA Pievigina 7, Salzano, Mira in Monfal-cone 6, Venezia 5, Caerano, Giorgione, Conegliano, Pro Gorizia in Sedico 4, Montebello, Centro del Mobile in Sacilese 3, Opitergina, Fontanafredda in Pordenone 2, Ponte di Piave 1. PRIHODNJE KOLO San Dona - Pro Gorizia, Monfalcone -Giorgione. košarka Italijanka A-1 liga IZIDI 2. KOLA Neutro - Riunite 91:77, Enimont - Pho-nola 95:78, Irge - Knorr 76:80, Messagge-ro - Philips 94:96, Paini - Ranger 80:85, Scavolini - Panapesca 100:79, Viola - Be-netton 85:84, Arimo - Vismara 86:75. LESTVICA Philips, Enimont, Knorr, Scavolini in Ranger 4, Benetton, Messaggero, Phono-la, Neutro, Arimo in Viola 2, Irge, Vismara, Riunite, Paini in Panapesca 0. PRIHODNJE KOLO Philips - Riunite, Knorr - Messaggero, Benetton - Scavolini, Phonola - Arimo, Ranger - Neutro, Vismara - Paini, Irge -Enimont, Panapesca - Viola. Italijanska A-2 liga IZIDI 2. KOLA Hitachi - Livorno 79:87, Glaxo - Alno 85:65, Braga - Fantoni 73:81, Jolly - Ipifim 89:88, San Benedetto - Filodoro 78:84, Te- orema - Stefanel 75:83, Popolare - Anna-bella 76:89. LESTVICA Glaxo, Stefanel, Filodoro in Livorno 4, Ipifim, Alno, Marr, Hitachi, Fantoni, Jol-ly, Annabella in Kleenex 2, Teorema, San Benedetto, Popolare in Braga 0. PRIHODNJE KOLO Ipifim - Hitachi, Livorno - Jolly, Alno -Popolare, Glaxo - Kleenex, Marr - San Benedetto, Annabella - Teorema, Fantoni - Filodoro, Stefanel - Braga. avtomobilizem VN Španije - formula 1 VRSTNI RED 1. Senna (Br. - mclaren) 1.47'48'264; 2. Berger (Av. - ferrari) po 27"051; 3. Prost (Fr. - mclaren) 53"788; 4. Aleši (Fr. - tyr-rell) 1 krog; 5. Patrese (It. - williams) 1 krog; 6. Alliot (Fr. - lola) 1 krog. LESTVICA ZA SP Prost 76, Senna 60, Mansell 38, Patrese 30, Boutsen 24, Berger 21. LESTVICA HIŠ Mclaren 141, Ferrari 59, VVilliams 54, Benetton 22, Tyrrell 16. odbojka Moško EP FINALNI IZIDI Za 1. mesto: Italija - Švedska 3:1 (14:16, 15:7, 15:13, 15:7); za 3. mesto: Nizozemska - SZ 3:0 (15:11, 15:8, 15:7); za 5. mesto: Francija - Bolgarija 3:1 (6:15, 15:13, 15:4, 15:13); za 7. mesto: Poljska - Jugoslavija 3:1 (15:5, 14:16, 15:6, 15:3); za 9. mesto: NDR - Grčija 3:2 (15:13, 12:15, 15:12, 14:16, 17:15); za 11. mesto: ZRN - Romunija 3:2 (12:15, 2:15, 15:12, 15:7, 15:13). KONČNI VRSTNI RED 1. Italija, 2. Švedska, 3. Nizozemska, 4. SZ, 5. Francija, 6. Bolgarija, 7. Poljska, 8-Jugoslavija, 9. NDR, 10. Grčija, 11. ZRN, 12. Romunija. totip 1. — 1. Fiaccola Effe X 2. Jefs Špice X 2. — 1. Fersid 1 2. Dimomo 2 3. — 1. Focante 1 2. Globbe Ac 2 4. — 1. Gisesky 1 2. Desir Pi 1 5. — 1. Frenetico X 2. Eburbo Gas 2 6. — 1. Sablerone 2 2. II Cariani 2 KVOTE 12 (4 dobitniki) 145.923.000 lir 11 (227 dobitnikov) 2.548.000 lir 10 (3.039 dobitnikov) 184.000 lir totocalcio Atalanta - Cesena 1 Bari - Ascoli X Bologna - Cremonese X Fiorentina - Udinese 2 Genoa - Sampdoria 2 Verona - Lecce X Inter - Roma 1 Lazio - Juventus X Napoli - Milan 1 Pescara - Brescia 1 Triestina - Avellino 1 Brindisi - Palermo 1 Tempio - No vara 1 KVOTE 13 (48 dobitnikov) 266.803.000 lir 12 (951 dobitnikov) 13.466.000 lir Divjanje reških ”navijačev“ V 2. nedeljskem kolu košarkarske B-2 lige v Ceseni Zagrizenost jadranovcev ni bila poplačana IZIDI 2. KOLA obvestila ŠD BREG - REKREACIJA obvešča, da bo prva vadbena ura danes ob 21.45 v občinski telovadnici v Dolini. Telovadba bo ob torkih in petkih. ZSŠDI obvešča, da bo danes ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, seja smučarske komisije. Dnevni red: predlogi za meddruštveno tekmovalno ekipo. ŠZ BOR sporoča, da se prične redna rekreacijska vadba za upokojenke danes ob 17. uri na stadionu 1. maj v Trstu. Urnik je sledeč: torek 17.00 - 18.00, sreda 9.30 - 10.30, peetek 17. - 18.00. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo vadba za vse lanske člane in novince v vseh skupinah začela danes ob 15. uri v Borovem športnem centru. S seboj naj prinesejo vadbeno opremo. Istočasno bo tudi pogovor s starši o letošnjem urniku treningov. TPK SIRENA IN ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita jutri ob 13.30 regato optimistov za osnovnošolsko olimpiado. Prijave pri predstavnikih Športne šole oz. na sedežu Sirene - tel. 422696. ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS obvešča, da bo rekreacijska telovadba za odrasle potekala ob torkih in petkih od 21. do 22.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informacije na jjrvem treningu, danes ali v tajništvu SK Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja tečaj jadralnega padalstva, ki bo ob nedaljah 8. in 15. oktobra na Vremščici. Vse informacije in vpisovanje pri Petru Regentu (tel. 225603), Davorju Zupančiču (Papi Šport, tel. 327277) in Dušku Jelinčiču (Primorski dnevnik, tel. 7796600) ali na sestanku, ki bo v petek, 6 oktobra, na sedežu (Ul. Carducci 8/2. nad.) ob 20.30. Vabljeni! ŠZ BOR sporoča, da se prične redna rekreacijska vadba za šolnice in druge v sredo, 4. 10. Urniki so sledeči: sreda 10.30 - 11.30, sobota 9.30 - 10.30. Carisp - Jadran 77:74 (37:32, 65:65) CARISP: Bastasini 2, Canciani 8 (4:5), Casale 4 (0:1), Foschi 4, Grassi 14 (4:6), Mancini 20 (2:5), Marži 2 (01:), Montanari, Scarponi 4 (2:2), Terenzi 19 (4:7). JADRAN: Oberdan 3 (0:1), Čuk 27 (9:13), Pregare 13 (2:5), Corsi 1 (1:2), Sosič 8 (6:7), Sterni (0:1), Battini 4, Rauber 16 (2:3), Stanissa, Pertot 2. SODNIKA: Ouaranta in Vaglio iz Rima; PON: Casale (32), Grassi (40), Canciani (43), Raubar (33), Sosič (38), Battini (39), Pregare (39); 3 TOČKE: Mancini 4, Terenzi 1, Pregare 1; PM: Carisp 16:27, Jadran 20:32; GLEDALCEV: 400. CESENA — Nova zamujena priložnost? Glede na razplet v zadnjih minutah bi lahko tudi tako rekli o nedeljskem Jadranovem gostovanju v Ceseni, vendar menimo, da bi bilo nekje skoraj krivično do naše pomlajene ekipe, češ, priložnosti ji bežijo, kot da bi bile za vogalom in bi zadostovalo stegniti roko, pa so problemi rešeni... Jadranovci so namreč pokazali res zvrhano mero požrtvovalnosti, agresivnosti (zlasti v obrambi), nekaj do- KOŠARKA Moška D liga IZIDI 1. KOLA Cristallerie - Arte 83:78; Libertas ACLI - Inter 1904 72:71; Ardita - Ponte di Piave 87:83; Lancia Vida - Inter-muggia 73:74; Tecnoluce - POM Tržič 97:93; Nervesa - Mogliano 80:81; Santos - Virtus Videm 72:89. brih kombinacij v napadu' (kjer pa je bilo tudi nekaj naivnih potez) in če jim je prav na koncu šlo po zlu, jim tega nikakor ne gre zameriti, a tudi sami si tega ne smejo preveč jemati k srcu. Če je ta trenutek mladost in z njo povezano pomanjkanje izkušenj handikap, pa sta prav ta mladost in svežina velika svetla točka in zagotovilo, da se da še napredovati in se še marsikaj naučiti. »Če sem na prejšnji tekmi z Azza-nom dejal,« je po tekmi med drugim povedal trener Vatovec, »da je bilo srca sto procentov in glave deset procentov, tokrat lahko rečem, da je bilo do zadnjih treh minut srca sto procentov, pa tudi glave je bilo čez petdeset procentov. Na žalost se je zaradi živčnosti potem naša igra podrla. Vendar sem optimist: videl sem veliko željo v igralcih. Letošnje prvenstvo sem si tako predstavljal: težek začetek, a če bomo dobro delali, če ne bo prišlo do nesporazumov med nami, med igralci, se mi zdi, da bomo to vnovčili in v drugem delu igrali dosti bolje. Žal mi je za štiri točke, a nisem nezadovoljen s tistim, kar fantje kažejo na igrišču. Kot rečeno, naši niti za trenutek niso vrgli puške v koruzo, trener Vatovec je pametno vodil ekipo, potek tekme pa je gotovo pogojevala 3. osebna napaka Raubarja že v 7. minuti in zatem njegov odhod z igrišča v 33. minuti pa 4. osebna napaka Pregarca v 24. minuti (odsotnosti Daneua ne bi posebej poudarjali, saj so bili tudi nasprotniki nekompletni). Po izenačenem prvem polčasu (Jadran je povedel z 9:10 v 5', 11:14 v 7’, nakar so bili na vrsti domači), v katerem ni prišlo do kakega posebnega preobrata, so naši spet povedli v 27. minuti. S silovitejšim ritmom, a tudi večjo natančnostjo pri metu (na trenutke jim je prav pomanjkanje natančnosti delalo težave) so v 38. minuti vodili kar s 63:57. Žal prednosti niso obdržali, skoraj istočasen odhod z igrišča Pregarca, Sosiča in Battinija je opravil svoje, domačinom se je vrnil pogum in ob hrupnem navijanju gledalcev tudi moči, tako da so si izborili podaljšek, v katerem je naši zdesetkani ekipi ostalo kaj malo upanja na zmago. Tudi v teh težkih trenutkih pa je bilo opazno, da je do nekaterih napak verjetno prišlo prav zaradi neizkušenosti in ne zato, ker bi jim tuji ambient vlival strah, kar je nadvse spodbudno. O posameznikih ne bi radi govorili, vendar ne moremo . mimo izvrstne igre Čuka, pa Pregarca, Sosiča, a presenetil nas je še zlasti mladi Oberdan. Sodnika sta dobro opravila svojo nalogo, omeniti pa treba tudi gostoljubne domačine, ki so v posebni brošuri predstavili našo ekipo in jasno povedali, da je izraz naše manjšine. Domači trener Massimo Lasi pa na koncu ni skrival zadovoljstva: »Bali smo se tega nastopa, saj je ekipa mlada, neizkušena, še zlasti pa ni vajena na ritme te lige (Carisp je novinec) in zlasti te skupine, ki je po mojem mnenju najmočnejša. Jadran dobro poznam, srečam ga že petič, tudi on se je pomladil in gotovo plačuje davek neizkušenosti, prav ta njegova neizkušenost nam je darovala zmago. Če bi bila še Starc in Ban, za nas ne bi bilo pomoči...« (D. Bizjak) Carisp - JADRAN 77:74 Montebelluna - Castel SP 101:89 Oderzo - Imola 91:69 Ozzano - Vicenza 92:93 Pierobon - Montichiari 84:74 Pordeone - Petrarca PD 93:91 Malaguti - San Dona 93:8? Virtus PD - Faenza 78:61 LESTVICA Montebelluna 2 2 0 190:151 4 Vicenza 2 2 0 188:173 4 Oderzo 2 1 1 187:175 2 Petrarca PD 2 1 1 197:189 2 Virtus PD 2 1 1 144:140 2 Pierobon 2 1 1 182:179 2 Pordeone 2 1 1 159:159 2 Ozzano 2 1 1 167:167 2 Castel SP 2 1 1 194:199 2 Malaguti 2 1 1 174:182 2 Faenza 2 1 1 135:144 2 Imola 2 1 1 142:157 2 Carisp 1 1 0 77:74 2 Montichiari 1 0 1 74:84 0 JADRAN 2 0 2 148:152 0 San Dona 2 0 2 149:182 0 PRIHODNJE KOLO Montichiari - JADRAN; Castel SP ' Virtus PD; Faenza - Montebelluna' Imola - Pierobon; Petrarca PD - Ma' laguti; Pordenone - Oderzo, S3p Dona - Ozzano, Vicenza - Cesena JADRANOVI STRELCI Čuk 49, Rauber 36, Battini 17, So$ič 15, Pregare 13, Daneu 8, Corsi * Oberdan 3, Pertot 2. Na tekmovanju v Milanu Uspeh Ferlatove Lokostrelka goriškega športnega društva Naš prapor Sirion Zdenka Ferlat je v soboto in nedeljo dosegla še en velik uspeh na mednarodnem lokostrelskem tekmovanju Ambrosiano v Milanu. Med mladinkami je zasedla četrto mesto: prva in druga sta namreč bili ameriški predstavnici, ki sta osvojili 1260 oziroma 1255 točk, tretja pa je bila s 1205 točkami italijanska reprezentantka. Ferlatova (1200 točk) je v skupnem absolutnem seštevku pristala na 18. mestu, kar ji je omogočilo, da se je uvrstila v nadaljevanje turnirja, ki se bo zaključil danes. Po turnirju v Tilburgu Kasparov v legendi TILBURG — Včeraj se je v Tilburgu zaključil mednarodni šahovski turnir In-terpolis, katerega je premočno, z desetimi zmagami in štirimi remiji, osvojil svetovni prvak Kasparov, ki je s tem rezultatom šel v šahovsko legendo. Prehitel je namreč Fischerjev rating iz leta 1972, ko je slednji dosegel "nemogočih" 2785 točk. Sedanji prvak pa jih sedaj ima kar deset več. Z remijem v zadnji partiji proti Korčnoju pa Ljubojevič deli odlično tretje mesto s Saxom. KONČNA LESTVICA: Kasparov 12, Korčnoj 8,5, Ljubojevič in Sax 7, Ivančuk 6,5, Hjartarson in Agdstein 5,5, Piket 4 točke. V 3. kolu L amaterske nogometne lige (skupina B) Juventina dosegla zastavljeni cilj PORCIA - JUVENTINA RADENSKA 0:0 PORCIA: De Re, Fabbro, Caianni, Satto (Rossetti), Spagnoli, Santarossa, Bizzaro, Carlon, Infanti, Turchet, Blanco. JUVENTINA: Andreoli, Chizzolini, Bastiani, Trevisan, Krpan, Paziente, Klanjšček, Maso, Tabaj, Andaloro (Bressan v 89. min.), Furlan (Kavs v 59. min.). SODNIK: De Mitri iz Trsta. GLEDALCEV: 350. PORCIA — Napovedi trenerja Oriona so se uresničile. Juventina Radenska je na gostovanju v Porcii igrala dokaj zaprto in s tem si zagotovila izredno dragoceno točko. To velja posebno za prvi polčas, ko so bili domači boljši in so zamudili tudi nekaj priložnosti za zadetek. V nadaljevanju pa so Porcii pošle moči, igra Juventine Radenska je postala bolj živa in v sklepnem delu tekme bi Štandrežcem z nekoliko več sreče lahko celo premagali domače. Nekoliko negotova obramba belo-rdečih se je kapitulacije rešila že v 4. minuti, ko je Bizzarov strel šel mimo vratnice. Tri minute kasneje pa je Klanjšček s kakih 30 metrov streljal močno, a mimo vrat. Porcia je v 18. minuti dosegla gol, ki ga je sodnik, zaradi nedovoljenega položaja Caian- nija, razveljavil. Sicer sta se domačinom naj lepši priložnosti za zadetek ponudili ob koncu polčasa. Da ni prišlo do najhujšega, pa se morajo juven-tinci zahvaliti predvsem vratarju An-dreoliju, ki je obakrat odlično posegel. Prvič v 27. minuti, ko je poslal v kot žogo po prostem strelu Infantija, drugič pa v 34. minuti, ko je odlično odbil Bizzarov strel. CODROIPO - VALNATISONE V nadaljevanju so domačini popustili in Juventina Radenska je prevzela vajeti igre v svoje roke. Toda večjih priložnosti za gol ni bilo, če izvzamemo dogodka v 13. minuti, ko je Klanjšček zamudil Bastianijevo podajo pred praznimi vrati, in v 29. minuti, ko se je moral domači vratar pošteno potruditi, da je prestregel Bastianijev strel z desne strani. (Petra) 0:0 VALNATISONE: Venica, Mline (Costaperaria), Bardus, Stacco, Beltrame, Billia, De Marco, Masarotti, Secli, Sfiligoj, Liberale (Specogna). CODROIPO Ekipa iz Špetra Slovenov je v Codroipu zamudila edinstveno priložnost, da bi zabeležila prvo zmago na tujem in s tem tudi prvo mesto na lestvici. Valnatisone je bil vseskozi boljši od domačih in ustvaril je več zanimivih priložnosti za zadetek. V prvem polčasu so gostje že v uvodnih minutah zamudili zadetek s Secli-jem, v nadaljevanju igre pa se je moral Codroipo pošteno potruditi, da je zajezil vse napade gostov. IZIDI 3. KOLA: Gemonese - Fortitudo 1:1, Fagagna - Tavagnacco 1:1, San Sergio - Rauscedo 1:0, Cividalese - Ponziana 0:0, Flumignano - San Daniele 2:0, Sanvitese - Osoppo 4:2, Tricesimo - Azzanese 2:2, Codroipo - VALNATISONE 0:0. LESTVICA: Tavagnacco, Flumignano in Fagagna 5, VALNATISONE, San Daniele in Sanvitese 4, Azzanese, Ponziana, Fortitudo in Cividalese 3, Gemonese, Codroipo, Tricesimo in San Sergio 2, Rauscedo 1, Osoppo 0. PRIHODNJE KOLO: Azzanese - VALNATISONE. V 1. nogometni AL (skupina A) Valnatisone zamudil priložnost V nedeljskem 3. kolu v 2. amaterski nogometni ligi Borbeno in izenačeno v Križu, prvi točki za Zarjo Vesna - primorje i:i (0:0) STRELCA: Naldi (V) v 64', Savarin (V) v 86'. VESNA: Negrini, Sedmak, Soavi, Podgornik, Rados, R. in F. Candotti (Sedmak), Leonardi, Kostnapfel, Naldi, Pichierri, Francioli, Ravalico. PRIMORJE: Savarin, Milani, Husu, Savarin II., Pipan, Štoka (Bertuzzi), Li- van, Antoni, Meton, Crevatin, Demar-co (Mosetti), Blason, Luxa, Comino. Tekma je bila privlačna in je zadovoljila številno publiko, ki se je zbrala °b kriškem pravokotniku. Prvi polčas 16 pripadal proseški enajsterici, ki pa Pi dosegla zadetka predvsem zaradi Petočnosti svojih napadalcev. V drugem delu igre pa so se domačini zbrali, uredili svoje vrste ter kmalu tudi povedli po zaslugi Naldija. Ize-Pačenje je bilo zasluženo, a še precej nepričakovano, saj je Savarin dosegel gol s strelom-predložkom s 30 metrov. Zaključek tekme je bil še precej nervozen, za vse pa je plačal Kostnapfel, katerega je sodnik izključil zaradi ugovarjanja. PAVIESE - ZARJA 1:3 (0:2) ZARJA: Racman, Antonič, Grgič, Vercounig, D. Fonda, Samec, Tognetti, Kalc, Zaugna (v 71. min. Castellano), Auber (v 79. min. Jerman), Franza, Kočevar, Gregorič, E. Fonda. Strelci za Zarjo: Zeugna v 14. min., Tognetti v 44. min., Franza v 84'. Zarja je v nedeljo izborila prvi točki v letošnjem prvenstvu. Maloštevilni bazovski navijači, ki so sledili ekipi na najdaljšem gostovanju, so bili po tekmi zadovoljni tako s prikazano igro kot borbenostjo, ki sta ju pokazali Ba- zovci. Resnici na ljubo pa moramo reči, da so domačini zelo povprečna ekipa, ki nima jasnih pojmov glede igre, ki jo izvaja. Tako so zarjani že od vsega začetka imeli lahko delo, saj so večkrat povsem zmedli domačo obrambo in imeli tudi nekaj zrelih priložnosti. Prvi gol za Zarjo je padel že v 19. minuti, ko se je po lepi akciji Auberja Zeugna sam predstavil pred vratarje-min ga tudi premagal. V nadaljevanju so domačini odločneje pritisnili, toda obramba Zarje je bila vedno na mestu, medtem ko so napadalci poskušali v protinapadih premagati domačega vratarja. V prvem polčasu moramo zabeležiti še strela Tognettija in Antoniča, ki pa sta končala le za las mimo vrat. Drugi gol za Bazovce je padel v zadnji minuti prvega polčasa, in sicer iz 11-metrovke, ki jo je uspešno izvedel Tognetti. V drugem polčasu je Paviese odločno reagiral in potisnil zarjane v obrambo. Vsi napadi domačih pa so se končali pred kazenskim prostorom Zarje. V 66. min. pa je sodnik izključil Vercouniga zaradi dveh opominov, tako da so domačini še odločneje pritisnili in v 72. min. tudi zmanjšali razliko. Paviese se je po doseženem golu dobesedno vrgel v napad in se nevarno izpostavljal protinapadom Bazov-cev. V enem izmed teh je Franza iztržil prosti strel. Antonič je s silovitim strelom zadel prečko, na odbito žogo pa se je pognal Franza in tako dosegel še tretji gol. S tem je bilo tekme tudi praktično konec. Ob koncu moramo pohvaliti prav vse igralce Zarje za veliko borbenost, ki so jo pokazali v ključnih trenutkih tekme. (Big) V prvem kolu 3. amaterske nogometne lige (skupini 1 in L) V nedeljo samo Brežani in Sovodenjci startali z zmago SKUPINA I SAGRADO - MLADOST 1:0 (0:0) MLADOST: Baidan, Černič, Zavad-luv, L. Frandolic (W. Devetak v 50'), M. ^randolic (H. Kobal v 46'), Falcicchia, S- Kobal, F. Devetak, Devetta, M. in D. ^rgentin. Pomlajena in obnovljena kraška 6kipa je doživela povsem nezaslužen Poraz. Domačini so s trdo igro prepredli vsak napad gostov, ki so skozi ves Pfvi del tekme stalno valili proti njihovim vratom. Doberdobci so imeli Prvo res zrelo priložnost v 27. minuti, ko je A. Kobal nekajkrat brezuspešno Poskusil poslati žogo v nasprotnikovo Pttežo. Malo kasneje je F. Devetak po podaji s kota za las streljal z glavo mimo gola. V drugem polčasu se igra ni spremenila. Trener Mladosti je poslal na igrišče H. Kobala, da bi doberdobski napad postal nevarnejši. Barbanova poteza žal ni obrodila sadu, ker so domačini agresivno sledili Kobalu, ki ni imel na razpolago prave priložnosti za strel v vrata. Po izkjučitvi Zavadlava so domačini postali pogumnejši. V 73. minuti je Falcicchia v kazenskem prostoru podrl nasprotnikovega napadalca in domačini so priložnost dosojene enajstmetrovke primerno izkoristili. Doberdobci so nato skušali zaostanek nadoknaditi, časa pa je bilo, tudi zaradi številčne premoči nasprotnikov, premalo. (I.L.) Karlu Rudežu v spomin Očitno obstaja neka zahrbtna in hi-. Qvska logika, ki zahteva, da napos-in vselej odhajajo tisti, ki si od z‘VIienja največ želijo, ki si ga najbolj Qshržijo in katere drugi najbolj po-2 ebujejo. Tako je bilo s Karlom Rude-j®,?1 Neverjetno delaven, priljubljen ^. navdušen je tiho odšel, ko je bil na ^ sku svoje ustvarjalnosti (naj nam njQ'c< odpustijo retoriko, v tem prime- Pa je sveta resnica), svojih načrtov, l^°le osebne realizacije. Zahrbtna bo-0^en mu je preprečila, da bi užival sodovih svojega dela, da bi se za- gledal nad dobro opravljenim delom, nad setvijo, ki je bogato obrodila. Karlo Rudež je bil zaposlen kot specializiran tehnik-iilmski monter na tržaški postaji RAI, bil pa je prava duša teniškega odseka Gaje, katerega je sam ustanovil ter dolga leta vodil. Bil je pravi idealist, saj mu je piri Gaji šlo za to, da zgradijo nova igrišča, da ima odsek nov tekmovalni podmladek, da se ustvari skupina, ki tovariško in nesebično deluje. Vse to se je ali pa se še bo uresničilo. Žal sedaj brez njega. Nekaj je dočakal, nekaj je lahko le slutil. Pri Padričah so namreč prav pred kratkim dokončali šest teniških igrišč, mladina, kateri je bil tako vdan, se sedaj uveljavlja, ob igriščih je, tudi in predvsem po njegovi zaslugi, zgledno vzdušje, organizacija in vtis vedrega reda, ki daje upati za bodočnost. Pa še to. V našem uredništvu smo ob vsaki "teniški priliki" pri Gaji seveda poklicali njega, Karla Rudeža. Prijazno, a še kar hitro nam je vse povedal, češ, saj besede niso važne, bistvena so dejanja, odločilno in odločujoče je le delo, trdo, nesebično, ne-preračunarsko. Tak je bil Karlo Rudež. Zato sožalje užaloščenim svojcem izreka tudi redakcija Primorskega dnevnika. (D. J.) SOVODNJE - FOSSALON 2:0 (1:0) STRELCA: Fabjan v 30', Acconcia v 50'. SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Gulin, Černigoj, Marson, Ulian, Acconcia, M. Fajt, Vecchiet, Bicciato, Fabjan (Pahor v 80'). Sovodenjci so letošnje prvenstvo pričeli s prepričljivo zmago proti močni ekipi Fossalona, ki spada v ožji krog favoritov za prestop v 2. amatersko ligo. Sovodenjci niso prikazali najboljše igre, kljub temu pa so dosegli dva gola, ki sta spravila na kolena sicer trdoživega nasprotnika. Prvi zadetek je dosegel Fabjan, ki je izkoristil lep predložek Acconcie, potem ko to ni uspelu Vecchietu. V začetku drugega polčasa je Vecchiet nevarno podal v kazenski prostor, kar je presenetilo vratarja. Ugoden položaj je izkoristil Acconcia, ki je vdrugo zatresel nasprotnikovo mrežo. V nadaljevanju so gostje imeli kar štiri res lepe priložnosti. Dvakrat se jim je uspešno postavil po robu razpoloženi sovodenjski vratar Gergolet, dvakrat pa so streljali mimo gola. Domačini so imeli v poslednji minuti še lepo priložnost z Acconcio, ki je za las zgrešil gol.(mč) SKUPINA L GAJA - BREG 0:2 STRELCA: Celin v 30', Lacalamita v 65'. GAJA: Zemanek, Šuc (v 70. min. Ballarin), Stranščak, Gabrielli, Dallagi-acoma, Kalc (v 20. min. Enzo Pečar), Vengust, Girardi, Starc, Giotto, Pango-ni. BREG: Suraci, Pečar, Cinguepalmi, Miloš Tul, Diminich, Redivo (v 60. min. Sancin), Corbatti, Udovicich (v 80. min. Giuressi), Celin, Lacalamita, Švara. Uvodna tekma je bila za zelenoru-mene Gajine predstavnike nadvse porazna. Ekipa je bila uverjena v zmago, saj kaj drugega ni pričakovala po dokaj uspešnih predprvenstvenih tekmah. Sicer so začetni udarci bili dokaj ugodni za domačine. Prečka in kar precej zanimivih priložnosti pričajo o tem. Nasprotno so predstavniki Brega igrali previdno, skromno in dokaj učinkovito. Znali so uporabiti priložnosti v protinapadih in so tako dosegli oba zadetka. Igra sama ni bila blesteča, smo pač v fazi uigravanja pri obeh ekipah. Brežani so se prvi znašli in odnesli dve predragoceni točki v gosteh. Zelenorumeni morajo krepko preurediti svoje vrste, disciplinirano slediti trenerjevim navodilom in ne podcenjevati nasprotnikov. Sicer pa s to prvo tekmo ne bi smelo biti konec vseh ciljev, ki so si jih zadali, bodisi glede napredovanja ali vsaj visoke uvrstitve. (Kalc) KRAS - JUNIOR AURISINA 1:2 STRELCI: Persi v 1', Zaccaria v 5', Cucarich v 82'. KRAS: Caputo, Malcosini, Purič (v 80. min. Lepore), Tul, Škabar, Fabbris, Somma, Albertini, Forte, Cucarich, Škerk. Krasovi nogometaši v letošnjem prvenstvu 3. amaterske lige nikakor niso startali s pravo nogo. Pred domačo publiko so namreč podlegli povprečni Aurisini Junior, ki je dokaj poceni prišla do celotnega izkupička. Srečanje se je odločilo že po prvih 60 sekundah igre, ko je Persi s kakih 30 m praktično podal žogo dolgoletnemu klubskemu soigralcu, vratarju Krasa Caputu, kateremu se je ob začudenju vseh žoga pod nogami izmuznila v mrežo. Ko pa so gostje štiri minute kasneje podvojili, je bilo očitno, da bo vloga "rdeče-belih" še težja. Varovanci trenerja Vatte so sicer v preostalem delu srečanja igrali odlično, trdno prepričani v morebiten preobrat. Nabrežince so sicer potisnili na njihovo polovico, a žoga ni in ni hotela v mrežo. Čeprav je zgledalo, da so za razred boljši od nasprotnikov, pa se do izteka prvega polčasa rezultat ni spremenil. V nadaljevanju se slika na igrišču ni spremenila in po vrhu se je krasovcev držala tudi zvrhana mera smole, saj so v tem delu tudi zadeli prečko. Zadnjih deset minut so bili prisiljeni igrati celo v desetih zaradi izključitve Škabarja, vseeno pa jim je takoj zatem uspelo znižati rezultat; a na žalost je do konca ostalo premalo časa, da bi lahko upali na kaj več. (Z.S.) rezultati 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 3. KOLA Varmo - Percoto 1:0 Sangiorgina - Portuale 0:1 Corno - Cordenonese 2:2 Porcia - JUVENTINA 0:0 Torviscosa - Tamai 0:0 Fiumicello - Costalunga 0:0 Cervignano - S. Canzian 1:1 Visinale - Lauzacco 0:0 LESTVICA S. Canzian 3 2 1 0 6:3 5 Percoto 3 2 0 1 5:2 4 Sangiorgina 3 2 0 1 4:3 4 Varmo 3 1 2 0 3:2 4 Costalunga 3 1 2 0 1:0 4 Porcia 3 1 2 0 1:0 4 Fiumicello 3 1 1 1 7:6 3 Tamai 3 1 1 1 2:1 3 JUVENTINA 3 1 1 1 3:3 3 Cervignano 3 1 1 1 3:3 3 Lauzacco 3 1 1 1 4:5 3 Portuale 3 1 1 1 2:4 3 Cordenonese 3 0 2 1 3:4 2 Torviscosa 3 0 1 2 0:2 1 Corno 3 0 1 2 0:2 1 Visinale 3 0 1 2 1:4 1 PRIHODNJE KOLO S. Canzian - Lauzacco, Costalunga -Cervignano, Tama! - Fiumicello, JUVENTINA - Torviscosa, Cordenone-se - Porcia, Portuale - Corno, Perco-to - Sangiorgina, Varmo - Visinale. 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 3. KOLA Castionese - CGS 1:1 Pieris - Ruda 0:0 VESNA - PRIMORJE 1:1 Paviese - ZARJA 1:3 Staranzano - Gonars 3:1 Porpetto - S. Vito 1:3 Muggesana - S. Maria 3:1 Terzo - Aguileia 3:0 LESTVICA Staranzano 3 2 1 0 6:2 5 Muggesana 3 2 1 0 5:2 5 VESNA 3 2 1 0 5:3 5 S. Vito 3 2 0 1 7:3 4 Pieris 3 1 2 0 4:2 4 CGS 3 1 2 0 4:3 4 Ruda 3 1 2 0 3:2 4 Terzo 3 1 1 1 6:4 3 PRIMORJE 3 0 3 0 2:2 3 ZARJA 3 1 0 2 6:7 2 Castionese 3 0 2 1 3:4 2 Porpetto 3 1 0 2 3:5 2 Aguileia 3 1 0 2 2:5 2 Paviese 3 1 0 2 3:8 2 S. Maria 3 0 1 2 2:5 1 Gonars 3 0 0 3 2:6 0 PRIHODNJE KOLO S. Maria - Aguileia, S. Vito - Mugge-sana, Gonars - Porpetto, ZARJA -Staranzano, PRIMORJE - Paviese, Ruda - VESNA, CGS - Pieris, Castio-nese - Terzo. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 1. KOLA SOVODNJE - Fossalon 2:0 Vermegliano - Poggio 1:2 Begliano - Azzurra 1:1 San Pier - Medea 1:0 Audax - Turriaco 0:0 Sagrado - MLADOST 1:0 Brazzanese - S. Lorenzo n.o. LESTVICA SOVODNJE 1 1 0 0 2:0 2 Poggio 1 1 0 0 2:1 2 San Pier 1 1 0 0 1:0 2 Sagrado 1 1 0 0 1:0 2 Begliano 1 0 1 0 1:1 1 Azzurra 1 0 1 0 1:1 1 Audax 1 0 1 0 0:0 1 Turriaco 1 0 1 0 0:0 1 Fossalon 1 0 0 1 0:2 0 Vermegliano 1 0 0 1 1:2 0 Medea 1 0 0 1 0:1 0 MLADOST 1 0 0 1 0:1 0 Brazzanese 0 0 0 0 0:0 0 S. Lorenzo 0 0 0 0 0:0 0 PRIHODNJE KOLO MLADOST - S. Lorenzo, Turriaco -Sagrado, Medea - Audax, Azzurra -S. Pier, Poggio - Begliano, Fossalon -Vermegliano, SOVODNJE - Brazza-nese. Skupina L IZIDI 1. KOLA GAJA - BREG 0:2 Hermada - Romana 1:1 Fincantieri - PRIMOREC 0:1 KRAS - J. Aurisina 1:2 Opicina - Aurisina 0:1 Stock - S. Andrea 1:1 LESTVICA BREG 1 1 0 0 2:0 2 PRIMOREC 1 1 0 0 1:0 2 J. Aurisina 1 1 0 0 1:0 2 Aurisina 1 1 0 0 1:0 2 Hermada 1 0 1 0 1:1 1 Romana 1 0 1 0 1:1 1 Stock 1 0 1 0 1:1 1 S. Andrea 1 0 1 0 1:1 1 GAJA 1 0 0 1 0:2 0 Fincantieri 1 0 0 1 0:1 0 KRAS 1 0 0 1 1:2 0 Opicina 1 0 0 1 0:2 0 PRIHODNJE KOLO Aurisina - S. Andrea, J. Aurisina -Opicina, PRIMOREC - KRAS, Romana - Fincantieri, BREG — Hermada, GAJA - Stock. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja J ZTT Član italijanske ■„ T,s, "MS 3. oktobra 1989 Vodja PLO se mudi na uradnem obisku na Japonskem Jaser Arafat opozaija japonsko vlado naj si ne nakoplje sovraštva Arabcev Težave sodobne Kitajke TOKIO Predsednik izvršnega odbora PLO Jaser Arafat je med svojim uradnim obiskom na Japonskem jasno povedal, da si Palestinci želijo še večjo angažiranost Tokia pri reševanju bliž-njevzhodnega vprašanja. Pohvalil je dosedanje prijateljske odnose, a je obenem opozoril, da bi bilo za državo, ki tako krvavo potrebuje nafto, nedopustno, da bi pozabila na 6 milijonov Palestincev. S slabo prikrito grožnjo je Arafat izrazil svoje nezadovoljstvo, da je Japonska lani potrojila svojo trgovinsko izmenjavo z Izraelom, tako da sedaj znaša kar 1,2 milijarde dolarjev. Voditelj PLO ne nasprotuje »normalnim trgovinskim izmenjavam« Japonske z Izraelom, sedanja raven pa je po njegovem previsoka, tako da bi jo morali znižati. Ob tem pa Arafat ni skoparil s pohvalami na račun Japonske, ki je začela slediti zgledu Francije in Italije. Prav včeraj so v Tokiu odprli »stalno generalno misijo Palestine«, neke vrste veleposlaništvo. Trenutno ni še jasno, ali bo Arafat na današnjem srečanju z japonskim premierom Kajfujem zahteval uradno priznanje palestinske države. Nedvomno se Japonska nahaja v precejšnji zagati. Po eni strani so njeni odnosi z Izraelom nadvse zgledni, po drugi strani pa si ne more privoščiti odkrite sovražnosti Palestincev in arabskih držav. Japonsko zunanje ministrstvo je včeraj poudarjalo, da verjame v zagotovila PLO o nasprotovanju terorizma, obenem je izrazilo upanje, da bo Palestincem uspelo po mirni poti ustanoviti svojo državo. V intervjuju za japonsko tiskovno agencijo Kiodo je Arafat predlagal za bližnjevzhodno vprašanje podobno rešitev kot za Namibijo. OZN naj bi nadzirala svobodne volitve, po katerih bi Palestina dobila samostojnost. Glede mirovnega načrta egiptovskega predsednika Mubaraka pa je Arafat poudaril, da se z njim vsestransko strinja. Vodja PLO pa je ob tem dejal, da so vsi mirovni načrti obsojeni na propad, če jih ne sprejme tudi Izrael. S tega vidika je treba analizirati tudi izjave o »pretirani japonske trgovinske izmenjave z Izraelom«. Arafat upa, da bo Tokio posredno vplival na Izrael, da spremeni svoje zadržanje. Palestinci so prepričani, da bi Izraelci klonili, če bi zahodne države predvsem pa ZDA jasno in glasno poudarile, da je treba palestinsko vprašanje rešiti po mirni poti z ustanovitvijo samostojne Palestine. Na sliki (telefoto AP): Jaser Arafat ob včerajšnjem odprtju »stalne generalne misije Palestine« v Tokiu. PEKING — Kako se je v zadnjih štiridesetih letih spremenilo življenje kitajske ženske? Po najnovejših podatkih kaže, da določa ustava Ljudske republika Kitajske popolno enakopravnost med državljani obeh spolov, resnici na ljubo pa je ženska v vsakem pogledu še vedno na slabšem. Dekleta dejansko ne morejo izbirati med poklicom in družino. V službo morajo že zaradi tega, ker bi sicer težko preživljale družino, družina pa je spet temeljni kamen socialnega življenja sleherne Kitajke. V zadnjih letih je skoraj popolnoma izumrla tradicija povijanja nog, od leta 1950 pa se je lahko uprla možu, ki je hotel pripeljati v hišo priležnico. Tudi razporoka ji je postala dostopna in z njo pravica, da se lahko ukvarja z »zunanjimi« stvarmi, ki so bile do tedaj izključno moška zadeva. Vse to pa je vsekakor premalo, če pomislimo, da je na Kitajskem žensko delo plačano približno polovico manj od tistega, ki ga opravi moški, zato si mora Kitajka večkrat poiskati dvojno službo. Po TV pozivu daroval svoja jetra da bi rešil življenje mladi ženski LONDON — Morda se bo vse srečno izteklo za 35-let-no Aisling Barnett, ki je včeraj prestala 11-urno operacijo, med katero so ji presadili jetra. Toda še nekaj ur pred tem je bil položaj skoraj povsem brezupen. Zdravniki so možu mlade ženske, ki je pred kratkim postala tudi mamica, v soboto povedali, da njegovi ženi preostaja le še 36 ur življenja, če ne bodo uspeli najti ustreznih jeter za presaditev. Toda vsi poskusi v bankah organov so bili zaman, zato se je mož Colin odločil za še zadnji obupni poskus. Dobesedno vdrl je v neki londonski TV studio in gledalce zaprosil, naj kdo daruje del jeter za njegovo ženo, kateri je neko zdravilo po porodu povzročilo strahovito reakcijo, zaradi katere so ji odpovedala jetra. Poziv je bil uspešen, po trditvah zdravnikov je tudi operacija uspela, vendar pa bo treba za bolj optimistične napovedi počakati še nekaj dni, ko se bo že videlo, če ne bo prišlo do stranskih učinkov. -;v. : ‘ » Aisling Barnett z možem Celinom In malo Hannah po odpustitvi iz porodnišnice (Telefoto AP) Marcosova smrt grozi filipinski demokraciji MANILA Pristaši bivšega filipinskega diktatorja Marcosa, ki je prejšnji četrtek umrl v Honoluluju v 72. letu starosti, so od filipinskega vrhovnega sodišča zahtevali, naj razveljavi razsodbo, s katero so 15. septembra prepovedali, da bi Marcosa pokopali na Filipinih. Tudi predsednica Cory Aguino se je pred dnevi odločno postavila po robu možnosti, da bi na Filipine prenesli posmrtne ostanke bivšega diktatorja in njegove matere, ki je umrla lani. Položaj na Filipinih je v zadnjih dneh skrajno napet. Največji otok Luzon je včeraj že drugič po Mar-cosovi smrti ostal kar 6 ur brez električne energije. Ljudje ne verjamejo opravičilom oblasti, da je do tega neobičajnega mrka prišlo zaradi prevelike porabe in tehnične okvare. Večina ljudi se boji, da filipinska vojska pripravlja državni udar. Državi namreč grozijo mačistični gverilci, muslimanski avtonomisti in skrajna desnica. Aguinovi je do sedaj uspelo vzdržati vse pritiske, Marcosova smrt pa je poskrbela za dodatno napetost. V trčenju ekspresnega vlaka in tovornjaka V bližini Goteborga umrli štirje potniki STOCKHOLM — Na nezavarovanem železniškem prehodu v Varbergu v bližini Goteborga je včeraj zjutraj prišlo do hude železniške nesreče, v kateri so po prvih podatkih umrle štiri osebe, 22 pa jih je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo tako, da je ekspresni vlak, ki je vozil na progi Hamburg - Oslo, trčil v tovornjak, ki je ravno v tistem trenutku zapeljal na prehod. Trčenje je bilo tako silovito, da so se lokomotiva in prvi štirje spalni vagoni iztirili in vneli. Med ranjenci je zato tudi nekaj zelo hudo opečenih. Na slikah AP: Ponesrečenim potnikom na ekspresnem vlaku Hamburg - Oslo so takoj prihitele na pomoč reševalne ekipe. Človek izvira iz prizadete opice PARIZ — Človek je najbrž potomec opice, ki se je rodila s fizično napako, ki ji je preprečevala, da bi hodila po štirih nogah kot vse ostale normalne opice. To domnevo o izvoru človeka sta prinesla dva francoska raziskovalca, biolog Charles Devillers in paleontolog Jean Chaline v svoji najnovejši knjigi Teorija razvoja. Francoska znastvenika trdita, da se opice dvignejo na zadnji nogi, kadar želijo prestrašiti nasprotnika. Na ta način naj bi fizična pomanjkljivost za to opico postala prednost v boju z ostalimi samci za samice in ji zato sčasoma omogočila, da je postala prednik dvonogih opic in nato človeka. Devillersova in Chalinova teorija ima v največji meri za osnovo obnašanje šimpanzov, ki imajo s človekom skupnega kar 98 odstotkov genetskega materiala. Polk. Gadafi bo rešil Benetke če bodo le-te postale del Libije BENETKE V šotorih Gadafijevih zgodovinarjev je moralo biti v minulih mesecih vse živo, saj so libijski modrijani, morda prav tisti, ki so polkovniku svetovali literarno tezo o šejku Speareju, sestavili novo zanimivo teorijo o krvi, ki naj bi se pretakala po žilah Benečanov. Libijski zgodovinarji so menda ugotovili, da so Benetke veliko trgovale z Libijo, zato je bilo v Benetkah veliko Arabcev, kar pomeni, da so tudi Benečani po malem Arabci in je zato povsem utemeljena Gadafijeva zahteva po aneksiji Benetk. Gadafi'je namreč izjavil - reci, piši, beri in se čudi - da bo pomagal Benetkam iz krize, ki jih pesti že nekaj desetletij, ko bo italijansko mesto postalo del Libije. Krajevni dnevniki so se o tem seveda razpisali, reakcija Benečanov pa je bila nadvse pestra. Nekateri so ogorčeno reagirali na »provokacijo«, drugi pa so trdno prepričani, da gre za potegavščino. Benetke imajo dejansko veliko problemov, so rekli gondoljerji, ki so Gadafiju svetovali, naj raje pometa pred svojim pragom in angažira svoje učenjake za rešitev krize s Čadom. Senator Siro Zanella ni bil posebno začuden, saj je dejal, da so izjave o aneksiji Benetk povsem v slogu z Gadafijem, ki se ciklično ukvarja z »libi-zacijo« sveta in zgodovine. Vest o Gadafijevih zahtevah pa je lahko seveda povsem izmišljena ih izkoriščena kot okvir skorajšnjega zasedanja medministrskega komiteja zd varstvo Benetk, ki bo moral razpravljati o perečih vprašanjih, ki bi jih sicer rešil Gadafi. Pri Potenzi aretirali 3 osebe in zaplenili kilogram heroina POTENZA V širšo akcijo proti razpečevanju mamil se je včeraj vključil8 tudi operativna enota karabinjerjev iz Potenze, ki je aretirala tri osebe in zaple' nila kilogram heroina vrste »brown sugar«. Karabinjerji so zaplenili tudi dve pištoli in dva avtomobila, s katerima je skupina tihotapcev prevažala mamilo. Trojico zlikovcev sta sestavljala dva Itali' jana, 30-letni Antonio Ciriello iz Venose pri Potenzi in 32-letni Francesco Colic' chio iz Califeja pri Avellinu, ter turški državljan Erdogan Culfa, s stalnim biva' liščem v kraju San Nicola pri Lecceju. Italijana sta že imela opravka s pravico, Culfa pa je prišel v Italijo z rednih turističnim vizumom. Karabinjerji so izrazili mnenje, da je trojica bila član vetje skupine tihotapcev z mamili in prav zaradi tega so bili skopi pri navajanju podrobnosti, saj je akcija menda še v teku. Že pred nekaj tedni so dosledno opazovali premike skupinice, ki je ni bil° sicer težko ugotoviti, saj si je trojica izbirala le razkošne avtomobile. Z jaguaroH1 Antonia Ciriella, ki so ga karabinjerji priprli že pred dnevi, so se peljali P° najbolj odročnih vasicah v okolici Potenze, ko so jih karabinjerji ustavili pa s° ugotovili, da so prav v tako »neopaznem« avtomobilu skrivali kilogram dragoc6' nega mamila. Karabinjerji ne izključujejo možnosti, da je bila tolpa italijansk8 podružnica kake večje skupine mednarodnih trgovcev s smrtjo.