štev. 283.
o Ljubljani, g soboto, dne 1 decembra 1907.
Leto mu.
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 15'—
za tet rt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2 20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10—
za tetrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1*70
Za poStlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vel! ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 14 strani.
Gimnaziji, realke, meščanske šole.
Mnogo se govori in piše te dni o vseučiliščih vsled znanih razmer v državnem zboru. Mi pa hočemo opozoriti glede šolstva in njegovih za nas praktičnih razmer na nekatere stvari, ki se vse premalo vpoštevajo v veliko narodno škodo.
V srednje šole, katerim se prištevajo gimnaziji, realke in meščanske šole, stopajo dijaki iz ljudskih šol ter se potem poučujejo in pripravljajo za razne poklice in tudi za visoke šole. Pa tudi že iz gimnazijskih šol lahko prestopajo k raznim stanovom. Tako iz četrte šole v razne cerkvene redove ali pa na vadnico in učiteljišče, kjer postanejo učitelji ljudskih šol. Iz šeste šole je dovoljen prestop v veterinarno ali živinozdravniško šolo in v farmacevtiko ali lekarniško stroko. Iz osme šole lahko gredo k državnemu knjigovodstvu ali pa na pošto. Dijaku se po dovršeni maturi odpro vrata na vseučilišče in bogoslovje, oziroma tudi na tehniko.
Zanimivo bode za marsikoga, da izve število učiteljskih moči. Leta 1897 je bilo v Avstriji na visokih šolah 1630 učiteijev, na srednjih šolah 5000, na vadnicah 1670, na ljudskih šolah 66.000 in na obrtno-strokovnih šolah 5370. V šolskem letu 1905/06 je bilo na 233 državnih gimnazijah 84.450 dijakov, jako ogromno število! in na 26 višjih obrtnih šolah 2600 dijakov. Kar zadeva kranjske gimnazije, je bilo leta 1856. 384, leta 1862 pa celo 673 dijakov. Zdaj je pač pet državnih gimnazij (poleg ene zasebne v škofijskih zavodih), na katerih študira blizo 1700 dijakov, toraj trikrat toliko, kakor jih je bilo leta 1862., to je pač ogromno število! Vsem tem ne bo mogoče .študij dovršiti in boljše službe dobiti. Leta 1855 se je oglasilo 175 dijakov za prvo šolo; izmed teh jih je pri vsprejemnem izpitu propadlo 40: in izmed onih 135 jih je naravnost, to je reeta via 38, to je 28 % prišlo v osmo šolo. V sedanji dobi pride jih le 11 % naravnost v osmo šolo. Te številke glasno govore in veliko povedo. Oni leta 1855 propadli dijaki so potem šli k kmetijstvu, kupčijstvu, rokodelstvu in obrtništvu. Se ve, da jih je tudi izmej onih dijakov, ki so študirali gimnazij, v poznejših razredih, precejšnje število izstopilo radi slabega uspeha in so tvorili takozvani učeni pro-letariat, postali so često vsakdanji" pisarji, diurnisti. Trkali so dostikrat kot službe iščoče osebnosti, A dandanes je vsprejemni izpit silno lahak, le malo dijakov je zavrnjenih, gimnazije so prenapolnjene, zato jih pa toliko odleti v
poznejših šolah. Nekateri že izstopijo v drugi ali tretji šoli; ti še večinoma postanejo kmetovalci, rokodelci i. dr. Peto šolo že malokateri dijak dovrši; a če dijak iz 4., 5. ali 6. šole izostane, tak ne poprime več za ročno delo, jesti že hoče boljši kruh, in iz teh se rekrutira sedanje zelo številno učeno postopaštvo in to je veliko zlo sedanje družbe. In če je kje kaka boljša služba razpisana, n. pr. kanclistova i. dr. precej ie 20 in še več kompetentov. Po našem mnenju naj bi se vsprejemni izpiti poostrili, če tudi pade Peter ali Pavel, sin bogatašev ali siromakov, sin imenitnih ali priprostih sta-rišev, in potem se bode zmanjšal učeni pro-letariat, zmanjšale pa se bodo tudi skrbi in stroški starišem in drugi stanovi, n. pr. kmetijski, rokodelski, obrtniški bodo imeli dovolj naraščaja. Študije na gimnaziju so težke in stroški čedalje večji. Leta 1899. je na ljublan-skem gimnaziju delalo 71 dijakov maturo ali zrelostni izpit, in dasi veronauk ni več predmet maturi, padlo je 20 dijakov. Kako težka je bila pač matura pred 30 ali 40 leti, ko so dijaki morali delati maturo iz vseh predmetov, iz filozofije in naravoslovja pa ne. In vendar je takrat v primeri precej večje število dijakov naredilo maturo. Vse tišči v latinske šole, ni pa vsak dijak za te šole.
Naj slede tu krščanskim starišem nekatera pojasnila glede potrebne sposobnosti dijakov.
Prvič mora biti dijak latinskih šol nadarjen, kajti študije so težke in veliko zahtevajo profesorji od dijakov. O tej reči bodi merodaj-na izjava učitelja v ljudski šoli glede nadarjenosti dijakove.
Drugič mora biti dijak priden in imeti veselje do učenja; nadarjenost sama ne zadostuje. In čemu dijaka siliti v latinske šole, ako se noče učiti, naj ga dajo njegovi stariši učit se kakega rokodelstva, obrti, trgovine ali kmetijstva in naj dela z rokami in si tako služi svoj kruh.
Tretjič naj bo dijak lepega vedenja. Spri-den dijak ni za šole, on bi le druge pohujševal in iz šole bode izključen, kakor se često do-Kaja.,
Četrtič je treba za šolanje tudi zadostnih gmotnih sredstev; kajti dandanes je visoka stanarina, itak šolnina, draga je obleka, bukve sila drage. Res je sicer, da dobrotniki veliko store v prospeh dijakov, n. pr. dijaške kuhinje, lake dijaške kuhinje so v Kranju, v Ljubljani in v Novem mestu. V Kočevju celo snujejo dijaško zavetišče. Tudi gimnazijska vodstva v Kranju, Ljubljani in v Novem mestu nakla-njajo dijakom obilne podpore iz podpornega zaklada in od prispevkov dijaških dobrotnikov. Mora sc reči, da se zdaj silno veliko stori v podporo dijakom, veliko več, kakor pred deset leti. Vendar se starišem ni edino na te podpore zanašati. Ko so se starši odločili sina dati v šole, naj tudi gledajo na to, da mu pre-
skrbe dobro in primerno stanovanje. Stanovanje bodi zdravo za telo, pa tudi ne sme biti nevarno za dušo. V tem oziru je bilo v prvi polovici 19. stoletja v Ljubljani prav dobro preskrbljeno. Mestni magistrat se je za to zelo brigal in je pošiljal komisijo ogledovat dijaška stanovanja, ali zadostujejo in odgovarjajo v vsakem oziru. Na čelu te komisije je bil gosp. Kosti, magistratni svetnik in oče šentjakobskega župnika g. Gust. Kosti. Pozneje se je to popolnoma opustilo. Zelo je želeti, da bi se po mestih, kjer so srednje šole, take komisije zopet oživile, ki bi pregledovale dijaška stanovanja. — Našle bi marsikatero nepriliko, škodljivo zdravju dijakov, pa tudi kvarljivega v moralnem oziru bi bilo dovolj odkriti.
Kakor že gori omenjeno, so srednje šole, zlasti pa še gimnazije v Avstriji, posebno na Češkem in na Kranjskem, prenapolnjene in pri večini dijakov ne dosegajo svojega namena. Temu nedostatku pa bi se v okom prišlo z ustanovitvijo meščanskih šol za dečke. Najprvo je teh treba, pozneje pa pridejo na vrsto meščanske šole za deklice ali pa osemrazred-ne ljudske šole za deklice.
Meščanske šole za dečke naj bi se ustanovile v Ljubljani en par in na deželi pa vsaj v vsakem glavarstvu ena. Dosedaj imamo eno nemško meščansko šolo v Krškem, slovensko meščansko šolo za deklice v Ljubljani pri uršulinkah, slovensko meščansko šolo za dečke v Postojni in enaka se snuje v Ribnici. Glede teh šol nas sosednji deželi Štajerska in Koroška daleko prekašate in zatorej tudi gimnaziji v teh deželah niso prenapolnjeni. Meščanske šole so jako koristne za obrtnike, trgovce, mestjane in sinove boljših posestnikov na deželi, ker se dijaki na teh šolah učijo jako praktičnih predmetov, pa jih tudi manj nadarjeni dijaki lahko dovršujejo. Ako bi se tedaj na Kranjskem ustanovile meščanske šole, bi se gimnaziji razbremenili. Zdaj pa le vse tišči v gimnazije, in ker dijaki po večini niso posebno nadarjeni, pa dijaki iz raznih razredov odstopijo in njihovi stariši ne vedo kam ž njimi. Vrhu tega bi vojaški stan z ustanovitvijo deških meščanskih šol dobil dosti naraščaja za podčastnike, ki jih dosedaj nedostaje v naši vojni.
Na Nemškem in na Angleškem se večina razumništva oprijetnlje proizvajalnih ali produktivnih poklicev in trgovine, manjšina pa se obrača do uradniških poklicev. Ako se bode to tudi pri nas zgodilo, potem se bodo gospodarske razmere naše države, ki niso nič kaj ugodne, zboljšale in naš trgovski in obrtniški stan bode lahko konkuriral z onim v inozemstvu. Pa tudi stremljenju po omiki bode odkazana prav pot.
AH je mosoito ustanovitev deželnega zavoda za 3avarova-nje zasebnih uradnikov zn Kranjsko?
Kakor znano, priredili so vsi oni krogi in skupine na Kranjskem, v kojih interesu je zavarovanje zasebnih uradnikov, dne 24. febru-arija t. 1. shod, na katerem se ie sklenila resolucija, s katero se pozivlje vlada naj ustanovi v Ljubljani posebno deželno podružnico zavoda za zavarovanje zasebnih uradnikov. Obenem se je na tem shodu stavila prošnja na deželni odbor kranjski, na trgovsko in obrtno zbornico in na občinski svet deželnega glavnega mesta Ljubljane, naj podpirajo v resoluciji izražene težnje prizadetih pri mero-dajnih faktorjih. Trgovska in obrtna zbornica ter ljubljanski občinski svet sta se tej prošnji tudi odzvala s tozadevnimi, v javni seji sklenjenimi sklepi.
Od verodostojne strani pa se nam sedaj poroča, da namerava vlada urediti in razdeliti okrožja deželnih mest zavoda za zavarovanje zasebnih uradnikov - na način, kakor se je to izvršilo pred časom pri delavskih zavarovalnicah proti nezgodam. To stori vlada lahko na podlagi S 53. dotičnega zakona, glasom katerega je minister za notranje zadeve pooblaščen, sporazumno in po zaslišanju dotičnih deželnih odborov, ustanoviti eno tako mesto (centralo) za dve ali pa tudi več dežel skupaj.
Kakor je znano, obstoji v smislu razglasa ministrstva notranjih zadev z dne 22. janu-vari.ia 1889, drž. zak. št. 11 za mesto Trst in okolico. Gorico in Gradiško, Istro, Kranjsko in Dalmacijo ena sama zavarovalnica proti nezgodam s sedežem v Trstu. Ce se torej uresniči namera, ki jo ima vlada z ozirom na razdelitev okrožij za deželna mesta zavarovalnic zasebnih uradnikov, tvorilo bi potem v pred-stoječem označeno ozemlje tudi samo eno mesto te zavarovalnice s sedežem v Trstu.
Razmere kranjskih zavarovancev in nji-liovil delodajalcev pri zavarovalnici proti nezgodam v Trstu, ki bi se v tem slučaju, da se prideli Kranjska tja, brez dvoma ponavljale napram kranjskim nastavljencem, ki bi se morali v smislu zakona zavarovati, te razmere, o katerih sc jc že mnogokrat govorilo in ki so jih celo oblastva sama spoznala kot neznosne, nam nalagajo dolžnost z ene strani, da se z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, postavimo na stališče proti nameravanemu pre-ziranju naše opravičene želje s strani vlade, da se namreč ustanovi lastna deželna penzij-ska zavarovalnica za Kranjsko s sedežem v
LIKEK.
.Katoliška bukvama" v Ljubljani.
Trg pred škofijo je zadnje mesece letošnjega poletja dobil nenavadno lepi okras, kakor gotovo noben drugi v Ljubljani. Ce greš mimo stolne cerkve proti Vodnikovem trgu in se ozreš na stolno župnišče, zazreš pred seboj krasne izložbe, ki zavzemajo cclo 20 metrov dolgo fronto poslopja. Nad 10 sprednjimi izložbenimi okni se blesti v ravnotaki dolžini za temnozelenem steklenem ozadju v zlatih reliefnih črkah napis: »Katoliška Bukvama«, desno in levo od njega pa v dveh predelih na eni strani napis »Pro Deo et Pa-tria«, ki obdaja grb »Katoliške bukvarne«, na drugi pa okoli knjigotrškega grba ustanovno leto bukvarne 1879. Ko stopiš bližje, obstojiš pred visokimi izložbenimi okni, ki stoje tik drugo za drugim in so ločeni le po okvirju iz svetlega slavonskega hrasta, iz katereea je sploh vsa notranja in zunanja oprava bukvarne. Zc način, kako je izložbena naprava izdelana, po svoji originalnosti, v kateri sc praktična smotrnost druži s finim okusom, vzbuja Pozornost gledavca. Izložbenih oken .ie štirinajst, deset oh fronti proti trgu pred škofijo, dve ob strani proti Vodnikovem trgu, dve Proti ozki ulici, ki vodi mimo prezbiteriju stolne cerkve k semenišču. Izmed teh jc sprednjih štiri globokih črez en meter, stranska štiri ravnotako, ostalih šest sprednjih jc pa Plitvih. Notranjščina izložb iu stojal kaže ka-
kor sploh vsa oprava bukvarne svetlo hra-stovino, obrobljajoč temnozeleno ozadje, oziroma podlago iz sukna. V en meter globokih izložbenih oknih tvori dno poševni podstav za knjige, okoli katerega so ob straneh stojala. Nad njimi se za drugim notranjim oknom nekoliko vidi v notranje prostore bukvarne, tako da izložbe ne napravijo vtisa neokusne prenapolnienosti. dasi je vsled glo-bokosti oken in izredno praktične uredbe stojal in podstave razloženih v njih nebroj knjig. Dve izložbi sta za umetnine, podobe modernih mojstrov v okvirih, dve za muzikalije, ena za inolitvenike, tri za slovenske, tri za nemške knjige, dve za učila, zemljevide, atlan-te itd., ena za antikvarične knjige. Stopimo zdaj v bukvarno!
Prvi nadvse prijetni vtis, ko prestopiš prag bukvarne, je svetloba, zračnost in prostornost, kar se navadno o drugih bukvarnah redkokedaj more trditi. Da se je vzlic ogromnemu številu knjig, ki je nagromadenih po stojalih, varovala neka udobna prostornost, da ti nikjer ničesar ni napoti, temu je vzrok več činiteljev. Glavni bukvarniški prostor, v katerega stopimo, jc 20 metrov dolg in šest širok. Vratom nasproti je glavni pult z veliko naravno polirano namizno ploščo iz svetlega javorja; na njem vplačilna bogato okrašena blagajna, od tega pulta do vrat pa sta postavljena pravokotno k njemu na desno in levo pulta za blagajničarki. Za glavnim pultom v ozadju je četverokotni zelo široki in globoki oddelek kakor niša, ob katerem so na desni in levi omarna stojala, in sicer za muzikalije na eni in za tiskovine na drugi strani, v sredi pa ura. Kar pa v tem prostoru vsled
svoje originalnosti vzbuja posebno pozornost, so stojala za knjige, ki si jih hočemo natančneje ogledati.
Sredi po tem glavnem prostoru sta v dolžini 430 metrov postavljeni tako na desno kakor na levo od glavnega sredinskega pulta dve 3 42 metrov visoki stojali, ki sta drug z drugim zvezani, tako da sredi njiju lahko greš kakor po malem predoru, ki ga razsvetljujejo električne svetilke. Ker sta stojali v sredini prostorovi, ie vsak od njiju od vseh štiri strani dostopen, tako da vidiš od vsake knjige, ki je tu položena, hrbet in jo z največjo lahkoto najdeš in vzameš stran, ako treba. Stojala so razdeljena v mnogo predalov, njihovo lično izdelbo v zmerni secesiji, ki jo kaže sploh vsa oprava, pa zelo povzdigujejo medene ročke, ki se ob primerni višini vlečejo okoli stojal iu v katere se primeta držaja lestev, premikajočih sc ob ročki po celi dolžini stojala. Tako je ugodeno praktičnosti, obenem pa zahtevam estetike. Spomniš se takoj na izložbene naprave, ki so ravnotako praktično urejene. Eno naček) se jc pri tem v natančno premišljenem načrtu dosledno izvedlo pri vseh napravah v bukvami: porabiti ves prostor in smotrno združiti lepoto v izdelbi s čim večjo priročnostjo in pripravnostjo. In res. poslovodja »Katoliške Bukvarne«, gosp. Mesar, jc. predno jc zasnoval načrt za te prostore. prepotoval večja svetovna mesta in knjigotržna središča, da po teli izkušnjah napravi kaj izvirnega, kar bo prikupno, obenem pa svojemu namenu čimnajbolj prilagodeno. Le poglejmo! V štirih stojalih, ki gredo po-črez bukvarne, ie nameščenih 34.000 knjig! In vendar sc ti nič nc zdi prenapolnjeno, jc
vse prostorno in udobno, da sc po glavnem prostoru lahko giblješ svobodno kakor po salonu. Ob stenah so na vse štiri strani od vrha skoro do stropa tik zidu postavljena omarna stojala, tičoča se drug drugega, brezpresledka na hrbtni steni, ob straneh in fronti pa v presledkih. nadaljujoč se takorekoč v globokih izložbenih oknih. Po teh omarah je nameščenih 33.100 zvezkov, v eni sami izmed teh je 13.000 zvezkov slovenske »Talije«.
Od glavnega prostora se pride na desno od prodajavnega pulta v ozadju v posebno sobo, ki tvori tretjino glavne in kjer je nameščen antikvarijat, posebno bogat na redkih slovenskih knjigah. Tudi tu so ob vseh štirih stenah nepretrgano nameščene omare do vrha, v katerih jc do 8000 antlkvaričnih knjig. Ta prostor služi obenem tudi za ekspedit. Ce žc omenjenemu številu knjig prištejemo še antikvarične, potem pa šc 400 zvezkov molitvenih knjig in misalov v posebnih omarah, ki imajo steklena vrata, ter muzikalije in tiskovine. nameščene v predalih ob stenah niše v ozadju glavnega prostora, dobimo število 96.000 knjig in tiskovin, kar se tudi vjema s seznamom. Ne čudimo se, da jc vsled te praktične uredbe »Katoliška Bukvama« v Ljubljani ena izmed prvih v Avstriji, Nemčiji in Italiji, kar se pa Avstrije posebič tiče, ni niti na Dunaju tako lepe in moderno opremljene. To jc tem večje vrednosti, ker jc notranja iu zunanja mizarska oprava docela domače delo gospoda Antona Rojine, kakor so tudi ostala dela od slovenskih domačih tvrdk iz-gotovljena.
Na levo od osrednjega pulta se pride v podolgasto sobo, odtod pa v elegantno oprem-
Ljubljani. Z druge strani pa je to tudi potrebno, da se kranjski člani zavarovalnega zavoda tudi jezikovno ločijo od Italijanov, kateri bi nas prav gotovo majorizirali v slučaju, da bodemo pridelieni tržaški zavarovalnici. Mirovati nc smemo, dokler ne dosežemo in dokler se nam ne zagotovi ta v Ljubljani.
Razmere in načela, ki bila baje mero-dajna pri razdelitvi posameznih okrožij za zavarovalnico proti nezgodam, narodnostne (!) razmere, gospodarska in kulturna skupnost tu pač ne pridejo v poštev, ker so prav popolnoma neopravičljiva, ker v resnici vladajo ravno v okrožju tržaške zavarovalnice proti nezgodam in z ozirom na navedene 3 točke večje razlike, kot bodisi kje drugje. Saj vendar ni mogoče vspričo od vlade nameravane ustanovitve okrožja s petimi narodnostmi (Slo-vcnci, Nemci, Italijani, Hrvati in Srbi), ki bivajo v tem okrožju, govoriti niti o narodnostni niti gospodarski skupnosti. Saj tržaški, istrski in dalmatinski obvezanei za zavarovanje, ki pripadajo v pretežni večini pomorsko-komer-cijelni, eksportni trgovini na debelo, z nastav-ljenci iz Kranjske tudi gospodarski nimajo ničesar skupnega, ker pripadajo slednji povečini industriji, bančnemu poslu, zadružni organizaciji ter mali trgovini.
Vsi vzroki za nameravano skupno — preje omenjeno deželno okrožje so s tem popolnoma ovrženi. Ostane toraj le še vprašanje glede upravnih stroškov, če se ustanovi deželna zavarovalnica za Kranjsko, vprašanje, če bi imela ta toliko zavarovancev, da bi se z njihovimi prispevki za upravo pokrivali stroški za vzdrževanje te deželne zavarovalnice, toraj s prispevki, ki so že zapopadeni v določenih premijah, ne da bi se preko teh v zakonu določenih premij pobirale še posebne naklade.
To vprašanje se lahko brez vsakega na-daljnega premišljevanja potrdi. Dokaz, da je to res tako, je mogoč na podlagi poizvedb, ki jih je uvedla vlada leta 1896. glede službenih razmer zasebnih uradnikov, dalje na podlagi poročil socialno-političnega odseka o nazadnje sprejetem načrtu pokojninskega zakona.
Navedenega leta naštelo sc jc na Kranjskem 888 zavarovanju podvrženih nastav-ljencev — brez pravih trgovskih pomočnikov (komijev), ki pa so po uveljavljenem zakonu sedaj tudi podvrženi zavarovanju. Navedena številka pa v resnici ne soglaša s takratnim številom zakonu podvrženih nastavljencev, kar oficijelno poročilo samo priznava s tem, da označuje poizvedbe o štetju na Kranjskem kot »pomanjkljive«. — Da pa se izognemo očitanju, češ. da smo preoptimistični s svojo kalkulacijo, obdržimo to — četudi prenizko številko — kot temelj za nadaljna razmotrivanja. Za koliko pa se zviša ta številka zavarovanju podvrženih po preteku več nego 12 let, to ie od srede 1896. do začetka 1909., — dotlej, ko stopi zakon v veljavo? Ce vpoštevamo, da se je med tem časom nanovo ustanovilo mnogo raznih industrijskih podjetij in mnogo žc obstoječih znatno razširilo in povečalo; da se je uživotvorila cela vrsta novih bančnih in denarnih zavodov inzveznih ter zadruž. pisaren; da so se znatno pomnožile odvet. pisarne; da se ie konečno pomnožilo znatno tudi zavarovanju podvrženo osobje pri trgovini z blagom: imela bode Kranjska, če se prištejejo — kakor poprej omenjeno — tudi trgovski pomočniki, — dne 1. januvarija 1909 najmanj 2200 do 2500 zavarovanju podvrženih oseb. Mi pa vzamemo za svoja izvajanja le število 2200. Na teh 2200 zavarovanju podvrženih nastavljencev pa lahko na Kranjskem računamo s popolno gotovostjo.
Vzemimo torej povprečni plačilni razred teh 2200 za zavarovanje obveznih nastavljencev III. plačilni razred (z letnimi dohodki nad 1200 do 1800 kron) z letno premijo 144 kron, dobimo dohodek na premijah 316.800 kron na leto.
Pri zavarovalnično-tehničnem računjenju
premij upoštevalo se je za upravne stroške glasom poročila socialno-političnega odseka od 0 56 do 881 % pri moških in od 19 90 do 3018% pri ženskih zavarovancih (pri slednjih zviša se kvota upravnih stroškov v toliki meri vsled tega, ker nc pride pri njih v poštev kvota za rento vdov). Da bodemo pa tem si-gurneji, vzemimo kot povprečno kvoto upravnih troškov 5 %, ki izkazuje z ozirom na pre-mijski inkaso letnih 316.800 K kot podlago znesek 15.840 K kot letni prispevek za upravne stroške. V pokritje uradniških plač prispeva država (S 37. zakona) letno 100.000 kron. Odračunimo od te svote 20.000 K za centralo na Dunaju, ostalih 80.000 K pa — vzemimo, da se ustanovi 10 deželnih zavarovalnic (zavarovalnih zavodov proti nezgodam je 7), — bi se razdelilo po enakih delih teh 10 zavarovalnic; — prišlo bi toraj na vsako 8000 kron državnega prispevka. — Deželna zavarovalnica za Kranjsko imela bi torej na razpolago v pokritje letnih upravnih troškov znesek 23.840 kron; — ta svota pa popolnoma zadostuje za pokritje vzdrževalnih stroškov lastnega deželnega zavoda.
Temu mora vsak potrditi in če še tako neugodno presoja sestavo in račun tozadevnih stroškov.
Izključena je toraj tudi nevarnost, da bi se ne mogla vzdrževati lastna zavarovalnica za Kranjsko, češ, da bi sc ne mogli pokrivati vzdrževalni stroški z vplačili premijnjenih lastnih članov.
S tem pa je ovržen tudi vsak povod, ki se sploh more navajati kot vzrok proti ustanovitvi lastne zavarovalnice. Bilo bi torej le pravično od vlade, če izpolni zahtevo, ki se jc izrekla v početkom navedeni resoluciji od interesentov — delodajalcev in zavarovanju podvrženih — ter ustanovi deželno zavarovalnico za Kranjsko s sedežem v Ljubljani.— To jc za vlado tem ložje, ker bi se s tem ne kratile nikake tuje pravice.
Stvar kranjskih poslancev — brez ozira na stranke kakor tudi stvar vseh drugih faktorjev, ki pridejo v poštev, pa mora biti, da zastavijo ves svoj vpliv, da najde ta želja glede zavarovanja privatnih uradnikov, ki se tiče najširših krogov prebivalstva in interesentov, pri vladi odprta ušesa ter se tudi izpolni.
Vsled tega upamo z gotovostjo, da se jim to posreči v blagor dežele Kranjske v obče in vseh prizadetih posebej,	S. Šk.
Državni zbor.
D u n a j, 6. dec. 1907.
Sladkorni davek.
Vsled bruseljske pogodbe leta 1902 je tudi Avstrija odpravila direktne in indirektne premije za izvoz sladkorja in si vsako leto prihranila precej milijonov. 2e tedaj je bivši finančni minister Bohm obljubil v zbornici* da država primerno zniža nečuveno visok sladkorni davek. Toda vsak finančni minister se izgovarja vsak čas, da državne finance ne dovoljujejo znižanja davka, češ, da treba skrbeti za bodočnost. Jako priročen je bil tudi izgovor, da je smislu avstro-ogrske nagodbe potreben dogovor z ogrsko vlado. Ta dogovor pa sc je tudi zavlačeval, ako je to kazalo za državne finance, kakor ravno v tem slučaju.
Nova pogodba z Ogri pa določa v členu 13., da imata v bodoče, torej od novega leta počenši, obe državi proste roke glede na vžit-ninske davke. Vsaka država jih more znižati brez dogovora z drugo. Sedaj vlada nimaTio-benega izgovora več. Državne blagajne niso prazne, kakor kaže predzadnji proračunski zaključek, premije sladkornim baronom v iznosu 13 milijonov so odpravljene in avstrijska vlada ne potrebuje dogovora z Ogrsko. Glavna stvar pa je , da sladkor v nobeni državi ni tako obdačen, kakor ravno v Avstriji.
Pa finančno ministrstvo bi se morda šc ne sprijaznilo z znižanjem sladkornega davka, ko bi nova |>ogodba vladi ne delala preglavice. Z znižanjem tega davka hoče in more vlada po-sladiti avstro-ogrsko pogodbo, ki je za mnoge poslance vendar le precej grenak prašek. Vlada torej z enim udarcem ubije dve muhi. Prvič izvrši sklep zbornice, ki je leta 1903. zahtevala, da sc zniža sladkorni davek. Drugič namaže kolesa parlamentarnega stroja, da hitreje in sigumeje zdrči pogodba v pristanišče državnega zakonika. Vlada je v ponedeljek že naznanila načrt zakona, s katerim se zniža sladkorni davek. V § 3. pa previdno ustvarja vlada »iunetim« med tem zakonom in pogodbo. Ako torei parlament odkloni pogodbo, odreče se tudi znižanju sladkornega davka. To je sicer moralen pritisek, toda fiskus nikjer ne pozna morale.
Nadaljni časniški glasovi o dr. Krekovem govoru proti Masaryku.
Vodilno glasilo avstrijske socialne demokracije »Arbeiter Zeitung« piše o dr. Krekovem govoru med drugim: Nesposobnost krščanskih socialcev označuje, da je govoril edino resni protigovor ne kdo izmed njih, marveč slovenski poslanec Krek, ki jc gotovo med klerikalci v tej zbornici najbolj bistra £lava in je vedno interesantno ga poslušati. Z njim se je pečal tudi predvsem v svojem končnem govoru Masaryk, in tudi ta govor izpopolnjuje sliko tega finega moža in pravega preiskovalca in vtisa polno sliko te vele-vplivne razprave.
»Ncues \Viener Tagblatt« piše o dr. Krekovem govoru: »Kot glavni protigovornik je nastopil dr. Krek. Tudi oni, ki se ne strinjajo ž njim, radi priznavajo, da se bori poslanec dr. Krek v dobri obliki z orožjem visoke izobrazbe, udeleževali smo se učene dispu-tacije.
Glasilo ministrstva za zunanje stvari »Fremdenblatt« piše o dr. Krekovem govoru: Posebno pozornost je vzbudil drugi glavni govornik, slovenski poslanec dr. Krek. List objavlja velik del dr. Krekovega govora.
»Vaterland« z dne 5. decembra objavlja članek pod napisom »Masarykova gluma«, v katerem pravi, da je Masaryk zavil smisel dr. Krekove opombe, ki je rekel, da naj obračajo z ozirom na francoske dogodke verni katoličani večjo pozornost na ločitev ccrkve od države in da računa na sodelovanje vernih katoličanov ter da hoče prijeti dr. Kreka za besedo. Nadalje piše »Vaterland«, da sta poslanca dr. Mayr in dr. Krek Masarykov sofi-stično filozofični način tako raztrgala, da se razven »N. Fr. Presse« ne bo nihče več pečal ž njim. V svoji petkovi jutranji izdaji pa konča »Vaterland« svoj uvodnik, v katerem se peča z bojem katoliškega ljudstva za svojo enakopravnost v znanosti z dr. Krekovim vzklikom: »Tudi za katoličana je veselo, da danes živi« in pristavlja: Res je tako.
Po tem pojasnilu je pač jasno vsakemu, da je povsem odvisen nujni predlog, ki v bistvu isto zahteva, kar vlada ponuja. Toda g. Choe in prijatelji, ki so mu podpisali nujni predlog, ima vedno svoje pravo, in basta. Danes je zbornica po dolgih ovinkih skozi viharne razprave o draginji živil in sramotnem porazu avstrijskih »kulturobombežev« dospela do dnevnega reda. S Chocovim nujnim predlogom jc namreč v razpravi tudi vladna sladkorna predloga, ki jc v najtesnejši zvezi s pogodbo.
Razlika med zahtevo in ponudbo pa jc, da vlada predlaga, naj se davek od sladkorja zniža za 12 kron pro 100 kg in sicer v treh obrokih, od 1. septembra 1908 počenši za 6 kron, od I. septembra 1914 dalje za 3 K in od 1. septembra 1917 dalje še za 3 krone, Ako se davek zniža za 6 kron, iznaša izguba za državne finance okroglo 21 milijonov. Ta primanjkljaj pa se zravna in pokrije z večjim konsumom cenejšega sladkorja. Poslanec
Choc pa zastopa, naj se sladkorni davek takoj zniža za 18 kron, torej od 38 na 20 kron. To je vse lepo, toda misliti je treba tudi na posledice. Ako bi vlada vstregla Chocovi zahtevi, izgubi takoj 63 milijonov. Kje pa naj vlada vzame milijone, s katerimi mora priskočiti na pomoč deželnim financam? To, kar vlada ponuja deželam, namreč 20 milijonov je udarec v vodo ,ker bi n. pr. Češka sama potrebovala to svoto. Zato prevladuje mej poslanci mnenje, naj se sladkorni davek zniža za 12 kron in sicer s 1. septembrom 1908 za 8 kron, pozneje šc za štiri krone. Ker pa je nemogoče to pre-porno vprašanje rešiti v zbornici, naj bi se vladna predloga in Chocov predlog izročila proračunskemu odseku z naročilom, da že v osmih dneh zbornici predloži svoje nasvete. Kakor pa se govori, finančni minister preti z demisijo, ako sc mu izpremeni njegova predloga. Dr. Korytovski pa je preresen mož, da bi mislil na demisijo v trenotku, ko pride pogodba v razpravo. Branil je s pretnjo le svojo zahtevo, a se bode brez dvoma udal splošni zahtevi.
V današnji razpravi so govorili Choc, Pabst, Lecher, Hočevar, Budig, Steinvvender, Fllenbogeu in Svečenv.
Dr. Hočevar.
Slovenski poslanec dr. Hočevar, je označil stališče »Slovenskega kluba«, rekoč; Z veseljem pozdravljamo namero, da se zniža sladkorni davek. Sladkor je dandanes tudi v mnogih revnih družinah vsakdanje živilo. Naša dolžnost je torej, da omogočimo znižanje sladkornega davka, ki jc hudo breme za revno prebivalstvo. In mi zastopamo večinoma revno prebivalstvo na deželi, kateremu hočemo olajšati življenje. Zato pa odločno odklanjamo očitanje, da smo nasprotniki ljudstva, ker nismo glasovali za nujni predlog socialnega demokrata dr. Rennerja glede na draginjo živil. (Pritrjevanje.) Govornik je tedaj kmete imenoval »oderuhe«. Kako pa more biti naš revni kmet oderuh, ako navadno niti toliko ne pridela, da bi plačal davke in pošteno preživljal svojo družino! (Pritrjevanje.) Naše ljudstvo je prisiljeno, da si v tujini išče potrebnega kruha. Zato jc naša dolžnost, da podpiramo naš narod v boju za obstanek in glasujemo proti predlogom, ki morejo lc škoditi našemu kmečkemu prebivalstvu. Danes pa je prilika, da glasujemo za predlog, ki meri na to, da se zniža previsoki davek od sladkorja. (Pritrjevanje.)
Zbornica jc soglasno pritrdila nujnosti predloga, s katerim se že jutri bavi proračunski odsek.
Pogodba v razpravi.
Okoli šeste ure je zbornica začelo razpravo o nujnem predlogu poslanca Chiarija in tovarišev, da zbornica odobri avstro-ogrsko pogodbo ter načrt zakona o gradnji železnice od Rudolfovega do Dalmacije. Prvi govori proti pogodbi poslanec Malik. Bodoča seja je v ponedeljek. V torek utegne biti glasovanje o nujnosti, konccm bodočega tedna pa o pogodbi sami.
Deželne finance.
Prosta agrarna zveza državnih poslancev se je danes v zbornici pod predsedstvom posl. Povšeta posvetovala o predlogu dr. Stein-vvenderja, ki priporoča: Agrarna zveza naj odpošlje k finančnemu ministru svoje predsedstvo, ki naj izve, kedaj in v kateri meri hoče dovoliti deželnim financam državno pomoč. Po daljši razpravi je ta predlog obveljal soglasno z dodatkom, da se tej deputaciji pridruži tudi dr. Steinvvender in nai se pozivlje poljedelsko ministrstvo, da brez odloga izvrši izdani odlok glede na povzdigt) živinoreje in pridelovanja krme. Poljedelsko ministrstvo nai v ta namen od državnega zbora tudi zahteva potrebi;c kredite, ker z odlokom samim brez denarnih sredstev jc vsa akcija padla v vodo. Obveljal jc tudi predlog, da se poseben odbor
ljeni kabinet, pisarno poslovodje. Tu je pisalna miza, divan in naslonjači. V kotu je podol-gasta niša s pisalnim pultom in glavno blagajno.
Oglejmo si sedaj po stojalih in omarah, kako so knjige razdeljene. Slovenske so razdeljene po načinu, kakor ga kaže »Splošni katalog slovenskih knjig«, ki ga je ravnokar (1907) »Katoliška Bukvama« sama založila in izdala. Zadostuje, če povemo, da se v »Katoliški Bukvami« dobijo vse slovenske knjige, kar jih je sploh na slovenskem književnem trgu. Za slovenske antikvarične knjige so rav-notako tudi že izšli katalogi. Na predalih in omarah so poleg premičnih pultov, kamor se knjige položijo, tudi v malih kovinskih obročih pod tozadevnimi knjigami tudi napisi za dotične kategorije, da.se knjiga takoj lahko najde. Nemške knjige n. pr. so razdeljene sledeče: Modroslovne, etične, pedagoške, so-cialnopolitične, zgodovinske, zemljepisne, pra-voznanstvene. trgovinskoobrtne, agrarne, filo-loške, besednjaki, slovstvenozgodovinske, umetnostne, naravoslovne, medicinske, bib-liške, patrološke, apologetiške, liturgiške, pastoralne, katehetiške. pridigarske, govorniške, kristološke, marijanske, asketiške, stanovske, predavateljske, biografiške, beletristiške (romani, poezije, dramatika, klasiki), mladinske, leksikališke, športne, zbrana dela in še druge. O bogatstvu. aktualnosti in raznovrstnosti zaloge priča tudi vedno menjajoča se zaloga.
Pa tudi ni čuda. »Katoliška Bukvama« ima z vsemi svetovnimi trgi zvezo, ima svoje zastopnike na vseh knjigotrških središčih, in sicer na Dunaju, Lipskcm, v Parizu, Londonu, Rimu in Peterburgu. Zato vsakdo v »Katoliški Bukvami« lahko naroči katerokoli knjigo ali muzikalije ali umetnine in tiskovine ali učila v kateremkoli jeziku in iz katerekoli
stroke, kar jih je sploh na svetovnem trgu ter jih tem potom tudi najhitreje dobi. Na »Katoliško Bukvarno« smo vsi Slovenci lahko ponosni. V 28 letih se je iz skromnih začetkov povspela do sedanje višine v neprestanem in nepretrganem razvoju. »Katoliška Bukvama« ie v resnici ena naših najlepših kulturnih stavb.	P. B.
Pismo Boltntiijn Pepefa.
%
• •Vrr "s " .v ■••	•
: gjfils
' 'SSft J ■ ■■'■ • • i . 5•.;/.-..'2 *. . č'r
žjp' >*'">. v* r * V.
pip|j'
Gespud redehter!
Marskašna sa žc zbe-leštral na rotuž, udkar ribaja ubčinske klupi zdejšn ubčinsk svetu-
tuvavci, ampak take pa še ne, kokr sa ja pr ta zadn ubčinsk sej. Kene,usak člouk se navadil z usm šterem bran dauka; naš
ubčinsk nčeti in za
blagor mesta gureč žepan ga pa že leta in leta kar pu sil plačuieja in ke jh ie zdej en pametn ubčinsk svctuvauc enkat pudrezu, de nej vn-der enkat tiste kronce, kc jh pu sil vn me-
čcja. raj za kašn druh namen h dobrem obr-neja, mu rečeja, de tu nem nč am na gre. Cc b kej tacga en druh člouk bleknu, ke ni putentiran za mestnga učeta! Sevede ubčinsk učeti pa tkula rajtaja: čc sa vuliuci tku brih-ten, de nas u ubčinsk zastop volja, za kua b pa mi mogl bt bi brihtn. Prava reč, čc Iblan-čani jamraja, de jm gre slab in morja usak kraiccr desetkrat ubrnt predn ga vn daja. Tu ubčinskm učetm nč am na gre; tisti kronce, ke jh ubčinsk učeti za dauk preveč vn vr-žeja, tist že na druga viža not prneseja. Ik>l-čumu Pcpete same iblanske smeti ttilk not neseja, dc b lohka iz tistmo za use Iblančanc sam dauk plačvou, kua b se pol za tisteh par kron ungavu in gespude Prusence prou da-jau, da b pol res usi ldje vedi, de je gespud Prusenc še ta nar bi pametn, kar jh drgne ubčinske klupi. Tu enkat na gre!
Cirklpohar se tud zastoju muja, de b kej iz mestneh učetu za mestne delucc vn spre-šu! Med rotuškm svetnikm in mestnem de-lucem morebt vnder en razločk, če uja pa de-lucem plača zbušval, pol se pa res na u vedi, ker je na rotuš svetnik in ker deluc. Sej se že zdej pu drugm na razločja, kokr pu tem. dc hodja mestn deluci strgan naukul in dc duma ričet natepavaja. rotušk svetniki hodja pa napucan in ofrten, duma pa piške uberaja; pol pa več cajta maja rotušk svetniki, kokr mestn deluci. Tu ie use in tu more tku ustat, če čmo vomga na rotuže mt.
Gespud redehter! Nm se tu gvišn na zdi prou, de ubčinsk svetniki na ena plat napu-trebn dauk plačujeja, na druh plat pesteja pa boge mestne deluce stradat. Men se ajgentlih trd na zdi tu prou! Clouk more bt pr teh ža-lastneh cajteh šparoven kulkr se da in kamr b tiste kronce, ke b jh lohku. če b biu pu gespud Prusenčevem. pr dauke pršparal, ubrnil.
b jh bulš ubrnil. Al nej b za tulk znižal ubčinske duklade, al nej b jh pa sojem deluceni h nuc ubrnil. Al ta reč jc takala! Pregovar prau: »Kokr s uš pustlou, tku uš pa ležu!« Iblansk vuliuci s tud sami pustilaja iz sojeni ubčinskm svetuvaucein in de morja zdej tulk več dauka plačvat, se jm čist šika, za kua sa jh pa zvulil, kar na kumanda. Sej Buh ie dau usakmu čluvek um in vola, de lohka tku dela, kokr mu pamet prau, če pa leberalnem vuliucem pamet prau, de nej take volja, za ubčinske fotre, je pa tud prou, de se jm tku gudi in drgačneh svetniku tud na zaslužja. Men se lc tist daukuplačvauci smilja, ke maja glava na ta praumu konc in niso tli volt na kumanda. Te se'm res smilja, ke morja zdej zavle grehu druzeh zraven pu nadouž-nem iz ubčinskm svetnikem putrpet.
Al veja že oni tud, de zdej iblanske žepan šus pulfra usak upoune pesti iz Kunčičuga kationa izstrelit na Grad. de tku Iblančani veja, kdaj sa lačn in pa de iz tem strelam iblanske urmoharje jezi, ke na morja več Idi farbat iz sojem uram, de greja prou.
Jest sm mislu. de u saj tekat u Iblan kej bulš, kedr žepana na u tuki in usi župaimi vuliuci sa sc tud iz tem troštal, zatu sa ga pa puslal na Duni; zdej pa vidma usi skupi, laiku sma se urezal. Žepan Hribar jc tekat, kc je biu zvolen, naroču sojmo namestnke podžepane, de more ahtat, de u šlu, kedr nega na u tuki, use pu ta starmo glajze. Dc b se pa loži zanesu na Plajbajsa, mu jc dau pa še Bol-čuga Pepeta, tkuzvana žepanuva desna noga, na pumuč.
Tku delaja zdej pu rotuže tud brez žepana in delaja nam, ke na slišma pud Iblana. špas na špas. in kedr delaja Iblančani ta nar bi kisle ksihte, se pa lepu u pest smeja
agrarne zveze posvetuje, kako naj država priskoči deželam na pomoč, da bodo v istini kmetu olajšana bremena. Predsednik Povše pozivlje zbrane, da se mnogoštevilno vdeležu-jejo sej, v katerih se bode razpravljalo o važnih vprašanjih. Do Božiča bodo vsak torek in četrtek ob 9. uri dopoldne seje agrarne zveze.
Seja klubovih načelnikov.
Klubovi načelniki so razpravljali danes o postopanju pri razpravi o pogodbi. Predsednik \Veisskirchner je predlagal splošno razpravo o kompleksu pogodbe in pa tri podrobne razprave. Kramar nasvetuje, da naj nastopi 48 govornikov v splošni in podrobni razpravi^ker pride tako do besede vsaka stranica. Dr. Šusteršič predlaga, da naj se glasuje o nujnosti predloga v torek ob 11. dopoldne, kar obvelja. Sklene se, da nastopi pri razpravi o pogodbi 52 govornikov._
Tedenski pregled-
Državni zbor. Razmere v državnem zboru niso mnogo boljše, kot so bile v prejšnji zbornici. Tri mesece in pol je že pognala ljudska zbornica samo z nujnimi predlogi. In sedaj, ko je že skrajna sila, da se spravi nagodba pod streho, je bilo vloženih 37 novih nujnih predlogov, ki imajo obstrukcijski namen, namreč onemogočiti nagodbo. Vložil se je tudi nujni predlog za preosnovo uprave in ta nujni predlog je podpisal tudi poslanec ljubljanskega mesta Hribar. Zato jc pisala tudi »Nova Doba«, da obsoja z vso strogostjo to njegovo ravnanje in da zahteva, naj se vzdrži vsega, kar bi moglo škodovati najhitrejšemu uresničenju dalmatinske železniške zveze. »Slovenec« je že dostikrat ožigosal neum-Ijivo postopanje ljubljanskega župana v parlamentu, — »Sl. Narod« pa kratkomalo obravnava in imenuje to »Slovenčevo« »sleparstvo«, toda brez pristavka. da sta vse, kar je Hribar storil, ostro kritizirala celo »Fremdenblatt« in »Neue Freie Presse«. — Poslanec lvčevič jc hotel odstopiti kot predsednik »Jugoslovanske zveze« in izstopiti tudi iz kluba. — Zbornica je razpravljala o nujnem predlogu posl. Masa-ryka glede univerz in glede katoliŠKega shoda. Masaryk je odpadnik in jc zahteval, naj da vlada zagotovilo, da se vseučilišča ne »po-klerikalijo«. Dokazal je žalostno dejstvo, kako brezversko se uči na naših visokih šolah in koliko je vredna ta ohola znanost, ki se smatra že kot zmagovalko nad krščanstvom. — Naučni minister Marchet je izjavil, da so načela, ki jih izražajo državne temeljne postave, tudi njegova načela in da jih on in vlada ne nameravati izpremeniti. — Masa-ryku je odgovarjal grof Sternberg; kazal je na sadove današnjih vseučilišč, ki vzgajajo narodno pretirano in veri sovražno mladino. Ma-saryku grof Sternberg odreka sposobnost, da reformira katoliško cerkev, zato ker je odpadnik, begunec. Rekel je: »Masaryk je sploh velik v tem, da ničesar ne zna,.« Proti zastopniku novega poganstva v Avstriji je nastopil kot glavni govornik dr. Krek, ki je v imenu krščanskih elementov v zbornici pokazal, da krščanske stranke hočejo pravo svobodo in pravo znanost. Govor njegov je na-, redil velik vtis v zbornici, kar je priznal Ma-saryk sani. — Masaryk hoče s svojim predlogom dognati, ali jc večina v zbornici liberalna, ali ne. — Toda zmotil se je, ker je večina zbornice, tudi krščanski socialci, — glasovala za nujnost iz razloga, da se neznosnim razmeram na vseučiliščih napravi konec. — Prvi govornik v meritorični razpravi je.bil dr. Lueger, ki je krepko prijemal židovsko kliko, ki gospodari na vseučiliščih. Vzdrževal je vse, kar je govoril, da so namreč naše univerze gnezda prekucijc in brezdomovinstva. Zahteval je v imenu kršč. socialcev enakopravnost vseh katoličanov; dalje, da mora prenehati vladanje klike na visokih šolah in da morajo imeti katoliški dijaki isto veljavo, kot drugi.
Načelniki strank, ki so protestirali zoper pruski načrt o nasilnem ponemčevanju Poljakov na Pruskem, so sklenili, da v interesu stvari ne bodo predlagali debate o govoru ministrskega predsednika, ki je zatrjeval, da se nc kaže vtikati v zadeve tuje države.
Občinski svet ljubljanski je odklonil predlog g. Prosenca, naj župan stori vse potrebno, da mesto ne bo plačevalo več nepotrebnega davka od zemljišč, ki so namenjena za šeta-lišča, ker ga tudi praška in dunajska občina ne plačujeta. Istotako je občinski svet odklonil nujni predlog istega poročevalca, ki naroča županu in poslancu Hribarju, naj se nc udeležuje nobene obstrukcije proti nagodbi z ozirom na belokranjsko železnico.
Posvetovanje o vzrokih draginje živil je bilo 4. decembra v poljedelskem ministrstvu na Dunaju. V posvete so sc zbrali zastopniki konsunicntov in zastopniki kmetijskih produ-centov. Slovenski poslanec Povše jc med drugim kot glavno pomoč v tej zadevi priporočal, da naj vlada z vso vnemo podpira razvoj kmetijske organizacije in gospodarskih zadrug. da bodo konsumentje dobili potrebna živila tx) možnosti najkrajšim potom od pro-ducentov, ne pa po raznih posredovalcih in prekupcih. Drugo sredstvo jc napredek živinoreje, zato naj ministrstvo pospešuje nameravano akcijo za izboljšanje živinoreje. Kmetijski minister pa mora pregovarjati železniškega in finančnega ministra, da uredita po železnicah olajšate za prevoz kmetijskih pridelkov, ki jih ie treba urno prevažati.
Izseljevanje iz Amerike. Posledica ameriške denarne krize je, da se delavstvo tru-moma vrača v domovino. Vse ladje so prenapolnjene. Cuje se, da so že sklenjene odredbe na pristojnih mestih, da se bodo delo-
dajavci in posredovalnice za delo opozorile na vračajoče se izseljence, da se jim bo šlo na roke pri iskanju dela in zaslužka, kajti število v Avstrijo vračajočih se izseljencev je veliko.
Govor dr. Kreka proti Masaryku. Vsa avstrijska javnost stoji pod vtisom dr. Krekovega govora v državni zbornici. Listi brez razločka objavljajo cclotni njegov govor, dasi drugače prezirajo govore slovenskih poslancev. »Reichspost« piše tned drugim: Mojstrski po vsebini in po slogu je bil govor katoliškega Slovenca dr. Kreka. Njegovo izredno učenost, duhovitost, neovrgljivo polemiko in znamenito znanstveno obliko je splošno vse občudovalo. Enako piše »Vaterland«, praški list »Union« in drugi.
Raznoterosti. V Lvovu je bil dne 1. decembra velik protestni shod zoper nemške nakane, s katerimi hoče kancelar Biilow iztrebiti Poljake iz Prusije. Protesta se je udeležilo i 0.000 ljudi. Namigavalo'se jc, da hoče poljsko ljudstvo začeti veliki gospodarsk? boj potom bojkotiranja vsega pruskega blaga. Med neprestanimi ptuj-klici na kneza Biilovva in Aerenthala je množica demonstrirala po ulicah ter hotela napasti hotel, kjer je stanoval nemški konzul, a ie odjenjalo, ko je lastnik hotela izjavil, da je konzulu odpovedano stanovanje. — Električna centrala v Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem se bo kmalu zidala. Vodna moč potoka Završnice se bo vporabila in se bo električni tok napeljal do Bleda in Jesenic ter ob državni cesti do Ljubljane. — Velik požar je dne 1. decembra uničil v Gorenji vasi pri Logatcu 16 poslopij. Zažgali so otroci. — Znana Marija Rozman, ki je zastrupila svojega nezakonskega fantiča, ie bila te dni obsojena na smrt. — Meseca novembra je bilo v Ljubljani največ tujcev v hotelu »Union«. — Vzrok bančnih polomov v Ameriki so baje milijonarji v trustih, ki klubujfejo predsedniku Rooseveltu; pokazati hočejo svojo moč in odtegnili so ja,vnemu prometu kupče denarja. Tekom treh tednov je banke-rotiralo okoli 600 bank; po vsej Ameriki je že nad 80.000 delavcev brez posla. Iz Amerike v domovino se je povrnilo že 200.000 Italijanov. V Ameriki je v premogovniku pri Fayette bilo podsutih okrog 40 delavcev, ker so se vneli plini in so se odtrgale velike mase premega. — Cesar je dovolil, da se izdajo povodom 60-letnega vladanja jubilejne pisemske znamke. — Vojna z Japonsko je Rusiji odnesla 6072 milijonov kron. — Štajerski deželni zbor je sklenil zapreti 4. letnik mariborskega učiteljišča in odtegniti vse štipendije stavkujočim dijakom. — Povišanih je 15 slovenskih profesorjev na raznih srednjih šolah v 7. činovni razred. — Miklavžev večer je privabil v »Unionovo« dvorano toliko občinstva, da sc jc kar trlo. Spored se je izvršil zlasti v zadovoljnost malega drobiža. — Za načelnika južnega kolodvora v Ljubljani je imenovan Nemec Witzmann. Kaj poreko slovenski uradniki? — V Dunajskem Novem Mestu je imel govoriti na shodu kršč soc. poslanec Kunschak. Soc. demokrati so ga dejanski napadli in ranili na glavi. Taka ie olika svobodomiselnih rdečih bratov!
Tržne vesti.
7. decembra 1907..
Velika draginja vlada danes ne le na žitnem trgu, ampak v obče vse je postalo jako drago. Delavstvo je začelo demonstrirati, ker mu primanjkuje kruha. Celo poslanci so nastopili proti draginji, samo na pravi vzrok draginje pa niso prišli ali pa niso hoteli priti. Glavni vzrok draginje je baje kmet, ker odira s pretiranimi cenami. Ako pa pogledamo nekoliko v kmetsko življenje, bomo prišli do prepričanja, da je kmet še večji revež kakor pa delavec. Organizirano delavstvo dosega vedno boljše plače, si zboljšuje svoj položaj in življenje. Kaj pa kmetovalec? Celo leto se poti in deia, da mu pokajo suhe kosti, pride žetev, mlatev, pa pridela toliko, da še nima sam kaj jesti. Leto in zimo se redi z vodo, politimi žganci in z zeljem ali pa solato, meso pride na mizo le ob velikih praznikih. In po zimi nima ne kruha ne denarja. Pokličite na pričo kmečko ljudstvo cele Av-stro-Ogrske in slišali bodete še kaj bolj žalostnega, da vas bo streslo in vas bo vedno minilo veselje iskati oderuha v kmetu. Kje najdemo največ debeluhov, rejenih trebuhov? Kmečki so presneto suhi, jako malo je rejenih. Poglejmo si šc, kako kmet prodaja svoje žito. Ako ima sploh kaj prodati, pelje v mesto na prodajo, ali z blagom še ni prišel na trg, že med potjo pred mestom je prišel v roke Židu, ki prav ugodno kupi za — sebe. In to ni samo pri nas, tako je povsod. Večina »Produktenhandlung« je v rokah Židov, in ti se preskrbe z blagom v pravem času. Poglejmo na Ogrsko. Tam so razmere sicer nekoliko drugačne, tam sicer že ima kmet večjo moč, ker je največ zemlje v rokah ve-leposestva. Ali tam je pa zato tudi druga roka toliko močnejša. Prva roka malokdaj ponuja, skoraj izključno imamo opraviti z drugo roko in to jc zopet žid. Borzijanci so zopet židje, poljedelci na borzi so bele vrane.
Letos nismo imeli tako slabe letine, še manj pa se lahko govori o ponesrečeni letini v obče. Ako se je manj pridelalo letos, je pa bila žetev preteklega leta tolika, da pokrije letošnji deficit. Svetovna žetev j2 bila tako-rekoč obila. Amerika izvaža ravno sedaj velikanske množine pšenice, ker ji manjka denarja, nova žetev La Plata držav bo bogata in druge pokrajine tudi ugodno poročajo. In vendar cena na svetovnem trgu ne pada. je visoka. Zrnja je še veliko. Tudi naša skla-
dišča so še precej nabita. Ali že v začetku kampanje so začeli tirati cene navzgor, trosila so sc vsaki dan druga nugodna poročila, danes to, jutri to, samo da se je dala cena priviti. Svetovni trg je postal zdaj mlačnejši, Budimpešta se je napela. Budimpešta zahteva vedno višje cene. tako da niti avstrijska tržišča ne sleda.
Za zidom visoke carine se sicer lahko brez skrbi odira in kupčuje, dokler konkurent ne prileze čez, ali ta še ne bo tako hitro pre-lezel zidu in vplival na naša tržišča. Ali za tem visokim carinskim zidom ne odira kmet, ne kupčuje kmet, ampak to je že druga roka, glavni dobiček visoke carine ne leze v strgan žep kmeta, ampak v celi žep druge roke. To je slika položaja in kdor je pravičen, pozna trg in njegove obiskovalce, bo rad pritrdil. Oderuh je tukaj druga roka, ne kmet, cene dela druga roka, trosi lažnjiva poročila druga roka. Kadar bomo v zvezi direktno s pro-ducentom, kmetom, takrat bomo lahko očitali kmetu, da on odira. Danes je pa kmet revež, ki se mu o odiranju konsumenta niti ne sanja, saj sam strada in gleda, kako bi dobil kruh po ceni. Pa kaj, da zrno, ki ga je moral prodati za nizko ceno, saj davčni ekse-kutor je bil za petami, je danes drago.
Sedaj pa pojdemo na trg, da pogledamo, kako in kaj. Cene dosegajo vedno večjo višino, konsument pa si trebušni jermen vedno bolj vleče skupaj, ker vsled draginje kupi le toliko, da komaj izhaja. Tržišča so tedaj jako mrtva. Kupcev ni in vsled tega tudi ponudniki ne prihajajo na trg, sicer bi morali v ceni kaj popustiti. Dunajska borza zategadelj no-tira pšenico in rž za nekaj vinarjev nižje, ako bi se pa kupci le pokazali, bi se cena napela.
Budimpešta pp ignorira ves svet. Ne ozira se na slabo kupčijo, ne na mlačna poročila inozemstva, ampak efektivne cene so nespremenjene, termini pa se dvigajo, »švindel« flo^-rira. Da interesentom omogočimo vsaki dan pogled na budimpeštanski trg, smo si preskrbeli vsakdanje brzojavno poročilo s tega tržišča, na kar posebno opozarjamo.
Pšenica. Promet je jako majhen, ovirajo ga tudi prometni nedostatki ogrskih železnic. Ponudbe so neznatne, kupci pa si sploh ne upajo na trg. V pričetku tedna je bila tendenca jako krepka, ali pozneje je postala nekoliko slabša, tako da bi se povišek ponedeljka lahko odbil.
R ž sicer nima več toliko kupcev, zato pa še vedno jako visoko ceno. Promet je postal manjši, ker konsum se je precej založil s tem zrnom. Sicer pa je rž sledila pšenici.
Turšica se je začela izogibati boree ter je postala kupčija izven borze živahnejša. Cena nespremenjena promet povoljen.
Moka. Mlinarjem nikakor ne gre v glavo, da kupčija pred bližajočimi se prazniki ni postala živahnejša, ampak še slabša kot prej. Konsum se je kar zgubil s trga in zategadelj mlinarji debelo gledajo, saj so za pozneje zahtevali višje cene in so nameravali še nekaj priviti, saj tudi zrnje je vedno dražje. Konsument bo letos obhajal praznike brez potic, ali pa bodo črne, saj so ravno tako dobre, kakor bele. Mlini so začeli tedaj premišljevati položaj in so postali mehkejši, bi v ceni tudi nekaj popustili, tudi rženo moko, ako bi kdo kupil. Tudi zanimanje za rženo moko je postalo manjše.
Budimpešta (5. dec. 1907) je notirala povprečno: pšenična moka 0 19 K, 1 18 K 80 h, 2 18 K 60 h, 3 18 K 40 h, 4 18 K 20 h,
5	17 K 90 h. 6 17 K 50 Ti, 7 16 K 60 h, 7i/. 15 K 50 h, otrobi debeli 6 K 20 h, drobni
6	K 20 h (za 50 kg).
Špirit se vedno draži, ali vkljub temu se živahno zahteva. Praga že zahteva 153 K do 153 K 50 h za takoj in tudi za pozneje približno toliko.
Sladkor. Glas o znižanju davka je pro-vzročil, da se kupec rezervira. Pač pa je razburil duhove med industrijci. Odstavek o kazni je naletel na odpor, ker je presplošen, nejasen, kdo bo kaznovan, ali rafiner-fabri-kant ali prekupec ali detajlist? Industrijci hočejo jasnosti. Imajo prav, ker vsak .se boji za svojo kožo. Tak paragraf v rokah naših birokratov je lahko usodepoln za kupčijo, ker naši birokrati znajo biti vse prej kot trgovci. Da se prepreči vsako izkoriščanje konsumenta, umetno dviganje cen, se mora nastopiti proti kartelom in vsem takim zvezam, ki imajo namen le dvigati cene in konkurenco preprečiti. Take umetne zveze se morajo prepovedati in potem pa ni potrebno paragrafov omenjene vrste, konkurenca bo že poskrbela za nizke cene.
Hmelj. Kupčija je jako živahna in dosegajo se visoke cene.
K a v a se je zadovoljila s padajočo ceno.
Cene železa so znatno padle.
Novice z Notranjskega
+ Občinske volitve v Trnovem na Notranjskem. Od strani slovenskih ljudskih stran-karjev se ni še nič poročalo javnosti glede bodočih volitev v Trnovem. Izvani po silno neotesanem napadu »Naroda«, naj se čuje glas tudi od te strani. »Pred durmi,« — tako se ponavlja klic po predalih liberalnega časopisja, — »so občinske volitve v Trnovem.« Vičejo torej kakor svoječasno Rimljani pred Hani-balom in gotovo pretresa tudi enako silen strah in trepet mozeg in srce liberalcem pred bodočimi volitvami. Celo vrsto pritožb so neki uložili proti volivnemu imeniku, ki je sestavljen po človeški moči kar se da natančno in vestno. Zaupna komisija je odgovorila, kakor šopečejo medseboj liberalci, pravično na njihovo usiliivo drznost. Ker pa menijo, da mora
biti sila pred pravico, zato je uložil »dika stvarstva«, ki »ima najlepše nogovice na svetu«, Rudolf Valenčič, podomače Fadguc pritožbe zoper rešitev liberalnih ugovorov proti volivnemu imeniku na glavarstvo v Postojni. Nič nimamo seveda proti temu postavnemu postopanju; a nekaj drugega nam pa ne odjemlje pomilovalnega smeha. Kakor se sliši, je uložil Valenčič ugovor pri komisiji zaupnikov, da se morajo črtati iz volivnega imenika davkoplačevalci, ki prosjačijo; obenem pa zahteval, da se naj vpišejo zopet v imenik davkoplačevalci-prosjači. Zaupna komisija je baje črtala na ugovor Valenčičev prosjače; obenem pa tudi odklonila od Valenčiča rc-klamovanc prosjače. A glejte spaka liberalne doslednosti! Novo pritožbo je uložil dični Valenčič proti tej rešitvi ua glavarstvo, češ, prosjači se morajo vpisati v volivni imenik. Liberalec se pač povsod pokaže, da logike nc pozna, in je len za vsako pravilno mišljenje. Pri tem pa je, kakor se pripoveduje, v svojem ugovoru zafrkal komis|fio s »slavno«. Kdo je bolj »slaven« ali Fadguc ali kdo drugi, naj razsodijo čitatelji! Za svojo drugo predrznost v ugovoru, kakor da bi bilo županstvo v volivnem imeniku, odkar je na vpogled razgrnjen, kaj dodjalo, bode dobil Valenčič pa že od druge plati prav primeren »tuš«. Ostali trije reklamanti. ki so sopodpisali ugovor na glavarstvo, nc da bi sami videli od znotraj volivnega imenika, naj pa zahvalijo Fadguca za vse posledice. Ako misli Fadguc, da je volivni imenik kako naznanilo kakega dolenje-zentonskega političnega shoda, na katero se lahko pripiše »pod milim nebom« in zopet črta se silno moti, ker v takih stvareh so samo liberalci spretni mojstri. Konečno le apeliramo še na c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni, da naj točno ekshibira vsak dopis od strani liberalcev v zadevah trnovskih občinskih volitev in shrani. Ob zadnjih državno-zborskih volitvah sta se zatisnili obe očesi; sedaj nas ne bode več volja. Pristaši Slov. Ljudske Stranke pa ne zahtevajo od nikogar nič druzega nego to, kar ie izraženo v besedi: pravičnost; sicer se bode pa razlegal naš glas od cesarskega Dunaja po naših poslancih.
— Iz Cerkniškega okraja. Veliko nevoljo jc vzbudila notica »Slov. Naroda« v zadevi g. Belle z Unca v celi okolici. Vse se zgraža nad listom, ki je hotel uničiti eksistenco možu, poštenjaku in kar je še najlepše, lastnemu pristašu. In kaj pa je vendar z gospodom Bellc-tom? Odgovor je laliak! Nič, prav nič! Gospod Bele jc mož na svojem mestu s čisto aktivo 100.000 kron. To je resnica in nič drugo! To jc pokazala cenitev cenilnih mož, ter na podlagi te ccnitve bilanca. In kako je prišel g. Belle v zadrego? Bilo je pred 5. leti. Sedel je nekje v družbi svojih navidez prijateljev, ki so mu na vse pretege svetovali, naj vsled splošnega pomanjkanja opeke nadomesti svojo navadno opekarno s parno. Misel ni bila napačna in g. Belletu zelo všeč. Ker je pa vedel,- da za tako velikansko podjetje rabi mnogo denarja, je pripomnil: Gospodje, misel je izborila, samo kje pa naj dobim toliko denarja? In oglasili so se prijatelji: denarja ne manjka, kar začnite brez skrbi. S tem je gospod Belle na vsak način dobil utis, da mu je že zasiguran neomejen kredit. Začel je zidati. Stavba je rastla in danes je z zidanjem pri kraju. Manjka še nekaj strojev in stvar je končana v velikansko korist gospodarja in cele okolice. Toda bilo je drugače! Gospodje so pozabili na svoje obljube in ustavili mu kredit. ko je imel in ima še tako aktivo. Mislili so si: V zanjko smo Te dobili, zadrgnjen si in dalje ne moreš. Vsaka daljna prošnja bila je zastonj. Povprašal je povsod. Toda komplot proti njemu bil je tak. da ni nikjer mogel več dobiti. »Prijatelji« iz Cerknice, Unca, Rakeka, Logatca in celo Ljubljane so sc zarotili, da ga morajo uničiti. Ti ljudje so mu tako umetno pripravljali padec, da se kaj tacega nobenemu ministru še ni pripetilo. Vsem so se cedile sline po krasnem Bclletovem premoženju in sicer eden jc prežal na hišo in domačijo, drugi na izborne gozdove, tretji, četrti in peti pa na krasno tovarno. Baje se je eden teh nazival že lastnika opekarne na Uncu. In ravno ti ljudje so vživali velikanskih dobrot od g. Belleta. Vedno lepo pogoščeni so bili, ker g. Belic ima sploh blago srce v tem oziru in ravno te ljudi je vedno posebno pogostil, meneč, da ima prave prijatelje pri sebi. Toda človek predober se je motil. Ni še bilo dosti. Prihitel je tudi delegat logaške »Posojilnice« ter pustil eksekvirati vse premičnine. To jc že vrhunec netaktnosti! Mesto da bi cenili premoženje po strokovnjakih, so pa to dali ceniti človeku, ki bi se na vse drugo prej razumel in cenil je sramotno nizko, radi tega je tak korak šc bolj obsojati. Dogovarjali so se, skupno osnovati konzorcij, toda kako? Povrhu tc cenitve zahtevali so od g. Belleta še velikanski popust, tako, da bi mu nc ostalo prav nič. S tem je čisto jasno, kaj so z njim nameravali storiti. Namreč uničiti njega in družino. Toda človek obrača, I3og pa obrne. Dobili so se pa ljudje, ki so pa razumeli vse te umetne nakane preprečiti. Kriza je rešena. Pristaši S. L. S. prijeli so stvar v roke, natančno pregledali in v odboru Hranilnice in posojilnice v Cerknici enoglasno sklenili, da sc g. Belleta reši s tem. da ista prevzame vse nujne terjatve, ter mu dovoli šc kredit, s kojim naj si nabavi potrebni stroj, ki šc manjka v tovarni. Ko bo pa ista končana, smemo z mirno vestjo danes reči, da bolj zdravega podjetja kot bo to, si ni mogoče misliti in g. Belletu danes čestitamo, da se mu je posrečilo rešiti se iz precejšnje zagate. Tc vrstice so namenjene v obrambo na nesramno notico na osebo g. Belleta. ki je bil v resnici krivično napaden.
Jeseniške novice.
j Socialni demokratje na delu. V soboto, dne 30. novembra, in v nedeljo, dne 1. decembra, so socialni demokratje imeli shod IX) § 2., in sicer v salonu gostilne na pošti.
V	soboto so sklepali o tem, kakšno stališče naj zavzamejo pri občinskih volitvah. Sklenili so, da nastopijo kot samostojna stranka.
V	nedeljo pa je Kopač iz Trsta poročal o razmerah v državnem zboru in pripravljal socije na morebitne zopetne državnozborske volitve. Sklenili so intenzivno začeti s svojo organizacijo na Jesenicah. Napraviti hočejo kataster volivcev, razdeliti med agitatorje določeno število hiš, da bo vsak imel odkazan delokrog, v katerem naj deluje in agitira za socialno demokracijo.
j Hud udarec za tovarno je sklep socialnih demokratov, da bodo v prihodnje tudi pri občinskih volitvah nastopili kot samostojna stranka. Dosedaj so bili socialni demokratje najbolj zvesto udani tovarni, pri vsaki občinski volitvi so volili, kakor jim je rekla tovarna. Radovedni smo, ali bodo socialni demokrati res toliko moški, da se bodo odločno držali svojega sklepa. ali pa bodo suženjsko vklonili svoj tilnik pred kapitalistom, ko jim bo diktiral kandidate za občinski odbor. Morda bodo kmalu postavljeni na poskušnjo. Zmerom bolj zamotane so razmere v jeseniški občini.
j Zupana še nimamo, obstrukcija se šc ni odpovedala. Deželna vlada je hotela Josipa Klinarja, nekdanjega župana, postaviti, da bi vodil županske posle, dokler se ne bi začele zopet redne razmere, a je odklonil to breme, ki res ni v sedanjih razmerah prijetno. Ne more pozabiti, da mu je tovarna dvakrat obljubila, da ga bo volila za župana, a ga je obakrat pustila na cedilu. Mož se nc pusti za norca imeti. Prav ima.
j »Tihotapca« so zadnjo nedeljo diletantje »Katoliškega delavskega društva« izborno igrali. Polno življenja pa je dal celemu večeru društveni orkester. Ni čuda, da občinstvo rado prihaja k društvenim prireditvam, saj za nizko vstopnino dobiva obilno poštene zabave in razvedrila, pa tudi srce ne ostane prazno.
j Predavanje bo zopet v nedeljo, 8. decembra, ob pol 9. uri zvečer. Pripravlja se za adventni čas krasna igra »Sv. Elizabeta«.
j Predavanje v strokovnem društvu. Jutri
V	nedeljo dne 8. decembra priredi strokovno društvo svoje mesečno zborovanje ob 4. uri popoldne. Govori urednik Frančišek Kremžar iz Gorice. Delavstvo naj se udeleži v obilnem številu shoda.
Idrijske novice.
i Čipkarska šola. V zadnjem »Napreju« se Kristan jezi, da ni v komiteju za povzdigo čipkarske šole v Idriji več liberalcev zastopanih. Čudi se, zakaj ni župana in kacega občinskega odbornika v tem odboru. No, nam se to tudi čudno zdi, kajti v vseh drugih lokalnih komitejih je župan in več odbornikov od na-učnega ministrstva imenovanih. Zakaj, to tudi lahko povemo. Druge občine z vso vnemo skrbijo za čipkarske šole in jih tudi pri svojih majhnih dohodkih izdatno podpirajo, naša mestna občina pa, ki pri vsaki priliki bahato razsipava denar za vse mogoče in nemogoče stvari, nima niti vinarja za čipkarsko šolo, akoravno jo obiskujejo v veliki večini hčere ubogih rudarjev, torej otroci tistih trpinov, ki jih Kristan kot virilist zastopa.
i Popravljamo pomoto o javnem shodu na večer pred občinsko sejo. Shod je bil »pri črnem orlu«, ne pri A. Kogeju, kar pa nc spremeni na stvari sami prav nič. Kristan tudi pravi, da leta 1903. še ni bil v Idriji. Ker na shodu, o katerem je »Slovenec« poročal, Kristan ni bil sam, ampak ie bila pivarna natlačeno polna, ko se je razpravljalo o zvišanju do-klad, je vsakdo lahko spoznal, kateri shod je imel dopisnik v mislih. Tudi na stvari ne spremeni niti za las, ali je letnica 1903 ali 1904 ali katerakoli prava. Da so liberalci obljubili delavske hiše, napravili pa niso nobene, to stoji, kakor tudi, da hočejo liberalci le novo čitalnično poslopje, pa prav nič drugega. Kdor tega ne verjame, bo pa videl. Toliko delavcev bo deležnih čitalnice, kolikor jih je deležnih občinskih delavskih hiš.
i Kdo naj pa poučuje na naših šolah? Pred kratkim je napadel »Slovenski Narod« nad-svetnika Billeka, kakor bi bil on kriv, da je nekaj krščanskoinislečega učiteljstva v Idriji, ko niti enega Sloniškarja ni nastavil. »Treba je biti naprednim krogom pazljivim, da nc preide idrijska deška ljudska šola popolnoma v klerikalne roke«, kliče »Narod«. Torej, Slom-škarjev ne! Smejali smo se, ko smo prečitali »Narodovo« stokanje. Dober kup bi prišli nekateri h kruhu, ako bi se jih vprašalo samo po tem, je-li so liberalci. Pa svet je še vedno tako pošten, recimo klerikalen, da pogleda na spričevala, in tu lahko vidi, da niso Slomškarji zadnji, ampak daleč prekašajo liberalce, ki z največjo mujo izvršujejo svoje izpite.
i »Slovenski Narod« je v svoji nesramnosti napadel pretečeni teden tudi nadsvetnika Billeka, ker je pri zadnji občinski seji izprego-voril nekaj stvarnih in resnih besed, ki so bile Idrijčanom prav iz srca vzete. Ni treba g. nadsvetnika braniti, rečemo samo, da je bil zadnji čas, da se ie oglasilo rudniško ravnateljstvo, kajti čc bodo še dalje imeli glavno besedo možje, kakor je liberalni Tinče in de-mokraški Tonče, potem zabredemo v dolgove, da bomo s svojimi dohodki komaj letne obresti plačevali. Obžalujemo samo, da sc jc to zgodilo šele sedaj in smo morali preje vedno gledati, kako sc razun domačinov nobeden izmed idrijskih uradnikov ni hotel potegniti za resno stvar, ki ni le v prid občine in Idrije sploh,
temveč tudi v korist rudnika. Mislimo pa, da bo g. nadsvetnik tudi v prihodnje hodil k sejam, ker to ni le njegova pravica, temveč tudi dolžnost, da bo zavezal jezike takim ljudem, ki se pri nas širokoustijo, dasi ponajveč ne plačajo niti krajcarja davka, temveč delajo politiko na račun mesta in erarja, čigar dohodki so vedno manjši, občinski dolgovi pa vedno večji.
i Sv. Cecilija v »Narodu«. Na dotično notico naj toliko omenimo, da smo se tisti večer v pošteni družbi prav lepo zabavali in z veseljem poslušali izurjene cerkvene pevce, na katere smemo biti ponosni. Dan preje so v čitalnici igrali Gorkijev »Na dnu«, in s tem pokazali, da v Idriji ni samo liberalno-demokra-ško gospodarstvo, temveč tudi liberalna dramatika — na dnu!
i Kako delajo klerikalci. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenski Narod« z dne 2. t. m. kratko notico, ki se tiče moje osebe. Ker sodim, da te notice ni pisal navadni »Nar.« dopisnik, temveč kak morda celo akademično izobražen mož, mu hočem na njegovo neutemeljeno natolcevanje kratko in stvarno odgovoriti. G. dopisnik, verujte mi, da imam vedno toliko poguma, da se tam, kjer pošteno plačam, upam tudi odkrito govoriti. Ko bi bil ob priliki občnega zbora podpornega društva za realce vedel, kako se ravna z učnimi pripomočki, ki so namenjeni revnim dijakom, bi gotovo to tudi omenil; toda o tem sem izvedel šele iz »Slovenčeve« notice po občnem zboru. Iz tega tudi sledi, da omenjene notice jaz nisem mogel napisati, kakor se mi krivično očita, temveč, da je grajal delovanje odbora podpornega društva kdo drugi, ki mu je delovanje podpornega društva bolj znano kakor meni. Ker se pa omenjena notica podtika meni, kar je pa le prazno domnevanje g. »Narodovega« dopisnika, ki pa v »Narodu« ne odgovori prav nič na vsebino »Slovenčeve« notice, kar je vendar glavno, dovoljujem si slavni odbor podpornega društva vliudno vprašati: »Ali jc res, da dobe knjige iz podpornega društva tudi dijaki, ki imajo tako imovite stariše, da lahko vzdržujejo svoje sinove v dragem zavodu g. Drag. Lapajneta?« Ako to ni res, naj blagovoli slavni odbor to vest javno ovreči; če pa je resnica, da sc tako ravna s knjigami, namenjeni revnim dijakom, pa odbor najbrže nc bo ničesar odgovoril, temveč lepo — molčal. — S spoštovanjem J. Novak.
Novomeški mestni proračun.
Novo mesto, 4. dec.
Novomeški proračun je bil sprejet od občinskega odbora brez vsake kritike. Za leto 1908 so proračunjeni dohodki: Uprava v obče 2530 K. Uprava mestne imovine 43.386 K. Vojaška nastanitev, ceste, ulice in trgi 200 K. Zdravstvene in blagotvorne zadeve 4184 K. Šole 1705 K. Nasprotno je pa potreba pokritja: Uprava v obče 11.952 K- Uprava mestne imovine 7215 K. Ceste, ulice in trgi 6950 K-Zdravstvene in blagotvorne zadeve 5016 K. Šole 5330 K. Vojaška nastanitev 200 K. Amortizacija in obrestovanje posojil 15.342 K. Skupaj 52.005 K, kateri sc pokrijejo iz gori označenih dohodkov skupaj 52.005 K.
Zanimivo je mestno premoženje po cc-nitvi ki se glasi: Poslopja mestne občine 198.000 K. Gozdi 81.500 K- Stavbene parcele, sejmišče in travnik 27.620 K. Skupaj po cenitvi 407.120 K. katero donaša letnih 16.313 K 4 h. Premičnine se cenijo na 4000 K. Tirjatve, zavarovane po dolžnih pismih 460 K. Obligacije papirne rente vinkulirane kot kavcija mestne hranilnice 20.000 K. katere donašajo letno 808 K. Naloženo je na hranilnih knjižicah 21.018 K 31 h, kar donaša letno 840 K 72 h. Delnice dolenjske železnice 28.000 K, kar donaša 560 K. Skupna vrednost mestne imovine znaša po cenitvi poslopij in drugih premičnin ter naloženega kapitala 480.598 K 31 h. Dohodkov od tc svote pa donaša letno 18.544 K 76 h. Mestni občinski dolgovi se' glase na 357.000 K- Po amortizaciji se je ta svota ali dolg znižal in sedaj obstaja še v resnici za 336.820 K 83 h. V letu 1908 se zniža vsled amortizacije za 2350 K manj. Za obrestovanje in amortizacijo se bode porabilo prihodnje leto 15.342 K. kateri znesek ie že upoštevan pri izdatkih, ki se glase skupno, kakor že navedeno, na 52.005 K.
Proti temu proračunu ni bilo nikakega ugovora, pač pa ie hotel gospod dr. Defran-ccshi imeti pojasnilo glede gozdnih dohodkov, kateri so vzeti za prihodnje leto 4500 K, in to dokaj nižji, nego so bili pretekla leta. Poročevalec gospod pl. Sladovič jc prišel v nekako zadrego, iz katere sc jc zvil na ta način: Mestna hosta jc v resnici donašala večje doneske za pretekla leta, a on kot veščak z drugimi vred so cenili hosto nad 100.000 K. Če se vzame v proračun 4500 K. je to dovolj za obrestovanje in znak dobrega gospodarstva. Interpelant je bil s tem zadovoljen. (Op. poročevalca: Res sc je vzela ta svota 4500 K 792 K, kar znači, da se po cenitvi veščakov slabo obrestuje!)
Konečno oglejmo si r.azne zaklade in ustanove, s katerimi razpolaga občinski odbor novomeški, povzeto od novembra 1907. Zaklad za stavbo dekliške šole 4914 K 9 h, od katerih bode nastalo obresti za prihodnje leto 196 K 56 h. Ustanova Arkova (papirna renta) 5fi00 K. Ustanova Dilanceva (papirna renta) 2000 K, razven tega naloženo na hranilni knjižici št. 3828 mestne hranilnice 5177 57 h. Te ustanove znašaio skupaj 7177 K 57 h in donašajo letno 291 K 10 h.
Ubožni zaklad obstoia iz več točk, ki naj se označijo skupno in se glasi 62.214 K 60 h in donaša letno 2511 K 36 h. Zaklad bolnišnice za silo: Obstoji v cenilni vrednosti hiše št. 206, v papirnati renti in obrestonosno naloženo v
skupnem znesku 13.048 K 96 h, kar donaša letno 268 K 75 h.
Iz navedenega proračuna in točnih pojasnil glede imovine in raznih zakladov ter na amortizacijo občinskih dolgov se ravno ne more očitati, da bi bilo novomeško gospodarstvo v slabem stanju. Resnica je, da ima mesto dolgove, kateri se pa bodo sčasoma potom amortizacije uničili. Ima pa Novo mesto dokaj humanitetnih ustanov in zakladov, ki so dobro in varno naloženi.
Znanost In umetnost.
*	Kobzar (»Leposlovne knjižnice« V. zvezek). Izbrane pesmi Tarasa Sevčcnka z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Prevel Jos. A b r a m. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. 1907. (Cena K 3'60 vezane knjige.) »Leposlovna knjižnica« napreduje od dne do dne. Dozdaj nam je podala že štiri prevode znamenitih del slovanskih pisateljev, ravnokar pa je izšel v njenem V. zvezku prevod K o b z a r j a, izbranih pesmi največjega maloruskega pesnika Tarasa Sevčen-ka, katerega podoba diči tudi knjigo. Lahko rečemo, da je izmed vseh zvezkov »Leposlovne knjižnice«, kolikor jih je dozdaj izšlo, ta najskrbnejše sestavljen. Pa ni čudno, kajti prevod Sevčenkovih pesni je preskrbel najboljši poznavavec ukrajinskega slovstva med Slovenci, Jos. Abram, ki jc knjigo poklonil dr. J. E. Kreku. Tako smo dobili Slovenci prevod pesmi pesnika, ki ga poznavajo že v dobrih prevodih Velikorusi, Poljaki, Čehi, Hrvati, Srbi, Bolgari, Francozi, Nemci in celo Angleži. Kar pa tej knjigi daje prav posebno vrednost, je to, da jo je sestavil strokovnjak, ki je razun prevoda spisal 104 strani kulturno- in literarno-zgodovinskega materijala za ume-vanje Sevčenkovih poezij. Najprej je zemljevid Ukrajine, potem pa nje zgodovina. Posebne važnosti sta socialnokulturni razpravi o »panščini« in kozaštvu ter o sedanjih kulturnih razmerah Ukrajine. Ne samo jezik ukrajinski. ki je Slovencem poleg jugoslovanskih najsorodnejši, tudi žalostna zgodovina in primitivne razmere tega naroda spominjajo na usodo slovenskega naroda. Za tem sledi 53 strani življenjepisa Tarasa Sevčcnka, kritično sestavljen po najboljših virih, zlasti po »Zgodovini ruske literature« od dr. Omeljana Ogo-revskega (Lvov 1889). Tu zremo pred seboj Tarasa Sevčenka, kako je rojen 1814. v Mo-rincah v kijevski guberniji od navadnega tla-čana, komaj enajst let star okuševal že vse bridkosti življenja sirote, kako se je od deda učil narodnih povesti o kozakih ter o krutih hajdamakih iu panih, pozneje pa cerkvenih pesmi pri cerkvenem pevcu Bugarskem. Pozneje je bil tlačan, kakor vsi njegovi dedi, lakaj na panskem dvorcu. Tu se jc v svojih prostih urah naučil poljščine in bral Mickiewicza. Po mnogih križpotih usode ie postal prost in se lotil slikarstva v akademiji Brjulova v Peterburgu. Tu so leta 1840. izšle njegove prve ukrajinske pesmi pod naslovom »Kobzar« (goslar). Pozneje je šel na Ukrajino med narod in pane. ondi veseliačil iu popcval. Kmalu pa se je začelo zanj v službi za kulturno osvo-bojo tlačenega ukrajinskega naroda resnejše delo in življenje. Poprijel sc jc z vso dušo gibanja, zanetenega med Ukrajinci od profesorja Kostoinarova z društvom »Sv. Cirila in Metoda«. Io ga je privedlo v zapor, pozneje pa je bil od ruske vlade pregnan v Orcnburg, kjer so ga vtaknili med vojake prostake. Na od-gonsko listo je car Nikolaj I. lastnoročno zapisal besede: »pod najostreje nadzorstvo, za-branivši mu pisati in risati«. No, Sevčenko je vendarle pesnil in zvezek svojih pesnitev skrival v svoje škornje. Zato jc bil pregnan v Novopetrovsko v Sibirijo. L. 1857 je bil po desetletnem mučnem pregnanstvu osvobojen od Aleksandra III. Osvoboditelja. Nato je šel v priljubljeno Ukrajino, kjer je kmetiško oblečen živel in pel med preprostim ljudstvom. Umrl je leta 1861., objokan in slavljen od cele Ukrajine. Po pravici pravi o njem prevaja,vec v posebnem oddelku, da jc bil »nedvojbeno izmed največjih slovanskih pesnikov« — v nekem oziru pa prekaša vse druge. Kakor že omenjeno, sc ni noben drug slovanski pesnik tako poglobil v narodno dušo kakor Sevčenko. Noben drug si ni v tako popolni meri prisvojil duha narodnih pesni kot on, in noben drug ni tunel tako spojiti lepote narodnih pesmi z uemtnim pesnjevanjem kot Sevčenko, ki je tudi zelo točno označil krščanski značaj človekoljubja v pesmih Sevčenkovih ter njega versko in domoljubno naziranje. Izmed pesmi je J. Abram izbral res najlepše in je mojster-sko prevel. tesno naslanjajoč se na izvirnik in je zadel kolorit originala. Prevodu so dodjanc zelo vestne opombe in pojasnila. Prepričani smo, da bodo Slovenci z veseljem segli po tej knjigi, ki nas pobližje seznanja s slovanskim pesnikom, ki nam je dozdaj več ali manj tuj.
F.
*	Splošni katalog slovenskih knjig. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 60 vinarjev. V Ljubljani 1907. Izdala in založila »Katoliška Bukvama«. Prav razveselili smo se, ko smo zagledali ta katalog, kajti z njim jc temeljito ustreženo dolgoletni želji slovenskih književnikov. To je prvi katalog slovenskih knjig v tolikem obsegu. Izšel je v založbi »Katoliške Bukvarne«, ki jc to delo tem lažje izvršila, ker je svoje prostore popolnoma preuredila, knjigarno razširila in praktično opremila. Tako obsežni in popolni imenik slovenskih knjig je bil zlasti zato potreben, ker je bilo treba 1. fiksirati, koliko slovenskih knjig jc sploh na književnem trgu, 2. koliko jih je šc dobiti, 3. katere knjige so primerne za ljudstvo in mladino, izobraževalna in podobna društva, ljudske in zasebne rodbinske knjižnice, ?n katere jc dozdaj naše ljudstvo imelo
še premalo smisla itd., 4. katere knjige so bolj primerne izobraženstvu in strokovnjakom, li-teratom in drugim. Kako vsem tem zahtevam zadostiti, je bilo vprašanje, ki se je obravnavalo zlasti na tretjem katoliškem shodu, kjer se jc tudi sestavil odbor veščih mož za presojo knjig, namenjenih ljudstvu in mladini. Obenem se jc pa »Katoliški Bukvami« naročilo, naj sestavi vsestransko popolni imenik vseh slovenskih knjig, kar jih je sploh na književnem trgu. To delo je zdaj dovršeno in sicer temeljito. Katalog, ki je tudi kar se zunanje oblike tiče, jako lično opremljen, obsega dva dela. V prvem delu (Katal. za ljud. knjižnice) je razpre-delba sledeča: I. Pripovedni in zabavni spisi za ljudstvo, ob koncu oddelka »Knjige z bar-vanimi slikami, otrokom za nazorni nauk«; 2. Poučni spisi za obrtnike, gospodarje, gospodinje in razne potrebe; 3. Zivotopisi, zemljepis, svetna in cerkvena zgodovina, naravoslovje; 4. Jezikoslovje, kritične razprave, metodično in šolsko slovstvo ter spisi v porabo raznim stanovom; 5. Socialno in juridično slovstvo. Drugi del obsega: 1. Poezije; 2. Prozo; 3. Dramatiko (Slov. Talija) ter 4. Dodatek (dela v drugih jezikih, tičoča se slovenske književnosti ali zgodovine). — Poleg tega kataloga je izdala »Katoliška Bukvama« še poseben seznam mladinskih spisov s temeljitimi ocenami, v kratkem pa izideta še posebej »Imenik slovenskih glasbenih del« in imenik slovenskih molitvenikov. — »Imenik slovenskih knjig« je temeljito in skrbno delo; ker so pa razne knjige našega slovenskega slovstva preveč raztresene med posameznimi samozaložniki, ki svojih proizvodov ne znajo spraviti v promet, je mogoče, da je odšla očem sestavljavčevim še katera porabita slovenska knjiga in leži še morda pozabljena v shrambi kakega samozaložnika. Na dan s takimi knjigami! »Katoliška Bukvama« iih prav rada sprejme v razprodajo in jih bo postavila v dopolnivni katalog, kateri izide, kakor hitro se nabere nekaj materiala. S tem katalogom pa je dana tudi podlaga za ustanovitev rodbinskih zasebnih knjižnic, ki naj bi v slovenski hiši postale dragocen zaklad, katerega dedujejo otroci po stariših. Kar se »Katoliške Bukvarne« same tiče, je omeniti, da se v imeniku nahajajoče knjige .katerim je vsem brez izjeme dostavljena tudi cena, v bukvar-ni dobe takoj in marsikatera izključno le v »Katoliški Bukvami«. Kdor se le količkaj za naše slovstvo zanima, bo segel po tem seznamu, ki mu pove, katere slovenske knjige je sploh še dobiti na književnem trgu, kulturnega zgodovinarja pa bo zanimalo, katero snov in v koliki meri jo jc obdelala slovenska književnost.	X.
*	»Čas«. Znanstvena revija. Izdaja »Leonova družba«. Uredniki: Dr. E. Grivec, profesor Evg. Jarc, dr. A. Ušeničnik. — Vsebina X. zvezka: Seksualno vprašanje. (Fr. Terse-glav.) — Ivan Grozni in Rim. (Dr. Fr. Grivec.) — Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina. Prispevki za slovensko slovstveno zgodovino leta 1680 do 1830. (Fr. Rebol.) — Moderna etika. (Dr. A. Ušeničnik.) Prihodnjost rokodelskega stanu. (Ci. Rožman.) — Dva titana. V. Svetličič.) — Postanek iznajdeb. (F. Cilenšek.) — Nove knjige. Dr. P. H. Holzapfel: Franciskuslegenden. (F. G.) — E. Wasmann: Der Kampf um das Ent\vicklungsproblem in Berlin. (A. U.) — Listek. Svobodna veda in vera. — Sobor pravoslavne ruske cerkve. — Geometrija žuželk. — Boj zoper trgovino z dekleti. — Časopisje in zločini. — Zavod sv. Nikolaja v Trstu. — »Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 K, za dijake 3 K. Za člane »Leonove družbe« je naročnina pla-čanfl z letnino. (Letnina rednih članov 10 K; letnina podpornih članov 6 K.) Naročnino sprejema: »Leonova družba« v Ljubljani.
*	Dve zanhnivi knjigi. J. Giontini v Ljubljani je izdal »Viljem Hanffove pravljice za mladino«. 169 strani obsežno knjigo krasi več lepih slik. Cena vezani knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 30 vin. V isti založbi je izšla knjižica »Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju. Cena 40 vin., po pošti 45 vin.
mOHORJAlii!
Spominjajte se »Narodne šole" v
Št. Jakobu v Rožu! Parov« sprejema upravništvo ,.Slovenca"
U.tanovljeno 1862 .
Telefon itev 584.
DUNAJ (WIEN), VII, KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, šted Inikov in strojnih ognjišč
u ...ko porabo od navadne do nn(flne|ie In nalrlegnnt-nejže Izpeljave, v vseh velikostih, ime ali bogato emalllrane.
Peči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 k višje. Sušilnice, plinove peči, kamini. ŽsUzne peči s pečnicami za 2 ali 3 sobe. Vse vr8te peči tudi s trajnim gorenjem.
Patent-vložki
za glinaste peči.
1881 18—"13
ZAHTEVE POSTNIH USLUŽBENCEV.
Deputaci;a »Državnega društva poštnih in državnih uslužbencev« je prosila trgovinskega ministra hiedlerja, da naj deluje na zvišanje začetne in končne plače poštnih uslužbencev, kakor tudi, da naj se podeli za tekoče leto draginjska doklada 120 kron. Minister jc naglašal, da jc že 21. m. m. obljubil neki de-putaciji poštnih in brzojavnih uslužbencev, da sc skrajša provizorij, da se izplača diferenca poštnim uslužbencem, ki postanejo definitivni, da se zviša.o postranski dohodki in uvede 35Ietna službena doba. Finančni minister je pa izjavil da so mu zahteve simpatične, a da bi potreboval za to tri milijone kron. Obljubiti pa ne more ničesar, ker hoče zbornica znižati sladkorni davek za 56 milijonov na leto.
Minister Gessmann za preosnovo državno-zborskega poslovnika.
Minister Gessmann je naglašal na shodu volivcev v Meidlingu, da se izboljšajo razmere v zbornici šele potem, če preosnuje zbornica poslovnik tako, da bodo omogočene v državnem zboru razprave, kar mora biti ena glavnih dolžnosti zbornice po Božiču.
ŽELEZNIŠKI DRŽAVNI SVET.
V	seji državnega železniškega sveta dne 6. decembra se je zahvaljeval dr. Derschatta članom sveta za njihovo sodelovanje pri pogajanjih o pogodbi z Ogrsko.
NAMERAVANI NAPAD NA AVSTRIJSKEGA
PRESTOLONASLEDNIKA.
O nameravanem anarhističnem napadu na avstrijskega prestolonaslednika sc poroča, da so res došla naznanila o nameravanem napadu. Izkazalo se pa je, da se je šlo zgolj zato, da bi se izsilil denar.
RAZPUST NIZJEAVSTRIJSKEGA DEŽ.
ZBORA.
Dunajski podžupan je izjavil na shodu, da nameravajo nižjeavstrijski deželni zbor razpustiti in razpisati nove volitve že spomladi, dasi mu poteče poslovna doba šele jeseni.
PROTI DRAGINJI ŽIVIL.
V	Kolinu so priredili soc. demokrati 5. t. m. shod z ozirom na draginjo. Fo shodu so izročili okrajnemu glavarju in županu peticijo z ozirom na draginjo.
PROTEST ČEŠKIH KATOLIČANOV PROTI MASARYKU.
»Cech« poroča, da hoče »Zveza čeških katoličanov« protestirati proti Masaryku, ker je izjavil o katoličanih, da so inferiorni.
DR. FIEDLER V DALMACIJI.
Trgovinski minister dr. Fiedler namerava o Božiču potovati v Dalmacijo, da se informira o vsih delih, ki se morajo izvršiti prihodnje leto v Dalmaciji. Potovanje bo imelo uradni značaj in potuje minister v Dalmacijo čez Trst, kjer ostane dva dni.
TATVINA AKTOV V HRVAŠKEM MINISTRSTVU.
Listi so razširili vest, da je zmanjkalo v hrvaškem ministrstvu več aktov, ki naj bi jih imel Supilo. Uradno se poroča, da so bile govorice o ukradenih aktih v hrvaškem ministrstvu neresnične.
HRVAŠKA KRIZA.
Hrvaški ban Rakodczay je došel včeraj v Budimpešto, kjer se je vršil v njegovi navzočnosti ministrski svet, ki je razpravljal o pripravah za bodoče deželnozborske voltive. Ban je rekel, da so izmišljena vsa poročila o njegovem odstopu. Vlada predloži hrvaškemu saboru proračun in začasni proračun. Če pride do izjave, da se namerava nasprotovati začasnemu proračunu ali če se vloži nezaupnica, se takoj prečita drugi kraljevi dopis. Drugi kraljevi dopis bo obsegal najbrže razpust hrvaškega sabora
REVOLVERJI V BOSNI.
Bosartska vlada je odredila, da doslej onih, ki nosijo brez pravice revolverje, ne bo več kaznovala politična, marveč vojaška oblast. Razloček je ta, da bo neopravičeno last revolverja kaznovala vojaška oblast s strogo ječo.
ŠKOF DEBBEOFFY UMRL.
Budimpešta, 6. decembra. Tu je po dolgi bolezni umrl škof Dcbbeoffy.
LES IZ DRŽAVNIH GOZDOV.
Mešani odsek članov industrijskega in poljedelskega sveta je sklenil resolucijo, ki poživlja vlado, naj se pri prodaji lesa iz državnih gozdov ozirajo predvsem na domačo industrijo.
IZSELJEVANJE IZ AMERIKE.
O d rin, 6. decembra. V včerajšnji noči so se tu ponovili škandalozni prizori ameriških izseljencev. Tekom dneva jc dospelo 3900 izseljencev, katere so mogli le polagoma spraviti v železniške vozove. Več kot polovica jih jc bilo prisiljenih prenočiti na prostem pri temperaturi — 2 stopinji C. Bilo je mnogo kričečih slučajev. Zendarmerija je morala posredovati, da je napravila mir. Pri vladi se je uvedlo v tem oziru posredovanje.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Stranke v vladnem bloku so sklenile, da ustanove izvrševalni odbor, ki bo določal taktiko v posameznih slučajih.
DOGODKI V RUSIJI. —
OJAČENA REVOLUCIJA.
Carjeva rodbina jc glede na pomnožitev napaidov sklenila, da sc nc preseli v zimsko
palačo. Vedno večje število napadov dokazuje, da se je zopet ojačila skrajna revolucij-ska stranka. Ponoči 6. t. m. je bilo v Peter-burgu mirno, a zaprli so jako veliko oseb. Po tvornicah se ne dela, lc visoke šole je zasedlo vojaštvo. Na vseučiliščih sc predava. — V Odesi so policisti ponoči preiskovali neko hišo. Sprejeti so bili s streli z revolverjev. Ranjenih je več policistov. Med preiskovanjem je eksplodirala neka spravljena bomba, ki jc razrušila del poslopja. — V mnogih poljskih cerkvah so odredili molitve proti pruski poljski predlogi.
PRIPRAVE ZA REVOLUCIJO NA PORTUGALSKEM.
Antwerpski listi poročajo, da so vkrcali 500.000 pušk za Portugalsko po naročilu republikancev. Iz Hamburga so pa že na potu druge velike pošiljatve orožja za Portugalsko.
ZAROKA BOLGARSKEGA KNEZA.
Zaročil se je bolgarski knez Ferdinand s princezinjo Eleonoro Reuss-Kostritz.
PREOSNOVA ŠVICARSKE USTAVE.
Švicarski zvezni svet je sklenil, da se preosnuje ustava tako, da nadzoruje zvezni svet uporabo vodnih moči.
BOJI V MAROKU.
Napada na Arbal se je udeležilo 500 francoskih vojakov. Arbal je branilo veliko Maročanov, ki jih je uničila francoska artiljerija. Francozi imajo dva ranjenca. Ko so zažgali Francozi hišo Kaid Mokdarja, so se povrnili v svoje taborišče. Beni Suasi so pri povratku napadli Francoze, ki so jih vrgli nazaj. Boj je trajal od jutra do popoldneva. Iz Lalla Mar-nia dohajajo vznemirjajoče vesti. Maročani, proti katerim koraka general Liautey, dobivajo vedno nova ojačenja in jih jc žc zbranih nad 12.000 mož. Muley Hafid ie zopet zasedel Masagan in koraka proti Casablanci, kjer vlada vsled tega poročila panika.
NEVARNOST VOJSKE MED JAPONSKO IN ZJEDINJENIMI DRŽAVAMI.
Svet vznemirjajo zopet poročila, da izbruhne vojska med Japonsko in Zjedinjenimi državami. O načinu, kako naj se postopa, ako nastane ameriško-japonska vojska, so se baje že pečale vlade v Londonu, Parizu, Berolinu in v Peterburgu. Vznemirjajoča poročila niso posebno verjetna, ker sedanje finančno stanje ni prav nič ugodno za vojsko.
ROOSEVELTOV DOPIS AMERIŠKI ZBORNICI.
V dopisu, ki ga ie poslal predsednik Roosevelt senatu in reprezentančni zbornici, naglaša med drugim, da hoče poostriti postavo proti trustom. Prisiliti jih hoče, da objavijo svoje račune in predlože knjige in listine. Nadalje se naj ustanovi jamstvena postava in vpelje osemurni delavni čas. Potrebno je, da se ustanavljajo industrijske šole za mesta in poljedelske za deželo. Nadalje naglaša, da se morajo izrabiti vode in da ne smejo priti velike zemeljske količine v roke posameznikov. Končno pa se peča Roosevelt z vprašanjem o armadi in naglaša, da ni imel še nikdar kak velik narod tako majhno armado, kakršno imajo Zjedinjene države. Naglaša, da mora biti redna armada močna dovolj za vsak slučaj. Naglaša, da bi ne bilo pametno, ako bi prenehali z izpopolnitvijo mornarice.
Dnevne novice.
Kaj bo, kaj bo? Ali bo obstruiral Jugoslovanski klub" belokranjsko železnico, ali ne ? Bog ve. Tudi z vsemi sredstvi višje matematike ni mogoče izračunati tega rezultata iz tako različnih izjav, ki jih dan na dan čujemo. Ravno takrat, ko so zagrebška glasila resolucionaška z vso gotovostjo trdila, da so so se Slovenci pridružili radikalnim elementom kluba in bodo kot en mož obstruirali nagodbo in železnico, je pa „Narod" poročal iz državnega zbora dne 3. dec.: „Koncem seje je posl. Roblek podal izjavi, da se Slovenci in Hrvatje združeni v Jugoslovanski zvezi" ne udeležujejo obstrukcije". Ta izjava je bila čudna, ker jih je bila cela vrsta že vpisana kot obstrukcijskih govornikov. Dne 5. decembra v Zadru izišli „Narodni list" piše: „Klub Južnih Slovanov je sklenil, da glasuje proti nujnosti predloga o nagodbi. Dr. Ivčeviču in Hribarju je pu-ščeno prosto, da glasujeta kakor hočeta." V „Pokretu" z dne 6. decembra čitamo: „Kar je bilo neverjetno po zdravem in poštenem razumu, postaja istina. In to dr. Ivčevič še triumfatorsko svetu naznanja. V „Ag. Zeitung" je izjava dr. Ivčeviča, ki pravi, da so popol-~ noma izmišljene vse vesti, da on namerava odložiti načelstvo Zveze in iz nje izstopiti. On i nadalje izvršuje funkcije v Zvezi in ne misli ostaviti svojega mesta. Včeraj je Zveza — pravi dr. Ivčevič — imela posvetovanje in tu se je končno sklenilo, da se opustita obstrukcija in eksodus in da se Zveza zadovolji enostavno s tem, da nagodbo odkloni. Oni poslanci, ki so proti temu glasovali, ne bodo navzoči v zbornici pri glasovanju o nagodbi." „Pokret" k temu pristavlja: Ta izjava je uprav čudovita: Neče obstrukcije, pa tudi najradi-kalnejšim ne pusti, da bi sodelovali v zbornici pri razpravljanju o nagodbi. Če je vse to istina, bi radi vprašali one, ki so ta sklep izsilili, in one, ki so se mu pokorili, v kako svrho in korist se je to zgodilo? Kateri inte-
resi in obziri so tu vmes? Ako so tu narodni obziri, ako so se dobile kake obljube, ima javnost pravico zahtevati, da se ti uspehi pokažejo in da se te garancije navedejo. Če igrajo vmes osebni obziri, je dolžnost onih članov, ki so bili protivni temu sklepu, da izstopijo iz Zveze. Ako tudi tega ne store, so dolžni povedati, kateri so ti „višji razlogi", ki opravičujejo še nadaljni obstoj take zveze in pasivnost radikalcev ? Ako se je storil tak sklep iz indolencije in maloduš-nosti, če se sploh ni nič dobilo, ampak če so zadovoljni, da le to izvrši, kar je že davno obljubljeno, je to pravi škandal. Vsekako prej, nego zaključimo svojo sodbo in obsodbo, pričakujemo pojasnjenja? Mi mislimo, da je izjava predsednika zveze avtentična. Kdo, kakor načelnik, pa more najbolje vedeti, kaj se je sklenilo? Če pravi načelnik, da bo klub glasoval proti nagodbi, kdor tega neče storiti pa pojde iz zbornice, mislimo, da je to dovolj jasno povedano. Pa ne! Včerajšnji „Narod" je prinesel z debelimi črkami brzojavko: „Dunaj, 6. decembra. O Jugoslovanskem klubu se širijo najrazličnejše vesti, ki ne odgovarjajo resnici. Zveza Južnih Slovanov še ni precizirala svojega stališča napram nagodbi, ker še niso končana pogajanja z vlado." — Zdaj pa nam ne preostane nič drugega, kakor da gremo gledat v sanjske bukve!
+ Zahvala Poljakov. Dr. Krek je dobil nadalje sledeče brzojavke: Varšava, 4. dec. Prosimo velečastitega gospoda, da prejme izraze hvaležnosti do Slovenskega kluba za obrambo poznanjskih Poljakov. Pridobitno in hranilno društvo varšavskih delavcev.
— K o n y c z y nc e , 4. dec. Občinski zastop koniyczynski je sklenil soglasno, da zahvali dr. Kreka in ves Slovenski klub za brainbo naroda poljskega in se pridružuje protestu proti pruskemu nasilstvu. Manastir-ski, župan. — Varšava, 2. decembra. Za Vaš nastop v obrambo zatiranih hvaležnost m srčno: Bog povrni! Dr. Godleski, predsednik krščanskih delavskih društev.
+ O Slovenija! V Hribarjevem "lasilu čitamo: »Hribar je bil prvi, ki je sprožil idejo, da se zgradi Belokranjska železnica, kakor jc bil Plantan prvi, ki jo je izkušal realizo-vati . . .« To je hud tobak. Kmalu bomo či-tali v »Sloveniji« : Hribar je bil prvi, ki je sprožil misel splošne in enake volivne pravice, delavskega varstva, javnega zavarovanja, Rontgenovih žarkov in Zepelinovega zrakoplova. Da boste videli, da bodo liberalci verjeli !
+ Hribar in Belokranjska železnica. Hribarjevo glasilo »Slovenija« prinaša izjavo Ry-barevo, ki obsoja nagodbo kot škodljivo iu pravi o Belokranjski železnici: »Železnice se zidajo in se bodo zidale tudi še naprej, toda narod, ki se ga je enkrat uničilo, ne vstane več ... Mi, gospoda, zaradi one železnice ne izdamo svojih bratov . . . Postopali bomo lc tako. kakor se bomo sporazumeli s svojimi brati v Budimpešti«.
+ Dr. Krekov govor v državnem zboru je bil pravi dogodek, ki ie zgibal vse časopisje, da je moralo o njem poročati. Navedli smo včeraj razne sodbe iz sicer sovražnih nam listov, ki vse, kar jc slovenskega, prezirajo in zaničujejo. Pa dr. Krekov nastop je vsem brez izjeme imponiral, in tudi načelni nasprotniki ne morejo odrekati dr. Kreku globoke učenosti in izrednega parlamentarnega takta. Zdaj pa poglejmo še v »Slov. Narod«, ki jc včeraj prinesel ccl uvodni članek o dr. Kreku! Glasilo liberalne stranke očita dr. Kreku »duševno omejenost in tesnosrčnost, blazni verski fanatizem«, on je »najintrensigentnejši« zastopnik najbolj zakrknega ortodoksnega klerika-lizma, ki bi imel najraje, da bi mogočno gorele in plamtelc grmade, na katerih bi se se-žigali vsi tisti« itd . . ., Krek hodi doma okoli »nag^in bos, kuštrav in kosmat, oborožen z debelo goriačo«, na Dunaju pa ima »salonsko suknjo, glače - rokovicc. si zakrije kosmate prsi s pestro moderno vesto, posadi na glavo eleganten cilinder, pa je gotov kavalir, gen-tleman« . . kakšen fanatik, kalkšcn rovtar je Janez Evangelist Krek v svoji ljubi deželi Kranjski! S smodnikom in dinamitom bi pognal v zrak vse nasprotnike, z goriačo lopne vsakega . . . kakor zbesneli derviš« . . . Tako polemizira proti izvajanjem dr. Kreka — glasilo tiste stranke, ki se imenuje — inteligentna! Dr. Masaryk naj prečita ta članek in naj potem poroča zbornici o visokosti liberalnega svetovnega naziranja!
+ Gostinčarjev govor. »Slovenski Narod« trdi, da je Gostinčar njegov govor napisal dr. Krek in da je nekako vlada zapovedala nujnost predloga umakniti. Kar zadene prvo, naj bodo pri »Narodu« Ic brez skrbi, da bi bilo kateremukoli poslancu ^»Slovenskega kluba« potreba hoditi prašati v Pešto ako naj glasuje, kakor sc k) godi s Hribarjem. Gostinčar si je govor sestavil sam brez vsake tuje pomoči in če »Narod« trdi drugače, potem samo laže kar itak ni nič novega. Kolikor se pa tiče vmaknjenja ie pa Ic pametno, da se je tako naredilo, ker ie predlog in z njem zadeva državnih uslužbencev prišla v tek, kar bi sc po Hribarjevem »plusku v vodo« o tej zadevi šc ne bilo nič začelo. Da bodo liberalci o Gostiu-čarju tako pisali in govorili, ic bilo naprej vedeti. To pa nič ne dč. Gostinčarju jc Ic prav, čc jc mogoče kaj doseči za državne uslužbence. Hribar naj pa gleda, da bodo mogli mestni delavci, uradni sluge in pa policaji človeško živeti. Hribar jc župan in bi lahko kaj storil za mestne uslužbence, pa ne stori nič. Seveda njega družine nič ne brigajo. Obsežni govor Gostinčarjev pa bomo v kratkem priobčili, da
bodo tudi liberalci videli, iz kako resnih stvari se norčujejo njihovi plitvi voditelji!
+ Na c. kr. učiteljski1 pripravnici v Celovcu je razpisano do 8. grudna 1907 učiteljsko mesto. Glavni predmet: Nemščina. Prosilci morajo imeti izpit iz geografije in zgodovine. Prošnje na c. kr. deželni šolski svet v Celovcu. Zahteve na uračunanje službenih let, se morajo v prošnji naznaniti. (Celov-čanka od dne 27. novembra 1907 št. 275.) Slovenski profesorji, oglasite se takoj!
+ Že zopet rokovnjaški vlom v Kranju. V noči od 5. na 6. t. m., torej, ko jc Miklavž nosil pridnim otrokom, se ie neki tatinski gr-davž pritihotapil v poslopje tukajšnje gimnazije, vlomil vrata do ravnateljske pisarne ter ondi — misleč, da najde bogvekoliko denarja — s silo odprl predalnik pisalnika. Odnesel je le 7 kron denarja. Zjutraj ob 8. uri je g. ravnatelj zapazil vlom ter obvestil žandarmerijo. Doslej še ni sledu o zločincu. Čudno, kako sc ponavljajo tatvine in vlomi v našem mestu.
—	Dr. Žitnikov dopis v »Slovencu« minulega tedna je imel ta uspeh, da glavarstvo v Postojni in najbrže tudi druga glavarstva z mrzlično naglico tirjaio od županstev natančne podatke o škodi, provzročeni po raznih nesrečah. To je vse v redu, a zahteva se tako natančen odgovor, da najbrž ni župana na Kranjskem, ki bi mogel izpolniti vse predelke poslanega obrazca. Zupani odgovarjajo kakor morejo in znajo. Zato prosimo žc naprej okrajna glavarstva, oziroma c. kr. deželno vlado, naj v svojem poročilu na državni zbor nc bo tesnosrčna, če županstva pri najboljši volji ne morejo izpolniti vseh formalnosti. Zlasti vipavski kmet je veliko bolj prizadet, nego se je prvotno mislilo. Seno mu jc vzela suša, otavo pa moča, in sedaj se ozira po praznih shrambah in odprodaja rep za repom. Ni čudno, da se je začel že tudi Vipavec napravljati na pot v Ameriko.
—	V Št. Jakobu ob Savi je 5. t. rti. zvečer naša vrla učiteljica gdčna. Minka Odla-sek priredila svojim učencem v stari šoli prav lepega »Miklavža«, kar jc obilno obdarovano šolsko mladino, kakor tudi nas stariše zelo razveselilo in zadovoljilo. Hvala ji za obili trud in požrtvovalnost.
—	Novice iz Istre. — Ubil sc jc ali zmrznil v noči od 3. na 4. t. m. na poti med Sap-janami in Rupo, občina Jelšanc, v Kastav-ščimi dobro poznati »Jugo«. Pil je rad alkohol, ki mu je vpihnil luč življenja. Bog mu bodi milostljiv! — Danes je pobelil sneg naše višje hribe, med tem ko v nižini dež pada. Mraz je občuten. — Voznikom iz Kranjskega v Reko dobro znano gostilno »na Šrangi« v Rupi ic prevzel s 1. t. m. gospod Ivan Kolct-, dozdaj gostilničar na Jušičili.
—	Iz Velikih Lašč. Pri nas se godi. kakor v Monte Carlu. Morda se nikjer na Kranjskem ne igra toliko in za tako visoke svote kot pri nas. Zato je potrebno, da opozorimo na te razmere. Pri nas ni nič nenavadnega, če leži na kegljišču več stotakov za stavo na tleh. Ne dolgo, kar je en kmet izgubil na kegljišču malenkostno svoto 700 kron. Te dni je pa izgubil pri kartah en slovenski posestnik v par tirali 3000 kron. reci tri tisoč kron! Koliko časa bodo trajale šc te razmere?
Shod delegatov zaveze okrajnih bolniških blagajen v okrožju delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu sc vrši dne 15. dc-cembra t. 1., ob 11. uri predpoldne v dvorani delavske zavarovalnice v Trstu, via Valdi-rivo št. 40, v II. nadstropju.
—	Predstavo priredi slovensko katoliško izobraževalno društvo« v Ribnici na praznik Brezmadežne, dnč 8. decembra 1907 v društveni dvorani s sodelovanjem dekliške Marijine kongregacije. Vspored: Sv. Cita. Slika iz njenega življenja v treli dejanjih. 2. A. For-ster: »Domovina«, poje društveni mešani zbor. 3. Siivin Sardenko: »Nevestica«, dcklaniirata g. * in Marica Pustova. 4. F. Fcrjančič: »Naš prapor«, poje društveni moški zbor. 5. Sedem poglavitnih grehov. Dramatični prizori v enem dejanju. Med presledki udarjajo društveni tamburaši. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži 1. vrste I K, 2. vrste 60 v., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor.
Prijet vojaški begun. V Beršljinu pri Novem mestu so prijeli vojaškega begunca Jožefa Seršeta, ki jc pobegnil od 17. pešpolka v Celovcu.
Cena mleku se ie na Dunaju zvišala za 2 vin. pri litru, ker so jo tudi kmetovalci zvišali prodajalcem. Cena jc zdaj 24 do 26 v za en liter. V Budapešti so zvišali ceno za 4 v.
Premogokopska družba, katera sc je ustanovila v Trnovem, koplje in išče premog blizu Jelšam. Prišli so že globoko kakih 60 metrov. Dobili so že veliko dobrih žil, ki vse v eno smer drže. Do glavne žile, katero sledijo od ene strani, je baje še kakih 100 metrov.
—	Mlekarstvo. Kakor sc iz gotovega vira čujc, sc mislijo vsi trgovci z mlekom v Reki združiti v društvo v svrho jednotne proda;e mleka. Ob enem mislijo isti stopiti v zve^o z več mlekarnami na Kranjskem.
Šola za odrasle. V sredi tega meseca se otvori v slov. ljudski šoli v svetem Ivanu večerna šola za odrasle (nad 18 let). Pod-učeval sc bo 3 ure na teden slovenski jezik in računstvo za analfabete; tri ure slovenski jezik in računstvo za one, ki znajo citati in pisati. Istočasno sc otvorijo v ljudskih slovenskih šolali na Opčinah in v Bazovici nedeljski tečaji za odrasle. V teh šolah sc bode poučevalo vsako nedeljo od 10. do 12. ure slovenski jezik in računstvo za analfabete in one. ki znajo čitati in pisati.
—	Nesreča bi se bila kmalu dogodila na železniški progi Št. Peter-Reka med postajama Kilovče-Trnovo blizu Merečij. Zlomila sc je »šina« iu tako bi lahko ušel brzovlak, ki ie imel vsak čas priti, iz tira. K sreči je šel železniški delovodja Anton Sluga s svojimi delavci mimo omenjenega mesta, zapazil po-
»škodbo ter jo naglo za silo popravil.
—	Cena mleku se ie na Dunaju zvišala za 2 vinarja pri litru, ker so jo tudi kmetovalci zvišali prodajalcem. Cena je zdaj 24 do 26 vin.
—	Za vinske trgovce. Iz Sovinjaka pri Buzetu: Žalostna istina je, da je v naši fari polovico vasij uničila toča; kar pa ni vzela toča, vzela .ie suša. Vendar hvala Bogu, polovica fare je ostala nedotaknjena od toče in ta polovica sovinjske fare ima letos mnogo in dobrega vina. Sovinjska župa že od nekdaj slovi, da ima najboljša vina v Istri in druga leta so ga Sovinjci prodali prvi. Letos so pa razupili našo župo, da je vsa uničena od toče in naravna posledica je, da so se dozdaj nas ogibali trgovci. A to ni istina, nego istina je, da ima ena polovica sovinjske fare letos za prodati še 350—400 hektolitrov dobrega belega in črnega vina. Zato gg. trgovci, pridite k nam, ako želite dobiti zdravo, dobro, pošteno vino in po solidni ceni. — Sovinjak, dne 3. decembra 1907.
—	Slovenske novice iz Amerike. Iz lo-lieta poročajo: Umrl jc v bolnišnici sv. Jožefa za jetiko rojak Frank Kozjak, star okoli 38 let, doma iz Podbrezja. Pokojnik je bival v Ameriki kacih 15 let, ki jih je prebil večinoma v Jolietu. — Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa rojak Oeo. Kapele, doma iz Dolenc pri Adlešičih. Bolan jc bil že par mesecev na pljučnici. Tu v Jolietu zapušča dva brata, a v stari domovini starše in dva brata. — Rojaku Jos. Šeringerju na Nortli Tamaracku je umrla 3 leta stara hčerka Frančiška. Njena starejša sestra Annie jc nesla posodo vrele vode po hiši, da bi očistila pod. Nasproti prileti mala sestrica in se zadene v kotljičck. Voda se je razlila po nesrečni deklici, ki ie umrla za opeklinami takoj drugi dan.
— Osmina po umrlem gospodu župniku Ivanu Hladnik bo v torek ob deveti uri.
—	Seja občinskega odbora v Novein mestu, dne 28. nov. Iz Novega mesta sc nam tozadevno poroča: Po prečitanju zadnjega sejnega zapisnika 7 dne 18. oktobra 1907 se voli namesto odstopivšega g. Karola Rozmana prvi občinski svetovalec. Ziman pl. Sla-dovič predlaga g, Vinka Umeka, ki se nato tudi enoglasno izvoli. Nato poroča g. Bruner o oddaji mestnih voženj za leto 1908. Ker sta oba reflektanta gg. Ferlič in Mogolič tudi občinska odbornika in obadva navzoča, se morata odstraniti iz dvorane. Zupan pa sedaj konštatuje. da odbor ni več sklepčen in predlaga, da se preloži ta točka za prihodnjo sejo. Oba zunaj čakajoča odbornika se pokličeta nazaj. Zupan naznani zopetno sklepčnost in otvori nadaljno sejo. O prošnji na ločeuski cesti bivajočih posestnikov za napravo razsvetljave- in flosa za pranje poroča gosp. dr. Defranceschi. Gospod poročevalec v imenu policijskega odseka predlaga zavrnitev te prošnje za nekaj časa, ker se ima tako drugo leto napraviti več svetilk in se naj tudi takrat na Iočenski cesti postavijo. Svetovalec gosp. Bruner se protivi temu in predlaga, da, se takoj postavijo vsaj dve svetilki. Ta predlog utemeljuje s tem, da so se tam radi nezadostne razsvetljave že večkrat dogajali karamboli z vozovi. Odbornik g. prof. Maselj je tudi mnenja, da so tam potrebne svetilke in vpraša župana, če se ni že enkrat prosilo za razsvetljavo te ceste. G. župan mu odgovori, da so se ravno takrat menili o električni luči in da prošnja ni mogla priti v poštev. G. svetovalec Ogoreutz in odbornik g. Hočevar predlagata tudi, da se takoj napravijo luči, in se ta predlog tudi sprejme, prošnja radi flosa pa zavrne. Zupan odstopi nato predsedstvo svetovalcu g. Brunerju in poroča o proračunu za I. 1908. V daljšem govoru pojasnjuje vse točke proračuna in razjasni denarno stanje mestne občine. Občinstvo na galeriji je glasno odobravalo zares dobro sestavljen proračun, ki se nato enoglasno v vseh točkah od občinskega odbora, potrdi. Odbornik g. dr. Defranceschi pravi, da je sam prav natančno pregledal knjige in proračun in iz.iavi. da ie našel knjige v krasnem stanju in da dela proračun čast gosp. županu. Pri slučajnostih prosi dr. Defranceschi v imenu zdravstvenega okrožja, da sc prepusti pot pod »šancam« novi ženski bolnici, ker bode tam blizu paviljon za infekci-jozne bolezni in mrtvašnica. Brez debate sprejeto. Nato se na predlog odbornika g. Ferliča šc sklene, da se začasno zapre cesta za pokopališčem in ker se nobeden več nc oglasi k besedi, zaključi župan sejo.
—	Davek na žganje je sklenil naložiti občinski odbor v Št. Rupertu. Bilo je kakor pred silno nevihto. Znano je namreč, da so sc pri letošnjih državnozborskih, še bolj pa pri občinskih volitvah skorai vsi krčmarji zavzeli za to. da se kar mogoče največ popije. Potočili so največ ob občinskih volitvah — in bilo jc zato v odbor izvoljenih izmed 24 kar 11 odbornikov krčmarjev. Ze lani je bil predložen ta davek pod prejšnjim županom — ali padel je in s tem je bila občina oškodovana gotovo čez 1000 gld., kar je posebno obžalovati, ker bi bil ta denar prišel večinoma od tujih delavcev pri železnici in jako majhen del od domačinov. V seji dne 1. decembra letos pa je župan Brcar dal zopet ta predlog na glasovanje in bil je kljub divjanju nekaterih krčmarjev sprejet. Čast za to gre posebno županu Brcarju in g. grofu Barbotu, ki jc nalašč pri-liitel iz Ljubljane. Priznati sc mora, da jc s tem storjen prvi korak in siccr pošten korak zoper moralno in gmotno pogubo, ki jo do-prinaša žgan'epitje. Povdariati moramo na tem mestu, kar "Narod" vedno golči. da nismo
nikdar zoper osebe, ampak zoper načela. Častno je zato. da so se tu v tem vprašanju znašli dosedaj načelni nasprotniki in spoznali, kaj je prav in dobro za občni blagor. Žal nam je pri tem samo to, da ta ali oni mož — krč-itiar. ne izprevidi še splošne koristi. Seve! Žganje nese! Na Mirni so imeli letos davek na žganje - pa je bilo menda boljše in cenejše nego v Št. Rupertu brez davka. To se nekaj pravi! Da bi pač v potrebnih in za ljudstvo koristnih stvareh vedno odločeval razum, nc pa svojeglavnost in politična prenapetost — potem bi bilo tudi več moštva in miru ponoči in podnevu, več koristi tudi za občino.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 8. decembra: Brezmadežno spočetje Marije Device; ponedeljek 9. decembra: Valerija. Peter For., Sirii; torek 10.: Loretanska M. B., Evla-lija, Melhijad; sreda 11.- Damaz; četrtek 12.: Sinezij, Epimah, Agnel; petek 13.: Lucija, Oti-lija; sobota 14.: Spiridijon, Nikazij.
+ Tiskarski škrat nam je zanesel v nekaterih današnjih številkah odstavek: Nadaljuj časniški glasovi o dr. Krekovem govoru proti Masaryku v našem poročilu o državnem zboru med odstavek »Sladkorni davek.« Navedeni odstavek spada pred »Sladkorni davek, katerega prvi odstavek v tretjem oddelku strani se veže s predzadnjim odstavkom navedenega sestavka.
Štajerske nouice.
š Duhovske vesti. Definitivna sta postala provizorična profesorja na kn. šk. bogoslovnici v Mariboru č. g. Avguštin Stegenšek za cerkveno pravo in zgodovino in č. g. dr. Jožef Hohnjec za dogmatiko. — Provizor v Pilštanju .ie postal č. g. Jožef Panič, kaplan istotarn; nanovo sta nameščena kot kaplana č. g. Janez Vedečnik pri Sv. Martinu na Pohorju in č. g. Andrej Brdnik, dozdaj minorit pri Sv. Vidu niže Ptuja, v Starem trgu.
š S. K. S. Z. Na občnem zboru v Ptuju se je posebno povdarjala nujna potreba poučnih shodov. In ravno zimski čas je tako primeren za take prireditve. Na noge tedaj, na delo junaško! Izobraževalna društva so v prvi vrsti poklicana, da prirejujejo take shode. Naj bi pač ne bilo na Spodnjem Štajerskem ne ene župnije, v kateri se ne bi priredil vsaj eden podučiti shod! To bodi skrb dekanijskih odborov. Obširno polje za podučna predavanja nam ponuja pred vsem zgodovina našega slovenskega ljudstva in krajevna zgodovina; treba je samo preiskati domače arhive in spominske knjige in marsikaj lepega se bode našlo; zbudila se bo narodna zavest, širilo zanimanje za težnje našega ljudstva. Zraven tega se naj skrbi za strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva; govornikov ne bo manjkalo, saj imamo med našimi kmeti dovolj izobraženih, izkušenih mož, ki so zmožni svojim sosedom v poljudni besedi iz svoje skušnje govoriti, kako izboljšamo svoj stan, svoje gmotne razmere. Živo besedo naj podpirajo dobre knjige in dobri časopisi — in tako ne bo lahko najti vprašanja, ki bi ne moglo priti na dnevni red! Ako govornika ali veščaka za to ni v domači župniji, posodimo si ga iz sosedne žunnije. Le dobre volje je treba. Na delo tedaj, na delo!
š Imenovanja. Dekanom kozjanske deka-nije je imenovan č. g. duh. svet. Marko Toma-žič, župnik v Kozjem; dekanom videmske de-kanijc č. g. Henrik Verk. župnik na Vidmu.
š Ogenj. Dne 4. t. m. je ob pol 6. uri zjut. je začelo goreti pri posestn. Toplaku na Grajeni pri Ptuju. Zgorelo ie gospodarsko poslopje. Ogenj je nastal vsled neprevidnega ravnema s svetilko.
š Na deželni gimnaziji v Ptuju se je pojavila škrlatica. Vsled tega ie ptujski »Studenten-hcim« kontumaciran.
š Volitve v Ptuj« v cenilno komisijo za osebni dohodninski davek so bile precej živahne. Za ptujski okrai so izvoljeni v 1. razredu veleposestnika Hintze in Klamer, v 2. razredu Maks Straschill, v 3. razredu Alojzij Šuta.
š Vojaška prisega pijonirjev-novincev v Ptuju vršila se .ie letos povodom začetka jubilejnega leta Nj. Veličanstva v ponedeljek dne 2. t. m. Ob 10. uri ic bila sv. maša pod milim nebom, nato prisega in vojaška parada. Med letošnjimi novinci je tudi mož, že 40 let star; ob času vojaške dolžnosti ie bil dezertiral in mora zdaj doslužiti vojaška leta.
š Razmere na mariborskem učiteljišču v naučnem ministrstvu. Dne 6. t. m. so se v na-učnem ministrstvu posvetovali o razmerah na mariborskem učiteljišču. Udeležili so se posvetovanja naučili minister Marchet, štajerski namestnik grof Clary, sekčni načelnik Kancra in poslanca Hoffmann \Vellenliof pa Marckhl. Posvetovali so sc temeljito. Upajo, da odpravijo težkoče. V dveurnem posvetovanju so razpravljali tudi o drugih štajerskih šolskih zadevah.
š V Šoštanju jc notar Vinko Kolšek zopet nastopil svoje mesto.
š Imenovan je za poštarja v Žalcu poštni ekspeditor g. Karol Križan.
š Neprevidna dekla. 17-letna dekla Sclirei-ber v Šmarjeti na Rabi se jc pri pospravljanju sobe igrala z revolverjem. Revolver sc je sprožil in krogla je šla dekletu v trebuh. Dekle jc umrlo.
š Nova parna opekarna. V Križevcih pri Ljutomeru sc ustanovi »Križevska opekarna«, društvo z omejeno zavezo s sedežem v Križevcih. Izdelovalo in prodajalo bo opeko iu druge ilovnate izdelke v velikem slogu z modernimi stroji. Temeljna glavnica bo znašala 300.000 kron. Najmanjši deleži znašajo 500 K. Društvo nakupi že obstoječo Pcntekovo (?) tovarno v Križevcih z vsemi zemljišči vred.
š Cene živine v Gradcu, 5. decembra. Prignanih je bilo na sejni 1150 glav. Plačevalo se ie za kilogram žive teže: pitani voli 74—82 vinarjev, napol pitani ''oli 64 72 vinarjev,
suhi voli 54-62 vinarjev, pitane krave 52—62 v inarjev, napol pitane krave 44—50 vinarjev, suhe krave .32—42 vinarjev, biki 48—68 vin. Cene stalno padajo.
LjuouansKe novice.
lj Sestri Cernijecki ste imeli v sredo v Trstu v »Schillervereinu« velikansk vspeh. Tržaška kritika slovanska, nemška in italijanska jih slavi kot izredno veliki umetnici. V Ljubljani pa bodeta imeli najbrž slabo obiskan koncert, kajti do danes je prav malo vstopnic prodanih. Prav lepe razmere v ljubljanskem slovenskem občinstvu! Jutri v koncert slovanskih umetnic, kdor slovensko čuti!
Ij O ženskem vprašanju. Od 26. do 31. decembra bo redemptorijt P. Avg. Rossler v veliki dvorani »Uniona« imel šest govorov za ljubljanske gospe in gospodične, katerekoli narodnosti in kateregakoli verskega naziranja. Točen program se objavi prihodnji teden.
Ij Koncert v »Unionovi« kleti. Ljubljanski sekstet na lok igra jutri v nedeljo v vinski kleti »Uniona«. Začetek ob osmi uri. Vstop prost.
Ij Osebna vert. V IX. činovni razred je pomaknjen učitelj telovadbe na drž. višji realki v Ljubljani g. profesor Franc Brunet.
Ij Umrl je 26 let stari grof Franc Lichten-berg.
Ij Voz za ekspresno blago se je sinoči na Mestnem trgu pred glavno trafiko zvrnil. V vozu ie bil nek Ranzingeriev uslužbenec, ki se mu pa ni nič hudega pripetilo in je srečno prilezel iz voza pri na kvišku molečih vratih.
li Pogreb tobačnega delovodje gospoda Habbeta bo jutri ob pol drugi uri iz bolnice.
lj Skup$čina „Zveze slovenskih pevskih društev« se vrši kakor je bilo vže naznanjeno v Ljubljani v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. dopoludne v dvorani ^Glasbene Matice".
Ij Bogoslužba na ljubljanskem gradu.
Mestna občina ljubljanska je dala v zadnjem času zgodovinsko kapelico sv. Jurija na Gradu vsestransko prenoviti in osnažiti. Ker je tudi preskrbljeno za potrebno cerkveno in mašno opravo, je prirejena kapelica tako, da more zopet služiti svojemu namenu. Vsled tega se bo z dovoljenjem knezoškofijskega ordinarijata po dvanajstletnem premoru prihodnji ponedeljek zopet pričelo redno maševati v tej kapelici.
Vsled naliva je Barje zopet pod vodo. Sava je pri Tacnu tako narastla, da si danes zjutraj brodnik ni upal voziti čez, in so mlekarice morale preko Tacna v Ljubljano.
Ponesrečenca na štepanjskem mostu so našli ondi, kjer se stekata obe Ljubljanici. Pokopan je bil v četrtek na štepanjskem pokopališču. — Zadnje poročilo popravljamo v toliko, da je ponesrečenec delal tudi pri mo-,stu. Zvečer so menda „za likof" nekaj pili „Pri Florijanu", Bezlaj se je pa na potu iz gostilne pri mostu ponesrečil. — Pred dvemi leti je njegov stric ravno tako utonil v Ljubljanici , in našli so ga tudi tam, kjer sedaj Martina.
lj Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na Štefanov dan, t. j. 26. t. m., običajno božičnico na korist bolniški blagajni tega društva. Da bode uspeh božič-uice tem ugodnejši, dovolili si bodo prihodnje dni nekateri člani znane p. n. dobrotnike društva obiskati ter se že danes prav toplo priporočajo njihovi blagonaklonjenosti.
Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec listopad je bil suh in mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 2 2", ob dveh popoldne 7 3", ob devetih zvečer 4'6", tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 47", za 11° nad normalom; največ 150° dne 10., najmanj 4'5° dne 26. zjutraj. Opazovanja na tlakomcru dado 7389 nitn kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2 9 nun nad normalom; najvišje 7455 dne 7. zjutraj, najnižje 730-3nim dne 13. opoldne. — Mokrih dni je bilo 7; padavica, dež in bctvica snega, znaša 452 mm. naiveč 24 2 mm dne 9. — Nevihto smo imeli dne 13. ob polnoči, meglo ob 10 dnevih. Med vetrovi se jc severovzhodni najčešče oglašal. Dasi so bili tedaj mnogi dnevi megleni in jc slana zjutraj večkrat pobelila, vendar nam ic neglede na majhno bet-vico, prizanesel sneg, tako da smemo biti zadovoljni s tem mesecem, ki je drugače rad neprijazen. Tekočega meseca grudna pride luna dne 6. popoldan v Zemljino obližje.
izpred sodlfta.
Opravičeni strah. Železniški delavcc Jože Obreza v Cepnem je v Valenčičevi gostilni dne 15. septembra t. I. zvečer nadlegoval goste in iz hudobije dva vrčka v steno vrgel. Umevno je, da ui bilo to gostilničarju všeč, zato ga je oštel. Obreza, ves razjarjen, je stekel v sosedno prodajalno, pograbil dolg nož za sir rezati ter se tako oborožen vrnil v gostilno. Tu je z eno roko pograbil gostilničarja za prsa, z drugo ic vihtel nož nad njim s krikom: »šc danes te bom zaklal!« V sobi navzoči fantje so urno priskočili na pomoč in mu odvzeli nož. Valenčič se je tega napada tako prestrašil, da se je na celem životu tresel in da šc sedaj nc more spati. Obdolženec, ki sc je brezuspešno s pijanostjo zagovarjal, jc bil na štiri mesece težke ječe obsojen.
Tatinski delavec. Adolf Krenčbergcr in Barbara Iglič imata v Količcvem vsak svoj mlin. v katerih se pa žc del j časa ne melje in so bila vrata zaklenjena. To priliko jc porabil žc večkrat kaznovani Viktor Judež, delavec na
Viru. Iz Igličevega mlina je izmaknil trans-inisijski jermen, vreden 20 K, Krenčbergerju jc pa vzel troje jermenov in nekaj orodja. Pokoriti se bo moral za to 8 mesecev v težki ječi.
Denar poneveril .ie Anton Leskov ec, hlapec v Postojni pri Burgarju. Za prodano soda-vico in ogljeno kislino je od strank pobral 123 kron, denar pa zapil. To dejanje Leskovec odkrito priznava. Za kazen Jc dobil 6 tednov ječe.
Spor zaradi srajce. Zvečer na 9. oktobra t. 1. so se pred Vrhovnikovo gostilno v Zalogu zaradi neke srajce prepirale Antonija in Ivana Meiač na eni in Frančiška Vrhovnik na drugi strani. V ta prepir se je vmešaval nekoliko pijani France Bučar, ter jc prve dve domu podil. To pa Francetu Dolničarju kovaškemu pomočniku v Zalogu ni bilo všeč, zahteval je naj dekleta pusti v miru. Bučar mu je s krepko kletvino odgovoril s pristavkom, da če ne bo tiho, bo pa še njega. V tem ga je pa žc Dolničar udaril z neko bukovo vejo tako po glavi, da se je Bučar takoj zgrudil na tla. To vse Dolničar prizna, sedel bo za to 3 mesece v težki ječi.
Pohujšljivo vedenje pri procesiji. Pri letošnji Velikonočni procesiji z Najsvetejšim, pri Devici Mariji v Polju, je stal Janez Tomšič, strojar v Logu, med tem ko so drugi okolu njega poklckovali, s klobukom na glavi in cigareto v ustih. Na cerkovnikovo pripombo naj se odkrije, odgovoril ie ta: »Šc nikoli se nisem in se tudi danes ne bom. Cerkovnik mu je na to klobuk z glave zbil, a Tomšič je skočil v njega in ga zgrabil. Očividno je, da se je zbrana množica nad takim obnašanjem spod-tikala. Tomšič je tudi v gostilni pri »Jami« vzel Francetu Zabjaku 4 krone vreden dežnik in ga prodal. Sodišče ga je obsodilo na en mesec ostrega zapora.
Razne stvari.
Navidezno mrtev. V draždansko mrtvašnico so prinesli tc dni nekega masarskega pomočnika, ker so mislili, da je umrl. Ponoči sc je pa mož prebudil iz krča iu sc stegnil, ker ic mislil, da leži v svoji postelji. Zadel je pa na lice nekega mrliča in se nato popolnoma zavedel. Pričel je razgrajati in je priklical nadzornika mrtvašnice, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer .ie pa umrl vsled strahu.
Biseri kraljice Henriete. Sukskripcija v korist belgijske princesinje Lujize, da reši zastavljene bisere rajne svoje matere kraljice Henriete, je donesla 2000 frankov. Dvomijo, da se pravočasno nabere potrebnih 40.000 frankov.
Dar ruskega carja za Schonbrunn. Ruski car jc daroval menažeriji v Schonbrunnu krasnega divjega bika. Ta. bik ie tembolj dragocen. ker je te vrste živali izumrla skoro po celi Evropi.
Tatvine otrok. Mesto Meksiko je sedaj zelo v strahu radi pogostili tatvin otrok. V dveh mescih je bilo ukradenih 37 otrok, med tcnfi 22 dečkov. O zločincih m nV)bemega sledu.
si Kubelik, slavni goslar, se je vrnil iz Amerike v Evropo. V Ameriki je imel 110 koncertov in dobil 1,250.000 dolarjev ter mnogo darov. Na parobrodu je rabil za darove pet sob.
Povest o briljantnem nakitu. Te dni sc
je pojavil na zagoneten način na Dunaju bri-Ijanten nakit vreden 200.000 kron, ki je bil že leta 1905. ukraden sultanovemu dvornemu založniku Izaku Habibu v Parizu. Vsi tedanji poizkusi, da bi se našel nakit, so ostali brez vspeha; tudi nagrada 20.000 frankov ni nič izdala. Tako je preteklo dvainpol leta, ko je bil naenkrat oni kit ponuden v prodajo dunajskemu trgovcu Menassu. ki ga je spoznal kot Habibovo lastnino. Menass je agenta pri-držal ter ga prisilil, da je šel z njim k lastniku nakita. Agent se je hotel na vsak način izogniti direktnemu odgovoru ter je konečno pristal v to, da hoče nakit izročiti, ako se njegovo ime zamolči ter se stvar ne naznani policiji. Habib je ves srečen takoj odštel nagrado 20.000 frankov trgovcu Menassu.
— V zadnji minuti rešen. V Dortmundu na Nemškem je bil rudar Kurzschut obdolžen umora svojega delavskega nadzornika, s katerim sta se prepirala o plači. Bil jc spoznan krivim in obsojen, da bo obglavljen. Obsojenca so peljali na morišče, duhovniki so ga bili pripravili na smrt in krvnik je svojim po-magačem zaukazal, da moža obglavijo. Položili so mu glavo na kaznilno klado in že so zavihteli sekiro nad njegovim vratom, ko pri-dirja na morišče poslanec z brzojavko na jet-niškega vodja. Takoj so odložili izvršitev obsodbe in ko jc vodja prebral brzojav, je naznanil, da se počaka s kaznijo, dokler se ne preišče duševno stanje obsojenca. Mož bo imel priliko vnovič se zagovarjati.
Sinagoga — zaloga utihotapljenih reči. Iz Stanislava poročajo, da so v tamošnji sinagogi našli skrit iz Rusije utihotapljen tobak in druge reči. Nadaljne preiskave so dognale, da so bile utihotapljcnc stvari skrite tudi v zaprtih pisalnih mižali občinskih odbornikov. Sluge sinagoge so zaprli.
Kedo so delavski voditelji? Med 130 so-cialnodemokratičnimi poslanci, kateri od leta 1867 scin pripadajo nemškemu državnemu zboru, je samo 16 pravih delavcev. Pravi njih voditelj, v katerega rokah je celo Bebel igrača, ic milijonar in bivši tvorničar Pavel Singer. Kako je bil ta mož vnet za delavce, sc spozna iz sledeče sodnijske sodbe, katera je bila svoj čas izdana: Delavci tvrdke Singer niso bili za njo nič druzega kakor stroji, kateri so delali za tvrdko. kolikor so se pač po razmerah pustili izrabiti ali se morali pustiti. Da so bili tudi ljudje, za to se tvrdka ni brigala. Nekoč sc ic Singer sam izrazil: »Ne i pride mi ua misel, da bi za delavca pekel po-
sebno klobaso. Zakaj, če mu dam boljše stanovanje, je zadovoljen, če je pa zadovoljen, tedaj ni več za naše namene.« — Toliko menda zadostuje.
Triletni otrok v železni blagajni. Triletna hčerka nekega berolinskega notarja je bila v preteklih dneh v veliki nevarnosti. Dekla je grozila otroku v šali, da ga bo zaprla v blagajno. Ko ie deklica res zlezla notri, jc dekla zaloputnila vrata. Vsi poskusi vrata odpreti, so bili zaman. Knjigovodja, ki je imel ključe, pa je bil odsoten. Selc čez eno uro sc je posrečilo odpreti blagajno. Preje pa je požarna bramba navrtala luknje v omaro, da se je dovedel otroku zrak. Triletni otrok je dogodek prav srečno prestal in je zopet vesel in dobre volje, vendar ga ne miče več v »temno izbo«. Brez dovoda kisika, bi otrok ne bil več živ. Poleg glavne knjige v omari je čepela celo uro in ostala popolnoma pri zavesti in se je le čudila, zakaj so jo pustili toliko časa znotraj.
Kraljičina obljublja zakon. Kraljica L' llinokalani iz havajskih otokov, ki živi jako vzgledno v Ameriki, odkar je izgubila prestol, je obljubila zakon princu Pala Salmon iz Ta-hitijev. Nekaj časa po svečani zaroki med rujavima knežjima otrokoma je postala kraljica drugih misli ter je odpovedala princu prijateljstvo. Ta pa se je že toliko priučil od evropske civilizacije, da je sporočil nevesti, da se brez primerne odškodnine ne odreče svoji srčni dami. Po daljšem prerekanju, so se pravni zastopniki obeh strank zedinili, da plača nekdanja havajska kraljica princu 1760 dolarjev, da je zopet prosta.
Tovarna igralnih kart za — goljufe. V znanem kopališču Bartsa na Ogrskem je pred ' nekaj meseci dobil tiskarsko koncesijo Chaiin Horovic. Policiji se je pa že delj časa sumljivo zdelo, da je Horovic zelo potratno živel, čeprav njegova tiskarna ni imela dosti dela, in da sc je delalo večinoma le ponoči. Te dni pa je policija vdrla v tiskarno in presenetila Horovica pri delu zaznamovanih kart. Dognalo se je, da je bil Horovic v zvezi z velikim številom goljufov pri kartanju in da je zanje izdeloval zaznamovane karte. Tiskarno so zaprli in vpeljali poizvedovanje po odjemalcih teh kart. Proti Horovicu se je uvedlo kazensko postopanje.
Škandal v pariškem gledališču. Velik škandal se je zgodil pretečeni petek v gledališču de Capucines. Predstavljali so neko igro, v kateri pisatelj ostro obrekuie grofico Ma-thieu. Njen soprog je pisatelju vpričo občinstva priložil več klofut. Oba gospoda, spremljana od mnogoštevilne množice, so potem spravili na komisarijat.
Napačni pobiralec davkov. V Budimpešti je mestna policija aretirala diurnista pri davčni oblasti Eperjesija, ki je s pomočjo ponarejenih pobotnic vzdignil večje in manjše svote od dolžnikov na davkih. Kot sokrivca so prijeli tudi davčnega eksekutorja Arpada Sansija.
Snega so dobili toliko v vzhodni Galiciji, da je na železnici Tarnopol-Zabraž ustavljen ves promet.
Živa zgorela. Enajstletna hčerka pobočni-ka nemškega cesarja. Schlekriiker, je prevrnila prižgano petrolejko, nakar je ta eksplodirala. Ves goreči petrolej se je razlil po deklici, katera je bila naenkrat vsa v plamenu. Dobila je grozne opekline in je kmalu nato umrla v velikih, bolečinah.
Gaponova zapuščina. Premoženje znanega ruskega duhovnika Gapona se je cenilo na 25.000 rubljev; obstoji pa iz posestva v Pol-tavi in v gotovem denarju, kateri je naložen na ime Rybnicki, pod katerim imenom je Ga-pon bival v Peterburgu. Poleg tega pa so našli v nekem kovčegu par kuvertov, v enem izmed njih je bilo 14.500 rubljev, kateri znesek je last organizacije, v drugem pa 14.000 rubljev, kateri so lastnina Gaponova. Sodnija v Poltavi je priznala Gaponovega mladoletnega sina Alekseja za dediča.
Svojega pastorka umoril. Dne 2. t. mes. je vsled nekega prepira ustrelil kmet Janez Zelic iz Slivnice pri Šmarju z lovsko puško svojega sina v trebuh. Morilec se je sam zpla-sil pri sodišču. Svojega dejanja prav nič ne obžaluje, pač pa je še zadovoljen, da se mu je umor posrečil.
Tri osebe oparjene. V Hamburgu sc je dogodila velika nesreča. Trije delavci so imeli posel s popravljanjem parnih cevi na paro-brodu »Tucumaru«. Naenkrat je bila v te cevi spuščena para. Slišali so se klici: »Na pomoč!« Ko so prihiteli drugi mornarji, so našli te tri oparjene. Eden je vsled tega umrl. Sumi se, da je nesrečo nekdo provzročil iz osveti.
Na pogrebce streljal. Na Dunaju je bil pogreb neke deklice, s katero jc imel kočijaž Klement ljubimsko razmerje. Med pogrebom je potegnil Klement samokres in je večkrat ustrelili med pogrebce. K sreči ni bil nihče ranjen.
Požar v predilnici. V Rosenbergu ua Ogrskem je v predilnici iz doslej neznanih vzrokov nastal ogenj, kateri je napravil obilo škode.
Ponarejevalec bankovcev. Policija je za prla v Klausenburgu 30-lctnega litografa Vik torja Fenyvessi. V njegovem stanovanju so našli klišeje in desetkronske bankovce v zne sku 28.000 K.
Oproščena morilka. V Londonu so porotniki po štiritedenski obravnavi oprostili go spo Bradley, katera je, kakor je sama pri znala, umorila senatorja Bro\vna, očeta dveh svojih nezakonskih otrok. Bro\vn ji je obljubil zakon, poprejc je pa hotel poročiti drugo. Ko jc Bradley to slišala, da je ustrelila.
Ženska — zagovornica. Dne 3. t. m, je pred vojnim sodiščem prvič nastopila ženska kot zagovornica, in sicer odvetnica Marija Verone. Njena klijenta-vojaka sta bila obsojena radi tatvine.
Poboji v Makedoniji. V bližini Linčera so našli več Bolgarov ubitih, katere so pobili grški razbojniki. Po turški uradni statistiki je bilo meseca novembra v Makedoniji 208 umorov, 48 oseb jc bilo ranjenih ter 203 hiše zažgane.
Proslava obletnice. Preteklo nedelo je slavilo hrvaško akademično društvo »Doma-goj« v Zagrebu v hrvaškem »Katoliškem domu« svojo prvo obletnico.
Visoka starost. V Loznici pri šibenski Rogoznici je umrla Beža vdova Erccgovič-Gakk. Stara je bila 102 leti in 7 mesecev. Do svoje smrti je bila popolnoma zdrava. Šivala je in tkala. Osem dni pred svojo smrtjo je prosila, da jo oblečejo v nevestino obleko. Pred smrtjo je še pila in jedla. Čudna smrt!
Židovsko pokopališče izginilo. V Varšavi se nahaja med judi posebna sekta »Karajiti«, ki sestoji iz približno 70 članov. Ta sekta je imela tudi svoje pokopališče. Kar jih tako malo pripada tej sekti, se le redko dogodi, da kdo umre. Zadnji »Karajit« je umrl pred 13 leti. Te dni je zopet eden umrl. Ko so pa prišli na pokopališče, ga niso našli. Mrtvega »Karajita« so pokopali potem na judovskem' pokopališču.
Nemirovič - Dančenko v Budimpešti. V Budimpešti se nahaja ruski pisatelj Ncmiro-vič-Dančenko, ki se je v parlamentu seznanil s hrvaškimi poslanci ter se pri njih natančno informiral o njihovi borbi in akciji.
Taft v Moskvi, iz Moskve poročajo, da je tja prispel začetkom decembra ameriški delavski tajnik Taft
Nesreča ali samoumor? V Gradiški so našli te dni računskega podčastnika Emauu-ela Modrickega in njegovo ljubico v sobi nezavestna ležati. V sobi je bilo goreče oglje. Podčastnik .ie umrl, ljubico se je pa posrečilo spraviti k zavesti. Dosedaj še ni dognano, če se je zgodila nesreča ali izvršil samoumor.
Aretovali so v Parizu nekega moža z imenom Pavel Leblanc, ker ga sumijo, da se je udeležil roparskega napada na tuluški eks-presni vlak.
Prebivalstvo Francije. Francija ima 39,252.267 prebivalcev. V zadnjih petih letih se je prebivalstvo pomnožilo za 290.320 oseb. Pariz ima 2,763.393 prebivalcev, Marzelja 517.498, Lyon 472.114, Bordeaux 251.947 in otok Korzika 291.160 prebivalcev.
Bankir pobegnil. Z Dunaja jc pobegnil lastnik borzne pisarne in banke Sicgfried Rotter, ko je poneveril 150.000 kron.
Samoumor. V sodinškem gozdu na Nemškem so našli ustreljenega nekega avstrijskega delavca. Preiskave so dognale, da je izvršil samoumor. Delavec, strasten igralec, je pri kvartanju izgubil celo mesečno mezdo. Vsled te izgube je šel v gozd in si pognal v glavo krogljo.
Morski roparji. Dve angleški križanci in 6 torpedovk je odposlanih iz Honkonea v Rikaschikjang v varstvo angleške trgovine proti morskim roparjem.
Adamova kazen. Katehet je vprašal v šoli nekega dečka: »Kako je Adam grešil v paradižu?« Odgovor: »S tem, da jc jedel od Boga prepovedan sad.« — Vprašanje: »Kdo je Adama zapeljal k temu grehu?« — Odgovor: »Eva. Eva pravzaprav ne, pač ne, temuč kača.« — »In kako je Bog kaznoval Adama?« — Odgovor: »Bog ie Adama kaznoval s tem, da...« — dalje ni deček znal. Tedaj pa vzdigne roko osemletna deklica. — Katehet: »No. pa nam ti povej, kakšno kazen je izrekel pravični Bog nad neposlušnim Adamom?« — »Evo je moral vzeti za ženo,« je bil odgovor.
Najdaljša vožnja z zrakoplovom. Francoski vojaški zrakoplov »Patrie« je v nedeljo napravil najdaljšo vožnjo, katero je dosedaj sploh kak zrakoplov dosegel. Vozil je namreč iz Calais do Verdun-a, 350 kilometrov daljave. R^bil je za to pot sedem ur 50 minut.
Mednarodni Marijanskl kongres bo zboroval od 24. do 30. septembra leta 1908 v Saragossi na Španskem pod protektoratom nadškofa saragoškega in škofa madridskega. Španski odbor se je sestavil in obstoji iz 35 gospodov in iz odbora pod predsedstvom in-fantinje Izabelle Bourbonske in vojvodinje Tarifa. V odboru gospa je med drugimi šest voj-vodinj in dvajset grofinj.
reiefonsha in brzojavna poročila.
ZMEŠNJAVE V »JUGOSLOVANSKI ZVEZI«.
Dunaj, 7. dccembra. Potrjuje se, da je »Jugoslovanska zveza« sklenila, da ne bo ob-struirala nagodbe. Radikalno krilo Tresič-Ploj je podleglo. Siccr pa jc »Jugoslovanska zveza« sploh preslabotna, da bi obstruirala sedaj, ko ic z nujnim predlogom Chiari, Lueger, Šusteršič in tovarišev onemogočena ob-strukcija z ulaganjem nujnih predlogov. Ob-strukcija z imenskimi glasovanji je pa nemogoča, ker »Jugoslovanska zveza« s češkimi radikalci vred ne razpolaga s 50 glasovi. V »Zvezi« so sicer sklenili, da glasujejo proti nagodbi, vendar jc žc danes dognano, da ta klub nc bo nastopil enotno. Zc danes se ve, da bo dr. Ivčevič, ki jc skozinskozi resen, trezen, nesebičen in realen politik, glasoval za nagodbo kot en mož, ki vc, kaj da ugaja Dalmaciji, glasoval pa bo za nagodbo tudi ljubljanski poslance Hribar, prisiljen po pritisku javnega mnenja na Kranjskem iu pa po sklepu izvršcvalnega odbora svoje stranke, ki sc boji, da nc bi liberalna stranka popolnoma izginila s površja, ako Hribar nc stori tega koraka. To Hribarjevo zadržanje vzbuja mučno pozornost tako v krogih radikalnih Hrvatov, kakor tudi radikalnih Cehov, pri kojih je Hribar prej vzbujal duh najskrajnejše opozicije, ker je prej celo v Pcšto hodil po radikalna navodila, medtem, ko je sedaj prvi, ki iz strahu pred javnim mnenjem in osobito pred
preklicanimi »klerikalci« leze pod klop. Po mnenju radikalnih Hrvatov in Cehov bi Hribar sploh ne smel prevzeti referata o dalmatinski železnici. Cimdalje bolj se kaže. kako izvrstna poteza jc bila izvoliti Hribarja za poročevalca. Njegova situacija je vsled tega postala naravnost smešna.
CESARJEV JUBILEJ.
Dunaj, 7. decembra. Povodom cesarjevega vladarskega jubileja dobe vse osebe, ki so pri vojaštvu, dalje dvorni in državni uradniki jubilejne spominske svetinje iz brona sli-čne vojaškim zaslužnim križcem!
FINANČNI MINISTER V PRORAČUNSKEM ODSEKU.
Dunaj, 7. decembra. Večina poslancev se jc v proračunskem odseku izrekla za znižanje sladkornega davka za 8 K. Finančni minister Koryto\vsky je apeliral na poslance, naj to vprašanje proučijo in rešijo z resnobo, socialno demokraški predlog glede na znižanje sladkornega davka pa vlada nikakor ne more sprejeti, ker bi to pomenilo za državo izgubo 65 milijonov kron. Cc se pa davek zniža za 8 K. izgubi država 28 milijonov kron. Minister je zastopal vladni predlog in opozarjal na velike stroške za državno upravo.
VEC STO RUDARJEV MRTVIH.
Fairmont, 7. dccembra. (Zapadna Virgi-nija.) V tukajšnjem premogovniku ie bilo vsled eksplozije plinov zasutih več sto rudarjev. Mrtvih je baje 426 rudarjev. Več mrličev so žc izvlekli iz jame.
Kolin, 7. decembra. »Kolnische Zeitung« poroča, da se ie v Fairmontu od 5000 rudarjev ponesrečilo 400. Rudnik gori. Upanja na rešitev ni nobenega.
ZA PONESREČENCE V ITALIJI.
Rim, 7. decembra. Ministrstvo za javne zgradbe je dovolilo ponesrečencem vsled uim, povodnji in potresov po vsci Italiji 26,200.000 lir podpore.
ITALIJANSKO VSEUCIL1ŠKO VPRAŠANJE.
Rim, 7. decembra. »Tribuna« poroča iz Dunaja, da se bo vlada pečala z italijanskim vseučiiiškim vprašanjem, ko bosta dokončana nagodba in proračun, torej januarja meseca. Tako, da se je sklenilo predvčerajšnjem v ministrskem svetu. — »Piccolu« se zdi to prepočasno.
ŽITNE CENE
Budimpešta 6. decembra,
Pšenica za april.......13 28
Pšenica za oktober......1138
Rž za april.........12.43
Koruza za maj........7 59
Oves za april........5 63
Efektiv: nesprem.
Za postno kuhinjo. V novejšem času se rabi kokosove orehe pri pripravi rib in močnatih jedi. V to je „Ceres-jedilna mast" edino najboljša, ker se izpreša v Ustju v lastnem zavodu iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehov in je obvarovana pred vsako živalsko mastjo. Priporočamo vsem prijateljem postnih jedil fino „Ceres-jedilno mast". Krofi s „Ceres-jedilno mast" so imenitno okusni in najlažje prebavljivi.
Srečkanje XXXVIII. državne loterije za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice bo 19. decembra 1907. Ta bogato opremljena denarna loterija nudi svojim odjemalcem največjo ugodnost. Med 18.389 dobitki v skupnem znesku 512.980 kron so glavni dobitki po 200.000, 40.000, 20.000 kron itd., kateri bodo v gotovini izplačani. Čisti dohodek je namenjen za civilne dobrodelne zavode tostranske državne polovice. Srečke po 4 K se dobivajo po loterijah, trafikah, menjalnicah, pri davkarijah, poštah itd.
Proti kašlju. Opozarjamo naše cenjene bralce na Herbabny-jev podfosfornokisli ap-neno-železni sirup, kateri je že 8 let od številnih zdravnikov preizkušen in priporočen. Prsni sirup odstranjuje slez in pomirjuje kašelj, pospešuje prebavo in reditev. Radi njegove vsebine na železu in fosfor-apneno-soljo je za tvoritev krvi in kosti zelo potreben. Her-babny-jev apneno-železni-sirup je zavoljo dobrega okusa zelo priljubljen in celo nežni otroci ga lahko vživajo. Izdeluje se le v Dr. Hellmann-ovi lekarni „zur Barmherzigkeit". Dobiva se tudi v vseh večjih lekarnah.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
FRANC JOŽEFOV*
grenka voda.
narjih, se bodo prodale po izredno nizki ceni, na kar si usojam še posebej opozarjati.
Vsakomur se torej nudi prilika, da si za mal denar nakupi pri nas soliden, pristen okrasek, ali pa si preskrbi potrebnih žlic, namiznega orodja ln vseh mogočih drugih po-rabnlh predmetov pristno srebrnih ali Iz kina srebra.
Proda se tudi trgovinska oprava z blagajno vred.
Slavno p. n. občinstvo vabim najvljudneje, da čim največ porabi to redko priliko, ter bilježim velespoštovanjem
Jurij VVagenpfeil, juvelir, Celovec, Kramergasse 11.
Poslano!
Ker se mojemu sinu Adolfu VVagenpfeil pred dvema letoma ni posrečilo opustiti trgovine, ker ni dobil kupca za ostalo blago, vseeno pa hoče ostaviti Ljubljano, setu jaz prevzel vso njegovo zalogo in bom trgovino popolnoma likvidoval.
Da bom pa čim najmanj blaga moral prepeljati v svojo celovško trgovino, bom od danes do 1. februarja 1908 prodajal vse predmete globoko pod nakupno ceno in prosim, da se p. n. občinstvo prepriča o izredni nizki ceni.
Tudi vse novosti, ki so bile povodom bližnje božične dobe naročene pri raznih tovar-
Poslano.
Ker mi je gospod Jurij VVagenpfeil poveril likvidacijo, si usojam Vas iznova opozoriti na koristi, ki Vam jih nudi gorenje pismo in katerih se pri tej priliki lahko poslužite, in Vas prosim, da se v lastnem interesu prepričate o Izredni ceni. Kupiti si morete v resnici le dobro in solidno blago pod zelo ugodnimi pogoji.
Pripominjam, da sprejmem do 1. februarja 1908 vsako novo delo, kakor tudi vsa popravila in gravure, ter bilježim. pričakujoč cenjenih naročil,
velespoštovanjem Adolf VVagenpfeil, juvelir, Ljubljana.
2753
Viktor grof in Frančiška grofica Lichtenberg naznanjata v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok Oti-lije, Ane, Petronele, Ide, Karla in Viktorija ter vseh ostalih sorodnikov pretužno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega sina, brata, strica in svaka, preblagorodnega gospoda
Fr. V. E. grofa Lichtenberg
ki je dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer po dolgem in mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. zakramentov za umirajoče v 26. letu svoje starosti blaženo zaspal v Gospodu.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo dne 8. t. m. ob pol 4. uri popoldne blagoslovili v mrtvašnici pri Sv. Krištofu ter nato položili k večnemu počitku na pokopališču pri svetem Križu
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v mnogih cerkvah.
Ljubljana, dne 6. decembra 1907.
* Najboljša prilika
za
božični nakup
po globoko znižani ceni
priporoča konfekcijska trgovina za gospode, dame, dečke in deklioe.
A. Lukič
Pred škofijo štev. 19.
2397 21
Stanovanje
Rimska cesta St. 3, I. nadstr.
3 sobe (1 soba s posebnim vhodom) kuhinja, prostoren hodnik, se zaradi preme-ščenja takoj ali pa s 1. februarjem odda.
2732 3—2
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 281«
C|o$tilnei
„pri Finfarju" v Škofji Loki
se d& v najem. — Vprašanja na naslov: Ant. Gaber, ^kofja Loka. 21,993-3
ri tvorijo in krepijo
železnate krogljice s čokolado prevlečene, atar v vratu in kašelj odpravijo slad-knrčki Mentholovi in ribje olje, najboljše raedicinalno, a K 1'50 iz 2723 8—1
Itkarne pri »zlatem orla4*,
Mr. Ph. Mardetsahlager, kemik « Ljubljani, Jurčiče« trg
i: <: nasproti čevljarskemu mostu, ni t:
- Tudi po pošti sc naroči. -
Jl Kašelj! L
2360 KdLoi* 24-6
ljubi svoje zdravje, ga odstrani. SS4S not. potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
- - Kaiser-jevih - -
karamel k«,
-- B lr*mi jelkami.
p rsa
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavostl kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zivoj 20 in 40 vin., ikatljlci 80 vi« dcMv^o se V Ljubljani i Lekarni pri „Orlu" pri S.ki. mest«, de-itlaa lekarna pri ..Mariji Pomagaj", E Leaattk; Ubald pl Trnkoszj, jos. Majer, pri ,,Kroni' A. Bohinc, vogal Rimske In Bleiweisuve ceste ; Ivan OjurltU v Mallild, Karol Aadrfjanič v Novmmettu, Karol šavnik v Kranja in Josip Močnik, lekarna pri „Sv. Trojici" v Kamniku.
Sedem novih
zaj^jihhlei ov
narejenih iz močnih desk, katerih vrata so gosto prepletena s pocinkano žico, se proda za dve tretjini pod nabavno ceno.
Tudi je na prodaj nad 3000 kg najboljše vrste modrega in belega
krompirja.
Več se poizve v Spodnji SiSki št. 117 v hiši gosp. Burgerja v pritličju na levo.	2743 3-1
Spreten vrtnar
dobi takoj stalno službo. 2738 2 ~1 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo BSlovenca".
M
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim Tspehom rabi pri boleznih:
motenem prebavljenju,
elodčnem kataru. slabem ielodcu, pomanjkanju slast do jedi, zgagi td., ter
katarih v sapilih,
laslizenju, ka~lju in hrlpavosti.
Isvirek: Giesehub) Sauerbrunn
(9l*z. M*t*l>i zdravilna ktpalliftt tri Karlsvlb »ar1 Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani »e dobiva v vieh lekarnah i«iy; p«o«rii»kih prodajalnicah is trgovinah s jeatvinaar ii Anam.
Zaloga pri Mlbaal Kauta*r-|i in Pati*.- Laaaatk.« l)aJllaol	114 52- 6
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. kon^umentje, dd se )im GiesshUbierjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti v>ig n ramaSku.
Lepo stanovanje
v Prečnih ulicah it. 2, 1. nadstr., obstoječe iz 3 sob, 1 predsobe, 1 kuhinje,
1	jedilne shrambe, terase in podstrešja ter
2	kleti, se odda takoj v najem ali zamenja z mamšim stanovanjem.
Proda se tudi več pohištva. — Vprašati istotam!	2714 3 -3
Ena ali dve
gospodičini
se sprejmeta na stanovanje event. tudi s hrano.	2721 3—2
Kje, pove uprava tega lista.
Na prodaj
- je 14 lepih močnih ———
divjih kostanjev
3 lipova drevesa.
Več se izvč in vidijo se pri l*«nu Knezu a Ljubljani Marije Terezije cesta štev. 3.
Božična priložnostna prodaja.
Izredno znižane cene!
Nad 1000 komadov na novo došlih ovratnikov za dame, gospode, deklice in dečke ;76t 12-1 od 3 gld. višje.
Najbogatejša zaloga najfinejših damskih pale-totov, zimskih ranglansov, stisnjenih in gladkih sielpeluche-jopic in kožuhov, koljerov. —
Največja izbera najfinejših oblek za gospode, zimskih sukenj, double paletotov, kožuhov, sako od 10 gld. višje, kožuhov za mesto in potovanje. — Krasna božična darila!
AngleSko skladišče oblek, 0. BernatoulC
Ljubljana, Mestni trg 5.
r-^
Ugoden nakup
ostankov

40 metrov
cefira, barhenta flanele, volnenih in drugih, perilnega blaga, lepih vzorcev v dolžini od t do 8 metrov pošilja po povzetju iranko za 8 gld. SO kr. slovita uvozna tvrdka 2731 10—1
V. J. Havliček
v Podebradih, Češko. =
J
Ccrl^ouni^,
z dobrimi spričevali, želi službo iz-premeniti, bodisi v kakem samostanu ali na večji fari. Razume se tudi na kmetijstvo in vinogradništvo.	2718 3—3
a	_	2727 10-1
Pozor! Čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne
___ kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje Izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju aH če se pošlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
v Ljubljani
priporoča naslednje slovenske knjige:
i
I
"L
Novosti 1907.
Achleitner Artl, Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika Vez. K 2-60. AndrejčkovJože. Žalost in veselje. Povest. K —90. Cooper I. F., Vohun. Br. K 1'60. Dostojevskij F. M., Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Poslovenil Vladimir Levstik. Br K 3-—, vez. K 4 20. Dostojevskij F. M., Zločin in kazen. Poslov. Vlad. Levstik. (V tisku.) Doylc Conan, Znamenje Štirih. Londonska povest. Vez. K 1'80. Kette Dragotin. Poezije. Druga izdaja. Br.
K. 4-— vez. K 5 50. Lah Ivan, Vaška kronika. Br. K 170. Medved Anton, Za pravdo in sroe.
Vez. K 3 50. Prus Boleslav, Straža. Povest. Br. K 2'40,
vez. K 3 50. Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Br. K 2-—,
vez. K 3 20. Šašelj Ivan, Bisernice iz belokranjskega
narodnega zaklada. I. Br. K 2 —. Senoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. Broš. K l-60, vez. K 2 60. Sienkie\vicz Henr., Jernač Zmagovač.
Povest poslov. Fr. Virant. Vez. K 1'40. Tolstoj Leo, Tri povesti. K —'80. Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. <Hiša ob Volgi). Br. K 1'20, vez. K 2'20.
Lastna zaloga.
Baumbach R., Zlatorog. Planin, pravljica.
Poslovenil A. Funtek Vez. K 4'—. Bcdenek Jakob, Od pluga do krone.
Zgodovinski roman iz minulega stoletja, ki nam opisuje mladost, šolanje, življenje in smrt našega slavnega rojaka Jurija Vega. 270 str. Br K 2'-, vez. K 3 -. Brezov/tik Ant., Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Druga povsem predelana in za polovico pomnožena izdaja 380 str. K 1'50. — — Zvončeki. Zbirka pesmi, lirskih in pripovednih, za šolo in dom. Vez. K 1"50. Campe, Odkritje Amerike. Poslovenil H. Majar. I. del: Kolumbus. II. del: Kortes. III. del: Pisaro. — Ta znamenita, istotako zabavna kakor poučna knjiga slovečega pedagoga kaže, kako naj se vzorno združuje stvarni pouk z moralnim. Vsi trije zvezki trdo vezani K 2-—.
Dimnik Jakob, Avstrijski junaki. Zgodovinske slike S 17 podobami. Br. K 1'50. v elegantni vezbi K 1"80.
Funtek A., Godec. Epska pesem poleg narodne pravljice o Vrbskem jezeru. 100 str. Vez. K 2-50.
Gregorčič Simon, Poezije. I. zvezek. Druga pomnožena izdaja. 160 strani. Br. K 2'—.
Haymerle Fran, dr. vitez, Životopisni obrazi iz vsega obrta, umetnosti in industrije. Prelož 1 Anton Funtek. Posebno primerno berilo za učence rokodelskih in nadaljevalnih šol. Vez. K 1'—.
Kosi Anton, Zlate jagode. Zbirka basni za slovensko mladino in za preprosto ljudstvo. Posebno primarna za šolske in ljudske knjižnice, pa tudi za priročno knjigo učitelju, vez. KI—.
Leveč Janes, Lepopisne vaje. Navodilo za pisanje brez lineature. K 2-—.
Levstikovi zbrani spisi. Uredil Fran Leveč. 5 zvezkov, broš K ?1'—, v platno vez K 27-—, v polfrancoski vezbi K 29'-, v najfinejši vezbi K 31'—.
Meško Ks, Mir božji. Enajst povesti in črtic. Br. K 2 50, vez. K 3 50.
--Oo tihih večerih. 291 strani. Broš.
K 3 50, vez. K 5.-.
Prešeren France, dr., Poezije. Priredil prof. Luka Pintar. Ljudska izdaja. Br. K 1'—, vez. K 1-40.
Prešeren France, dr., Poezije. Druga ilustrirana izdaja. Ta lepi spomenik našemu pesniku prvaku sc s svojimi krasnimi ilustracijami vredno vrsti z najlepšimi izdajami prvih pesnikov drugih narodov. 4°. Br. K 5'—, v platno vezane K 6 40, elegantno vezane K 6'40, elegantno v usnje vezane K 9 —.
ScheiniggJ., Narodne pesmi koroških Slovenccv. 16", 463 strani. Br. K 2'—, vez. K 3 50.
Sienkiewicz Henr., Mali vitez. Roman iz poljske zgodovine (z mnogimi lepimi podobami). 3 zvezki, br. K 7'—, lično vez. K 9 50.
— — Rodbina Polaneških. Roman (z muogimi lepimi podobami). Trije zvezki. Br. 10 K, lično vez. 16 K, skupaj vez. 13 K.
Starovasnik Rud., Novi domovinski zakon s postavnimi določili. 60 v.
Stritar Josip, Zbrani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, estetičnih in kritičnih spisov. Prvi zvezek razprodan. Br. K 30' , v platno vez. K38'60, v polfrancoski vezbi K 43 40.	2754 5-1
I
Panorama international
2740
Pod Trančo 2.
i i
Razstavljeno od nedelje 8. dec. do vštev. sobote 14. decembra:
Francos. Riviera.
Niča, Monte Carlo, Carmes.
Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju). ::
E3T Doslej nedosežen!!
W. MAAGEB-ja
S S	W t M« «»«» * M•«» S S
CIS" Ponarejanja se
(vzakonito zajamčeni opravi)
rnmeno, steklenica K 2— belo.....3-
pri 2348 12-6
Viljema Maager=j«
na Dunaju.
Od 1»69 uvedeno splošno v avstr.-ogrski monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga ladi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah.
Glavna [zaloga in razpo-šiljainica za avstro-ogrske mon.rhijo:
W. Maager, Dunaj,. 111/3, Heumarkt 3.
sodnijsko zasledujejo.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. I
pol »Narodno kavarno"
Električni razsvetljava.
Razstavljeno od 8 dec do vštev. 14. dec.:
Romunijo.
Same znamenitosti.
2692
Več vagonov
različnega fižola
in lepih namiznih jabolk
se dobi pri Franju Cerar v Stobu. pošta Domžale. Za dobro blago se jamči, cene primerne, postrežba točna. Jabolka se pošiljajo tudi v poštnih pošiljatvah od 5 kg višje-

j
b	2727 10—1
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odrtra-prhlj. (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 65 (Slavonija^. Denar sc pošlje naprej aH s poštnim povzetjem.

OSREDNJA BANKA CESK|b hranilnic, ,mu
Vlog« ■■ kiijiiiei ia raftu* 4 % In 41/« *. Kupovanja in prodaja vredn. papirjev. Uprava la ftuvalna zaloga brezplačno.
f ippliagentr. 22.
___(Ustfednl banka £eskych spofitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam In drugim javnim korporacljam proti amortizaciji na * J* i" '/<*/• upravne pristojbine. Finanoiranjo javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban-kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smzjo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000-—
Telegrami: HSporob»«k»".
Deponiranj« kavcij la vadij raznih vrat. Eakont mcnjlc samo denarnih zavodov. Bankovnc Informacij« In svete brezplačno.
Anton Premer
ftrojad v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 Odlikovan a alato kolajno v Parizu I3C4.
Odlik
Londonu 1905.
dntiovnižHe ottjcfcg
Iz trpežaega la Mlldaaga blaga p« nizkih oaaah.
°vTo!o izgotovljene obleke.
josobno na kavilak« v največji izberi po mJaiiJli cenah.
Mbnltii] nnlform tritrljikifi iraitiiitliMliklk uidaikn,
najvišje povelje NJeg. c. In kr. apost. Veličanstva
XXXVIII. c. kr. državna loterija
za skupne civilne dobrodelne namene tostranske polovice.
Ta denarna loterija ntnda0vPu1ffJ3&.*8389 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512.890 Kron	21 1 10-8
Glavni dobitek znaša 200 000 kron v gotovini.
Srečkanje neprekliono 19. deoembra 1907. — Ena srefika stane 4 K:
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštn h, br«ojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijske ja ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).
©S
tp


Pozor!
Pozor!
c&f&SM
Ivan Savnik
Ne kup'te nobene, ure
predno niste titall ino| cenik. — Dobite: Nlkel-Roskopf ure	, K J-—
Srebrne Koskopl-ure .	„ 6'—
Z dvoinim manteljnom.......3 —
S 9 srabrnimi mantel|nl...... 10 —
Plošne jeklene ure........ 7-—
Prava ,,Ornega"...... ,, |7*—
Srebrne pancer-verlilce......1 —
I (karatne zlate ure........ i9'—
I (karatne zlate verliice	20'-
1 »karatni zlati prstani.......4'—
. Ure na nihalo. 70 cm.....„ 7'—
S stolpnim zvonenjem.......10"—
3 Z inuzlko ...........U-—
— Ure-kukavice........,, 5'—
jj Ure m kuhinjo, 8 dni Idoče . . „ 6* -
« Budilntce z t zvoncem.......2-40
Z dvojnim zvoncem....... 3 —
S cilernico, ki se sveti .... „ 3 20 Bud s stolp zvon in ,Schiagwerk' ,, 6 — 3 leta pismene garancije. — Denar nazaj, ako ne dopade. Pošlje po povzetlu zaloga ur in blaga iz zlata
MaX Bohnel, Dunaj IV. Margiretenstr 27. soanljsko zapriseženi strokonvnjak in ooenjevalec.
Zahtevajte cenik > 5000 podobami zastonj In franko.
a|au»|>iu o|nun)u ui ajau?ot|«u >;jaz| it 3[usa»,«i2a '
U| »IIABJttOJ — '>|>|)p Itn A Z O AZ| — )»| Q
o Ajf o j o j — |[|JHAV |u{n[ a aujSAOl	'
Q>
,,pri Besenčanu" v Kranju
na Glavnem trgu. =====
Priporoča svojo veliko zalogo sukna, modnega in platnenega blaga, lepih porhantov, kakor tudi vsakovrstno podlogo, ogrinjavke, pletene rute, zgornih jop (Oberjack) ter nepremočljivih pelerin za ženske in moške.
Posebno pa opozarjam gg. neveste in ženine, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko zalogo, katero sem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno postrežem. — Vzorci brezplačno in poštnine prosto.	2506 8-5
•T Za gg. Šivilje in krojače posebni popust.
Na drobno in (lobelo! Istotam se prodaj'a iz lastnih vinogradov pristno Bizeljsko rudeče in belo vino od 56 L. naprej.


Opozarjam p. n. trgovca, žganjetoče, kakor t'idi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, razno-vrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae Christi, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, briojevca, iropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvidke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši usp.h vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26—6
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
Avgust Beni^ar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
a
asa
M
m m m m m
m
B m m. m m
m
i K!

Poatavno cav&rovano.
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Tlil errvlev balzam
z zeleno znamko „red »▼niča". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih stek lenic ali 1 velika flpecijulna steklenica a patent, zamarikom K 5'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazil«
proti rsem Ae tako starim ranam, met-jem, ranitram, abscesom in oteklinam vseh rrst. Cena: 2 lončku K 3*60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljAi. NaroČilo se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregrad/ pri Rogaški Slatini.
BroAura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. 86 52—
| Lepa božična in| | novoletna darila g
Velika bogata zaloga! *
■a. ? ® S Vsled velike konkurence prodajam po naj- Sg^jaj nižjih cenah, tako, da morem vsakega zadovoljiti.
Vljudno vabim na ogled, se priporočam za obilen Ser^aM _ obisk, ter beležim z velespoštovanjem	2715 2 — 3 "
jj[.5 JI U| ITD CUI1FN urar in trgovec Ljubljana
J, fft	nasproti franfii&k. samostana,
ig o
N a^ Cenike s koledarjem zastonj in poStn. prosto, j^j o
■AII Mf^tf^tf ^f^tf^l^^tf^tf ^AP^AP iaii aAfl ^tp IM^tf	ItflACMntf^APItf Ml^tf^tf	)
m "imimi
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draidanl In Tečln n L.
je in ostane glasom vsak dan doftlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinalnih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 81) vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 36
Iyan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoracij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohiStveno pleskarstvo.	2467 52—4
Utotmmorffmf 1. t94X	Tovarna In prodala oljnatih barv, flrnela In laka Brata Eberl, Ljubljana Prodtjalna In kompfolri Telefon 154. Pclavnlcai Miklošičeva cesta št. 6 .. Igriške ulice it. 8	Uatanorljeno /. 1842.
Stikala napisov Stark ia pehištrena pleskarja. Vrifti zbirka dr. SchOnfddovffa barv v tubah za akadem. slikarja. ElekMčni obrat		Zaloga čoplčev za pleskar]«, slikarja In zidarje, fttedllnega mazila aa hraatove pode, karbolineja Itd. Priporočava u tudi cL občinstva u m v najino stroko spadajoče delo v mosta bi a« deželi kot priznan* reelno in flao pa najnižjih cenah. 768 52—20
VODOVODI
kanalizacije.
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: ::
£■> i«n.«r <K I dt rotek t	.
Konrad Larhnik
Lijub^ana	2457 io
Beethovnove ulice 4. > Brzolovi: Lochnik, Ljubljana.
Zelo trpežno opeko
kakor strešno, zarezno in navadno, za oboke in zidoule j priporoča p poljubni množini ooooooobboo
"	fl. ROBI, BOROVNICA.
Ivan Demšar
podkouski Min izdelo-uatelj uozou u LJubljani
:: Marije Terezije cesta St. 6::
priporoča svojo veliko zalogo kritih in nekritih, VDZIIV lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se v pouk tudi več učencev.
Leposlovni mesečnik ,
99
Dom
in
Svet
99
stane za celo leto 9 K. — Naroča se v Ljubljani.
Osebni kredit za uradnike , častnike , učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk društva dajejo po nai zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri oared-njem*vodstvu u«-adn. društva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 1
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke^
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
Jsiternational" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest. Liszt Fe-renez-ter 20.	>'	2307 18-1
2735 3—
Z3C3 W
z 9. tečaji in 3- Stepami $g prcda$ta za 30*000 K« Polcr *iea cstanc lal^c ultnjižena. Jta^lcu pcuc cpraua li^ta.
Razglas.
Mestno županstvo v Rudolfovem razpisuje
ilužbo občimkega tajnika
z letno plačo 1800 K ter tremi petletnicami po 200 K. — Po zadovoljivem enoletnem začasnem službovanju se potrdi tajnik stalno v službi-
Službo bo nastopiti n^kasneje 1. januarja 1908.
Slovenskemu in nemškemu jeziku v govoru in pisavi popolnoma zmožni prosilci naj vlože svoje z dokazili usposobljenosti in spričevali dosedajnega službovanja opremljene prošnje
• do 15. decembra letos =====
podpisanemu županstvu
V Rudolfovem, dne 21. novembra 1907.
2639 3—3
S. pl. Sladovič,
mestni župan.
vfiga------------------------------------------—------------SSS8P4
gO : Pisalne, potne in kadilne potrebščine. :
0 0
e o
o 2
aS
•a
e 0
•2 - E
U i«
2599 4
Razstava.
Največja izbera za
Miklavževa, božična in novoletna darila
priporoča po najnižjih cenah
trgovina z galanterijskim, nirnberškim ■ blagom in igračami	:
Pred škofijo 2, F. IVI. SC HIBITT Pred škofijo 2.
218
2.°
o«
S 3
0«
a?
3 2,
M
V t*
»s
O««* ra
Mila, parfumi, glavniki, krtače, galo&e, rokavice, JMj
:: tt t: :: pločfce in valjoi za gramofone. s: :: :: h
- ------------------
Kleinoscheg Derby sec
napravljen iz francoskih vin.
o o o
Kleinoscheg Marque d'or
napravljen iz inozemskih vin.
0 0 0
Dobiva se povsod!
2749 5-1
y i

Prav dobro vpeljana
^rtMA^fJJA\XZJJ:R\S£j
Mina likerjev ln žganja
ki ima okolu 1000 odjemalcev in dokazano veliko nese,* se proda z januari--- -- jem 1908. -- -
Ponudbe naj se pošiljajo pod „R. C. 1000 ' na upravo tega
lista.
2741 2—1

'S
J. Grobelniku Ljubljani
prodaja vse manufakturno blago
od ponedeljka 2. decembra do Božiča
po iznenadno znižanih cenah.
Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi
posebno sukno za moška oblačila
in damsko blago zadnje novosti,
Radi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah.
Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi praktična božična darila, kakor
preproge, zagrinjala, garniture, angleške plede, krasne šerpe in rute, odeje volnene in štepane, belo blago
(platno, Schrollovi šifoni). Namizno perilo in robci.	—
Nihče noj ne zamudi res ugodne prilike!
Sr
Podružnica ■ v Spljetuo 8
Delniška glavnioe
i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča promese na kreditne srečke ... i K 18-—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000
srečke reg. Donave a K 10 —, „ 2. jan., „ „ K 140.000 zem. kredit, srečke a K 5 50 , 7. jan., „ „ K 100-000 Vse tri promase skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjiiioe in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4i/2°/o, vloge na tekoči račun proti 30dnevni odpovedi po 5°/o.
ii ii
Podružnica lir Celovcu«i
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
Nove muzikollje
M M • • M
lin. Hladnlka::

Božična Slavospe-
va op. 53 za solo, mešan zbor in orgije. Cena 1 K.
Requiem v spomin f P. A. Hribarja, op. 52 , za en glas z orgijami. Cena 1 K. Cisti dohodek za f P. A. H. spomenik. =======
Petero Božičnih pesmi, mešan zbor, solo in orgije op. 44., drugi natis. Cena 1 K 20 h. =====
Čvetero Božičnih pesmi op. 18. četrti natis. Cena 80 h.
V Katoliški Bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani ter pri skladatelju v Nov. mestu.


g
o
a? u o c
® .t
s
POZOR:
2T36 2 1
Id D*1IKII iz različnih žitnih snovij, jako dobro za ■■■v pitanje, v vrečah po 50 kilogramov za K 850, prodaja in jo pošilja	^ ,
Pavel Sedej, valjčni mlin
Javornik.______
p
cn<
o< O •t
a.
9. m
X

-t<- c/km&rifeo Xaterr xc>li/o <ixjbrvt po ceni in jm^nasljiiMf-pvtcrvah na/se obrn^o
rStm on<TJfm etelz*
v £ju/>/Jujii ^Kolodvorske tihco2& "S&fAzHmfrui lfiycL snilu Au/c brrzpUa&ic
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da prodajam odslej svoje priznano izborno	2542 3—3
gorenjsko sukno
vsako sredo ter soboto
na Vodnikovem trgu ===:
vse druge dni pa
na Poljanskem nasipu štev. 8
in ne več na Marijinem trgu. Velespoštovanjem
JOSIP REICH, tovarnar v Ljubljani.
O M O
Lesene in železne
2713 3—2
Istotam sprejmejo so dobri in zanesljivi zastopniki.
7nht0(lfllt0 brezplačno dopošil'atev mojega ilust. lUIlLCVUjlK cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika >/a nav. velikosti.	611 37
St. 365
^ srebrna dam-
ska remont.gl 3aS0
sanke (Roddel)
prodaja tvrdka
J. Kovenian, Ljubljana.
■	■ ■ v _ se prostovoljno
Bafl ■	fl^fc proda na prostem
H ■ ■	blizu dveh tovarn. V pri-
■	■ ■ ^^	tliiju je 5 stanovanj, mmmmmmmmmmmmm^^mt ravnotako v podstrešju, dalje 10 drvarnic, praina kuhinja, vodnjak, 1100 do 1200 sež jev zemlie okoli hide. — Več fe 'zve r>ri lastniku Ivanu Brudar, Zelena jama 26, Ljubljana. 2716 5—2
Za odgovor naj se priloži lOvinarska znamka.
Organist in = = eerkvenik
dobi službo z novim letom 1908
v Javorju pt»i Liitiji.
2725 3-2
V najem se odda
na Viru št. 3. pri Domžalah
hiša,
ki je pripravna za gostilniško obrt in za trgovino. — Več se izve istotam ali pa pri FR. STUPICA, trgovcu v Ljubljani, Mar. Terezije cesta I.
24P4 7
Sprejmem takoj spretno, v manu-fakturi izvežbano
prodajalko.
Štefan Štekar, trgovec 2707 3—3	v Ajdovščini.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih oenah
F. HITI, Pred škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401
Št. 322
srebrna mi ška ^B remont. 3*50
St. 3S7.
srebrna s sidro 16 kamnov 3"— dvojni plašč 6*50
Št 341, srebrna s sidro dvojniplaščl5kam-^gfc nov, posebno
močna 7- 9-SO
r
Radi odpotovanja se pod ugodnimi pogoji takoj da v najem
| hotel Štemarje v Skofji Loki

■ II
Anten Kifftncnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine Izvoz v vse dežele. Maribor L5., atajersko.
Po zelo ugodni ceni
proda hiša
v dobrem stanu. V hiši ste dve manj&i prodajalni, eno ve&je lepo stanovanje, kakor tudi dve manjši z vsemi pritiklinami, lepim vrtom in dvoriščem.
2679 4-3 Naslov pova upravništvo našega lista.
Vinske sode
po 300, 400, 600, 700 in 1600 litrov do 4000 litrov, iz hrastovega lesa, prav dobro ohranjene, oddaja po prav nizkih cenah ====== tvrdka
HI. Rosner in drug
zraven Koslerjeve pivovarne, Ljubljana. 2i>> 6 -
112 mebliranih sob, kuhinje, hlevi, kleti. Prav ugoden prostor za vino- in lesotržtvo. Eventuelno se po primerni ceni proda celo pose-
^^^^stvo. Vprašanja naj se pošiljajo lastnici R. DANEN istotam. 2726^^^^
__ ^
Potrošno obrtno gospodarsko t^L s| = društvo v Buzetu (Istra) = V
ima na prodaj
2724 2—1
več sto hektolitrov dobrega belega in črnega vina.
Kupci naj se obrnejo naravnost pismeno - - ali ustno do imenovanega društva. - -
Pristna vina!

Zmerne cene!
Le najfinejše, pcsu|eoe
kokosove orehe
brez drugih primesi uporabljajo „Ceres" tovarne za izdelovanje znane „Ceres" masti, katero pripravljajo v čistih aparatih.
se rabi za praženje, kuhanje in pecivo,
| Izvolite pisati po vzorce! j
Barhenii
in flanele modernih vzorcev, platno, damasti, namizni prti, brisače, srajce, kakor tudi vse platneno in bombaže-vinasto blago, modno blago za obleko za dame in gospode, zajamčeno dobro, 2082	priporoča	13—6
V. J. Havliček
izvozna tvrdka lanenega in modnega blaga v Podebradech.
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
je ipMnii priinan. kot tovrstno bol blalnjoi« in odvodno mazilo pri problajanja Itd.; con. 80 t., K 1 40 n It n dobiva t r»eh lekarnah.
Pri nakupovanju tej?, poveod priljubljenega donačega iredatva,	jea|M> le eriginalne steklenice t ikatljah i
na4o laiiita. masko ,,Sidro" potem ie je gotovo prejel originalni itdelek.
Richterjeva lekarna
pol „■!■>■ III levu" v Pragi
Elisabethgasse štev. 8 nova.
M* Datvao raipolllja.j«,
nasj^-j);
velika priložnostna
prodaja
u AnjleJKem skladišču oblek
Ljubljana, Mestni trg 5
radi izredno velike zaloge konfekcije za dame, gospode,deklice in dečke.
Vsi predmeti se prodajo za vsako cena, 2638 12 -9 O. Bernatovič.
eepflOncrftflmMKMMrilMi


©in. Unterhuber nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno 1670.	lastnik Fr. Benque	Ustonovlleno 1870.
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Teleion št. 237	priporoča se	Teleton St. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd., stopnic« po naročilu narejene z železno sestavo o^mentne oevi
(rore) ? vloženo žtčno pletenino za napravo vodotokov itd.; plošče »z cementa (Metallique), preproste in i raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Ponlandcement in Romancement iz Weissenbach a — Proračuni zastonj in poštnine prosto	......
I17Q SO—9
McumnuuiiMi
Herbabny-jev podfosfornokisli
apncno-žclczni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zaloga »fcoro«wili lekarnah.
žl SCHJ^^ŽARKE 15
Herbabny-]eva
aromatiška escnca.
Že ?3 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli lajša-joCe mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 4o vin. več za zavitek.	2649 b
Edino izdelovanje in glavna razpošiljate*: Dr. Hellmann-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJ, YIIJi, Kaiserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Breiah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Voliperku.
} Ure-budilnice s cifernico, ki sveti^		
H 111®	WM m3'msamk ffiteiPHi	L t zvoncem nav K 2.40 Z 2 zvoncema . . , 3 — S cifcrn . ki sveti . . 3.20 Marka J. Prlma . . . 4 -Železniška budlln , 5 — Budilnica s stolp zvon (Schlagw.) „ 6 — Budilnica z muziko . 10 — ) leta pism. garancije. Denar nazaj, ako ne dopade Pošlje po povzetju MAK BČHNEL Dunaj IV., Margaretenst. 27 Zahtevajte moj cenik z nad ^000 podobami zastonj in 2364 Iranko tO— t
Božič 1907.
Ncv-York In London nista prizanašala niti evropski eclinl ter |e velika tovarna srabrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6-90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih noiev s pristno
angleiko ktinjo ; 6 kom amer. pat. srebrnih vili« iz enega komada 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih Sli.; 12 kom. amer pat. srebrnih kavnih žile; 1 kom amer. pat. srebrna zajemalnlca >a juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom ang Viktorla dailc za podklado ;
2	kom efektnih namiznih svetnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin slpalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6-90. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni «ni gld. 6 90. Amerlčansko pat. srebro je znano, je skoz in skozi bela kovina, ki obdrtt bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva »e edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl hiši nmer. pat. srebrnega blaga
na Dunaj! II., Rembrandtstr. 19 S. L. Hit 1	Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju. ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček lz pohvalnih pisem : Bil sem s pošlljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Barlnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu
Dr. Kamilo Bflhm, okrožni in tovarniški zdravnik. |j S poslanim namiznim orodjem sem zci6 zadovoljen.
Mihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn. uraJov dež. pri vladi v Sarajevu.	Sarajevo, 22. oktobra 1904.
r f '

KAŠLJU JOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TH9M0MEL SCILIAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz. jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju in pri družili vrstah kašlja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 Kj 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
> Izdelovanje In glavna zaloga
lekarna B. FR4GNER-Ja
2430	c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1
Praga III., št. 203	■
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na ime sredstva, Izdelovatelja In na varstveno znamko.
Ul Za božič 8 ! ! Smmm Velika izbira
o
Ui
C/5 1>
daril za božič
kakor tudi raznih
predmetov za okrašenle božičnih drevesc
finega doma&ega in tvorni&kega izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnoga peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postrežem tudi s finimi desertnimi vini in raz-----nimi likerji.
Fini turinski pelinkovec.
Vsak dan sveže medeno, orehove in rozinove potioe, šartelj. pince in drugo pecivo, v pekarni pa (in domač ržen [kruh.
V kavarni
tfSal^ črrja in fina bela l^eua ter izboren eej.
:: :: slaščičarna, kavarna in pekarija. :: ::

Stari trg štev. 21.
Regiatriraa vzorec.	Bajna iluzija!	Oblastveno varovano.
1974 Najlepši kras božičnega drevesca »-i
ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, Je moje Izboljšano
brlllantno angel, zvonilo za božično dreuo it. 1
popolnoma lz kovine s 6 pozlač. angelcl 30 cm vls. Garantira se ta fnnkcljonlranje.
Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjše drevo b preprostim nasajenjem. Postavljen, na miso s. rabi lahko tudi sa namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi brez prižganih sveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K 160.
. K 4-25
» 5-50 • „ 8-36 kosov
50 „ loo ,
9 ktsov
I« . ^ „
K 43-50
„ 58--„112-
K 12'-„ 15-., 29—
Št. 7. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
Ohranite« zdravega
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju ln v uravnavi prebavranja ter odstranitvi nadležnega zaprtla. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih celi skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmemosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerno tvorirve kislin ter krče je dr. Bone balram »a iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
VARILO I
Vsi deli embalaže imajo postavno deponovano var-stveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v
c. In kr. dvornega dobavitelja
--,,pri črnem orlu" =====
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ul.203.
Po poJtl razpošilja se vaak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklnnlce 1 K.
Proti vpošlljatvi K I SO se pošlje mala steklenica in za K 2 80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 - 4 vebke steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
PRAGI
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gp. lekarjih : G. Plccoll, U. pl Trn-k6czy, M Mardetschlfiger, J. Mayr. "1217»
Najcenejša zaloga I 4
C
pristna Roskopf patentna re-montoirka na sidro švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikljasto okrovje z varstvene plombo in šarnirskim pokrovom, ovaln. robom, j6uridoča (ne gre samo 11 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in jletni garancijski list, kom. 6 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem C K, 3 kosi 17 K.
Bogata izbora v tnoiem alavn. katalogu.
IV kos. sortiranih, skrbno zavitih t kartonn, po velikosti in izvršitvi po K —'40, —'60, —-70, —'80, 1 •—,
1 20, 1*50. 2*—. 6 Vos. kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —'75, —90, 1*—, 1-20. Lamettd, angelski lasci, srebrni ali zlati, kuvort K —"'0, žica za orehe 100 kosov K —'20, verižice iz steklenih krogljic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velikosti krogjic K — "90 —•95, 120, 1-40. Svečice 24 kosov v kartonu K —'50, večje IS kosov v kartona K — 58, držajci za svečo, tncat K —'50.
Prosim zahtevajte katalog.
Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, no* tranja zapora na vzmet, nikelj nasta zunanja zapora 9 cm dolgosti, 6 cm širokosti K 1'50.
St. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega usnja zga-nena. la zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitje, 3 zapore, 9 cm dol. 6 cm
šir. K 135. Boljše denarnice po K 1*85, 2*10, 2-80,3-10,3-50,3 80,4 20mvi»je
Rflfifari nnnrnrin	I- '"P'0- ki «4 1 sept. do 30 nov. pismeno naenkrat naroči za najmanj 40 K blaga, dobi ustonj
OUtllllU UUUIUUU. za božično nagrado alarmno budilko st. 4343 s po noči svetlečim so kazalnikom in pa koledar za 1. 1908.
--- Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika I -
Pošilja se pa povzetja ali denar naprej. Najpripravneje sc naroča na odrezka postne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri na-rodifcvl opomni, ali naj se pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan prr nakaznici. Tudi je v korist vsaknmu naročiteljn, da iim I« mogoč., blago že pred 15. decembrom, ker pošta po 15. doceinbru zaradi hudega nsvala ne more dostavljati take hitro, kakor ob navadnem času. Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov:
tvornlca ur v Mostu
JAN KONRAD
ces. in kralj, dvorni dobavitelj v Mostu - št. 1940 na Češkem -
Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj poSijem zastonj In polltnlne prosto. ^
I aouajni(uoi| zsjq auag J
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
»
Klobuke
cilindre in čepice
v najnovejših taconaii in v velikih Izberah
priporoča 112 62-28
Ivan Soklič.
Pod trančo 2. Postaja elek.ieleinlce.
Kdor želi prodati že rabljeno ali slaro
Kolo (bicikelj)
naj naznani na nasloy Jakob Dolinar, Smlednik, Gorenjsko. 2704 3—3
TUO U LJUBLJANI
Kongresni trg 19
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
31 0
4
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
po 4
Dnitje hranilne knjižice so sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni davek plača hranilnica sama. ===== Najsij^urnejša prilika, za ntedenje!
1949 52-1 Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
Predstave se vrfiijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s Dunajska cesta nasproti kavarne „EuropaCi. s Danes v soboto nov spored, isc 2124
Vaak četrtek in aoboto od 3. do G. ure popoldne predstava za dijake po zni« i s žani ceni. i i
Stalno delo za 50 let!
Rojaki, Slovenci, pozor I
The Cleveland-Cliffs Pioneer lron Com-pani, Marquette, Michigan, North America, potrebuje mnogo drvarjev. Plača po K 5 75 od sežnja, ki obsega 2 metra dolžine in 45 palcev visočine. Družba ima stalno delo za mnogo let ter izplačuje v gotovini vsakega desetega v mesecu. Cepljenje drv ne povzroča nobenega posebnega truda ter se di prav dobro zaslužiti. Kdor želi natančnejših pojasnil, naj piše enemu izmed spodaj podpisanih, ki mu pojasni vse potrebno in tudi pove, kako naj potuje, da dospe v omenjeni kraj.	2387 8—8
John Knavs, Alger Ca Limestone P.
O. Michigan, North America, iacob Levstik, Coalwood P. O. Michigan, North America. Frank Debelak, Rumely P. O. Michigan, North America.
Porna žasa Dejhenihl v Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dlle
I laško colo debele in od 5 col naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode In frfze.
Hajbog«sfej&o zaloga En najrazno°
.2005 62 2 vrstnejio Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
jzij Kraczmer
izdelovalno klavirjev in sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra nasip St. 4.
Vedno so v zalogi pralgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-nje In popravljanja vseb sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. Bttiendorter na
Dunaju, OebrUdar Stlngl na Dunaju, Avgust FBrster Ipskem. Za 1 Jamčim. — Delna plailla.
v LHbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri ............1. — NaJnIJJa
mejil kupljen klavir docela JamCIm, O) Izposojovalnlna.
Itifitii, aaetM hi kiutrik-cijaks kljaiauičaritra.
Bldralltai vidri In sesalki
Josip Weibl
J. Spreltzer-ja lasi. LJUBLJAIA, llomikivi ulici i
priporoča M eUvaemu občinstva hi pretastiti tuhovSinl t Udelovsnje vsak v t« stroke sps-daJoCLb predmetov: M6no emreije .s »troj, obhajilo« mlse, ograj« .s mlrodvorn obmejne omretje, veina Trata, balkoni, verande, stolpne krile, itedllnlke, strele.
▼ode, telesna ekna, telesne atole Itd. ■pecUallteta: veljlftnl sastorl I. solndne plahte po Mjnorejs«. sistema • ssmeivigilalai e U09 52 -59	operami bres vijakoT.

I* rujaui premog
novo otvorleneea premogoma Šemnih
pri Zagorju ob Savi dostavlja vedno na dom prodaja premoga
v Kolodvorskih ulicah štev. 35 v Ljubljani
Pri naročilih celih vagonov naj se blagohotno obrača naravnost
na premogovnik v Mediji-lzlake.	2643 12-4 _

Vožnja traja	__ _
dni g dni V	Pri|ikaza po+ov^in
2najnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi velikanskimi parniki
fojasnila daje zastopnik ff^glinjg
nubjjana j^i0^He-uiicc5k28
Odhod izJjubljanc vsakj ponedeleK.torekinčetrtek j' tednu.
b
u
E <
Najcenejša vožnja v Ameriko. "Šgffi
i Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
za
Ameriko
i v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52-49
S'3T Najcenejša vožnja v Ameriko, "jgfl
P
i
0
1 ■i
r
Istrska::
vina
beli moškat, belo vino, ru-deče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju 9 Istra.
2421 24—14
C. kr. oblastveno potrjeno 2010< se ucilisce za /trojno risanje
branja c fasifi
Ljubljana, »ari tri Jt. 28.
e Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. •
Majcenajfto
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni ln najbolpl kakovosti slavnemu p. n. občinstva to preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani => Pred Škofijo itev. 19. — 5Uri trg Itev. 4 Prešernove ulice itrv. 4. m m-m aa Popravila toftno la oai
Prodajalka
zmožna slovenščine in nemščine, v starosti 22 do 28 let, ki ume čevlje zlepiti in prešivati, se sprejme za neko čevljarno v provinci-jalnem mestu. Nastopi se takoj. Vpraš naj se za naslov pri upravništvu lista 2711	»Slovenca".	3-2
Krasne kravate, moderne ovratnike, srajce, boa za dame in otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in nogavice itd. se dobe
2237 3
najcenejše pri
A. UIUOD M0Z6ZIČ
Ljubljana, Stari tri 21.
h
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2854 i
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska nl.4, (Slavon.)
I
1
Podružnice:
?>;»*» > ■•■t»lolc»«l: Onhn u, Mala itraa, M.il.llci IT, Badaa, Brao, tfoflu Lipa, Coika KmuIu, Mo»Bratt lutaii, »ilUa«, Horl J1JI«. Pliu, (TiUra lo UbciM.
Menjalni«)« na Dunaja:
I V.lliallt II, D. Tafa.rilriiM 4, iu. UafarraMt 77 (*wal Raanwt(a), ID. Ll-vtomuM 17, IV. VlaSoar Hiaptitr.ua Ta, V. Scbtnbranntrilratit S« a, TI. 6»mpe«dorf»rrtr. M, VII. MarlabllcratraMt 16. VIII. LcrcbmfaldtritraiM 13», IX. ilirnlruit ». X. f.v.rltcailraiia K, ŠTfll. Vilirl.firilrtMi u, XIX. DRbllnccr Haapt.tr iS, XIX. Hanplriraii« M.
M«i|alnlčna delniška družba 46 ibo - iso
MER C UR"
Dunaj, L, Woilzelle 10.
Ake. kapital K 99,990.000. Ssser. s»klad S 8,699.000
99
Najkulantnojii
nakup in prodaja H
vseh vrst rent, dr lavnih papirjev, akcij, prioritet, »stavnic, srečk, devls, valut ln detnarjs.
mr- Zamenjava in eskomptirai^e
lslrebsalh sastavnle la obligacij, sreu ln kuponov.
1504 26
Szantnerjevi črevlji giilii
v kakovosti, lepi in fini izvršitvi!
za lovce in gozdarje.:
Zimskih 6revljev SZŽi^ Dokolenic (kamaien) Črevljev za dom ImSf?en0ar±i-0
Molki
K 4-80 naprej
Prva in največja zaloga Črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
fteviji od k s - naprej, ionski fis.iji, nizki, od Ljubljana, Selenburgove ulice 4, Ljubljana.
»prej. Ženski Arevljl, visoki, od K »M naprej. " ^ ^	°
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju.
m
Najkrajša;- najcenejša U0ŽIljQ u fllMiRO
z modernimi, velikimi brzoparnikl iz
Ljubljane čez Antwerpenv New York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", „Kroonland". „Vaderland', „Zeeland" in .Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snainost, izborna hrana, vljudna postrežba m spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, j za vsakega potnika eminentnega pomena, in I traja vožnja 7 dni.
Odhod Iz UDblJiiDe vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na * mesec vožnjo 6ex Ksnsdo, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske olloe odalej itev. 26, od Jui-neca kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju*. 320 40
FRAN SEVC1K
puškar v Ljubljani, Židovake ulica 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih	pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bčhlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni. — Popravki te izvrinjejo točno, zanesljivo in ceno. Caniki na zahtevo zastonj.
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg „Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu u pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva •> slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-msntiki, stavbno ter portalna ataklaratva
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela v«e v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega ia porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi aa-n ■arlal la proračuni na zahtevo zastonj. |3 SpričeTali muflt ItTrieaife iel si aa razftlap f. a. adjesalces v tfial.
rmi.
pl
■■ JK'* ."Vf. n <
I"
t • '>'.>1 'i
I 1
B a
c Je i a /77?
Ustanouiteo tardke
'JJma
žganja Mker/i v/?oim
Čaj/
Cenik zastonj
t
\
1 M
II
»Vzajemna zavarovalnici"
Dunajska cesta št. 19. <8 v Ljubljani P Hedjotovo mi
a
L Proti polarni Škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine ln pridelke. 2. proti preloma zvonove ln
8. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica I
Svoji k svojimi
55
s