Poštnina plačana v gotovini. C«M 23«— lir Spedlz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-7S Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-1* Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta it. II. CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — PoStnl čekoval račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 49 Trst - Gorica 7. decembra 1956 Izhaja vsak petek \e na vrsti Jugoslavija? Iz Jugoslavije, posebno z jugoslovanskih. meja pn-ihajajo vznemirljive vesti. Sovjetske čete, ki so prišle v Romunijo, se po teh poročilih koncentrirajo prav ob jugoslovanski meji. Glavno poveljstvo sovjetskih čet v Romuniji ni menda kje pri Bukarešti, temveč v Teme Švaru, nedaleč od jugoslovanske meje. Na meji z Bolgarijo so se zopet pojavile žične ovire, obmejne straže so pejačene in tudi bolgarski državniki ne tajijo svojega sovražnega razpoloženja do Jugoslavije. Nič boljši ni položaj na. meji z Albanijo. Saj je bil albanski ministrski predsednik Hodža celo prvi, kateremu so Sovjeti u- ' kazali, da je s člankom v »Pravdi« sprožil novo kampanjo proti Titu. Kako je na. Madžarskem, vemo. Titu nihče ne vrača naklonjenosti, s katero je Tito pozdravil Nagvjev padec in Kadarjev prihod ni oblast. Stvari se razvijajo drugače kakor je pričakoval Beograd. Prav nič ne pretiravamo, če ugotovimo, da je Beograd danes izpostavljen takšnemu sovjetskemu pritisku 'kakor ni bil že vse od leta 1948, ko se je nanj zrušila vsa teža Konunforma. Lahko bi celo domnevali,- da se Sovjetska zveza pripravlja, da dokončim, ., sti tudi svoj jugoslovanski račv>-\ r,krepi in poteze govore, da bo av. a Tita pred izbiro: Uti popolna uklonitev ali pa dokončna izklučitcv '.z ! amunlstičnega tabora z vsatrii posledic mi, ki znajo biti drugačne kot so bile lita 1948. Kaj bo ukrenil Tito, če pride do tega? Kakšna zna biti usoda kom mističnega režima, ki v danem trenutku re "i. vnoge' računati na sovjetsko podporo, - w j r .Jetično pokazal madžarski primer. Sam Ti to je takrat dejal, da je za rešitev komu-nizma dovoljena in včasih potrebni; tudi sovjetska oborožena intervencija, pa čeprav proti lastnemu narodu. Kaj in koliko mora Tito popustiti, če hoče najti vsaj malo milosti v sovjetskih očeh, dokazuje Gomulka. Pogoja sta: o-hranitev političnega totalitarizma na znotraj (kar je Titu itak prav in je že doslej dosledno izvajal) in popolna pokorščina Moskvi na zunaj, t. j. v zunanji politiki. Tudi v tej ni velikih razlik. Tito bi se marali odreči samo ambiciji, da poslana rte kakšen vodja satelitov. Takšna je usodna izbira, v katero silijo rrzmere sedanji jugoslovanski režim. Lahko si mislimo, da bi Tito v tem trenutku rad oživil in imel učinkovit Balkanski pakt. Za ta je nedvomno z veseljem sprejel obsk grških državnikov. Toda pri tem skuša oživiti to, kar je sam pomagal spraviti na slepi tir v trenutku, ko mu je tako kazalo. V postopanju n! doslednosti in pogrete ljubezni niso veliko vredne. Nadalje ne smemo izpregledati, da je tudi tretja članica Balkanskega pakta danes resno ogrožena. To je Turčija. Njen predsednik se je podal na posvetovinje v London. Vsak član Balkanskega pakta išče torej zaščito na drugi strani, med njimi je kopica nerešenih vprašanj med katerimi je ciprsko samo največje, ne pa edino. Zato dvomimo, da bi Titu zadostoval Balkanski pakt. Potrebna je drugačna odločitev: Zahod ali Vzhod. Toda Titu in 'njegovim je težko izreči tako prvo, kakor tudi drugo besedo. Tito in njegovi najbrž bolje vedo, ka- ko majavi so temelji sedanjega jugoslovanskega režima, v kolikor prihaja pri tem v. poštev naklonjenost jugoslovanskih narodov. Dnevni pobegi v tujino, ki jim noče in noče biti konca, kakor tudi drugi znaki kažejo, da bi lepega dne lahko doživeli veliko razoiairanje vsi tisti, ki mislijo, da. je titoizem trden in da se ne bi zrušil kot hiša s papirja., ko bi enkrat potegnil takšen veter, kakor je prav tako nepričakovano zapihal po ■varšavskih in budimpeštanskih ulicah. Zato ni priporočljivo in ni verjetno, da bi se nosilci titoizma kar tako odrekli moskovskega poza varovanja. llelja pravica samo za Egipt ali pa tudi za Madžarsko? TežiSCe napetosti se prenaSa na Balkan - Tndl Amerika posega o položaj Velika Britanija in Francija sta pretekli ponedeljek istočasno objavili svoj že napovedani sklep, da se pokorita sklepom Organizacije združenih narodov in da bosta breiz odlašanje umaknili svoje čete iz Egipta. Sporočilo so v krogih (Združenih narodov sprejeli z velikim zadovoljstvom. General Burns, poveljnik s>il Združenih narodov. je po nalogu glavnega tajnika OZN. Hsmmarskjoelda. takoj stopil v stik s poveljnikom anglo-francoskih čet ter se |WMSRŠKJ019 ZN m m is , *** N ' ""J. »*'■ Hruščev: »Deportirance bom prešteval jaz, ne pa Hammarskjoeld!i< je z njim domenil za podrobnosti umika, k! je medtem že deloma iz.vdden. V sredo se je prvih 2000 vojakov že vkrcalo na prevozno ladjo. Istočasno je tudi izraelska vlada pooblastila načelnika svojega glavnega stana, da se s poveljnikom sil OZN dogovori o podrobnostih umika židovske vojske s Sinajskega polotoka. Tudi ta .umik je takoj začel in sile OZN zasedaj ozemlje, ki ga -zapuščajo pripadniki izraelske armade. Tako je Organizacija 'združenih narodov v egiptovski zadevi dosegla veliko zrna,go. Istočasno pa je s tem obveljalo tudi stališče Združenih držav, ki so že od vsega začetka bile proti anglo-francoski oboroženi intervenciji na Bližnjem vzhodu. Med tistimi, ki se veselijo takšnega izide tega nevarnega 'zapletljaja, je seveda tudi polkovnik Naser. Vprašanje pa je, ali bo dorastel svoji nalogi ter bo tudi sam spoštoval načela in sklepe organizacije, kateri se mora zahvaliti za svojo rešitev. Na dnevnem redu je namreč čiščenje Sueškega prekSpa in sklicana bo tudi konferenca za določitev sistema bodoče uprave tega prekopa. V obeh primerih bi Naser moral upoštevati mednarodni značaj te vodne poti in se podrediti sklepom ZN, tako kot so se jim podredili Angleži in Francozi. Namesto tega pa vidimo že zdaj, kako hiti zatrjevati, da je Sueški prekop popolnoma egiptovska zadeva, v katero ne sme nihče vtikati svojih prstov. 'Diktatorji so vsi več ali msnj podobni. Nevarno pa je. če jih uspehi o-pijejo. In še vedno ni rečeno, da Egipt ne bi bil precej blizu tej nevarnosti. Težke mesece bosta preživeli britanska in francoska vlada. Hoteli sta vodili samostojno politiko in z energično pete-zo uveljaviti svoje stališče, pa sta morali IZ KOMUNISTIČNEGA SVETA BOLGARIJA - tltovci In stalinisti Todor Živkov, ki je bil letos aprila izvoljen za tajnika bolgarske komunistične partije, potem ko se je Cervenkov moral odreči temu položaju kakor tudi predsed-ništvu vlade, je imel pretekli četrtek jo Radiu 'Sofija nadvse zaačilen govor. V njem je javno priznal in oznanil, da so v Bolgariji na delu sile .ki skušajo raizblti sedanjo vladno koalicijo ograrcev in komunistov. 'V ozadju tega delovanja naj bi bili študentje in izobraženci, torej podobno kakor na Madžarskem in Poljskem. ‘ Po poročilih, ki prihajajo na Zahod’ se na Bolgarskem veča razdor med tako imenovanimi nacionalnimi komunisti (ti-.tovci) in staro komunistično gardo (stalinisti). Armijski general Ivan Mihojlov naj bi, skupno z drugimi 23 člani Cea-tralnega komiteta bolgarske KP, ostro krtiziral sedanjega tajnika 2ivkova. Kritiki naj bi se pridružil tudi Karel 'Lukane^, ki je prav tako kot Mihajlov podpredsednik vlade. Tako ima Živkov proti sebi kar dva podpredsednika lastne vlade. Po istih poročilih naj bi »stara garda« na Bolgarskem še ne bila resno ogrožena, vendar že čuti, tkako se ji majejo tla pod SOCIALISTIČNA INTERNACIONALA proti sovjetskemu nasilju v Evropi Pretekli petek, soboto in nedeljo je v prestolnici Danske, *. Kopenhagnu, zasedal glavni svet Socialistične internacionale, ki združuje demokratično Usmerjene socialistične stranke. 'Na sestanku je 50 odposlancev zastopalo 20 držav. Razpravljali so o Vzhodni Evropi, Bližnjem vzhodu, razorožitvi, pomoči madžarskim beguncem, prispevkih, s katerimi >naj posamezne stranke omogočijo madžarski socialistični prvakinji, gospe Kethlyjevi, da izvede svoje poslanstvo in organizira, čim bo to mogoče, novo in neodvisno madža--sko socialistično stranko. Sprejeli so tudi razne druge resolucije. Soglasno je bila odobrena resolucija, s katero Socialistična internacionala zahteva takojšnjo izvedbo sklepa Združenih narodov o umiku sovjetskih čet in o odpošiljat vi opazovalcev OZN '■na Madžarsko. Resolucija zahteva tudi, naj Sovjetska zveza umakne svoje sile iz vseh držav Vzihodne Evrope. Madžarska naj nadalje sprejme tri opazovalce Socialistične internacionale, ki naj bi izvedli na madžarskih tleh preiskavo o položaju. Reso luclja zaključuje iz iizjavo, da gleda Socialistična internacionala z največjo naklonjenostjo do madžarskega ljudstva na jiedavne dogodke, do katerih je prišlo v deželi, ter je globoko vznemirjena izarad1 nasilnega zatrtja osvobodilnega gibanja. Prav tako soglasno je bila sprejeta resolucija, ki poziva na razorožitev. Predlagal jo je vršilec dolžnosti generalnega tajnika francoske socialistične stranke. Juies Moche. Do ostrih nastopov med francoskim socialistom Comminom in angeškim laburistom Gaitskellom pa je prišlo pri razpravljanju o resoluciji, ki se 'nanaša na vprašanje Sueškega prekopa. Britanski laburisti, ki so proti trenutni konservativni vJadi, so zahtevali, naj se Internacionala odločno postavi ne stran Združenih .narodov in obsodi anglo-francoski nastop v Egiptu. Francoski socialisti, katerih prvak je predsednik sedanje francoske vlade, so pa bili proti temu. Zato je bilo glasovanje o tej resoluciji odloženo na zadnji dan zasedanja, na nedeljo. Pred glasovanjem je francoska delegacija pro-testrno zapustila sejo. Pri resoluciji o sueškem vprašanju in Bližnjem vzhodiu so glasovali ločeno za prvi del, v katerem se obsoja anglo-fran-cioski nastop, in iza drugi del, v katerem se Združenim narodom priporoča razne ukrepe, ki naj bi jih podvizeli za ureditev •razmer in zagotovitev miru v tem delt> sveta. Glasovanja za prvi del te resolucije so se vzdržale delegacije štirih socialističnih strank, drugi del resolucije pa je bil zopet sprejet soglasno, vendar brez glasov francoske delegacije, ki je že pred prvim glasovanjem zapustila sejo. Pri obeh gla-sova njih niso bili navzoči niti švicarski delegati, ker so že v nedeljo zjutraj odpotovali v domovino. ■nogami in je zato začela organizirati množične manifestacije, na katerih dokazuje pravilnost svoje politike in obenem grozi vsem, ki bi se morda upali dvigniti glave, z najhujšimi represalijami. Čistke v vojski Takšno stanje je že rodilo posledice. V bolgarski vojski, na katero se komunistične oblasti ne morejo zanesti, so začeli izvajati veliko čistko. Dvema generaloma so odvzeli čin, in kot prvi obrok so odslovili 200 častnikov in podčastnikov, iki ni» so bili naklonjeni komunizmu in Sovjet ski zvezi. Bolgarska vlada se hoče s temi ukrepi zavarovati, da ne bi bolgarska vojska cb prvi priložnosti potegnila z morebitnimi uporniki, kakor se je to zgodilo na Madžarskem. Kako velika je zagata, v kateri se je znašla komunistična vlada, ki se zaveda, da ima proti sebi skoro vse ljudstvo, dokazuje -tudi dejstvo, da je bila takoj po izbruhu nemirov v (Poljski in-na Madžarskem na sofijskem letališču v stalni pripravljenosti večja skupina sovjetskih vojaških letal. Z njimi naj bi v primeru potrebe komunistični oblastniki pobegnili v Sovjetsko zvezo, da bi od tam s sovjetskimi bajoneti nadaljevali borbo proti lastnemu narodu. Zanimivo je, da kaže tako veliko živčnost samo vlada, medtem ko je ljudstvo navidezno popolnoma mirno. Žične ovire na] meji z Jugoslavijo Izpremenjeni zunanjepolitični položaj je razviden tiudi na bolgarskih mejah. Bolgarija postaja za Sovjetsko zvezo zelo važna odskočna deska za vse operacije v Sredozemlju, na Balkanu in še posebno na Bližnjem vzhodu. Zato se v Bolgariji zbirajo sovjetske čete, ki dovažajo orožje in zaloge. Del teh čet so razmestili ob turško-bolgarski meji, kar je seveda vzbudilo v Turčiji precejšnjo vznemirjenost. Tudi jugoslovansko-bolgarska meja nudi novo sliko. Na njej so se zopet pojavile žične ovire, ki so jih odstranili pred 18 meseci, ko je prišlo do pomirjenja med Titom in Moskvo. Posamezne mejne odseke ponoči razsvetljujejo žarometi, od časa do časa pa se oglašajo zvočniki, ki pozivajo jugoslovanske graničarje, naj dezertirajo v »svobodno« Bolgarijo. Zelo dvomljivo, je, da bi Jugoslovani nasedli tej propagandi, saj so komaj pred nekaj meseci videli, da so komi.nformi-stične države vrnile 'Titu, kot svoj spravni dar, prav tiste kominformiste, ki so že enkrat nasedli kremeljskim vabljivim glasovom. MADŽARSKA -mine trgajo begunce Komaj nekaj mesecev je od itega, ko so .madžarske oblasti z bučno reklamo začele odstranjevati bodečo žico in čistiti minska polja, s katerimi je bil dotlej- z« • prt dostop do madžarsko- avstrijske^ rfte. je. Tedaj so dejali, da vse te ovire niso več potrebne, ker je pač Avstrija postala nevtralna. Zahodni svet je že tedaj vedel, da to ni bilo res, kajti mine in ovire niso bile postavlje.ne zato, da bi ovirale mort-bitnega napadalca, da bi vdrl na Madžarsko, temveč zato, da so Madžarom preprečevale, da bi bežali iz domačega »la-ja«. Da je tako, se vidi zdaj. Sovjetske o-blasti namreč cb vsej mejni črti spet polagajo minska poljja. Veliiko beguncev, k; ne vedo za ta najnovejši ukrep, je po ne sreči že stopilo na ritfao, ki jih je raztr* gala ali vsaj strahovito pohabila. Tako delajo novodobni lovci na ljudi. Istočasno pa pozivajo madžarske oblasti vse dosedanje begunce, naj se povrnejo v domovino! ITALIJA - NEMČIJA Predsednik Gronchi g Bonou Predsednik republike, Giovanni Gron-cl}i, je preteklo sredo odpotoval na uradni obisk v Zahodno Nemčijo. Spremlja ga zunanji minister Martino. V Bonn sta dopotovala v četrtek zjutraj. \Na postaji sta ju sprejela predsednik zahednonemške republike, Heuss, in ministrski predsednik Adenauer. Se isto dopoldne je predsednik Gronchi obiskal predsednika zahodnonemške republike, nakar je imel dolg razgovor z Adenauerjem, kateremu, sta prisostvovala tudi zunanja ministra obeh držav. Popoldne so posvete nadaljevali. Obisku republiškega predsednika v Nemčiji pripisujejo veliko važnost. Gre za stike med dvema velikima državama, ki sta obe iskreni in vneti zagovornici evropskega sodelovanja, utrjevanja in poglobitve atlantskega zavezništva, poleg tega pa se tudi gospodarsko dopolnjujeta. Posebno v sedanjih, iza usodo Evrope tako važnih trenutkih, imata v svoji politiki in življenjskih interesih toliko stičnih točk, da nekateri celo domnevajo, da bo pršlo do novega najtesnejšega nemško-italijanskega sodelovanja. To je potrdil tudi sam predsednik Gronchi, ki je pred svojim odhodom podal izjavo, v kateri je dejal, da bo njegov obisk »nudil priložnost za poglobitev sodelovanja, ki je nujno potrebno za uspešno in enotno politiko na evropski celini. Italijanski i.n nemšiki narod — je dalje izjavil predsednik Gronchi — bosta z ohranitvijo tesnih medsebojnih stikov ter odnosa jev ■> drugimi deželami svobodne Evrope lahko uspešno pripomogla k zgraditvi dejanske evropske sile, ki bo še najboljše orodje za dosego varnosti in miru, kar sta si oba narode,« zastavila iza svoj cilj.« Jutri, v soboto, si bo Gronchi ogledal Koein, v nedeljo pa Muemchen. V Rim se bo vrnil v ponedeljek. popustiti. 2e zdaj primanjkuje tekočih 'goriv, bencina in nafte, glavne neprijetnosti pa šele pridejo. Američka jamstva S svojm odločnim posegom v razvoj nt Bližnjem vzhodu so Združene države seveda prevzele tudi določene, čeprav zaenkrat še samo moralne obveznosti za u-sodo tega dela sveta. Kriza, ki je sicer omiljena, še vedno ni odstranjena. Le njeno težišče se je preneslo drugam. Trenutno je v Siriji, od koder se pa vedno bolj seli proti Balkanu. V Sirijo še vedno prihajajo velike količine sovjetskega orožja,- Sirija se izgovarja. da ;o cgražajc države bagdadske pogodbe, skupno z Izraelom, Turčija in Irak pa vidita gavno nevarnost v pro-sovjetski usmerjenosti sirijske vlade in se bojita, da bi Sirija postala odskočna deska za morebitne sovjetske intervencije. Da bi pogasile tudi to žarišče, bodo Združene države — tako se vsaj pričakuje — dale jamstvo za nedotakljivost meja in državne ureditve tako državam bagdadske pogodbe, kakor tudi Siriji. Ta se potem ne bo mogla več izgovarjati, da jo kdo ograža. Poslabšanje na Madžarskem Razmere se še vedno nočejo urediti na Madžarskem, kjer se je prav zadnje dni položaj zopet močno poslabšal. Sovjetsko vojaštvo in nova Kadarjeva policija so z vso surovostjo nastopili proti ženam im o-trokom, ki so se 4. decembra, ob prvem mesecu p-' drugem sovjetskem napadu na Budimpešto, z mirnim in žalnim sprevodom hoteli spomniti svojcev, ki so padli za madžarsko svobodo. Posebno brutalen je bil nastop proti množicam, ki so se zbrale pred ameriškim poslaništvom. Na ta že itak dovolj živ ogenj pa priliva Kadar svoje olje tudi z drugimi u-krepi. Ka:kor se mu zazdi, da je odpornost nekoJjko oslabel«. že prelomi kakšno s\o~' jo-cffHnbo. Tako ne mara ve? ptlzrMrrtf--iaVskih svetov, ki so zrušili v. revoluciji. Kakor Sovjeti z :Nagyjem, tako se je tudi on pogajal z njimi, dokler mu je to bilo potrebno, zdaj jih hoče pa zlomiti. Medtem se nadaljujejo množične aretacije in deportacije v Sovjetsko zvezo. Kadar noče prič Združeni narodi so sicer sklenili, naj se njihov generalni tajnik poda na Madžarsko. Tja naj bi bili pripuščeni tudi o-ppizovalci Združenih narodov. Toda medtem ko so sklepi Združenih narodov v E-giptu veljali in sta se jim Francija in Velika Britanija uklonili, sta MadžarsJca in z njo Sovjetska zveza drugačnega mnenja. Kadar je izjavil, da Hammarskjoeld lahko pride v Budimpešto, »toda enkrat pozneje«. Nič ni pomagalo, da so ZN nato določili obisk na 16. decembra in da je delegat Madžarske pri OZN na ta rok tu-d: pristal. Kadar in Sovjeti so ga enostavno postavili na_ laž. Tako ostaja še vedno odprto usodno vprašanje: ali naj veljajo sklepi OZN samo za demokracije ali pa se jim bodo morali ukloniti tudi totalitarci? Ce se slednje ne bo zgodilo, potem bo rešitev egiptovske krize OZN le malo pomagala. Dokler bodo nasilniki lahko nemoteno .gazili najsvetejša načela, bo svobodni svet ogrožen in bo pač moral za zavarovanje svobode in zaščite človečanskih pravic poiskati drugo, -učinkovitejšo pot. Po Nagy|eoem zagleda ? Ze zadnjič smo izrazili svoje pomisleke v zvezi z incidentom, do katerega je prišlo potem, ko so Imre Nagy in prijatelji 23. novembra zapustili jugoslovansko veleposlaništvo, v katerega so se zatekli po sovjetskem naskoku na Budimpešto. Preveč natančno je bilo vse dogovorjeno, Imre Nagy je napisal celo posebno zahvalno pismo, da bi mogli, pa naj si še tako silimo, verjeti v popolno iskrenost postopka in dobro vero prizadetih, vštevat titovce. Te pomisleke nam je zopet priklicala v spomin vest, po kateri bo jugoslovanska vlada vrnila Madžarski 300 beguncev, kt so se zaradi novembrskih dogodkom' zatekli na jugoslovansko ozemlje. Naj nem bo še enkrat, oproščeno, toda mi, ki smo prisostvovali že mnoffim takim »sporazumno« določenim in »p>-osto-voljnim« repatriacijam, pri katerih so »prostovoljci« imeli včasih celo zvezane roke, vedno pa so bili vsaj prav dobro zastraženi, imamo o tem pač svoje mnenje. Menimo, da je bilo v človeški zgodovini le malo dob, v katerih bi se na tako brezobziren način, posebno pa še v popolnem nasprotju s sicer izpovedovanimi načeli tako hladno trgovala s človeškim blagom, kakor se trguje danes! Zelo malo jih je, ki bi imeli glede tega čisto vest, in to je še največja srantota. Goriške pokrajinske volitve SLOVENSKI VOLIVCI/ Okrožje Gorica I. Okrožje Gorica II. Za provincialne volitve imamo demokratični, katoliški, nekomunistični Slovenci svoje kandidate v devetih okrožjih, kakor sledi: (Štandrež, ul. Duca d’Aosta, Corso Italia, ul. Trieste in vmesne ulice: Dr. BIRSA KAREL, odvetnik in profesor (Podgora, Ločnik, ul. Madonnina del Fante, ul. Brigata Casale, ul. Paolo Diacono, ul. IX Ago* .sto, ul. Leopardi, ul. Diaz in vmesne ulice): KACIN MARIJA, profesorica Okrožje Gorica III. (Pevma, Oslavje, Šentmaver, viale XX Set* tembre, Corso Verdi in vmesne ulice): Dr. KACIN ANTON, profesor Okrožje Gorica IV. (Levada, ul. Don Bosco, ul. Montesanto, Pia* čuta, Korenj, ul. Carducci, ul. Favetti, ul. Ra* fut, ul. Giustiniani, ul. Alviano, Grad in vmes* ne ulice): Dr. SFILIGOJ AVGUST, odvetnik (Travnik, • ul. Morelli, viale XXIV Maggio, Raštel, Trg sv. Antona, ul. Vittorio Veneto Šanrok in vmesne ulice): ČERNIČ KAREL, tovarniški delavec (vsa občina Sovodnje, Gradišče, Zagraj in Fara): Dr. MACUZZI (Makuc) ANDREJ, odvetnik in profesor (vsa občina Doberdob, Foljan in Sredipolje): BRATINA STANISLAV, profesor (vsa občina Števerjan ter občini Moš in Ca* priva del Friuli): • PODVERŠIČ HERMENEGILD, kmetovalec Okrožje Gorica V. Okrožje Sovodnje: Okrožje Doberdob Okrožje Števerjan Okrožje Krmin (vsa občina Krmin in vsa občina Dolenje): PERIN JOZEf, oskrbnik V vsakem okrožju nosi glasovnica, zraven lipove vejice tudi priimek in ime našega kandidata dotičnega okrožja. Prekrižajte s svinčnikom lipovo vejico in s tem ste gla* sovali za našega kandidata! Vsi naši kandidati so medsebojno povezani, in vsi naši gla* sovi iz devetih navedenih okrožij se seštejejo. Če dosežemo dolo* čeno število glasov, bomo imeli enega izvoljenega svetovalca v pro* vincialni svet. Leta 1951 smo v osmih okrožjih dosegli 2500 glasov in enega izvoljenega svetovalca. Zdaj imamo kandidate v devetin okrožjih in bomo gotovo dosegli še več glasov kot leta 1951. VAZNO JE VEDETI, DA IMAJO T1TOVC1 SVOJE KANDI* DATE SAMO V ŠTIRIH OKROŽJIH, IN ŠE TU POVEZANE S KOMUNISTI ITALIJANSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE. Glasujte torej v vseh okrožjih samo za vejice, da bo naša zmaga bolj gotova! kandidate lipove Prekrižajte s svinčnikom lipovo vejico in tako ste gla* sovali za našega kandidata. Ne pišite nobenega imena, ampak samo prekrižajte lipovo vejico na levi ali desni strani, kjer stoji na glasovnici. Glasovnica za provincialne volitve ima sledečo obliko: Sejmarsko blago Titovski najemniki si tudi ob teh volitvah močno brusijo pete po soriškem podeželju. Med njimi so p-o ogromni večini semi profesionalci, to je ljudje, ki slovenskemu prebivalstvu solijo pamet ne zato, ker bi bili prepričani v trdnost in zlasti v plemenitost zamisli, .ki jih pridigajo, pač pa zato, da vestno zadostijo svojim najemniškim dolžnostim. To so sami strankarski dninarji, 'ki hodijo po volilnih shodih kot romajo kramarji in bote-gerji po sejmih. iPrav zato je tudi krama sejmarjev, kakršni so: Dekleva, Stoka, Kosmina, Nanut in še nekaj kramarskih vajenčkov, sejmarsko blago. Kaj so obljubljali? Svobodo. In kaj so dali? Skoraj polovico prebivalstva Titove Jugoslavije so gonili skozi .zapore, koncentracijska taborišča in na morišča. Razpustili so vse politične organizacije, raizen komunistične, izropali vse •premoženje teh organizacij, ukradli so .vse nekomunistične tiskarne. Zadušili so ves nekomunistični tisk in požgali mnogo knjig in publikacij. Ustvarjali so mno- SLEPI IN GLUHONEMI Zadnje »Delo« pripoveduje, da je »v adnjem času prišlo v uredništvo več rttlcev Delu, ki so se zgražali nad stru-enim pisanjem Demokracije o dogodkih a Madžarskem in izrazili svoje mnenje, a je treba tem napadom ostro odgovc-iti.« ■In pomislite, dragi čitatelji »Demokra-ije« in dragi zapostavljeni bralci »Dela«, uko ostro je »Dele« zadostilo željam in ahtevam svojih bralcev. Hudo nahodni .redniki pri »Delu« so se pošteno nasi-ali Vidalijevega viksa proti madžarski nfl-uenci .(ki ga je tudi »Demokracija« iriporočila komunistom vseh dežel v zad-iji številki in ki bolniku istočasno zapre či. ušesa in usta). Z otročjo in bedasto ažjo -- laži so namreč za vse komuniste, d Kremlja do Kadarja in globoko v salte korenine komunističnih partij na Za-mdu, edini argumenti piškave obrambe omunističnih zločinov — so odpravili kr-'*ve pokole delavcev, študentov in o-rok na Poljskem in Madžarskem z. Rup-dkom, Nedičem, .ustaši, četpiki in domo-i ranči. To so »ostri odgovori« izpraznjenih iialektičn ih komunističnih mošket in plesnjenega možganskega smodnika. Ta-:o vsaj vedo sedaj tudi bralci »Dela«, da e »Demokracija« — kakor vemo — tudi mijske in madžarske dogodke prikazova-a — na žalost — v resnični in nepotvor-eni luči. 'V desetih letih izhajanja »De-nokracije« je »Delo« našlo nekoč iztrgali stavek o nerazsodnosti delavcev in ga votvarjalo ob vsaki priložnosti. Pa se je edaj ponovno izkazalo, da so prav sov-etski poglavarji in njihovi gaulajterji po ovjetskih kolonijah tisti, ki smatrajo ce-o »zgrajeno komunistično delavstvo« za ako nerazsodno, da mu prikrivajo in ce-o falziflclrajo resnico. Komunistični štu-lenti so na moskovski univerzi lepili v.a-todna poročil® :po stenah univerze, da bi lili visokošolci resnično informirani o do-iodkih na Madžarskem. Za »Delo« so tuli ti visokošolci imperialistični agenti in ašisti. Javno so povedali, da sovjetski isk laže. Pa še to pomislite, dragi bialci »Dela«, tatarski vojaki in Čerkezi so tvegali s anki in topovi svoja življenja proti go-orokim šestnajstletnim otrokom. Kikšno unaštvo ali bolje, kakšen strahoten cini« tem človek«', ki si drzne kaj takega izblebetati! »Demokracija« je obširno pitala o anglo-francoskem napadu na Egipt. r.u s+i -si stali nasproti anglo-francoski vo- jaki oboroženi c ameriškim orožjem, in egiptovski oboroženi s sovjetskimi tanki in češkimi topovi. Na Madžarskem pa je tuja, ne madžarska do zob oborožena vojska nastopala proti celotnemu neoboroženemu civilnemu domačemu prebivalstvu. Desettisoče mrtvih v Poit Saldu so si komunisti spet izmislili. Vemo pa nekaj drugega: da so se Izraelci v Binah do zob oborožili s sovjetskim orožjem in da so Egipčani zmetali orožja za enn polno divizijo v-stran. Vemo tudi, da so ruski vojaki na Madžarskem delili sovjetsko orožje_ upornikom. To je prav včeraj potrdil sum Kadarjev šef tiskovnega urada v Budimpešti. Kdaj odmetava jv. vojaki orožje? Samo takrat, kadar vedo, da se borijo za krivično stvar, za katero n” velja umirati. »Delo« na .prvi stiani piše o frarkistič-n:m zločinu, da so n. mreč v Španiji 19. novembra ustrelili komunista RUardc Bencita .ustrelitve 70.000 madžarskih delavcev, študentov in otrok — kakor so zatrjevali zastopniki OZN — s strani Ceikezov. Talarjev in Mongolov ne šteje nič. Naj si bralci »Dela« ne domišljujejo, da bi komunizem pri nas postopal drugače, če bi mogel in če bi tako uk. zali v Kremlju. Tudi slovenski komunisti so u-porabna krma (komunističnih tankov. O tem naj razmišljajo bratci »Dela«! — Pika. SLOVENSKI VOLIVCI, POZORI Titove! so se zopet prodali Tovariši frontaši so se na Goriškem tudi topot prodali. Povezali so se v provincialnih volitvah s Togliattijevimi komunisti in tako še enkrat pritisnili pečat svojemu odpadništvu od sloven* skega rodu. Pred nekaj leti so razpustili svojo samostojno politično organizacijo in se predali italijanskima komunističnima odpadnike* ma Cucchiju in Magnaniju. Kot znano sta jih oba preskakovalca zdaj zapustila in poiskati so si morali novih gospodarjev. Našli so jih v Togliattijevih komunistih! Komunista Viljem Nanut in Miladin Černe ter kmetovalec sopotnik Andrej Pipan, ki kandidirajo v prvem goriškem okrožju, odnosno v Doberdobu in Sovodnjah, so se povezali s Togliattijevimi komunisti Borghesem Giovannijem iz tretjega, Braulinom iz četrtega in Pizzul Ferruccijem iz petega goriškega okrožja ter z Bressan Osiride iz okrožja Kaprive. Posestnik sopotnik Anton Štekar iz Števerjana se je povezal s sledečimi Togliattijevimi komunisti: z Leopoldom Gasparinijem, Silvinom Polettom in Visintinijem Giovannijem, ki kandidirajo v okrožjih Gradišče, Škocijan in Krmin. V vseh teh okrožjih so namreč italijanski komunisti v pre* moči in je torej povsem verjetno, da bodo ti speljali zadevo tako, kot so leta 1948 izigrali slovenskega frontaškega kandidata dr. Mer* molj o. Slovenski kandidati z znakom vejice pa so v devetih okrožjih. Leta 1951 je naših kandidatov za provincialne volitve bilo osem. Skupaj je teh osem kandidatov prejelo takrat 2500 glasov in enega izvoljenega svetovalca v provincialni svet. Danes imamo devet kandidatov v devetih različnih okrožjih, ki dobijo vsi skupaj več glasov kot leta 1951. Glasujte torej le za kandidate z znakom lipove vejice! žice denuociantov in vohunov. Otroke državljanov je sekvestrirsla partija. V vsem javnem življenju je zamrla vsaka svobodna besede. Tajna policija je vohala, koliko spodnjic ima podanik, kaj kuhajo, s kom se družijo, o čem se razgo-varjajo in o čem sanjajo. NOB je bila največja goljufija svetovne zgodovine. Nekomunisti so padali, stradali in zmrzovali, komunistični poglavarji pa so se skrivali, še krmili in napa.ali s kmečkimi žulji ter oblačili v pokradene ženske kožuhe. Svoboda, ki so jo prinesli, je bilo hujše suženjstvo, kakršnega je zapustil o-kupator. Le povprašajte Solkance, kako jc s,komunistično svobodo! Obljubljali so svobodo. Kaj so dali? (Pohajači in zapravljivci so se polastili vsega, ker so si pokolenja s trdim delom in pridnostjo pridobila. Od delavca zahtevajo udarniško delo, dajejo pa mu najbolj beraške plače, ki so enake zaslužkom afriških sužnjev. Kmeta so izropali do golega, sedaj pa ga dušijo s tako visokimi davki, da se mu ne izplača obdelovati zemlje. >Zato berači po Ameriki ,za moko in mast Jugoslavija, ki je pred vojno s kruhom in mastjo hranila četrt Evrope. Obljubljali so enakopravnost. In kaj so dali? Partijski pohajači prejemajo fo 100.000 din in več plače na mesec, pohajajo z luksuznimi ameriškimi avtomobili po izletih, zdravniki z mesečno plačo 15 tisoč din pa v mnogih primerih niti kolesa ne premorejo. Partijski veljaki imajo na ducate gradov in palač na razpolago, drlavec pa nima kam položiti svojega utrujenega telesa. Obljubljali so nebesa na zemlji, dali pa so najhujši pekel. Kakšen je ta pekel, so nas poučili Madžari, ki v mrazu in snegu bežijo iz lastne domovine, po- čeprav za njimi regljajo tatarske strojnice. Ti isti obljubkarji so spet med vami s svojo kramo. Pametni gospodarji in gospodinje pa zavračajo ničvredno blago in se jim zato tudi ni treba kesati lastne lahkovernosti. Svojemu bratu in sestri na o-ni strani boš vsaj moralno nudil nekaj tolažilne utehe, če hlapčičem njihovih gospodarjev pokažeš figo v volilni celici in voliš zavednega, poštenega, nepodkupljivega demokratičnega rojaka. Kdor sočustvuje z ljudmi pod komunistično strahovlado, kdor čuti v duši še nekaj solidarnosti s trpečimi, stradajočimi in zasužnjenimi trpini, se ne 'bo s svojim glasom za odkriti ali maskirani komunizem uvrščal med krvnike in zatiralce nedolžnih delavcev, kmetov, dijakov, mater iri otrok! Vsi Slovenci in Slovenke volijo Slovensko listo z lipovo vejico! Pošteni goriški Slovenci Krojni tečaj ERRE-VI se vrši stalno v Gorici, v ulici Alviano ti, v slovenščini. Vpisovanje bo od 10. do 12. decembra od 9. do 18. ure. Istotam se dobijo tudi vso podrobna pojasnila. Pouk se bo začel, takoj ko se bo prijavilo zadostno število učenk in se bo vršil, po njih želji, dopoldne, popoldne ali pa tudi zvečer. * KACIN MARIJA, profesorica -I ■ Dr. MACUZZI (MAKUC) ANDREJ. odvetnk in profesor BRATINA STANISLAV. profesor GOSPODARSTVO DUŠIK PŠENICI! Letos je mraz nastopil bolj zgodaj, zato je .potrebno, da damo potrebne hrane pšenici, 'v-obliki dušika, da to bolje prenesla mraz. Navadno začnemo zimsko gnojenje z dušikom, ko ima pšenica 3 (tri) liste, ker ima do te dobe dovolj hrane iz gnojenja ob 6etvi. v enaki količjni, dokler pšenica ne izačne rasti in delati kolena. Ob tem času bomo gnojili tudi, ko še nima listov. Tudi ab sušnem vremenu je koristno gnojenje pšenice. Za dušičnato gnojenje bomo uporabljali apneni nitrat (nitrafo cji pajcio), in sicer po 7-8 kg na 1.000 kvadratnih rae-,trov. Gnojenje ponavljamo vsakih 20 dni Ce pa nastopi mraz poprej, bomo pšenico prenehali z gnojenjem, ker bi sicer pšenica bujno lastla, a stebla bi ostala 'b-ka - nežna in bi pšenica polegla. Ce hočemo dobiti velik donos pšenice, moramo gnojiti na ta način in vsak strošek nam bo bogato povrnjen. SPLOSNA DELA. V vinogradu kopljemo (rigolamo) nove trtne ali sadne vinograde. V bolj ravnih legah bomo to delo opravljali z velikimi traktorji, ki orjejo do 110 cm globoko. V gozdu pripravljamo potrebni les za trte. Grabimo tudi odpadlo listje za steljo živini. Pretočili bomo vino, kar je posebno potrebno, če smo vinu dodali metabisul-fiv ali kako drugo tako sredstvo za pripomoček vrenju. Pred pretakanjem bomo seveda potrebne sode dobro oprali in izločili one, ki nimajo dobrega duha. ali ki so sicer pokvarjeni, ker bi se nam v tem primeru vino skazilo. AVTOTAKSI Marko Kovačič GORICA - VIA A. IHANZONI 16 - TEL. 22-44 Se priporoča za preooz potnikov po Goriškem in v Jugostaoijo vrnili -j- S svinčnikom prečrtamo-—— -Zt—takole in napišemo oba J--------- preferenčna glasova št. I in 2! ■J, Zapremo nato volilnico in )o izročimo predsedniku. Nosilci Slovenske liste Nosilca Slovenske liste z lipovo vejico 7,a mestno občino Gorica sta odvetnik dr. Avgust Sfiligoj in prof. dr. Anton Kacin. Dr. Avgust Sfiligoj rehabilitiran Slovenski narodni delavec dr. Avgust Sfiligoj je bil rojen na Dobrovem v Brdih pred 54 leti. Mladega fantiča je prva svetovna vojna pognala 1. 1916 v begunstvo v Lombardijo, kjer je v Bergamu t.udi maturiral. Pravne visokošolske študije je dovršil v Padovi in 1. 1928 tam tudi promoviral. Fašistične oblasti so ga aretirale mar- nik "potrebnih in revežev. Njegova piser-r.a je zatočišče revežev! Leta 1950 so ga oblasti ponovno prijele in odgnali so ga na otoik Elba, v tež-ke zapore, .kjer bi moral prestati še sedemnajst let in pol kazni (od 30 let, ki mu jih je .Posebno sodišče naprtilo v Trstu). Zahteval pa. je obnovitev procesa in dosegel popolno oprostitev. Dne 2. oktobra 1956 ga je končno rimsko prizivno sodišče popolnoma -rehabilitiralo. O njegovih obsodbah ni več sledu v dokumentih. Z veliko vztrajnostjo je mnogo žrtvoval, da je dosegel rehabilitacijo. S tem mu je mogoče prosto nastopati v javnem življenju. Izbrisane sc kazni, a prestanega. gorja po kakih tridesetih zaporih ni mogoče izbrisati. Dr. Sfiligoj, ne kliče niti maščevanja, niti sovraštva proti nikomur, niti proti najhujšim sovražnikom. Toda v svojem prepričanju je jeklen in neizprosen. Od sctrudnikov pa je zahteval in -zahtev j isto: zvestobo za zvestobo, sm-otrno delovanje in osebno žrtvovanje za skupni blagor. V odnosu do italijanskega naroda in do oblasti zahteva, da se nastopa lojalno in odkritosrčno! Tako ravna tudi sam! Dr. Anton Kacin Nosilec Slovenske liste z lipovo vejico za mestno občino Gorica je prav tako tudi prof. dr. Anten Kacin, ki je bil rojen lanu. Ob koncu druge svetovne vojne je bil med prvimi -neustrašenimi graditelji slovenskega šolstva na Goriškem. Kot o-krožni nadzornik . za slovenske osnovne in srednje šole je bil stalno na terenu, skrbel za organizacijo in namestitev šol, i.n to v okoliščinah, ki so bile za slovensko šolstvo vse prej kot rožnate. Ne smemo pozabiti, da so bili komunisti takrat zagrizeni nasprotniki slovenske šole prav zato, ker ni bila orodje njihovih strankarskih koristi. Prav tako ne smemo pozabiti, da so bile slovenske šole brez potrebnih šolskih knjig in pripomočkov in da je partija prepovedala slovenski tiskarni »Edinost« v Trstu tiskanje slovenskih šolskih knjig. Kljub vsem tem in številnim drugim oviram in hujskanjem pobesnelih komunističnih analfabetov je slovenska šolo zaživela, se utrdila in častno izpolnila svoje poslanstvo. Kasneje, leta 1947, je bil dr. Anten Kacin imenovan za ravnatelja Slovenskega učiteljišča v Trstu in dodeljen Prosvetnemu uradu ZVU kot svetovalec za slovenske šolske zadeve. Dr. Anton Kacin je pridno in vztrajno deloval v ■ 'ovenskih katoliških organizacijah. V Ljubljani je bil delovni član a-kademskega društva »Danica«. Deloval je pri Prosvetni zvezi in aktivno sodeloval pri »Mladiki«. Sodeloval je pri katoliški politični -organizaciji' goriških Slovencev od leta 1930 dalje. Je soustanovitelj SDZ v Gorici in njen sedanji podpredsednik. Večkrat je že ca 1930 in decembra 1931 je bil obsojen pred Posebnim sodiščem v Rimu na 10 let zapora pod obtožbo, da je sodeloval med organizatorji in voditelji odporniškega gibanja goriških Slovencev. Prestal je 5 let težke kazni in obolel na živcih. Preiskovalni sodnik v Rimu mu je, obljubi', svobodo in visoko mesto v javni služb., če bi prestopil k fašizmu. Seveda je to ponudbo odločno odklonil. V zaporu v mestu Lu-cca ga je večkrat zaporedoma obiskoval nadzorni sodnik in mu zlasti med boleznijo ponudil izpustitev na svobodo, če bi izjavil, da se kesa... Tudi ta snubljenja je dr. Sfiligoj odločno zavračal. Marca 1939 je bil po petih letih •zapora izpuščen na podlagi dveh splošnih amnestij. Pod policijskim nadzorstvom pa je bil še skozi dve leti in štiri mesece. Program za občinske volitve v Gorici BORIMO SE: xa vse pravice Slovencev v Italiji na podlagi popolne politične, gospodarske in kulturne ena* kopravnosti; za uresničenje deželne avtonomi* je, ki naj gospodarsko dvigne našo pokrajino in občino ter odpravi brezposelnost; za vso socialno oskrbo potreb-nim in revežem v občini; za posebne slovenske počitniške kolonije; za nujno rešitev stanovanjske krize; zato, ija bi ugodnosti proste co* ne dejansko koristile širokim ljudskim slojem; ?.& mirno sožitje Slovencev z L talijani; in v svetu. 'kandidiral na volilnih listah SDZ za ob-č.nske in pokrajinske volitve. Dr. Anton Kacin je priznani slovenski publicist. Je izredno -načitan kulturni delavec, pisec in sestavljavec slovenskih učnih knjig. Marljiv prevajalec in predavatelj, odličen pedagog in ljubitelj mladine. Černič Karel Nosilec Slovenske liste z lipovo vejico za občino ISovo-dnje je gospod Cemic Ka- rel, tovarniški delavec iz Rupe. Gospe:! Cernic uživa med občani splošen ugled. Podversič Hermenegild Naito so mu s kraljevim civilne pravice. Ob izbruhu vojne leta 1940 so ga ponovno prijeli in internirali v samotni kraj južne Italije. Podnevi se je smel gibati samo po vasi in ne v družbi drugih internirancev (Italijanov in Zidov). Drugih slovenskih internirancev v občini ni bilo. Junija 1941 so ga aretirali in na zn.-jiem procesu v Trstu decembra leta 1941 je 'bil obsojen na 30 let težkega zaporo. Izpuščen je bil šele koncem januarja 1944. Vrnil se je na Dobrovo v Brda na partizansko področje, kjer so proti njemu stalno rovarili komunisti. Zajet od Nemcev v Gorici septembra 1944 je prestal 15 dni vuporg. Ob koncu vojne so ga pričeli preganjati komunisti. Prijeli so ga in nagnali pred vojaško sodišče v Ajdovščino (ker so ga imeli za odločnega nekomunista). Rešd se je sodišča in obsodbe, ker so posred» vali pri Borisu Kraigherju v Trstu nekateri znanci in mu predočili očitno protizakonitost ovadbe. Očitali so mu, da je propagiral proti zvezdi na slovenski zastavi. Maja 1946 so ga komunisti zopet jeli javno napadati in mu grozili s smrtjo. Večkrat so ga tudi obkolili In skušali u-biti. Se leta 1948 je prejel tojno sporočilo iz Ljubljane, da ga iščejo in naj se pa-zij Dr. Avgust Sfiligoj je sous-tanovite! i SDZ v Gorici januarja 1947 in je do danes skozi deset let njen predsednik. Je odločen zagovornik vseh pravic Slovencev v Italiji in popolne demokracije ter tudi odločem nekomunist in velik pomoč- Zopet so pričeli Ker trosijo titokomunistični agitatorji po Goriškem zopet laži o 'Slovenski demokratski zvezi v Trstu, je poslal 3. t. m. dr. Agneletto odgovornemu uredništvu »Primorskega dnevnika« sledeči popravek: Z ozirom na članek »Tov. Nanut in Dekleva prikazala pomen sedanjih upravnih volitev« na četrti štreni »Primorskega dnevnika« od 1. decembra t. 1.. v katerem ste napisali med drugim: »Glede politike SDZ pa ie tov. Dekleva dejal, da pristop g. Rudija Bratuša na Listo naprednih Slovencev predstavlja dejanje, ki je v njem dogorelo po temeljiti preučitvi stanja v SDZ. Tudi v Trstu je veliko ljudi, ki se danes ne strinjajo s politiko SDZ. Dr. Besednjak in dr. Tončič sta na predzadnjih volitvah še kandidirala na listi SDZ, na letošnjih volitvah pa sta se oddaljila od SDZ, ker sip spoznala, da je politika SDZ v nasprotju s -težnjami .naše manjšine«. Vas, kot predsednik SDZ (Slovenske demokratske zveze v Trstu) pozivam, da v smislu zakona o tisku objavite na i-stem mestu in z. enakimi črkami v prihodnji številki sledeči popravek: »(Ni res, da je dr. Besednjak na predzadnjih volitvah kandidiral na listi ®DZ, nasprotno je res, da ni on nikoli kandidiral na listi SDZ. Ravno tako ni res. da sta se dr. Besednjak in dr. Tončič na letošnjih volitvah oddaljila od SDZ, ker bi bila spoznala, da je politika SDZ v nasprotju s težnjami naše manjšine, ampak je res, da omenjena gospoda sploh nista bila nikoli niti člana, niti pristaša ali somišljenika ,SDZ, ki je slovenska narodna demokratična antikomunistična organizacija.« Dr. J. AGNELETTO * * * K temu bi samo še dodali, da je kavar-narja Bratuše vodstvo SDZ v Gorici izobčilo iiz vrst SDZ. Nekandidiranje gg. 'Pavlina in Šuligoja pa zopet zgovorno priča, de je goriška titovska fronta v razsulu. Nadalje ie Jože trobil: »To je stranka (SOZ - op. ur.) odnosno skupina ljudi, ki so ji malo mar potrebe slovenskega tlačenega človeka, kmeta in delavca.« Vprašamo ubogega Jožeta: »Ali ne berete svojega Primorskega dnevnika, ki nas stalno napada, da blatimo Jugoslavijo,. ko se nenehno pritožujemo nad strašansko moralno in gospodarsko bedo slo-v nskega tlačene*«« člov1,1”'. km'-1 i d - iavca v Titovim pod komunistično diktaturo?...« Pridite v Gorico, slepi Jože, pa boste videli vse potrebe. In vso bedo našega človeka, naših kmetov in delavcev, ko prihajajo iz Titcvine vsi potrti in ubogi! Vsak od teh revežev vam, ubogi Jože, lahko pristriže dolgi jezik. V kavarni Bratuš, kamor hodijo navadno sami mastni politkomisarji Titove komunistične partije iz Solkana in kjer se ob obilici likerjev, slaščic, čokolade itd. tudi vi radi u-stavljate, potrebe in bede našega človeka, kmeta in delavca ne vidite! Vi, ki ste v službi titovske politike, imate visoko mesečno plačo in nimate niti pravice govoriti o potrebah našega človeka, kmeta in delavca! ' .Komunist z izkaznico pa sfe postali šele leta 1946!... Pravijo pa, da vzgajate svojega otroka, hčerko menda, v katoliški veri! Za vsak slučaj je dobro imeti vezi tudi 7. Zapadom, kaj?... V obrambo števerjenskega trgovca, ki ga »Primorski dnevnik« od 4. t. m. neumno napada in uči strpljivosti, pa odgovarjamo: »Krvoločni ljudje, kot so komunisti, ki ne dovolijo nobene druge stranke in vladajo samo s svojo, seveda po policiji, nimajo nobene pravice učiti demokratične strpljivosti našega človeka, ki se diktaturi komunistov upira in poučuje naše ljudi o zlobi komunistov.« Z lažmi sb Tito-Togliattl)evi komunisti u Doberdobu somi pobijajo Na volilnem zborovanju v Doberdobu so Tito-Tog)iat.tijevi komunisti iznesli ku.p laži in obrekovanj na račun Kmetsko -delavske zveze in njenih predstavnikov. Trdili so ne nekem volilnem zborovanju, da je Kmetsko-delavska zveza imela velike donose od plesov, ki jih je prirejala v občinski dvoranici. Pozabili pa so povedati, da je Kmetsko-delavska zveza da!c županstvu nad 300.000 lir od dohodkov, ki jih je od plesov imela. Tito - Togliattijev! komunisti .pa niso dali dober-dobskemu županstvu niti ene same lire! Ta laž je torej odkrita in pobita! Trdijo tudi da so za demokratičnost, .toda istočasno žugajo našim ljudem, da napravijo ■ »žegen« pod »žardinom«. kjer da bodo pokopali naše ljudi! T”d* 'a-* c demokratičnosti Tito - To- z lažmi ^liattijevih komunistov je s tem žuga-njem, s tem »žegnom«, s tem pokopavanjem naših ljudi popolnoma razkrinkana! V svojem programu pravijo Tito - To-gliattijevi komunisti, da bodo uredili cesto v zgornjem delu Jamelj, izvedli elektrifikacijo v vseh zaselkih občine, zboljšali vodovodno mrežo in jo napeljali povsod. gradili šolo v Jamljah, uredili z..-devo otroškega vrtca v Doberdobu, napeljali telefon v Jamlje in zgradili novo pokopališče v Dolu. Toda ves ta .program je že skoro v celoti izvedla dosedanja občinska uprava, ki je že dosegla nakazilo denarja za zgradnjo šole v Jamljah in 18 milijonov dir za obnovitev vodovoda; 2,350.000 lir za pokopališče v Doberdobu; 2,500.000 luža vrtec. 'Nadalje še zneske za telefon v Jamljah in Dolu ter za telegrafsko vezo v Doberdobu. Sedem milijonov in pol lir pa je napovedanih .za asfaltiranje ceste skazi Doberdob. Tudi iza električno luč je Nikdar naši očetje niso volili tujca 1 Kdor je Slovenec voli Slovenca! .SAMO SLOVENSKI ZASTOPNIK BO LAHKO IZVOJEVAL IN BRANIL SLOVENSKE PRAVICE/ KDOR VOLI KOMUNISTA, NALIVA GORIVO V TANK, KI BO POVALJAL NJEGA IN NJEGOVE OTROKE/ že dana obljuba, da bo izvedena elektrifikacijo po vsej občini. ■Za delovno središče že v teku je nakazanih pa 1.900.000 lir. V zadevi ureditve ceste v zgornjem delu Jamelj povemo sledeče: dc je pet lastnikov potrebnega zemljišča že podpisalo, da ga odstopajo po določeni ceni. Le kandidat na .komunistični listi noče odstopiti zemljišča po isti ceni, čeravno je velik bogataš! Valimo pa tahoi I Pred odhodom na volišče ne pozabimo vzeti s seboj _ -volilnico in osebno izkaznico! -" Od predsednika bomo prejeli 'enako volilnico in svinčnik. Ko smo v celici, poiščemo -naš znak na volilnici. Frandolič Evgen Nosilec Slovenske liste z lipovo vejico za občino .Doberdob ie gospod Frandolič Evgen, delavec iz Doberdoba, narodno in socialno zaveden slovenski mož. (Nosilec Slovenske liste z lipovo vejico v Steverjanu je .gospod Podversič Hermenegild, vsestransko verziran mož. 1. 1901 v Idriji. V svojem rojstnem kraju je tudi maturiral. Ze kot srednješolec se je živahno udeleževal slovenskega prosvetnega dela. Filozofsko fakulteto je obiskoval v Ljubljani in kasneje v Padovi, kjer je tudi promoviral. Od leta 1927 do L 1940 je bil profeso*-slovenščine v nadškofijski gimnaziji v Gorici, to je ves čas fašistične vladavine. Vzgojil je vrsto slovenskih razumnikov v najhujšem času slovenskega narodnega zatiranja in posredoval slovensko besedo mlademu naraščaju. Od leta 1941 do L. 1943 je bil zaposlen v knjižnici Katoliškega vseučilišča v Mi- Program Slovenske liste z lipovo vilico zo občino Steverjan 1. Zgraditev šolskih poslopij; 2. Vodovod; 3. Ureditev občinskih cest hi cestnih objektov; 4. Spopolnitev električnega omrežja; 5. Spopolnitev telefonskega omrežja; 6. Zmanjšanje števila uradnikov v občinski upravi; 7. Zanimali se bemo, da pridejo glavne občinske ceste pod provincialno ali državno upravo; 8. Pokopališče v Jazbinah; 9. 'Postavitev prometne zveze z. mestom po Grojni; 10. Zavetišče za revne Občinarje; 11. Imenovanje stalnega cestarja; 12. Ureditev spomenika padlim in trgg pred cerkvijo. Tako volimo v občinah Doberdob* So« vodnje in Steverjan Na volilnici, kakor jo 'kaže naša slika, prečrtajte znak lipove vejice, ki je na DRUGEM mestu. Nato zaprite volilnico in jo izročite predsedniku volilne komi- „L)udska prosveta“ v krizi? »Zastarelo in marsikod ozkosrčno gl?-, dan,, na namen in cilje ljudskoprosvet nega de.e . . .«, ki »tudi ugodni materialni pogo.., na,:le.pši prostori in zadostno štev.io vodilnih članov . . .«, »kriva ozkosf onih, ki društvo vodijo«, da se izrazimo ■z bese dimi »Pr. d.«, vse to so po kom. dia-■kfctiki ovire »v širino in sproščenost« komunistično - materialističnega prosvetnega delu. In res, ako pomislimo, kako spi sem pravičnega nekoč »tako aktivno« titovsko in kominf. prosvetno društvo v fikedn.u, kljub veliki, prostorni, dvakrat kupljeni in dvakrat plačani kinodvorani, da ne omenimo njihovih društvenih prostorov, nekoč last š-kedenjske posojilnice, a da>nes ,v titovskih rokah. I-Sto v Sv. Križu, dva domova — in malo -aktivnosti. Prav nič boljše ni za komuniste v Bregu, zgornji in spodnji okolici, da me govorimo o mestu samem, kjer od ul. Roma do ul. Capitolina pa tja od Doma pristaniških delavcev pa do ul. R. Manna in Ci-cerone se suče, »živi, se poti, dela in mar--tra« stotine in stotine »prosvetnih, kulturnih, gospodarskih, političnih in finančnih delavcev«: Kako vendar, da vidi »Pr. dn. samo onih 40 akademikov, učiteljev in izobražencev pri Sv. Ivanu, ki pri njih. naravnost nič tne veljajo.... Kaj bi se prav sedaj silili na barko, ki se potaplja? Mar misij ta dična 'tovarišija, da slovenski izobraženci prav nič ne vedo, kaj se godi po svetu, in da morajo »posoditi čas, glavo in roke« komunističnim najemnikom in stremuhom? Pa vzemimo v roke »P»\ dn.« od 2. decembra; sam pravi, da pri Zvezi ‘sami (mišljeno je gotovo na titovsko S'PZ) »večina članov delovnega odbora ne dela pri nobenem prosvetnem društvu, še manj pa so člani kakega prosvetnega društva«; ne, oni zato ne čutijo, ker so zgolj materialisti, teoretični ir praktični irt se raje sučejo okoli kake blagajne in kjer se delijo . . . nagrade in mesečne plače. In vendar je med njimi tudi marsikak »idealni« učitelj, ki, poleg državne mesečnine, prejme še titovsko denarno ble-godat zato, da posedava po tržaških kavarnah in okoliških oštarijah in se s tem tako trudi za širjenje slovenske prosvete in... kulture. Da ne -oipe-mimo nekaj -»brezposelnih profesorjev«, menda že od rojstva, in advokatičev brez pisarne in klientov, ki jim jugoslovanski komunizem navrže vsako toliko kako kost, zato da lahko lepše dokaže tržaško mizerijo. In ti razni vetrnjaki, ki kljub temu, da so za vsak slučaj in vsak morebitni vihar preskrbljeni, ne podpišejo niti s polnim imenom, si upajo deliti nauke raši inteligenci, predvsem., našemu mlademu učiteljstvu. Na! si raje izprašajo vest in naj vzkliknejo »mea culpa«, če so kljub milijardam, ki so jih potrosili za neumno propagando izgubili in so na tem, da se jim skoro poderejo tudi stolčki v vodstvu injih fantomat-skih društev, katerim načelujejo. Ti karieristi, ki žive od žuljev lačnih jugoslovanskih narodov, ti generali brez vojske in admirali brez mornarice, ti prosluli politikanti in kriti-kastri se. upajo obtožiti našega učitelja iz Sv. Ivana, Skednja ali mesta samega, k; se z veseljem vsako jutro že ob 6. uri od pravlja na delo na oddaljeni Kras ali v Breg in se vrača na> dom po treh popoldan, medtem ko se oni šele okoli enajstih predp. prikažejo pri brivcu, da jih vsakodnevno obrije. Naj se skrijejo v mišj“ luknje in naj se ne prikažejo več na son- ce, da se jim ne stopi maslo, ki ga imajo na iglavi. Naj raje .povedo Slovencem, kake- dolgo jih mislijo imeti za norce s Kulturnim domom, -ki ga že leta leta res »temeljito gradijo«. Saj niso sposobni pripraviti ene večje prireditve, če ne spravijo skupaj vse, kar lezelno gre, skupaj z vso trumo svojih plačanih aktivistov o-koli »{Primorskega«, »Dele«, »Novega list"«, pa tja do njihovih »gospodarskih in kulturnih zvez«. Zanikati ta dejstva, tovariši, pomeni samo izavestno govoriti neresnico ali zahtevati od slovenske inteligence, ki je hvala Bogu še svobodna, da se vam pridruži, se nam zdi vsekakor malo preveč. Da ona ni z vami in da je torej moralno % nami, ste nam povedali in priznali sami; da je ostala -zvesta svobodi in sebi je vsekakor tudi že nekaj. Svetoivanian Velifei dogadbi in smele odločitve domačih komunistov Tako nekako se glasi članek, ki ga objavlja tov. A, Gerlanc v »Deliu«, ko pogreva bojevitost e komunizem zašel v izredno težko krizo, katere dalekosež-nosti v bližnji bodočnosti ni mogoče oceniti. To ne samo v Sovjetiji in njenih kolonijah. pač pa po vsem svetu. Cista in slepa vera v komunizem ni več mogoča. odkar se je tako hudo pomazal s krvjo in lažmi. To že ipod Stalinom in nato še pod tistimi, ki so Stalina obrekovali . in pro-kleli; -pod tistimi, ki so njegove metode ožigosali, pa se jih sami v najizdatnejši meri poslužujejo. Celo v okovani Sovjetiji, »domovini svetovnega proletariata«, se* pržigajo lučke: vseučiliščniki lepijo na »stenčase« zahodna poročila o madžarskih dogodkih; sovjetskim propagandnim ližem so odpovedali zaupanje. -Pri nas pa imamo še vedno nekaj »razumnikov« tudi z več kot enim akademskim naslovom, profesorje in pravnike, slepce in gluhce, ki jih pamet še ni srečala; ljudi, ki so jim sovjetske leži čista studenčnica resnice. Ob taki slepoti človek resno podvomi v moralno in duhovno kakovos-l takega razumništva. Ona zen rajo z vsemi silami zahteve jadranskih pr.stanišč. - ’■ 2je •. ■ Ooč^nsk^Svef’^'pričel razfrravo o tej' resolucij'po' skbro 'dveurnem prerekanju, ah naj se 'J