Poštnina plačana v gotovini
V Lublian*, četrtek 19 decembra 19W
Mi in naše dolžnosti po smrti
našega voditelja
»Mirno in z optimizmom zremo v bodočnost. Če smo se j obdržali skozi stoletja brez lastne države, nam bo to ve-liho lažje v Jugoslaviji, hjer smo svojo usodo povezali s srbskim in hrvatshim narodom. Če so se nam neprijazne sile podvojile, smo mi svoje Podesetorili. Pot našega naroda se šele začenja. Ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in v samega sebe!«
(Uvodne besede dr. A. Korošca' i>
Spominski zbornik Slovenije 1939.)
>»OCCCOOCCCCOCCCCCCSXC^
Zamrl je tudi zadnji šum široke, slovesne sP»emljave: mogočni zvoki orgel so utihnili, petje onemelo, besede slave in zahvale izzvenele. Veter je vzel vse to z zemlje in ponesel izpred nas k nebu v večnost, dogodek zadnje poti je v kraju, množice so z vzdihom spet poprijele za Vsakdanje delo, grob se je zaprl, le samotni koraki obiskovalcev, ki jim ni za hrum in gnečo, v presledkih še hrestajo po zmrzlem snegu.
Naš voditelj je odšel od nas, ostali smo sami, pretreseni od dogodka, še nemi, ker čutimo, da se je za hip izgubil občutek neporušljive varnosti, ki nas je obdajal vsa leta, dokler nas je on vodil. Saj pa je tudi bila popolnoma razumljiva naša otroško vdana zaupljivost: pokojnik je pravičnost in nujnost slednje svoje, na zunanji pogled včasih nenavadne poteze vselej dokazal in nas vselej s posledicami, ki jih je videl naprej, prepričal, da je ukrenil koristno in najboljše že tedaj, ko smo vsi še bili morda celo v dvomih. Vselej je imel prav, vselej se je nje-gova taktika pokazala za nepogrešljivo. In zato zadnje čase že nihče več ni pretresal in členil njegovih akcij. Vnaprej smo se s popolnim mirom lahko zanesli, da ima prav.
Za katerega politika in voditelja P> se Se more reči kaj takega?
Frav nič čudnega tedaj ni, če nas je njegov tako nenadni in toliko prerani odhod prvi čas nekoliko omajal v idiličnem, skoraj brezbrižnem miru. V žalosti za velikim možem je bilo tudi nekoliko nemira, skrb pred bodočnostjo je zaplahutala v razmišljanjih, in govorih, oglasilo se je z razločnim glasom tisto vprašanje, ki si ga je marsikdo, sovražnik, prijatelj in somišljenik, če prej ob novih njegovih velikih uspehih mimogrede zastavljal: kaj bo pa potem, ko dr. Ko-fošca ne bo več? Kaj bomo potem počeli, kako se pozneje borili?
Ta skrb je bila utemeljena, ni je bilo moči odgnati. Toda nihče ni izgubil glave. Z mirom, ki vselej okrasi Slovence kot izredna vrlina v času nevarnosti, so predstavniki slovenskega ljudstva izbrali dr. Korošcu naslednika, ki je izkušen in odločen mož in ki uživa med širokimi množicami naroda simpatije ter odkritosrčno zaupanje.
Nečesa pa se moramo zavedati v teh časih, ko je odšel od nas mož, ki je zgolj s svojo zmagujočo, impozantno osebnostjo držal na najkočljivejših mestih in v najobčutljivejši družbi visoko pokoncu zastavo slovenskega ugleda.
Dr. Korošec je s svojimi velikimi sposobnostmi vedno in povsod predstavljal ves naš narod, narod, ki je takega sina rodil. Voditelj se je poslovil, narod je ostal in poskrbeti mora, da bo njegov ugled in njegova moč taka, kakor je bila za voditeljevih dni. Na noben način ne smemo dovoliti, da bi tehtnost tega ugleda le v Najmanjši meri popustila ali se zmanjšala. Da **8a ne bo, moramo kar se da strniti svoje vrste, strniti tako, da ne bo med njimi nikakršnih yr*eli, nikakršnih razlik v pojmovanju, nikakršnega delovanja »po svoje« ali »posebe«! Vse se mora podrediti skupnim koristim, osebne
Pogled na Ljubljano ob slovesu dr. Korošca v noči med 16. in 17. decembrom. Po sredi Kongresnega trga se rije reka plameni*.
V prvi vrsti pa ne smemo pustiti vnemar mladine. Pokojni naš voditelj je bil človek, ki g se je kakor redkokateri zavedal, da svet ostaja na mlajših. Zato je skrbel za mladino z vsako svojo mislijo. Najljubša mu je bila in največ ji je žrtvoval. 8 svojim nesebičnim delovanjem in s svojimi dobrimi deli jo je kot svetel vzgled navajal k načelu nesebičnosti v poznejšem življenju. Te mladine ne smejo pokvariti vabe gmotnih koristi. Kdor bi jo pohujšal, bi naredil neodpustljiv greh nad narodom.
Tudi vnjtprej jo je treba z vzgledom vzgajati k nesebičnosti, poštenosti in disciplini — še bolj pa k enotnosti. Izključiti je treba iz javnega dela nemudoma vsakogar, ki bi hotel med njo sejati neslogo, jo deliti na tabore in cepiti v ‘skupine. Enotna mora biti, poštena in odločna, prava, resnično Koroščeva mladina.
Hvalimo Boga, da se je ta mladi rod že iznebil pod vplivom Koroščevih vzpodbud in vzgleda, tistega občutka manjvrednosti in zaostalosti, ki so ga še pred nedavnim imeli v mestu in v javnosti kmečki sinovi do meščanov.
Ta, nova mladina, je ponosna in samozavestna, malodušnost je zanjo tuj pojem. Ohranimo jo tako, skrbimo, da bo še naprej lahko izvrševala vzvišena napotila našega pokojnega idealnega voditelja! Dajmo ji delo in delež na odgovornosti za narod, katerega up je. Vso svojo skrb in ljubezen ji moramo posvetiti. Moramo pa jo privezati z dobroto, in ne s hladno visokostjo ter nedostopnostjo. Tako bo nekoč lahko stopila popolnoma pripravljena na oder javnega dela in odgovornosti ter s pridom opravila vse naloge, ki jo bodo čakale.
ambicije izginiti, stremljenja po osebnem uveljavljenju umakniti pred najvišjim zakonom, blagrom nas kot skupnosti.
Zato je treba v delovanju brez izgovora in brez stranpoti slediti navodilom in Smernicam novega moža, ki jc bil izbran s popolnim zaupanjem za dediča Koroščevega političnega dela. S kakršnim koli izmotavanjem ali posebnimi računi in kombinacijami ter separiranimi mnenji v širokem krogu, ki bi utegnil imeti svoj delež v odločanju ali ga poskušal dobiti, bi trpela enotnost, ustvarjale bi se skupine, zaradi česar bi trpela zgoščenost in udarnost ob vsaki nujni akciji in reakciji. Novemu voditelju, ki razpolaga s krogom izkušenih svetovalcev, se je treba podrediti in iti za njim vselej, kadar nas bo poklical, složno in z zaupanjem, saj je zvest dedič načel in vodil našega pokojnega velikega voditelja.
Za življenja dr. Korošca smo si morda še lahko privoščili kakšno lahkomiselnost in na račun enotnosti. Naša skupna veljava je ostala naven vselej neomajana in nedotaknjena, ker je stal nad nami mož neizmernega ugleda in avtoritete, osebnost, ki je tudi na najvišjih mestih vzbujala neomejeno spoštovanje in pomenila politični program povsem enotnega naroda.
Po njegovem odhodu se moramo tega zavedati jasno in nedvomno. To je velika reč, ki jo bomo izravnali le, če delamo v absolutni slogi in strnjenosti, brez domačega dlakocepstva. Tudi doma ne smemo dopustiti vbodoče niti sence nesporazuma ali razlik.
Voditelj Hrvatov dr. Maček govori v spomin voditelju Slovencev.
Vojna v Afriki:
Trdnjava Bardia pred padcem
Po angleških vesteh se te del garn zije umaknil proti Tobruku - Italijani poročajo o oslab tvi angleškega pritiska
Kairo, 18. dec. Reuter. Večerno angleško urad-	kjer sta bili vsidrani dve veliki italijanski bojni
no poročilo pravi, da britanske čete v Libiji brez	ladji, neko britansko letalo pa je streslo ves svoj
zastoja prodirajo naprej in da je po zadnjih vesteh	tovor bomb naravnost na drugo ladjo. Letališče je
del sovražnikove garnizije v Bardiji začel umikati	bilo tudi bombardirano ter so nastali požari, dočiin
se v smeri pioti Tobruku. Pri Bardiji se operacije	je na železniško križišče in na železniško postajo
nadaljujejo. Naše čete so zlomile odpor v zunanjem	padlo več bomb. Slišali so se močni poki, po katerih
krogu sovražnih utrdb pri Bardiji.	je bilo opaziti požare. V Kairu izjavljajo, da je na-
Naše letalstvo je s strojnicami obstreljevalo	pad na Napoli bil najhujši od vseh letalskih na-
italijanske umikajoče se čete med Bardijo in To:	padov, ki so jih Italijani do sedaj pretrpeli,
brukom. Hudo je bila bombardirana Drna, proti	Nekje	v Italiji, 19. decembra. Stefani: V
kateri 6e umika jedro italijanskih čet.	obmejnem	pasu Cirenaike so sovražnikove če-
Od začetka sedanje ofenzive je bilo uničenih	te zaradi izčrpanosti in izgub, ki so jih dozdaj
100 italijanskih letal.	pretrpele, včeraj v veliki bitki ublažile svoj
London, 19. dec. o. United Press poroča: Po zadnjih poročilih se zdi, da je usoda Bardie zape-	».»a.aJhS
čatena. Angleži so jo obkolili v velikem krogu, v	I fRlIl ZeDOlCOIll
napad pa je poseglo tudi brodovje s težkimi oklep-	*	■	_
nimi križarkami, ki z na j večjimi topovi uničujejo	ff	M	9 Manni
italijanske postojanke. Brodovje je poleg letalstva	110	ItIHIIIII
sploh igralo odločujočo vlogo v sedanji angleški	__j «_	_i
ofenzivi in bo odločilo tudi padec Bardie. Z Bardio	NCImO VCCT3, m pOflOC. ni
^&a3a«rrnariCa d°bi,a D0V0 VaŽn° Pre’	Berlin, 19. dec. DNB:	Nemško vrhovno po-
^	j	•	x *•	,	,	veljstvo poroča snoči; V noči med 16. in 17. de-
Angleško brodovje se zdaj čuti v vzhodnem	cembrom so nemška bojna letala izvedla uspešne
delu Sredozemskega morja popolnoma varno, ko ]e	bombnUke napade na Birmingham, London it
dobilo preskrbovalno oporišče na Kreti in mu ni	druge važne vojaške objekte v srednji Angliji. Na
treba več pluti po gorivo v Aleksandrijo ali Kairo.	raznih krajih so : iH požare in eksplozije. Cei
Dokaz, da je to res, je dejstvo, da so angleške vojne	(jan	zaradi neugodnih vremenskih razmer delova-
ladje že odpeljale, ne da bi jih kdo motu, iz Sidi	-e	|etalstva ni bilo veliko in je bilo omejeno
Baranija in Solluma večino italijanskih ujetnikov.	na ogiedni§ke polete. V Scheffieldu je prva četrl
Kairo, 18 dec. Reuter Vrhovno poveljstvo an-	mesta v plamenih, v nekem drugem mestu pa sc
gleških letalskih sil v Kairu objavlja dodatno po-	tudi zapazili požare. Več britanskih letal je me-
ročilo o napadu na Napoli, ki je bil uspešen. Znano	talo v noči med 17. in 18 decembrom bombe n
je, da je bil del italijanskega brodovja v pristani-	jugovzhodni Nemčiji. Na dveh krajih je bila po-
šču in da je nad njim v soboto zvečer tetela skupina	vzročena neznatna škoda na zgradbah in škod«
angleških bombnikov, ki imajo velik akcijski radij,	zaradi požarov. Lovska letala so v letalskem «po-
Bilo je pet neposrednih zadetkov med zbranimi kri-	padu zbila 12 letal, protiletalsko topništvo pa j«
žarkami in rušilci Nato so nastali požari in štiri	zbilo eno britansko letalo.
močne eksplozije. Naravnost je bilo zadeto mesto,	London, 19. dec. o. Snoči so angleška letala
Minister dr. Miha Krek govori pri pogrebu na Navju.
Ogromna pomoč Združenih držav Angliji
Amerika bo Angliji lfposodila" letal in orožja za 175 milijard dinarjev
Newyork, 19. dec. o. United Press poroča: Ves ameriški tisk včeraj in danes ogromno razpravlja o zadnji izjavi predsednika Roosevelta, da bo Amerika posodila Angliji ves svoj vojni material, zlasti tanke, letala, orožje in strelivo. Orožje bi Anglija po vojni vrnila, če bo še uporabno. Zakon o tej pomoči bo v kratkem predložen ameriški zbornici, ki ga bo nedvomno takoj sprejela, saj ima Roosevelt v njej večino.
Po tem zakonu bodo Združene države dale Angliji orožja in vseh vojnih potrebščin za 2500 milijonov dolarjev (175 milijard din). Za 2000 milijonov dolarjev orožja, letal in drugih potrebščin pa ima Anglija zdaj v Zdrnženih državah naročenih, tako
da bo v začetku prihodnjega leta dobila od Amerike vojne pomoči v znesku kakih 300 milijard din.
S tem zakonom bo Amerika dejansko stopila v vojno, ne da bi bilo treba njeni vojski nastopati v Evropi. To ameriško dejanje bo največje božično darilo, ki ga je katera država kdaj v zgodovini dobila, pravijo ameriški listi.
Razen tega so se začela v ameriškem mornariškem ministrstvu pogajanja za to, da bi Združene države prodale ali posodile Angliji vse ladje, pripadajoče državam, ki so jih zasegli Nemci, in pa da bi zlasti ameriške potniške parnike dali na razpolago Angliji. Poleg tega pripravljajo načrte, da bi v ameriških ladjedelnicah izdelovali čim hitreje in čini več prevoznih ladij za Anglijo
53. dan voine med Italijo in Grčijo:
Mraz in vihar ovirata grške operacije v Albaniji
Atene, 19. decembra. Reuter: Na uradnih mestih so snoči izjavljali, da je položaj na albanski fronti popolnoma zadovoljiv, da se operacije razvijajo naprej in da bod podrobnosti pozneje objavljene. Trenotni molk ne pomeni, da se na bojišču nič ne dogaja,
London, 19. dec. o. Iz Aten poročajo uradno, da so se vršili na posameznih delih bojišča v Albaniji krajevni boji, Zajeli so večje število vojakov, med katerimi je tudi mnogo častnikov, in večje število vojneg-a materijala.
Hujši boji so pri Himari in Klisuri, kier grške čete obvladajo z višin obe mesti. Podrobnosti o bojih niso znane.
Nekje v Italiji, Včerajšnje italijansko vojno poročilo pravi o bojih v Grčiji: Na grškem bojišču je prišlo na odseku 1). armade do težkih borb. Naši lovski oddelki so učinkovito streljali s strojnicami na zbirališča sovražnikovih čet. Včeraj popoldne so na Egejskem morju sovražnikova letala vrgla nekaj bomb na Rodos in Stampalijo.
Vesti 19. decembra
AngleSka ofenziva v -ahodni egiptovski puščavi je
sijajno zamišljena in še sijajneje izvedena. Mi smo bili docela presenečeni, je povedal italijanski polkovnik Fredda, ki so ga Angleži ujeli pri Sidi Baraniju, poroča agencija Interconti-nental.
Treba je videti, kakšen bo končni uspeh angleške ofenzive v Afriki, če bo Italija podlegla, bodo imeli prav Angleži, mi pa z g- Gaydom upamo, da se bo Italija upirala, zlasti, ker ima na razpolago velike rezerve, medtem pa bo Nemčija Italiji položaj olajšala z ojačenimi letalskimi napadi oa Anglijo, piše ugledni nemški dnevnik »Frankfurter Zeitung« pod naslovom »Alt Angleži zares mislijo, da bo Nemčija ob strani gledala, kako Italija slabi.«
Nemška napadalna sredstva so iz dneva v dan močnejša in udarnejša. Tudi nemška blokada je vedno uspešnejša Anglija danes ne more kaj resno škoditi Nemčtji, in živi samo od upanja v tujo pomoč, pravi neka včerajšnja vest nemškega poročevalskega urada.
Civilisti, ki so bili ranjeni v sedanji voini, bodo dobili od države ravno tako pomoč in pokojnino, kakor ranjeni vojaki in invalidi. To ie glavna vsebina novega zakona o pomoči civilistov, ki ga je pripravil angleški finančni minister.
■'n fcri nemških letalskih napadih v novembru je bilo po vsej Angliji ubitih 4600 civilistov, v oktobru pa 6300 pravi angleško uradno poročilo.
Bolgarski narod ne bi odpustil nikomur, ki bi hotel v Bolgariji upeljati narodno socialistični, komunistični, fašistični ali legionarski red. Vsak narod si mora urediti državo po lastroh potrebah, ozirati se na lastna izročila in na pogoje v katerih živi, je pametno izjavil včeraj predsednik bolgarske vlade dr. Filov v zbornici.
Vlada maršala Petaina stori *a Francijo, kar more v Franciji 8ami. Izven Francije pa delamo mi tisto, kar je za Francijo še boljše. Prva na-loca svobodnih Francozov je pomagati Angležem, da premagajo Italijo v Severni Afriki, ie izjavil polkovnik Brosset, bivši načelnik francoskega vojaškega odposlanstva v ameriški Columbiji. Brosset potuje k generalu de
Gaulleju.	.	,
Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da je angleški torpedni čoln pri belgijski obali potopil (>000 tonski nemško oboroženo preskrbovalno ladjo. Iz Newyorka pa javljajo, da so bde na Atlantskem morju torpedirane od nemških podmornic angleška 12.000 tonska ladja p ter Star«, norveška bencinska ladja >Dal-fonn« in holandska bencinska ladja »Pen-drecht«, ki so vozilS v Anglijo.
Angleška letala so pred tremi dnevi prvič bombardirala italijansko oporišče Cotrone, ki lezi pri vhodu v farantski zaliv, poroča angleško poveljstvo iz Kaira.
Zelo pomenljivo je, da je general Weygand pred kratkim izjavil, da ostane zvest maršalu Petainu, ni pa nič povedal, ali bo zvest tudi sedanji francoski vladi. Prav tako pomenljivo je njegovo nadzorstveno potovanje v Tunis in na libijsko mejo. Zdi se, da bo angleška ofenziva v Severni Afriki rodila nepričakovane preobrate v francoskih afriških posestvih, sodi »Newyork Times«.
Pred Jugoslovanskim uradnim obiskom v Budimpešti
Budimpešta, 19 .decembra, m. Madžarsko časopisje še naprej razpravlja o sklenitvi prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko in opozarja javnost na bližajoči se dan obiska jugoslovanskega zunanjega ministra Cincarja-Marko-viča v Budimpešti. Zunanji minister Cincar-Mar-kovič bo prišel v madžarsko prestolnico v družbi večjega števila jugoslovanskih časnikarjev.
Vojvodinski zadružniki v spomin dr. Korošca
Novi Sad, 19. decembra, m. Ob smrti dr. Antona Korošca, predsednika senata, prosvetnega ministra in predsednika Glavne zadružne zveze, so priredili vojvodinske zadružno organizacije spo-pinsko sejo. Svečanost je bila v dvorani zveze agrarnih zadrug, navzoči pa so bili številni predstavniki vseh drugih zadrug, med njimi tudi člani upravnega odbora nemške zadružne zveze. Svečanosti je začel prota Dušan Jovanovič, ki je prvi izkazal čast velikemu pokojnemu zadružniku. Daljši govor je imel nato dr. Glavina, ki je jx>-udarjal velikanske zasluge dr. Antona Korošca na političnem, kulturnem, gospodarskem in še posebno na zadružniškem polju. Končno so vsi s triminutnim molkom počastili spomin velikega pokojnika.
Plovba na Donavi nemogoča
Belgrad, 19. decembra, m. Iz vseli.krajev države prihajajo poročila o strahovitem mrazu. Iz Banja Luke poročajo, da je sneg zametel skoro vse ceste v vrbaski banovini. Prav tako se glase poročila iz južne Srbije. Skoro vse vojvodinsko reke z Donavo vred so že zamrznile in je plovba nemogoča.
Romunski zunanji mfnister odstavljen
Bukarešta, 19 dec. Rador: Ker bo sedanjemu zunanjemu ministru Mihaelu Sturdzi poverjena nova naloga, je upravitelj države in predsednik vlade general Antoneseu začasno prevzel vodstvo zunanjega ministrstva.
Bivši francoski zunanji minister in podpredsednik vlade Lnval, ki je bil pred tremi dnevi še zaprt, je bil po posredovanju nemškega poslanika v Parizu Abetzam, izpuščen in je odpotoval v Pariz na nova posvetovanja z Nemoi.
Bivši ameriški predsednik’Hoover, ki je sestavil odbor za pomoč in pošiljanje živeža državam, ki so jih zasedli Nemci, je s svojim posredovanjem za pošiljanje življenskih potrebščin v Nemčijo, že v pretekli svetovni vojni podaljšal vojno in s tem pripravil mnogo ljudi ot> življenje, med njimi tudi mnogo Amerikancev, je včeraj govoril angleški minister za gospodarsko vojno Dalton v Londonu.
Zahvala predsednika odbora za pogreb dr. Antona Korošca
Župan mestne občine ljubljanske, ki je imel kot predsednik odbora za pogreb slovenskega voditelja dr. Antona Korošca težko dolžnost, da organizira žalno slovesnost ob pogrebu, izraža globoko hvaležnost vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je žalna manifestacija potekla tako, kakor to do-likuje veličini in zgodovinski pomembnosti rajnika.
Prisrčno zahvalo naj sprejmejo predvsem člani odbora za pogreb, ki so vsi izvršili svojo dolžnost z občudovanja vredno ljubeznijo in požrtvovalnostjo.
Vsem udeležencem pogreba od najvišjih predstavnikov oblasti, Cerkve in vojske do širokih, v neštete organizacije povezanih ljudskih množic, naj bo hvala za njih udeležbo in vzorno disciplino. — Veličasnost žalnih slovesnosti so zlasti povzdignili s svojim sodelovanjem združeni pevski zbori, Akademski pevski zbor, zbor bogoslovcev, stolni pevski zbor, godbe, fanfara opernega orkestra, akademska društva in klubi, mogočne skupine gasilcev, člani ZFO in VDK, odposlanstvo Sokola ter mnogotere druge organizacije, korporacije in ustanove. Vsem iskrena hvala!
Prav tako zaslužijo priznanje ljubljanski hišni posestniki, ki so skoraj brez izjeme izobesili žalne zastave; enako pa za bogato razsvetljavo oken stanovalcem ob ulicah, po katerih se je pomikal nočni žalni sprevod.
Posebne zahvale pa naj bo deležen rediteljski zbor ljubljanske mestne organizacije JRZ, ki je ob zares požrtvovalnem in skladnem sodelovanju s policijsko stražo vse žalne slovesnosti vzorno aranžiral.
Radijska oddajna postaja v Ljubljani in časopisje sta odbor za pogreb z vsem razumevanjem podpirala in objavljala njegova navodila in pozive; brez tega sodelovanja bi bilo nemogoče v tako kratkem času organizirati pogreb z desettisoči udeleženci.
Vsem, ki jih zaradi mnogoštevilnosti tu ni mogoče našteti, pa so s toliko ljubeznijo in spoštovanjem pri žalni manifestaciji sodelovali, naj služi v zahvalo zavest, da je bilo vse naše delo ob tej žalostni priložnosti le prav skromen izraz hvaležnosti za ono, kar na mje naš voditelj za življenja bil in dal. — Dr. Juro Adlešič.
Zadnja pot o. Lina Praha
Celje, 19. dec, 1940.
Kratke vrstice o smrti očeta slovenskih in hrvatskih kapucinov — provincijalnega predstojnika p. Lina Praha, ki jih je priobčilo časopisje v žalostnih dneh, ko je naša domovina izgubila najdražjega očeta, voditelja Slovencev, dr. Antona Korošca, so presunile marsikatero slovensko dušo na Štajerskem, Kranjskem in Goriškem, Za večno je zatisnil trudne oči vzorni duhovnik in redovnik, konzistori-jalni svetnik lavantinske in goriške nadškofije, obnovitelj ilirske jugoslovanske kapucinske provincije, velik prijatelj goriških Slovencev in duhovni oče mnogih duhovnikov na štajerskem, oče Lino Prah, Množice ljudstva so ga prihajale kropit na kapucinsko porto, kjer je ležalo njegovo izmučeno telo v preprosti redovniški krsti.
Včeraj ob pol 4. se je pomikal skozi mestne ulice dolg sprevod. Množice ljudstva so spremljale na zadnji poti predobrega očeta Lina, da mu i/Jcažejo zadnjo čast in hvaležnost za njegovo dobro delo in dušno tolažbo, ki jo je tako rad dajal. V sprevodu so stoj>ali najprej dijaki zunanjega in notranjega kapucinskega dijaškega konvikta, nato gojenke zavoda šolskih seter, klarice, križarji z vencem, fan-faristi - križarji, duhovščina iz Štajerske in Kranjske, zastopniki vseh redov v Sloveniji in Hrvatski, za krsto celjski opat Peter Jurak s številno asistenco in številno duhovščino. Pri odprtem grobu je po opravljenih obrednih molitvah spregovoril g, opat Peter Jurak o dobrem očetu Linu in izrekel zagotovilo, da bodo duhovniki molili zanj ter mu tako izkazali hvaležnost za duhovno vodstvo in za vse dobro, kar je v svojem po dobrih delih bogatem življenju storil za svoje sobrate — duhovnike in naše ljudstvo. Za njim je spregovoril de-finitor in gvardijan celjskega samostana <>• Kamil Požar, v imenu Sedejeve družine prof. dr. Ganter Kajetan in kontrolor g. Cijnn Maribora, V imenu mladine se je poslovil se-stošolec drž. realne gimnazije Smrekar Ivan, dijaki obeh kapucinskih konviktov pa so odpeli žalost in ko »Vigred1 se povrne«.
Slov. Konjice spominu dr. Korošca
Slov. Konjice, 18. decembra.^ Naš kraj in ves konjiški okraj se je v teh težkih dneh narodne žalosti nadvse lepo oddolžil 6po* minu našega velikega pokojnega voditelja dr, AH"* tona Korošca.	.
V soboto zjutraj, ko smo zvedeli potrtih src za njegovo smrt, so vsi tukajšnji državni in samoupravni uradi ter ustanove pa tudi zasebniki razobesili žalne zastave. Popoldne se je iz vseh župnij" skih cerkva pričelo glasiti žalno zvonenje. Isti dan je šolski mladini učiteljstvo orisalo življenjepis ter njegovo ogromno narodno in državljanjsko delo. _
V nedeljo dopoldne so bile žalne seje občin* skih odborov vsega konjiškega okraja, ker J® ° pokojni slovenski in jugoslovanski prvoborec njihov častni občan. V Slov. Konjicah so imeli žalne seje še okr. in kr. odbor Kmečke zveze, kr. odbor JR"' kat. prosv. društvo, konjiško fantovsko okrožje« DK, Kmečka hran. in pos. in Kmet. bi. zadruga. Sejali so tudi odbori ostalih prosv. društev in organizacij konjiškega okraja, katerim je bil dr. Ko* rošec dobrotnik, ustanovitelj in zaščitnik. Povsod 60 predsedujoči povdarjali neprecenljive zasluge preminulega narodnega velikana za svojo državo in ljudstvo, navzoči pa so počastili njegov epom«* s trikratnim: »Slava!«
Danes eo se brale po naših župnijskih cerkvah maše zadušnice, ki so jim prisostvovali zastopniki oblasti in uradov, šolska mladina in zastopstva organizacij z ljudstvom. V društveni dvorani v S1 Konjicah je bila ob 10 velika spominska žalna 6ve--čanost ob častni udeležbi vseh slojev ljudstva* enake prireditve pa so se vršile tudi po drugih kra* jih konjiškega okraja.
Celjske novice
Celjska policija je prijela dva nevarna vlo milca, in sicer 32 letnega brezposelnega knjigoveza Franca V. iz Ljubljane in 24 letnega delavca Albina H. iz Vojnika. Izvršila sta več vlomnih tatvin v Celju in Savinjski dolini ter sta znana tipa. Pri ge. Salmič v Celju sta hotela prodati zlato verižico Gospa ju je prijavila policiji, ki ju je prijela. Aretiranca gta priznala vlom v Strugi na Dolenjskem in v St. Petru v Savinjski dolini v župnišče, imata pa na vesti še več vlomov. Policiji sta tudi povedala, oziroma pokazala kraj v gozdu pri Petričku v Lis-cah, kjer sta zakopala zlatnino. Izročili ju bodo so dišču.
Ljubljana
Ljubljana, 19. dec.
Kongresni trg ie ozelenel
Še nekaj dni nas loči od božiča. Kakor je pri nas že stara navada, naredimo za božič tudi božično drevesce. Zato pripeljejo okoliški kmetje v Ljubljano na vozeh mlade smrečice, ki bodo dajale božično razpoloženje in domačnost stanovanju, otrokom pa napravljale veselje. Kar cel gozd so postavili smrekic po Kongresnem trgu. Kupčije so se začele. Glihajo za vsako smrekico, pri vsaki smrekici hoče kmet čim več zaslužiti, kupec jo pa hoče dobiti čim cenejše. No, končno pa le pridejo s ceno skupaj, fantič zadene smrekico na ramo in jo odnese kupcu za nekaj dinarjev na dom. Smrekic so pripeljali že toliko na trg, da jih skoraj ne morejo več kam posajati. Kmetje morajo imeti posebno dovoljenje za sečnjo smrekic. Posekati jih sme vsak kmet le določeno število. Vse je omejeno. Kot kaže, bodo šle vse smrekice v denar, kajti povpraševanje po njih je veliko in s Kongresnega trga smrekice kar kopne.
Razne nesreče
Včeraj popoldne je čistila brezposelna trgovska pomočnica Slavica Godec okna na hiši na Sv, Petra ceste 54. Stala je na lestvi. Nesrečen slučaj pa je hotel, da se ji je lestev spodrsnila in Slavica je padla tako nesrečno, da 61 je pri padcu zlomila ključnico.
V	Dobu pri Domžalah je padel na cesti P°' sestnik Janez Grkman in si pri tem zlomil desno nogo. — Stavbinski delavec Franc Rovereto, ki je bil zaposlen na neki stavbi v šiški, je pri delu* padel z odra in si zlomil desno nogo. — Na cesti je prav tako padel mesarski vajenec Ivan Fabjan iz Ljubljane in si zlomil desno roko. — Precej hudo nesrečo pa je doživel posestnik France Pajk iz Golnika. Pajk je peljal z dvovprežnim vozom opeko. Pri vožnji pa so se mu nenadoma splašili konji. Skušal jih je zadržati. Ni mu uspelo in vajeti so ponesrečenega potegnile pod voz, ki je šel čezenj. Pajk je obležal na cesti z zlomljeno desno roko in s hudimi poškodbami po životu in glavi.
Tudi Andrej Arko iz Lipovice pri Sodražici je peljal z dvovprežnim vozom nek tovor v so' sednjo vas. Na cesti pa sta se mu konja ustavila« in eden izmed njiju ni hotel več naprej. Ko )e gospodar stopil k njemu, da bi ga za uzdo pope' ijal naprej, je konj nenadoma skočil in brcnil Ž?" spodarja z vso silo v desno nogo. Z udarcem )e konj Arka precej poškodoval.
Da bi ogenj v štedilniku bolj razplantel, j® pihnil vanj rudarjev sinko Branko Medved, doma iz Zagorja. Plamen mu je nenadoma bušnil v obraz, Pri tem si je precej poškoodoval oči in tudi po obrazu se je hudo opekel.
Pod Golnikom se je predvčerajšnjim dogodila precej huda nesreča. Ponesrečil se je Valentin Omovšek, ki je bil zaposlen pri nekem posestniku pri Križah. Ponesrečeni je skupa' z drugimi podiral bukovje v gozdu. Drevo je bilo podžagano. Po nesreči pa je delavcu Omovžku spodrsnilo, da je padel. V tem trenutku pa je drevo pričelo padati. Podžagana bukev je padla nanj in mu nalomila hrbtenico. Ponesrečenca so takoj prenesli tovariši k zdravniku, ki je odredil takojšen prevoz j v bolnišnico.
NA ZAPOVED
k R A L 3 I C E...
FILMSKI ROMAN
»Nesramnica! Ti se norčuješ iz mene!« zavpije. »Ti sa drzneš norčevati iz svoje kraljice? Nesramnica, ki ne ve, kako 6e ji je treba vesti in kaj se H spodobi!«
In nato steče k Penelopi ter začne v živčnem napadu z besnimi kretnjami trgati vrvice in našive z njene obleke.
»Poglej se samo! Samo enkrat te je pogledal moški in že si se začela šemati icakor maškara! Vzemi to 6 sebe, nesramnica! Poberi se ven! Preč!«
Molče, s sklonjeno glavo, je odšla Penelopa iz sobe.
Take jeze pri kraljici ni bila pričakovala.
Njeno maščevanje je šlo vendarle pre-daleč.
Ostale dame so po njenem odhodu preplašeno gledale kraljico in čakale, kaj bo njim rekla v svoji jezi.
»Tudi ve ostale se mi izgubite izpred oči! Ven z vami! Kaj stojite tu kakor živina, ko me ona žali! Ali mar tudi ve mislite, da sem prestara in pregrda, da bi me kdo mogel še ljubiti? Ali tudi ve tako mislite?«
Zadje besede je izgovorila s povišanim
glasom, v katerem sta se čutili jeza in grožnja.
Kakor jata prepelic, ki jih je nekaj splašilo, sfrfota z njive, so zbežale dvorne dame proti izhodu,
Elizabeta je ostala skoraj 6ama. Dve, tri dvorjanice so še ostale pri vratih kakor bi ne vedele, kaj jim je storiti.
Počasi je stopila k ogledalu in se pogledala.
Jeza ji je spačila obraz.
V	ogledalu je bil videti še grši kakor je bil v resnici.
Kakor vihar je iz nje vzbruhnila bes. nost.
Tega pa je stresla nad ogledalom.
Z močnim udarcem je razbila ogledalo na drobne kose s ščetko, s katero si je ko je poslušala petje, česala lase. Potem pa togotno zavpila:
»Snemite ogledala! Razbijte vsa ogledala do zadnjega! Takoj! Ali slišite? Kaj stojite?«
In kakor bi bila prišla ob pamet, je začela razbijati eno ogledalo za drugim
Zapodila se je v kot, zjjrabila tam va> zo in treščila ž njo ob veliko zidno ogle-
tleh.
dalo, ki se Je zveneče sesulo po Razbila je vse, kar je dosegla.
Razdraženo je vpila:
»Razbijte jih V6e! Znosite črepinje ven! Uničite vsa ogledala! Nikdar več nočem tej palači videti nobenega ogledala!« Prestrašena dekleta so snela z zidov ogledala, ki so še ostala ter jih začela nositi ven.
Kakor naj je že bila nagla in vročekrvna, se je Elizabeta vendarle znala obrzdati in pomiriti.
Ko so poslednje dvorjanice odšle iz sobe, se je žalostna in zamišljena sesedla v naslonjač.
Ta hip pa je nenadoma zaslišala neko tiho hlipanje. Margareth Ratcliffe je stala kotu in jokala.
Osorno se je Elizabeta obregnila ob to plašno dekle:
»Kaj pa naj spet to pomeni? Zakaj jokate, Margareta? Pridite sem!«
Deklica se ji boječe približa.
»Česa se bojiš? Ti, ki si najbolj nedolžna med njimi vsetni,,. Poglej me! Ali je morda kraljičin obraz tako grd, da ga je težko celo pogledati? .. ._«
Med jokom je vzkliknila Margareth:
»O, ne, Veličanstvo! Jaz zares mklim, da 6te lepi.,. Ali jokala sem, ker ... Jokala sem zaradi same sebe, ker sem bila zapuščena, sama in prestrašena ... In ker sem bila osamljena, sem jokala zaradi Vas.«
»Kaj, jokala si... zaradi mene ? Kako to?«
»Oprostite mi, toda jaz vem, kaj po-
meni ljubiti nekoga, ki ga človelc ne more niti videti, niti slišati!... Tudi jaz potem postanem surova in nerazpoložena. Kadar nisem zraven Vas, potem sem strašna, neznosna, nemogoča, 6ama sebe ne morem trpeti... «
»Res? Kakšen pa je tisti srečni človek, ki te ima rad? Al« je lep?«
Margareth se nasmehne med solzami: »0, visok je... in zavihan nos ima.« »Nos ima kakšen,... praviš?«
»Kadar se t*neje, se mu no« zaviha navzgor,.. Smeje pa se veliko... Zaradi mene ..«
»Res? Pa je najbrž tudi lep?«
»Oči ima plave kakor spominčice, samo da so še veliko lepše In kadar me gleda. ..«
»Kdo pa je ta vzor lepote?«
»Sir Peter Finchley, Vaše Veličanstvo! Ali se ga ne spominjate več?«
»Sir Finchley? Da, zdaj se ga spomnim! Postaven in čvrst fant je, in ie lep povrhu. V Bagenalovi vojski na Irskem služi.«
Obe sta bili nekaj časa tiho, Poteio pa je kraljica spet pričela:
»Ali bi rada videla, da bi se vrnil?«
»Bolj kakor vse drugo na 6vetu!«
»Poklican bo, da se bo vrnil.«
Margareth steče h kraljici, poklekne in hvaležno ter navdušeno poljubi roko,
»Ne vem, kako bi se Vam mogla zahvaliti za to veliko dobroto, Veličanstvo. Samo ne vem, če 6e bo mogel vrniti, če se bo vrnil...«
»Zapovedala bom. In Jco te bo objeli potem 6e zahvali Bogu, da nisi kraljici...« »Mislila sem, da kraljica ...«
»Biti kraljica pomeni biti manj kakor človek! Ker takrat mora ponos obvladati lastno željo, da bi dobila moškega, ki te ljubi... In 6amo v mraku ali ponoči, ko ves svet spi in te nihče ne vidi, se smeš skrivaj od srca razjokati... na tvoj jok pa odgovarja samo šumenje državniških aktov. Divne oči ljubljenega človeka gle" daš, nad njim pa že lebdi krvnikova senca... Kraljica nima časa za ljubezen . • • Dogodki se kopičijo... in zaradi goleŽa' puhlega, praznega blišča in sijaja se mo" ra odrekati vsemu, kar ženska najviše ceni na »vetu, kar ima najrajši! To mora® premisliti, moja draga, mala Margareth!«
Elizabeta trudno zamahne z roko kakor bi podila od sebe nekakšno pretečo senco. Potem pa spusti roko Margarethi na teme ter jo materinsko pogladi po njenih mehkih, voljnih laseh. Njen pogled Pa je uprt nekam v prazno kakor bi bal gubljen v bodočnosti, v temne slutnje po*' nih prihodnih dneh. Njena dlan nežno boža Margareth.
Deklica je s strahom in presenečenjem
poslušala kraljičine besede, njeno izpoved. V dnu srca se ji je začela sm*-
UtL	,
Kar na lepem pa se Elizabeta kakor bi se bila prebudila iz	j
»Zdaj pa pojdi,« reče, »in P0^ 1C1 Francisa Bacona!«	^
tu in tam
Knez namestnik Pavle se je udeležil v Bcl-gradu slave Društva nosilcev Karagjorgjeve zvezde z meči, največjega odlikovanja za junaštvo na bojnem polju'. Razen kneza je bil navzočen tudi srbsui pravoslavni patrijarh in zastopniki več ministrov. Predsednik Blagojevič je podčrtal vdanost starih bojevnikov svojemu kralju, kraljevskemu domu in domovini. Med drugim je povedal, da se je doslej moglo ugotoviti, da je bilo za svoje junaštvo odlikovanih 3948 bojevnikov, od katerih je bila večina kmetov. Danes še živi 1701 odlikovanec. Vsi ti prejemajo za svoje zasluge v boju za domovino skromno podporo od države in nekatere druge olajšave. Po končanem obredu rezanja slavskega kolača je spregovoril knez Pavle in izrazil veselje, da se je mogel udeležiti slave starih bojevnikov, katerih junaštvo naj bi bilo bodrilo za mlajši rod v službi za domovino in kralja.
Banska oblast hrvaške banovine je sklicala sestanek zastopnikov hrvaških mest in strokovnjakov, da bi se pogovorili o prehrani mestnega prebivalstva, o načinu razdelitve hrane, o prevozu in kreditiranju prehranjevalnih zavodov. Svoj čas je banska oblast naročila mestnim občinam, da morajo poskrbeti za prehrano svojega prebivalstva. Župani so marali sedaj poročati, kaj so od naročenega izvršili. Predstavniki mest predlagajo, naj bi mesta dobila pravico prihraniti zase vso hrano, ki jo na svojem področju dobe, kakor je to dovoljeno Bjelovarju. Zanimivo pa je s tem v zvezi mnenje nekaterih hrvaških listov, ki so Predlagali, da se uvedejo krušne karte v mestih, da bi se preprečilo neprestano kopičenje živil pri zasebnikih, kar povzroča velike motnje na trgu. V takšnem smislu je govoril nedavno na zborovanju Gospodarske sloge tudi dr. Maček.
Za višje cene svinj se spet zavzemajo, ne kmetje, kakor bi pričakovali, temveč velekmetje v Vojvodmi. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da so se dvignile cene koruzi, ki je glavno^ hranivo pri pitanju svinj. Mnenja so, da bi cena žive teže ne smela znašati manj kakor 17 dinarjev spričo cene 250 dinarjev za stot koruze. Prav gotovo pa je, da cena koruze skoro ne vpliva na stroške pitanja prašičev, kajti redilci svinj so večinoma veliki kmetje, ki sami doma pridelajo ogromne količine koruze. Njim se ta čas niso prav nič povečali stroški pridelovanja.
Uradnika, ki je prodajal občinsko naito, so
obsodili v Belgradu. Občinski uradnik Milovan Miloševič je bu šef mestnega oddelka za asana-cijo. Na zalogi je imel urad tudi večje količine nafte, katero so porabljali za pokončavanje mrčesa v stanovanjih. Nafta je imela poseben dodatek neke kisline. Mož jo je bil ceneje prodajal, denar pa pridržal kajpak zase Zalotili so ga in postavili pred sodnike. Miloševič je v zagovor povedal, da mu je zmanjkal denar in je zato tuje blago prodajal. Obsojen je bil na tri mesece zapora, dva trgovca, ki sta nafto od njega kupovala, pa vsak na poldrug mesec zapora..
Mrzli val je zajel vso državo. Ni ga skoro kraja v državi, kjer ne bi imeli za 10 do 18 stopinj mraza, z izjemo južnih obmorskih krajev, kjer takšnega mraza ni bilo, čeprav je bila tudi ‘tam temperatura takšna, da so jo ljudje smatrali za mraz. Reka Drava je že nekaj dni zmrzovala in so po njej že plavale ledene plošče. Sedaj pa J® naglo začela zmrzovati tudi Donava. Oblasti so zato morale ustaviti vso plovbo po reki. Le Sava je še čista. Pa tudi ta bo bržkone kmalu začela zmrzovati. Pojavile se bodo spet ledene plošče in z njimi vse velike nevšpčnosti, ki jih delajo ogromne skladovnice ledu v ozki tesni Donave pri Djerdapu. Hud mraz vlada tudi v Bosni. Zameti eo otežkočili promet.
V obnovljenem splitskem gledališču so prvikrat igrali Shakespearejevega Hamleta, naslovno vlogo pa je igral znani igralec Zvonimir Rogoz, ki je bil dolga leta član ljubljanske drame, pio-zneje pa član praškega gledališča. Kakor poročajo hrvaški listi, je imel Zvonimir Rogoz lep uspeh pri splitski publiki.
Tik pred nevarno operacijo se je v bolnišnici
poročil kmet Ante Maletičjz Suhega Dola. Vozil se je bil z vlakom v družbi svoje zaročenke in njenega očeta proti Kaštelom. Med vožnjo pa je šel iz vagona, toda na zmrnjenem pločniku mu je spodrsnilo in padel je iz vlaka. Zlomil si je levo roko v rami. Zaročenka njegove odsotnosti ni zapazila vse do končne postaje. Med tem pa so ponesrečenca kmetje našli in ga prepeljali v splitsko bolnišnico. Tam sta ga našla tudi zaročenka in njen oče. Zaradi nevarne poškodbe in izgube velike krvi so mu zdravniki morali odrezati levo >oko, toda pred tem se je Maletiču izpolnila želja, 'bi se je poročil s svojo izvoljenko. Takoj nato je ®il operiran .
Razprodane včerajšnje predstave pričajo o velikem zanimanju, ki vlada za film Grbavi
VITEZ LA6ARDCR
Francoska produkcija! Eden najzanimivejših filmov sploh! Kvalitetno med najboljšimi I Igralsko med najbolj dovršnimi! V gl. vlogah: ROBERT VIDAI.IN, Samson Fainsilber, Josseline Goel „.	__	„
Danes ob 16.. 19., 21. uri. - Tel. 22-41 KII10 HStlCS
Ljubljana naj dobi Koroščevo cesto ali Koroščev trg!
Mestni svet naj prekrsti Tyrševo eesto v Koroščevo cesto
Prestolnica Slovenije, za katero je pokojni voditelj toliko storil in ji dal vse ustanove, ki jih mora prestolnica kulturnega naroda imeti, še vedno ni velikega svojega ljubitelja počastila z ničemer drugim kakor s častnim občanstvom. Mož, kakor je bil dr. Korošec, bi v Ljubljani, središču naroda, katerega je osvobodil in vodil, že davno moral imeti svojo cesto ali svoj trg. Nič, kar Ljubljana v tem oziru lepega premore, ne bi smelo biti prelepo ali preveliko, da se postavlja z njegovim imenom. Znamenje majhnih ljudi, ki so nekdaj v naši prestolnici odločali, je, da se to še ni zgodilo. Naloga sedanjega občinskega sveta, ki je z županom dr. Adle-šičem na čelu prvi dal večje priznanje Ljubljane dr. Korošcu, bodi, da po pokojnem voditelju takoj imenuje kak reprezentativen prostor v slovenski prestolnici 1
Za ime dr. Korošca bi prišla v poštev od cest prva Tyrševa cesta. Nosi ime, ki nima s slovenskim narodom ali njegovo zgodovino nobene zveze. Sedanja Tyrševa cesta, krščena tako po možeh, ki so
bili samo ozki strankarji, je najdaljša in najprometnejša ljubljanska cesta, hkrati pa drži do stadiona, tistega stadiona, ki simbolizira zdravi načelni in zunanji odpor vsega slovenskega naroda proti Tyrševemu duhu. ki nima pri nas nič več iskati. Stadion je centrala ogromne večine slovenske mladine, ki je nosilka Koroščevega izročila. Ta mladina je po pravici užaljena, da do tega p-ostora drži še danes cesta, imenovana po nekom, ki se je vse življenje boril in organiziral proti tistemu, kar smatra slovenski narod za svojo najvišjo vrednoto. Dr. Korošec je slovenskemu narodu simbol vseh načelnih in političnih vzorov, zato naj se ta osrednja prometna žila v Ljubljani imenuje po njem!
Prva naloga občinskega sveta slovenske prestolnice naj bo, da na prihodnji seji to potrebno preimenovanje izvede. S tem bo popravil krivico, ki jo čuti ves slovenski narod v dejstvu, da se glavna cesta njegove prestolnice ne imenuje po katerem od njegovih glavnih mož, temveč po brezpomembnem tujcu, ki ga moramo smatrati kot nasprotnika svojih vrednot.
Najlepši igralski par Charles Boyer in Irene Dimne v filmu
| RESIGNACIJA
Telefon 23-21
Življenska tragedija klavirskega virtuoza. Klavirski koncert Schubertove „Serenade“. - Danes ob 16., 19., 21. uri
I
Nepretrgano romanje na voditeljev grob
Petrolej na karte dajejo že v Zagrebu. Doslej 0 Razdelili že 5000 takih kart za december in ja-llar in sicer dobi vsaka družina po dva litra pe-0,0 j a na mesec. Računajo pa, da bodo morali azdeliti še enako število kart. kajti v mestu je , r°K 10.000 stanovanj, v katerih ni elektrike. er°dajui zagotavljajo, da petroleja ne bo zmanj-al0> pač pa so bili varčevalni ukrepi potrebni aradi zime, v kateri kmetje porabijo največ pe-oleja.
Električni tok in 1*1'" je podražila zagrebška občina. Določila je bila namreč novo trošarino na oboje in račune, da bo dobila pri električnem toku novih osem in pol milijona dinarjev, pri plinu pa 3,300.006 dinarjev. Ta podražitev je precej hudo udarila mestno prebivalstvo, kajti nedavno je bila podražena voda, potem pa tudi elektrika in Plin. Sedaj pa zopet nova trošarina na oboje.
Majhen grček pri Slavonskem Brodu se je za-icl premikati proti Sari. S seboj je potegnil tudi del banovinske ceste, ki je na treh mestih počila in je neapo-abna za promet. Na podnožju hribčka je bilo deset kmečkih domov, ki so sjjolzeli z gričkom vred naprej, niso se pa podrti ali utrpeli kakšno drugo škodo. Vendar pa so 6e ljudje morali izseliti iz njih, dokler ne bo posebna komisija pregledala terena. Menijo, da je nezgode krivo razdejanje, ki ga je povzročila voda v zadnjih tednih.
Volčja nadlega se je z mrazom vred začela pojavljati v Bosni. V gozdovih blizu Bosanskega Petrovca je družina pastirjev gnala ovce in koze v dolino. Ko so prišli do neke staje, pa se je pri-podila tolpa petnajstih lačnih volkov. Pastirji so se skušali obraniti pred zvermi s palicami, toda končno so pobegnili. Trije psi so se spustili v boj, pa so jih volkovi raztrgali. Ovce in koze pa so se strnile v gručo, tedaj pa so nanje planili volkovi in jih začeR klati .V kratkem so poklali dvajset ovac in ko*.
Ljubljana, 19, dec.
Drug za drugim prihajajo od vseh strani ljudje na grob našega voditelja dr. Antona Korošca, ki spi spanje pravičnega na Navju. Ogromna množica je Lila pač tista, ki ni mogla biti prisotna, ko so devali v grob zemske ostanke velikega pokojnika.
Navje je lepo okrašeno, številni venci so položeni pod vsemi arkadami. Na grobu voditelja je položen venec vlade, kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla. Ni težko najti, kje leži pokojnik. Svečke gore na njegovem grobu, ljudje postajajo nemi pred njegovim zadnjim počivališčem. Na navadne deščice so prilepljene drobne svečice, Bog ve v kakšno zahvalo mu je reven hvaležneš dal skromno svečko na grob? Skromni, preprosti šopki so položeni na grob, ki kažejo, da ni bilo tega dolgo, odkar so bili položeni. Samo skromna zahvala naj bi bili za pokojnikovo velikodušnost, za pokojnikovo dobroto, ki jo je storil mnogoteremu, ki je bil pomoči potreben. Preprost šopek navadnega cvetja, drobna svečka, morda za dinar ali nekaj več, toda v teh priprostih poklonih je vse več ljubezni, vse več zahvalnosti velikemu voditelju. Skromen dar, toda dan od srca, iz vsega srca. Nemo prihajajo na grob ljudj«, nemo postajajo pred grobom. Pobožno sklepajo roke v molitev. Goreča molitev kipi v nebo. Goreča molitev za pokoj njegove duše gre vsakomur od srca.
Ženice prihajajo na grob. V molitvi se zahvaljujejo njemu, ki je njihovim otrokom pomagal do
Žalni zbor
na groba dr, A. Korošca v soboto zvečer ob 20
Ljubljanska podzveza Zveze fantovskih odsekov- priredi v soboto, dne 21. decembra ob 8 zvečer na grobu voditelja Slovencev dr. Antona Korošca žalni zbor članstva ljubljanskih in okoliških odsekov. Skupno odkorakamo z baklami z vrta Rokodelskega doma ob pol osmih. Obleka civilna z znaki, zavitimi v žalni trak.
Spored spominske slovesnosti pa je sledeč: 1. Fanfara. 2. molitev, 3. Nagovor. 4. »Srce je žalostno«, pojejo vsi udeleženci enoglasno. — Zbirališče za člane je v Rokodelskem domu. odkoder je odhod z baklami ob pol osmih zvečer. Vabimo vse spoštovalce pokojnika, da se žalne prireditve udeleže.
Izrazi sožalja od vseh strani
Smrt slovenskega voditelja dr. Antona Korošca je izzvala sočutje tudi v vseh drugih delih naše države in tudi izven nje. Med drugim je bila črna sveta maša za pokoj njegove duše brana tudi v Newyorku in so se je udeležili naši izseljenci, jra tudi jugoslovanski generalni konzul z V6em Osel jem.
Sožalne brzojavke so bile od najrazličnejših strani poslane ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu, predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, banu dr. Natlačenu, ministru dr. Mihu Kreku, senatorju dr. Franu Kulovcu, ljubljanskemu županu dr. Adle-šiču, senatorju Smodeju in Zadružni zvezi v Ljubljani. Sožalnih brzojavk je tolikšna množina, da jih žal ne moremo posamično objavljati. Sožalja so izrekali neštevilne jjolitiki, zadružniki iz naše države in iz tujine, prosvetni delavci, slovenski župani in župani iz drugih krajev Jugoslavije, številni bani, vsi ministri, športne organizacije, razne stanovske zbornice, številni tuji diplomatski zastopniki, hrvaški ban in drugi jugoslovanski bani, vsi jugoslovanski škofje, jugoslovanske univerze in končno tudi številni osebni prijatelji velikega pokojnika.
Ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je počastilo spomin pokojnika z žalno sejo, na kateri je sklenilo dati 50.000 dinarjev za zimsko pomoč in dve stalni ustanovi po 5000 dinarjev za odlične študente ljubljanske univerze. Tudi uprava borze dela v Ljubljani je počastila spomin dr. Antona Korošca s tem, da je darovala po 50 tisoč din za zimsko pomoč v Ljubljani in v Mariboru. Slovenska časnikarska organizacija je na svoji žalni seji sklenila dati 1000 dinarjev za revne srednješolce ,
Sedmi dan po smrti dr. Antona Korošca, v
petek, 20. t, m. bo ob 7 v frančiškanski cerkvi slovesen rekviem. Vsa ljubljanska društva, ki so včlanjena v Prosvetni zvezi, poživljamo, da se te božje službe vsaj po večjih zastopstvih udeleže. Vabimo pa tudi vse prijatelje dragega pokojnika. Za Prosvetno zvezo: dr, Lukman, predsednik.
kruha, ki je uslišal njihovo prošnjo, ki je utešil njihove skrbi. Fantiči doma. tam nekie iz Bežigrada ali gramozne jame ob Vodovodni cesti pridejo. Ne pripode se kakor je to njih navada. Slabo so oblečeni, roke jim drhte od mraza, ustnice so jim blede. Tudi oni sklepajo roke v kratko molitev, samo za kratek čas so se ustavili. V šolo morajo, pozno je že. Gospod, oblečen v črno, prihaja tam od vhoda sem. Pobožno postane pred grobom, odkrije se, globoko se zatopi v molitev. Bog ve, česa se je domislil, Bog ve, česa se je spomnil. Globoka hvaležnost mu je privrela iz duše. Debele solze so mu pričele polzeti po obrazu. Pokril se je, namenjen proti izhodu. Toda ni mogel. Spet se je vrnil. Spet se je odkril, spet pomolil, spet zajokal. Zajokal kakor otrok, ki je izgubil svoje najdražje, ki je izgubil svojo ljubečo mater, svojega skrbnega očeta. Skrušen je stal mož ob njegovem grobu. Pa še mnogi in mnogi so prihajali včeraj ves dan na Navje, da se poslove od dr. Korošca. Še v mraku so hiteli posamezniki, ki jim čas prej ni dopuščal obiska na njegovem grobu. V mrzel večer so goreli plamenčki svečk. Plamenčki so se vili kakor od bolečine, kot da bi hoteli pokazati, kako bridko je zadela smrt dr. Korošca vse Slovence. Prepričani smo, da bodo vsak dan prihajali na grob velikana Slovenci, ki ljubijo to, kar je ustvaril veliki dr Korošec; prihajali bodo, da se oddolže pokojnikovemu spominu, da se okrepe za nadaljnje borbe, da si na-srkajo moči za ostvaritev dr. Koroščevega izročila.
Zahvala
Banovinski odbor JRZ in banovinsko tajništvo JRZ v Ljubljani sta prejela v teh dneh številne brzojavke in pisma, kjer poliiiine, kulturne in gospodarske organizacije ter posamezniki iz vso Slovenije izražajo svojo veliko bolečino in žalost nad izgubo voditelja slovenskega naroda, dr. Antona Korošca.
V izjavah izražajo tudi vsi svojo pripravljenost v teh nesrečnih dneh, da hočejo še bolj podpreti stranko in vodstvo pri njenem delu.
Banovinski odbor JRZ in banovinsko tajništvo
JRZ v Ljubljani se vsem tem za izraze sožalja in lepe želje prisrčno zahvaljujeta.
Jutri v petek, 20. t. m. g. ban. dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani
ima svoj XVII. redni občni zbor v petek, dne 20. decembra ob pol petih popoldne v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. Vhod z Bleivveisove ceste. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni.
Vremensko poročilo
Kraj	Barometer sko stanje	lempe-i-atur.-f v C'		S5 ra ra ► > — ra ra “ ■ra ra	-c C a C C *uc X	Veter Israer, iukost)	Pada- vine	
		ra okra c ®	c: • ** He ~ -				m/m	vrsta
Ljubljana	777-4	-5-2	-i3*a	80	mg!. n	NE,	—	—
Maribor	776-7	-6-0	-11*0	90	0	0	—	—
Zagreb	780 8	-7-0	-12-n	80	10	SW,	—	—
Belgrad	/31-3	-5-0	-18-1'	90	9	n ne.	—	—
Sarajevo	779-.-	-8-0	-il-H	80	10	NNE7	—	—
Vis	770-0	o-o	-4-0	70	5	NE„	—	—
Split	768-6	3-0	-2-0	35	5	NE8	—	—
Kumbor	765-7	7-0	-4-0	35	8	NE,	—	—
Žirje	769',	30	-3-0	70	10	NE,	—	—
Ounrovnih	766-8	5-0	1-0	45	9	NNEe	—	—
Vremenska napoved: Mrzlo, deloma oblačno vreme. Najnižja toplota zraka na letališču —19 stopinj pod ničlo.
Koledar
Danes, četrtek 19. decembra: Urban, Vladimir.
Petek, 20. decembra: Evgenij.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41; mr. Trnhoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Sadjarska podružnica Šiška priredi v petek, 20. t. m. ob pol osmih zvečer v deški ljudski šoli v Sp. Šiški poučno predavanje. Gosp. nadzornik Škulj, tajnik SVD, predava o zimskem zatiranju, škodljivcev na vrtu.
»Rezervni oficirjil Ker je bilo sobotno predavanje dr. St. Rapeta zaradi smrti dr. Antona Korošca odpovedano, sporočamo, da se i6to vrši v četrtek (danes) zvečer ob istem času in v istih prostorih, kot že objavljeno.
DECEMBER
SOBOTA
Gutenbergova proslava
v frančiškanski dvorani ob 8 zvečer
>Kralj z neba« v frančiškanski dvorani. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo uprizorila o božičnih praznikih E. Gregorinovo igro »Kralj z neba«. Glede na to, da ljubljansko Narodno gledališče letos tega misterija ne bo igralo, se je Frančiškanska prosveta odločila, da ga pri popolnoma novi in prav za la namen narejeni sceneriji spravi na oder. Prva uprizoritev bo na sveti dan 25. decembra ob 5 popoldne, druga 26. decembra ob 3 popoldne, tretja istega dne ob 8 zvečer, četrta v nedeljo, 29. decembra ob 5 po-jioldne, vselej v frančiškanski dvorani. Za deželsko obiskovalce je možen povratek z večernimi vlaki, zlasti na dan 26. decembra za predstavo ob 3 popoldne. Vabimo vsa ljubljanska in tudi okoliška prosvetna društva in katoliško občinstvo, da si to lepo delo ogledajo in vstopnice pravočasno preskrbe v predprodaji pri tvrdki A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer
Četrtek, 19. decembra: »Tekma « Reč' A.
Petek, 20. decembra: »Ugrabljene Sabinke.«
Premiera, Red Premierski.
Sobota, 21. decembra: »Skrivalnice.« Red B.
OPERA — začetek ob 8 zvečer
Četrtek, 19. decembra: »Friderika.« Red Četrtek. Gostovanje tenorista J. Gostiča,
Petek, 20. decembra: »Vesele žene vvimisorske.« Red torek.
Sobota, 21. decembra:	»Carmen.« Gostovanje
Elze Karlovčeve. Izven.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 19. decembra ob 8 zv.: »Ples v maskah«.
Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve, Peter, 20. decembra: zaprto.
Sobota, 21. decembra ob 8 zvečer: »Na cesaričin ukaz«. Znižane cene.
Nedelja, 22. decembra ob 3 popoldne: »Petrčkovo poslednje sanje« — ob 8 zvečer: »Na dnu«. Znižane cene. Za igralski pokojninski sklad.
Kako bodo v Mariboru podpirali brezposelne
Mestni svet je sprejel poseben pravilnik
Maribor, 17. decembra.
Maribor je prvo mesto v naši državi, ki je začelo z organizirano zimsko pomočjo in pobijanjem brezposelnosti. Sprva je mesto sredstva v ta namen zbiralo s prostovoljnimi prispevki meščanov, nekaj let pa ima že posebno socialno doklado, ki se pobira skupaj z drugimi davki ter prinaša mestu letno 800.000 din. S teni denarjem zaposluje občina skozi vse leto nekaj sto brezposelnih pri javnih delih. Da bi se pa podpiranje brezposelnosti poenotilo ter se uredilo v posebnem okvirju, je mestni svet mariborski na svoji zadnji seji dne 13. t. m. sprejel poseben pravilnik, po katerem se bodo delile v bodoče brezposelnim podpore. Glavne določbe tega pravilnika so:
Ustanovi se pri občini posebna komisija za podpiranje brezjKtselnih ki ima posvetovalen značaj. Komisiji predseduje član mestnega sveta, člani pa so načelnik mestnega socialnopolitičnega urada ali njegov namestnik, zastopnik Javne borze dela ter zastopniki delojemalcev, ki jih delegirajo zveze strokovnih organizacij. Komisija razpravlja o ukrepih za odpravo in omiljenje brezposelnosti Občinarjev in daje nasvete g'ede spornih vprašanj. Funkcijska doba komisije se krije s funkcijsko dobo mestnega sveta. Komisija je upravičena pozvati v svojo sredo še zastopnike drugih korporacij, ki imajo potem posvetovalni glas.
Brezposelne podpore dobivajo le v Maribor pristojne delavoljne in delazmožne osebe, ki so brez svoje krivde zaradi gospodarskih razmer izgubile službo. Tisti, ki niso pristojni v Maribor, se pri podpiranju upoštevajo le v toliko, v kolikor je v ta namen na razpolago sredstev iz banovinskih ali
državnih dotacij. Brezposelni se mora takoj, čim izgubi zaposlitev, prijaviti Borzi dela. Prošnjo za podporo mora opremiti s potrdilom Borze dela, da mu ta ni mogla preskrbeti zaposlitve. Podpora se ne nudi: stavkujočim ali zaradi mezdnega gibanja izprtim, dalje tistim, ki imajo lastna sredstva za vzdrževanje, v bolniški oskrbi se nahajajočim, tistim, ki brez opravičenega razloga odklonijo nakazano jim delo, onim, ki z neresničnimi podatki varajo urad, tistim, ki se niso izčrpati pripadajoče jim podpore in rodbinskih doklad pri Borzi dela ter dotičnim, katere lahko podpirajo ostali družinski člani, ki z njimi žive v skupnosti.
Podpiranje brezposelnih se vrši prvenstveno v gbliki zaposlitve, v drugi vrsti v naturalijali in le izjemoma v gotovini. Fizični delavci so dolžni sprejeti tudi delo, ki ne spada v njihovo stroko, ako je uradni zdravnik ugotovil, da so za to sposobni. Mezde pri javnih delih določa mestni svet. Podpora v gotovini ali naturalijali ne sme znašati za vso družinske člane več kako 50% mezde delavca. Tistim družinam, ki imajo pa več ko pet otrok, pa se more nuditi izjemomo tudi višja podpora. Doba podpiranja ni omejena, pač pa se med 1. majem in 31. oktobrom vrši zaposlitev brezposelnih v omejenem obsegu. Izdatki za zaposlitev in podpiranje brezposelnih se krijejo iz rednega proračuna, dotacij banovine ali države ter prostovoljnih prispevkov. Brezposelni zaprosijo za podporo potom okrajnih predstojnikov. Vse prošnje se rešujejo najdalje v enem tednu po prejemu. Prosilec dobi pismeno rešitev. V primeru odklonitve ima prosilec možnost pritožbe na mestni, svet, zoper odločbo tega pa na bansko upravo.
i% Jutfii-lo«at»-li© (Hkitrnu t LtuMlsni lot* Kramari#	ItilajHtel). int Jot* "mrija •» Ijretlmk Mirko Javornik K«kopit*ov o« vračamo ^ »Sltnen^ki dom< uhaja vnak delavnik ob 12 ^
V ponedeljkih la lufranjik ■** MesaJna naročnina |a 14 din ta tnoceinMvo 26 din ^ 8amn ponedeljek) »Slovenski dom* valja maea^no 5 dinarjev polletno 25 dinarjev celoletno 50 dinarie*. llredaliir*; Kopitarjevo allea 6/111 ~ Uprava: Kopitarjeva ulic« 6. Ljubljana ~ Teletoa 40 01 do »0 05 ~ Podruiolte: Maribor. Celje. PtujL Jesenice, Kranj, Noto mesto. Trbovlje.
O
Slike
žalostnem
dnevu
Dva pogleda na neštete tisoče, ki so t torek spremili pokojnega voditelja Slovencev k zadnjemu počitku. Na desni pogled na množice od Navja ?roti novemu semeniiču; spodaj gneča odličnikov pred Hramom zaslužnih mož.
Na levi poslednja slika dr. Antona Korošca pred njegovo rojstno hilo v Blserjanih. Na desnici dr. Koroica stoji njegova sestra Terezija, na levici dr. Aleksič. — Zgoraj: Skupina zastav — ena od mnogih — pred Navjem med pokopavanjem.
Ei SEM V STALINOVI SLUŽBI
Čeprav je Reiss bil prepričan, da mora Stalinova protirevolucionarna smer peljati v polom, me je zapustil z obljubo, da bo čakal svojega časa ter opazoval nadaljni razvoj v Moskvi, preden bo končno prelomil s sovjetsko vlada
To je bilo meseca maja. Reissa sem videl še enkrat meseca julija v Parizu, kamor sem bil dopotoval na posvet z nekaterimi svojimi agenti. Dne t?. julija zvečer, bila je sobota, proti sedmi, sem ga za nekaj trenutkov dobil v kavarni Weber. Želel si je dolgega pogovora z mano — očitno o zadevi, ki je zanj bila največjega pomena. Zmenila sva se, naj me naslednje jutro pokliče okoli enajstih, da se bova dogovorila. Stanoval sem v hotelu »Napoleon«.
Dve uri pozneje sem od svoje pariške tajnice Madeleine dobil nujno sporočilo: Spiegelglass hoče govoriti z menoj, namestnik voditelja v zunanjepolitičnem oddelku GPU, ki ga je Ježov vprav zdaj poslal po zelo skrivnem poslu v zahodno Evropo.
Spiogelglassa sem dobil na pariški razstavi. Takoj sem zapazil, da se je moralo zgoditi nekaj izrednega. Pokazal mi je dve pismi, ki jih je Reiss pisal ta dan Lidiji Grosovski, agentinji GPU pri pariškem sovjetskem zastopstvu, naj jih pošlje v Moskvo.
Reiss je bil očitno prepričan, da teh pisem v Parizu ne bodo odpirali. Ni slutil, da ga imajo že na sumu in da je Spiegelglass bil oskrbljen z neomejenimi pooblastili, da očisti sovjetsko zunanjo službo. Ježov mu je dal brezpogojno oblast in zapoved, naj se ne ustraši ničesar, tudi ne »grabljenju ali umora sumljivih agentov.
Spiegelglass je pokazal na pisma, ki jih je držal v roki in dejal:
»Da, v začetku smo sumili celo vas. Kajti pravili so nam, da so se v Holandiji prikazali visoki sovjetski agenti in začeli zveze s trockisti. Ugotovili smo pa, da je bil izdajalec Ludvig in ne Walter.c
11. junija, na dan, ko je Moskva oznanila usmrtitev Tuliačev-skega ter osmih aktivnih generalov rdeče vojske, je prijatelj Reiss po obvestilih, ki jih je imela GPU, odšel v Amsterdam. Tam je imel skriven posvet s H. Snccvlietom, poslancem v holandski zbornici in voditeljem amsterdamske strokovne zveze prevoznih delavcev, kateremu so očitali trockistična nagnjenja. GPU je imela oči in ušesa vsepovsod.
V začetku Spiegelglass ni bil pripravljen, da bi mi bil pustil brati odstopitvene izjave, ki jih je pisal Reiss, nazadnje pa je popustil. Najvažnejše sporočilo 'je bilo naslovljeno na osrednji odbor komunistične stranke, torej na Stalina, njenega glavnega tajnika. Pismo jo imelo datum 17. julija in je moralo biti napisano malo ur pred najinim kratkim srečanjem v kavarni \Veber. Reiss je očitno nameraval pogovoriti se z mano o svojem sklepu, ko bi se naslednji dan videla. Pisal je:
»Pismo, ki ga danes naslavljam na Vas, bi bil moral že davno pisati — tisti dan, ko so jih šestnajst (skupino Kamenjeva in Zinov-jeva, ki je bila usmrčena avgusta 1936) v kleteh Lubianke na povelje očeta narodov umorili. Tedaj sem molčal. Tudi pri naslednjih umorih oisem povzdignil svojega glasu za ugovor in zaradi tega nosim težko odgovornost. Moja krivda je velika, toda poskusil jo bom poravnati in si olajšati vest
Do danes sem hodil zn Vami. Od danes pa ne grem niti za korak dalje skupaj! Naša pota se ločijo! Kdor to uro molči, je pomagač Stalinov, izdajalec stvari delavskega razreda in socializma.
Od dvajsetega leta življenja sem se bojeval za socializem. Zdaj, ob začetku petega desetletja nočem živeti od Ježovljevc milosti. Za menoj leži šestnajst let nezakonitega dela — to ni malenkost, čutim pa v sebi še dovolj moči, da začnem znova...
Pozavne, ki morajo doneti zaradi tečajnih letalcev, naj preglase krike žrtev v kleteh Lubianke, v Minsku in Kijevu, v Leningradu in
Tiflisu. Toda to se ni posrečilo. Glas resnice je glasnejši, kakor Sum
stroja, ki deluje z vso silo.
Da, letalci, ki potolčejo rekord, bodo lažje navdušili amerikan-ske dame in športno norost mladine na obeh delih sveta, kakor mi, ki, poskušamo osvojiti si svetovno mnenje in zbuditi vest sveta. Toda ne dajmo se varati s tem. Resnica si bo našla pot. Dan sodbe je bližje, dosti bližje, kakor mislijo gospodje v Kremlju...
Ne, ne morem več biti zraven .Vračam se nazaj v svobodo, nazaj k Leninu, k njegovemu nauku in k njegovi stvari.
P. S. Leta 1928 mi je bil podeljen red Rdečega praporja za zasluge pri proletarski revoluciji. S tem ga vračam. Ne sklada se z mojo častjo, da bi nosil enako odlikovanje, kakor možje, ki so rablji najboljših ljudi izmed ruskih delavcev.«
Spiegelglass je v tem sporočilu Ignnca Reissa videl le eno: izdajo. Od zdaj je bil Reiss vohun, nevaren sovražnik, ki ga je treba končati. Kajti Stalin nikdar ne dovoli nobenemu sovjetskemu agent«, da bi zapustil službo.
Spiegelglass je pomenljivo pripomnili
»Saj veste, da ste za Reissa odgovorni vi. VI ste ga vpeljali v komunistično stranko in vi ste ob njegovem vstopu v stranko prevzeli poroštvo zanj.«	i
Dalje mi je pripovedoval, da namerava Reiss po njegovih obvestilih prihodnje jutro zapustiti Francijo in da jo je treba torej še ponoči zapustiti, ker bi sicer moglo biti prepozno.
V začetku je bil zelo previden z namigom, da bi moral imeti pri spravljanju Reissa s poti tudi jaz prste vmes. Delal sem sc, kakor da ne razumem, kam meri in sent skušal speljati pogovor drugam. Spiegelglass je opomnil, naj telelonirava nekemu Roissovemu zaupnemu prijatelju, nekdanjemu madžarskemu pastorju, ki je bil tedaj v Parizu. Ta je bil v naši skrivni službi znan pod imenom Mann. Udeležil nnj bi se bil najinega pogovora. Dobila sva Manna in pripravljen je bil priti .
♦
Jutri: Kako izgine sovjetski agent.