gospodarskih« obertnijskih
in
narodskih stvari,
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Ljubljani
sredo
maja 1855
Mnogoteri dobrovoljni
(Konec.)
našim ffospodaricm»	pojedine imeti. Gospodinje, ki hočejo kaj ve
®	takrat nakupijo cukra, iz štacun poberejo smo
maslo in jajca se podražé. Marsikteremu go
9
Iz'okolice naše kmetijske podružnice vsako leto
nekaj gospodarjev gré, kakor pravimo, s trebuhom
za kruhom, v horvaške gojzde. Oni res nekaj za
1 V.«	,	i •	«V.	1 . .	»	•	•	V, , ,	I • V
1 jati kve
spodarju bi se tudi taka godila
i
9
ce
on seno pro
dal, bi bil pa za sladko hrano in plačilo delavcev slabo odškodovan. Kjer se pa tako godi, mora kmetijstvo
sluzijo, tudi
vernivsi se tište
večidel vhišni na rakovo pot iti.
Pa tudi te baže delavci si nié
prid obernejo. Vendar poleg težavnega in nevarnega
dobička, ki ga iščejo pozimi po ptujih gojzdih, jim po
gostoma domá dvojen veći dobicek peté odnese:
Pervić je zima naj priličniša doba za kmetijo kako orodje pripravljati, kakošno drevo saditi in drevje snažiti; z njiv kamnje odpravljati in travnike gleštati; za pomnoženje gnoja skerbeti; tudi je dobro, če ima kdo močno ilovne njive, gnoju peska pridevati; če so pa preveč pešene, je ilovca, parst in posebno cestno blato med gnoj primešavati, kaj ugodna reč. Le pri samem gnoj i
ne opomorejo, ker imajo preveč davšin;
kaj ti
oni po
gostoma ćeli dragi teden Je za nedeljo delajo, in ka der se pod jesen zopet na Horvaško napravijajo, mno
gim hudo v kratice gré, da za popotnico na pósodo dobé.
Kako bi se ta krajna nadloga ozir kmetijstva
in sploh blagostanja nase okolice, če ne popolnoma
odpraviti, saj pomanjšati v.«.^,
nobno pomisliti! Kakor jaz mislim, bi se tukaj kme tijstvo mnogo poboljšalo, če bi se tišti, ki naravnost v beražtvo hité, in druge seboj vleče jo, od nevarne
dala
pac treba bilo res
priden gospodar utegnil domá več pridobiti , kakor si marsikter na ptujeui z velikim tru dam prisluži.
Drugič: Pa še ena druga se rada pripeti, ako gospodar zapuša hišo po pol leta. Žena in otroci skozi dolgo zimo pogostoma nié delà nimajo. Z volno in predivom so le redko hiše kaj preskerbljene, mnogo

poti odvernili. Večidel ťantje naše, kmet. podružnice ki na Horvaško hodijo, in tudi til poleti služijo, vse proti zapravijo. Ali bi ne bilo pametno vse take fante pod oskerbništvo djati. Vsaki naj bi,ako ne popred
ko se iz Horvaškega domii verne
saj
40 fl., po
talT~ da bi se tako za
9
meri zaslužka, v roke
po
20, 30 '
otrok je tudi za cerkev brez potrebne obleke inobutve.
Otroci mater
toliko ubogajo, kolikor
se jim poljubi
5
in kjer nič delà nimajo, se po vaši klatijo, se zvečer zberajo v kakošne tamne hiše, kamor se rada vsa so derga cele vaší steka, in tii se otroci nič dobrega,
veliko veliko pa hudobnega v kratki dôbi kaj natanko
Otroci, ki jih starši ubogati in delati ne učé
naučé.
in ki se le poredkoma pošiljajo h kristijanskim nau
9
oskerbnistva odraj
nj za gotovo obrest dnar nalo
žil. Kdor je kaj vreden, bo kaj zadovoljen; kdor je pa razvajen, bo sicer jezik brusil, pa bo vendar be raštva zavarovan in poslednjič tudi hvaležen. Tudi za kmetijstvo bi od tod velika pomoč izvirala. Na to vižo se huda rana, zavolj ktere bo naša km. podružnica čedalje bolj slabela, močno pocelila. Ako je pa komu zoper to hudo bolezen kaki milši in ročniši lek znan naj ga blagovoli iz nagiba kristijanske ljubezni brato
?
kom
so zlo termasti, jih delo in služba celó nič ne ljubno iiasvetovali.
' J	okoli 10.000 ljudí
veselí, jih povsod neusmiljeno derví dolgčas, brez številne hudobije na-nje prežé in jim revšina tikoma za petami sledí. Kdo zamore cenitl vso škodo od te straní? Gospodar, ki je v gojzdu več nedelj brez božje službe prezimil, in kjer se posebno dobrega duha ni navzel, domu verni vši se, tudi pri svojih otrocih ukoreninjenih napak ne bo zaterl. — Pa tudi fantom ne koristi to gojzdarenje. Oni se spomladi vernejo domu
okrozji nase km. podružnice stanuje, pa ni dvomiti, da, če bi se umniše kmetovalo in po krajnih okolišinah gospo dařilo, bi se jih še toliko přeživilo in sicer v manjših
stiskali memo zdanjih
9
zakaj :
Kjer hudi glad mori lenúha Raste pridnemu še dosť kruha.
9
iz horvaskih
gojzdov, in
se nekteri z dobrimi zasluzki
Nova cesarska postava

nlajši
9
tako bahajo, da s tem vse druge ostajajo, popolnoma zbegajo, da res jamejo misliti, dasohorvaški gojzdje tisti presrečni kraj, kjer se med cedí. Njih zaslužek pa zgine kot sneg v poletni vro
ki še doma veljavna zunaj Dalmacije za vse dežele nasega ce
mini
cini.
Oni si omislijo drago, blišečo,
pa za kmetijski
sarstva, po kteri z ukazom od 25. aprila t. nisterstvo notranjih oprav předpisuje, kako smé ta ali
uni gospodar svojega žebca za dnar spušati.
1# Vsak gospodar, ki želi svojega žebca spušati.,
Vinu Vflll »31 UU1IOIIJU Ul a^u ^ UlIOVUV ^ p u sjia il IU vnjani	jl r i ^wm ^V^JJVUUI y jma	i o ? v
stan kaj slabo obleko. Kar jim še ostane, se zdaj si mora za to do voljen je dobiti.
urno ocitno, pa tudi po skrivnih nečastitljivih kotih
zapravi
9
kjer se stare tako imenovane „prijatelske za
2. Take dovolivne pisma ali licencije dajejo ce sarske okrajne (kantonske) gosp os ke; veljavne
so vselej le za eno leto.
3. Imenovane gosposke pa smejo žebcarske ličen Za domaće opravila ti mladenci niso nikdar po- ci je le potem dajati, ako je kak živin sk zdrav
t ti •	•	•	•	1	1	1	M	Vf	V	f I	It	I	i.	• 1 , w	^	i	f	4 ;	fl
veze", ki so nekoliko skorej rakovnaskim porokam po dobne, v lastno in občinsko škodo ponové.
sebno bili
ízurjem; kader se pa enkrat naprašé z ža- nik ali za konjskega zdravnika poterjen ko
ganjem gojzdnih hrastov, ce niso dobro plaćani in vač popred
preiskal in pismeno spričal
9
da je
posebno pogostjeni, jih bolj mika postopati kakor de- žebec zdrav, za pleme dober, in brez vsacega po lati. Oni čez pametnega kmeta, ki jim plaču je 20 kr. erbljivega pogreška.
na dan in pa hrano daje, kakorsna delavcem gre,
4.
teh licencijah mora žebec tudi na tank a
močno godernjajo, ker hoćejo zlasti o košnji drage in popisan biti, namreč: koliko je star, kako velik je
146
in kakošne barvě, pa tudi če ima kakošne posebne da preslabo krave verdevajo, da jim dosti ne čedijo
znamnja
to
5.	Za licencije ni nič plaćati.
6.	Kdor žebca spuša, pa nima dovoljenja za
jim je vse eno, naj
y
bo pri živini snažno
ali
ne:
da da ji le

kaj v jasli veržejo, je dobro, naj že bo kakoršno hoče. Zena pa
godernja: „to jez bolje vem
ko ti
v. UUUi iÙl/Wl/O opuo» ^ p» »* » M* «* « v T v 1J v u j u Zátm guuviujH. jjw jvo muijw » vm , i»w II , JíSkOT me je mati UUIIi
se ima po postavi od leta 1844 kaznovati v tako parim tudi jez škafe, tako tadi kladem govedom itd
, OV I lil CV p " P"»*» » * V«	^	M w « H w . I* v t »
dnarji'z 2 do 20 íl., ali pa se ima odmerjena globa
v
ce
te pa
v
ze
(dnarna kažen) pobotati z zaporom (arestom).
le pest serbí, nad copernieo se raji znosi
)
9
kaj bos mene zaničeval. Ali sem ti menda jez uzrok
*
da
»»«* «»««vu ^ f -------— ---r	— V---------J	---j--- —---- ----------*	v "" J ^ ^ w^ivn J ti«
Ta postava zadobí veljavo spomladi prihodnjega je toča toliko pobila ? Ko bi ne bilo te nemarne gerdobe v
leta 1856.
u
Za poduk in kratek čas

dolini, bi bili vec přidělali, bi mi in živina bolje shajal
Mož se poskusi kar more in zna. Po dva kmeta pri deta skupej, ki v vraže čez glavo zakopana mislita
Stare vraie se dandanašnji ljudstvo more.
(Dalje.)
jima kdo krave molze
ali
ni pri prodasta
govedetu;
kaj dražega ugania
y
da
y
da sreče
9
sezeta si v roke ter kakemu svetniku kravo tako imenovani božji kup naredita, svetnik pa božji
Vidili smo dozdej kako se strahúni in bedala rodé in dnar dobi. Ker pa še le nič ne pomaga
y
izredé, slisali smo nekaj hudih vraz, pa jih se stotina ni. bi se bil pregresil, in krega ni konca ne kraja
ugaojujejo
y
kdo
*
Kako bi pa pri takem spačnem mneuji gospodar sre-čen biti zamogel? Kamor se ozrč, vsa soseska, vsaka baba mu je sovražnica. Na polji mu lastne hčere, ko se
(Dalj
sledi.)
v f
morebiti s točo pridelke v nič devajo; v hlevu mu
pomoze,
ne molze krava za dom; ravno tista copernica
ki hodi v
Molze
Kolikor glav
Kratkočasna povestica

9
toliko mi sel, in
kaj pride iz tega
9
ako se vsakemu njegova, volja spolne
(Konec.)
Ko čez dva dní pride organist cerkvico gledat, ktero mesarju prodal kravo, da bi se je že le znebil, pa nesreč- je na desni strani sv. Antona malar prav prijazno na gricka němu kravšetu še jed več ne diši". Vse opravila tak go- stoječo namalal, mu to tako dopade, da po vsaki ceoi želi, spodar z nejevoljo opravlja, ker misli: «saj ne delarn za se ; naj bi malar vštric cerkvice tudi na visočini naredil se š ol o.
megle, misli, da mu tudi krave po vervih molze. mu jih do kervavega, pravi; njemu ne ostane druzega v hlevu kot nekaj suhih kosti in koža; „saj bi že spital in
copernica molze, kaj bom kravi dobro kladel?"
S
9
Saj bi al kaj
Bilo je pa na platnu že malo prostora za šolsko poslopj
y
in za tega volj
pregovarja malar organiata, da naj bi se
ospodina še včasih kaj boljšega v škafo dala pomaga, saj nič več ne zda. Kjer pa ni veselja do opra- opustila sola, ker visoka lipa na le vi, sedaj pa še šola na
desni sv. Antona bo zakrila podobo tako, da se mu bo ko
vil
y
gre
kjer delo ne Zdaj pa pridejo
od serca, tudi res nič ne zda.
ali gorje mu!
pomočniki v hišo. maj le še glava vidila. Al vse ne pomaga nič.
r>
M
Če je še kaj zdravega, mora konec vzeti. Pride plaš ar, čamo, toraj naj tadi bo, kakor mi hoćemo. To bi bila
pripodé se cigani. To so naj huji sleparji, pa kmet, ce vidi, da mu žegnane reći, ki jih je na hlevne vrata pri-
pomagale, zdaj kaj verno
lepa
y
ce bi bila kovačnica na podobi, sola pa ne
y
ktero
delà
je cela soseska toliko prizadjala. Mora biti, pajedosti".
emu so fajmošter že večkrat rekli, naj le
Malar, ktei
, kakor mu možje velevajo, da bojo na to vižo more
bil ali ž njimi kadil, niso nič
sprašuje plašarja, ćeš, saj je obhodil veliko sveta, sku sil marsikaj, bo tudi kaj dobrega nasvetovati vedil. Maza
rije in škodljive vraštva se poprimejo hiše. Če pa tudi naredi po ukazu šolo na podobo
biti se spametovali, se tudi organistovim željam udá in res
S
Ant
y
saj
tak
le še d
zdaj še ne gré dobro, si mislijo, saj nas ni oplasaril tudi pred ni bilo nič. Da je le polno mavho od hiše nesel, šarjen s bišami mar je plašarju, ali.pomaga ali škoduje!
se i
m
dil
P
y
lip
J
v • *
ves dragi prostor je bil na
in presickom
Župan, ki je imel tudi gostivnico, je ravno šel vina Čez vse so pa cigani. Bi djal, kar si je kmet pri- kupovat, ko je malar zacel podobo malati. Sedaj pride
gré koj gledat
y
kako
hranil, mu izpulijo izpod nohta za tako imenovane skrivne	domů, io ker je tudi svoj part plaçai,
zdravila, za prerokovanje. Po dlani in žilah mu vedó pre-	malar delà. Bil je sicer zadovoljen z malarjem, pa to mu
rokovati srećo in nesrećo, po kravjih stopinjah spoznavajo,	ni bilo všeč, da od soseskinega predstojnika, ki je
kdo jih molze; dajo tudi lepo dušeče kadila zopor coper-	tako rekoč desna roka gosposke, ni bilo nobenega sledu
nice. Zviti so pa tako, da vražnega člověka ociganijo, če	na podobi. „To je pa že eden tistih šencanih temoškratov
ima le kaj od hiše ne gredó.
9
naj bo že v dnarjih ali v blagu,
drugač
pa
(je hotel reći demokratovi, ki nočejo od gosposk
nič
vediti"
Tako je kmet, ki se s poljskimi pridelki in rejo živine če nj
zivi
*
sam svoj tat. Vsaka nadloga ga obiše dvakrat: cerkev djati
si sam pri sebi misli in z ojstro besedo ukaže, ne namala kam na podobo, je ne bo pustil v
perva ga je zadela po uimah letine, slabega vremena itd.,
Malar sedaj dolgo misli in misli
y
kam
djal očeta
drugo si-je pa sam na glavo nakopal.
župana
y
ki ima „ex
officio" na podobo priti, pa nič pra
Kaj mislite, kako se živi v taki soseski? Kakor hitro vega mesta sine more izmisliti. Posvetoval
tedaj s so-
se razglasi: ta baba je copernica! gré hrup po vsi seskinimi možmi dolini, in če bi imela nedolžna reva lakote konec vzeti, ji Matijaževe hiše
y
9
sklenili
da naj ga posadi na s t r e h
ker se s tem ob enerii naznanja. da žu
ne bo nobeden postregel. Še kos kruha ji neradi dadó. pan noc in dan čuje nad sosesko svoj
na
Včasi pride, dobi kakega otroka domá, hitro ga za kaj odgoi poprosi, dobi in gré. Ko bi slišali, kako neumni starši po- malai tem ubozega otroka preklinjajo in tepó, da jim je to nesrećo na glavo nakopal! So pa namreč teh misel: če tudi le kaj malega od hiše dobi, se zamore copernica vsega polastiti. Zadnja rešitev je, da s korcom vodo za babo Matj
mečejo.
r»
Je že prav
a
župan, ko so mu povedali, kam ga bo namalal
t
»
da pridem, kakor se spodobi
višji kraj, toda
utegnil
dece g a me mora namalati, ker stoje bi
prevelik biti
:it
Malar tudi to
polně
y
namala stol ravno nad dímnik
hiše in posadí na-nj župana, ki je bil, naj mu
Sovraztvo se začne; po soseski se obrekujejo ne bodi škoda! pravi vampeč, s klobukom na glavi in z na kakor kter bolj more, eden dragemu jemljó dobro ime in koleni opertama rukama.
poštenje, babam pa naj bolj jezikitekó, regljajo kakor žabe
Ko je bil malar vse to dodělal, je dal gospod fajmo-
v laži. „Jojmena! kako je bilo včasi pri naši hiši; kako je stru vediti, da je naročena podoba gotova. Fajmošter okli pa zdaj, kar se je ta gerdoba v sosesko pri tepla!
u
Ne
čejo v nedeljo po pridigi, da je malar izdelal podobo za terpí dolgo časa, da se zatega volja tudi mož in žena spreta* veliki oltar, da jo je naredil čez in čez po želji naročení Mož, ki ima še nekaj već zdravih možganov v glavi, pravi, in da naj jo grejo popred ogledat, preden ima v cerkev priti

147
Radovedno vrè po maši vse v solo, kjer je malar svoje relo ponoći od 26. na 27. aprila. Zna biti, da je neci
delo na ogled postavil
mernost z
ognjem
iu lučjo mnozih požarov kriva,
pri
v
Ja
5
kj
p
m
J
sv. Ant
se sliši vprašanje od poveduje se pa tudi od nekega neznanega člověka, ki se
sih straní. Res ni bilo na podobi sedaj od sv. Antona nic okoli Celovca klati in od kterega se sumi, da je zažiga
viditi na s
j
ker glavo, ki se je pred še vidila, je
k
daj vec; policija sledi pažljivo za njim, pa ker nek večkrat
treh
cc
hišo stoji
župan ga gotovo vidi"
malani župan popolnom jim odgovori malar zabavlji
»
Svetnik za svojo obleko preminja in se tudi v žensko oblaci
5
ga
cr
ospod
»
Prav dobro ga vidim"
se oglasi župan
pred
menoj sploh ni nič skritega , naj je v kakorsnem koli kotu
naše soseske; pomnite si to
se ni mogla zasaciti.
lz Gorice 6. maja. A.M.— Vtukajšni Zajc-<
»ma podobn
notiskarnici se ravno natiskuje popolnor prezvišenega kneza in nadškofa goriške
kam li k;
SS
Andrej
»
Kaj
:cc
vprašajo spet nekteri soseščani
»
kaj res
Goli m ay
a
y
ki jo je slavni slikar Edvard Ka
na
ne bomo vidili svojega patrona
Dunaji kaj izverstno posnel. Dobivala se bode pri založ
n
Podoba je izdelana, in tako bo ostala"
zarenci
župan — komur ni prav, naj si pa drugo naredi"
niku v Gorici, pri Giontini-tu v Terstu po 1 gold. 20 kr.
Ljublj
pri Coen
»
Kratko in malo ne bo prišla ta skaza v cerkev
lz Toplic na Dolenskem 3. maja
Prišla je
enoglasno zaropotajo vsi pričujoči
5)
mi hoćemo svojega
ljuba spomlad. In že se po časnikih sklicujejo ljudjé
patrona imeti, pa ne teh neumnost! Naj raji ostane se en čas stara podoba, da bomo spravili dnar za novo skupej"
V tem pridejo tudi gospod fajmošter iu že od deleč se
jim dobro zdi, ko berejo faranom na obrazih, da godernjajo
čez podobo. Se vé da ni bilo misliti, da kaj takega bi smelo v cerkev priti.
kop
in top
Tudi naše toplice bile so pohlevn
oklicane v nemških ljubljanskih novinah. Spodobi se, da tudi „Novice" kaj povedó o tem žlahnem biseru, ki ga hrani v svojem naročji mila naša domovina. Vendar ne mislim popisovati cele zgodovine naše kopve, temveč le na-njo oberniti pozornost nekterih bolnikov, ki morda po mnogih
7)
Fajmošter pa jim rekó: Glejte tù v podobi izrisano kolikor glav, toliko misel, in kam se pride, če se vsa
drugih potih zdravja iščejo
nili morebiti
v
v •
, pa ga ne
najdejo, in
bi uteg
kemu njegova volja spolne
pa met va!
cc
Naj vam bode to dobra
ali saj polajšanje svojih bolečin
h toplicah najti ali popolno zdravje
kopavce, vati mno
poletj
ze pazim na
»
ki tu sem zahajajo, in leto za letom vidim okre-
, in gotovo bi se ozdravilo še veliko
Novičar iz austrijanskih krajev
bolnikov,
drugih, ako bi se bolj
vic
cc
y
zvesto deržali zdravnikovih nasvetov. Ko bi se v drugih toplicah naměřilo v štirih letih le eno lz Celja 3. maja. Povedali smo lani bravcom „No- samo tako ozdravljenje, kakoršnih se tukej po več v enem da so bili Angleži naročili v Celji lesene kolibe letu zgodi, obljubim, da bi to Čado na vse kraje raznesli
za svojo armado v Krimu, in da je tukajšni tesarski mojster St. SO lesenih hiš izdelal in čez morje poslal.
in oklicali na bli
in deleč. Takih čudnih ozdravljenj bi
Letos vam lahko vec naštel
Pa naj bo opravlj
za zdaj le
so naročili vnovič, da naj se jim sená nakupi za njih konje samo z enim: Pred par leti koj na spomlad pripeljejo v
v Krimu. Prevzel je tedaj tukajšni mestnjan in posestnik
kop
uekega Kocevarja, priletnega, sivega moža
Noge
gosp. T. nakup* 20.000 centov sená. Kmetovavcem celjske so mu popoinoma
odpovedale, bile
so
drevene in lesen
okolice in Posavinja sploh je to naročilo dobro došlo
>
ker
Nosijo ga v toplice dan na dan

zamorejo svoje seno spečati, ki so
ga lani veliko přidělali, kake tri tedne. Marsikterikrat mi se je inako storilo
kakor je navada, skoz
ko

pa ga niso vsega potřebovali, pa tudi ne mogli ga prodati, so siromaka memo mene ker živine sploh pomanjkuje. Od vsih strani vrejo tedaj
_	.	_	____v	• I
nesli. In sem rekel sam med seboj: „Ubogi starček! težko težko se boš kdej več na noge
kmetje v Celje, sena ponujat in prodajat. Plačuje se jim spravil. Prehudo te je bolezen zdělala, in preveč si že
- letih!" Na to je mož zginil. Domu so ga odpeljali. O
v
po
pa cent po 45 do 48 krajc. Kupljeno seno potem v posebni pripravi terdo vkup stlačijo in naredé velike čvetero- letji pa se spet prikaže. Niso ga več prenašali, ob ber-
gljah si je dalje pomagal. Se koplje in koplje, in se za tem nazaj dooiú podá. Pa ni mu še zadosti. Poverne se
glate naramke, vsaka je 250 in vec funtov tezka, m z
vervjó močno vkup zvezana, da bo seno manj prostora na
bergljo; in ko
kolah in ladjah potřebovalo io se lagleje v Terst peljalo,	se v tretje bolj prot jeseni, pa le z eno
odtod pa na barkah jadralo v Balaklavo. Kdo bi si bil	ekoplje, je šaljivo še tisto na prodaj ponuj
se pred kratkim le domišljeval, da bojo kadaj angležki	se nikdar nisem nadjal, zgodilo se je. Ozdravěl je konji na rusovski zemlji štajarsko seno hrustali! J. S.
se
Cesar
lz Gradca 30. aprila. J. P. v. 1. c. — Povejte
»
No
více" sledečo žalostno prigodbo slovenskej mladeži in svarite jo pred ponočniuo vesovanjem in malopridnim pajdaše-
J. — edini sin bogatih pa že zelo priletuih kmečkih
njem
staršev pri sv. M. v slovenskih Goricah v mesto M., odkodi se je še le v mraku
je šel nedavno domu napotil, ker je predolgo v kozarec gledal in se tedaj zamudil. Pa namesto, da bi bil na ravnost domů šel in starišem povedal
Res, da kopavcoin na posled že preseda, ko se morajo zmeraj slačiti in oblačiti; tudi je res, da kakih posebnih veselic v naših toplicah ne nahajaš, razun prijetnih spre-
y	^
hajalisc ali kakih drugih navadnih in nedolžnih kratkoča-sov, kakoršne ti radodarna narava ponuja; toda bolnik, ki
. in
zdravja išče, mora marsikaj zopernega za ljubo imeti
marsikaj
poterpeti, da
le zgublj
zdravje spet nazaj dobi»
9
kako je doveršil svoje opravila, za kterih voljo so ga v mesto poslali, je šel vesovat k svoji ljubici. Al strašna resnica! — on ne pride več živ od nje. Našli so ga drugo jutro v sredi prazoe hiše mertvega. Pri sodniško-lekar-skem preiskovanji pa se je pokazalo, da je bil s pečatnim perstanom po senclh udarjen, kar je berž ko ne zopernik
Posebna novica za naš kraj pa je ta, da se je letošnjo velikonoc zvedeni zdravnik, častiti gospod M. G.... pri nas vselil, in bodo imeli posihmal kopavci vedno pri rokah
zdravnika, ki so ga dosihmal večkrat pogreševali. — Ravno tako so tudi naš gospod fajmošter, zadostiti željam mnogih
zasadili ob cesti
pU
d
5
njegov iz ljubosumnosti storil, kar se še sicer prav ne vé
gotovo pa se bo zvedilo. — Naj bo to mladeži resnosvarilo:
gospodov in gospej,
red, ter ga sklenili z poprejšnim kostanjevim in akacjevim,
ki pelje v prijazni gojzdič (park) — kopavcom preljubo sprehajalieče.
kaj malopridna pajdašija delà
?
kaj ponočnjaka caka!
lz Ljubljane. V nedeljo 29. aprila se je tukajšna k a t o-
liška družba rokodelcov slovesno pričela v dvorani
lz Celovca. * Poslednji čas je pri nas na Koroškem križanski. Namen te po izgledu druzih na Nemškem in v
na vec krajih gorelo; naj huji ogenj je bil $4
v Austrii napravljenih družtev tudi v Ljubljani osnovane dražbe Feldkirchen-u, kjer je požar pokončal 12 hiš in 4 pristave je zboljševati rokodelski stan ali skerbeti, da bodo
apri
in blizo 16.000 fl. škode napravil. Tudi v Celovcu je go- mladi rokodelci ne le dobri delavci, ampak tudi dobri kri
i
148
stijani. Go.«p. dr. L. Vončina, vodja dražbini, za njim deržavni zbor neprenehoma naganja ministerstvo, naj mapo
gosp. prost dr. Ladinig, potem gosp. E.Jo š, predsednik	kaže dunajské zapisnike, da bo dežela, ktera vojskine
deželne sodnije, so v svojih govorih, ki jih je „Danica*4 v	stroske plačuje, vedila, pri ćem da je; minister Palmerston
poslednji list vecidel povzela, s prepričavno besedo raz-	je obljubil, kmali vse razodeti. Sicer pa je Palmerston
lagali v tem zaćetnem zboru važni namen tega družtva,	ob vso svojo prejsno slavo, kar je ministerstva predsednik»
ktero so milostljivi knezoskof v svoje posebno varstvo	— Včeraj ali danes se je imela sodba začeti zoper hudo-
sprejeli, in kteri so tudi pričujoči gosp. deželni poglavar	delca, ki je cesarju Napoleonu po življenji stregel. Take
grof Chorinsky svojo podporo zagotovili. K sklepu so	hudodelstva imajo sicer pred posebno visjo sodnijo priti;
pričujoči rokodetci „cesarsko pesemu zapeli. — Slišali smo,	cesar pa je ukazal, naj se mu ne skaže taka čast, ampak
da je c. k. deželno poglavarstvo dovolilo napravo merzlih	sodi naj se ta člověk tako, kakor da bi bil na naj nižjega
kopel po načinu PrisnicovihvBledu, od kterih smo	delavca střelil. Zdaj se slisi, da mu je Pa nor i ime; kaj v našem listu že spomnili.
▼	t V M U ^ vu n tv I Ili S7II1W U Viu * vn o li vili* MJ U « j ov dudi ^ UÍ» mu jv i « u ^ i i iiiiv • r\u
Tukajšnega c. k. dežel. po- več noče razodeti, kakor da njegova žena z dvema otro
y • r
živi
na Laškem. „Spodietel mi je moj namen
glavarstva tajnik gosp. Karl grof Hohenwart pride za koma
c. k. ministerskega tajnika k ministerstvu notrajnih oprav kaj me caka; čmu tedaj toliko prašanja?'* pravi na Dunaj; kantonski poglavar v Radoijci gosp. Janez Monakovem na Parskem tudi neka „zamaknjena
i
ÍL
vem Ker v
mBtfge
B roli h pa kot c. k. svetovavec deželne sodnije k okrožni
sodníi v Celje.
reci
uganja in ljudí slepari s tem, da pravi, da se v svo
—
Novičar iz raznih
jih domislijah z dubovi umerlih in celó s svetniki pogo-* varja in od njih od unega sveta in od druzih skrívnost mnogotere razjasnila prejema, nevedno ljadstvo pa take sv. katoliški véri nasprotne prerokbe in razlage verjame io
v
se
. k. ministerstvo je dezelnim poglavarstvom vsih de- celó nekteri duhovni to osebo obiskujejo in pomagajo take žel našega cesarstva ukazalo, naj vzamejo v prevdark, kako orakeljne po svetu širiti, so veliki skof monakovaki
bi se mogle povsod po dezeli napraviti d nil ni ce (šparkase), in naj vpe poskerbijo
i
treba
5
za njih osnovo in razširjenje
Po ministerskem
ukazu se st o p I j e r
!s dnar,
gojzd
ki
skupi iz dnarnih k
post
y
ima v vsaki deželi na
) hra- 29. aprila vsim fajmoštrom tega mesta pismeno ukazali, da je po- naj skerbno čajejo nad tacimi početji in pri veaki priliki
ojstro svarijo svoje faràne, naj se nikakor ne vdeležvajo teh homatij, duhovnom pa, ki bi se ž njimi pecali in take osebe
cesarskim dovo-
P
birati v poseben zaklad, ki se ima obraćati za občnok
obiskovali, žugajo škof z odstavo.
t
bdelovanj
nisterstvo je oglas

zemlje tište dežele. da od vsacega centa p
k. mi-ki se
ljenjem je prišla v Petrogradu knjižica na dan pod na slovom „Poslednje ure cara Ni kolaj a kteri je pri
djana tudi oporoka (testament) njegova, ki jo je rajni car
za izdelovanje cukra porabi, se bo od 1. sept. 1.1. placevalo leta 1844 lastnoročno spisal in ktere ne imenuje „po 12 kraje, porabnine, ako je ^ésa preena, 6 kr. pa ako je sleduje volje", ampak le „poelednjo željo". Ta oporoka
posusena. Ta nekoliko premenjena tarifa podpira narejanje pa ne zapopada
nič
političnega, ampak le veleva
9
cukra iz dom
cuker iz
k
P
tako
kako
da tište fabrike, ki delajo caj se njegova zapuščina med udovo cesarico in njegove
v
; vunanjih dežel Triest. Zeit."

b
m oke (Colonial-zucker), ki se vozi otroke razdeli, kako naj otroci se obnašajo do matere
mogle zdaj testament nared
pravi
Z m i r a j
gré naselnikov iz Ceake

in
• v
svoje in med seboj, se zahvaluje gardi, vsim svojim pri jatlom in zvestim podložním itd. V 32. razdelku pravi: ki sem jih nevedoma razžalil, prosim za odpusčenje.
„Vse, Jez
Marskega naErdeljsko (Siebe; biirgen) ; nedavno je pi
spet 80 družin, ki so kupile 500 oralov gosposkega zem-	sem člověk z vsimi slabostmi, kakor vsak drug, in sem si
; naselniki ti so pametni ljudjé, ki ne	vedno prizadeval v tem se poboljšati, kar sem za napačno
obogateti, ampak želijo Io pošteno izha-	spoznal ; marsikaj sem popravil, marsikaj pa tudi ne.
•	I ' i	V	*•»!•«	.	.	.	. »	VV	•	1	1 V
iša, oral po 50 mislijo na vrat na
jati
mlja je rodovitna in umno kmetovaje boj
i
le
z molžno živino je tam naj večja nadloga, ker bela
živina
Iz
serca prosim, naj se mi odpustí. Umerjem hvaležen za
iz pustinj nek le tako
vse dobro, s
čim
me je mili Bog obdaroval v tem življenji,
dolg
molze, dokler tele sesa
9
za
kromp
je
emlja dobra, kterega pa erdeljski kmet ne sadí
goreč za slavo Rusije, kteri sem zvesto služi!
9
žal
mi
in tudi ne jé, dokler ima kaj koruze
je le
da nisem mogel vsega dobrega doveršiti, ceearsem
V Peštu so A
si
V •
10.000 prešičev ku pili
bo mir ali vojska
• v
Kar se vprašanja
^V f	WUM UJU I ^MIA	J V I\ U j^l V IJ nui/ IMUIJV ^ II 1 J V JI WJÊ JL1 Vř f	w v -w m- mrn-^m w ^^mm w w v ^m m w mm
nič gotovega reci jadrala, strašni vihar potopil, mornarji so si življenje oteli
ali
J V/ IV j \IM lllO V ill IIIV^VK f DV^U UVMI V^»
želel. Sin moj me bo nadomestoval" itd. — Ni davnej kar je kupčijsko ladijo, ki je iz Novega Jorka v Antwerpeo
tice
se se zm
ne more. Dunajska vlada je res še en
tudi od francozke
ležke , poslala do
t, poterjen na edinem od lad i je odbitém kosu, kjer so 6 dní in noći brez
jedí in pijace bili; edina podgana, ki se je ž njimi vred
ke, kako
Daj bi se brez huje vojske pravdi konec storil; ta svèt otela na ostanek ladje, je bila ta cas njih zivez.
pa nek v tem obstojí, da ni treba, da bi
mogla z
k
m a nj sa ti svoje vojne ladje na cernem irorji
vlada
al
1
Očitna zahvala

tudi turšk
naj
dode i pravica, da smé ravno tolik
9
kakor rusovska, vojnih ladij na tem morji imeti
y
in
v
ce
bi
'	v
jih sama ne imela, jih nadomestiti s pomočnimi ladjami. Ce
Neimenovan dobrotnik je po visokocastitem gosp. dr. Mihae! Leonhard-u , c. k. vojnem škofu in dol. aust. deželnem svetovavcu
na
D
znanemiti znesek od d
tavz ent
d
ravno ste zedinj
armadi 1. dan t. m. s srečo
padle
4y percentnih deržavnih obligacijah do visokocastitega ljublj
naj vunajnise rusovske okope i šance), okoli 200 Rusov
skega škofijstva s tem namenom poslal: naj
skofijstvo po
zajele, 8 moznarjev in 2 topov
bile
se
dar od vsih
modři previdnosti 40
bolj ubozih farnih milodarnih ustanov na
strani govori, da bote opustile oblegoSevastopolj
Krajnskem, slednjo z obligac
Slavno škofijstvo
po
500
obdaruj
svoji mili skerbljivosti med drugimi tudi
a «	a M /v /\ /n i 1 V • . t i i	«
ker ni upa
9
mocné terdnj
prema
pa bo
ob
tako se sliši
esto tega
železniški ustanovi ubozih znameniti dar od 500 fl. dolocitr blagovolilo
vsa v Krimu zedinjena armada
Ginjeno od tolike dobrote
navdano
hvaležnosti se pod
Ví
V	9	H '	"
Cernaji rekiu na pianem napadla rusovsko. Za 10. maja
pisano predstojništvo ne
m . • «	V •	#
udí
svoje hvaiežne čutila tù očitno na
je
lik
J
b
v Kadikoj
povedan, kterega se
znaniti in reci: naj se ob
bo vdeležil tudi
se
dinski vojskovodja La Ma
h oma razliva
SI
č as tito
b 1 j an s k
d blažeg ) škofij s
Božjega blag
dobrotnika i
d
P
k
Serena molitev tukajsnih rev
, da fraucozki vojskovodja Canrobert se je cesarja Napoleonu zavolj svoje nevedoosti, po kteri je od tedna do tedna zmajraven naskok obeial, tako zameril, da ga bode
d s t
22.000 F
b
A d s I e ž k
nih pa bo gotovo pogostoma v ta nameti proti neb« duhtela.
Iz Železnikov 1. maja 1855.
Blaž Kersnik, fajmošter.
J. G1 oboe nik, L. Le vic nik
očeta ubozih.
>
Odg
vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik