Poštnina plaćana t gotovini«
Leto LXTV., ŠL 16
Ljubljana, sreda 21* januarja lojl
cena Din L—
Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Dni 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN CPRAVNIsTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5.
Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. Št. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Pričetek borbe za indijsko samoupravo v angleškem parlamentu
Proti indijski politiki Macdonaldove vlade se je pojavil predvsem v angleški konzervativni javnosti močan odpor, ki bo vodil do
ostrih borb v parlamentu
London, 21. januarja. Zaključek indij* ske konference je zbudil v angleških po* Iitičnih krogih zelo različne vtise. Konser* vativni listi ostro napadajo delavsko vla* do zaradi njene popustljivosti napram za* h revam Indijcev ter naglasa jo, da je An* glij a na najboljši poti, da Indijo končno* veljavno izgubi
Lord Rothermere je v svojem nedelj* skem listu »Sumdav Dispatcha objavil pod naslovom »Ali naj izgubimo Indijo« čla* nek, v katerem s precej temnimi barvami slika položaj v Indiji, kjer so zaradi nove politike angleške vlade neredi im upori na dnevnem redu. Rothermere naglasa, da se je 320 milijonov Indijcev dobro počutilo pod strogo, toda pravično angleško vlado. L»t citira izjavo velikega angleškega libe* raInoga državnika sira Johna Morlevja, ki je dejail, da bo Indija postala žrtev med* sebojnih sporov, ko bo zadnji angleški vojak zapustil indijsko zemljo.
Strogo konzervativni list »Mornmg* post« piSe približno v enakem smislu »Times« priznava Macdonaldu in lordu Sankevju, da sta z veliko spretnostjo vo-
dila razprave indijske konference, pri tem pa ostro napada delavsko vlado zaradi njene socialne in gospodarske politike v
Angliji.
Lordu Rothermeru odgovarja polurad* no glasilo delavske vlade »EKiilv Herald« da je njegov poizkus povzročil v Angliji zmedo zaradi mdijskega problema, nevar* no in obsodbe vredno početje. List po* udarja, da je melodija, ki jo svira Rother* mere, znana in da je vodila svojecasno do bitke v Bunker HiJlu. kjer so bili Angleži prvič v osvobodilni ameriški vojni prema* gani rn tako izgubil ameriški kontinent. Ta politika je povzročila tudi stoletne kr* vave boje na Irskem, ki so imeli svoj lo* gičen zaključek v popolni irski avtono« miji. Končno naglasa, da obstojata v In» di ji trenutno dve možnosti: brezobzirno zatiranje s pomočjo ogromnega vojaškega aparata, ki pa bi kljub temu ne ustavilo gibanja za svobodo, ali pa sporazum in samouprava.
Snoči je imel bivši konzervativni zakladni minister \Vinstou Churchill govor v katerem je dejal,    da bo inozemstvo na
Odmev izjav dr. Curtiusa
Nemški tisk o razpravah v Ženevi glede na možnost
Berlin, 21. Jan, AA, Svet Društva narodov včeraj Se n1 sklepal o roku in predsedstvu nameravane mednarodne konference za splošno razorožitev. O teh dveh vprašanjih  se  bodo  nadaljevala  pogajanja za kulisami Pač pa je včerajšnji dan prine sel dva velika govora. Nemški minister za zunanje zadeve je Imel učinkovit govor, ki so ga val sprejeli z velikim zanimanjem Nemško časopisje ga v splošnem odobrava, desničarski listi pa vendar le povdar. jajo, da živi dr. Curtius v iluziji, ako m* ali, da bo Nemčija prodrla s svojim sta llščem. Curtius Je v Imenu nemške vlade gladko  odklonil   načrt  razorožitvene konvencij«, ki ga je sestavila pripravljalna komisija. Pri tem se je skliceval na izvaja nja nemškega  delegata grofa Bernstorffa
»Die deutsehe Tageszeitung« poudarja da je nemški minister za zunanje zadeve povsem jasno povedal, da je dosedanja komisija za razorožitev končala svoje delo z neuspehom Curtius pa je tudi v svojem govoru opozoril na posledice za Nemčijo, bi bi izhajale iz zavlačevalne taktike in iz odlašanja razoroži t ve nega problema.
Podobno komentirajo Curtiusov govor drugi listi.
»Lo k a lan z e iger* se ne pridružuje tem H s tom, marveč odklanja razorožitvena po gajanja v celoti.
— Pesimizem desničarskih Kstov
uspeha dr. Curtiusa
Važen je bil tudi govor dr Curtiusa v evropskem odboru. Tu je nemški minister za zunanje zadeve opozoril javnost, da Je sir.« a.'a nemška vlada pod pritiskom radikalnega preobrata na tržiščih zvišati carine. Te ukrepe so zahtevali življenjski poboji nemškega poljedelstva. Razen tega ma Nemčija enostranske dajatve, ki pre->reču;ejo normalen razvoj njenega gospo-iarstva in financ. Zato mora zvišati izvoz in znižati uvoz.
Ženeva, 21. januarja. AA. Dopoldne je svet Društva narodov pričel razpravljati o manjšinski zaščiti v Gornji šleziji Za sejo je vladalo ogromno zanimanje Občinstvo je zasedlo vse razpoložljive sedeže Med prisotnimi je bil predsednik mešane Gor aje-šlezijske komisije Calonder. Uvodni 4ovor je imel Japonec Jošišavar. ki je utemeljeval, da spada manjšinsko vprašanje na dnevni red seje sveta Nato je imel nemški minister za zunanje zadeve Curtius velik govor Zagovarjal je pravice oem ške manjšine v Gornji šleziji m je trdil, da je Poljska pri zadnjih volitvah skušala iztrebiti in okrniti nemštvo v Gornji šleziji Svoj govor je Curtius zaključil p tem. da nemška vlada ne prikriva pri tej za devi svojih političnih ciljev
V Ameriki ostane prohibicija še dalje v veljavi
Washington, 21. jan. Dane« je bilo po 18 mesečnem delu objavljeno poročilo Wickershamove komisije o vprašanju pro* hibicije. Po poročilu so odneslu »suhi< popolno zmago. Komisija se je izrekla proti kakršnikoli odpravi ali omiljenju prohibicije ter ne priporoča niti zopetne uvedbe lažjih vin in piv. Komisija zahteva celo, naj se votirajo za najstrožja izvajanja prohibi-cijskega zakona še višji denarni zneski, kakor so bili določeni doslej. Poročilo, ki obsega okoli 70.000 besed, navaja tudi nekatere slabe posledice prohibicije, tako n. pr. korupcijo med uradništvom, d oči m pov-darja, da se je zaradi prohibicije zelo dvignil življenski standard prebivalstva.
Pogajanja za združitev bolgarskih demokratov in zemljoradnlkov
Sofija, 21. januarja. AA. List >Pravda« poroča, da je šef demokratov Malinov v pogajanjih za koalicijo z zemljoradnikL Za svojo stranko zahteva pri volitvah na volilnih listah 50 prvih in 70 drugih mest.
Akcija za pomirjen je makedon-stvujuščih
Sofija, 21. januarja. AA. »Pravda« poroča: Komisija za pomirjen je makedon-stvujuščih se še vedno ni sestala s pooblaščenim zastopnikom protogerovistov Pa-ničevom. Dokler se z njim ne sestane, ni moči govoriti o kakih rezultatih te akcije.
Predavanje ministra Demetrovića v Pragi
Praga, 21. januarja. Tukajšnji slovanski zavod je sklenil prirediti serijo predavanj o gospodarskih prilikah in problemih slovanskih držav. Med drugimi je naprosil za predavanje o položaju Jugoslavije našega trgovinskega ministra g. Juraja Demetrovića, ki se je temu vabilu odzval in bo imel tekom prihodnjega meseca predavanje v Pragi.
Sofijski vampir
Sofija, 21. januarja. AA. Lasti poročajo, da se je v Sofiji pojavil vampir, ki povzroča po telefonu strahotne mistifikacije. Vampir iznenada obvešča posamezne rodbine, da so jim bili njihovi člani ubiti. Ker so poboji v Sofiji prav pogosti dogodki, je vampirju uspelo, da je z lahkoto prevaril več rodbin. Tako je javil smrt Ivana Mihajlova, profesorja Kirkoviča, Bojadžijeva, ini. fiarafova in mnogih drugih. Policija napenja vse sile, da bi izsledila zlobneža.
Plaz zasul devet smučarjev
Miinrhen. 21. jan. V bližini Benekdiktln-ske stene v bavarskih visokih Alpah se Je včeraj utrgal plaz. ki je potegnil s seboj v dolino 9 udeležencev smuškega tečaja bavarske deželne policije Do večera so mogli izmed zasutih rešiti samo učitelja tečaja, nekega policijskega nadporočnika. Ostalih osem oseb je še vedno pokopanih pod snežno gomilo. Njihova usoda je dvomljiva m skoraj računajo, da jih ne bodo našli več živih. Na kraj nesreče so odšle številne rešilne odprave.
podlagi zaključnih govorov indijske k on* ference prišlo do mnenja, da želi Anguja čim prejšno ločitev od Indije Ta poUt<ka bo privedla do tega, da bo uničila srečo in blagostanje milijonov Indijcev in An gležev.
Kakor je razvidno iz navedenega bo tvcril indijski problem v angleški zbor« niči, ki je pričela včeraj zopet nasedati, trd oreh.
Zelo važna bo tudi zbornična debata o veliki gospodarski krizi, ki je zajela An* glijo. V tem vprašanju bo imela delavska vlada zelo težavno stališče. Konzervativci jo bodo sicer napadali, varovali pa se bodo povzročiti demisijo, ker dobro *^edo, da se gospodarska kriza z zakonskimi od* redbami ne da rešiti m da bi d l! o zelo riskantno prevzeti v sedanjih kritičnih ♦renutkih vladne vajeti.
Bombav, 12. januarja. AA. >Times of Tn-1ian« priobčuje poročilo o zaključku indijske konference in pravi, da je Macdonaldov .-kspoze popolnoma izpolnil Gandhijevo a h levo po > bistvu neodvisnosti*:.
Nemčija išče posojilo v Franciji
Berlin, 21. Jan. AA. V zadnjih dneh so
št pojavi le govorice o pogajanjih, ki se vrše   m-ed   Nemčijo   in   Francijo  o velikem
francoskem posojilu za Nemčijo.
»Lakalanzeiger« priobčuje te vesti 8 pristavkom, da jih na pristojnem mestu ne deniantirajo in da je bil francoski denar v resnici ponuđen Nemčiji. V vladi si niso Se na jasnem, ali bo treba pla£a-ti za to posojilo še politične koncesije.
Tudi »Berliner TageblatU objavlja te vesti in pristavlja, da se bo Nemčija poslužila mostu, ako ga Francka zgradi, še prej, kakor splošno mislijo.
Razširjenje prijateljske pogodbe Avstriie
in Madžarske
Dunaj, 21. jan. Madžarski mnistrski predsednik grof Bethlen pride na Dunaj v soboto 24 januarja Naslednje dopoldne si bo ogledal madžarski premijer »Collegium Hungaricum«. Nato bo posetil ministrskega predsednika dr Enderva in zumnjega mi* nistra dr Schobra. ppoidne bo sprejet od predsednika republike M »klasa, popoldne si bo ogledal državni arhiv, nato se bo vr* šilo sprejemanje v madžarskem poslaništvu. V ponedeljek bo sprejem inje pri predsed* niku avstrijske vlade Enderju, v torek do« poldne bo grof Bethlen posetil konzularno akademijo, nakar bo sprejel v madžarskem poslaništvu novinarje. Zvečer bo prisostvo* val predstavi v dunajski open. V Budunpe* što se vrne naslednjega jutra.
Budimpešta, 21. jan. V tukajšnjih dobro poucen-ih krogih trdiio, da bo ob svojem bi« vanju na Dunaju podpisal madžarski mini* strski predsednik grof Bethlen razširjeno prijateljsko pogodbo med Madžarsko in Avstrijo. To razširjenje bo izvršenp tako, da se bo dosedanji prijateljski pogodbi do« dala klavzula, ki jo tolmačijo nič drugače, kakor pravo vpjno zvezo.
Republikanske demonstracije v Madrida
Madrid. 21. jan. V ponedeljek so univerzitetni dijaki demonstrirali po glavnih cestah Madrida s klici »Smrt ministrskemu predsedniku, živel Ramon Franco!« Policija, ki si je zaman prizadevala, da bi razgivala demonstrante, jih je končno napadla z golimi sabljami. Aretiranih je bilo 12 oseb. Davi so ugotovili, da so bile mnogoštevilne palače in hiše visoke aristokracije pomazane z rdečo barvo in popisane z revohici-j ona mirni gesli. Manifest, ki so ga podpisali republikanski voditelja Jose Ortegav Gas-set, Ramon Perez de Aleya ta dr. Gregorio Miramon, označuje monarhijo kot gnilo in razpadajočo ustanovo. Manifest, ki zaradi cenzure v Ustih ni bil objavljen, je bil razširjen po vsej Španiji ter je polno ostrih napadov na monarhijo in vlado, pri čemer poziva vse Spance k osnovanju organizacije s končnim ciljem vzpostavitve republike.
Nova velika komunistična akcija
Senzacionalna odkritja o komunistični akciji, ki se pripravlja za 25,
februar v Evropi in Ameriki
Berlin, 21. januarja Z naslovom >Mo skva zapoveduje nemire na dan 25. febru. arja« objavlja berlinski »Temno« na vidnem mestu privatno brzojavko iz Rige, ki pravi med drugim:
»Latiška politična policija je prijela dva ruska emisarja, ko sta se hotela vkrcati na parnik za pot v Ameriko. Pri njih je našla važne listine, iz katerih je razvidno, da je nameraval izvršilni odbor Kominterne na dan 25. februarja vprizoriti obširno akcijo, ki naj bi prinesla komunistični Ideji velike koristi. Oba aretirana sovjetska agenta sta po tem poročilu člana nekako 300 mož močne skupine, ki Ima nalog, naj dne 25 februarja izzvove po evropskih prestolnicah in v Ameriki obhode, nemire m prevrate, ki naj bi poostrili nasprotstva med razredi ter povzdignili duh v komunističnem pokretu. Za propagiranje mednarodnega zasedanja brezposelnih na isti dan so dali sovjeti baje visoke zneske na razpolago, ki so bili v glavnem izročeni ameriškim agitatorjem. Iz Rige so bila ameriška
oblastva obveščena, da so sovjetski emisar-ji na poti v Ameriko. Pri enem izmed aretiranih so našli program, v katerem je 25. februar označen kot generalna preizkušnja discipline širokih množic. Na ta dan naj bi bruhnili po vsem svetu kakor na udarec povsod manjši ali večji nemiri, ki naj bi bili nekako glasniki spiošne svetovne revolucije.
Budimpešta, 21. januarja. Budimpeštanski meščani so včeraj začudeno gledali po mestnih ulicah, kjer so bile na vseh važnejših križiščih In pred javnimi poslopji postavljene močne patrole orožni-štva in policije. Naknadno se je zvedelo, da je dobila policija zaupna poročila, po katerih so pripravljali komunisti za včeraj vstajo in splošne napade na javne zgradbe. Zlasti močno je zato policija zastražila pošte, kolodvore, vse vladne urade itd. Kordoni javnih organov so bili tako mnogoštevilni, da se ni do včeraj mogel izvesti noben napad komunistov.
Bombni atentati v Buenos Airesu
Tri eksplozije bomb v mestnih kolodvorih — 16 oseb ubitih
Buenos Aires, 21. janaurja. V argentinski prestolnici je povzročila danes seriia bombnih atentatov veliko senzacijo. Povzročiteljev za enkrat še ni bilo mogoče najti. Na treh glavndh mestnih kolodvorih
je eksplodiralo skoraj istočasno več bomb. Prva eksplozija je nastala malo pred 6. zjutraj na zapadnem kolodvoru, kjer so bile tri osebe ubite, osem pa težko ranjenih. Kmalu nato je eksplodirate na južnem kolodvoru druga bomba, ki je tež'xo ranila osem, lažje pa deset oseb. Tretja
eksplozija je bila v vagonu centralne železnice kjer Je bilo težje ranjenih sedem, lažje
ranjenih pa Se več oseb. Potnikov na kolodvorih se je polastiila velika panika in so v divjem begu zapuščala kolodvorske naprave ter hiteli na ulico. Stvarna škoda je znatna. Več železniških vagonov Je bflo popolnoma razbitih. O povzročiteljih ra enkrat krjub marljivemu iskanju policije Se
nd nobenih sledov. Kakor domnevalo, gre za maščevanje radikalnih elementov, toi so biti razočarani zarada velikih delavskih redukcij pri raznih železniških družbah.
London, 21. jan. Po zadnjih vesteh H Buenos Airesa je bilo zaradi eksplozij bomb na kolodvorih ubitih 16 08eb.
Poset dr. Schobra v Pragi
Praga, 21. jan. Zunanji minister dr. Beneš je v Ženevi povabil avstrijskega podikancelaria dr. Schobra k posetu v Pragi. Ta poset nai bi se izvršil ob koncu februarja ah početku marca. Dr. Schober je bil od češkoslovaške vlade povabljen k posetu v Pragi že svoječasno kot avstnjski zvezni kancelar, vendar pa se povabilu ni mogel odzvati zaradi notranje - političnih izprememb v Avstriji.
Angleško posredovanje med Bolgarijo in Grčijo
Atene, 21. jan. A A. Ministrskega predsednika Venizelosa je posetil angleški poslanik Ramsay in mu sporočil, da je angleška zunanj minister Henderson pripravljen prevzet* posredovanje med Grčijo in Bolgarijo. Venizelos je o tem sporočilu g. Ramsaya obvestil zun. ministra Mihala-kopula. ki se sedaj mudi v Ženevi. Verjetno je. da se bo tam vršila pod predsedstvom g Hendersona bolgarsko-grška seja, na kateri bodo poskušali doseči sporazum.
Nezavidljiv položaj sodnikov v Bolgariji
Sofija, 21. januarja. AA. >Nova večerna pošta< poroča, da je predsednik sevljijev-skega okrožnega sodišča, ki je pred nekolikimi dnevi izreklo obsodbo nad člani Uzunove razbojniške tolpe in jih obsodilo na smrt, prejel tik pred razsodbo grozilno pismo. V tem pismu mu neznani pisec grozi, da ga bo doletela usoda njegovih predhodnikov, ako bo Uzunov obsojen na smrt. Pismo nosi bolgarsko znamko in žig bolgarske pošte.
Snežni viharji v Rumuniji
Bukarešta, 21. januarja. V južnem delu Rumunlje in v Besarabiji vlada *e nekaj dni katastrofalen snežni metež, ki Je povzročil velike prometne težave., številne železniške proge so zasnežene do poldrugega metra visoko. Med drugimi je železniška proga, ki vodi iz Bukarešte v Konstanco popolnoma neprehodna. Tudi v Besarabiji je največ železniških prog pod snegom. Čiščenje napreduje le počasi in skoraj ni računati, da bi se mogel promet kmalu razvL jati normalno. Mednarodni vlakovni promet so začasno vzdrževali nezmanjšan, vendar pa z velikimi težavami. Bati 6e je, da bo tudi na teh progah nastala prometna katastrofa, ker še neprestano sneži, železniška proga preko Sinaje v Bukarešto, po kateri vozi največ mednarodnih vlakov, med njimi tudi SO, Je že sedaj skoraj neprehodna Tudi brzojavne in telefonske zveze so zaradi snega zelo trpele.
Sofija, 21. januarja Po doslej razmeroma mil) zimi Je temperatura nenadoma modno padla Skoraj iz vseh delov države prihajajo vesti o velikih snežnih metežlh.
Samomor madžarskega klerikalnega politika
Budimpešta, SOL jan- Veliko presenečenje je danes vzbudila v vsej madžarski prestolnici vest o samomoru legitimistične-ga vodje klerikalnega politika Edmunda Benitzkega. Neto šofer avtotaksfcja ga je našel ob 5. zjutraj na obaH Dunava s prestreljenim desnim sencem. Pokojnik je bil star 53 let. Kot vzrok njegovega samomora navajajo materijalne skrbi in njegovo neozdravljivo srčno bolezen. Svojo politično karijero je Beiwtzky pričel na prehodu iz 19. v 20. stoletje kot novinar v raznih klerikalnih redakcijah. L. 1906. je bil prvič izvoljen na listi katoliške stranke v parlament Glavno vlogo je igral v kasnejših letih in bil opetovano minister notranjih poslov, zlasti po vojni v proti revolucij onarnih vladah. NSegova ministrska karijera je bila zaključena l. 1921., ko je prevzel ministrsko mesto trudi v prevratni vladi bivšega kralja Karla VI., ki je izvršil takrat svojo znano pustolovščino, po kateri so ga zaprli in je ostal dalje časa v ječi. Ko so ga izpustili, je bil l. 1924. ponovno aretiran, ker je pričel objavljati v novinab neka odkritja o regentu Harthvru. Sodišče Je smatralo njegovo dejanie kot žalitev vladarja ter je bil obsojen na leto dm ječe, iz katere pa so ga zaradi bolezni izpustili že po treh mesecih. Od tega časa je Živel Benitzky samo še v družbi svojih legitimističnih tovarišev.
Zasedanje VZS
Beograd, 21. januarja. Vrhovni zakonodajni svet prične delo v odsekih 26. t. m., plenum pa se sestane 29. t. m.
Predor skozi Ivanplatthto bo izročen prometu
Beograd, 21, januarja. Prieetkom februarja bo svečano izročen javnemu prometu železniški predor skozi Ivanplanino na progi Sarajevo—Mostar. Predor je po večin letih končno dovršen ter ga je strokovna komisija že pregledala in dobrila.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.76—22.S2 (22.79), Berlin 13.4575, Bruselj 7.8932, Budimpešta 9.8904, Curih 1095.9. Dunaj 796.44. London 274.95, Newyork 56.545, Pariz 221.96, Praga 167.33—168.13 (167.73), Trst 295.56—297.55 (296.56).
inozemske borze.
Curih. Beograd 9.1275, Pariz 20.25375, Ixxndon 26.08875, Newyork 516.9376, Bruselj 72.025, MIlan 27.06, Madrid 54.—, Dunaj 72.675, Sofija 3.74, Pra^a 15.305, Varšava 57.86, Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.07
Spominjajte se slepih!
Zveza Slovenije z morje
Predavanje g. Evgena Lovšina Kočevje-Vrbovsko in
Ljubljana, 21. januarja Sooči je predaval v Trgovskem domu g. Evgen Lovšin o naslovnem vprašanju, ki je v gospodarskem pogledu najvažnejše za dravsko banovino, v splošnem pa tudi ca vso državo. Iz obširnega stro-kovnjaško temeljitega predavanja posne-mamo:
Borba za izvedbo ene devetih varijant železniške rveze Slovenije z morjem je dokazala neobhodno potrebo te železnice v splošnem. Prodrla je varijanta Kočevje— Stari trg—Gor. Zadrč—Vrbovsko sever, odnosno Črnomelj—Gor. Zadrč (kocin b in. z zvezo Sevnica—št. Janž). ki jo poznamo pod imenom Klodič—Hrovat—Kavčičeva smer.
Domnevalo se je, da bo vlada dala že pred leti potrebna denarna sredstva za graditev železnice, zlasti še, ker je zakon o državnem zunanjem posojilu v zlato od 23. jui. 1. 192-2 (Blairovo posojilo) določil, da se naj zgradi proga Kočevje— Vrbovsko preko Starega trga, v ta namen je izločiti 2 mil. dolarjev, in da se naj dovrši iz dolga prihodnjega posojala, ki se najame za gradnjo novih železnic. Vlada je istočasno sklenila posojilno pogodbo za 100 mil. dolarjev z družbo Blair et Co Inc. Newyork in pogodbo o zgraditvi Jadranske železnice Beograd—Kotor z družbo za železniške i n pristaniške gradnje v Jugoslaviji. Družbi Blair se je vlada obvezala, da bo porabljen del posojila do nom. 70 mil. dolarjev za gradnjo železnice Beograd— Kotor in za pristanišče. Olera 13. omenjene pogodbe pravi: znesek 70 mil. dolarjev, ki so odrejeni za železniška in pristaniška dela, je uporabiti tako. da se zagotovi zgradba proge od Beograda do Jadranskega morja s končnim pristaniščem. Zato sodimo, da ima crra<liteljioa pravico zahtevati od vlade vsoto do te vi&ine samo za omenjeno progo.
Doslej je emitiranih sJtupaj 45,250.000 dolarjev in sicer 8% posojila iz L 1922 (15,250.000) in 7% iz 1. 1927 ^ 30,000.000). Bivše parlamentarne vlade so v teh prvih emisijah že porabile za obče potrebo 30 mil. S 15 milijoni se grade sektorji Jadranske železnice. Emisija ostalih vsot ! se morala po prvi pogodbi izvršiti najkasneje do 1. 6. 1. 1£27. Marca L 1927 pa je vlada podaljšala Blairu rok za popolno ostvaritev posojila za 5 let do 1. VI. L 1932. V kratkem bi se morala pogajanja torej zopet začeti. Od 1. 1&27 dalje pa so se iz. vršile na aniorižkem trgu tako dalekosežne izpremembe, da so nadaljne emisijo ne glede na možnost konvenijence drugi pogodbeni stranki zelo otežkočene. Dokler ne zajame Združenih drža'v nov val konjunkture, je malo verjetno, da bi moglo priti pri za nas izboljšanih posojilnih pogojih do tretje rzdaje večjega obsega.
Vlada je že pri drugem delu posojila dosegla izboljšanje, pogojev, pri event. tretji emisiji Blaira bi se tudi lahko pogodila z družbo, da se v smislu omenjenega zakona o držav, zunanjem p<pojilu izločita tista 2 miL dolarjev za železniške zveze Slovenije z morjem. G. ministrski predsednik je iajavD pri nekd priliki naši delegaciji: :> Porabili so te dolarje v druge namene«, s čimer je dovolj jasno označil predjanuarsko gospodarsko politiko. G. Lovšin je mnenja, da bo vlada popravila to kršitev zakona, če bo »a to pravočasno naprošena.
Celotni projekt naše zveze z morjem obsega temeljito popravo dolenjske železnice do Kočervja, zgraditev nove proge od Kočevja na Vrbovsko, od Črnomlja na Gor. Jadrč, od Sevnice do št. Jauža in ^večanje sušaške luke v Martinšeici. Zato bo potrebno mnogo denarja, katerega del bi nam mogla dati morebitna tretja emisija Blatra.
Drugih večjih posojil za graditev železnice razen 1% investieijskeiia posojila is L 19i21 doslej ni bilo.
Gradbeni stroški
Ing. M. Klodie navaja v svoji brožuri iz L 1926, v kateri je obširno obdelana tehnična stran projekta, izračunane številke, ki znašajo za zgradbo proge Kočevje—Stari trg—Vrbovsko skupno Din 252 mil. stroškov. Pozneje je bila trasa iz premen jen a tako, da se skrajša predor pri Lovniku ter podaljša odprta proga na Gor. Jadrč. ki je priključna postaja za Črnomelj in ne več Lukov dol.
Proga Sevnica—št. Jan<ž bi stala 42 mil. Din, proga Črnomelj—Vinica—Gor. Jadrč pa 86 mil. Din.
Proračun Direkcije «a gradbo železnic iz L 1924) predpostavlja za oba traka želez, zveze z morjem, torej za kompleten Klo-dič—Hrovat—Kavčičev načrt 338 milijonov Din.
Omeniti je treba, da »o se cene od leta 3936 do danes stalno zniževale, zlaeti cene žel. materijala tako, da smemo upoštevati znižanje proračuna pribLižno za 13%. Proračun se zaradi tega zniža na 288 mi!. Din.
Istočasno z novo železnico p-a .moramo skrbeti tudi za povečanje sušaške luke. Po mišljendu ing. Klodiča pride za povečanje v poštev samo luka Martinščica,
Gradbeni stroški bi znašali za zgradbo železnice Sušak—Martinsčica, obalno zidarje z vsemi napravami in za vzhodni lukobran skupno 8$ m H. po proračunu iz 1. 1925/26.
Sledi, da je popoln železniški projekt s končno luko mogoče uresničiti s 380—400 milijoni Din.
Seve se bo gradilo le toliko, kolikor je denarja na razpolago. Morda bosta morala priključek Črnomlja na Gornji Jadrč in Kika Martinščlca čakati nekaj let več na uresničenje. Projekt pa se bo lahko tove-dei w prifeodndJb letin, če se bo Zagreb v
o možnosti finansiranja železnice Crnomelj-Oor. Jadrč
isti meri zavedal pomena nove železnice kot Ljubljana.
Kdo naj gradi
Preidemo na vprašanje, kdo jemlje po. sojilo in kdo bo lastnik novega objekta — država, banovina aH privilegirana delniška družba.
Za železnico govore bolj splošni in. teresi vse države in obeh banovin kot pa njena neposredna donosnost lokalnega prevoza, ki ga ipa tudi moramo upoštevati, saj gravitira na progo 11.000 ha gozda in 15.000 ha deloma poraščenih pašnikov. Glede na splošno produktivnost te proge in na lokalno tranzitno tarifno politiko smatramo, da je samo država poklicana nositi riziko za razliko med čistim donosom te proge in ceno uajetega posojila Pripomniti pa. je treba, da se bo komaj 10% gradbenih stroškov porabilo za materijal, ki se bo moral naročiti v inozemstvu, večji del uporabljene glavnice ostane torej doma.
Potrebno glavnico naj zbero avtonomne korporacije, obe banovini, banke, industrijo in ostala javnost. Za državno obligacijsko posojilo govori več razlogov; za zdaj pa najprej odgovarjamo na stavljeno vprašanje: Država naj bo lastnik novega objekta in naj najame posojilo, ki se naj imenuje »Državno notranje posojilo za zgradbo proge Kočevje—Vrbovsko sever ?n Črnomelj—Gor. Jadrč iz I. 1931«.
Subskripcija državnega obligacijskega posojila bo imela uspeh, če sodelujejo vsi krogi. Pričakujemo dober odziv tudi v Zagrebu, saj teče večji del proge po savski banovini. Pri prodaji obligacij bo seve najvažuejša njih cena. ki je odvisna od pogojev posojila.
Potrebno je, da se vpostavi »Zakon o notranjem državnemu posojilu za zgraditev proge Kočevje—Vrbovsko sever in Črnomelj—Gor. Jadrč iz 1. 1931«, ki bi naj vseboval naslednje glavne točke: 1. oblika — obligacijsko amortizačno notranje posojilo kralj. Jugoslavije; 2. namen — graditev omenjene žel. proge in povečanje luke v MartinščiĆi; 3. nominale posojila, obrestne mere, emisijski tečaj — najmanj 250 mil. Din, plačljivi!) v 3 letnih obrokih, obrestna mera S% od nom:nale, emisijski te-e-aj J*5, za posrednike, banke, primerna provizija, obrestni kuponi polletni; 4. jamstvo — integralno in brezpogojno jamstvo kralj. Jugoslavije: zastava vseh kosmatih dohodkov proge: vsako leto v državnem proračunu predvidena za anuiteto potrebna vsota; 5. razdolžitev — v 30 do 40 letih z nakupom obligacij na borzi ali z izžreban jem. s pravico na nakup po nominalni vt^ednosti tudi prej; in končno še druge pogoje, da bi se pritegnili k nakupu obli. gacij avtonomni zavodi in privatne družbe, ki so dolžni nalagati del svoje imovine v državne papirje; zato mora ta zakon novemu državnemu papirju priznati pupitar-no varnost in omogočiti še razne druge prednosti itd.
Predavatelj je o vseh teh naštetih točkah razpravljal podrobnejše, tako tudi o obrestmi meri in emisijskem tečaju, o vprašanju jamstva za posojilo, o razdol-žitvi in o tretji možnosti finansiranja, o podjetniškem posojilu, ki veže nanj koncesijo za gradnjo z javnim razpisom in izbiro najugoduejšgea ponudnika.
Iz T>oglavja o obrestni mori, emisijskem tečaju, je razvidno, da je sedanja doba za državo manj ugodna glede najemanja novih notranjih posojil kot 1. 1927. Kajti če se postavimo na stališče S% obrestne mere pri emisijskem tečaju 95, še daleč ue dajemo, državi posojila, ki bi se moglo primerjati po svoji varnosti z Blairom prve ali druge emisije. Blairovi pogoji so izredno težki. V številkah izraženo bi dala država Blairu pri celotnem izrabljenem posojil« ca 4 mil. dolarjev ali 200 mil. Din podjetniške nagrade, torej skoraj čistega dobička, ker so splošni stroški družbe, kot plače in potni stroški osobja posebej honorira jo.
Vprašanje jamstev
je tudi zelo precizno obdelano. Predavatelj je navedel za presojo, katera jamstva bi bila potrebna in primerna za novo posojilo ona, ki so bila dana Blairu v čl. 5 iz 1. 1922. Vprašanje jamstev je delikatno zaradi tega, ker je z njim zvezano zaupanje v državo in vlado, pomisliti pa je tudi treba, da bi iK>sojila sploh ne dajali, 5e bi ne imeli popolnega zaupanja. Vsa doslej izdana posojila vsebujejo izvestne garancije, 1% investicijsko posojilo iz 1. 1921 na pr. hipoteko na vse objekte, ki se »grade s tem posojilom.
Jamstva, ki bi bila potrebna za novo [►osojilo, so, da jamči država za plačevanje obresti in za izplačilo glavnice integralno in brezpogojno, razen tega za redno službo novega posojila prvenstveno z zastavo vseh kosmatih dohoilkov nove proge, ki mora biti prosta vsake hipoteke ali kakrš. aegakoli bremena, kot je to določeno v Blairovom primeru za druge železnice, veako leto bo vlada vnesla v državni proračun vsoto za anuiteto. Novo posojilo se sme porabiti za gradnjo žel. proge Kočevje—Vrbovsko sever in CnK>melj-—Gor. Jadrč; ko bo ta proga popolnoma dogotovljena, sme vlada porabiti ostanek posojila za zgradbo  luke Sušak—Martinecica.
Pod poglavjem amortizacije predavatelj pravi, da bi naj bilo novo posojilo vračljivo v 40 do največ 40 letih na ta način, da bi država vsako leto kupila na borsf 30. sli 40. del emitiranega nočninala, če bi bil tečaj pod pari; v primeru, da bi bf! tečaj al pari ali nad nominalno vrednost 1o, bi država isti del nominalnega posojila vrnila v gotovini z žrebanjem.
Zelo natančno se je bavil predavatelj tudi s posoja podjetni«, posojdia. Vlada je
razpisala pod temi pogoji lansko jesen 8 prog v dolžini 410 km m sa približno vsoto 1 milijardo 107 milijonov Din. Med temi progami je bila t dravski banovini samo S t. Jana—Sevnica, 12 km za 34 mil Din. Ponudbe so morale vsebovati enotne cene za vsa dela. Gradbena podjetja bi> morala sanka finansirati gradnjo in nuditi državi 16 do 20 letno posodilo po tečaja in obrestni meri, ki so jih takrat notirali državni papirji. Vlada je nudila s pogoji realno obrestno mero 7.6%. Ta razpis se je sestavljal pred oktobrsko katastrofo ameriškega trga, ko je 7% Blair notira 1 ▼ Newyorkn okrog 87, pri realni obrestni meri &%, danes pa notira 79, realna obrestna mera Denar se je torej za državo po izbruhu ameriške krize podražil za ca 0.85%.
Za progo št. Janž—Sevnica je oddala ponudbo samo družba ing. Dukic in drug.
Ker se je pri ocenitvi ponudb ugotovilo, da sta ugodni samo dve, vse druge pa neugodne, med njimi tudi za progo št. Janž—Sevnica, zato na sentjanško železnice tudi ni bilo več upati.
Jesenski razpis o gradnji prog odkriva iutencijo vlade. Vlada prizna koncesijo za gradnjo in s tem podjetniški dobiček onemu, ki ji da 30 letno posojilo za tri Četrtine gradbenih stroškov. Obrestne mere in oddajen tečaj naj bosta v soglasju s situacijo na mednarodnem denarnem trgu. Posebnega kritja za posojilo pa vlada ne nudi.
Tako vidimo, da intencije vlade prošle jeseni niso bile daleč od naših predlogov o posojilu razen kar zadene predlagano kritje. Kot rečeno, je denar zadnja leta za drŽavo dražji, a je za one. ki posojilo dajejo, visoka cena denarja zopet velika privlačnost.
Neobhodno potrebna pogajanja bodo spričo važnosti projekta gotovo do vedla do sporazuma med vlado in podpisniki posojila, med katere smo uvrstili rudi podjetnike, ki bodo progo gradili.
Po teh obrisih celotnega vprašaaija uam jasno stopajo v ospredje nrse težkoče fL naaajraaja. Pri pogajanjih sa posojilo je potrebno mnogo dobre volje in razumevanja za projekt pri vladi, pri podpisnikih pa zavesti, da proga služi v največji meri ožji domovini.
Is naslova in uvoda predava tel jevih izvajanj je rasvTttno, da se je takoj odloČil z\ eno varijanto, ker kakor hitro se začne razmišljati o možnosti finansiranja projekta, mora biti ta projekt znan; finančniki ne morejo ribariti v kalnem, ne morejo oddeliti enega dela kapitala za projekte, za katere se še vodi borba in se ne ve, koliko bodo pribliino stali in ali bo država, ki nosi glavni riziko rentabilitete, pristala na nje. Kdor tortj ponovno začenja borbo za ali proti varijantam. ruši s tem projekt sam. Vedeti pa je treba, da je Klodič-Hrovat-Kavčičev načrt uzakonjen, da je vzdrževanje te proge najcenejše in tla je ta načrt odobrilo tudi vojno ministrstvo.
Začnimo torej vsi, ki smo dobre volje, v reševanjem našega projekta, ki ni nič v»anj važen kot je bil tehnični problem.
Predavanje je bik) zelo dobro obiskano po zastopnikih banovine, divizije. Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze trgovskih greinijev. Zveze industrijcev. Zveze denarnih aavodov in železniške direkcije in številnih interesentov 1 akcijskim ocllvorom, kar dokazuje, da se mero-dajni činitelji in javnost dovolj zavedajo velike važnosti uresničenja projekta za zvezo S lovenr je z morjem. Pred** vatel jeva izvajanja pa so tu«li zaslužila vse zanima nje in priznanje.
Beračenje v Ljubljani
Vprašanje beračev in beračenja pri nas kljub hvale vredni akci.fi mestne
občine še nf rešeno
Ljubljana, 21. januarja.
Revščine se ne da nikdar popolnoma odpraviti, ne da se pa tudi zatreti bera« cezija. Vendar se pa tudi odstotek beračev — ki se seve ne da točno ugotoviti — ravna po stopnji in načinu socialne urejenosti v občinah, odnosno državah.
Gotovo je hvalevredno, da je naš mestni socialno politični urad prevzel tudi širše skrbstvo za uboge s tem, da jim izdaja gmotne podpore, ako se izkažejo, da so upravičeni prejemati jih. Znano je, da v to svrho pobira ta urad denarne prispevke občanov, ki so se takorekoč odkupili, da bi imeli mir pred berači. Ta odkupnina pa jim ne pomaga mnogo, ker rdeča tablica malokaterega berača zadržuje, da bi ne vstopil; nadležnih in nepoklicanih gostov je vedno dovolj na vratih in mnogokrat se tudi ne more na pogled presoditi, če so res potrebni mHodčine. Nekateri se tudi ne obrnejo na magistrat, ker je revščino težko dokazati, ali pa, ker niti ne vedo, kam se morajo obrniti in kaj ukreniti. Posebno je težko dopovedati starim in naglušnim starčkom, kje se dobe podpore in kako jih je dobiti, mnogi izmed njih pa niti ne razumejo te >novota-rije«. Ljudje mnogokrat tudi niso voljni razlagati prosilcem, kaj in kako je s podporami, pokažejo le na rdečo tablico ter jih zapode od vrat.
Lahko se reče, da ta akcija zoper beračenje nima tistega uspeha, kot ga je bilo pričakovati in želeti. Predvsem je težko dognati, kdo je res reven, napraviti in voditi točno evidenco nad vsemi mestnimi ubogimi, ki so prepuščeni kruti usodi, negotovosti, brez najnujnejših življenskih potrebščin, to bi pa moralo biti prvo, kajti gotovo je. da mnogo resnično ubožnih upravičencev za prejemanje podpor ne pride na magistrat bodisi, da niso poučeni o akciji socialnopolitičnega urada, ali pa si ne upajo tja, mnogi pa ne vedo, kaj je storiti. In gotovo jih je tudi nekaj, ki na magistrat sploh ne morejo priti bodisi zaradi oslabelosti, bolesni ali ker nimajo najpotrebnejše obleke. To se pa nikakor ne sme prezreti, saj so baš ti reveži gotovo med najpotrebnejšimi potrebni podpor. Morda bi se dalo to vprašanje na kak način zadovoljivo rešiti, poleg tega, da bi se končno tudi popolnoma odpravilo beračenje po hišah. Seveda, revščine ne bomo odpravili, če smo pa že na delu, je treba, da jo vsaj omilimo kolikor mogoče zadovoljivo. Vedeti je treba tudi, da jih nekaj gotovo prejema podpore, ki jih niso potrebni, ker izkoriščevalci se dobe povsod, socialno političnega urada pa ne zadene pri tem seve nobena krivda. Treba bi pa bilo kot rečeno voditi točno evidenco, komu se naj dajejo podpore, sestaviti seznani revnih ter jim omogočiti prejemanje podpor brez posebnih ceremonij.
Pod to poglavje spada tudi beračenje po ulicah, ki se še vedno pogosto opaža. Nekoč se je že govorilo o tem, nekdo je predlagal, da bi se dajale tistim trem, štirim beračem, ki imajo svoja stalna mesta za njihov zaslužek«: — redne podpore, ker so jih res potrebni, da bi ne bili v večno nadlego ljudem in v sramoto mestu. Seve, temu se ni odpoznoglo, pri nas nobena beseda mnogo ne zaleže, če se sploh govori o takih stvareh. Sčasoma se navadimo na vse to in hodimo mimo popolnoma brezbrižni. Mnogo je pri nas tudi beračev na cestah, o katerih je težko reči, Če jkn ni berastvo navadna obrt. čudno je, zakaj se ne da temu odpomoči. Ali imajo ti berači koncesijo za svojo obrt? Če ss je lahko zatrlo skrivno beračenje ob petkih, to se pravi, da so stražniki polo-viH ob petkih berače, ko no se tihotapili od hiše do hiše, zakaj pa ne vidijo teh javnih beračev?
Tako na primer poseda, ob količkaj ugodnem vremenu neki starejši*" možakar ob  Aleksandrovi eaeti poleg giedahAea.
vsak dan. Na pogled je seve usmiljenja vreden, ko premražen iztegnje suhe roke proti pešcem ter žalostno obrača oči — toda kdove, kako je z njim in zakaj bi ne uredili takih stvari kot je treba in prav, saj je to vendar naša dolžnost! Mučno pa je vsakemu ob pogledu na berača, mučno je dajati javno miloščino, zlasti še ob zavesti, da se s tem prav za prav ne da v bistvu stvari nič spremeniti.
Dobro je znan tudi nedoletni fant v Zvezdi, ki že vse leto vsiljuje vsak dan mimoidočim moške nogavice z milim stokanjem in nadležnimi prošnjami, poslužuje se tudi trikov, da bi vzbujal sočutje. Nekaj časa je fingiral pohabljenca s poškodovano roko, v predolg rokav suknjiča je skril roko ter z njo mahal kot da ima zlomljeno. Pravi, da ima obrtni list, da sme prodajati nogavice, da je mati borna, da je lačen itd. Nekateri seve kupijo nogavice, fant jih pa vedno iznova nadleguje dan za dnem tako, da se ga otresajo z nevoljo. Fant je gotovo revež, ta stvar bi se pa morala vseeno nekoliko drugače urediti. Treba je poudariti, da je pri nas več primerov, da se otroci izrabljajo za beračenje, pa tudi zoper to ničesar ne ukrenemo, kar nam je v lastno škodo. Ne le, da trpi naš ugled, temveč dopuščamo, da se rek m ti rajo iz otrok berači in delamržne-ži. Sploh bi morali posvečati več skrbi naši deci v splošnem; napačno je, če smatramo, da nas >tuja< deca nič ne briga. Prav ti otroci bi morali biti v ospredju naših brig, ker so najbolj zapuščeni in nezaščiteni.
Sploh pa se nam na vsakem koraku vsiljujejo nujne socialne naloge, za katere pa še doslej nismo imeli nobenega ume-vanja in interesa. Prisilile nas pa bodo prej ali slej, da jih ne bomo mogli več odlagati — tedaj bo pa najbrž že prepozno.
Konzum vode
Ljubljana. iT. januarja Mestni vodovod oddaja vodo Ljubljani, Jezici, Mostam, Viču in Zgornji Šiški. Največja poraba leta 1980 je bila 1. septembra, ko je m. vodovod oddal 186.140 lil vode Konzum vode je narastel za 8.5%. Večji konzum vode se ne čuti samo pri strojnem obratu mestne vodarne, ampak tudi v vodnjakih, katerih stevik) se je tekom 40 letnega obstoja vodovoda pomnožilo le za en sam vodnjak. Vsega skupaj je v K leča h 5 vodnjakov. Kadar je večji dnevni konzum vode, pade voda v vodnjakih tako globoko, da je nevarnost, da zmanjka vode. Nujna potreba je. da se izkoplje še nekaj novih vodnjakov.
Z novimi parnimi napravami v mestni vodarni se je obrat pocenil za 300.000 Din letno. Tekom leta 19:10 se je v mestu položilo okroglo 6.O0O ni novih cevi. Letošnje leto bo trebil položiti nove cevi zlasti severno glavnega kolodvora proti carinarnici in po raznib cestah, ki 90 se tekom zadnjih let zazidale na periferiji mesta. Napeljat; bo 7400 m vodovoda, kar bo stalo en milijon dinarjev.
Vsaka stranka v Ljubljani lahko porabi v stanovanju, za katerega plača 500 Din letne najemnine 300 litrov vode na dan, v stanovanju, za katerega plača 1000 Din letne najemnine, 450 litrov vode na dan in v stanovanju, za katerega placa čez 1000 D m letne najemnine, 600 litrov vode na dan. Za to porabo vode plačajo najemniki takr» zvano vodarino, ki znaša v starih hišah 9f# letne najemnine, v novih hišah pa od 2 do 5% letne najemnine. Za večjo porabo vode se mora plačati še posebej po Dim 1.50 za m3.
Večkrat se čujejo pritožbe, da lma)n stranke premalo vode na razpolago, ki (rre na račun vodan"ne. Seveda taki ugovori p -morejo držati, ako upoštevamo, da znašajo skoro vse najemnine za stanovanja v Ljubljani preko l«Oo Din letno in da se pri tej
najemnini lahko porabi po (500 litrov vod« na dan. Pipe ne smemo puščati odprte « ■ dneve in noči, pokvarjene vodovodne naprave je takoj popraviti in llginile bo<;o pritožbe čez neprijetna plačila, ki gredo na račun večje porabe vode. —r.
K0LEDAK
Dam-«: Sreda, 31, Januarja 1931. katoličani: Agna, pravoslavni: 8. januarja, Janja. DANAŠNJU PRIKUD1TVL
Drama:  Trije  vaški  svetniki t.
Opera: Nina, tiana. punčka moja, r*i<n* rrne.
Kino >laii«-a: Poslednji poljub.
Kino Ideal: Roman nase Marice.
Kino Ljubljanski   d>or:   Helu   uiu- -a »rt
Predavanje v rlruštvu Pravnik, soba 7fl na sodisoo*
Predavanje podružnici' Vrtnarskega in sadjarskega društva: Predava ravnatelj Lap o okrasnem grmovju in drevju — s slikami Ob 19. v mineraloškem institutu na univerzi.
DEŽURNE LEKARNE Danes:    Trnkoe/.\\    Mestni   trg; Kamor, Miklošičeva cesta.
Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražijivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Joscfove« gren-cice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zaga-tenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr* govinah.
Izgubljeno in najdeno
Policijski upravi v Ljubljani je bilo prijavljeno od 1.—15. t. da so bili izgubljeni naslednji predmeti: damska zlata za postna ura; zlata damska zapestnica; zg, del usnja za čevlje; puder-doza; zlat prstan I vel. briljantom. ki ima na vsaki strani po z*lcn mali kamen: torbica, v njej 140 Din. par sivih rokavic in ovitek rdeče pa vole; Din; zastavljam! listek št 9651 od 17. VTT. 193<>; otroška jopica; zagonska ročica fkur-bel); 20 šilingov in poštni list na ime Ba-šatek František; srebrna moška žepna ura; zastavljam i listek št 16326 1 dne 22. VTL 1930; double lorgnon; zlat mansotni s?umb 1 briljantom; zastavljalni listek, št. 12077 t. dne 13. X. 1900; legitimacija in delavska knijžica, oboje glaseče se na ime Vrši? Bali; pes >doberman<, sliSi na ime >Bortc; siva ufcnjuta rokavica in listnica z 300 Din.
Najdeno in prijavljeno je \xsl bilo V irftem času: 380 Din; crno ple*kano dvokolo; knjiija >Ivan 1'regelj: Izbrani spisi<; moška nikel>nasta ura z verižico; double lorgnon: srebrna zapestnica z obeskom; mlada udomačena lisica; preproga; zračna avtocev; navadna očala in bekv pleskan čoln. V železniških vozovih so 1» našli ti-le predmeti: 9 dežnikov, 2 para rokavic, rokavica, palica, 2 para ^aJoš, par otroških galoš, smučarska čepica, navadna čepica. 2 šala, par usnjenih rokavic, pripovedna knjiga, zavitek ročnega dela, ročna torbica s prtljago, 2 nahrbtnika, 2 dozi rdeče barve, meterska mera. par strganih ženskih čevljev, raztrgana aktovka, košček filma in torba s potniškimi potrebščinami.
Petek, 23. januarja. 12.15: Plošče (arije jugoslovanskih u m omiko v, serenade). 12.45: Dnevne vestU 13: Čas, plošče, borza. 17.30: Kaddo orkester. 18.30: P. dr. R. Tominec: UmetnoM ▼ vsakdanjem življenju. 19: Dr. Lovro Suš* n>tk: Francoščina. 19.30: Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šola: Novodobna prehrana). 30: šah. 30.30: Pevski solistični večer, sodelujeta ga. Skvasrča, sopran m p. Zrvko, tenor. 21.30: Plošče. 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa xa naslednji dan.
Sobota, 24. januarja. 12.15: Plošče (mešan program). 12.45: Diiovne vesti* 13: Čas, plošče. 1730: Plošče. IS: Vkktor Krnat: V dolini ara<lov. 18.30: Riulio orkester. 19JO: Ga, Orthabcr: Angleščina. 20: Dr. France Veber: Poglavje vz filozofije. 20.30: Duet slovenskih narodnih pesmi (AiczesGolob). G. Rakoša igra na harmoniko. G. Župec poje prleAke pesmi. 22: Časovna napoved in poročila. 22.15: Radio orkester 23: Napoved programa za naslednji dan.
Iz Celja
—c V umorni direktor K. Povalej p*ru3p*« na svojem službenem potovanju tudi v Celje in bo jutri 22. t. m. od 20. do 12. dopoldne sprejemal stranke v pro>torih reljsk* davčne uprave.
—c Prva letošnja seja celj.«kega občinskega sveta se bo vršila v petek 28. L m. ob 20. v občinski posvetovalnici na Br«*gu_ Na dnevnem redu so poročila odsekov.
—c Iz justične -hul*«*. Sodnik okrožnega *>dišca v Celju g. Anton Radej je odpoklican v službovanje k ministrstvu pravde.
Vremensko poročilo JZSS
z dne 20. januarja:
Planica: —5°, sub pršič. smuka idealna, višina ?nega M6 cm na stari podlagi;
Bohinj -j-l0. v hribih pršir. Na stari pod lairi 30 cm, smuka dobra;
Mojstrana —3f. smuka dobra, v Krmi idealna, skakalnica   pripravljena  za pel^-k;
Bloke-Nova vas: —S1*, »nega 10 om, poledenel, smuka manj ugodna.
Mihec ima prav.
— Mamica, od kot pridejo .»trooi?
— StarSl jih kupijo.
— To pa že ne bo res, kajti sira maki imajo mnogo otrok, bog^ui pa malo.
Samo danes in jutri smučarski film
Bela umetnost
v kinu „LJUBLJANSKI DVOR44.
Predstave dnevno ob: 4., ] ■ s. In 9. url zvečerl
Dnevne vesti
j 1'osIovUni večer poslaniku dr. Albertu Rramerju. Novoimenovani poslanik in pooblaščeni minister g. dr. Albert Kramer odide prihodnji teden na svoje službeno mesto. V slovo mu prirede narodna društva, združena v a Zvezi kulturnih društev«?, njegovi številni prijatelji in znanci častni večer v petek 23. t. m. ob 21. v veliki dvorani Kazine, na katerega vljudno vabijo vse narodno občinstvo in vse narodne organizacije iz Ljubljane in z dežele. Na prireditvi je dobrodošel vsak, ki spoštuje v odhajajočem poslaniku državnika, ki je neutruden v delu za kralja, narod in domovino! Pokažimo mu svoje simpatije z najštevilnejšo udeležbo!
— češkoslovaško odlikovanje. Prezideiil Masarvk je odlikoval z redom Belega Leva IV. stopnje za državljanske zasluge proT. kirurgije in sefa kirurcrične klinike v Zagrebu dr. Julija Budisavljovira-Prijedora ter profesorja kirurgije in Seta klrurprične klinike v Beogradu dr. Milivoja Kostiča. z redom Belega Leva III. stopnje za vojaške zasluge brigadnega generala v Beogradu Miljutina Stanojeviča, polkovnika in šefa kabineta načelnika j^eneralnoiia štaba v Be-ofrradu Dobrivojo Mojsiloviča, polkovnika in Šefa kabineta vojnega ministrstva v Beogradu Sibina Todoroviča. polkovnika inže-njerpi iilavnetia štaba v Beogradu Gjor^Je »itišiča in načelnika štaba kraljeve garde v Beogradu polkovnika Dragotina Pavioviča; z redom F»elcga Leva IV. stopnje pa kapitana II. klase v generalštabu Viktorja Bara m polkovnika v Novem Sadu Miloša /Ivanovi ca.
— Vsem civilnim in vojaškim upokojencem! — V izogib nepotrebnih reklamacij iavlja dravska finančna direkcija v Ljubljani civilnim in vojaškim upokojencem svojega področja, da se jim bo v smislu razpisa finančnega ministrstva z dne 24. junija lf*30, broj 83.570/11. odkupnina za osebno delo za leto 1931 (kuluk) odtegnila od februarske pokojnine. Kuluk znaša tridnevno pokojnino to je eno desetino mesecu'b pokojninskih prejemkov brez dravinjskih doklad.
— Razstava naše domače obrti t Pragi sakljočena, V četrtek 15. t m. je bila razstava jugoslovenske in rumunske domače obrti v Pragi zaključena z umetniškim Ve* rerom. na katerem se je zbrala elita praške družbe. Kakor razstava, je bil tudi ta večer izraz iskrenega prijateljstva med vsemi tremi narodi.
— Registriranj* lekarn. Minister narodnega zdravja je podelil koncesijo za javno lekarno pri >Sv. Trojick v Kranju, map. pnar. Franca šavniku v Kranju, zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani je pa podelil koncesijo za javno lekarno mag. phar. Hinku Brili  iz Litije.
— Za mrtve proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proelasita za mrtva stanovnik Valentin Rocnik iz Podtera in delavec Franc Drozgo iz Spodnjih Podbrež. Oba sta odšla v začet-ko vojne na italijansko bojišče.
— Konkursi in prisilne poravnave Društvo industrijcev in velet rgovc^v v Ljubljani objavlja za čas od 11. do všh trna 20. januarja 1931 sledečo statistiko (Številke v oklepa\\i se nanašajo na isto dobo pretečenoga leta); Otvor jen i konkurzi: v dravski banovini 1 (1). v savski banovini 2 (1), v rrbaski banovini — (—), v primor-morski banovini *2 (2). v driimki banovini — (4). v setski banovini — (—). v dunavski banovini — (—), v moravski banovini 2 (t>), v vardarski banovini — (1). Beograd, /Semun. Pančevo — (—). Otvorjene pripis ite poravnave izven konknrza: v dravski banovini 5. v savski banovini 3. v vrbaski hano-snni —. v primorski banovini —, v drinski banovini —. v zeteki banovini —, r dunavski banovini 3. v moravski banovini —.v vardarski banovini *2, Beograd, Zemun. Panrevo —. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 1 (4). v savski banovini -i—)„ v vrhaski banovini — (—). v primorski banovini S (1). v drinski banovini 2 (1). v zetski banovini — t—), v dunavski banovini 1 (1). v moravski banovini 3 (8), v vardarski banovini — (2), Beograd. Zemun. Pančevo 1 (—)• Odpravljena prisilna porav-rrava izven konkurza je bila samo ena in sl-eer v drinski banovini.
— Občinske trošarine. Občina Planina, ograj logaški, bo pobirala v tekočem letu naslednje občinske trošarine: od 3 00 litrom vina Din 80, od 100 litrov vinskega mosta T>in 40, od 100 litrov piva Din 25, od hI stopnje alkohola, špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7.30: občina Rogozniea. okraj ptujski, pa od 10© litrov vina Din 50 in od 100 litrov vinskega HM št a Din 50.
— »z »Službenega liata«. ^Službeni list Kr. banske uprave dravske banovine« št. j z dne 21. t. m. objavlja zakon o deklaraciji »unajijega ministra kraljevine Jugoslavije, formuliram i 16. maja 1930 v Ženevi v trenutku podniaa fakultativne odredbe, določene v protokolu, o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča Id uredbo o natančnejših določilih o vodstvo knji?, zapisnikov m računov za pobiranje in uporabo bolničnih dohodJcov. kakor tudi o vodstvu skupne bolnično <*konomije.
— Tečaj za višje strojnike v LJubljani. Kraljevska banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10-1., namerava prirediti v sporazumu z osrednjim društvom strojnikov in kur-jaoev v Ljubljani tečaj za višje strojnike, ki se bo pričel v sredo 4. februarja 1931
ob 18. uri zvečer v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani in ga bo vodil g. inž. Gvidon Gulič, referent za inspekcijo parnih kotlov v Ljubljani. Interesenti, ki še niso prejeli tozadevnih obvestil, se vabijo, da se takoj prigflase. Ker je število udeležencev omejeno, se bo vpostevalo samo one. ki dokažejo z orignalnimi izpričevali, da so izučeni v kaki kovinski obrti in so vsaj z dobrim uspehom položili kur-jaški in strojniški izpit. Poleg tozadevnih izpričeval naj prilože tudi dokumente, iz katerih bo razvidno, pri katerih podjetjih in kakih strojnih napravah so bili do danes zaposleni.
— Konferenca o zjrraribi palače socialnih ustanov v Za&rebu se je vršila včeraj dopoldne ob udeležbi zastopnikov občine, banske uprave, borze dela, gospodarskih in socialnih ustanov in delavstva itd. v palači OUZD v ZagTebu. Mestna občina se je izjavila kot za edino možno odločitev, da se zgradi palaca na Ciglani«. Zastopniki tehniške fakultete in izseljeniški komisarijat so tudi podali svoje predloge. Po zaslišanju vseh teh predlogov je minister za socialno politiko in narodno zdravje Preka zaključil zasedanje z izjavo, da bo definitivno sklepal pozneje.
— sPreporodovei«. zgodovinski oris Jugoslovanskega pokreta med slovensko omladino v I. 1912—11)1-4. napisal Ivan J. Kolar. Knjiga je skoraj že razprodana, še nekaj naklade je v knjigarnah in pri založniku Slatnarju v Kamniku. Prejemniki knjiii pa se naprošajo, naj čiru prej poravnajo naročnino. -10-n
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Včeraj ie bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura ;e znašala v Splitu 10. v Skopi ju 6. v Beogradu 5. v Ljubljani in Mariboru 4.6. v Zagrebu 1. v Sarajevu r>. Davi je kazal barometer v Ljubljani temperatura je  znašala   1 stopinjo.
— Ponarejevalci potnih listov izsledeni. Francoske oblasti so ugotovile, da so mnogi naši delavci prihajali v Francijo s ponarejenimi potnimi listi. Delavce so seve vrnili nazaj. Našim oblastem se je zdaj posrečilo izslediti ponarejevalce, in sicer sta to neki Vidakovič in Praštalo iz Bosanske Dubice. Aretirana sa bila pred dnevi. Preiskava se nadaljuje. Ni še ugotovljeno, koliko škode trpe delavci in država.
— Tolpa mladoletnih nepridipravov prijeta. Novosadska policija je končno prišla na sled mladoletnim zlikovcem, ki so že dolgo kradli vse, kar jim je prišlo pod roke. V ponedeljek so odnesli nekemu čevljarju 30 parov čevljev. Pred dnevi je tvrdka Bo-doški poslala neki novosadski firmi pismo z menico za 3000 Din. šofer je pismo izročil enemu dečkov, ki jih je poznal kot nosače prtljage pri avtobusih. Ker fant ni mogel dokazati, da je denar izročil, ga je šofer predal policiji, kjer so ugotovili, da je član tatinske družbe, v kateri je bilo skupno 15 nedoletnih pobalinov. Fant je vse izdal, zdaj so pod ključem.
— Trgovci '/. belim blagom prijeti. Zadnje čase se je vedno češče dogajalo, da so izginile mlade deklice iz Novega Sada, pa tudi iz bližnjih krajev, kar se pa ni moglo v nobenem slučaju pojasniti, šele pretekli teden je policija prišla na sled skrivnostnim dogodkom. Jovan Marguški je prijavil policiji, da je njegova služkinja ukradla drag svilen šal njegovi ženi, nakar je nenadoma izginila. V nedeljo se je služkinja vrnila vsa raztrgana in objokana. Povedala je, da se je spoznala z neko staro žensko, ki jo je nagovarjala, naj pusti službo in nastopi mesto blagajniearke v nekem drugem mestu, češ, da se ji bo tam godilo mnogo boljše, čemur je ona verjela ter odšla z žensko v Stari Bečej. V soboto je delala v neki tamošnji gostUni, zvečer je pa prišla po njo ženska ter jo odvedla v javno hišo. šele tedaj je bilo shržkinji jasno, da je padla v roke trgovcem z bebm blagom. Takoj je poskušala pobegniti, kar se ji je tudi posrečilo. V Novi Sad je prišla peš. Njen gospodar je takoj prijavil zadevo policiji, ki je nekaj brezvestnežev že aretirala. Preiskavo vodi v tajnosti. Smatra se. da so trgovci z belim blagom imeli svojo centralo v Starem Bečeju. podružnice pa po drugih mestih Vojvodine.
— V mnogih krajih Evrope, n. pr. v i-ran roški, Španiji dozorevajo smokve, pa nikjer ne dosežejo one sladkosti kakor prt nas pod južnim solncem dalmatinskim. Ta okolnost, ter lekovitost sniokvinega ploda je razlojr, da se že mnofco let iz naše prvovrstne dalmatinske smokve proizvaja znan: 1TGOL. odlično sredstvo za čiščenje želodca in ne v. F1GOL se dobiva po vseh lekarnah.
IZ Ljubljane
— Ij Sveto-avpfca be>eda v Ljubljani. Na
svetosavski besedi, ki se bo vršila dne 27. t. m. ob 20. uri na Taboru se bo izvajal uaslednji spored: 1. Alegorične slike iz zpodovine Jugoslavije, insceniral g. RudolI Kvška, besedilo 6pi8ai g. dr. Lah Ivan; 2. Himna sv. Save: •». Zabučaie tior<\ poje mešani zbor učiteljišča; 4. Slovenske narodne pesmi, poje cdč. Jaua Moserjeva, tiojeuka V. razreda drž. učiteljišča; 5. Prstan in Na Bregu, poje ženski zbor učiteljišča; 6. Na Adriju in Adrijansko moije, poje moški zbor učiteljišča;; 7. Smešno čudo. Kozar in Kolo. poje mešani zbor učiteljišča. Vse pevske točke diritrira pevovodja pevskega zbora drž. učiteljišča %i. prof. Emil Adamič. Na prireditvi sodeluje orke>ter narod nega železničarske^a iilasbenega društva . Slo-ga . Opozarjamo, da je pristop k svetosavski besedi dovoljen vsakomur brez posebnega vabila. Čisti dobiček prireditve je namenjen zgradbi pravoslavne cerkve v Ljubljani in zato toplo prii>oročanio ob'<-k te tradicionalne nacionalne proslave.
—Ij Daue- premiera sniuskega filma Bela muetnosr . Ne i>ozabite. da predvaTa Z. K. t), danes in jutri nepreklicno zadnjikrat ob 4. pop. ter pol b". in 9. uri zvečer v kinu Ljubljanski dvor premicro krasnega zim^ko-sportnega filma Bel« ninef BagtC Film si jo pridobil Z. S. S. iz Nemčije, kjer je radi svojih nazornih posnetkov smnške tehnike vzbudil svoiečasno pravo senzacijo. Večina posnetkov je delana s takozvani) Tzeitlupo in so nam torej vsi skoki in gibi predočeni z izredno preciznostjo. Naravni posnetki so krasni. Film so delali smučarji, ki uživajo po vsem svetu ugled kot mojstri v tem pogledu. — Za film vlada med občinstvom, zlasti pa še med športnik t. dijašlvom in ljubitelji narave veliko zanf-inanje. Preakrbite si torej vstopnice že v predprodaji dopoldne od 11. do pol 13. ure.
— Telefonsko na številko 2".*Wl naročene vstopnice je dvigniti v-aj četrt ure pred predstavo, ker *e bodo >icer prodale drugim reflfktantoni. Cone sedežem nizke.
— Ij »zsroda dohodar?«tvene?:a ravnatelja Zupana, ki smo včeraj poročali o nje}, je pomota, ker je gospod ravnatelj Zupan popolnoma zdrav, na stopnicah je pa padel in se hudo ranil preglednik mest. dohodar-stvenega urada g. Franc Zupane, ki je moral v bolnici iskat« pomoči.
—Ij Družabni večer Trgovskega društva
Merkur*: v Ljubljani bo jutri v četrtek, dne 2'2. januarja 1031 ob pol 0. uri zvečer v restavracijskih prostorih Zvezda*. V viklu predavanj -Ljud.-ka univerza: prido na vrsto predavanje o zanimivem predmetu
Socialne in gospodars-k^ razmere v i iuiski državi ob času apostola Pavla . O tem predmetu izpregovori monsignore prof. dr. Josip A. Ujčič. Gospod predavatelj je znan govornik, ki zna hitro pridobiti poslušalce z zgovorno besedo in duhovitim obravnavanjem predmeta. Vstop je brezplačen, iiostje so dobrodošli. 33-n —Ij Kedni občni zbor ^Mirtniške -aiuo-poinoČi<  7.\^vi' obrtnih   ztidrug v Ljubljani
— se bo vršil v ne jelio 25, i. m. <»b 2. po-poldne v posvetovali dri zbornice za trgovino, obrt in idustriio v Ljubljani. Beethovnova ul. 10 pritličje do.Mio z običajnim dnevnim redom. Če občni zbor ob napove* dani uri ne bi bil sklepren. se bode vršil eno uro kasneje z istim dnevnim redom ne glede na Število prisotnih članov.
Ij V>enč. prof. dr. A. Gosar bo jutr» ob 18. uri v zbornični dvorani univerze na« daljeva)    svoj    ciklus    javnih   predavanj o ^sociolo^kih    in    ekonomskih  osnovali moderne družabne reformec.
—Ij Lovci pozor; Lovci, žaljeni na ustanovnem občnem zborn podružnice Ljubljana od g. predsednika Slov. lovskega društva Z grobokopi iz Kurje vasi: zborujejo v petek, dne januarja oh 20. uri v gostilni pri Jerneju-?; — Rozman na Sv. Pe<ra eesH. Kazpravljalo se bo o minulem občnem zboru, o razmerah v društvu in uadaljnem postopanju. S^n
—Ij Reprezentančni ple.*. ki ga prirede slušatelji Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom Nj, Vel. kralja Aleksandra T., se bo vršil (v soboto) dno 31. januarja v Loionski dvorani. 14-n
—li Udruženje jugosloveuskih inženj^r-je# in arhiteklov. sekcija Ljubljana vabi m predavanje, ki se bo vršilo v petek, dne 23. t. m. ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu l IL (Kazina ). Predaval bo dr. ing. Miroslav Kasal o predmetu: Nesreč«' pri jrradhi železobetoit^kih konstrukcij in njih vzroki. Vabljeni so Člani ier vsi. ki se zanimajo.
__Ij Članicam   ženske?« akadcin^keca
pevskega zbora javljam, da se vrše vaje ol-rdoi redno vsako sredo in petek ob 19. uri brez akademske čotrti. v balkonski dvorani na univerz-. Tudi ostale tovarisice. ki bi imele veselje do lepe pesmi, se še lahko prijavijo, a najkasneje do petka 23. t ni. ob navedeni uri. J. Juvauec t. č. tajnik.
—tj Prvi učiteljski zabavni vefer s plenom. V soboto, dne 1. februarja prirfnli Učiteljski pevski zbor UJU svoj prvi zabavni večer s plesom v vseh prostorih Trgovskega doma (Simon Gregorčičeva ulica). Na sporedu so pevske točko zbora: solo točkfr in pa Jazz-Odeon in ples. Učiteljski pevski zbor ie dosegel tekom kratkih let svojega obstoja prav letite umetniške uspehe na v^eb svojih javuib nastopili in se sme upravičeno nadejati, da bo tudi svoj zabavni večer priredil v zadovoljstvo vseh obiskovalcev. Ni pa namenjena ta zabava le učitelj* <tvu. marveč širši publiki, radi cesar je tudi vstopnina tako minimalna, da jo vsakdo lahko zmore. Predprodaja vstopnic po Drn 10.— je v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
—Ij Mestna zantavljalnira. bo imeia red-ni dražbi za v juniju 1980 zastavljene dragocenosti — zlatnino, srebru t no in dragulje — dne 6. februarja 1991, za efekte — perilo, stroji itd. — pa 12. februarja 1981. vsakokrat ob 15. uri v uradnem prostoru na Poljanski eesti št. 15. 38-n
urx>Bxot?T
>Ali  dobro sedite?« — !>H/a'a, prav tio-
hroc — »Svoj klobuk ima   namreč pod seboj.«
Občni zbor Sokola I. na Taboru
Iz poročila staroste inž. Ladislava Bevca je razvidno, da ie Tabor
rešen iz težkega gmotnega položaja
Ljubljana, 21. januarja. Sok*)l L. eno naših najmočnejših sokolskih društev, jc poia^ai snoci bilanco svu^ jega delovanja v preteklem letu. Občni zbor, ki se ga je udeležilo mnogo članov, je bil prava manifestacija sokolske ideje, potekel je v najlepši harnoMiiji in s,olidar= nosti ter pokazal, da je delovanje Sukola I. vsestransko plodonosno in koristno. 1/. po-rpeil posameznih funkcijonarjev je bilo Ta ' vidno, kako ogromno delo vrši društvo na polju telesne in duševne kulture ter v/goje 9rcoje£a članstva in naraščaja v smislu Tyr« ševc ideje. I/ poročila staroste br. inž. Las dislava  Bevca  jc pa  tudi ra/vid.'04>.  da je
sokolski Tabor rešen
Sedanji upravi se je posrečilo doseči z upniki kompromis, na podlagi katerega jc zasitjurana popolna sanacija Tabora in re = Šrtev iz brezupneg i finančnega položaja. Ta vest bo gotovo razveselila vse prijatelie so« kolstva. zlasti pa članstvo Sokola I. To jc gotovo eden najlepših uspehov Sokola 1.. ki baš letos proslavi 251ctnico svojega ob stoja.
Govor staroste inž. Bevca
Občni zbor, ki se je vrši! v mali dvorani na Taboru, jc /jtvoril starosta inž. Bevc, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil na; vzoeega savezaega zastopnika br. Bajžtlja, zastopnike župe Vrhovca in Ulcgarja ter predstavnike bratskih sokolskih društev. Uvodoma se ic zahvalil tud<i časopisju 'za naklonjenost sokulstvu ter prosil, da ostane sokolstvu tudi v bodoče naklonjeno. E>0tem je pa dejal:
Pred prehodom na dnevni red smatram, da je nas v^eh in celokupnega članstva iskrena naloga m želja, da se v mislih po^ mudiano pri nosilcu našoga juj^ffslose-n&kega d«ržavnega in narodnega ediostva. pri Nj. Vel. kralju ter ob tej priliki poudarjamo svojo radost nad dejstvom, da jc proglasil sokolskj) idejo in sokolstvo za bistven in nerazdružen del državne politike, da je dal svoji odločitvi tudi dejanski poudarek s tem. da je postavil svojega naslednika na pno mesto v aktivnem vodstvu sokplske organizacije. Izpolnjujem prijetno dolžnost, ako v imenu vseh nas izrazim prijetno že; l jo. da bi vsa najvišja prizadevanja, ki streme za vsestranskim uvcljavljeujem uglc--da naše domovine, za stalnim napredkom našega naroda, za njegovo prerodi t vi;o po; tom sokolstva, djosegla trajne in vidne uspe. he, hkrati pa tudi izrazim našo željo za sre; č^> in dobrobit kralja. \jegoveg;i doma in nase domovine!
Starosta se je zahvalil Savezu SK.I za njegovo Ogromno delo v pretekle-m letu in mu sporočil pozdrav z glavne >kupščinc, kaikor tudi sokolski župi Ljubljana.
Z današnjo glavno skupščino stopa So; ktfl I .v. jubilejno 25. leto svojega obst;.;a. Prihodnji društveni upravi bo torej dana naloga pripraviti vse potrebno, da proslavi jubilej v tem smislu, da ne b<> pokazal samo doseženih uspehov, temveč da bo s pToslavo podčrtan tudi bi»gat program za pospeševanje visokih ciljev sok»>lstva v bo« dočnosti.
Uspešno delovanje
Nato je starosta podrobno očrtal deU»; vanje posameznih funk-eijanarjev, ki je bilo vsestransko in agilno. Doseženi uspehi na pplju telovadbe in duševne izobrazbe so plod] neumornega prizadevanja in stremi ie= nja vseh funkcijonarjev. Zato jim gre po? sebna zahva-a. V nadaljnjem govoru je podčrtal skrb uprave za intenziven kontakt s članstvom, sc zahvalil vsem številnim da; rovaleem in podpornikom sokolstva in Ta* bora ter se v toplih besedah spominja] meti letom umrlih 10 bratov in sester in sicer Franca Komana. Riharda 1'riesa. Martina Colariea, Matije Dolničarja. šimona \Vutta, J os i-pa Rphrmanna. Toneta Mateja, Marije Dimic. Antona Ankclcta in Antona Feran? ta. Najmlajši med temi, ki so sc preselili v večnost, je bi! brat Tone Malcj. Mili pokoj* nik nam ostane vedno v/ornik sokplske le* pote in vrlin. Bratu Tonetu Maleju v spomin smo imenovali levo telovadnico Male* icvj_> telovadnico. Društvena uprava jc usta* novila odbor, ki bo skrbel za postavitev spomenika br. Maleju na njegovem grobu pod sivini Triglavom. Starosta je /aključ-.il svoj spominski nagovor s trikratnim klicem »slava«, nav/oči so pa stoje počastili spe* min umrlih bratov.
Drugi pomembnejši dogodki v delovanju Sokpla I. v preteklem letu so KiH vzi^ danje spominske plošče br. Vmku Habetu v Vratih, udeležba SV)kola L na vsesokoL skesa zletu v Beogradu, razne društvene prU reditve. sprejem predsednika vladje na Ta* boru 10. decembra, proslava češkoslovaške* ga narpdnega praznika 28. oktobra, prosla* v a 1. decembra, razni nastopi v telovadni* ei i*d. Obširno jc pa starosta poročal o akopji za sanacijo Tabo«.
Položaj, ki tc bi! skoraj že brezupen, sc je v toliko izboljšal, da se lahko reče, da je sajiacrija finančnih razmer uspela in da je Tabor rešen. Z ghrniim upnikom, Mestno hranilnico, je brl dtosežen kompromis, k-i ga i c odobrila tudi bans-ka uprava. Sokol I. mora do 31. t. m. placjtti Mestni hranilnici 000.000 Dio. pozneje pa vsako leto po 127 tisoč Din. S tem je finančno vprašanje ura\■* n ovešeno, ka>ti v teh obrokih »o že v pošte* vane obresti in atnorri»aor>a. V desetih le* tih bo vos dolg plačan. Znesek, ki ga mora Spko! 1. do konca meseca plačati, je p oso dila COS. ki je d«iwr že pore je deponirala v Ljubljani m sedaj na posredovanje I. pod* saveznega starate br. Gangta privolila, da sme uprava Sokola I. denar chigniti in na* kazati Mestni hranilnici. Češkoslovaško so*
kplstvo, ki je tudi to pol pokazal*t. d drži gesla »zvestoba za zvestobo*. \c nabr.r lo 800.000 Din. 100.000 Din bo pa piai . Strkol I. saan. Posojilo COS je brez<>>: . in se bo odplačevalo po desti-h letih, čim bq Sokol I. kril sv je obveznosti napram .: • upnikom, zlasti Mestni hrantlnieu
Starosta je v >vojem poročuu pondacjaL da je Kila pot do sanacije trnje-va. rrcb.n ^ bilo mnogo volje, samo zatajevan a   n pr<j šenj. da se je vse ugodnu rešilo. Y tem po gledu gre velika zahvala Mestni hr.i za njeno uvidevnost, kraljevski bansk: mptm vi,   podstarosti   Gan^lu   in   dru-^im   pa /a uspešno posredovanje. Zaključil je SVQ4 gjo* Vjpf z ugotovitvi i o. da Tabor danes po -jih močeh od]nra vrata v>emu sokolstvu, saj je namenjen sokolstvu. saj h^čc paM iti Tabor sokolstva. Tabor državne ir. mm d nc misli in napredka, studenec lepote in vrlin za ves naš rod. Zdravo.
Na:o je prečital p-slairuo SK.I.
Tajniško poročilo
Obširno in pregledno poročilo, ki -*e je glede prireditev in važnejših dogodkov ▼ delovanju Sokola I. krilo s poročilom sta* roste, jc podal tajnik br. Tratar. Tajnik ie uvodoma poročal o izpremebah v vocIsT^tt uprave ter ppcla! statistiko priTed:tc\-. jav» nih nastopov, sej uprave in društva telo* vadbe itd. S toplimi besedami sc jc todf spominjal pokojnega brata Maleja irt dnr gih. Poudarjal je. da jc upr iva vedno stre mela. dw zviša dohpdkc Tabora. Zato so bi» le med letom potrebne nekatere adaptaevc in nabava raznih predmetoa-. Zato jc upra. v a izpraznila tudi župno pisarno in jo od« dala v najem. Tudi čitalnica se je mor.i U presLiti. Desna ro^a uprave je bil priredit veni odsek, ki je na svojih prireditvah m 6 sodelovanjem zaslužil 79.7S0.79 Dm. Zelo vesten v svojem poslovanju je bil tudi eo« spodlar VTrečar. ki je vršil pgrom.nc gospodarske posle. Tajrrik se je tudi dotakni! vprašanja sancije Tabora, ki se je posre« čila. Poudarjal pa jc. da kriiev pot SokoU 1. še ni končan in je v rveza s tem apeliral na članstva, naj po svojih močeh prispeva in sodeluje pri rajnih akcijah. Med drugim sc je s]>n«minjal tudi Dermeljeve 50letnicc. katero je Sokol proslavil 5. t. m. Po svojem poročilu je prečita! br. Tratar tudi poroči-ii gospdarja in matrikarja.
Načelnfkovo poročik)
Načelnik Podgomik je fx>ročal o Jelova« niu članstva. ja\"nih nastopih in d^sejben'h uspehih ter poudarjal, da >e hA v pretek* lem letu vaditeljski zbor reorganiziran. Na--čebrdca Jugova je pa rKjročala o telonnadnin nastopih članic etr r^Kirobnejšc opisal« do« seženc uspehe.
Poročila drugih funkcionarjev
Kot prosvetar je poročil br. Iskra, ki re poročal o przjsverrrih večerih, predavanjih, marijonetnem gledališču in orkestru. V svtv jem obširnem, globok,o zasnovanem govo* ru ie apelira1! na članstvo, naj se tudi du# hov no vedrio bol*: izbraznuje in naj člar« pristopajo v posamezne prosvetne odseke. Marijonetno gledališče jc ime-l 24 predstav, priredilo jc pa osem iger. Gostovalo te tudi na deželi, kjer je vršilo uspesTip propadalo do. Na pobudo Sokola T. je bila ustanov* Ijena  tudi   Jugoslovenska  lutkarska zveza.
Zelo marljiv je bil gpdbeni odsek, ki ie razdeljen v tri oerdelke: salonski orkeste-. godba na. pihala in džezbend. Orkester štes je o2 mož. nastopal je na raznih prireditvah in >.c vedno bolj uveljavlja. Iskra je porpeal tudi o delovanju Simon Gregorčičeve knjiži niče, ki jo upravlja Sokol 1.
Kla^ajniškjr* poročilo je podal br. l.«.zci. Aktiva znašajo 7.340.000. pasiva pa 4.600.000. V imenu revizorjev je pa br. dr. Kune u^o« tovil. da so bile knjige v najlepšem redu in ie prccEagal, da sc da odboru ra/reŠnicn. kar je bilo soglasno sprejet^. Sledih so predlogi uprave. Članarina jc bila znižana m sicer za člane 3o, za naraščaj 12 jn /a dece 6 Din letno.
Volrtve uprave
Ker ni bi-lo samostojnih pred^go-% >e vršile volitve. Soglasno je bila sprejeta kan-d:darna li«ru. ki jo je predlagala stara uprava. Izvoljen je bil na«li>prki odbf>r:
Staarosra: Hr. irrž. Ladiislav Bevc: staro*:c I. naniesrink: Josip Turk: staroste II. na= mestnik: Nande Marolt; staroste III. na< mestnik: Prane Medic; načelnik Stane Vid mar; načelnikov I. namestnik: Lojze Lubei; naeehrrkov II. namestnik: Dušan Podpornik; načelniea:  s.  Amiška  Julova:  načelnice I. nam.:  Mica Kržetova;  načelnice  11. nam.: Marta Podpacova: prosvetar: br. \ ekoslav Uni tajnik: Jpžc Tratar; odborniki: Iran Vrečar, gospodar;   Pran Rebec, blagajnik: Janez Lozej, mčunovodja;    Anton Čotar, matrikar; Fran Jereb, zapisnikar in  v od1 a rediteljev; Evgen Lovšin; Riko Ju^: Avl.\;>: K*»pie. pred«. Prieditv. odseka; >\irko L r» bas. Drago Kevič; Nande Svefclie. Nanies: nikt: Ivan Česen, namestnik tajnika: Mirko Erberger,   naimesrnik   računovodje; Prane Kraigher, namesoiik gos pod raja: Lado Sc* dej, namestnik blagajnika; Rudi Završnik, namestnik matriktirj«; Rikard Aplene; Sta^ ne Fleg«r; dr. Stanko Novak; Rajko Turk; br. Fran Sira-ik. predsednik  Godb. odseka: s. Marija Tkačev. — Nadzorstveni odbor: Predsednik: br. dr. Josip Kuno: predsednic kov namestnik: inž. Jože Z-avršnik: člani: Filip Bacnar, Josip Jerctina, Fran Majcen; naoneetn.: Vetij Svajgar, Viktor de Glcria. Dra^o Rak, Fran  Rebernik.  Ivan Prosenc. Častno sodišče: okrni: Kr. dr. Andrej Kuh.ir dr. Stane Rape, Josip Janša. Vinko Strasscr i van dajBclj; namestniki: Ljubo Dennelj Ivan Erbefnik, Ivan Podpornik. Praporiie.ik br. Edo Rop«.
€L 0. Nema.
34
Roman.
XI.
V Winnipegu je lilo kakor iz škafa in na kolodvoru sta morala najeti iz-vosčka. Zelda je izračunala, da sta načela zadnji petdolarski bankovec, zadnji izmed onih, ki sta jih bila dobila na posodo od Billv Winshipa.
— Ah, čemu bi si belila s tem glavo? — je vprašal George nervozno. — V nedeljo zvečer dobiva gotovo šestdeset dolarjev.
_Toda pet odstotkov vzame Ben-
nie, pet pa biljeterji; poleg tega morava pa kaj prištediti, da bova mogla vrniti BHIu, kar je nama posodil... saj imava samo tri mesece časa, da to storiva.
George je zrl na mokre ceste in molčal. Košara pri Zeldinih nogah je Škripala in mačka je milo miaukala.
— Že štiri ure je zaprta tu notri, — je pripomnila Zelda obupano. George je še vedno zri na cesto.
— Bogme ,kakšno vreme! — je za-mrmral.
Kočija je zadrdraJa v stransko uHco in se ustavila pred zanemarjenim, drugovrstnim hotelom. Z belimi črkami na modrem ozadju je bik) napisano nad vhodom: »The Assiniboine House«.
— Kakšna beznica je neki to, — je zamrmral George.
Bennie je dejal, da je ta hotel oddaljen samo nekaj korakov od gledališča.
Zelda je pograbila košarico z mačko in stopila v vežo. Izvošček se je ukvarjal s prtljago, George je pa kri-čai nanj, naj ravna z njegovim kovčegom previdno. Buster se je tresel in vse je kazalo, da je zelo nesrečen. Veža je bila mračna, smrdelo je po hladnem tobačnem dimu, tla so bila umazana in vlažna. Trije moški so sedeli udobno v pletenih naslanjačih in z nesramno radovednostjo so sprejeli pri-šleca.
Zelda se je obrnila proč in se začela na videz živo zanimati za zemljevid na steni. 2elela je, da bi se oblačil George manj kričeče. Zdaj se je obrnil dostojanstveno na vratarja, toda Zelda je dobro vedela, da ne sku$a irip.^« n ^ati terru imazan^mu. b'ećemd mladeniču v loži, temveč trem prisluškujo-čim možakom. .
— Prihodnji teden bova v »Maje-sticu«. Dajte nama najboljše sobe, umetniška cena. Jaz sem iz Newyorka, dragi moj, prepotoval sem že mnogo in nikar ne mislite, da bi se mogel zadovoljiti s sobico kraj kuhinje ali kaj takšnega...
— Imate koga za prtljago? — Obrnjen k Zeldi: Saj je samo za teden dni, dušica. — Te besede je izgovoril blazirano. Zelda mu je položila roko na ramo in ga pomilovalno pogledala.
Vratar je snel ključ z žebljička, stopil iz svoje lože, pobral prtljago in krenil po ozkih stopnicah naprej.
Soba, ki jo je pokazal gostoma, je bila majhna, temna, vlažna in zatohla. Široka, dvojna postelja ob steni, lese-
na pisarna miza, zrcalo, dva pletena stola, železen umivalnik, dve raztrgani brisači na palici, sredi sobe pa majhna štiriogiata mizica z močno oguljenim porcelanastim pepelnikom. Drugega nič. niti navadnega platnenega prta nikjer. Vratar je odgrail zelene zastore. Siva megla, siv dež, vse sivo, sivo. Buster je voha nekaj časa po sobi, potem je pa skočil na posteljo.
— Izgubi se, marš! — je zakričal nanj George.
— Nikar no ... je ugovarjala Zelda.
Vratar je spravil napitnino in odšel.
George si je potisnil klobuk na tilnik in sedel na posteljo. Zelda je odprla košaro in Oueenie je skočila iz nje, zakrivila je hrbet, pomigala z repom m se nezaupljivo ozrla na vse strani.
— Prokleto! — je godrnjal George med zobmi.
Njegova žena ni črhnrla niti besedice. Poročena sta bila komaj nekaj tednov, pa se je bila že naučila, da je edini način potolažiti in pomiriti ga ta. da napravi iz sebe tarčo njegove sitnosti.
— Prokleto, tega pa že ne prenesem! — je vzkliknil in planil pokonci. — Ne morem ostati v sobi, kjer je mrzlo, pusto in ostudno, jutri moram igrati, debutirati v tem vražjem mestu! Kako naj to storim?... Povej mi no, prosim, kako je to mogoče, če mora človek prenočiti v taki luknji----
— O, George, George... je začela Zelda, pa ji je zaprlo sapo; tudi ona je bila utrujena in nervozna.
— No, zdaj smo pa tam! Ali ni to pristno žensko? Tepec te vtakne v takole svinjsko sobo, pa ne črhneš niti besedice! No, jaz sem vajen boljših hotelov, hvala bosu! Jaz sem gentle-man in hočem, da se tako tudi ravna z menoj.
Po tem izbruhu je planil iz sobe in zaloputnil vrata za seboj. Zelda je slišala, kako srdito stopa po hodniku.
Nekaj časa je sedela vsa osupla, potem se je pa slekla, zlezla v posteljo, legla na trebuh in sklenila čakati, da se vrne. Zeblo jo je in slabo se je počutila.
Minilo je pol ure, cela ura. Georga ni bilo od nikoder.
Šest tednov poročena; zdelo se ji je, da je minik) že šest mesecev. Napeti, razburljivi tedni, novi obrazi, nova mesta in doživetja. Cez nekaj srečnih burnih dni je postal George resen in napisal je svojo igro.
— Imenitna stvar, Zelda, staro dekle, — ji je dejal ves navdušen, — le pazi, iz rok nama iztrgajo to atrakcijo.
Potem sta si preskrbela psička in mucko. Psičku je bilo ime Buster. mucki pa Oueenie. Buster je bil dra-žesten. Crno bel terijer pokonci stoječih ušes, svilene diake in čudovito prijaznih, razumnih oči. Zelda ga je takoj vzljubila. Zdelo se je, da je takoj v začetku razumel svoja gospodarja, oziral se je rta Georgovo slabo voljo, poglobil se je v vlogo, ki mu je bila določena, in igral jo je tako dobro, kakor da leži vsa odgovornost na njem.
Usmiljenje.
— Gospod doktor, zakaj pa postavite kavo vedno na stol?
— Gospa, kava je tako slaba, da ji moram ponuditi stol
Orijentalski gost
praške policije
Aretirali so sumljivega tujca, ki se je baje Izdajal za poslanika hedža-
skega kralja
Praški detektivi so aretirali v ponedeljek 301etnega egiptskega državljana, ki se je izdajal za doktorja medicine Osmana Muktarja bega iz Kaire. Moža pod tem imenom pa zasleduje mednarodna tiralica, ker se je izdajal v Kelmorajnu in na Dunaju za poslanika hedžaskega kralja in trdil, da je prispel v Evropo, da bi našel podjetnika, ki bi zgradil železnico iz Džid-de do Mekke in Medine. V Prago je prišel lani sredi decembra in se naselil v enem najlepših hotelov Dejal je, da prihaja z Dunaja in da študira v Evropi pravo. V hotelu je prosil, naj mu priporoce udobno privatno stanovanje, kar se je tudi zgodilo. Najel je privatno stanovanje in gospodarju je pravil, da ima njegov oče velike plantaže v Egiptu in tovarno svile v Kairi. On sam da je absolviral medicino na Sorbonni, pozneje je pa študiral pravo v Lyonu in končno se je napotil na Dunai. kjer mu pa ni ugajalo in zato je prišel v Prago.
Aretirati se je dal brez odpora, samo izjavil je, da ni identičen z zasledovanim sleparjem. Na policiji je vztrajal pri svoji trditvi, da je njegovo ime pravo in da ni identičen z Osmanom Muktarjem Fakrim, ki ga iščeta policiji v Kelmorajnu in na Dunaju. Daktiioskopični oddelek praške policije je pa ugotovil, da se ujemajo odtisi prstov aretiranega Muktarja v predpisanih 12 točkah z odtisi Osmana Muktarja Fakrima, ki ga že od leta 1925 zasleduje mednarodni Bureau de sureie Na podlagi te ugotovitve so pridržali sumljivega tujca v zaporu.
V neposredni bližini italijanskega
generalnega konzulata na Dunaju ee je pojavil v začetku leta 1929 tujec visoke postave, živahnih črnih oči in zagorele polti. V slabi nemščini je povpraševal po stanovanju in predstavil se je kot dr Osinan Muktar, študent iz Kaire. Cez nekaj mesecev je odpotoval baje k svoji rodbini v Kairo, v avgustu se je pa vrnil na Dunaj in se naselil v svojem starem stanovanju. Na Dunaju je ostal s kratkimi presledki do novembra 1930, ko je odpotoval, ne da bi povedal, kam. V njegovi odsotnosti ga je iskala policija. Sredi decembra se je pa nenadoma vrnil na Dunaj, toda ko je izvedel, da ga išče policija, je izginil in se ni več vrnil. Na novega leta dan je iz Prage telefonično odpovedal stanovanje.
Zadnje čase, ko ga ni bilo več na Dunaju, ga je opetovano iskal egipt-ski generalni konzulat in uradnik mu je pustil na stanovanju pismeno obvestilo, naj se takoj po povratku zglasi na generalnem konzulatu. Tudi na Dunaju je mož trdil, da je sin tovarnarja iz Kaire. Iz Egipta je redno dobival časopise Svojemu gospodarju je na Dunaj telefoniral iz Prage, da mu pošlje zaostalo najemnino po pošti, kar se pa ni zgodilo. Vse svoje stvari je vzel s seboj, tako da ni ostalo na Dunaju nič Tudi dunajska policija ga je že iskala Gospodar ga je po novem letu odjavil, češ, da je odpotoval neznano kam
Vprašanje je sedaj, ali je praška policija aretirala pravega pustolovca, ki se je izdajal za poslanika hedžaskega kralja, ali pa se je zmotila.
Severoameriški Indijanci
Newyorški znanstveni puflicist At-therton Du Puy je v iCurrent Histo-ry« opisal Indijance po lastnih študijah, katerim posnemamo:
Velika večina današnjih Indijancev je lena, zato jako bedna in sestradana. Za jetiko umira sedemkrat več Indijancev kakor belokožcev. Dojencev pa umira dvakrat toliko pri Indijancih.
Ko so Evropci prišli v Ameriko, so bili Indijanci raztreseni ter so živeli ali kot nomadi od ribarstva in lova ali pa so kmetovali in imeli stalna bivališča. Obe vrsti sta pridelali ali pridobivali premalo, tako da se Indijanci niso dosti množili.
Zanimivo pa je, da so Indijanci, kakor so divji Mongoli pod Cinčiskanom in Taterlamom prinesli v Evropo ajdo, seznanili Evropce z nekaterimi prido bitvami: prvi belokožci so šele pri Indijancih spoznali tobak, krompir, in koruzo, torej troje reči, ki so postale glavna hrana ali užitek Evropcem. Koruza je dandanes glavni pridelek v
Ameriki, a marsikje rudi v Evropi; krompir pa je postal najvažnejše živilo na vsem svetu.
Vzlic veliki umrljivosti se Indijanci množe, kajti porodov imajo danes za 50% več kakoi Evropci in sploh belokožci. V zadnji 20 letih znaša prirastek povprečno 2000 na leto ter štejejo Indijanci danes samo v Zedinjenih državah 355000 duš. Menda ni bilo v Ameriki še nikoli toliko Indijancev.
Razdeljeni so v 193 rodov, ki govore 58 jezikov v 26 državah ter žive na ozemlju, ki ima obseg države New York in države Nova Anglija skupaj. Indijanci imajo velike gozdove, rudokope za svinec in cink, farme itd. A večinoma so lenuhi in stradajo, vlade Zedinjenih držav pa jih morajo preživljati. Okoli 20 milijonov dolarjev izdajajo na leto zanje in okoli 200.000 Indijancev živi od podpor Američani se trudijo, da bi Indijance pregovorili, naj se lotijo dela in se pomešajo med kulturne ljudi. Toda »junaki« večinoma nočejo. Manj kot polovica vseh indijanskih otrok obiskuje še šole, v katerih poučujejo indijanski učitelji. Dru-
gi hodijo v šole z belokožci. Vlada upa, da vzgoji in izomika mlade Indijance tako, da bodo lahko tekmovali z belokožci. Imajo prav nadarjene otroke.
Prijateljico
je zastrupila
Iz Londona poročajo, da so po dveh mesecih aretirali vdovo Saro Hearno-vo, ki so jo oblasti zasledovale zaradi umora njene priajteljice Thomasove. Thomasova je podlegla lani 3. novembra zastrupljenju z arzenom. Hearno-vo so aretirali detektivi v neki restavraciji, kjer je bila zaposlena kot kuharica. Z avtomobilom so jo odpeljali na policijo in jo zaslišali. Z doma je odšla Hearnova dva dni po pogrebu zastrupljene prijateljice. Potem je inserirala v novinah in dobila službo kuharice. Izpremenila je svoje ime in si dala pobarvati lase
Bila je dobra kuharica in v restavraciji so jo imeli radi. 2e ko je bila osumljena umora, se je gospodar branil izročiti jo policiji. Kot kuharica je živela vzorno in vsako nedeljo je hodila v cerkev. Morda bi njenega zločina sploh ne bili odkrili, da niso opazili, kako striže iz novin vse vesti o neki ženski, ki je brez sledu izginila. Iz novin je izstrigla tudi sliko umorjene prijateljice. Končno je gospodar sam opozoril policijo na njo in tako so jo aretirali. Po daljšem oklevanju je priznala, da je svojo prijateljico zastrupila.
Leteči Škot
Med najpopularnejše vlake na angleških železnicah spada tako zvani »Leteči Skot« (Flving Scotsman). Ta vlak veže namreč London z Edinburgom hi vso Škotsko najkrajšim in najhitrejšim potom. Slaven in po vsem svetu znan je pa postal s tem, da vozi že o8 let vedno ob istem času z londonskega kolodvora Kmg's Cross m da se že od takrat imenuje »Leteči Skot«. Iz L. n Jona odpelje vsak dan točno ob 10. V juliju 1862 je odpeljal ta vlak prvič iz Londona in do Bdinburga (392.7 milj) je rabil 10 ur in pol. Leta 1888. je prevozil to progo v 7 urah in 26 minutah, kar je pomenilo rekord. Že od leta 1890. rabi »Leteči Škot« od Londona do Edinburgu 8 ur in pol. Vlak je izredno dolg in težak. Vsak dan vleče lokomotiva 16 Pullmanovih vagonov 1. in 111. razreda. Zanimiv je jedilni voz »Letečega Škota«. Trije vagoni so združeni v enega, v katerem je prostora za 78 potnikov. Jedilni vagon ima električno kuhinjo, brivski salon, knjižnico in vse drugo, kar rabijo potniki za zabavo in razvedrilo.
»Leteči Škot« je vozil med Londonom in Edinburgom že 21.000 krat. Od l. 1928. se vlak med Londonom in Edinburgom v poletnih mesecih ne ustavlja. Povprečna hitrost znaša 96 km na uro in vagoni so narejeni tako, da lahko hodi osobje med vožnjo skozi ves vlak. O tem vlaku imajo Angleži že bogato literaturo. Družba londonske in severovzhodne železnice, katere last je »Leteči Škot«, je izdala lani že tretjo publikacijo, v kateri je poleg lepih slik vsa zgodovina tega znamenitega vlaka.
MI KUPIMO ZA VAS 2089 snopič Kari Maveve knjige MWinnetou".
Izrežite ta inserat, napišite svoj naslov čitljivo s svinčni kom in s tem dobitevkaterikoli knjigarni brezplačno snopič l(Winnetou". (Knjigo tlWinnetoun bodo obsegale 12 zvezkov po 160 strani skupno torej 1800-2000 strani). Po poŠti pošljite inserat kot tiskovino (znamka 25 par ) na nas lov: Tiskarna sv. Cirila ^ M* ri boru,
na kar dobite snopič po posti v snopiču pročitajte ugodnosti za naročnikel
Ime in priimek: _
kraj (ulioa) _
pošta_____
OBUPANE ŽENSKI
Ne bojte se, če izostane menstruacija!
Vam prinaša pri poškodbah in izostanku mesečnega peri'a
že mnogokrat preizkušen, tisočkrat posvedočen in zdravniško priporočen, zanesljivo učinkujoč pripomoček, ki ni odpovedal niti v najtežjih in najtrdovratnejših primerih navzlic vsem drugim uporabljanim sredstvom, ki so ostala brez najmanjšega učinka. Prof dr. Rettiha »EBOSEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urah. Din 70, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo in odporne ženske
Din 200.
Učinek zajamčen, sicer vrnemo đenar l
Tisoči žensk potrjujejo hitri in zanesljivi uspeh tega sredstva in zopet pridobljeno zadovoljstvo. — Diskretna pošiljatev po pošti.
Havelkova ordinačni laboratof
Praha-Nusle, Božetechova nI. 10—66. S. D.
Pošt schranka č. 17. C. S. R. — Pišite, prosim, razločno! V Jugoslaviji je pisma na nas frankiratl s 3 Din.
Sukno
				
	u	o	M	
	o	K	O	
	u	O	N	
s		L,		o
Pri večjih naročilih znaten popust!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
2155 _
Pri odraslih in otrocih
je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in črev ter za zdravije? nje bolezni ledic. jeter in hemoroidov, kadar so v zvezi s slabo orebavo. — FIGOL se dobiva v vsahi lekarni, razpošl-
na t%d"1aw9lee — Apoteha Dr. Semelič, Dubrovnik t/to. 3 steklenice s poštnino Din los«—18 ste-klenic Din 245«—»1 steklenica Din 40.—.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
jjjjjjjjj jjjjjj j j j j j
NEVESTINE OPREME
najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže
Matek & M kes, LJubljana
poleg hotela Štrukelj
Entlanje meter 25 par; »Breda« robci komad Din 2.—.
Vsaka beseda SO par. Za odgovor znamkB I mhb fHfocfPttrlttfno
Plača m lahka tuđi v * fia vprašanja bm Natmmftf otflo* w»
Ako hočete delati,
da z lahko domaČo obrtjo zaslužite na lastnem domu po 7 Din na uro, pristopite naši zadrugi. Pouk brezplačen. — Vpisnina   Din  10.—. Obširna
pojasnila radevoljno, ako je priložena znamka za odgovor. Zadruga jugoslavenskih pletača, Osijek. 7/L.
Sremske prašiče
speharje od 10 do 11.— Din kg prodaja dokler traja zaloga v hlevih mestne klavnice v  Ljubljani  Ivan Stojkovič.
632
Bfagafničarko
ki je obenem knjigovodkinja, sprejmem s 1. ali 15. marcem. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Ivan Veselic v Ormožu. 634
Pozor, kovači!
Hišo a kovaško delavnico, kjer so stalno zaposlene 3 osebe, na prometnem kraju za 50.000 Din ugodno proda Ignac Kuc-lar, Kreaniške poljane, pošta Kresnice. 627
HBo
z gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo prodam blizu postaje. Pripravno za penzi-jonista ali obrtnika. Pojasnila daje R. Mejak, Šmarje 19 pri Sevnici. 633
Ogromen zaslužek
za vsakega v vsakem mestu kraljevine. Zahtevajte pogoje, priložlvSi 5 Din v znamkah za vzorce. Mord vinov, Beograd, Njeguševa ulica 48. 628
Premog, drva. koks
prodaja
»ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 46 — telef. 2820 Miklošičeva c. 6 — telef. 2595
Kdo odda gostilno!
Prevzamem takoj. Kavcije zmožen in dober plačnik. Prednost imajo kraji Kranj ali Domžale. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Franci«.
HARMONIKE
Izdelujem nove in sprejemam v ©opravilo vse glasbene inst^j-Hente. — JANC, LJUBLJANA, Bohoričeva 9.
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo In inseratni del Usta: Oton Chriatof. — Vsi v Ljubljani.