Pottnlns p*fiO»aa M ioutIbL
Leto Xm, žt 244
upiivmacvo. ^jnoijrtju*, oauajjeaa Ollca 6. — reiefon tt. 8122, 8128,
3124, 8125, 8126T lnseratm oddeien. Ljubljana, Selen* Durgova Oi. i. — Xei 339i, 8492. Podružnica Maribor; Gosposka uUca
St. LL — reiefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it
2. — Telefon St 190. tiaCuru pn pošt. ftea. zavodih: Ljubljana St. 11.842. Praga Oslo 78.180. Wien it 105.241
Ljubljana, sreda 21. oktobra I936
Gena t Mu
Izhaja vsak dan, rasen ponedeljka, Naročnina znate moaečno Dtn Ta fnoraiimivo Din 40.—
mrn^mmmmm^^mmm^m^m^m^^^^i^^^mmmmmmmmmamm^m^mm
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, Telefon fit. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Po volitvah v senatu in skupščini
Narodno predstavništvo je včeraj po predpisih ustave izvršilo svoje konstituiranje za redno zasedanje 1936/1937. Tako narodna skupščina kakor senat sta si izvolila novi predsedstvi. V narodni skupščini so bili ponovno izvoljeni za predsednika g. čirič in trije podpredsedniki iz vrst viadne večine, med temi noben Slovenec. Opozicija se žal ni mogla odločiti za solidaren nastop pri volitvah. Staroradikali in pa Delovni klub, v katerem so zbrani poslanci, ki se nikamor ne morejo odločiti, so oddali prazne glasovnice. Ker ni prišlo do skupne kandidature opozicijskih skupin, je klub JNS oddal svoje glasove za posebno klubsko kandidatno listo, zaradi česar je tudi novi Baričevičev klub glasoval za svoje lastne kandidate.
Mnogo zanimivejši je bil položaj v senatu. Pri letošnjem odločilnem glasovanju za proračun je bilo razmerje glasov 41 proti 73. Od takrat so nastale razne spremembe. Imenovani so bili štirje novi senatorji: gg. prometni minister dr. Spaho, odvetnik dr. Djerič, odvetnik Cukavac in bivši visoki uradnik Centralnega presbiroja Fran Smodej. Ves čas od iiongresa JNS dalje se je vršiia urne-besna kampanja proti stranki, tik pred ponovnim zasedanjem pa je eksplodirala skrbno pripravljena veiika spletka, ki naj bi biia potresia temelje in zlasti razbila oba strankina kluba v narodnem predstavništvu. V narodni skupščini se v klubu JNS posledice niso pokazale, v senatu pa so v soboto izstopili štirje senatorji iz kluba JNS.
Včerajšnje volitve v senatu dajejo na to vprašanje pozitiven odgovor. Številka 41, ki jo je dosegla opozicija, je še večja, tla niso štirje senatorji JNS s bulo boleznijo prikovani na svoj dom in na bolniško posteljo. Tudi v primeru torej, če odštejemo iz kluba JNS izsto-pivše senatorje, je ostai poiožaj organizacije JNS v senatu v svoji stari moči in bi bila danes razpolagala s krepkej-širn številom glasov, kakor pri glasovanju meseca marca letošnjega leta.
Kakor znano, je v senatu vsega skupaj )1 članov. Izid včerajšnjega glasovanja daje na zunaj sliko nekakega uravnoteženja sil, na znotraj pa je stvar malo drugačna, ker tako zvani Delovni klub senatorjev ni parlamentarna organizacija programskopoiitičnega značaja, nego je združenje senatorjev raznih političnih pogledov, ki pa podpira politiko sedanje in bi po značaju svojega ustroja podpiral tudi vsako drugo vlado. Le okrog 15 članov tega večinskega Delovnega kluba pripada JRZ. Kako blizu so si števiike z desne in leve, dokazuje dejstvo, da je bil senator dr. Ploj kot kandidat JNS izvoijen za podpredsednika, ker je dobil en glas več od kandidata, katerega je postavi: Dele-ni klub v ~seoi bivšega ministra dr. Karamehmedoviča. Tako je s tem predstavnikom JNS dobil v novih parlamentarnih predsedstvih tudi Slovenec svoje mesto, kar je le pravično in dobro.
Izid volitev v senatu pomeni v nekem pogiedu normalizacijo prilik v tem zakonodajnem telesu. Klub JNS kot nosilec formalne večine dosedaj ni mogel razviti svoje politike v zaželjenem pravcu, ker je bil vezan z dolžnostmi, ki se nalagajo senatu kot zakonodajnemu telesu. To se je pokazalo že o priliki lanskoletne proračunske razprave in je tudi sicer ponovno oviralo polni razmah nacionalne politične akcije senatskega kluba JNS. Vse te ovire so sedaj padle in klub senatorjev JNS zavzema z današnjim dnem svoje stališče pri prevzemu akcije borcev za programska načela stranke, seveda ne samo v kritiki obstoječega stanja, temveč tudi v pozitivni akciji napram problemom, sredi katerih se nahajata narod in država.
To odločno razpoloženje je prišlo do izraza na seji kluba, ki se je vršila takoj po končani seji senata in je bila polno-številno obiskana. Klub si je izvolil novo predsedstvo z bivšim banom in ministrom inž. Dakom Popovičem na čelu, podpredsednika pa sta senator Ivan Pu-celj in dr. Nemec. V počastitev svojih najstarejših članov, ki so dali vzoren primer discipline, odločnosti in vztrajnosti, je klub izvolil za častna podpredsednika bivšega ministra in upokojenega vseučiliškega profesorja Joco Stanko-viča, ki je igral nekdaj v demokratskih vrstah predvojne Srbije veliko vlogo, in senatorja Dobrosava Petroviča, ki je z ustanovitelja bivše radikalne stranke sedel po ječah in katerega politična preteklost ni manj častna, kakor je preteklost g. Ace Stanojeviča.
Zal je usoda hotela, da je častni podpredsednik Joca Stankovič, ki je kljub svojim visokim letom bil vse štiri dni nepretrgoma v senatu, zaradi naporov onemogel in po svojem povra^ku iz senata izdihnil. Značilen je bil njegov govor po izvolitvi, v katerem "e izjavil, da ne bo nikoli zapustil idej, ki jih je pro-klamiral blagopokojni kralj Uedinitelj.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Predsedstvene volitve v senatu in narodni skupščini
Za predsednika senata je bil izvoljen vladni kandidat dr. Mažuranič, za podpredsednika pa tudi dr. Ploj — Skupščina je zopet izvolila dosedanjega predsednika čiriča
Beograd. 20. oktobra, p. Po določilih
ustave so se danes dopoldne v obeh zbornicah narodnega predstavništva izvršile volitve predsedstev. Za obe seji je vladalo v vseh političnih krogih prav veliko zanimanje. zato so bile novinarske in diplomatske lože. kakor tudi tribune za občinstvo prepolne ljudi.
Narodna skupščina
Seja narodne skupščine se je pričela ob 9.30. Starostni predsednik posl. Stevan Jan-kovič je imel daljši nagovor, v katerem je pozival, naj si prizadevajo, da bo njihovo delo čim bolj koristno za kralja, narod in državo. Zaključil je z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru, kraljevskemu domu, kraljevim namestnikom in naši vojski ter se s pieteto spomnil blagopokojnega Velikega kralja. Starostni predsednik je nato določil začasne tajnike za današnjo sejo in potem takoj odredil volitve.
Za volitve predsedstva so bile vložene tri liste: lista skupščinske večine s Stevanom Ciričem. lista JNS z Hijo Mihajlovičem in lista Baričevičevega kluba z Milanom Vuki-čevičem na čelu. Oddajanje glasovnic je trajalo nad eno uro in je bilo končano ob 11.30. Ko so skrutlnatorji končali svoje delo. je starostni predsednik razglasil izid.
Za predsednika je bilo oddanih 297 glasov; Stevan Čirič je dobil 196, IIja Mihajlo-vič 56, Milan Vukičevid 10, Voja Lazič pa
2 glasova. Ostalih 33 glasovnic je bilo praznih. Izvoljen je bil torej Stevan Čirič, dosedanji predsednik narodne skupščine.
Pri volitvah treh podpredsednikov je bilo oddanih 295 glasovnic. Dobili so Franjo Markič 192. Vojko Cvrkič 179. Radisav Vu-četič 186. Ivan Mohorič 60. Sukrija Kurto-vič 59, Ivan Juriša 58. kandidati Baričevičevega kluba pa po 10 glasov, dočim so bili za podpredsednike izvoljeni prvi trije.
Pri volitvah tajnikov je bilo oddanih 307 glasovnic. Izvoljeni so bili kandidati kluba skupščinske večine Todor fcivkovič. dr. Andrej Veble. Dragan Damič. Dragom it Stojadinovič in Ntrrija Pozderac. ki 8o dobili po 193 glasov. Kandidati JNS Ante Kovač, Milivoj Tsakovič. Rista Grdjič. Milan Mravlje in Radivoj Nanovič so dobili po 61. kandidati Baričevičevega kluba pa po 10 glasov. Ostale glasovnice so bile prazne.
Starostni predsednik je čestital izvoljenemu predsedniku Čiriču. ki je med ovacijami skupščinske večine prevzel svoje mesto. se zahvalil za izvolitev, obljubil, da bo objektivno vodil svoje posle ter sporočil, da bo obvestil vlado in kraljevo naimestni-štvo o konstituiranju narodne skupščino. Prihodnjo sejo bo sklical pismeno.
Senat
Itočasno z narodno skupščino je zasedal tudi senat. P-o zadnjih imenovanj:h šteje senat 91 članov, cd kaiterih ie bilo 87 nav-
Ciano v Berlinu
Danes bo konfertral z Neurathom, v petek pa ga bo v Berchtesgadnu sprejel Hitler
Berlin, 20. oktobra, a. Danes ob 19.48. je prispel semkaj v spremstvu iitalijanskega poslanika Agolia, ki se mu je peljal do Monakovega nasproti, italijanski zunanji minister grof Ciano- Na postaji ga je pozdravil zunanji minister dT. Neurath v družbi višjih uradnikov.
Razgovori grofa Ciana z Neurathom se bodo pričeli jutri dopoldne in bodo trajali dva dni. V četrtek zvečer bo v italijanskem poslaništvu velik sprejem, v petek pa bo Ciano od|potoval v Berchtesga-den, kjer ga bo sprejel Hitler. V soboto se bo Ciano vrml v Rim.
»Berliner Tagblatt« tolmači Cianov obisk kot dokaz, da je popustila napetost v od~ nošajih med Nemčijo in Italijo. Nasprotja med obema državama so se izravnala ne le zgolj v njuno korist, temveč tudi vsega političnega kroga okrog njih, zlasti glede Avstrije- Nemški stiki z Italijo so se izravnali enostavno zaradi enakih važnih interesov, zlasti pa zaradi razpada Evrope v posamezne sovražne sisteme. Zaradi tega niso potrebna nobena zavezništva. V Berlinu ne bo nobenih konspiracij.
Italija proti novim blokom
Rim, 20. oktobra. V oficioznem j,Giorna-lu d' Italia« poudarja direktor lista Virgi-nio Gayda, da je baza Cianovega obiska v Berlinu sorodnost italijanskega in nemškega režima, solidarnost obeh držav v mnogih bistveno važnih evropskih zadevah in trdnost njune notranje organizacije, ki dopušča obema državama, da vzdržujeta zasledovanje njunih skupnih ciljev na stabilni podlagi. Cianov obisk pa nikakor ni v zvezi z željo'Rima po ustvarjanju, novega bloka ali obkroževanja kogarkoli. Njegov
edini cilj je utrditev evropskega miru, kajti mir je dan&s potreben tako Nemčiji kakor Italiji.
Francoski tisk
- o Članovi misiji
Pariz, 20. oktobra, o. Pariški listi priznavajo. da gre sedaj predvsem za zbližanje med Nemčijo in Italijo. V Berlinu bodo razpravljali o Locarnu, o odnošajih z Rusijo. o reformi Društva narodov, o španskem problemu in drugih sličnih vprašanjih. Ciano se bo zavzel za to. da bi Nemčija priznala uporniško vlado v Španiji, nakar bi ji sledila tudi Italija. Tako v Italiji kakor v Nemčiji računajo z ustanovitvijo samostojne katalonske države pod protektoratom neke evropske sile.
Komunistična »Humanite« poroča, da bo Hitler zahteval, naj Italija odstopi Nemčiji tudi nekatere Dodekaneške otoke, kjer bi si Nemci ustvarili operacijsko oporišče za morebitno vojno proti Rusiji. Fašistične trdnjave v Levantu naj bi pomenile odgovor na ponovno utrditev Dardanelskih ožm. Če bodo v Španiji zmagali uporniki, je jasno, da se bo njihova vlada opirala predvsem na sodelovanje z Italijo in Nemčijo. Kot kompenzacijo za to bosta Berlin in Rim zahtevala strateško pomembne Balearske otoke in več otokov na Atlantskem oceanu.
Himmler pri Mussoliniju
Rim, 20. okitobra. AA. Predsednik vlade Mussolini je sprejel danes poveljnika nemških zaščitnih oddelkov in šefa nemške policaje Heinricha Himmlerja
Belgijsko stališče
po kronskem govoru
Belgija se ne želi spuščati v prazno nevtralizacijsko politiko, temveč želi le ohraniti samostojnost napram vsem mednarodnim problemom
Bruselj, 20. oktobra, b. Diplomatski razgovori med Brusljem, Londonom in Parizom se nadaljujejo z nezmanjšano intenzivnostjo. Belgijska vlada zastopa v razgovorih naslednje stališče: Belgija se je po svojih dosedanjih obveznostih napram DN, zlasti v pogiedu kolektivne varnosti in načela o vzajemni pomoči, čutila preveč vezana. Doslej je bila njena nedotakljivost zajamčena z lokarnsko pogodbo. Ker pa je sedaj ta pogodba prenehala veljati že v marcu tega leta. se je položaj tudi za Belgijo bistveno izpremenil. Bruselj želi sicer še nadalje ostati zvest Društvu narodov, hoče pa ohraniti popolnoma svobodne roke glede svojih novih obvez v primeru sklenitve takozvanega zapadnega pakta.
Delikat.no vprašanje, ki nastaja v zvezi 8 tem belgijskim stališčem, pa je. ali zares vodij, Belgijo v preorientaciji njene zunanje politike samo lastni interesi. Tehnično mora Bruselj predvsem odgovoriti na vprašanje. ali je pripravljen dopustiti prehod tuje armade preko belgijskega teritorija v primeru, da bi Belgija prosila London ali Park za pomoč. V bruseljskih političnih krogih izrecno poudarjajo, da se Belgija ne
želi spuščati v prazno nevtralizacijsko politiko, ki bi bila zanjo praktično brez vsakega pomena, temveč da hoče le ohraniti svojo samostojnost nasproti vsem mednarodnim problemom. Zato se svojim dosedanjim zvezam ne bo odpovedala, vprašanje pa je, v koliko se bo v bodoče še vezala. Vsekakor pa bo Belgija po zagotovilu tukajšnjih političnih krogov sodelovala pri morebitnih novih pogajanjih za sklenitev zapadnega pakta. Belgijsko stališče bo podrobno označil prihodnji teden ministrski predsednik Van Zeeland.
Podaljšanje Maginotove linije do Rokavskega preliva
Pariz, 20. oktobra, b. Na posvetovanjih, ki so jih imeli v zvezi z novo belgijsko zunanjo politiko ministrski predsednik Blum, zunanji minister Delbos, vojni minister Daladier ter šef generalnega štaba Game-lin, je bilo sklenjeno, da se francoske utrdbe, zgrajene ob nemški meji in zn*me pod imenom »Maginctova linija«, podaljšajo preko vse francosko-belgijske meje prav do Rokavskega preliva.
nočih. Senaitorji Kosrta Timo+ijevič, dr Drinko Trinajstič. Krsta Smiljanič in Božidar Milinčič so bili zadržani zaradi bu lezni. V javnosti je vladalo za sejo izred no zanimanje in so bile vse galerije prenapolnjene
Kot srtarostni predsednik je vodil sej senator Ivan Hribar, ki je imel dajši uvodni govor o naši notranji in zunanji politični situaciji. Posebej je govoril 0 politiki kralja Aleksandra Zedinitelja, ka-terega spomin je senat z veliko pieteto počastil. Ko je imenoval začasnega tajnika in skru-tinatorje. je takoj odredil volitve.
Postavljeni sta bik' dve kandidatni list: lista vladnega Delovnega kluba z dr. Veli-mirom Mažuraničem in lista kluba JNS s sedanjim predsednikom dr. Ljubcmirom Tomašičem na čelu. Glasovanje je trajalo približno eno uro in je bilo zaključeno ob 10.30, nakar je starostni predsednik razglasil rezultate
Pri volitvah predsednika ie bilo oddanih 87 glasov, torej so glasovali vsi navzoči senatorji. Dr. Mažuranič je dobil 48, dr. Tomašič pa 39 glasov in je bil dr. Mažuranič s tem izvoljen za novega predsednika senata.
Tudi pri volitvah dveh podpredsednikov je bilo oddanih vseh 87 glasovnic. Dobili so vladni kandidat Mi'an Simovič 46, kandidat liste JNS dr. Miroslav Ploj 44. vladni kandidat dr. Karamehmedovič 43. kandidat liste JNS dr. Uroš Krulj pa 41 glasov. Za podpredsednika senata sta bila torej izvoljena Milan Simonovič in dr. Miroslav Ploj.
Enako polnošitevilno so se senatorjii ude-
•ži.li volitev treh tajnikov. Izvoljeni so bi-i kandidati Delovnega kluba Djuro Kotur 46 ter dr. Mirko Crkvenjak in dir. Gustav Iregorin s 44 glasovi, dočim so kandidati * liste JNS dr. Vašo Glušac. Miljutin Dra-;ovič in Milan Popovič dobili po 41 gla-ov. Ena glasovnica je bila prazna.
Starostni predsednik je čestital novim runkcionarjem senata, nakar je predsednik ir. Mažuranič takoj zavzel svoje mesto, s« /.ahvalil za izvolitev in izjavil, da bo vselej čuval ugled senata in svobodo govora v njem. borba v senatu naj bo vedno parlamentarna in prešinjena patriotičnega duha. Dotaknil se je tudi r-eovorov, ki se tu in tam slišijo proti senatu, in naglasi!, da je institucija senata koristna in potrebna že v normalnih razmerah, še bolj v sedanjih težkih prilikah. Končno je predsednik sporočil, da bo prihodnjo sejo sklt-cal pismeno, in je ob 11. 9ejo zaključil.
Avdienca novih predsedstev
Beograd. 20. oktobra, p. Kakor ee izve,
bosta danes izvoljeni predsedstvi senata in narodne skupščine v petek sprejeti v av-dienci od kraljevih namestnikov, v soboto ee bosta obe zbornici najbrž zopet sešlL da bo na sejah preči tan ukaz o otvoritvi nove» ga rednega zasedanja narodnega predstavništva. Prihodnji teden boeta nato »eji, na katerih 6i bosta obe zbornici Krvolifi stakne skupščinske odbore.
Azana v Barceloni
Predsednik španske republike se pogaja s katalonsko vlado o preselitvi madridske vlade
Pariz, 20. oktobra. w. Kakor javljajo listi iz Barcelone, je katalonska generalidad objavila. da se predsednik španske republike Azana nahaja trenutno v Barceloni. Ta obisk je prvi v vrsti posetov predsednika republike, ki bo še bolj združil borce za svobodo. Naravno je. da je predsednik republike najprej posetil Katalonijo, pred-stražo v sedanjih borbah. Obisk predsednika Azane bo še bolj ojačil skupnost med Španci in Katalonci.
Tudi madridska vlada se preseli v Barcelono
London, 20. oktobra, o. Vesti, da se je predsednik španske republike Azana z bivšim min. predsednikom Giralom podal v Barcelono, so izvale senzacijo. Madridski krogi naglašajo. da ni potegnil iz Madrida, nego se v Barceloni pogaja s CompanvRom o ukrepih, ki bi bili potrebni, če bi uporniki zavzeli Madrid. Azana se baje bavi z namero, da bi se madridska vlada preselila v Barcelono, kjer bi poslovala še nadalje kot španska vlada, obenem pa bi se moral seveda Companvs s svojim kabinetom umakniti. Katalonski politični krogi so mnenja, da Companye ne bo zlepa odstopil. Danes sta se Azana in Companvs prvič sestala.
V	Madridu je položaj zelo težaven. Sicer se ne potrjujejo vesti, da je mezsto brez vsake zveze z morjem, toda kljub temu pohajajo zaloge živil in drugih potrebščin. Tudi v političnem pogledu je položaj zelo napet. Poveljstvo obram.be mesta je prevzel predsednik vlade Caba.llero, ki pa vojaških stvari mnogo ne pozna. Uglednejši generali namreč niso hoteli prevzeti poveljstva. ker se boje maščevanja, če bi jim obramba ne uspela.
8000 talcev v Madridu
London, 20. oktobra, o. Tukajšnji politični krogi so zelo v skrbeh zaradi usode 8000 talcev, ki jih imajo madridske oblasti zaprte v kaznilnicah in zaporih ter celo v cerkvah, ker jih ni bilo mogoče spraviti drugod poa streho. Med njimi je tudi mnogo tujcev. Ce brdo španski uporniki prodirali še dalje proti Madridu, se je bati, da bodo anarhisti in komunisti poklali vse te ljudi, preden bo upornikom uspelo osvoboditi jih iz ujetništva.
Za Madridom Katalonija
London, 20. oktobra, o. Iz Burgosa poročajo, da je general Franco v neki izjavi naglasil, da se uporniška vojska ne bo ustavila, nego bo prodirala dalje proti Kataloniji, ker je treba v Španiji odstraniti rdeče elemente, kar velja še posebno za Katalonijo, kjer so počeli anarhisti najstrašnejša grozodejstva.
Iz vladnega tabora
Barcelona, 20. oktobra. AA. Po uradnem poročilu, ki ga je izdal podpolkovnik San-dino, vojni minister v katalonski vladi, so uporniki v odseku pri Barbastru izvedli hud napad s sodelovanjem letalstva, konjenice, topništva in tankov. Napad, ki je bil zelo krvav, je bil odbit.
V	odseku pri Alma Devara sta bili sestreljeni dve uporniški letali. Vladne čete so izgubile tri letala. Ob koncu pravi poročilo, da je vojni minister čestital četam za njihovo junaško vedenje.
Iz uporniškega tabora
La Coruna. 20. oktobra. AA. V odreka pri Guadarrami je bil pri Capineriji odbit hud napad vladnih čet. ki so ime^e ob tej priiiikih 320 mrtvih. V odseku pri Teruelu so uporniška letala sestrelila enega bom« barderja. tri lovska letala in eno izvidniško letalo. V odseku pri Huesci so uporniške čete zavzele samostan Santa Viktor'a, Tardiente bo kmalu padel.
Prieto je objavil ukaz, 6 katerim se nacionalizira vsa industrija, ki ^zdeluie letala in nadomestne dele letal. V upravnih svetih tovarn bodo zastopniki vlade ;n delavcev.
Madridski listi so objavili proglas generala Joffrea iz 1. 1914 pred bitko pri Marni. Posebno se podčrtava odstavek, v katerem pravi general, da čete. ki ne morejo napredovati, ne smejo zapustiti svojih postojank in da se morajo žrtvovati, preden se umanknejo le za korak.
V pričakovanju odgovora na ruske obtožbe
London, 20. oktobra, o. »Times« se bavijo v svojem uvodniku z bližnjo odločitvijo v Španiji v zvezi z grožnjami Rusije, da bo izstopila iz mednarodnega odbora za kontrolo nevtralnosti. List je mnenja, da si bo moskovska vlada zelo premislila, preden bo skušala neposredno podpirati levičarske revolucionarje. Vsekakor bi jo fašistične države, ki so Španiji bližje, prehitele in rezultat bi bil za Moskvo samo še bolj negativen.
Predsednik odbora za nevmešavanje v Španiji lord Plymuth je poslal včeraj nemškemu, italijanskemu in portugalskem« delegatu poziv, naj pošljejo svoje pripombe k ruski obtožbi zaradi kršitve dogovora o nevmešavanju še pred potekom tedna.
Novo oboroževanje Anglije
London, 20. oktobra, b. Angleško oboroževanje se bo v kratkem tako po svojem obsegu kakor po tempu izvajanja silno povečalo. Razširjenje se bo nanašalo predvsem na letalstvo, ki ga želi vlada v najkrajšem času postaviti na povsem vojno bazo. V ta namen namerava v prvi vrsti z izdatnimi državnimi subvencijami podpreti V60 vojno industrijo, kateri hoče nuditi s tem možnost, da zgradi nove tovarne vojnega materijala. zlasti letal. Dokler pa domača industrija še ne bo zmogla vseh državnih nabav, bo Anglija kupovala nova letala v Ameriki in na Holandskem, da zadosti vsaj svojim najnujnejšim potrebam na tem polju.
Angleška mornarica v grških vodah
Rim, 20. oktobra, o. V Italiji so zelo razburjeni zaradi obiska angleškega vojnega brodovja v grških lukah. Listi menijo, da je ta obis^ čisto političnega značaja. Po informacijah agencije Štefani je imelo angleško vojno brodovje pred Pirejem vaje, pri katerih je sodeloval^ tudi mnogo angleških hidroplanov. Manevrom so prisostvovali državni podtajnik grškega vojnega ministrstva, šef grškpg^ generalnega štaba ter mnogo višjih mornariških in letalskih častnikov.
»
2 :
Ka] namerava Stalin
Zanimive ugotovitve Švicarskega Usta o nacionalnem čiščenju v Rusiji — Stalin ruski Bonaparte — Armada steber Stalinove »nacionalne države64
Ugledni Švicarski Hrt >»en» ZUrcher Zeitung«, ki »e mu ne more očitali, da 8 simpatijami »premija razvoj Sovjetske unije, saj je že večkrat v avojih uvodnikih poudaril svojo protieovjetsko ost, je priobčil v svoji opoldanski izdaji z dne 15. t. m. na uvodnem mestu nekaj senzacionalnih ugotovitev svoiega znanega eotrudmka W. J. o pravem političnem položaju v današnji Rusiji. Radi izredne zanimivosti nekaterih zaključkov prinašamo ta članek v izvlečku:
V zvezi « procesom proti Zinovjevu. Ka-menevu in tovarišem eo prišla v Evropo številna senzacionalna poročila o razmerah v Rusiji, ki eo se kmalu izkazala za pretirana, če ne celo za gole izmišljotine. Niti ni prišlo do uporov lačnih v Ukrajini, niti ni iztrebljenje >trockističnih« gnezd v raznih delih države resno ogrožalo režima, Molo-tov ni odpadel od Stalina in Leninovi vdovi ui bilo treba ti v pregnanstvo. Zares pa je Stalin izrabil učinek, ki ga je napravil v Rusiji domnevni načrt atentata nanj za to, da je s svojimi nekdanjimi nasprotniki obračunal, nezanesljive prijatelje pa onemogočil. Li»t navaja v tej zvezi znana ime. na °Rykova, Radeka, Sokolnikova, Keržen-ceva Rajevskega in se končno ustavi pri Jagodi, bivšem šefu GPU in bivšem komisarju za notranje zadeve, ki je moral sedaj odstopiti svoje važno mesto Ježovu.
Ta izprememba ee zdi Mstu posebno značilna, ker dokazuje, »da ne gre 8talinn samo za maščevanje, temveč za razvojni pro. ees ki se polagoma zaostruje celo v pravo nasprotje med Stalinom in komunistično stranko«. Jagoda je bil odstavljen e tako važnega mesta in pomaknjen na m a topo* membno mesto prometnega komisarja samo zato, ker je njegov čas potekel, ker je še vse preveč navezan na preteklost komunistične etranke in ker postavlja danes življenje na šefa politične policije v Rusiji zahteve, ki jim nobeden od starejših pristašev stranke ni dorasel. Čeka in GPU sta operirali še z raznimi »buržujskimk ge^Ii, danes pa mora G1'U nastopati proti ljudem, ki se upirajo Stalinovi nacionalni poMtiki. Zato je sedaj v notranjem komisariatu potreben človek, ki je pripravljen tudi na žrtvovanje komunistične stranke. V tem »mislu je treba razumeti Stalinovo izvolitev Jezova za notranjega komisarja in šefa GPU. Ta mora prelomiti z vsemi do^es danjimi metodami in imeti pogum, da od-
Beležke / Zaka) fe razrešen župan v Sevnici
•trani iz *tranke vse tiste, ki s« opirajo
Stalinovemu idealu »komunistične naoije«.
Stalin zasieduje že dve leti eem popo!no razvrednotenje komunistične etranke. V tem 6anislu je treba razumeti tudi nedavni trockistični proces, ki je samo »naravn: produkt značilnega ruskega raz.oja od stranke k naciji«. Dnevi absolutne nadvla de komunistične stranke s0 šteti, pravi li«t. Namesto nje stopata v ospredje kot nov faktor državne moči — armada in uov oficirski zbor, ki 6ta poslala odločilnega pomena za novo rusko politiko. V današnj Rusiji se človeka ne vrednoti več po tem ali je član stranke, temveč ali je. četudi izven stranke, »junak Sorjetsfce unije«, za državo »zaslužen«, kakor n. pr. delavec Stahanovee«.
V dokaz te značilne preorientacije ru^ke politike navaja list med drugim: ideale nove generacije, ki govori samo še o »na-ciji, o »socialistični domovini« itd. odprava vseh predpravic takozvane etrankar ske »aristokracije«:, naslonitev Stalinove moči na »izvenstrankarje«, nova sovjetska ustava, predvsem pa ponovna otvoritev vpisovanja v stranko, ki ie bilo po čišče nju pred leti popolnoma ustavljeno. Ti mla di, novi elementi naj preženejo iz stranke »starine«, ki se drže še Leninovega čistega nauka. Ta Stalinova gesta pomeni pravo vojno napoved intransigentnosti >stare gar de« in javno odločitev za novo, »nadstran karsko državo«. Sai še celo »Izvestjas priznavajo. >da je v državi vznikla čudovita plast Stalinovih aktivistov, nestrankarskih boljševikov«, ki so pripravljeni iti za Sta linom čez drn i,n 6trn.
Ob koncu pravi li6t: Če danes še vedno govorimo o nekakšni krizi ruske komuni--iične stranke, je ta oznaka samo še na pol pravilna, kajti prevladovanje nepolitičnih mladih generacij v stranki je ie tako očito, da je kriza za stranko premagana in da ne more več priti do njenega razpada, tudi č® gredo »stari« v opozicijo. Politika strauke in revolucionarna misel sta danes v Rusiji v zatonu. Stalin je Bonaparte, kakor ga je v nJem Trockj redno videl. Moskovski »trockistični« proces zaključuje gospodoval, no epoho komunistične stranke in odpira Rusiji vrata v tako bodočnost, ki bo utegni* la imeti z boljševizmom v smislu njegovega ustanovitelja Lenina skupno samo šs ime.
General Goring — komisar nemške štiriletke
Oblast generala Goringa v
je znova
Berlin, 20. oktobra, b. Po posebnem, v Berchtesgadenu datiranem ukazu, je bil danes general Goring imenovan za vrhovnega komisarja za izvedbo štiriletnega gospodarskega načrta. To imenovanje potrjuje ne« davne domneve o važnosti posvetovanj v Berchtesgadenu. kjer so se pred dnevi s©sta5 li na skupna posvetovanja Hitler, general Ggring, Gobbels in dr. Schacht. Obenem je Hitler s svojim naglim imenovanjem hote» poudariti važnost štiriletnega načrta in pomen, ki mu ga sam pripisuje ® tem, da je za izvršilca tega načrta imenoval svojega najožjega ^delavca. Pooblastila, ki jih Hitler daje s tem ukazom Goringu, &o ze-o obsežna. Goring ima celo pravico izdajati pravne odredbe in splošne upravne predpise 6 polno obveznostjo. Posebno pa ie zanimiva določba, ki mu daje pravico, da se obrača na oblasti samo po na®vete, ki zanj niso obvezni, in da oblastim sam nato do*
gospodarskih vprašanjih se pomnožila
loča smernice za njihovo delo v &vrho izvedbe gospodarskega načrta.
S tem novim ukazom se je oblast generala Goringa v gospodarskih vprašanjih znova poveča. Znano je namreč, da je že od guvernerja nemške narodne banke dr. Schachta prejel pred nekaj meseci najširša pooblastila v deviznih zadevah in preskrbi surovin.
Veliko neurejeno vprašanje, ki se postavlja sedaj pred generala Goringa, pa je vpra> šanie finansiranja gospodarske štiriletke. V tem pogledu eo se že do sedaj pojavile velike težkoče, pa tudi kritike dosedanjega postopanja. Sistem kratkoročnih posojil zbuja čedalje večji odpor. Tu stoji general Goring z v«em svoiim državnim aparatom, ki mu je na razpolago, »pred odločilno fazo nemške bodoč,nosti«, kakor to poudarja j v 6Voji utemeljitvi Goringovega imenovanja tudi sam Hitler.
Senator Joea Stankovič f
Beograd, 20. oktobra, p Danes opoldne Je nenadoma preminul, zadet od kapi, senator in bivši minister Joca Stankovič, častni podpredsednik Kluba senatorjev JNS. Dopoldne je bil še na seji senata in nato na seji senatorskega kluba JN1S, na kateri je imel še lep govor, poln idealizma in optimizma. S seje je odšel domov, ko pa je prišel v svojo sobo, ga je zadela kap in je izdihnil.
Pokojni senator Stankovič je bil rojen leta 1859 v Zajedam, študiral je tehniko in je služboval nato pri srbskih državnih železnicah. Kot eden prvih tehnikih strokovnjakov je bil leta 1898 imenovan za univerzitetnega profesorja v Beogradu, leta 1909 pa je postal državni svetnik in je ostal na tem odličnem položaju do leta 1924, ko je bil na lastno prošnjo upokojen. Politično se je udejstvoval pred vojno v radikalni stranki ter je bil od leta 1893 naprej njen poslanec v srbski narodni skupščini. Leta 1906 je postal v Pašičevi vladi minister za gradnje. Po vojni se je politično držal v rezervi. Pri volitvah v senat dne 3. januarja 1932 pa se je vrnil v aktivno politiko in bil izvoljen za senatorja Pridružil se je klubu JNS, ki mu je do zadnjega diha ostal zvest član.
Odličnemu znanstveniku m idealističnemu delavcu bodi ohranjen časten spomin.
Trgovinska pogajanja s Turčijo
Carigrad, 20. oktobra, p. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo napredujejo uspešno in bodo najbrže že jutri končana. Svečan podpis nove trgovinske pogodbe bo izvršen na turški narodni praznik 29. oktobra v Carigradu ob priliki poseta jugoslovenskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Dotlej je podaljšana sedam ja trgovinska pogo dba.
Obisk čsl. letalcev
Beograd, 20. oktobra, p. Popoldne je pripela z modernim češkoslovaškim vojnim letalom v Beograd delegacija češkoslovaških letalcev, da vrne svoječasni poset jugoslovenskih vojaških letalcev v Pragi Češkoslovaški letalo! ostanejo več dni v Jugoslaviji. Ogledali si bodo razne naše letalske naprave in napravili izlete po drŽavi.
Nove govorice o padcu Litvinova
London, 20. oktobra, b. Diplomatski so-trudnik »Evening News« napoveduje v kraitkem senzacionalen preokret ruske zunanje politike. Iz dobro informiranih londonskih krogov dozinava, da se bo Rusija odrekla dosedanji politiki koletivne varnosti in da se bo postavila v popolno izolacijo nasproti fašistični in kapitalistični Evropi. Predpogoj ie izpremembe v zunanjepolitičnem kurzu pa je padec Litvinova, ki je po splošnem prepričanju dosegel s svojo politiko obkroževanja Nemčije popoln neuspeh- Sotrudnik doznava nadalje, da se misLl Rusija zaiadi neupoštevanja njene pritožbe pri kontrolnem komiteju v Londonu pritožiti na Društvo narodov.
Železniška nesreča pri Rumi
Beograd, 20. oktobra. AA. Davi ob 5. je v Putincih trčil tovorni vlak št. 73 v tovorni vlak št. 51, ki je stal na posiiaji. Vhodni signal je bil zaprt; do nesreče je prišlo zaradi ovinka in goste megle, zaradi česar ni mogel strojevodja tovornega vlaka št. 73 o pravem času opaziti, di kaže signal »Zaprto«. Opazil ga je šele v neposredni bližini, nakar ie dal znamenje za ustavitev vlaka in tudi začel zavirati; ker pa je bila zaradi dežja proga spolzka in vlak težak, ga ni bilo mogoče takoj ustaviti. Smrtnih žrtev ni bilo. Nevarno srta bila ranjena dva, manj nevarno pa en uslužbenec tovornega vlaka št. 51. Poškodovanih je 10 vagonov. Tir so kmalu očistili in obnovili promet. Tudi tovorni vlak št. 73 je lahko nadaljeval vožnjo.
Tramvajska stavka v Zagrebu končana
Zagreb, 20. oktobra, o. Po desetdnevni stavki tramvajskih nameščencev je nocoj končno prišlo do sporazuma. Po posredovanju podbana Mihaldžiča ie bH nocoj z obeh strani podpisan sporazum o novi kolektivni pogodbi. Redni tramvajski promet se bo začel jutri zjutraj ob 5.
Usmrtitev dveh razbojnikov v Zaječaru
Zaječar, 20. oktobra, p. Na dvorišču tukajšnjega okrožnega sodišča sita bila davi justificirana na smrt obsojena razbojnika Bogo j e Stankovič in Milorad Petrovič, ki sta lani meseca septembra umorila bogatega seljaka Ilijo Dimitraškoviea.
Dve pismi
V	ponedeljek je klub senatorjev JNS prejel dve pismi. Prvo je bilo od zaslužnega istrskega rodoljuba in bivSega predsednika Jugoslovenskega odbora v Londonu, senatorja dr. Dinka Trinajstiča ki leži po hudi operaciji na svojem domu v Vrbniku na otoku Krku. Pismo se glasi:
»Kljub nasprotovanju s strani mojih domačih in kljub izrecnemu odsvetu svojega zdravnika sem se odločil, da se v primeru potrebe podam na dolgo pot ter šc enkrat s tem potrdim svojo privrženost našemu velikemu kralju Zedinitelju. Snoči pa bo nastale nove komplikacije v moji bolezni ter mi zaradi tega absolutno ni mogoče podati se na dolgo potovanje s Krka v Beograd. Kako me boli. da ne morem z var mi, svojimi prijatelji, tovariši in somišljeniki, ostati skupno na junaškem proprišču. vam ne morem povedati. Prosim vas pa. da mi oprostite in sporočite predsedniku našega kluba mojo veliko žalost, da se ne morem udeležiti te važne seje senata.«
Drugo pismo je sprejel klub senatorjev JNS od senatorja g. Ivana Hribarja. Glasi se:
»Ker prj volitvi senatskega predsedstva želim imeti popolnoma svobodne roke. vas prosim, da mo brišete iz seznama kluba JNS«.
Klub senatorjev je poslal dr. Trinajsfiču pozdravno brzojavko z izrazi svojega globokega spoštovanja do zvestobe starega narodnega borca in z iskrenimi željami, da bi čimprej okreval, g. senator Ivan Hribar pa je bil črtan iz spiska kiubovih članov, kakor je to želel.
Kandidatne liste v ljutomerskem srezu
Iz Ljutomera nam poročajo: Kakor v večini drugih srezov, bo tudi v ljutomerskem srezu prihodnjo nedeljo volila polovica občin. V drugih občinah deloma še ni potekla triletna doba sedanjim občinskim odborom, deloma pa so volitve odgodene z izgovorom, da je v teku novo komasacijsko postopanje. V sedmih občinah, ki bodo volile, je vloženih in potrjenih skupno 13 list. Vložene so po občinah naslednje liste:
Apače: gospodarska lista in lista JRZ; Negova: oficielna lista JRZ in neoficiel-na lista JRZ;
Radenci: gospodarska lista z nosilcem Jurkovičem in lista JRZ;
Mala Nedelja: gospodarska lista z nosilcem Slavkom Senearjem in lista JRZ;
Ljutomer-mesto: gospodarska lista z dosedanjim županom Lovrom Kuharičem in lista JRZ z ljutomerskim organistom kot nosilcem;
Ljutomer-okolica: gospodarska lista z nosilcem dosedanjim županom Tomažem Bobnarjem in lista JRZ;
Štrigova: samo opozicijska lista z dosedanjim županom Tomislavom Kovačem kot nosilcem; lista jc r.a izrecno zahtevo občanov vložena kot kandidatna lista Ju-goslovenske nacionalne stranke.
Kandidature v gornjegrajskem srezu
Naše včerajšnje poročilo o kandidaturah v petih občinah gornjegrajskega sreza moramo v toliko popraviti, da sta bdi tudi za občino Solčavo vloženi dve listi. Kot kompromisna lista sestavljena lista z nosilcem g. Francem Robnikom je bila naknadno proglašena za listo JRZ. Poleg nje je bila vložena še opozicijska lista, katere nosilec je g. Jakob Ošep, med turisti dobro znani kmečki posestnik.
Gimnazija
V	Murski Soboti popolna
Pod tem naslovom poroča opoldanska izdaja »Slovenca«, da je minister Krek prejel od prosvetnega ministra Stošoviča naslednjo brzojavko: »Sporazumno s predsednikom kr. vlade dr. Milanom Stojidinovičem Vas obveščam, da bom predlagal postopno otvoritev višje gimnazije v Murski Soboti.«
Slovensko javnost bi bolj veselilo, ako bi mogel »Slovenski dom« sporočiti že sklep o vzpostavitvi popolne gimnazije v Prek-murju, ker je že premnogo lepifo napovedi tega lista ostalo žal neizpolnjenih.
Ta nesrečna ljudska fronta!
O ljudski fronti je »Slovenec« včeraj zopet napisal cel uvodnik Na pomoč kliče Španijo in Francijo, pa seveda boljševiško Rusijo in za božjo voljo svari Slovence pred tem strahom. Že v nedeljskem članku smo pribili, da ljudske fronte, kakršno slika »Slovenec«, v Sloveniji nikjer ni. Samo »Slovenčeva« in njegovih ljudi zasluga je, ako je prišlo pri sedanjih občinskih volitvah v skoro vseh občinah do enotnega nastopa opozicijskih skupin. Toda to ni nikaka ♦ljudska fronta«, o kakršni tarna »Slovenec«, marveč je le fronta ljudi, ki si hočejo kljub pritisku in tudi v najtežjih razmerah ohraniti svobodo svojega mišljenja.
Miša Trifunovič pri dr. Mačku
Kakor smo žc poročali, je v Zagreb prispel staroradikalski voditelj g. Miša Trifunovič. Sestal se jc s svojimi zagrebškimi somišljeniki, poleg tega pa konteriral tudi z drugimi zagrebškimi politiki. V ponedeljek zvečer jc obiskal dr. Mačka in ostal z njim v daljšem razgovoru.
Slovensko-hrvatsko zborovanje ob Sotli
V	vasi Cemehovcu ob Sotli, v srezu Kla-njec, je bilo v nedeljo zborovanje, ki so se ga udeležili hrvatski in slovenski kmetje. Dt. Mačka je zastopal posl. Tomašič, govoril pa je tudi dr. Kukovec iz Maribora. »Hrvatski dnevnik« poroča o shodu med drugim:
»Poslanec Tomašič je ljudstvu izročil pozdrave dr. Vladka Mačka in nato obraz-ožil politične zahteve hrvatskega in slovenskega naroda. Za tem je dr. Vekoslav Cukovec iz Maribora govoril o gospodarskih razmerah slovenskega naroda in o potrebi, da Slovenci do kraja ostanejo s Hr-
Z utemeljitvijo, da so občinski dobavitelji, je bilo razrešenih nekaj občinskih odbornikov ▼ Sevnici, med njimi župan Franc Trupej. Zupan je bil razrešen, ker je prejel iz občinske blagajne 72 Din za »pakiranje in prevoz kovanega denarja od davčne uprave ▼ Brežicah v Sevnico.
Gospod župan je ta znesek resnično prejel. Dne 15. marca lani je dvignil pri davkariji v Brežicah občinske doklade v znesku 14.000 din. Denar mu je bil izplačan v samem drobižu, tako da je tehtal preko 100 kg. Moral je kupiti dva zaboja in žreb-ije, dobiti ljudi m voznika, da so mu spravili zaboja v Brežicah na postajo in v Sevnici s postaje. Za vse to je plačal 72 dinarjev, ki mu jih je potem povrnila občinska blagajna. Od banske uprave odrejena revi-
zija je ▼ tem videla doba vitel jstro ta j®
biJ razrešen tudi župan. Nedavno smo ▼ »Jutru« objavili mnenje upravnega sodišča, ▼ Celju glede dobaviteljstva. Po tem mnenju ni nobenega dvoma, da bo upravno sodišče ugodilo tudi pritožbi iz Sevnice, ki je bila seveda vložena
Ker se razrešitve zaradi dobaviteljstva ponekod nevede ali pa še večkrat namenoma napačno tolmačijo, naj ob tej priliki ugotovimo, da občani, ki so bili zaradi dobaviteljstva razrešeni (tudi za primer, dm so res bili dobavitelji), ne le lahko zopet kandidirajo in so zopet izvoljeni, marveč da po izvolitvi lahko tudi opravljajo svoje funkcije. Nadzorna oblast jih lahko razreši šele kasneje v primeru, ako po izvolitvi zopet postanejo občinski dobax'itelji.
K štirim primerom — štirje drugi
Prošlo nedeljo smo bili gospodom okoli »Slovenca« nekoliko potrkali na vest in dostojnost. Pa so nas nagnali s pozabljivimi zajci in šli riniti po starih številkah našega lista da bi nam dokazali, kako strahovito nedostojno smo p.sali o občinskih volitvah leta 1933. Pobožni ljudje pa niso imeli nikake sreče pri svoji beri. Iztaknili so komaj štiri primere v dokaz, da smo pisali prostaške psovke.
Prvi primer: Dne 30. septembra 1933 so bile v »Jutru« tudi besede o »odstavljenih generalih in korporalih, ki iz svoje zaslepljenosti in užaljenosti sabotirajo vse, kar more pospešiti konsolidacijo Jugoslavije.« Kje je tu kaka psovka? Je pa že glasilo Katoliške akcije, namreč »Slovenec«, drugačen korenjak in fant od fare, ko piše 14. t. m.: »Sračjo gnezdo, ki so ga pri nas znesli skupaj Orjunci, Sokoli, pofovci.. za uspešnejše prerivanje h koritom.«
Drugi primer naše »nedostojnosti«: Dne 3. oktobra 1933 je naš list prinesel članek »Odpor proti terorju« v katerem pravi, da sta »tem ljudem narod in domovina le na jeziku, da hočejo dati orožje v roke zunanjim sovražnikom proti lastni domovini, že samo to je dovolj, da se dvigne proti punktašem vse, kar hoče močno Jugoslavijo.« V tem citatu na nesrečo »Slovenca« zopet ni sledu o kaki psovki. Pa jc »Slovenec« že drugačen tič, ko piše dne 17. t. m.: »S svobodo upajo ujeti kaj kalinov na svoj pofarski film, da bi potem lažje rezali Jermena v kožo našega ljudstva.«
Tretji primer: > Jutro« je 4. oktobra 1933 izrazilo mnenje, da »so punktaške liste nezakonite, ker je njihova mati nezakonita.« Kje je tu kaka nedostojna beseda? E, so
pa pri »Slovencu« že drugačni junaki, ko so 15. t. m. zapisali: »JNS-arski magnatje silijo od njih odvisne ljudi, da glasujejo proti svojemu prepričanju, omahljive« pa podkupujejo celo z denarjem. Vsak tak slučaj, podprt s pričami, naznanite sodišču, ki bo nasflitike kaznovalo.« Kar lepa kopa insinuacij, toda sodišče bo imelo prebito malo posla z njimi, saj je vse skupaj »Slo-venčevac — recimo milo — izmišljotina.
Naslednji dan (5. oktobra 1933) pa smo priobčili članek, ki pravi: »Dokler sta pri
nas spovednica in prižnica najučinkovitejše agitacijsko torišče, toliko časa pri nas na more biti govora o svobodnih volitvah.r Zakaj bi bila nedostojna ugotovitev tega splošno znanega dejstva, spet ne vemo. Samo »Slovenčevo« zgražanje ga ne bo ovrglo. Zato pa lahko mi postrežemo z izredno lepim šopkom iz glasila Katoliške akcije, namreč iz »Slovenca« z dne 18. t. m., kjer beremo tale visokokulturni poziv: »Bivši samosilniki groze ponekod našim pristašem z bombami in strojnimi puškami. drugod je prišlo že do dejanskih napadov na nar-e mirne pristaše. Fantje tn možje, na vsako nasilstvo nasprotnikov naj odgovori — trda slovenska pest!« Kaj naj le rečemo na ta prelepi Izliv, ki je v kričečem naspi-otju z vsemi paragrafi kazenskega, moialnega in dostojnostnega kodeksa? Klobuk doli: Tako znajo pisati samo v Kopitarjevi ulici.
Za dovtip, da se sme danes >Jutrtx po
mili volji kresati s »Slovencem«, pa hvala. Kdor ga je zapisal, se je sladko smejal pest, mi pa seveda tudi. Le sty!e, c' est 1' homme!
O napadih Sokola
Včerajšnji »Slovcnec« se zgraža, ker je
v nekem časopisnem poročilu o zborovanju sokolskih prosvetarjev stalo, da je bilo tam govora tudi o napadih gotovega tiska na sokolsko organizacijo. »Slovcncc« najprej pravi, da je »zakon, ki ustvarja za sokolsko organizacijo izjemen in privilegiran položaj, še iz dobe Zivkovidevega režima«. »Slovcncc« piše tako, da bi lahko njegovi pozabljivi čitatelji tudi odgovornost za ta zakon naprtili tej nesrečni JNS. Zato je treba ugotoviti, da je zakon o Sokolu izšel v dobi, ko JNS še ni bilo, ko so bili napredni Slovenci v opoziciji in ko so v Zivkovičevem režimu sodelovali sloven-čevci.
V nadaljnjem članku skuša »Slovenec« dokazati, da se Sokoli vtikajo v politiko, da so »člani Sokola najbolj vneti agitatorji za opozicionalne liste«, da Sokoli agiti-rajo proti JRZ itd. Ne bomo se o tem prepirali s »Slovencem«, ugotavljamo samo, da je Sokol nepolitična organizacija, ki svojim
članom ne diktira njih politične opredelitve
in da so tudi Sokoli svobodni državljani, ki za svoje javno udejstvovanje izven so-kolske organizacije odgovarjajo predvsem svoji vesti in svojemu sokolskemu prepričanju.
Z isto utemeljitvijo, s katero si skuša
»Slovenec« lastiti pravico, da nastopa proti Sokolu zaradi političnega udejstvovanja njegovih članov, bi imela napredna javnost pravico nastopati proti katoliški cerkvi, ker se premnogi njeni duhovniki z vso silo angažirajo v političnih dnevnih borbah in pri tem mnogokrat na nedopusten način izrabljajo ne le svoj položaj, marveč tudi cer-kcv in vero kot tako. Mnogo imamo poročil o nastopu duhovnikov pri sedanjih občinskih volitvah, ko gotovo niti najmanj ne gre za interese cerkve in vere. Mislimo pa. da je predvsem stvar visokih cerkvenih dostojanstvenikov razmisliti, kako škodo lahko vera in cerkev zaradi takega nastopanja utrpita
Kerestinski proces
Zagreb, 20. oktobra o. Danes se je nadaljevalo zasliševanje prič. Zaslišani so bili po večini uslužbenci bivšega bana Mihalo-viča, ki pa so danes izpovedali mnogo manj kakor v preiskovalnem postopku. Današnja razprava zaradi tega ni prinesla nikakih novih momentov. Mihalovičevi uslužbenci so izjavili, da so bili kmetje napram njim vedno, zlasti pa onega usodnega dne, zelo nezaupljivi in jim niso hoteli ničesar povedati Sobarica Katica Ilanžek je prijavila Mi-haloviču deputacijo zagrebških omladin-cev. Fantje so bili brez orožja in v civilnih oblekah. Ko so potem kmetje vdrli v grad, so »jo prisilili, da jim je morala povedati, kje so se omladinci poskrili. Med napadalci ni spoznala nikogar. Mihalovi-čev grajski upravitelj Josip Judi je izpovedal, da mu je Mihalovič, ko se je pogajal s kmeti, poslal listek z naročilom, naj mu pošlje na pomoč štiri kočijaže. Tega pa ni mogel storiti, ker so sc žene kočijažev bale za njihovo življenje in jih niso pustile iz gradu.
Nobena današnjih prič ni bila zaprisežena. Razprava se bo nadaljevala jutri.
vati pod vodstvom dr. Mačka Župnik dr. Povše iz Lobora je v temperamentnem govoru prikazal bistvo klerikalizma in poudaril. da je ravno hrvatski kmečki po-kret nosilec prave krščanske misli, pa je zaradi tega tudi on borec v tem pokretu.«
Zanimivo je, da prinaša »Hrvatski dnevnik« poročilo o govoru župnika Povšeta v mastnem tisku. »Hrvatska straža« se bo zaradi tega bržčas močno razburila.
Občinske volitve na Hrvatskem
V nedeljo to bile občinske volitve r 78 občinah, razdeljenih na 28 srezov savske banovine. Slika volilnih rezultatov je enaka, kakor pri prejšnjih serijah občinskih volitev na Hrvatskem. Razlika je le ta, da je bilo v večini občin vloženih po več list in da je bila zato tudi volilna udeležba večja, kakor pri prejšnjih volitvah. Doslej so bile le redke občine, ki so presegle volilno udeležbo 40°/#, pri nedeljskih volitvah pa je znašala udeležba v večini občin preko 50n/o. Zanimivo je tudi, da so v nekaterih občinah zmagale neslužbene liste bivše HSS, čeprav so bile pred volitvami od vodstva proglašene za odpadniške. V ogromni večini pa so seveda zmagale službene liste.
Napredovanje učiteljev
Beograd, 20. oktobra, p. V višjo skupino
s«o napredovali naslednji učitelji in učiteljice: Lovto Kleir.id-ienst v Sodražici, Ljudmila Cve!ič v Ljubljani. Francka Gumilar v Lipovcih, Angela Jaut pri Sv. Rupertu, Ana Kraft v Ljubljani, Miroslav Lo^ar ▼ Rogatcu. Olga Čermelj v Ljubljani, Marija Kebelj v Mariboru, Ana Srpan v Dolenji Nemški vasi, Stefica Ješič v Mariboru. Zinka Vindišman v Sorici. Ana Vihar v Črnuoah, Mirko Golja v Dravogradu, Jad* viga I fudales v Šmartncm ob Paki, Ix» Bajt v Dolu pri Litiji, Angelca Križ man r Dol. Logatcu. Gabriela Kolar v Marenber-gu, Ma/!ej Tomažič pri Sv. Tomažu na Dravskem polju. Viktorija Kulovec v Var či vasi, Iva Pisfotnik pri Novi Štifti, Matilda^ Herman na Rakeku. Liza Drakslet pri Sv. Andražu, Gabriela Rej v Breznici, Martina Pleskovič pri Sv. Marjeti pri Laškem, Vladislaiva Čuk v Grosupljem. Vrela Pitrukelj v Polhovem gradcu, Vlaata Dojčinovič v Mariboru, Boris Pečarič ▼ Studencu pri Krškem. Marija Ivančič na Vranskem. Mirko Ditrih v Ratečah, Angela Pahor pri Sp. Sv. Kungoti, Marija Soban v Podbrezju. Avgust Lcštan pri Sv. Trojici pri Kamniku, Gabrijela Zupančič v Dupljah, Hermeuegilda Martelanc v Črnomlju in Franja Keržin v Gornjih Pir* ničah.
Hudi viharji na Atlantika
London, 20. oktobra. AA. Strašna burja, ki besni nad Atlantikom, Je napravila veliko škodo na vseh obalah. Angleški vele-parnik >Queen Marv«, ki je na poti ▼ Newyork, se bori z burjo. Parnik »e silno ziblje in se je zaradi zibanja pripetilo že vče nesreč na krovu. Doslej je bilo ranjenih deset potnikov.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno in ponekod v severni polovici države dež, delno oblačno v južni. Temperatura brez velike izpremembe.
Zomunska vremenska napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi ponekod tudi z dežjem. V severo-zapadnih delih bo nastopila ohladitev. Solnce vzhaja ob 601 in zahaja ob 16-44.
ZagrrbŠka vremenska napoved za danes: Nesitalno, megleno, ali deževno, zmerno hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved za danes: Padavine, v višjih kraj-ih sneg, močni se-verno-zapadni in severni vetrovi. Temperatura bo padla. V par dneh morda tudi v nižjih legah sneg.
S pesmijo na ustnah v smrt
Kakor je junaeek iz Drage napovedal, je včeraj ob 4*20 sredi najhujših bolečin, a nafvedrejše volje podlegel — še poslednje minute ga je prevzemala skrb za dom - Pogreb bo jutri ob 14. k Sv, Križu
Bartol, ko je ves obvezan v bolnici
LJubljana, 20. oktobra.
Ko smo včeraj po očetovi pripovedi zapisali, kako je mali Ljubi Bartol napovedal, da bo >danes ali Jutri umrl« smo zapihali svoje upanje in prcšnjo, da bi njegove slutnje zgrešile resnico, hkratu pa niti malo nismo mogli misliti, da se bo njegova napoved tako neusmiljeno naglo uresničila.
]>avi ob 4.20 je Ljubi Bartol, ves čas v
čudežno vedrem razpoloženju in v topli misli na očeta, mater, bratce in sestrico, (podlegel bolečinam, ki so bile dovolj skeleče in težke, da bi mogle že zdavnaj streti tudi najkrepkejšaga moža. Tako se je ločil od zemlje in od svojega trpljenja 13 letni fant iz Drage, ki smo ga ob uri njegovega junaškega tveganja in v teh dneh njegove največje muke od daleč vzljubili, kakor moremo le redkokdaj vzljubiti neznanega človeka, in v tej ljubezni in spoštovanju nam je Ljubi Bartol postal simbol vsega, kar je svetlega, dobrega ln dejavnega v človeku. Ta simbol nam je še toliko dragocenejši, ker je Ljubi Bartol svojemu domu, svoji soseski — v Dragi so ga kmetje po oni strašni požarni katastrofi nazvali svojega spasitelja — in vsem nam naklonil svojo veliko žrtev prav v času, ko sta oblast nad svetom že zdavnaj prevzeli skoraj sama črna mržnja in Eavist in ko je cena človeškega življenja prišla tako daleč na nič, da nam niti bede niti smrti že skoraj ni več mar. V tem čudovitem fantu iz Drage pa je življenjska sila snovala s tako hrabrim odporom, e tolikšno tvornostjo in ljubeznijo, da se je po oni strašni noči med 2. in 3. oktobrom še; celih 18 dni tako grenko zmagovito boril zoper poslednji poraz. V tej borbi je neznanske bolečine prenašal s tako stoičnim mirom in potrpljenjem, da ni bil za vzor le vsem tovarišem na oddelku in sotrpinom po vsej bolnišnici, temveč je njegova podoba zrasla v ideal, Id nam bo z zlatimi črkami na veke ostal zapisan v .spominu.
In o zlatih črkah ne govorimo kar tako, zakaj Ljubi iz Drage je bil v resnici do konca zlata vreden fant, žalostno Je pri tem samo, da usoda že od nekdaj ni imela navade, da bi najboljše izmed ljudi nagra-
Bartolova družina: Na sliki manjkata najmlajša Ljubijeva bratca. Pokojni Ljubi stoji pri mamici.
tfala z zlato valuto, že vse zadnje dni je •vedel, da bo moral umreti, in zaprosil je, maj pišejo po očeta. V nedeljo je oče prišel, a Ljubi ga je začel z vso vnemo prositi, naj uredi vse potrebno, da ga prepeljejo domov.
—	Videli boste, da bom umrl, in jaz bi bil tako rad doma pokopan. Kakor so mi povedali, so pri >Jutru<s: že nekaj zbrali zame _ stopite tja in naročite avto, saj bom lahko že za prvo silo sedeL
S težavo ga je oče pregovoril, da mora ostati in še malo potrpeti, pa da bo že še vse bolje.
—Pa pišite po mamo in po male, drugače jih nikoli več ne bom videl. Tako rad bi jih še enkrat vzel malo v roke, Bogomira, Jožefo, Jožeta in Arnolda. Boste videli, da bom umrl.
—	Nikar tako ne govori, ga je oče zavračal. Pa veš, da bi rajši jaz namesto tebe umrl.
— Kako boste vi le mogli umreti, je rekel Ljubi. Kdo bo pa potem otroke vzredil?
Tako je bil Ljubi sredi najhujših bolečin co konca jasen in veder, bolj očetov tovariš kot otrok, ki ra.zumnto pretehtava vse reči in čigar skrbi ne uide nobena malenkost.
—	Kje pa zdaj ležite? je vpraševal očeta. Kdo vam je pa dal ta suknjič? Ali imate kaj perila na sebi?
Bolj kakor marsikdo, ki bi bil dolžan, misliti na človeka v najhujši stiski je mali Ljubi sredi svoje največje muke mislil samo na to, kako bi se dalo njegovim ljudem pomagati iz težav. Ko je v oni noči sklical ljudi, so ga Od neznanskih opeklin zapustile moči in kakšni dve uri se je kakor iz uma, samo v raztrgano, ožgano srajco in v eno samo pekočo rano odet, valjal po snegu, preden so ga ljudje, ki so imeli z gašenjem ognja čez glavo opravka, pobrali in odnesli v sosedovo hišo. Kakor da se nebo roga nesreči človeka, je prav
tedaj legla na zemljo kakšnih 30 cm debela snežna odeja in od takrat v Loškem potoku skoraj vzdržeroa sneži. O, kako radi bi prišli vsi, mati, Bogomir, Jožefa, Jože in Arnold, da bi še enkrat videli svojega Ljubi j a živega, da bi še enkrat čuli nekaj njegovih besed, ki je zmerom vedel toliko modrih nasvetov. Toda zameti rasejo, bedni ljudje, ki so samj vsi bolni, najbrž ne bodo mogli poromati niti h grobu svojega najdražjega.
Ko je oče včeraj sina vnovič obiskal, ga je Ljubi zaprosil:
— Danes pa ne smete oditi kar brez slovesa, kakor 3te snoči odšli. Danes vas imam zadnjikrat pri sebi — nikoli več vas ne bom videl. To noč bom pa gotovo umrl. Stopite malo stran, da vas bom bolje videl in da vas bom ohranil v spominu,
kakršni ste. Boste videli — delj kakor do šestih zjutraj ne bom vzdržal.
Toda kljub vsemu je bil Ljubi ves čas dobre volje in očetu je naročal, naj se zahvali vsem, ki so mu karkoli dobrega storili v nesreči. Okrog 20.30 je oče odšel iz bolnišnice, a malo pred 6. davi so mu k Mikličevim, kjer je prenočeval, prinesli prežalostno vest, da je junaškemu fantu nehalo biti srce. A vse do zadnjega je Ljubi mislil samo na svoje in na svoj deJ-i in tovariše v bolniški sebi je presil:
— Povejte očetu, da nisem nič žalosten, ko moram umreti. Samo enkrat bi ga še rad videl.
In da bi lažje prenašal predsmrtne bolečine, si je cd časa do časa pripeval, — kakor si je pel vse te težke dni:
Gor čez jezero, gor čez gmajnico, kjer je dragi moj, premili dom, kjer so me zibali mamica moja in prepevali: Haji, hajo ..,
Popoldne so uslužbenci mestnega pogrebnega zavoda položili truplo junačka iz Drage v krsto in ga izpostavili v mrtvaški veži nasproti Leonišču. V četrtek ob 14. pa bo Ljubljana spremila na njegovi poslednji poti do Sv. Križa enega naj-skromnejših, najbednejših mrtvecev, kar jih je bilo kdaj na oder položenih v tej žalostni hiši ob Zaloški cesti, ki pa je bil s svojim primerom obenem eden največjih, največjega spoštovanja vrednih herojev naših dni.
Iz ameriške Vrhnike
Klub vrhniških enajstošolcev v Waukegami m.
Od leve na desno stoje: John Mrlak, Avgust Gregorka (Sap), A. Bespalec, Frank Osenek (Breg), Lovrenc Istcnič (Vas), Tomaž Scrše (Vas), Frank Hodnik (Breg), Fr. Opeka (Vas), Frank Petkovšek (Vas), Anton Kobal (Breg), Karol Možina (Verd), John Nagode (Verd), Jakob Leskovee (Vas), John Kenk (St. Vrhnika), Jože Birtič (St. Vrhnika), Frank Smrtnik (Ligojna). — Sedeči od leve na desno: Jon Istenič (Sap), Jos. Petrovčič (Hrib), Jos. Herauer (BI. Brezovica), Andrej Bartel (Breg), Jože Zelene (Vas), Fr. Mušič (BI. Brezovica) Ignac
Grom (Stara Vrhnika).
Slovensko naselbino mesta Waukegan
mesta VVaukegan v državi Illinois splošno imenujejo »ameriško Vrhniko<, ker je kakih 80 odstotkov Slovencev v tej naselbini doma iz vrhniškega sodnega okraja. Mi ameriški Vrhničani radi prebiramo liste iz stare domovine, najbolj pa nas seveda zanimajo poročila o dogodkih na Vrhniki in okolici. Od sorodnikov in prijateljev seveda tudi dobivamo pisma. Da dopisovanje iz stare domovine ni baš živahno, bo menda kriva draga poštnina. Saj mora tam pri vas vsaka delavka na polju delati že skoro pol dneva, da zasluži 4 Din za poštnino in 1 Din za papir. Pri nas pa se plača za navadno pismo v Evropo 5 centov, kar je malenkost, papirja in kuvert pa se dobi za 10 centov dovolj za 30 pisem.
Občinske volitve na Vrhniki so našle svoj odmev tudi v ameriški Vrhniki. Iz ljubljanskih listov in pisem svojcev smo doznali, da sta bila županska kandidata narodni poslanec g. Stanko Hočevar za JNS in g. Ignac Hren iz Verda za JRZ. Za župana je bil izvoljen g. Hren. Čeprav oddaljeni tisoče milj od domovine, je nam rojstni kraj vedno pri srcu in smo z največjim zanimanjem zasledovali volilno agitacijo. Od ene strani je dospelo poročilo, da bi poslanec Hočevar v primeru izvolitve za župana v korist Vrhnike odložil svoj poslanski mandat. V tem smo videli velikodušno gesto, ker vemo, da so poslanski mandati združeni povsod z lepimi mesečnimi dohodki. Strankarska pripadnost vrhniškega župana za nas ni važna, v mislih na napredek rojstnega kraja pa seveda želimo, da bi imel župan čim več vidnih uspehov. Čudno se nam zdi, da ni bil na kandidatni listi JRZ tudi kak zmožen občan iz trga Vrhnike. Velike zasluge prejšnjega župana g. Hočevarja smo mi ameriški Vrhničani cenili v polni meri. G. Hočevarju smo tudi izrazili čast in priznanje. Klub vrhniških enajstošolcev ga je izvolil zaradi njegovih zaslug za napredek Vrhnike za svojega častnega Člana,
Maj pa je treba kaj povedati o »vrhniških enajstošolcih« v Waukegaun. Pred leti smo ustanovili krožek »Klub vrhniških enajstošolcev«. Člani tega zanimivega kluba, ki menda nikjeT nima primere, so lahko postali smo oni rojaki z Vrhnike in okolice, ki so bili pred desetletji na Vrhniki učenci pokojnih učiteljev Levstika in Stojca. Prvega imamo v spominu kot dobrohotno, blago dušo, drugega pa kot razburljivega in čez mero strogega učitelja. Njegove nemške kletvice nam pri obujanju starih spominov še zdaj zvene po ušesih. Te kletvico so bile naše prvo znanje nemščine. Ime kluba smo
prevzeli iz spisov našega velikega pisatelja in našega ožjega rojaka Ivana Cankarja, ki je opisoval enajsto šolo pod mostom Ljubljanice, kamor so časih tudi mnogi od nas ubrali na lov kapelinov namesto v šolo.
Klub ie v vseh ozirih nepristranski ter šteje čez 30 članov. Na sejah se člani imenujejo »sošolci«, v girmbnicah nosimo male znake s številko »11«. Vsako poletje priredimo v senčnem gozdičku piknik za družine članov in njih prijatelje. Na letošnji piknik je prišel tudi fotoreporter lokalnega angleškega lista in nas fotografiral. Naslednji dan je v angleškem listu izšla slika našega kluba, v daljšem simpatično pisanem članku pa je bil razložen tudi pomen na-še organizacije.
Enajstošolci na svojih sejah temeljito razpravljamo o vrhniških zadevah. Ko smo g. Hočevarja izvolili za svojega častnega člana, smo soglašali, da bi bil mož že dovolj zaslužen za Vrhniko, čo no bi v dobi svojega županovanja ničesar drugega dosegel kakor podaljšanje železniške proge do trga. Razen nove šole in vodovoda je to največ, kar je dosegel kak vrhniški župan. Seveda, vrhniškim magnatom je bilo vseeno, kako daleč je do postaje, ker eo se vozili v kočijah, drugače pa je bilo delavcem in dijakom, ki so morali vsak dan meriti dolgo pot, vozeč se v Ljubljano m na^ zaj domov. Če bo imel novi vrhniški župan podobne uspehe, jih bomo seveda tudi z velikim veseljem beležili.
Na dva člana našega kluba je ponosna vsa naselbina. To sta Frank Opeka, glavni predsednik KSK ednote, in Pavel P.artel, glavni predsednik JSK ednote. Bartel je bil spet 16. septembra izvoljen za glavnega predsednika za štiri leta na konvenciji v Clevelandu, na kateri je bilo 150 delegatov društev jednote h držav od Atlantika do Pacifika. Njegov protikandidat je bil Janko Rogelj, v Clevelandu zelo popularna oseba in navdušen član tamošnjega Sokola. JSK ednota šteje čez 20.000 članov pri društvih šiTom Amerike, število članstva KSK ednote pa je menda še višja. Vrhničani smo pač lahko ponosni, ker sta naša rojaka predsednika dveh izmed treh največjih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki.
Ameriška Vrhnika je tesno zvezana s slovensko Vrhniko. Dragoceni so nam spomini na rojstni kraj in na razne skrbi in težave pozabimo, kadar govorimo, kako smo se kot otroci bojevali pri Sv. Trojici, lovili postrvi v našem potoku ter se sprehajali po beli poti tajins+venega Močilnika in po senčni Tičnici. Gotovo si želi vsak. da bi še enkrat v življenju videl domače kraje.
Jože Zelene.
Zabloda mladega pastirja
Umoril je gospodinjo in se obesil
Maribor, 20. oktobra.
Maribor je pod vtisom grozne žaloigre, ki se je odigrala sinoči okoli 19. ure v hlevu v Bezeni pri Rušah Tam so našli zverinsko razmesarjeno ugledno posestni-co Marijo Robičevo v mlaki krvi, na bližnjem tramu pa obešenega 17-letnega pastirja Ernesta Hostingerja. Vest o dogodku se je takoj razvedela po Rušah. Ruški zdravnik dr. Zoreč, ki je bil pravkar pri vaji v Sokolskem domu, je bil takoj pozvan na mesto žaloigre, da ugotovi dejansko stanje. Vsaka pomoč je bila zaman. Na podlagi preiskave orožnikov jc mogoče navesti naslednje podrobnosti:
Pri Mariji Robičevi v Bezeni je bil v službi 17-letni pastir Ernest Hostinger. Ro-bičeva je bila z njira zadovoljna. Vzela ga je bila k sebi, ker se ji je smililo uboštvo, v katerem je živel sin siromašne matere iz soseske, ki mora skrbeti za šest nepreskrbljenih otrok brez očeta.
V zadnjem času pa se je Robičevi zdelo obnašanje pastirja Ernesta Hostingerja nekoliko čudno. O tem se je prepričala zlasti preteklo nedeljo, ko se je podala v Studence, kjer je kupila neko hišo za 40.000 Din. Te je bila dvignila pri neki posojilnici z namenom, da si kupi hišo v bližini Maribora in da bi na ta način imel njen mož, ki je uslužben v mariborskih železniških delavnicah, bližje v službo. Za dvig tega zneska je vede! tudi pastir Hostinger. Odsotnost Marije Robičeve v nedeljo popoldne je pastir, ki ga je prevzel pohlep po denarju, izrabil za to, da je prebrskal vse predale Marije Robičeve. Četudi pa je Ernest Hostinger hotel zabrisati vsako sled za tem, da je stikal po omarah, je vendarle Marija Robičeva ob vrnitvi iz Studencev v Bezeno takoj opazila, da nekaj v njeni sobi ni v redu. Ko je poizvedovala, kdo je bil za časa njene odsotnosti v sobi, je doznala od domačinov, da je bil to samo Ernest Hostinger. Ta je gotovo čutil krivdo, ker ga v nedeljo zvečer in v ponedeljek do večera ni bilo na spregled.
Nenadno pa se je pojavil sinoči okoli pol 18. Marija Robičeva se je bila podala v hlev, da pomolze krave. To je delala sama vsak večer. Ko je stopila v klet je, kakor kažejo okoliščine, našla tamkaj pastirja Hostingerja in ga najbrže pokarala in prijela, kaj je stikal in brskal po njenih predalih. Sklepati je mogoče, da je Hostinger vsako krivdo tajil, nakar je šel v kuhinjo južinat. Ko je odjužinal, je vzel s seboj nož, s katerim je rezal kruh, ter sc podal proti hlevu. Tamkaj je našel Robičevo pri molžnji in jo je od zadaj udaril s sekiro, ki jo je imel pripravljeno v hlevu za zločin. Od zadaj je zamahnil proti Robičevi s toliko silo po glavi, da ji je razbil glavo, iz katere so pljusknili možgani. Nato ji je, kakor je dognala preiskava, strgal obleko s telesa, ji razmesaril prsi, nato pa jo spolno izrabil. Po tem grozotnem spozabljenju je zgrabil nož. s katerim si je po pripovedovanju domačinov pravkar rezal kruh pri južini, ga zasadil v grlo pokojne Robičeve in ji razparal tru-
plo od grla do spolovila Nato je Hostinger zaprl hlev od znotraj ter se v hlevu obesil na že pripravljeni vrvi.
Medtem je v hiši nastalo razburjenje, ker ni bilo Robičeve že dolgo iz hleva. Naposled je njena mati Kristina Prekerjč-va stopila proti hlevu, da poišče hčerko in jo pokliče k večerji. Vrata v hlev je našla zaprta. Takoj je zaslutila, da se je moralo nekaj groz,nef»a zgoditi. Poklicala je sosede, ki so razbili vrata in s silo vdrli v hlev. Na tleh je ležala zmrcvarjcna Marija Robičeva vsa v krvi, nedaleč stran od nje pa je visel pastir Ernest Hostinger. Oba sta bila že mrtva.
Ruše so pod globokim vtisom te žaloigre in pomilujejo tragično usodo vzorne gospodinje .Marije Robičeve, ki je zaradi svoje ljubeznivosti bila povsod priljubljena. Da je zločinski pastir svoj načrt dobro pripravil, je sklepati tudi po tem. keT je bila Robičeva izredno močne telesne kon-stitucije in bi se vsak napad iz oči v oči najbrže moral za napadalca končati brez uspeha. Splošno je mnenje, da je Robičeva postala žrtev pastirjeve mladostne spolne perverznosti in zablode. Ernest Hostinger je zapustil pismo, ki so ga našli v njegovem žepu. V njem piše svoji materi, naj odnese njegove obleke in drugo, kolikor je njegovega. Denar, ki si ga je prislužil, pa
naj da za maše za njegovo dušo.
★
Ruše, 20. oktobra.
Do večera je bilo dognano še naslednje: Sinoči okoli 19. je pri^l domov iz službe v Mariboru Angel Turk, mož pokojničine sestre. Doma se mu je čudno zdelo, ker ni bilo v kuhinji Marije Robičeve. Ko je vprašal mater pokojne, Marijo Preserjevo, kje je Robičeva, mu je dejala, da je šla v hlev krave molst. Ko pa je stopil na dvorišče in je videl, da je na dvorišču tema, se je vrnil ter dejal Kristini Preserjevi, da je ni v hlevu, ker ni luči. Ko tudi pozneje Robičeve ni bilo nazaj v hišo, sta Angel Turk in Kristina Prescrjeva odšla k hlevu, kjer sta našla vse zaprto. Mati Kristina Prescrjeva je takoj zaslutila, da se je moralo nekaj pripetiti. Angel Turk je nato s silo odprl vrata in stopil v hlev, kjer se mu ft nudil grozen prizor. Hostingerja tedaj ni bilo v hlevu, zaradi česar domnevajo, da je po izvršenem zločinu pobegnil, ko je 7a«-klenil vrata hleva in vzel ključ s seboj. Ol* veščeni orožniki ga pri včerajšnji preiskavi niso našli nikjer. Našel ga je šele davi okoli pol 8. domačin Anton Glazer, ki je šel skupaj z Angelom Turkom po krmo na skedenj Hostinger se je obesil na gredi, točno nad mestom zločina v hlevu. Iz vsega sklepajo, da je po zločinu blodil po bližnji okolici, ponoči pa se je spet vrnil in odšel v skedenj, kjer je prislonil lestev na pod in izvršil samomor. Hostinger je bil kljub mladosti zelo surov človek in ni poznal nobene šale. Na najmanjšo žalitev jc grozil z nožem. Delal ni nič kaj rad. Najrajši je čital čisto sam zase, bil je nepo-koren in zakrknjen. Obdukcije ni bilo, ker se je krivec sam solil.
Borba Dubrovnika za učiteljišče
Kakor mi, tako se morajo v zadnjem času boriti tudi Dubrovčani za svoje Šolstvo. Letos so hoteli praznovati 70-letnico učiteljišča, ki je biSa najstarejša šola te vrBte v Avstriji. Toda v juniju je bil zaključen zadnji letnik in letos niso več sprejemali v prvi razred učenk in učencev. Velika zgradba stoji prazna---
Dubrovniku vlada zaradi tega razumljivo razburjenje, ki je tem večje, ker doslej niso pomagale številne prošnje in intervencije in je videti, da so zaman vsi napori ljudstva, ki zahteva nazaj svojo šolo. Zaradi tega so vprizorile Dubrovčanke o priliki kongresa Mednarodne ženske zveze, ki je imela svojo centralno pisarno baš v pre-parandiji. protest na ta način, da so prihajale v zgradbo samo one članice domaČega ženskega društva, ki so opravljale pri kongresu najvažnejše funkcije. Ko je prišla Nj. Vel. kraljica Marija, da vidi razstavo ročnih del in knjig, jo je pozdravila v stari konaveljski noši Nina Doršnerjeva, stud. phil. ki jo vidimo na sliki, ji izročila šopek ter zaključila svoj pozdrav z besedami: »Kot hčerka mesta Dubrovnika prosim Vaše Veličanstvo: Vrnite nam preparandijo.«
Nekateri prisotni dostojanstveniki sicer niso bili bogve kako veseli teh besed, ljudstvo pa pričakuje v trdni veri. da se bo- izpolnila upravičena želja Dubrovnika,
Žrtev materinstva
Krško, 17. oktobra Svet je poklic matere, tolikanj svet, da pred veličino njenega poslanstva, ki ji je odmerjeno z naravnimi zakoni, klone vse drugo. Njej je odmerjeno življenje zase in za potomstvo, a to le pod pogoji heroj-stva, prekomernega žrtvovanja, ki noče poznati ali vsaj ne na zunaj pokazati vseh bolečin. Blagoslov materinstva je žal v premnogih primerih usodepoln za mlade matere. V grenki boli in s silnim samoza-tajevanjem se morajo mnoge izmučene od napora posloviti od življenja.
Tako tragična usoda je zadela v torek ponoči gospo Malko žabkarjevo, rojeno žnidaršičevo, soprogo banovinskega tehnika g. Viktorja Zabkarja v Krškem, ki je v cvetoči mladosti 23 pomladi položila žrtev na oltar materinstva. Prav v času, ko bi ji imela zasijati popolna sreča družinskega življenja, je ugasnilo mlado življenje, nekaj dni za njim na posledicah tudi mlada mati. Pokojnica, ki je komaj leto dni živela v srečnem zakonu, je bila zaradi blagega značaja splošno priljubljena, zato bo v spominu vseh, ki so jo poznali, živela še vedno. Prizadetemu soprogu in sorodnikom naše iskreno sožalje?
Domače vesti
*	Poii? t sem koroškim. Maistrovim. prek-murskim in medmurskim borcem! Po sklepu svojega izvršnega odbora od 20. »eptem« bra letos vabi Zveza legionarjev kraljevine Jugoslavije vse bivše koroške, Maistrove, prekmurske in medmurske borce in dobror voijce, ki so se v leUh 1918 in 1919 kot prostovoljci borili v oddelkih generala Maistra, poročnika Malgaja. majorja Lavriča, kape-tana Kneza. Badjure. Martinčiča, Šefmana ter ostalih komandantov, ali pa pozneje v la-hudskam, koroškem jezerskem, ljubeljskem in jeseniškem odredu, odnosno v odredih polkovnika Perka in drugih, da javijo naj« kasneje do 10. novembra letos svoje naslove Legiji koroških borcev v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 2, ali Zvezi Maistrovih borcev v Mariboru in Udruženiu ratnih dobrovolja-<a - boraea za oslobodjenje severnih kraje« «a Jugoslavije v Zagrebu. Tkalčičeva ulica 5. Prijave so potrebne zaradi ureditve evidence vseh dobrovoljcev in borcev, ki so ee udeležili bojev za osvoboditev severnih kra jev Jugoslavije. Podatki bodo služili Zvezi legionarjev za pridobitev pravic dobrovolj-ceru in iroreem, ki eo zaslužni za domovino. Tajništvo L K B, Ljubljana.
•	Spomenik vojvode Vuka. V nedeljo 25. t. m. bodo v Beogradu na Topličkem vencu odkrili »pomeniik narodnega junaka iz do« be četniških akc.ij in borb za osvobojenje, <K>jvode Vuka. Slavnostni govor bo imel di-vizijski general Miilutin Nedič, vršilec dolžnosti načelnika generalštaba, v imenu tovarišev iz 32. letmfca vojne akademije. Udeleženci pro®lave imajo polovično vožnjo in veljajo te olajšave za čas od 21. do 29. t. m.
Blago za ——————
moške I suknji' J A.Žlender
Največja tn najlepša izbera ln najsolidnejSe cene!
Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje!
*	Zimske urice bodo letos, kaikor vse kale, zelo dolge. Menda jih ne misliš prezebati, pre«pati? Preskrbi se pravočasno z zabavnim in poučnim čtivom, ki Ti ga za borih 20 dinarjev nudi Vodnikova družba. Moraš se pa požuriti, da ne boš 06tal brez knjig, brez prijetnega čtiva za dolge zimske mesete!
*	Diplomirana je bila v ponedeljek na filozofski fakulteti Aleksandrove univerze gdč. Olga Pucova iz Krškega in to v pedagoški skupini. Čestitamo!
*	Diplomiran na visoki šili za svetovno trgovino na Dunaju g. Oton Gagel. Čestitamo!
*	Poročila sta se v soboto diplomirani filozof Vrbič Jule iz Stične in učiteljica Ančka Šiškova iz Ljubljane. Oba sta zlasti znana v S[>ortnih krogih in sta kot izvrstna družabnika Splošno priljubljena. Svatba je bila v Tržišču pri Mokronogu po starem, na« rodnem običaju. Prav je, da tudi izobraženci spoštujejo in uvajajo narodni poročni ceremoniel, ki je gotovo mnogo bolj na mestu kakor pa tuje manire. Zato je tudi svatba potekla v najboljšem razpoloženju in tudi mi želimo mladima poročencema vso srečo. Potrjenka bo pa v Krjavljevi koči na Obolnem, katere solastnika 6ta oba.
*	Himen. V ponedeljek sta se poročila na Brezjah g. Janko Simonič, pomožni davkar v Laškem, in gdč. Vida Derganova. hčerka trgovca v Laškem. Čestitamo'
*	Smrt znanega novosadskega novinarja. V Karlobagu je umrl v starosti 49 iet novo-sadski novinar Slavko Skenderovič. V Kar« lobag se je podal na zdravljenje in tam ga je zatekla snurt. Nekdaj je bil tajnik poštne direkcije v Zagrebu, a se je že tedaj bav'-l z novinarstvom. Ko je bil upokojen, je postal novosadski dopisnik »Jutarnjega lista« in »Obzora«. Požrtvovalno je deloval tudi v novinarskem stanovskem pokretu in je bi! nekdaj podpredsednik novosadske pek ciie JNU.
*	Nova cesta Zemun-Stara Pazova je der
vršena. Ta cesta je del transkontinentalne ceste, ki vodi v Carigrad. Dolga je 21 in pol kilometra. Cesto »o gradili 12 mesecev
Zaradi težke stolice, pokaže uporaba naravne Franz-Josefove grenčice, užite zjutraj in zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pacijentke uživajo rade Franz-Josefovo vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek.	Ogl. «>g. s. br. ifeis^s
*	Nori grobovi. Umrla je v Kočevju gospa Marija Bogatajera. Pogreb bo danes ob 14 — V ljubljanski bolnišnici ie umni a gospa Frančiška Kal&nova. Pokopali io bodo cla« nee ob 16. — y Dolnjem Logatcu je umrl g. Ivan Debeve, posestni in gostilničar. Pogreb bo danes ob 15. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Franc Rupnik, mizarski mojster. K večnemu počitku ga bodo
spremili danes ob pol 15. _ Pokojnim blag
spomin, žalujočim nase iskreno sožalje!
*	Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazal g. direktor dr. M. Potočnik iz Lesc Din 100 v spomin edinemu slovenskemu sošo'cu na gimnaziji v Beljaku pok. dr. Ivanu Arnej-cu. Iskrena hvala!
*	Zaslužno delovanje splitskih planincev. Na največjem vrhu otaka Brača je bila slovesno otvorjena planinska koča. katero je zgradilo splitsko planinsko društvo »Mo^or«. Slavnost je bila združena z desetletni«) dru štvenega delovanja. Med planinskimi orga-
| * nizacijami v naši državi zavzema >Mo6or« ugledno mesto, ker eo člani tega društva dali svojemu pokretu kulturno in socialno obeležje. V desetih letih svojega delovanja so Mo®oraši pri redi H med ljudstvom veliko število poučnih predavani, izdajali so bro« šure planinske, higienske, prirodoslovne in turistične vsebine ter sodelovali v veliko korist Dalmacije pri raznih domačih in tujih Listih in revijah. Velike uspehe so dosegli s pogozdovanjem goniča v. Ze od lela 1929 prirejajo v&ako 'eto »šumniki dan«, ki je posvečen gozdarski propagandi. Poleg zavetišča na Braču imajo svoj dom na Moso-ru, lepo zavetišče na Kamešnici in planinsko kočo na Vagnju.
*	železniški promet s prestopanjem potnik ov med postajama Mursko Središče— Lendava. V petek 23. t. m. bo radi popravila mosta v km 17.5/t med postajama Mursko Središče in Lendava promet potnikov s prestopanjem in prenosom prtljage in to pri mešanih vlakih; ob 8.56, ob 11. uri, ob 13.57 in ob 14.50.
*	Telefonski promet je uveden v tehle relacijah; Bad am Aiassee—Bled, Gmun-den—Bled, St. Gilgen—Celje, Bruc& na Muri—Celje, Ribnica ob Vrbskem jezeru— Crikvenica, Bregemz—Crikvenica, Bad Hali—Ljubljana, Zeli am See—Loče pri Poljčanah, Dunaj—Maribor, Bad Gleiehen-berg—Pokljuka, Bad Gastein — Pokljuka, Mallnitz — Pokljuka, Hof-Gastein—Preddvor, Eisenstadt—Prevalje, Labud—Ptuj, Salzburg—Rimske Toplice, Bad Gleichen-berg—Rogaška Slatina, Leoben—Slovenske Konjice, Gradec—Sv. Vid pri Ptuju, Radkersburg (Radgona)—Sv. Vid pri Ptuju, Dunaj—Tržič, Hofgastein—Tržič, Bad Gastein—Tržič, Mallnitz—Tržič, Vrba ob Vrbskem jezeru—Zagreb, Bad Gleichen-berg—Zidani most.
*	Leta'o, ki je po brzini med prvimi t Evropi, je zgradila zemunska tvornica letal Ikarus. Pri poisku®nih letih 60 s tem letalom dosegli brzino 35 km na uro. Letalo sta skontruirala inženjerja Ilič in Sivčev, pri poiskusnih letih pa je letalo vodil pik>t Dobnikar. Po brz>ini spada to letalo med prva, v Evropi zgrajena letala, upoštevati pa je treba tudi to. da se pri tem letalu kolesa ne potegnejo v trup, kar bi zmamj-šalo odpor zraka ter omogočilo še večjo brzino.
*	Na Sušak vozi zopet redno novi, nadvse udobni avtobus, ki je bil nalašč zgrajen za zimske vožnje za to progo. Vozil bo redno po normalni progi, dokler ne bo večjih žametov. Potniki ne morejo prehvaliti udobnosti sedežev in popolnoma mirne, užitkov polne vožnje, š&st ur vožnje mine ob toliki udobnosti in ob lepih hitro menjajočih se razgledih po lepih pokrajinah tako hitro, da potniki veselo presenečeni, i« kakor da ne verujejo, da so že na cilju, izstopajo na Su-šaku. Zato. kdor more, na solnce, na morje s to našo najhitrejšo zvezo z morjem. Av« tobus odpelje vsako jutro ob 6.25 izpred hotela Miklič v Ljubljani.
*	Davno je že znano, da so usta in grlo najbolj izpostavljeni infekcijam. Zaradi tega je potiebna vestna nega ust in grla. Izpirajte usta in grlo redno zjutraj in zvečer, po možnosti tudi po jedi z Odoloin. V pol čaše vode vzemite 3 do 5 kapljic Odola. Pri nevarnosti hripe ob začetku infekcije grla lahko količino Odola povečate. Odol je idealno sredstvo za nego ust, ker pride v najbolj skrite dele ustne dupline ter prepre- i či s svojim antiseptičnim učinkom vretje in j gnitje. Kdor dnevno uporablja Odol. varu- i je svoje zdravje.
*	Tovai na J0S. REICH sprejema mehko j in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
G prehladu
vodi največkrat skozi usta. Zato si potrosto deslnficirajte usta in grlo z
Mr. Bahovčevtmt
„5mreCa" bonboni
iz smrekovega ekstrakta tn mentola, ki ublažilo kašelj in hripavost. Zavitki Din 4._ in Din 6.— v lekarnah in drogerijah.
Apoteka
Mr. L. Bahovec
LJUBLJANA Kongresni trg d te v.
Iz Ljubljane
u_ Oficirski družabni vefer. V slovo pre«
meščenega komandanta dravske divizijske oblasti, divizijskega generala g. Petra Ne-deljkoviča, pomočnika komandanta divizije, konjeniškega brigadnega generala g. Ive Jovanoviča in ostalih premeščenih oficirjev prirejajo aktivni ofic!rii ljubljanske garnizije družabni večer v prostorih Zvezde jutrj 22. t. m. z začetkom ob 22. Gg. rezervni oficirji so povabljeni, da se udeležijo tega družabnega večera s člani svojih rodbin. Za vstopnico velia osebna legi t ima« cija rezervnega oficirja. Obleka po volji.
n— 0 tekstilnih surovinah Jugoslavije je naslov prvemu znanstvenemu predavanju Prirodoslovnega društva v petf.k 23. t. m. ob 18. uri v predavalnici kemijskega instituta univerze v Vegovi ulici (realka-). Predaval bo zmani strokovnjak v. d. dir. drž. tekstilne šole v Kranju g. dr. ing. Franjo Kočevar. Predavanje bo tem aktualnejše, ker bo obravnava] predavatelj tekstilno fabrilcacijo v naši državi z vidika avtarkije, vzporejal številke uvoza za ra®tlinske vlakni ne, umetno in naravno svilo ter volno. Gotovo bo tako predavanje vzbujalo zanimanje tudi širšega občinstva, ker nam bo priznani strokovnjak poročaL kako bi se morsla naša tekstilna industrija najugodnej« še razvijati, da zadosti vsem našim potrebam. V^top vsakomur prost, vstopnine ne bo.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87
Duhovit film, poln komičnih zapletljajev
ZGODILO SE JE NEKE NOČI
CLAUDETTE COLBERT CLARK GABLE
samo Se v sredo in četrtek ob 8. mrl. PRIDE: ~~~~~
Gospod brez stanovanja
u— Tragedija dveh sirot Na kirurški oddelek so včeraj pripeljali dvoje mladih ljudi, sicer vsakega iz druge smeri, a njuni zgodbi sta si vendarle tako značilno sličnL V neki hiši na Sv. Petra cesti se je 20-letna brezposelna služkinja Angela C. v obupu zatekla v samomor, kakršnih malo beleži kronika nesreč pri nas. Angela je brez očeta in mafcere; a ko je nazadnje izgubila še delo, je segla po nožu in si prerezala trebuh. Nesrečnico pa so še o pravem času našli, da so jo prepeljali na kirurški oddelek in jo iztrgali smrti. Skoraj nič manj bridka ni nezgoda, ki se je pripetila 13-let-nemu pastirčku Francetu Polancn iz Voj-nika, ki je prav tako brez staršev in brez posla. Ko je ostal brez vsakega zavetja, se je peš napotil proti Ljubljani, kjer je upal. da bo že prišel do kakšne pomoči. Pot ga je zanesla v gozd pri aerodromu, pa je nekje slučajno naletel na lovskega tatu. Mož je mislil, da ga fant zasleduje, in je brez besede nameril puško vanj. Strel je pastirčka zadel v nogo in mu prebil stopalo. Zdaj se prav tako zdravi na kirurškem oddelku.
u— Darovi za Bartolovo družino. V blagajni »Jutra« je deponiranih od neke neimenovane uradnice in neimenovanega gospoda doktorja iz Ljubljane po 50 Din, od g. R. H. iz Ljubljane pa 30 Din.
u— Absolventje državne trgovske Šole »o v nedeljo priredili lepo uspel izlet v Zupanovo jamo in s tem pričeli novo delovno leto. Udeleženci izleta so bili s prireditvijo prav zadovoljni. ?a je bilo dobro volje in zanimive zabave dovolj. V četrtek prične organizacija serijo mesečnih predavanj v
restavraciji Briški (Zvezda). Predaval bo
priljubljeni pisatelj pro/. Joie Kranjc o temi: Zaposlitev in kako si pomagamo v življenju.
u— Abonenti opernih predstav niso zadovoljni s sistemom, po katerem se uloge pri reprizah drugače zasedajo kakor pri pre-
mierah. Vodstvu opere bi bili za reprize v prvotni zasedbi prav hvaležni.
n— Uprava Hubadove župe opozarja v«a včlanjena pevska društva, da takoj pošljejo potrebne podatke in fotografije pevskega zbora v dveh izvodih za sestavo zbornika. Fotografije v obliki razglednic.
n— Praktičen teča) češkega jezika za širšo javnost. Kakor vsako leto. bo priredi« la tudi letos J. č, liga v Ljubljani praktičen tečaj Češkega jezika za širšo javnost, ki se ga lahko udeleži vsak interesent. Pouk bo brezplačen. Vpisovanje bo v četrtek 22. t. m v šentiakobskj meščanski šoli od 18. do 19. ure.
n— 0 dubrovniskeni kongresu se bo poročalo na seji Ženske zveae v četrtek ob 15. v Splošnem ženskem društvu. Udeleženke kongresa so vljudno vabljen*?
u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo seja plenarnega odbora. Vsj točno!
DOBRNA
v vsej svoji jesensld krasoti Vas kliče.
Centralna kurjava, topla tekoča voda v sobah i. t. d.
u— Praktična vrednost razstave domnfih preprog. O priliki razstave >Domaea preproga« na letošnjem jesenskem vele«ejmu je pokazalo naše ženstvo izredno veliko zanimanje za domače tkanje preprog. Splošno žen®ko društvo je že takrat obetalo, da priredi ponovno tečaje za učenje tkanja pre« prog. Zdaj namerava to svojo obljubo izpolniti. Vsi oni. ki zanimajo za tkanje pre« prog po perzijskih vzorcih, na »e izglasijo v četrtek 22. ali v soboto 24. t. m. v knjižnici Splošnega ženskega društva. RimSka cesta 9. Sestanek vseh priglašenk se bo vršil potem v torek 27. t. m. od 16. do 18. ure i-^to-tam.
u— Pozor pred sleparji. V mestu bo pojavili predrzni sleparji, ki se trgovcem, podjetnikom in drugim predstavljajo za otroke in sorodnike pdsinonoš in drugih poštnih uslužbencev ter pro»i»o za blago in za posojila. Združenje poštnih L L zvanifoi-kov in »luži tel jev kraljevine Jugoslavije, pododbor v LjubljanL opozarja občinstvo na sleparje ter pro»i. naj vsak pomaga pri razkrinkan ju pustolovcev, ki jemljejo poštnim uslužbencem dobro ime. Vsak prim«r sleparije naj se takoj iavi policiji.
u— Ple«nossportni klnb ▼ Ljubljani prifne drevf v Kazini s svojimi rednimi plesnimi vešbami. Novi interesenti vljudno vabljeni.
n— Jutri r«i na plesne vaje, ki jih prirejajo v»ak četrtek ljubljanski konservato-risti. Vaja ®e začne točno ob pol 20. v Trgovskem domu. Obleka promenadna. Čaka vas veliko presenečenje.
Iz Celfa
e— Celovški šahovski klub bo Igral v soboto v Celju. V soboto 24. t. m. bo prispel Celovški šahovski klub, zastopan po 20 osebah, v Celje, da v šahovski tekmi s Celjskim šahovskim klubom popravi svoj poraz meseca junija v Celovcu, kjer ga je Celjski šahovski klub premagal v razmerju TVz :2'/»• Ta zanimiva mednarodna šahovska tekma se bo pričela v soboto 24. t. m. ob 20. v vrtni dvorani hotela > Evrope t. Vabljeni so vsi prijatelji šaha.
e— Ulica pred Mestnim gledališčem ie nujno potrebna popravila, ker v sedanjem stanju nikakor ni v čast gledališču kot važni kulturni ustanovi. Poleg rednega vzdrževanja hodnika okrog gledališkega poslopja bi bilo treba popraviti tlak na ulici, da ne bo treba ljudem ob slabem vremenu brodiiti po mlakah in brozgi. Tudi gledališče samo je zelo potrebno temeljitega popravila, a za to delo trenutno menda ni dovoli sredstev na razpolago.
e— Nepoboljšljiv prijatelj tuje lastnine. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 29-letni delavec Franc Gracer z Liboj zaradi štirih tatvin in prevare. Gracer, ki je zaradi tatvin in pretepov že večkrat predkazno-van, je letos v maju in juniju ukradel dve konjski opremi, dve kosi in suknjič v skupni vrednosti 1200 Din. lani pa je pri stiskanju sena mešal r seno pesek in kamenje, da bi bilo seno težje. Gracer je bil obsojen na 2 leti robije in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let.
rja. Ko ae je peljal 27-latzd, pri kanom Industrije« g. Blažu Sodimi v Celju nameščeni uradnik Franc Končam v nedeljo sve-čer a kolesom po cesti v ftmarjeti pri Celju, je pri vozil nasproti neki avtomobil. Zaradi preostre »vetlobe avtomobilskih reflektorjev je ia^-uMl Končan orientacijo ia je zavcml v neko jablano, pri čemer m je zlomil desno nogo. Prepeljali ao ga v bolnišnico.
e— Zopet oboj na Blzeljskem. V sredo
14. L m. zvečer so kožuhali pri posestniku Ureku v Zlogonskem pri Kapelah na Biaelj-skem. Po delu sta 34-letni posestnikov sin Franc Urefc iz Zlogonskega in 21-letni posestnikov sin Andrej Duhanič iz Gornje Sušice pri Bizeljskem ob 23.45 na Ureko-vean dvorišču napadla posestnika Franca Vebleta iz Zlogonskega s koli m ga poškodovala po vsem telesni. Vebleta so prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer je drugI dan podlegel poškodbam. Storilca sta po dejanju pobegnila. Urej^ se je zatekel v Celje. Policija ga je aretirala v ponedeljek v poslopju mestnega poglavarstva, kjer je iskal nekega odvetnika, da bi ga zagovarjal, DUhaniča pa so istega dne prijeli orožniki v okolici Dobove. Ureka so orožniki včeraj odpremill iz Celja v Brežice in ga obenem z Duhaničem oddali v zapore tamkajšnjega sreskega sodišča. Duhanič priznava .'Tvoje dejanje, Urek pa še tajL
e— 19-krat ga je zabodel. V neki gostilni na Ložnlci pri Žalcu je v nedeljo zvečer neki posestnikov sin iz Vrbja v prepiru napadel 27-letnega, pri posestnici Tereziji Šepčevi v Vrbju usliužbenega hlapca Franca Nemca in ga z nožem 19-krat zabodel v glavo, obe roki in prsi. Dve poškodbi na prsih sta smrtnonevarnL Nemca so prepeljali v celjako bolnišnico.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija »Dvakrat zarrčen« s FVicem Ka/mpersom in kulturni film.
KINO METROPOL. — Danes »IVJE« (Waldwinter) ln najnovejši Foxov tednik..
Iz Maribora
a— Tridesetletnico mature na mariborski realki so slavili te dni abrturienti letnika 1905/06, in sicer: Reichelt Vilibald, profesor na Dunaju. Trummer Franc, višji stavbni svetnic iz Gornje Radgone. Petek Miian. akademski slikar iz Maribora. Langer Alojzij, veleposestnik n Marenberga, Himmei I>eo. inšpektor zveznih železnic na Dunaju, Schfln Viktor, višji uradnik G. K. B. Gradec, Geymayer Franc, sekcijski predstojnik v lschiu in Lfischnigg Ferdinand, pomočnik direktorja zveznEb želoznic. Beljak. Ogledali so si zannodovo poslopje in poklonili podpornemu društvu za revne učence večji znesek.
a— Ustanovitev lekarnarske zadruge v Mariboru. V nedeljo popoldne je bd pri »Orlu« ustanovni občni zbor lokamaj-ske zadruge za Maribor. Navzočni eo bili tudi zastopniki lekarnarjev ix ra-znih pokrajin naše države. Lekaniarsko zibornioo v Ljubljani je zastopal njen predsednik mg. Lev-Btek. Namen zadruge je ščititi ekonomske interese lekarnarjev in magistrov na. področju bivše mariborski oblasti V vodstvo zadruge so bili izvoljeni gg. Vidmar, (predsednik) ter Minafik. Orožen in Alhaneže. V nadzornem odboru so Savost f Maribor), Po-savec (Celje) in dr. Belec (Murska Sobota).
a— Tečaj za računstvo in geometrijo, ki ga priredi mariborska poslovalnica obrtno-pospeSevalnega urada zavoda TOI, začne prihodnji teden. Interesenti bodo obveščeni pismeno. Dostop imajo samo rokodelski mojstri tn pomočniki.
a— Razgrnitev obnovljenega katastrskega premera. Od 26. t. m. do 25. novembra je razgrnjen katastrski operat v katastrski občinah Maribor mesto. Grajeka vrata. Koroška vrata in Grajski marof. Lastniki zemljišč naj si v lastnem interesu ogledajo, fea-tastrtske podatke in sicer za posestnike t začetno črko A do D od 26. do 30. L nu od E do I od 31. t. m. do 6. nov_ od J do N v dneh od 7. do 12. novembra, od xačew nioe 0 do Š v dneh 13 do 18. nov„ od T do 1 pa v dneh od 19. do 25. novembra.
a— Jablane cveto, maline r°re. Te dnd so dozorele na posestvu Katioe Erbežnikove v Laznici pri Limbušu maline in je tudi jabJa^ na vsa v cvetju, kakor v najlepši pomladi. Res čuden pojav v najavi po zadnjem snegu in dežju.
Probuda hoče vzgojiti strokovnjake za moderno slovensko umetno industrijo
Priredila bo posebne strokovne tečaje
Ljubljana, 20. oktobra.
Ob 15-letnicd svojega obstanka namerava društvo umetnikov, mdustrijeev in trgovcev »PTObuda« v Ljubljani prirediti strokovne tečaje, v katerih se bo gojilo izključno ustvarjanje osnutkov v pravilnih oblikah in barvah, ki naj služijo za podlago moderni slovenski umetnostni industriji. Tečaji bodo hneli visokošolski značaj in bo zanje potrebna enaka pred izobrazba kakor za akademijo umetnosti in umetnostno-obrtno šolo. Trajali bodo od 16. novembra letos do 16. februarja 1937. Pouk bo celodneven. Vsak udeleženec mora položiti strog sprejemni izpit in se !>o vpoštevala le usposobljenost kandidata, predvsem njegov smisel m čut za poglobitev za domačo umetnostno industrijo. Sprejem je omejen na 60 udeležencev, ki se bodo razdelili na razne panoge, tako na lesno, kovinsko, ka-menarsko. steklarsko in tekstilno industrijo, na keramiko, tiska.rstvo in dekorativno obrt.
Kakšen je pravi namen teh tečajev? Naša umetna industrija, ki je brez prave orientacije, naj se vrne k čistim virom ljudske bitnosti. ki se izraža v ljudski umetnosti. Iz teh virov naj se Črpajo zamisli za izdelovanje novih oblik in naj se na t? način prične ustvarjati moderna slovenska irmetna industrija. katere izdelki bodo odgovarjali našemu narodnemu mišljenju in čutenju. Piretaikoan % dijake m,
ki iščejo obstanka, naj se omogoči delovanje v umetnostni industriji. V obratih umetnostne industrije delujočim, ki so že praktično usposobljeni, naj se s temi tečaji da prilika, da si pridobijo posebno kvalifikacijo za ustvarjanje samostojnih osnutkov v domačem duhu. Ustvarijo naj se pogoji za ustanovitev slovenske umetne industrije za eksport.
*
Za člane svojega gradbenega odseka priredi društvo Probuda tudi celodnevni tečaj stavbne stroke za preobrazbo modernega podeželskega stavharstva Slovenije. Tečaj bo od 20. februarja do konca marca 1937. in se ga bodo lahko udeležili tudi gospodje, ki so kot prejšnji učenci prof. Grebenca že spoznali bistvo domačega podeželskega stavbarstva. Namesto sprejemnega izpita zadostuje predložitev lastnih risb v oceno. Število udeležencev je omejeno na 40. Posebni namen tečaja je globlje spoznavanje našega domačega stavbarstva. Tz kmečkih objektov naj se črpajo zamisli za' novo stavbarstvo, ki bodi sicer prilago d en o potrebam časa vendar pa naj odco varja našemu narodnemu mišljenju in čustvovanju. Udeleženci, ki nameravajo morda v nrihodnji sezoni graditi objekte v tem duhu lahko prinesejo že izdelane načrte s seboj v strokovno oceno odnosno v potrebna korekturna navodila. Ce načrtov še 1 bba?<jo, jih lahko izdelajo v tečaja.
Nadalje ima vodstvo tečajev v načrtu še izredna, interesom tečajev primerna predavanja. Vršili se bodo obiski umetniških zbirk in ekskurzije pod strokovnim vodstvom s predavanji. Ob sklepu tečaja bo prirejena razstava, katero nameravajo s predavanji podaljšati v potujočo razstavo po krajih Slovenije, morda tudi do Zagreba in Beograda in to v svrho medsebojno vzpodbudnega tekmovanja in ustanovitve državne zveze »Probude«. Vsi interesenti naj &e obrnejo na naslov: Probuda. Ljubljana. tehniška srednja šola.
*
Oživotvorjenje teh reformacijskih tečajev visokošolskega značaja mora vzbuditi med nami polno zadoščenje. Saj ne vidimo v tem samo stremljenja po gospodarski osamosvojitvi. marveč v mnogo večji meri estetsko vrednost, ki bo naš narod dovedla do vse višjega ugleda. 0 kvalitetah Probude smo se prepričali ob priliki raznih njenih potovalnih razstav, prav tako pa so pričale šolske razstave o odličnih uspehih umetniške šole Probude. 01 društvenih članov zasnovani osnutki in vsakovrstna umetnostna dela v smislu domače narodna umetnosti krasijo dane* marsikateri imr-nHnejši dom. To vrste dela »o bila. kakor znano, tudi na pariški svetovni razstavi odlikovana. Ce .je torej društvo omenjeno tečaje d< hro organiziralo — v knr imamo polno zaupanje — potem bo doseglo visok namen.
Da bi se omejilo gisterratičnn pačenje slike naše domače krajine, jp moral priskočiti na pomoč novi gradbeni zakon. Zal se njegovo varstvo še ne razteza preko vsega območja aaše ožjo domovine, hi prav ta je
pravo polje za udejstvovanje nameravanih reformacijskih tečajev za naše moderno podeželsko stavbarstvo, zlasti, ker so tečaji namenjeni predvsem udeležbi naših podeželskih stavbnih strokovnjakov. Z zanimanjem bomo zasledovali delo imenovanih tečajev, ki jih bomo tudi po možnosti podpirali. Želimo pa tudi. da bi to delo vsesplošne važnosti naletelo povsod na razumevanje rn podporo.
Žalostna smrt starke
Ig. 20. oktobra.
Zgodnji jesenski sneg je tudi pri nas na Ižanskem kmalu skopnel in ni prizadejal toliko škode, kakor se je sprva mislilo, saj je ležal samo nekaj dni, toplo pr! greva joče jesensko solnce pa ga je pregnalo v višje kraje. Zadnje dneve so ljudje pospravili že skoraj vse poljska pridelke s polja domov, tako repo, peso. korenje in tudi zeljnate glave, katere večinoma vozilo na ljubljanski trg na prodaj po 40 do 100 dinarjev voz.
V soboto zvečer pa .ve je na Barju zgodila težka ner-reča, ki je nemalo razburila n"še ljudi. Njena žrtev je podala okr:g 60 letna ženica Frančiška šeškar iz Vrb-l.ieDja pri Igu, ki se je skeraj -se svoj" življenje preživljala kot dninarica pri raznih posestnikih, potem kc JI je nekaj let po vojni umrl njen mož. Hodila je uro daleč iz Vrbljenja v L.ipe na »žrngdo* k posestniku Jurešiču. po domače Kozle.rju Odhajala je od dor»ia v p ned^ljpk in se vračala spet v soboto domov. Zadnjo soboto je še z nekaterimi ženskami obrezo-
vala peso pri posestniku Jurešiču, ta pa jI je dovolil, da gre lahko domov še pred mrakom. Pridna, kakor je vedno bila, tA hotela pustiti dela nedokončanega in je tako pomagala obrezovati peso še pozno zvečer. Ker je bilo ob tem času nerodno hoditi dve uri peš iz Lip v Vrbljenje, je Koz-lerjev hlapec zapregel konja in hotel odpeljati ženske domov. Toda že na prvem mostu, ne daleč od doraa se je pripetila nezgoda. Tu teče majhen barski potoček, kakor jih je mnogo na Barju, preko ceste, konj se je iz neznanega razloga ustrašil bližnjega kupa slame in skočil s ceste v jarek, kar je postalo skoraj za vse usodno. Voz se je dobesedno poveznil na vse, tembolj nevarno pa jp bilo. ker je bilo v jarku pol metra vode. Eni izme^ žensk se je posrečilo izviti se izpod voza in pohiteti po pomoč, med tem č.as m pa se je rešil tudi hlapec, kateremu se je posrečilo, ker je bil nekoliko močnejši, voz privzdigniti in tako rešiti tudi drugo žensko, vendar pa je šeškarjeva obležala s težkimi notranjimi poškodbami in ji tudi ljudje, ki so prihiteli na pomoč, niso mogli več rešiti njenega življenja Naložili so jo na voz in prepeljali na Kozlerlev dom, tu pa Je ''tnalu izdihnila. Zjutrai ob oemih so lz Iera prišli v Lipe or žn!ki. ki so ugotovili nieno smrt. šeškarjevo so nato prepeljali na njem dom v Vrbljenje. Pogreb dobre, mirne in pridne ženice ki s<o jo vsi imeli radi, je bil danes dopoldne Nesreftna žena, k! nI Imela drueega 't«* malo n.11vic\ za-pu?.^f> 18!etnega stna Tvsra in 26li»tno hčerko Angelo, ki sta oba prišla na pogreb nesrečna matera,
»— Strelske tekme. V nedeljo je priredila Strekk,a družina na Teznem strelske tekme na rs/dvanjskem strelišču. Tekem se je udeležil tudi mestni poveljnik general Miien-ko.vič. Po uvodnih besedah predsednika Luknarja je sledilo tekmovanje. Na splošni družinski tarči je doba prvo nagrado Ivan Sinič, prav tako tudi na zmagovalni družinski tarči. Na malo kalibre k i tarči je dobila prvo nagrado Henrika Siničeva, na tarči za goste prof Pero Cestnik. Po končanem tekmovanju sta spregovorila spodbudne besede predsednik terenske strelke družine F ran jo Luknar in upravnik Slavko Reja.
a.— Preradovičeva ulica pod vodo. Zaradi neizvršene kanalizacije in deževja zadnjih dni se je v jarkih ob pešpotih v Pre-radovičevi in bližnjih ulicah v Watovi. Sokolski, Ma Iga je v i in Teslovi ulici nabralo toliko vode. ki ne more odtekati proti Fran-kopanovi ulici, da so morali včeraj starši otroke prenašati preko vode. Nekateri otroci pa zaradi tega sploh niso mogli v šolo.
a— Do smrti povožen. V nedeljo zvečer so našli v Poč oh o vi siedi ceste nezavestnega železničarja Ivana Zižeka iz Radvanja pri. Mariboru. Po okoliščinah je bilo sklepati. da ga je povozil neznan kolesar, ki je i7gini.l s kolesmm v noč. Zižeka so s prebilo lobanjo wlpre.mili v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je včeraj podlegel za-dobljenim poškodbam. Krivca sedaj iščejo.
a— Smrtnonosen skok iz tretjega nadstropja. Iz tretjega nadstropja je skočila v Slovenski ulici 40. oskrbovankn mestne osfcrbnišnirse 70-let.na Katarina Ferkova iz Konjic. Pred skokom si je nadela praznično obleko in si pripravila dve sveči. Njeno mrtvo hniplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču.
a— Ranjen župan. Pri Sv. R.iipertu v Slov. gor. so v nedeljo otvarjnli katoliški prosvetni dom. Po slovesnosti so se zbrali nekateri fantje v neki £rostilni ter je nastal pretep, ki je imel krvave posledice. Pri tem je hotel tamošnji župan Janez Muršak fan-4e pomiriti, pa je dobil pri tem udarce in poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico.
a— S kolesom pod voz. Na križišču cest, pred Narodnim domom se je peljal proti ve-<Vni s kolesom 35-letni kovač Tvan Mako-Tič ir Pekove Nasproti je privozil mariborski kočija?,. Ker sta se srečala prav na kri-šišču in nista na ovinku opazila drug drugega. dokler nista bila že skupaj, ie bil ka-rr.mbol neizogiben. Kočijaž je zavo7,i1 7, oje-se(m s tako silo v kolesarjeve prsi. da je ta 7 nevarnimi notranjimi poškodba-mi padel nr tla in prišel pod vo?.. Kočijaž ni mogel canja ustaviti in V07, je šel preko ponesrečenca ter njpcovejra kolesa.. Poklicani reševalci so Ma kovica odpeljali v splošno bolni^iieo. Njegovo stanje je zelo resno.
Z Jeseiiic
Snkohko društvo Jesenice priredi
d~evd ob 20. v svojem domu predavanje > Potovanje na Spitzberge< s slikami. Pre->1 bo predavatelj ZKD g. un"'v. doc. dr.
l'-va O.Vka r.
Gospodarstvo
Važna trgovinska pogajanja
Pred zaključkom pogajanj z Nemčijo
V Dresdenu zaseda, kakor znano, mešana jugoslovensko-nemška komisija, da uredi vsa sporna vprašanja, ki so se pojavila v trgovinskem prometu med obema državama Po došlih vesteh potekajo pogajanja povoljno in bodo najbrž vsa sporna vprašanja likvidirana To nam potrjuje tudi okol-nost, da je Nemčija zopet pričela uvažati naše blago. Kakor je znano, je Nemčija zadnje tedne sploh prenehala kupovati nri nas, kar je dalo povod za nujno sklican i ,-nemško-jugoslovenske komisije. Sedaj p', dopuščajo Nemci zopet uvoz jajc in perut nine iz naše države in so bile poslane že prve pošiljke ob koncu preteklega tedna.
Mnogo se je mešana komisija zadnje dni bavila z ugovorom Nemčije proti naši politiki omejevanja izvoza, zlasti proti temu, da se izvoz določenega števila važnih izvoznih predmetov dopušča le proti plačilu v svobodnih devizah, kar velja zlasti za pšenico, koruzo, surove kože in konopljo. Nemci smatrajo, da 90 ti, ukrepi v nasprotju s trgovinskim sporazumom, ki predvideva ureditev medsebojnih plačil preko kliringa. Naša delegacija pa je seveda navedla tehtne razloge za te ukrepe, zlasti okolnost, da je tako blago šlo v Nemčijo in nam je Nemčija ostala protivrednost dolžna v kliringu, dočim je sama to blago prodala v druge države za plačilo v devizah. Kakor se zdi, je to vprašanje sedaj rešeno na način, ki zadovoljuje obe strani.
Nadalje je mešana komisija razpravljala tudi o vprašanju izvoza zaklanih svinj. Lani nam je priznala kontingent za sveže svinjsko meso, ki ustreza približno 40.000 komadom svinj. Ta kontingent smo izkoristili že letos v februarju, nakar je izvoz svežega svinjskega mesa v Nemčijo prenehal. Nemška delegacija je v tem pogledu naši želji ustregla m je pristala na letni kontingent, čigar višina pa še ni znana. Naša delegacija je zahtevala kontingent 140.000 do 180.000 zaklanih svinj.
Zadnje dni so bile odstranjene tudi težkoče glede Izvoza grozdja v Nemčijo, ker nam je Nemčija dovolila kontingent 50 malih vagonov. Iz Dresdena poročajo, da bodo pogajanja trajala še do konca meseca in bo 1. novembra naš izvoz v Nemčiji zavzel zopet normalen obseg.
Pogajanja z Anglijo
Iz Beograda poročajo, da se bo vodja naše delegacije v Dresdenu pomočnik ministra zunanjih del g. Milivoj Pilja še pred končnim zaključkom pogajanj z Nemčijo, vrnil v Beograd, in sicer zaradi pogajanj
z Anglijo. Pomočnik ministra g. Pilja bo kmalu po svojem povratku iz Dresdena odpotoval v London zaradi pogajanj. Angleška vlada je že pred meseci stavila predlog za pogajanja in je z obžalovanjem vzela na znanje, da se pogajanja odlože do konca tega meseca. Spor z Anglijo je nastal zaradi kontrole uvoza. Odbor za kontrolo izvoza pri Narodni banki je določil, da dopusti le 50°/» lanskega uvoza, Angleži pa se sklicujejo na čl. 4. trgovinske pogodbe, ki "e dopušča slabšega tretiranja blaga iz Anglije v primeri z blagom iz ostalih držav, za primer uvedbe deviznih omejitev. Angleži tudi poudarjajo, da bi bilo težko braniti pred angleškim parlamentom uvoz jugoslovenske perutnine, zlasti puranov (za katere se je pravkar pričela sezona) glede na številne pritožbe angleških izvoznikov blaga v Jugoslavijo.
Pa tudi naši izvozniki »e pritožujejo zaradi najnovejših odredb odbora za kontrolo uvoza. Ta odbor je namreč za zahteve angleških interesentov odobril povečanje uvoza iz Anglije preko odobrenih 50°/» vrednosti lanskega uvoza, toda pod pogojem, da Se ta uvoz plača v dinarjih na vezan račun fn bi se ti dinarji uporabili izključno za plačilo našega izvoza v Anglijo. Pri tem pa je težkoča, da bi moral uvoznik angleškega blaga dati Narodni banki izjavo, da v določenem roku vplača dinarje na ta račun (kot plačilo za uvoženo blago) in da vrhu tega predloži garancijsko
nfb vrat kruha, o kaflcnladj! io glavnih
načetih knjigovodstva, o trgovini s moto ter o obrtnih in delavskih predpisih, ki M tičejo pekovike stroke. Tečaj bo bre^ria-čen ter ne bo vršil v prostorih Zbornice tt TOI en teden, dnevno po 2—3 ure io ob času. ki bo udeležencem najpripravnejM in bo omogočena udeležba tudi interesentom izven Ljubljene n. pr. is Kranj«, Škofje Loke. Kamnika, Vrhnike ki Litije. Prijave za tečaj je z navedbo naslova po* siatj najkasneje do 25. oktobra t L Zbornici za TOI v Ljubljani.
= Izgraditev nafte železarske industrije. Kakor »mo že pred meseci poročali, je v zvezi z razširjenjem železarn v Zenica tudi načrt za zgraditev modernih plavžev z« surovo železo. V državnem rudniku Vsrc-šu imamo sicer dva plavža, ki p« sta bih zgrajena že v predvojni dobi ia sta tehnično zasiflrela. Po vesteh iz Beog vda sedaj proučujejo načrte zia zgraditev novih plavžev in je predvsem vprašanje, kje ee naj zgradijo. V poštev pridejo Vsreš, Ljubi-ja ali Zenica. Železna ruda iz Lubije je. kakor znano, kakovostno prvovrstna in se sedaj izvaža v inozemstvo. Važno je tudi vprašanje koksa, ki ga je treba dovažati.
= Nakup Železniškega materijala v Nemčiji za 400 milijonov Din. Generalna direkcija državnih železnic bo nabavila z licitacijo v Nemčiji naslednji železn:ški materijal v vrednosti 400 milijonov Din: tračniški materi jal (tračnice, skretnice in manjše priprave), stroji, priprave za mostne delavnice, mostne tehtnice, signalne naprave in žice, električni materljal, 7 garnitur motornih vlakov za ozki tir, 6 dvoosnih uradnih vagonov, 10 štiriosnih uradnih vagonov, 13 štiriosnih kurznih vagonov, 10 vagonov za prevoz sveežga lesa, pet vagonov za prevoz finega sadja, 20 vagonov za prevoz blaga večjega obsega in drugo. Dalje bodo nabavljeni merilci hitrosti za lo-
pismo denarnega zavoda, da bo v določe- j komotive, jeklene cevi in 39 strojev za
nem roku plačal dotični znesek. Zahteva teh garantnih pisem pa bi pomenila obremenitev uvoza, ker bi moral uvoznik plačati denarnemu zavodu najmanj 30*/» provizije.
Poganjanja s Francijo
S Francijo bi se morala pogajanja v kratkem pričeti, vendar so bila za nekaj časa odložena zaradi devalvacije francoskega franka. Kakor se zdi, je Francija' pripravljena ustreči našim zahtevam, zlasti glede na okolnost, da je Nemčiji uspelo zavzeti važno pozicijo na jugoslovenskem trgu. Francija hoče sedaj to popraviti iz političnih kakor tudi iz gospodarskih razlogov. Da se izravna pasivnost naše trgovinske bilance s Francijo namerava Francija kupiti pri nas večje količine žita, zlasti koruze. Francija kaže sploh večjo pripravljenost za uvoz blaga iz balkanskih držav, kjer je Nemčija zadnja leta zavrela dominanten položaj, saj gre v Nemčijo 25"/t vsega jugoslovenskega izvoza. 54%> bolgarskega izvoza in skoro 60"/« grškega izvoza.
Iz Kamnika
\a— Dva planinska zakonska para. V lič
; planinski kapelici v Kamniški Bistrici sta "t. m sklenila zakonsko zvezo priljubljena - v planinskih krogih vobče znana oskrbi« a koče na Kamniškem sedlu Marička Er-nvškova s Tonetom Gradiškom iz Stranj, Maričk'n brat Peter, eden izmed znane re-.-»valne četverice bratov Erjavskov, pa je popeljal pr<*d oltar poSestni-kovo hčerko iz Pistričice Angelo Cimbaeovo. V®i planinci kMčemo; Bilo srečno!
Iz Trbovelj
t— Dar. Gospa Wjedra. žena rudn^kega
ohratovodje. je poslala podružnici »Jutra« 1 zavoj obleke za družino rudarskega »ta-roupokojenca. ki živi v veliki bedi in pomanjkanju. Gospei se v imenu družine najlepša zahvaljujemo za dobrosrčnost.
Pt-ITJ?«
j— Najdba novorojenca. Na zadnjem
izhodu mestnega pokopališča je grobar Svhrovskl Alojz v ponedeljek proti večeru našel pri nekem nagrobniku v kupček zemlje pokopano truplo novorojenca. Mestni fizik g. dr. Bremen je ugotovil, da je bil p od novorojenca nasilno odpravljen in n"donosen.
i— Kir.o. Danes in jutri obakrat ob 20 >>1 je.ruka Kazine. H. Sohlettov Vera Angles.
gledališče
DRAMA
Sreda 21 • Konjeniška patrola Izven Četrtek 22.: Za narodov blagor Red Ce-
'efek.
,'etpk ob 15. Prva legiia. Dijaška predstava Cene 14 do 5 Din Cankarjeva politična sadra >,Za narodov blagor« se more rv> rvyv:» dognanosti šteti med raibolj uspele uprizoritve tekoče se-?one. Sndelu-eio: Cesar. Skrbinšek, Gre.go-rin, Debevec. Jerman. Sanrin. Daneš Poto* k-ar, L'pah. Drenover Bratima, ter Sererie-va. Vida in Polonca Juvanovi, Gabrijelčiče-\a in Juga Boltarrjeva. Rež/ser: inž. Stupica.
OPERA
Sreda 21.; Ples v maskah Red Sreda. Četrtek 22 ; Dvojno knjigovodstvo. Red A.
Ga. Ribifeva in s. Franci bosta pela v sredo pri reprizi Verdijeve opere »ples v maskah«' partiji paža Oskarja in guvernerja R'harda. kar bo brez dvoma povečalo zanimivost te v vsakem oziru uspele opere, ki ie dosegla na primieri velik, 'ep uspeh. Ostala zasedba partij je premierska; Ame-liio po;e Oljdekopova. vedež^valko Kogeje-va* glavno partiio — (Rena»a) Janko. Savana Kolacio. Samuela in Toma Petrov* nč in Zupan, »odnika nikar, slugo — TTvnstja. Dirigent: A. Neffat. režiser: prof. ftest. Predstava bo v sredo za red Sreda.
Gdf Aibina Brparjeva -;n <r pi„t hos»a nastopila v četrtek v opereti »Dvojno knjigovodstvo?. Plut bo igral vlogo fabrikantn Koh'erja. Brcarieva gospo Rmgelheimovo Glavno partijo bo pela Marica Bnimen-Lu-hejeva knjigovodjo _ Perek. nadalje sode luieio: Smerkolova. Rezi Brcarieva in Jap-lieva ter Gorski. Zupan. Frelih in ^imon-Sič. Režiser; prof. Se®t. Pri klavirju-. Zebre. Predstava je za red četrtek.
Mariborsko gledališke: Sreda. 21.- Zaprto. Četrtek. 22.: Zorka. C.
Prihodnji teden preneha veljati prepoved ustanavljanja veleblagovnic
V nedeljo se je vrš'Jo na imciciativo zagrebškega združenja trgovcev protestno zborovanje delegatov vseh gospodarskih združenj trgovcev obrtnikov in gostilaičar-iev ter Saveza trgovskih združenj za savsko banovino, ki eo mu prisostvovali tudi člani trgovinskega odseka zbornice. Namen te5 ga zborovanja je bil. da se pokaže solidarnost v vprašanju veleblagovnic, odnosno velikih trgovskih magacinov. spričo okolno-»ti, da poteče 27. t m. veljavnost uredbe o. prepovedi otvarjanja veleblagovnic, kar pbmeni, da ee naslednji dan lahko neomejeno ustanavljajo veleblagovnice. Ce se uredba o pravem času ne podaljša, bi bilo tudi kasnejše zopetno uveljavljanje prepovedi brez pomena, ker bi interesenti prvi dan po poteku veljavnosti sedanje uredbe lahko dobili odobrenje za ustanovitev takih veleblagovnic. Kakor znano namerava beo* grajska družba »Ta-Ta«. ki je last neke inozemske finančne skupine, ustanoviti podružnične obrate v vseh važnejših gospodarskih centrih. Na zborovanju je bilo poudarjeno, da združuje družba »Ta*Ta« v svojih pravilih najnevarienži 6istem veleblagovnic, zato je neobhodno potrebno, da se veljavnost uredbe o pravem ča&u podaljša.
Resolucija ki je bila soglasno sprejeta poudarja, da navzJic ponovnim zahtevam vseh gospodarskih organizacij do danes še nimamo uredbe o podaljšanju prepovedi ustanavljanja veleblagovnic, čeprav bo v 11 dneh sedanja uredba izgubila veljavo. To dejstvo povzroča v naših gospodarskih vrstah razumljivo nezadovoljstvo, zlasti, ker zahtevajo podaljšanje važni gospodarski, socialni in nacionalni interesi. Zato je potrebno, da se pred 27. oktobrom podaljša ve* Jjavnoet dosedanje uredbe, četudi v dosedanji obliki. Brez ozira na to prrolongacijo pa je treba čimprej pristopiti k temeljiti reviziji uredbe »ame v smislu predloga/, ki so jih stavile trgovin^ko-industrijske zbornice že 12.februarja t. 1. Za primer, da se ne ugodi tej zahtevi odklanjajo gospodarske organizacije vnaprej v«ako odgovornost za nadaljnji razvoj razmer in za katastrofalno škodo, ki bi jo v tem primeru melo naše gospodarstvo.
Na zborovanju je bilo tudi sklenjeno, da naj svobodne organizacije, kakor «o Savez trgovskih združenj in Savez hrvatskih obrtnikov še pred 27. oktobrom »kličejo javno skupščino vseh gospodarstvenikov Zagreba in da se za časa trajanja skupščine v znak protesta zaprejo trgovine.
Poglobitev gospodarskih odnošajev med državami Male antante
V soboto je bila v Pragi ustanovna skupščina Gospodarske centrale, ki ima namen i izpopolniti, organizirati in pospeševati trgovinske odnošaje med češkoslovaško in
sodnik dr. Hodža, ki se je po konstituiranju te nove ustanove tudi udeležil nadaljnjih posvetovanj odbora in sosveta. Naloga Gospodarske centrale bo pripravljati in poiskati praktične možnosti za povečanje izmenjave blaga med državami Male antante in tudi ostalimi srednjeevropskimi državami. Ta naloga pa se da Izvesti le s privatno-gospodarsko Iniciativo. Ministrski predsednik dr. Hodža je pri tej priliki v daljših izvajanjih pokazal možnosti povečanja uvoza surovin iz Jugoslavije ln Rumunije, ki naj tvorijo kompenzacijo za češkoslovaški izvoz industrijskih izdelkov. S poglobitvijo gospodarskih odnošajev bo tudi organizacija Male antante postala še čvrstejša. Prizadevanje pa mora iti za tem, da pridejo do veljave tudi skupni interesi držav Male antante in držav rimskega protokola v cilju, da pride do novega trgovinsko političnega sistema v okviru širokega evropskega gospodarskega sporazuma.
iPrf______ _____
[tehtam, obolenjih
po prehladu,
glavobola, pomore jo
tU
▼ vseh lekarnah.
TOGAL
TABLETE
greekuAene v državi in lozemstvu. — Dobivajo se
Odobl
s. kr. aatfi • ssl as.
Gospodarske vesti
= Vpisovanje mestnega obligacijskega posojila. Z včerajšnjem dnem je skupna doslej vpisana vsota 6% ljubljanskega obligacijskega posojila dosegla 16.5 milijona Din, tako da je treba vpisati le še 3.5 milijona Din in je pričakovati, da bo do konca tedne odobrena vsota 20 milijonov Din že dosežena.
= Generalni tajnik zagrebške zbornice dr. Čuvaj upokojen. Na plenarni seji zagrebške Trgovske industrijske zbornice je bila v ponedeljek med drugim sprejeta prošnja generalnega tajnika dr. Čuvaja za upokojitev. Novi generalni tajnik še ni imenovan.
= Važno za izvoznike! Izvozniki, ki so 6klendli kako kupčijo za izvoz blaga v države, ki so devalvirale svojo valuto, a blaga niso odpremali v inozemstvo pred devalvacijo, se vabijo, da v lastnem interesu nemudoma telegrafsko javijo Udru-ženju izvozmikov v Beograd, za katero blago, v kateri količini in v kateri vrednosti so sklemili kupčijo. Vrednost naj izkažejo po dogovorjeni valuti, obračunani po starem kurzu. Nadalje naj izkažejo državo, v katero naj bi se to blago izvozilo.
Slab avstrijski izro-z >esa. V zadnj-h mesecih je avstrijski izvoz le^a hudo nazadoval in je zlasti zasfeoi pri izvozu v Italijo. Navzlic temu, da je bila Avstrija vse leto praktično brez konkurence na italijanskem trgu in £i je samo *v lesni stroki obetala največje koristi od tega, ker se ni udeležila sankcij, je bil vee avstrijski izvoz lesa leto« v prvih treh četrtletjih celo manjši nego lani. Mehkega rezanega lesa ie namreč Avstrija v tej dobi izvozila le 39.506 vagonov (lani 46.586), mehkega okroglega lesa pa
ostalima dvema članicama Male antante^ i 23.841 vagonov (lani 24 457). Le izvoz bruSne-kakor tudi z ostalo Srednjo Evropo. Ta ! leH® ,8e Je nekoliko dvignil na 16.193 va= centra,, je «. ustavna j J-J^IttJJ.^. -^-rf-jj*.
Avstrija izivozila le 23.962 vagonov mehke-
v obliki zadruge z omejeno zavezo. Za
predsednika je bil izvoljen bivši poslanik j ga rezanega lesa (lani 28.965). poleg tega
in pooblaščeni minister inž. Hugo Vavreč-; ka, ki je zadnja leta zavzemal mesto ravnatelja tvrdKe Bata v Zlinu, za predsednika sosveta pa inž. Dvoraček. V odboru so zastopani predstavniki najvažnejših gospodarskih in zadružnih organizacij, v sosvetu pa predstavniki velikih industrijskih podjetij, denarnih zavodov, zadružnih centralnih ustanov itd.
Ustanovitev Gospodarske centrale je sprožil sam češkoslovaški ministrski pred-
pa 3329 vagonov okroglega le«a (lani 1696) in 5073 vagonov brusnega lesa (lani 1652).
= Pekovski strokovni tečaj. V prvi polovici novembra se bo vršil strokovni tečaj za kandidate, ki n:meravajo polagati mojsterski izpit iz pekovske stroke. Pouk p« bo tak. da bo tečaj nudil tudi že samostojnim mojstrom priliko dopolnilne izobrazbe Predavanja bodo o žitu. mlev-skih izdelkih, o raznih sistemih pekovskih peči zvezano z ogledom raznih vzornih pekarn, o opremi delavnice in delavnih nrirKvmofllrih n v^HeUvi lesfca in peki raz-
4% agrarne 4&25 — 49. 7% rtabdlrz. 83 — 83, 7«/t Drž. hip. banka 90 bi. (89). 7% iBdarr 76 — 75.50 (74.75 — 76), PAB 190 — 192.
Blagovna triišča
ti TO
+ Chicago, 20. oktobra. Začetni tečaji; Pšenica: za dec. 114.50, za maj 113; koruza: za dec. 93, za maj 88.75.
+ Winnipeg, 20. oktobra Začetni tečaji: Plenica: za okt. 111.875, m dec. 109.25. za maj 110.50.
+ Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca mirna. Pšenica (78 kg): baška in ban^iska 156 _ 158; sremska in slavonska I06 — 158; baška ladja Tisa ali Bege j 165 — 167; sremska ladja Sava 163 — 165. Rž: baška 127-50 — 130. Ječmen: baški m sremski, 64 kg 102 — 105; jeri, 68 kg 125 — 130. Oves: baški. sremski in slavonski 05 — 97.50. Koruza: baška in sremska 102 — 104; banatska 100 — 102. Mok«; baška m banatska 245 — 255; »2« 325 _ 235; »5« 205 — 215; »6« 186 — 196; »7« 14750 — 167-50; >8« 105 — 110. Otrobi: bašlci. sremski dn banatski 79 — 86. Fižol: baškri beli brez vreč 167.50 — 170; z vrečami 180 — 186.
-f Budimpeštanska terminska borza. (20. L m.) Tendenca stalna Koruza: za maj 12.02 — 12.03.
BOMBAŽ
-f Liverpool, 19. oktobra. Tendenca »talna Zaključni tečaji: za okt. 6.78 (prejšnji dan 6.77 (6.77).
+ Newyork, 19. oktobra. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za nov. 11.85 (11.92), za maj 12.07 (12.08).
VINO
Vinsko tržišče v dravski banovini in drugod (17. t. m.). — Nepričakovano ugodno vreme v tem tednu je omogočilo končno trgatev ter hitro vkletenje, pa tudi po-vretje mošta pri še dokaj primerni toploti. Kljub večjemu izpadku in deloma tudi poslabšanju pridelka zaradi snega, moče m mraza v preteklem tednu, so vendar vinogradniki zadovoljni, da imajo sedaj vse grozdje pod streho, čeprav bodo imeli z moštom in pozneje z vinom še precej opravka zaradi delnega rjavenja in najbr-že tudi zaradi nestanovitnosti, kar ga je bilo površno vkletenega. Kako bo s prodajo, bo pokazala bodočnost. Cena bo zaradi pičlega pridelka vsekakor višja od lanske, čsprav ponujajo Banačani in Sremci svoj letošnji pridelek po 0.60 do 1 Din, kot mošt ter do 1.50 Din kot vino. Toda domače blago obdrži vendar svojo privlačno moč, kot kakovostno blago ali kot pri-boljšek k drugim vinom. Mnenja smo. da bodo ravno s tega vidika gotovi krogi precej segali po štajerskem vinu in ga porabili za rezanje z drugimi cenenimi, belimi nearomatičnimi vini, da bo čimveč »pristnega« ljutomerčana in haložana v prometu. S tem pa boeta seveda toliko ljutomerčan in haložan na ceni pridobila. Dolenjska črnina rn cviček tudi ne bosta zaostala. V kako špekulacijo glede eventualnega dviga cen proti pomladi pa se ni spuščati, zlasti kdor nima večjih množin vina in če ni tudi drugače dobro 6ituiran. kajti vinska trgovina je danes splošno na zelo šibkih nogah-	____
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sreda, 21. oktobra Ljubljana 12; Reproduciran citraški kon« cerL _ 12.45- Vreme, poročila. — 13: Ca«, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah.
—	14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: SpoBinajmo glasbila (razlaga dr. A. Dolinar. igrajo člani Radio orkestra). — 18.20; MJa-dineka ura: Ročna dela (g. Zdravko Omer-za). — 18.40; Pogled v sodobno Rusijo (dr. Ivan Ahčin). — 19: Ca«, vreme, poročna, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: O slovenski solistični pesmi (prof. Slavko Osterc). — 19.50: Uvod v prenos. _ 20: Prenos h ljubljanske opere. V I. odmoru glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru- Čas, vreme, poročila, spored.
Beograd 17.20: Plošče. _ 17.30: Orkestralna glasba. — 19.50: plošče. — 20: Humor. — 21; Prenos evropskega koncerta iz Belgije. — 22.30; Lahka in ple«na muzika.
—	Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 2l>: Plošče. — 20.30; Prenos opere iz Ljubljane. _ 22.20; Godba za ples. _ Prag« 19.20: Ba« letna glasba. _ 20.16: Pevski koncert—M Prenos koncerta iz Bruxelle3a — 22.35; Lahka glasba na plošfiah. — Varšava 19: Konceri orkestra. — 20.20: Chopinove klavirske skladbe. — 21; Prenos evropskega koncerta iz Belgije. — 22: Lahka In plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05; Pevski koncert. _ 19.20: Petje v kvartetu. — 20.20: Godala in pihala evropskega koncerta iz BruxelIeSa. _ 22.20; Koračnice in valčki. — 23.45; Plošče. — Berlin 19; Zabaven program. — 20.15; Prenos iz Stuttgarta. — 20.45; Italijanski umetniki gostujejo na ploščah. — 22.30- Nočni koncert in ple*. — Miinehen 19: Koncert godbe na pihal«. — 20.15; Prenos iz Stuttgarta__
1 20-45: Plošče. _ 21; Prenos evropskega koncerta iz Belgije,—22.30; Orgelske "fclad-be. — 22 50; Lahka in plesna muzika. — Stutfjrart 19.45; Afriški sponim — 20.45;
glavne delavnice. Prva licitacija za nabavo tega materijala bo 31. oktobra t. 1. na jugoslovanskem poslaništvu v Berlinu.
= Cene za oljna semena v leta 1937. Na osnovi člena 1. a in Člena 2 uredbe o oskrbovanj u industrije z oljnim semenjem in po zaslišanju predstavnikov industrije jedilnega olja ter pridelovalcev oljnega se» menja na konferenci v kmetijskem ministrstvu 4. t. m. je trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom določil najnižje odkupne cene za oljno semenje iz bodoče letine 1937, in sicer: 1) za seme oljne repice 240 Din za kg, za seme zeljne repice 246 Din, za soldnično seme 160 Din, za seme belega maka 296 Din, za se« zamovo seme 34o Din in za bučno seme 220 DJjl Od teh cen bodo v smislu Člena 10- uredbe smelj trgovci in tvornice pla. čati pridelovakem do 10®/* manj. Ta razlika je namenjena za kritje manipulaoijskih in režijskih stroškov, posredniške nagrade in prispevka fondu za pospeševanje pro« izvodnje oljnega semenja. Te za 10% nižje cene se razumejo za vagonsko blago po borznih uZancah v razsutem stanju, fran-ko nakladna postaja na področju producen-ta. Borzne uzance postavijo domače borze v sporazumu s Prizadom.
= Dva nova parnima Jadranske plo-vJdbe. Upravni odbor Jadranske plovidbe je sklenil na svoji zadnji seji zgraditi dva nova brza potniška parnika za srednje jadranske proge. Parnika bosta istega tipa kakor sedanja parnika Rab in Bakar, bosta pa nekoliko večja, vsak bo imel po 500 ton. Vozila bosta tudi hitreje, in sicer s hitrostjo 16 milj na uro. Družba je nadalje sklenila izvesti temeljito organizacijo svojih prog v Egejskem morju. V t^ svrho bo prodala nekaj svojih starih parnikov, ki so jih doslej rabili v tej relaciji in bo kupila moderne parni ke za tovorni in potniški promet.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Adamiča, trgovca z lesom in živino v Vidmu štev. 9, občina Videm Dobre polje ((poravnalna upravnik Ivan Hanžič, javni notar v Vel. Laščah; poravnalni narok 26. novembra ob 10.30 pri sre-skem sodišču v Vel. Laščah, prijavni rok do 5. novembra)
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Jelka Verderber. družba z o. z. v Ljubljani (trgovina t mešanim blagom, man u fakturo in modnim blagom, ter izdelovanjem modnega blaga; osnovna glavnica 200.000 Din); »Vunateks«, indu strija volnenih tkanin, družba z o. z. v Majšperku (osnovna glavnica 600.000 Din: poslovodje: Framjo Novak, fondustrijec v Zemunu in Mici Kvbricht. industrijca v Majšperku).
= Tudi Nizozemska znižuje diskont. Iz Amsterdama poročajo, d« je Nizozemska banka znižala diskontno mero od 3.5 na 2-5*/n.
Borze
20. oktobra
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le Amsterdam je nekoliko popustil. V privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.63; za angleške funte je bik* povpraševanje po 242. blago pa se je nudilo po 242.50. V zagrebške«n privatnem kliringu 90 se trgovali angleški funti po 241.27, avsHrijski šilingi po 8.60. grški boni pa po 31.2150. Klirinške nakazn;ce v lirah so se nudile po 3.10. Nemški klirinški čeki so se nekoliko podražili in stanejo v Ljubljani 14.20, v Beogradu 14.1872 in v ZagTebu po 14.1850. odnosno za 15 november po 13.9950
Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda trgovala po 367 (v Beogradu pa 369)., Promet je bil še v 8% Blairovem posojilu po 85. (v Beogradu po 84 — 84.50) in v 6% Seligmanovem posojilu po 90 (v Beogradu po 89).
IVeviz+
Ljubljana. Amsterdam 2326.65 — 2341.25. Berhin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 729 95 — 9AV02, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.71 — 213.77, Newyork 4308.51 — 4344.82, Pariz 201.92 — 203.36. Praga 153 44 — 154.54. Trst 227.70 — 230.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.2650, London 21.2725, NewvoTk 435.50, Bruselj 73 27. Milan 22.9250, Amsterdam &3 25, Berlin 175, Dunaj 75.50. Stockhokn 109.70, Os'o 106.90, Kobenhavn 94.95, Praga 15.40. Varšava 8180, Budimpešta 85.75, Atene 3.90. Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 367 — 370, za dec 370 bi.. 6®/o begluške 69 bi.. 7K Dri. hip. banka 88 - 90, 7% Blair 75 _ 75.50, 8«/. Bla.ir 83 _ 85: delnice: PAB 185 — 200. Trboveljska 190 bi.. Sečerans Osiiek 130 den.. Duhrovačka 1<>5 den.	4
V"?"11 ®kcK,fl •?69-50 - 371 I Koncert Srhubertove glasbe. - 22.30: Za-(369), 6°/. begluske 68,50 — 68.75 (68.50), I ljubljeni orkester. - 24: Nočni koncert.

r*JUTR&rgE.-y8	r^ng? ^ T,- g.	..........Srecfa, ZT. X. T936.
Klobuk za kronanske svečanosti
Diktator] eva noga
V Draždanali je nekdo Izumil pisalni stroj za note, ki prav čedno Izvršuje svojo nalog«
Tihotapljenje zlata
Vodljivo padalo
Francoski Izumitelj Dunoia le izumil pripravo, e katero hoče poljubno ravnati kanje e padalom. Pravi, da e to pripravo ne določa samo ®meri skoka in mesta pristanka, temveč tudi brzino. Dunois bo napravil poskus b to pripravo nad Rokavskim prelivom.
Z letalom ee bo dal popeliati ▼ vifiino kakšnih 5000 m, odskočil pa bo med Folke-stoneom in Calaisom. Pristati hoče na francoski obali pri Blane«Nezu. Calaiške oblasti so organizirale službo za nadziranje odskoka im za morebitno hitro pomoč, če ne bi vse šlo po sreči.
Pisalni stroj za note
Anglijo popolnoma obvladujejo priprave za kronanje Edvarda VIII. spomladi prihodnjega leta, Na sliki vidimo ženski klobuk kronanske mode
Ii Francije
Vozila, ki se ne ustavijo niti pred železno barfero
Pariz napaden iz zraka — Prvi poskus „pasivne
obrambe"
Refleksi ncd£!]s!illi sssslkov v Avstriji in na Bavarskem
O nedeljskem potresu, ki je v svojimi Sunki zdramil iz spanja mnoge Ljubljančane, poročata dva očividca, neki italijanski strojevodja in lovec, prav zanimiva opazovanja.
Strojevodja je bal ob času potresa na lokomotivi, ki je vlekla tovorni vlak proti Canevi. Nenadoma je dobil vtis, kakor da se je zemlja zamajala pod kolesi vlaka. Potegnil je zavoro in ustavil lokomotivo, kajti spreletel ga je občutek, da se odpira zemlja. Istočasno je opazil ogenj, ki se je nenadoma za svetlikal. Ta ogenj je opazil tudi neki lovec, ki je prav tedaj odšel z doma. Lovec pravi, da se mu je zdelo, kakor da 90 se zagugale hiše v silnem viharju. Na kraju, kjer se je prikazal plamen, je nastala odprtina. Naknadna poizvedovanja so dognala, da ee je tam vnel električni vod.
V Bellunu so imeli ob ča?u potresa močno nevihto. Potresni sunek je trajal 15 se-
kund in ljudje so v paničnem strahu zapustili hiše in zbežali na prosto. V industrij skem mestu Bielli so čutili dva močna potresna sunka, prvega ob 3.13, drugega ob 6.30 zjutraj. Potres ni ostal neopažen nikjer v Aostski dolini.
Iz Avstrije poročajo, da so čutili potres tudi na Koroškem, in sicer ob 4. uri 10 minut. Bila sta dva sunka, ki ju je spremljalo podzemsko bobnenje. Zemlja se je majala kakšnih šest do devet sekund. Sunki so bili tako močni, da je pohištvo zaškripalo, steklenina žvenketala, slike so padale s sten, ure so se ustavile, v nekaterih stanovanjih so zazvonili tudi telefonski aparati. V Beljaku so čutili dva prav močna sunka ob istem času kakor ▼ Ljubljani. V beljaški bolnišnici je nastal i velik alarm. Bolnikom se je zdelo, kakor | da jim nekdo odnaša postelje. Potres so čutili zelo razločno tudi na Bavarskem, ▼ Monakovem in Be?chtesgadenu ter v Budimpešti. Ondotni potresomer je naznačil ognjišče potresa v oddaljenosti 400 km.
Dejstvo, da je zlato v Belgiji za kakšnih. 40 odstotkov dražje nego v Franciji je dalo pobudo armadi tihotapcev. Po neki cenitvi so spravili v prvih desetih dneh tega meseca za deset milijonov funtov zlata v Belgijo in Švico. Tihotapci uporabljajo v svoje namene vse mogoče pripomočke, od dresiranih psov do oklopnih tovornih avtomobilov, ki so vrhu tega oboroženi še s strojnicami. Razsežnost meje povzroča, da je borba proti tihotapcem praktično brez posebnega uspeha.
Te dni je prišlo ob meji do razburljivega incidenta. Zavoljo slabih izkušenj so grani-čarji neko cesto proti Belgiji zaprli z nekakšnimi železnimi vrati, ki naj bi ustavila avtomobile. Eden izmed tihotapskih tovornih avtomobilov je imel motan oklop, pa je zavozil z vso silo v železno bariero, jo predrl in nadaljeval svojo pot. Obmejni organi so začeli na bežeče vozilo streljati, tihotapci pa so odgovarjali. Končno je avto v temi noči izginil. Izmed obmejnih organov sta bila dva precej ranjena.
28© centimetrov
Pretekli petek zvečer so imeli v Parizu prvi poskus »pasivne obrambe« proti zračnim nanadom, kakor se to imenuje uradno. Prebivalstvo pa se je te vaje udeleževalo le v toliko, v kolikor jo je v ogromnih masah opazovalo in v koliko mu je b;Jo zaukazano, da mora v času od pol 10. do 10. ugasniti oziroma zasloniti vse luči, tako da jo bil Pariz v tem času zavit v popolno temo. Da-li je bila ta tema tako popolna, da bi mogla prestolnico napraviti nevidno sovražnim letalom, o tem bo seveda povedalo svoje mnenje še tehnično poročilo in pred vsem izjava »sovražnika«, ki je izvršil napad.
Istočasno so preizkusili zvočno silo svarilnih siren. Bilo je prvič, da se je oglasilo na en sam pritisk na gumb v policijski pre-fekturi ob istem času vseh 70 svarilnih naprav, s katerimi razpolaga pariška zračna obramba.
Kot glavni smoter napada so si napadajoča letala izbrala točko v Latinski četrti,
okrog katere stoje Sorbonna, Panteon, medicinska fakulteta in Odeon. Da so letalci med napadom navzlic popolni zatemnitvi vendarle dobro videli prestolnico, bi se dalo sklepati iz tega, da so z »bombo« zažgali Odeon. K sreči je bil to samo bengaličen požar, ki ga je gasilstvo energično gasilo.
Policija pravi, da je prebivalstvo z vso resnostjo sledilo eksperimentu. Samo v nekaterih primerih so morali organi nastopiti proti trmoglavcem, za kar je tu in tam poskrbelo tudi občinstvo, ki je razbilo kakšno proti predpisom osvetljeno okno. Vtis pa je ta, da so velikanske mase gledalcev precej ovirale policijske in gasilske čete med vajo. Prihodnjič bodo napravili menda tako, da bodo prebivalstvu priporočili, naj se skrije v kakšno izmed 27.000 zaklonišč proti zračnim napadom, s katerimi razpolaga zračna obramba v mestu samem in ki je v njih prostora za 1.7 milijona ljudi. V ožji pariški okolici pa je še kakšnih 7.000 zaklonišč, v katerih je prostora za 600.000 ljudi.
Sirene tulijo in opozarjajo ljudi, da se začenja obrambna vaja
v Franciji
Na podlagi šolskega zakona, kj ga Je sprejel francoski parlament v letošnjem jn« liju, eo s« izvršile v francoskem osnovnem in srednjem šolstvu precejšnje spremembe.
V posameznih razredih ne sme sedeti nič več nego 35 učencev ali učenk, a da &o se mogli tega držati, eo morali odpreti samo v osnovnih šolah 100 novih razredov. V službo ®o sprejeli približno tudi 4000 novih učiteljev in profesorjev, parlament pa bo sklepal še o kreditih za 500 nadaljnjih učnih moči.
Z novim Šolskim letom eo Štipendije za uboge učence zvišali od 3000 na 4000 frankov, njih število pa za 50 odstotkov. Važna novost je poskusna uvedba športa v šolski pouk, kar pa ee trenutno omejuje le na tri departemente.
Nemški državni kancelar Hitler za pisalno mizo v monakovskl Rjavi hiši, ki je bila središče hitlerjevskega gibanja preden so prevzeli oblast sedanji režimovci
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
aratonski tek mater"4
Sto tiso« Suntov nagrade — Veliko razburjenje v Kanadi
Iz Toronta v Kanadi poročajo, da se konča z zadnjim teya meseca tekmovanje, ki so ga nazvali s pompoznim imenom »maratonski tek mater«. Gre za mater, ki je po 1. 1926. imela največ otrok in ki prejme nagrado lOO.OUO funtov šterlingov.
To nagrado je določil v oporoki miKjomar Charles Vanee Millar, ki je umrl pred desetimi leti. Zanimivo je. da zmagovalna mati ne prejme samo 100.000 funtov, temveč celo 153.000. Prvotno ie neki notar deponiral v banki vrednostne papirje iz mi''i«
jonarjeve zapuščine v nominalni vrednosti 90.000 funtov. Ti papirji so vredni danes 155.000 funtov.
Največ upanja, da bo prejela nagrado, ima ta trenotek neka Matfhew Kennyjeva, ki je po 1. 1926. rodila 12 otrok in bo v kratkem spet rodila. Izmed teh otrok pa jih je le 7 živih, zato se potecuje za nagrado še več žensk, ki so rodile od tistega ča-easa sicer »samo« 10 otrok, pa so vsi živi. V8ekako vlada po vsej Kanadi razburjenje, kakršnega ni bilo beležiti, od kar 6o se rodile slovite peiorčice.
ia v kletki tigrov
Zver je napadla najprej krotilko, nato Se njenega moža
morfija
K razburljivemu dogodku, ki 6e je primeril te dni v pariškem Zimskem cirkusu in o katerem smo na kratko že pisali, poročajo še naslednje podrobnosti;
Slovita krotilka ga. Sirova je pravkar končala svojo točko s tigri in ee je hotela pred občinstvom prikloniti, ko je mogočni bengalski tiger »Prince« skočil nanjo in jo podrl na tla. Žival je bila očitno utrujena in nervozna zavoljo dosega potovanja iz Kodanja v Pariz.
V cirkusu je nastala panika, toda 70letni cirkuški ravnatelj Boughone je zavpil z mogočnim gladom: »Ostanite mirni!« in je planil v k'etko, kjer je začel tigra obdelovati z lesenim podstavkom. Tiger je že le* žal nad krotilko in jo trgal 6 svojimi kremplji. Pogumnemu ravnatelju je končno uspe lo, da je zverino prepodili od žrtve.
Težko ranjeno krotilko ao takoj odnesli fz kletke in jo spravili v bolnišnico. V te<m fie je nadaljevala drama v manežL Tiger je
med tem napadel moža krotilke, ki ji je Lil isto tako priskočil na pomoč. Žival ga je precej ranila. Šele po nastopu krotilca slonov Maxa StoUeja je reševa^ema uspelo, da sta živa zapustila manežo. Tiger Princ je bil že lansJco leto usmrtil nekega krotilca med neko predstavo v Berlinu.
V nekem budimpeštanekem hotelu, kjer se je prijavil pod napačnem imenom, je izvršil samomor 421etni zdravnik dr. ValiL Samomor je izvršil na ta način, da je legel v posteljo in s; vbrizgnil v telo 2S0 centi-gramov morfija. To bi zadostovak) za uemr titev trideset o®eb. V pismu, ki ga je osta* vil, je zdravnik napisal, da gre v smrt zavoljo hudega želodčnega krvavenja. Predem je stopil v hotel, se je telefonično poslovil od svoje žene.
Obletnica italijansko-abesinske vojne
Sion ga je poteptal
Pred leti si je Arthur Jagermaier, &in
zdravnika šefa neke bolnišnice v Badena pri Dunaju, postavil v Džuneu v bivšem nemškem Kamerunu plantažo banan- Te dni je prejel njegov oče obvestilo, da ga je na nekem lovu na 6mrt zadet slon poteptal. Njegovi prijatelji pripovedujejo, da je mlar di Jagermaier slona obetrelil, na kar ga je zbesnela žival zagrabila z rilcem, ga tre« šči'a ob tla in začela e stopali teptati po njem. Sicer eo ga utegnili njegovi prijatelji še živega iztrgati živali, umrl pa je kmaln po tem navzlic zdravniški pomoči.
Obletnico italijansko-abesinske vojne so obhajali v Adls A bobi r velikimi svečanostmi T navzočnosti maršala Grazianija, koptiškega abune Kerilisa in drugih
V Rjavi hiši
šolska reforma
V Rimu pripravljajo podstavek za 86 m visok kip Mussolinija. Noga kipa je že dovršena in jo vidimo na tej sliki
Od kar so razvrednotili frank, je doseglo tihotapljenje zlata iz Francije v Belgijo višek. Meja med obema deželama je dolga skoraj 2000 km in lahko si mislimo, da je v teh okoliščinah borba proti tihotapcem nad vse težavna.
Političen obisk v Berlinu
Mnssolinijev zet, zunanji minister ln bodoči min. predsednik grof Ciano (na sliki ob poroki z Mussoiinijevo hčerjo) je odpotoval v Berlin, kjer se bo sestal z nemškim zun. ministrom Neurathom in ' drž. kance2arjem Hitlerjem t
Novi otoki v polarnem morju
Neki sovjetski ledolomilec Je odkril v Nordenskjoldovem otočju ob severoza paril obali Sibirije 19 novih otokov. Menijo, da bo to odkritje bistveno olajšalo ladijski promet v Severnem ledenem morju.
V	eni minuti je šlo za sto tisoč frankov
dragocenosti
V	Ljnonu je potnik neko draguljarje trrdke obiska! več kliento? in ee ustavil « svojim avtom na zadnje pred neko dragulja nno. Stopil je vanjo in govoril z lastni kom eno ali dve minuti
Ko se je vrnil »pet k svojemu avtu, da bd vzd kovčeg » vzor-i, je na svojo žalost ugotovil, da je kovček v tem kratkem času z vsem. kar je bšJo v njem, izginil tako rekoč pred njegovimi očmi. Zaman je bilo v^e poizvedovanje, kj. ga je začel takoj s policija V kovčegu je bilo za več nego 100.000 frankov zlatih ur in nakita.
nMiss Televizija"
Med nekoliko sto prosilkami so pred kratkim izbrali napovedovalko za londonsko televizijsko postajo. Mlada dama, ki je obdarovana z vsemi miki in se je je takoj prijelo ime »mtss Televizija«, se je morala obvezati, da se bo posvečala samo svoji službi, da med njo ne bo imenovala svojega imena in da ne bo odgovarjala na pisma neznanih oseb.
>Ah, kakšna škoda najljubša svetilka!«
to je bila moja (»Judge«y
ANEKDOTA
Charcotov oče, najznamenitejši zdravnik »vojega časa, je bil izreden prijatelj živali in to nagnjenje je podedoval tudi njegov sin. V polarnih krajih je le redkokdaj dovolil, da bi kakšnega medveda, mroža ali tolščaka ubili zaradi mesa. Član neke njegove ekspedicije je nekoč menil, da ima njegova dobrota samo slabe posledice: »Ce mi prepoveste ubiti kakšnega severnega medveda, ste odgovorni za smrt najmanj tucata mrožev! Kajti medved je najhujši sovražnik mroža« — »Že mogoče.« je odvrnil Charcot, »in s tem, da dam vam živeti, sem odgovoren za smrt najmanj tucata kokoši...«
VSAK DAN ENA
A. Pottzer:
24
Pot brez cilja
Qoman
Tucfi zdaj je samo odvrnil: »Prav, gospod!« Toda v njegovem pritajenem, nekoliko hreščečem glasu se je nekje v kotičku skrivala ošabnost. ki si jo mogel samo s čustvom zaznati in ki je vpli~ vala na kapitana kakor rdeča ruta.
Strežaj se je vrnil s steklenko škotskega whisky-ja in štirimi kozarci.
Pila sva samo midva s kapitanom. Irec sa Je obrisal usta in se nato znova z uradnim glasom obrnil k meni: »Izvolite zdaii odgovoriti na moje prejšnje vprašanje, gospod Weindal! Kdaii ste zadnjič ...
»Rajši vam takoj vse povem,« sem dejal in opisal trojici, ki me je pazljivo poslušala, milijonarjev obisk v svoji kabini in najin burni razgovor. Vzrok prepira sem zamolčal. Kapitan 0' Connor mi je zadal nekaj vprašanj, na katera sem pa le ogibliivo odgovoril. Nazadnje me je Irec užaljeno pogledal in končal seio z besedami: »Ne morem vas prisiliti, gospod Weindal, da bi mi dali odkrit odgovor! Izvolite iti v svojo kabino!«
Videl je moj presenečeni pogled in dodal: ^Teh nekaj ur do prihoda v Bejrut boste tako in tako potrebovali, da nadomestite zamujeni nočni poči-
tek!« Občudoval sem njegov optimizem; ali Je res
mislil, da bom mogel po vsem, kar se je bilo zgodilo, še spati?
Ko sem prišel v kabino, sem segel v žep preobilne nočne halje. Spert sem držal v roki batistno rutico z uvezeno črko »M«. Hude misH so me napadle kakor trop volkov samotnega potnika. Samo da bi ušel tem mučnim mislim, sem se zleknil po postelji in zaprl oči.
A tudi v temi sem strašno razločno videl sliko, ki me je preganjala: Milica^je stala pred pisalno mizo in iztezala roko po orožju...
Le zakaj je morala izgubiti žepno rutico in s tem storiti, da sem zdaj nehote vedel, kako je bilo? Kakšna strašna žaloigra se je bila odigrala ob šumenju razburkanega morja, med tem, ko sem jaz globoko in mirno spal?
Moja edina želja je bila, da ne bi tega nikoli zvedel. Sam sem hotel molčati kakor grob; molčati, čeprav sem se zavedal nevarnosti, da pade sum name. Milijonarieve smrti nisem bil kriv in upal sem, da mi nedolžnemu ne bodo mogli do živega. Da se le ne bi bil nikoli zapletel v to istorijo z maharadževimi dragulji... A za kesanje je bilo zdaj prepozno!
Mahoma me je izpreletela misel. Poskočil sem in prižgal vse luči.
S stenami sem pričel; za temi je prišlo na vrsto pohištvo in druga oprava kabine; nazadnje sem se spustil na vse štiri in jel tako laziti okrog.
Zaman. Skoraj celo uro sem iskal, ne da bi se
od Mo posrečilo najfl sled svlnčenk*. tj Je BHa zletela iz pištole, ko je ta udarila ob tla...
Upehan sem opustil jak>vo iskanje. Upal sem, da bo pri belem dnevu laže najti mesto, kamor Je udaril strel.
Utrnil sem luč; skozi višnjeve svikne zastore volovskšh očes je sevala v kabino bleda dnevna svetloba. Jel sem hodi-ti sem ter tja. Z desne na levo, z leve na desno. Desetkrat, stokrat, tisočkrat Obstal sem in potegnil na uho. Vzlic debeli hodnr ški preprogi ml *e udarjal na uho glas korakov, ki so se izprehajali sem in tja. Kakor bi trenil, sem skočil k vratom in jih odprl. Čeprav se je postava hitro umaknila proti stopnicam, sem jo vendar še ujel z očmi. Kapitan 0'Connor ie bil poslal mornarja, da je stražil pred mojima vrati!
15. poglavje.
Pozneje sem v enem izmed globokih kljubnjakov vendarle še zadremal.
Ko sem se zdrznil iz spanja, je siralo solnce v kabino. Bilo je četrt na osem, in po tem. da je jahta mirno plula, sem spoznal, da se je bil hudi nočni veter polegel.
Stopil sem pod ledeno prho in se jel umo oblačiti.
Baš ko sem bil napravljen, je priSel strežaj vprašat, ali želim zajtrkovati. Naročil sem samo vročo kavo, ki sem jo stoje popil.
Zapustil sem kabino. Straža pred vrati »e bila izginila. Očividno se je zdela kapitanu pri belem dnevu odveč.
Ko sem prllet na paluSo, sem zagtedal sirsko obalo. Kapitan je ostal na mostiču; ko me je opažal, se je kakor po naključju odvrnil. S svodim kir kalom sem zdaj razločil bejrutsko luko v vseh podrobnostih. Jahta »Milica je bila preplula Sredozemsko morje v rekordnem času. A vojvoda Sahs-buryjski je mogel plačati izgubljeno stavo samo še milijonarjevim dedičem.
še preden je prišel prevodnik na ladto, je pristal ob boku jahte vitek, hiter motorni čoln. Redarji, ki so sedeli v njem, so se vzpeli na »Milico«, in kapitan |h je sprejel. Takoj nato so izginiM v notranjščino ladje. Nestrpno sem čakal trenutka, ko me pokličejo. Toda četrt ure je minilo, preden ie prišel.
Cetvorica policijskih uradnikov in kapitan so b;B v salonu. Francoski komisar je bil še mlad in kaj bister na oko.
»Vi ste gospod Weindal?« me de sprejel in takoj nadaljeval: »Povejte nam, prosim, kako ste prišli na to ladjo in od kdaj ste poznali gospoda La\v-rencea...«
»Gospodična Milica, ki sem jo površno poznal, me je v Monte Carlu povabila na cocktaflski večer. Ne da bi hotel, sem ostal na ladji, ko je ta še tisto noč odplula na morje...«
»Spotoma sta se z gospodom Lawrenceom prepirala. Kaj je bilo vzrok vajine razprtije?«
Namenil sem se bil, da oblastvom ničesar ne zamolčim, kolikor je to mogoče, ne da bi obremenil Milico. »Gospod Lawrence je menil, da izkazujem njegovi nečakinii preveč zanimanja.« sem rekel.
pregled
„Ples v maskah" zopet v ljubljanski operi
V svoji moški glasbano-razvojni dobi je Verdi ustvaril štiri operna dela: Rigoleta, Trubadurja, Traviato in Ples v maskah, s katerim ie postal velik za ves kulturni svet, medtem ko je bil s svojimi mladeni-škimi, z garibaldijevskim patriotizmom prežetimi opernimi snovnai prve stvaritelj-tike dobe velik samo v Italiji. Dramatik Verdi je čutil, da mora dosedanji splošno lirični in heroični zanos, ki prevevata njegova mlajša dela, zamenjati individualna karakteristika, poglobljeno glasbeno izražanje v orkestru, enotnost v zgradbi in zaokroženost v slogu. V »Plesu v maskah«, kakor tudi v mnogih drugih Verdijevih operah, nas dandanes ne zanima in ne mika snov dejanj, temveč glasbena sila teh de i. njih glasbeni zanos, melodično neizorp no bogastvo, neverjetna glasbeno dramatična udarnost. In opera, bi lahko navdušuje pevce, orkester in poslušalce še skoro osemdeset let po svoji ustvaritvi, mora gotovo imeti v sebi močne vrednote.
Tudi v Ljubljani je bil »Ples v maskah« z nedeljsko predstavo uprizorjen že dvajset č, sicer v daljših presledkih, toda vedno enako uspešno. Xa nedeljsko »premierom glejmo rajše kot na novo naštudira-aio. inscenirano in zrežirano opero. Kakor že povedano, nas snov opere iz nekega drugega, zašiega, za nas meglenega aristokratskega sveta ne zanima. Vendar je v ?ii; dosti občečloveških potez, ki mikajo. ?uho historično dejanje so pokvarili razni cenzorji in libretisti ter iz političnega umora nared;li zločin nad plemenit:m vladajočim človekom; ta zločin ostane na zunaj cclo nemaščevan. Nerazumljivo je, kako se je mogla nekdanja, sicer ozkosrčna in do smešnosti malenkostna cenzura spotaknili ob to dejanje, saj o kakem antidi-nastičnem činu iz političnih razlogov ne more bnti besede. Nasprotno: je to tragično p: veličanje ljubljenega gospoda. I*r-
vi žalostni junak drame je bil zločinski tip Ankarstrom, Orsini pa je napadal Napoleona IIL, ker je bil ovira za zedinjenje Italije. Cenzuro je torej vodila edino politična usmerjenost Neapla. Samo po sebi nezanimivo snov je libretist prilagodil za Verdija tipičnim zahtevam, jo opremil z ostrimi kontrasti, romantičnimi domisleki, jo prdstavljal iz razkošne dvorane v priljubljeno cigansko votlino z vedeževalko, odtam pod vislice, pa zopet na vrveei ples. Režiserju kakor scenografu nudi tako obilno priliko, da pokažeta svoje znanje.
Po tradiciji, iz spomina na nekdanje lepe melodične čase, ko se je mogel pevec izpeti po mili volji, ko je orkester ubiTal že davno priljubljene tone, ko je poslušalec požvižgoval od predstave grede in še v postelji vse te znane melodije, iz spomina na to segamo torej še danes in bomo še dolgo segali po napol pozabljenih rečeh ter jih gledali in poslušali vedno iznova kot dobre, stare, mile znance. Tako je tudi »Ples v maskah« najbrž prav iz tega razloga prišel vnovič na naš oder.
Prav vsi pevci: Gostič kot Riikardo, Janko kot Renato, Oljdekopova kot Ame-lija, Kogejeva (vedeževalka). Župevčeva (Oskar) in dalje še Kolacio, Petrovčič, Zupan, Jelmkar in celo sluga in zbor. vsi so imeli široko priliko, da so v najlepši luči pokazali svoje pevske vrline, ki so prinesle prav mnogim izmed njim aplavze in cvetja že sredi dejanja, še več pred spuščenim zastorom.
Omeniti moram, de zveni orkester v preurejeni sedežni obliki in v nanovo adaptiranem prositoru, ki pa je še vedno premajhen, prav imenitno in je imel pod taktirko Neffata v nedl jo zvečer zelo lep večer. Poslušalcev je bilo kljub (drugod bi rekli »zaradi«) premierskemu abonmanu prav mnogo in »Ples v maskah« se lahko pohvali z močnim uspehom.	—č.
Iz sodobne estetike
Češki e^tet in literarni teoretik univ. prof. dr. Jan MukafovsRy je v pravkar izišli knjižici lEsteticka funkce, norma a hoduola jako socialni faktv« (Praga 1930. Fr. Borovy
v zbirki »Uvahy a prednašky. S8 str.) podal močno zgoščeno, vendar pa pregledno študijo, ki v nji razglablja noetične probleme estetike s sociološkega zrelišča.
Mukarov&ky je izšel iz literarno-teore-tične šole ruskega formalizma, vendar jo ie prerasel in v marsičem ubral svojo pot. Sodi med odlična imena Praškega lingvistične« ca krožka. Posebej ee je uveljavil e prodornimi študijami o Polakovi > Vznesenosti prirode?.. o Sljiehi i. t. d., ki je z njimi pokazal tudi prednosti strukturalne metode. Kretsko raziskavanje Mukarovskega izhaja iz teoretskih izsledkov velikega praktika 1 . K. Sa'de in iz teorij češkega esteta 0. Ziclia, se giblje v bližini Dessoirove smeri, ki je našla v E. Utitzii največjega dopolnjevale? in upošteva načela, metode in izsledke sociološke smeri y sodobni literarni vedi in estetiki.
Za poglavitno smernico ®voje pričujoče knjige označuje pisec »rešitev nekaterih problemov splošne estetike e stališča socio« logije, ne pa kritiko metod konkretne socio-logije umetnosti, metod, k; eo doslej še dokaj nejasne, ker kolebajo med vzročnim in strukturalnim pojmovanjem odnosa med umetnostjo in družbot.
Spis je razdeljen v glavnem na štiri poglavja, izmed katerih je četrto samo kratki resume, medtem ko je daljši resu-me sestavljen v francoščini. Mukarovsky razpravlja s sociološkega zrelišča o treh poglavitnih problemih sleherne estetike-, o estetski funkciji, o estetski normi iu o estetski vrednoti.
Mukarovskj' stoji na stališču, da je pojav »o^tetičnegar razširjen po vsem področju človeške dejavnosti in da je važen ter mno-gostranski činitelj življenjske prakse, zato nimajo prav tisti teoretiki, ki ga omejujejo na enega izmed njegovih številnih aspektov, proglašajoč za smoter e&tetskega namena samo ugodje ali čuvstveno vzburjenje, izraz a'i spoznanje i. t. d. Vse te in druge strani hodijo pod pojem estetičnega. zlasti v umetnosti, vendar ie v^aka udeležena samo toliko, kolikor ji gre pri ustvarjanju človekovega celotnega odnosa do sveta.
V poglavju o estetski funkciji pravi pij sec, da lakho postane nositelj estetske funkciie katerakoli reč ali akcija in da področje te funkcije daleč presega področje umetnosti. Takisto lahko vsaka reč, ki je imela estetsko funkcijo, torej tudi umetnostna stvaritev, le-to izgubi v teku časa, kajti estetska funkcija ni zaobsežena v kvaliteti tvarnih reči. Zaradi tega je meja estetskega področja zelo spremenljiva. To področje obvladujeta dve nasprotujoči si sili, ki ga sočasno organizirata in dezorga-nizirata t. j. vzdržujeta v njem neprestano
razvojno gibanje. Estetika funkcija je v
osebnem in družbenem življenju pomembnejši činitelj, kakor so dosJej smatrali, ker so pojem estetskega preveč zoževali; ona soodloča človekov odnos nasproti realnosti.
Glede estetske norme zavzema pisec stališče, da med načelom, po katerem ima norma splošno obveznost in spoznanjem, da je vsaka norma, zlasti še estetska, dejansko omejena in spremenljiva, ni nesmiselnega protislovja; je to dialektična antinomija, ki je pravi kvas razvoja na vsem estetskem področju. Prav na vlogi estetske norme kaže Mukarovsky odnos med estetskim in družbo, kajti spremenljivosti norme in nje obveznosti ni moči razumeti in utemeljiti z vidika človeka kot vrste ali kot individuja, marveč samo z vidika človeka kot socialnega bi ti a. Pisec kaže, da obstoji vedno in sočasno v isti družbeni celoti cela vrsta estetskih kanonov. ki tvorijo posebno hierarhijo. Pisee sklepa, da sociološko obravnavanje problema estetske norme ni samo eden izmed možnih ali celo postranskih vhodov k temu problemu, marveč je obe« nem z njegovim noetičnim aspektom osnovna nujnost, ker omogoča, da izsledimo do podrobnosti dialektično nasprotje med spremenljivostjo in različnostjo norme ter nje obveznostjo.
Obsežno se bavi Mukarovsky z vprašanjem estetske vrednote in tudi tu utemeljuje dialektično antinomijo. Y'saka estetska vrednota se ne spreminja le z razvojem strukture zadevne umetnosti, marveč tudi s spremembami obdajaiočega jo okolja. Tudi tako zvane večne vrednote se spreminjajo v toliko, kolikor se v vsaki dobi po evoje izoblikuje odnos nasproti njim (prim. Shakespeare!). Posebno pozornost posveča pisec semiološkemu značaju umetnosti. Po njegovem mnenju je samo v stališču o bi« polarnosti estetske vrednote izhodišče za pravilno ocenjevanje razvoja estetskih vrednot.
Mukarovsky potemtakem zagovarja načelo dinamičnosti estetske funkcije, norme in vrednote z ozirom na pojave, ki so nje no-sitelji in na družbo, v kateri 6e pojavljajo. Pri čitanju njegove razprave se gibljemo na noetičnih vrhovih estetike in sociologije. Njegovo stremljenje, da naj se pojem estetičnega razširi na kar največ življenjskih pojavov, pa seveda ne sega tako daleč, kakor hočejo v praksi nekatori naši pove-ličevalci sociološke metode v literarni in umetnostno-teoretični vedi, namreč tja, kier bi se pojem estetskega razpršil po ši« roki plitvini kakšne razredno pojmovane in izaktualizirane poezije in umetnosti kot pomožne sile pri prestavbi družbe. Muka-rovsky loči estetsko od umetnostnega tako. da je v umetnosti estetska funkcija dominantna, medtem ko ima drugod, v kolikor je udeležena, le drugotno mesto. Vsekako je po Mukarovskem mogoče govoriti o najrazličnejših estetskih pojavih tudi tam, kjer jih doslej nismo iskali. Spremenljivost
funkcije, norme in vrednote v e®tetiki odpira v zvezi s socialnimi dejstvi široko polje proučevanja -in razi®kavanja.
Izvajanja Mukarovskega &o kajpak jasnejša šele tedaj, če poznamo argumentacijo. V tem informativnem prikazu snio morali zaradi omejenega prostora označiti samo smernice in najvažnejše poglede češkega
J e6teta. Hoteli smo opozoriti na pojav kot tak: na prizadevanje češke vede, da ubira svoja pota, vendar pa vzporedno z najnovejšimi tokovi sodobne kulture. Naš znan« stveni naraščaj bi našel v novi češki estetski literarno-teoretični. kritični in filozofski literaturi mnogo pomembnega in vzpodbudnega.	—o.
S P O ® T
Mariborski II« razred
Maribor, 20. oktobra.
Tekmovanje za prvenstvo mariborskega II. razreda se je v nedeljo nadaljevalo s tremi tekmami, ki so se končale z naslednjimi rezultati;
SK Ptuj—SK Slavija 1 : 0 (0:0)
Tekma, ki se je vršila v Ptuju, je prinesla domačinom tesno, toda zasluženo zmago. Ptujčani so zaigrali z velikim elanom in požrtvovalnostjo. Mariborčani so bili v polju nekoliko v premoči, toda napadalci so bili zelo neodločni pred nasprotnim golom. Sodil je g. Bizjak iz Maribora v splošnem dobro.
SK Mura—SK Drava 18 : 0
Ptujska Drava je doživela v Murski Soboti katastrofalen poraz, ki pa je bil popolnoma zaslužen. Mura je bila v vsakem cziru boljši nasprotnik ter je zabijala gole 1» mili volji. Dober sodnik je bil dr. Brandl iz Cakovca.
SK Gradjanski—SK Lendava 6 : 1
Gradjanski je na lastnih tleh z lahkoto porazil svojega nasprotnika, ki tokrat ni podal zadovoljive igre.
Prvenstvena	tabela	po	nedeljskih tek
mah je takale			
Gradjanski	4	3	1 0 16:6 7
Mura	4	3	0 1 27:7 6
Slavija	4	1	2 1 14:8 4
Ptuj	4	1	1 2 5:10 3
Lendava	4	0	2 2 10:18 2
Drava	4	1	0 3 6:29 2
Lahkoatletski miting SK Železničarja
Maribor, 20. oktobra. Na svojem stadionu ob Tržaški cesti je priredil v nedeljo dopoldne SK železničar kot zaključek letošnje lahkoatletske sezone medkiubskl miting, ki je v vsakem ozi-ru prav dobro uspel. Startali so lahko-atleti člani železničarja, Rapida, Maribora in Maratona iz Maribora ter Primorja iz Ljubljane, Mure in Ptuja. Rezultati so bili naslednji: Tek 100 m, seniorjl: 1. Monderer (R) 12, 2. Urbančič (P) 12.1, 3. Vidic (Mart.) 12.1 Tek 100 m, juniorji: 1. Brumet (Mart.) 12.4, 2. Linzner (Ž) 12.8, 3. Hanzi (R) 13. Tek 400 m: 1. Koser (Mart.) 57.2, 2. He-rič (Z) 58.5, 3. Ledinek (2) 59.2. Tek 1000 metrov, juniorji; 1. Hanzi (R) 2.50.3, 2. Stojnšek (Mart) 3.01, 3. Fredi (R) 3.02. Tek 1500 m: 1. Goršek (P) 4.29, 2. Ste-fančil (Mart) 4.32, 3. Herič (Z) 4.47. Tek 3000 m: 1. Podpečan (ž) 958.3, 2. Kan-gler (ž) 10.12. štafeta 4x100 m: 1. Primorje 47.6, t. Rapid 48.4, 3. Železničar 49, 4. Maraton. Met krogle: 1. Martini (P) 12 m, 2. Vidic (Mart) 11.45, 3. Hlade (ž) 11.35. Met diska: 1. Martini (P) 34.31, 2. Hlade (2 ) 34.28, 3. Sylat (Mura) 33.90. Met kopja: 1. štok (P) 42.44, 2. Martini (P) 41.71, 3. Hlade (ž) 41.43. Met kopja, juniorji: 1. Gregorovič (ž) 42.85, 2. Lipovšek (Mart) 40.70, 3. Lužar (Mart) 39.95. Skok v višino; 1. Martini (P) 1.80 m, 2. Verzel (R) 1.60, 3. Davidovi« (ž) 1.60. Skok v daljavo: 1. Stok (P) 5.94, 2. Monderer (R) 5.93, 3. Urbančič (P) 5.88 m. Troskok; 1. Martini (P) 12.18, 2. Kleiut (Ž) 11.77, 3. Lipovšek (Mart) 11.44 m.
V nekaj vrstah
Peto kolo ligaškega prvenstva, ki je bilo polno presenečenj, ostrosrti in incidentov, je spravilo v tek tudi dva protesta. Prva se je pritožila zoper zmago nasprotnika beograjska Jugoslavija, ki je, kakor znano, z 0:1 morala pustiti Hajduku obe ■točki. Vzgledu Jugoslavije je sledila še zagrebška Concordia. ki se je zaradi enakega poraza v Osijeku pritožila JNS, češ da eden nasprotnikovih igralcev ni bil pravilno verificiran. Zdi se in prav bi bilo, da bi tudi ta dva protesta šla enako pot kot prvi v tem tekmovanju, ki ga je dvignil Gradjanski proti osiieški Slaviji.
Beograjska »Politika« objavlja zanimivo tabelarično prognozo o končnem izidu tek-
movanja v ligi. Po tej tablici bo postal tudi letos državni prvak BSK, neto pa mu bodo sledila Hajduk, Jugoslavija, sarajevska Slavija, Ljubljana, Gradjanski, Bask, Hašk, osiješka Slavija iin Concordia. Po teh računih bo torej Ljubljana po končanem tekmovanju spomladi zavzela peto mesto med najboljšimi klubi v državi. Računi so podrobno utemeljeni s točkami po vseh tekmah, toda ostanejo slednjič vendarle samo računi. Na splošno pa se nad petim mestom pred tremi klubi iz Zagreba niti ne bomo smeli pritoževati.
Krajevni olimpijski odbor v Beogradu je dobil, kakor smo že poročali, dovoljenje, da sme 1. novembra t. 1. organizirati po vsej državi prodajo olimpijskih znamkic in pobirati prispevke za XII. olimpiado v Tokiju. Kakor slišimo, o tej akciji jugoslovenski olimpijski odbor v Zagrebu sploh ni bil obveščen in je zelo čudno, kako je bilo izdano to dovoljenje, če prav za prav še ni nobenega oficielncga organa, ki bi mu bile poveTjene priprave za olimpiado le;a 1940.
Službene obfave LNP
Verifikacije igralcev; Popravlja se verifikacija Kuraž Edvarda (S. K. Radovljica) tako, da ima imenovani pravico nastopa 17. t. m., ker se je naknadno ugotovilo, da za prejšnji klub že nad leto dni nI nastopil. S pravico nastopa z dnem objave, ker je bil že čitan, za Korotan Kranj Berberovič Savo. — S pravico nastopa 24. t. m. za Olimp Macuh Karlo; za Korotan-Kranj Kalajdžift Murat; za Mladiko Deč-man Ivan; za Slovana Jankovič Miha; za Svobodo-Lj. Rihter Oskar; za Grafiko Baiak Ladislav; za Muro Krstič Du5an; za Korotan-Lj. Potrebuješ Franjo; za Hermes MaUC Mirko, Gogala Jože, Smrdu Egon, Rihar Ivan, Svetic Viifbald. za Maribor Vesnaver Svetozar, Fijavž Vlado, Prus Anton; za Savico Tičar Marjan, Mr-zlikar Franc, Engelman Stanes Dežman Alojzij, Straus Gustelj, Rogač Mihael, Sagadin Alojzij, šter Alojzij, Lenarčič Ivan, Drobež Maks, Gale Franc, Jan Josip, Bajželj FTanc; s pravico nastopa 14. 1. 1937. in 14. 4. 37; za Č.S.K. šarič Ivan; za Ptuj Hosi Franjo; za Trbovlje šešler Slavko. Cankar Svetozar preklicuje za Reko, ostane pri Slaviji.
Do poravnave članarine prejšnjemu klubu se suspendirajo; Por Anton, Mladika, Logar Karel, Slavija, Aljančič Ernest, Reka. Do poravnave obveznosti Kotzbek Rudolf, Slavija-P. — Zavrnejo se verifikacije; Mihajloviča Stjepana in Vrtariča Dju-raza za ČSK, ker sta priloženi samo po dve sliki; Sovinca Vincenca za Korotan-Kranj, ker ni plačana taksa; Jermana Ivana za Dask, ker ni plačana taksa. Reich-mana Antona in Pirnata Franca za Disk, ker nista priloženi prijavnici. Vežejo se po § 8, m spi. prav.; Za CSK šarič Vinko do 31. 12. 1940; za Olimp Macuh Karlo Jo 31 12. 1940; za Hermes Malič Mirko, Rihar Ivan, Svetic Vilibald, Smerdu Egon, Gogala Josip vsi do 30.10. 1937; za Maribor Vesnaver Svetozar do 31. 12. 1937; za Svobodo Rihter Oskar do 12. 12. 1937; za Grafiko Bačak Ladislav do 31. 4. 1938.
V roku 3 dni po objavi imajo dostaviti savezne izkaznice z odjavami; Amater za
SeSler Slavka, Gradjanski ta Sarlč Ivana, Slavija-Lj. za Hosl Franja, Reka za Ma-cuha Karla, Korotan-Lj. za štera Alojzija, Sagadina Alojzija, Jankoviča Miho, Bačaka Ladislava, Grafika za Rihterja Oskarja, Mars za Maliča Mirka, Gogalo Jože, Smerdu Egon a, Riharja Ivana, Sve-tlca Vilibalda, Slavija-P za Vesnaverja Svetozarja, železničar za Fijavža Vladi-slava, Hermes za Tičarja Marjana, Koro-tan-Kr. za Mrzlikarja Franca, Engelma-na Stane, Strausa Gustlja, Sora za Rogača Mihaela, Svoboda-Lj. za Dežmana Alojzija. — Prijava tekme S.K. železničar z S.K. Sfictbahn (Graz) se odstopi M. z. f, v. n. potom J.N.S. —
(Konec jutri).
Jožef Pa vi i č f Kakor smo poročali že na drugem mestu, je ▼ Kragujevcu v cvetu mladosti umrl Jože Pavlic, ki je bil tudi aktivni športnik. Pokojni Pavlič je že dolga leta gojil nogomet v vrstah SK Kamnika, pozneje Ilirije v Ljubljani in pred odhodom k vojakom 6pet kot srednji krilec SK Kemnika, kjer je bil splošno znan in priljubljen. Nesrečna usoda je temu krepkemu in zdravemu športniku pTestri-gla niit življenja v aktivni vojaški službi, njegovo truplo bodo prepeljali v Kamnik, kjer bo v četrtek popoldne pogreb. Športni prijatelji so vabljeni!
»Slalom klub 34« sklicuje svoj II. redni občni zbor, ki bo v »Beli dvorani« hotela Union dne 4. novembra t. 1. ob 20. z običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge za občni zbor je treba poslati na naslov: dr. A. Peršin, Ljubljana, Dalmaitino-v* ul. 3. najkasneje do 1. nov. V slučaju, da ob določeni uri občni zbor ne bo sklepčen, bo v smislu klub. pravil § 13 pol ure kasneje občni zbor ob vsaki udeležbi.
Oocjbor za izvedbo lahkoatletskih dvo-matehev. (Službeno.) Danes ob 16. bo na
igrišču ASK Primorj« izbirni miting za določitev reprezentance dravske banovine, ki nastopi v nedeljo dne 25. t. m. ▼ Trstu proti reprezentanci Julijske Krajine, v naslednjih disciplinah: tek 100 m, tek 200 m, skok v daljino z zaletom, met kopja in skok ob palici. Nastop je obvezen za atlete: Kovačič, Sušteršič, Weib«, Ster, Urban-6?č, Skušek, Slapar, Putinja. Požar, Malna-rič, Dečman, Oroszv, Pribovšek, Zupančič, Gašperšič, Kulako-v. Za nastop se Lahko na igrišču prijavijo tuda drugi atleti. Naprošajo se gg. sevezsm sodniki, da prisostvujejo tekmovanju. Predsedstvo.
Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvo-matehev. (Službeno.) Važna, seja v četrtek, 22. t m. ob 20. r restavraciji Sla-mič. Tajnik.
Turistično-športni odbor. (Službeno). Seja r -petek, 23. L m. ob 20.30 pri Sla-miču. Tajnik.
SK Reka (smučarska sekcSja) prirej v nedeljo 25. t. m. ob 10-30 cross-countrT (gozdni tek). Start in cilj na Strelišču pod Rožnikom. Podrobnejši razpis sledi. — Članski sestanek bo v četrtek 22. t. m. ob 20. v garderobi na igrišču ob Tržaški cesti. Isloičasno sprejemanje novih članov. Za člane sestanek obvezen!
t
Naznanjamo vsem prijateljem In znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri oče, soprog, tast in stric, gospod
RUPNIK FRANC
MIZARSKI MOJSTER.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v sredo, dne 21. oktobra 1936., ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 20. oktobra 1936.
ŽALUJOČI OSTALL
\
f
S tužnlm srcem sporočamo, da nas Je za vedno zapustil naS predobri sin, soprog, skrbni oče, brat, svak
IVAN DEBEVC
POSESTNIK IN GOSTILNIČAR V DOL. LOGATCU.
Po kratki, težki bolezni Je za vedno zaspal, dne 19. t. m. ob 20. uri. Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku iz hiše žalosti na farno pokopališče v sredo, dne 21. t. m. ob 15. uri.
JERA DEBEVC, mati; MARIJA, žena; IVAN, sin; NUŠKA, ŠTEFKA, MARIJA, hčere; bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par sa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pri-etojbino Din 3.— hi Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienttve se zaračunajo po Din 2— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20-—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din
. ,, -.V/' v.-^V".

Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. de zahtevate od OgiamegaoddelkaDlU J.' V znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naroOa, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Službo dobi
Sodarski pomočniki
potrebujem nekoliko sodivr-skih pomočnikov za izdelavo v«Likiii sodov in kadi (lAgerfasser) od Ž00 hl vsebina. Imenovani, kateri se popolnoma razumejo na to delo, mj požljejo svoje ponudbe i zahtevkom plače na Fran Jakovac, veletrgovina z vinom, Jastrebar-sko.	25131-1
Trgov, pomočnika
l kavcijo, sjn-ejmean za povečanj« obrata. Pozne jži provsem že vpeljale trsro-vine. Ponudbe na ojrl. o<ld. Jutra pod »V bodočo samostojen«.	251-57-1
Krojaškega
pomočnika
sprejmem takoj. Onoznik Vlado, Slape JO, pošta D. M. v Polju.
25139-1
Sedlarskega
pomočnika
za konjsko opremo, sprejme takoj Ivan Hajnrihar, Kamnik.	25133-1
Krojaškega
pomočnika
ralAjSe^a. kateri je zmoten v isdielavii finih, velikih kama<dwv, sprejme Kaltne-kar Jožko, Jesenice, Prešernova 7.	25155-1
Dobro vezalko
m umetne mirtne vence, nagrobne vence itd. sprejme takoj Rado Pregrad, Podčetrtek. Neoporečnost, samska, samostojna delavka pergoj. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši.	35131-1
Notarska pisarna
v bliHini Ljubljane, išče takoj v notarskih in odvetniških poslih izvf-7.bn.oega uradnika ali uradnico. Pogoj
Natakarica
zmožna kavcij«, prLkuplji-va gostom, želi službo v dobri gostilni ali restavraciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, in zanesljiva moč«.	25173-2
Gospodična
verairana v pisarniškem in gospodinjskem p«lu. ročnem delu in z znanjem tujih jezikov, želi za-poslenja. — Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Skromna«.	35.79-2
EZB3H
Klavirji!
PLANINI ! HARMONIJI !
na obroke od Din 300 in na posodo ^najceneje pri
AlSonzu
&3a>ertcie (£e)
Učno mesto
za puškarsko obrt, iščem. Zavašnik Ernest, Bohoričeva cesta 34a.
&4775-44
Učenca za trgovino
z mešanim blagom išče P:t-kovič Marija, Velike Lašče.
2513t>-44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra.
25146-44
Študentka filozofije
išče in? trak c i je za hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aka-demičarka«.
251&4-4
na Aleksandrovi c. "<
Velikanska izbira najboljših svetovnih fabrikatov
Hranilne vloge
kupite alj prodaste
najboljše potom moje pisarne
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka 12.
Telefon 86-in.
25153-16
Instruiram nemščino
latinščino, francoščino Din 8.- od ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
35181-i *

Nagrobne sveče
lepe in poceni dobite pri OROSLAV DOLENEC
primerna izobrazba, i wolfova ul. št. 10.
otrojopis na diktat. stenografija. Ponudbe pod »Priden in vesten« na o^rl. odd. Jutra.	25:4(1-1
Knjigoveške
delavke
jrnčeme, dobro iztirjene, — sprejmem v službo. Ponudbe pod »št. 160« na ogl. odd. Jntra.
251:53-1
Krojaškega
pomočnika
ta velika dela, sprejmem. Nastop takoj, služba stalna. Fran-c Novse, Smartinska cesta 9.
38161-1
Plačilno natakarico
z večletno prakso, sprejmem takoj. Naslov v vseh poshn-.uricah Jutra.
35177-1
Strokovnjaka
ia sestavo zemljiškoknjižnih vlog in pogodb, iščem. Fondbe pod »Zemljiškoknjižni« na ogl. odd. Jutra.	~ 25175-1
500 Din nagrade
ihun onemu, kateri mj preskrbi službo sluge, skladiščnika ali kaj sli-čnega. Ponudbe pod »Zd-rav in po-Sten« na ogl. odd. Jutra.
25193-2
Kroja čica
perfektno izurjena, z večletno prakso, z dobrim okusom, izdeluje plašče, kostume, obleke in tudi popolnoma predelava. Pripo-rofta se damam na dom. — Sv. Petra nasip 46/1.
25145-2
Službo lesnega
manipulanta
jkladiiščnika ali bodisi karkoli sličnega ,iščem. Star w*m 28 let. zmožen vseh del. z znanjem jugosloven. in nemškega jezika. Razpolagam z najlepšimi spričevali ia referencami. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen kavcije 28«.
25M4-2
250-3! i 6
Avto, moto
Dvosedežni BMW
mali, majhna poraba bencina, zapit, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	25160-10
Remington
pisalne in računske stroje na dolgoročno odplačilo po nepoviša.n,ih cenah, kakor tudi za vložne knjižice — prodaja zastopnik za dravsko banovino IVO KLARIČ Ljubljana, Miklošičeva cesta 20, Maribor, Aleksandrova c. 43, priti., desno. Sprejmem zastopnike ze vsa več.ia mesta. Obširne ponudbe poslati na zgornji naslov.	35171-39
Singer, Pfaff
stroji, malo rabljeni, pocemi naprodaj pri ».PROMET« (nasproti križa-nske cerkve).
231(62-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, nemška fabrikat, z okrogl "m č-olničkom. kateri tod,i štika, počen; naprodaj. NOVA TRGOVINA, Tyrše<va 36.
351S3-29
Lokomobilo
.">•1 do 40 HP, kupimo, po možnosti za kurjenje z lesom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Loko m o bila«.
25166-29
Vlogo
Kmetske posojilnice ljubljanske okrog KV.000 Din. prodani ali dam kot |>0S0; iilo proti dobri garanciji in mesečnemu odplačevanju. Rudolf Zore. Ljubljana. — Gledališka 12.
35156-16
Hranilno knjižico
Kme-tske posojilnice, kupim privatno za ljubljansko okolico. Ponudbe na podružnico .Tutra Maribor pod »liti.—30.000«.
35178-16
Davčne pritožbe
zoper pridobnino, zgrada-rino: Davčna poslovalnica. Ljubljana Seknburgova 7, I. nad.	25171-16
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET-VINO,
Črnina iz Fruške gore,
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudltt r.o špecijaliteto svojim gostom V sodčkih od 50 i naprej ga razpošilja: B. Marinkov Sremski Carlovci. Prušk? erora
Gostilno
dobroidočo, prevzamem v najem na Gorenjskem med Ljubljano in Jesenicami. Cenj. ponudbe prosim poslati na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana. Aleksandrova 2/1.
35132-18
Trgovino
mešanega blaga, dobro vpeljano, sredi mesta na Dolenjskem. oddam 1. januarja 1937. Trgovina je do 1. januarja v obratu in se oddii s trg. pulti in merili pa brez trgovske robe. Stanovanje (vodovod, elektrika) v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vpeljana trgovina«.
25100-19
Delavnico
na dvorišču, Mestnj trg, približno 4 X 8.50. oddam za 1. november solidnemu obrtniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in čista obrt«.
251)48-19
PdJnŠiv&
Orehovo jedilnico
lepo. salonsko garnituro, spalnico, proda privatna stranka v Domžalah. Cenj. dopis« pod »Redka prilika« na ogl. odd. Jutra,
21172-12
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik gre na letovanje
Čez dve in pol ure se je gospod Kozamurnik prebudil in zagledal pred seboj — koga? Carinskega uradn?ka v tuji uniformi! »Potni list, prosim!« je rekel uradnik. »Potni list? Potni list? Kaj bi s potnim listom?« je za jecljal gospod Kozamurnik. »Kje pa sem? Ali nisva v Moeeradovem ?«
Ugodno prodam
ali zamenjam
za manjšo hišo v Ljubljani na Zaloški c. št. 7 enonadstropno hišo s 6 stanovanji (vso podkleteno) ter gosp. poslopje s tremi stanovanji in 1 delavnico (vis-a-vi.s državne bolnice). Hiša je primerna Z3 trgovino ali obrt (gostiln-o) ali za zdravnika. Pogoji se poizvedo pri hišni lastnici.
25149-30
Enonadstropne hiše
enonad stropna. štiristano-vanjska ter druga visoko-pritlična, d v ostan ov an j ska, rentabilni, v Ljubljani, poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. .Jutra pod »Vsied nujnosti«.	35167-20
Stanovanje
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami v Ljubljani, išče boljša družina iveh članov za 1. november. — Stanovanje mora bit; suho. ne predaleč od cen:ra. najemnina ne pret'rana. Ponudbe najkasneje do četrtka c-poldne na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno stanovanje«.
2510-21a
Lepo veliko sobo
z dobro hrano, oddam prav poceni dvem do trem gospodičnam. Kopalnica. Poceni kurjava. Strossmayer-j-eva 4/1.. desno.
25159-33
Opremljeno sobico
majhno oddam takoj. Cankarjevo nabrežje 3/III. podstrešje.	25163-33
Opremljeno sobo
oddam uradnici ali dijakinji z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25165-23
Lepo sobo
z dvema posteljama in posebnim vhodom, v centru, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25180-33
Dijak
-išče takoj stanovanje. Ponudbe pod »Brez hrane« na ogl. odd. Jutra.
2519i-33a
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnišča, po možnos-ti s centralno kurjavo, išče boljši gospod. Ponudbe z navedbo cene in pogojev pod »Mirna .-tenka« na ogl. odd. Jutra.
351-43-23a
Trisobno stanovanje
s kopalnico, oddam 1. novembra. Bolgarska ul. 35.
35154-31
Dvosob. stanovanje
s pritikli nami, solnčno, oddam 1. novembra. Na-slov v vseh poslovaln:c;»h Jutra.
25147-31
Stanovanje
2	mali sobi in kuhinja, oddam za november. Podmil-ščakova Id, za Bežigradom.
25157-31
Komfortno
stanovanje
3	sobe, kabinet, poselska soba, vse prit-ikline. etažna kurjav«, oddam za februar. Vprašati: Gregorčičeva 1" IL nadstr. med lil. in 13. uro.	35168-31
Stanovanje v
sredini mesta
s štirim; velikimi sobami, z balkonom, oddam 7« Din 1000. Vhod Breg 18. Poizvedb« od 11.—.1-2. ure Kri-ževn'ška M.
35176-31
Tone!
Ce va-m ni mogoče v nedeljo, pišite na ogl. odd. Jutra pod šifro, »Tajna pomoč«. Kdaj?
35132-31
11. X.
Bilo nemogoče. Kadar možno, sporočim. Prisrčne po-
zdrave!
20140-21
Želim spoznati
resno, samostojno damo za skupno življenje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Mi-s*.erij življenja«.
25152-25



Hubertus
nepremočljiv za | vsakega Din 250 - j
in vsa druga I oblačila po never-j j jetno nizkih cenah j pri
PRESKER-JU,
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
l eletor 2 ^ f 11
PkfcMOG DRVA in KAKBO PAKRTI
IV S(!Hl:»tl Dolenjska orata
Zima, zima. •.
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B<r vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Daije novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p 1 j a m a f 1 a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine presto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še
zaloga pri RAZPOŠILJALNICI
„ K O S M O S " MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1
L nobenim drugim re K lam ni m sredstvom ne morete doseči ena-(tega ačlnka. kakor • časopisnim Jglasom čigar delokrog je ne omejen. Časopis pride o vsako hišo In govori Inevno desettisočen čitateljev Redno ogla sanje v velikem dnev niku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovca ln mi pen.

Samo izčrpanost
ubija Vaše lase!
Vsako drugo objasnilo prhljaia. izpadanja in redčenja las ali plešavosti ni umestno.
Najprej nastane orhljaj, potem izpadajo lasjel
A z vsakim lasom, ki sa izgubite, izgledate starejši, in Vaša okolica opaža to prej kakor Vil
Odkar je iznajden Silvikrin, ni več potrebno, da brezupno gledate, kako Vam izpadajo lasje.
Kakor hitro opazite prvi prhljaj, kakor hitro Vam prvi lasje ostanejo na glavniku, vedite, da ste na razpotju:
ALI — boste to stanje se vnaprej zanemarjali ter boste v nekaj letih izgubili večji del las,
ALI — pa boste pravočasno poskrbeli za to, da daste lasem potrebno hrano, ki je organizem ne more več dovajati ali vsaj ne v zadostni meri.
V svetovnih mestih kot v Parizu, Londonu, Bruxe//esu, Amsterdamu in dr. vsak negovan človek pozna in uporablja
naravno hrano za lase
Silvikrin je čudežna iznajdba v vsem medicinskem svetu znanih učenjakov dr. Weidnerja in dr. Zieglerja. Silvikrin vsebuje redki in zelo dragoceni Tryptophan, brez katerega je rast las nemogoča (kakor je dognal profesor sir Fred. Hopkins. ime-jitelj Nobelove nagrade za kemijo).
Vsaka kapljica Silvikrina vsebuje hranljive snovi za milijone lasnih stanic. Silvikrin oskrbuje tkivo la-sišča z organsko hrano za krepitev lasnih korenin. Prhljaj skoraj čez noč izgine, izpadanje las neverjetno hitro preneha in mladi, zdravi lasje začno rasti.
Kaj mi je potrebno?
Silvikrin Lotlon za lase:
Za vsakodnevno nego las. Preprečuje izpadanje las in tvorbo prhljaja. Njegova vsebina Neo-Silvikrina deluje tako, da pospešuje rast las ter ohranjuje iasišče in lase zdrave do pozne starosti.
Doseza, da pride naravna iepota popolnoma do izraza. Istočasno poživlja in krepi lasne korenine, jih varate pred okuženjem in tvorbo prhljaja. Silvikrin Lotion za lase je diskretno in prijetno parfumiran.
Mala steklenica ....... Din 27*—
Velika steklenic« (za dva meseca) „ 48"—
Proizvajanje Silvikrina je patentirano v Angliji, Franciji, Holan-diji, Švici in v drugih državah. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
SILVIKRIN LABORATORIES Ix»ndon - Parts - Bruselles - Ziirieh Rotterdam - Barcelona.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb.
Neo-Silvikrin:
Uporablja se v težjih slučajih izpadanja in slabe rasti las, trdovratnega prhljaja, otrde-losti lasišča ter pri pojavljanju delne a k popolne plešavosti.
Ta koncentrirana naravna hrana za lase oskrbuje tkivo za rast las s 14 organskimi substancami, ki so lasem potrebne za rast.
Uporaba Neo-Silvikrina je zelo enostavna in prijetna ter zahteva dnevno le nekoliko minut
Steklenica za en mesec stane
Dia 66*—
fUKUAJ&O, KOAt ioA
Potrebujem
ioooo pr. met
bukovih drv I. i II. vrste za kurjavo;
ponudbe franko nakladalna postaja na »KOPAONIK« — Boža M. Davidovič, Beograd — 2orža Klemenso-a 4/1.
Stanovanja
Stanovanje
dveh sob s pritiklinami. suho in čisto, za zmerno eeno. išče stranka rive-h oseb za 1. november, ervent. za 1. december. Takojšnje ponudbe z navedbo najem nine na ogl. odd. Jutra pod »Dve oseb; točen plačnik.
Dotrpela je naša zlata mati
Bogataj Marija
V sredo, dne 21. t. m. ob 14. jo bomo spremili k večnemu počitku.
Kočevje, Kamnik, Novo mesto, 19. X. 1936.
JADVIGA, IVAN, MIRKO, MIMI, DARKO. MILJENA — otroci.
f

Naznanjamo tužno vest, da je danes zjutraj ob 3. v Gospodu zaspala naša dobra mama, žena, stara mama, tašča, gospa
K ALAN FRANČIŠKA
roj. ZONTA
Pogreb pokojnice se bo vršil 21. oktobra 1936 ob 4. uri iz mrtvašnice Splošne bolnice v Ljubljani.
LJUBLJANA, 20. oktobra 1936.
TOMAŽ KALAN, soprog. Žalujoče rodbine: KOCMUR, HUDNIK, ŠKERLJ,
PICMAK.
Jfdor eglašupe
ta napreduje f
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, .Vtt ▼ I<jni>ljani