SpedMoae la ftbbMMunento postal« H Poštnina plačana v H IH Slovenski Prano - Gena Ur 0.40 Stev. 112. Izključna pooblaščen fca ca oglaševanje Italijanskega tn tnjege Izvorai Union« Pubblidte Italiana ti A, Milana V Jjjtihljani, v torek, 10. maja 1942-XX Uredništvo IB sptavs) Kopitarjeva k, Ljubljana Kedazione Amministrazione: Kopitarjeva L Lnbiana Leto VII. Conce.donarta ecclnsiva pet la pubbliclM Sl provenleaaa italiana ed eaterai Union« f ubblidta Italiana & JL Milana Vojno poročilo it. 716: Uspešni letalski nastopi nad Malto Uradno vojno poročilo it. 716 pravi: Običajno delovanje oglednic in topništva v Cirenajki. Letalski oddelki Osi so med nastopi posameznih lovcev nad Malto sestrelili štiri angleška letala vrste »Spitfire« ter eno letalo vrste »Curtiss«, šesto letalo pa so obstreljevali s strojnicami in ga zažgali na tleh. Eno naše letalo se ni vrnilo v oporišče. Mussolinijeve izjave na seji vrhovnega vodstva fašistovske stranke Uspeh novega posolila, uspeh zbiranja volne ter manifestacije na Sardiniji dokazujejo pravilno razpoloženje italijanskega ljudstva po dveh letih vojne Komisar za preskrbo Libije poroča Duceju Rim, 19. maja. s. Duce je v navzočnosti ministra za italijansko Afriko sprejel nar. sv. dr. Renata Trevisana, glavnega komisarja za preskrbo in za vzporeditev vojnega gospodarstva pri libijski vladi. Ta je predložil obsežno in z dokazi oskrbljeno poročilo o ureditvi in delovanju preskrbe ter o ureditvi porabe živeža po navodilih ministrstva za italijansko Afriko in o popolnem sodelovanju z vojaškimi oblastmi. To je zagotovilo redni potek civilnega življenja v Libiji med sedanjo vojno. Duce je poročilo vzel na znanje, pohvalil dosežene uspehe ter dal navodila za nadaljnje delo glavnega komisarja. Rim, 19. maja. s. V Beneški palači se je pod Ducejevim predsedstvom sešlo državno vodstvo fašistovske stranke. Navzoči so bili vsi člani. Preden se je seja začela, je Duce dal naslednje izjave: »Trije dogodki so zadnje čase dokazali, kakšno je duševno razpoloženje italijanskega ljudstva ob koncu drugega leta vojne. Prvi dogodek je uspeh posojila, ki je brez posebnih propagandnih prizadevanj za štiri milijarde lir preseglo celotni znesek poprejšnjega posojila. Italijanski vlagatelj je na najotipljivejši način potrdil svojo vero v državni denar in finance ter v zmagoviti izid vojne. Z moralnega stališča je bilo še pomembnejše darovanje volne, darovanje, ki ga je zaradi njegove vesoljnosti in spontanosti ter zaradi njegovih praktičnih uspehov treba smatrati kot nekak slovesen plebiscit ter kot dokaz ponosne ljubezni do naših oboroženih sil. Dan 15. maja, ko se je končalo nabiranje volne, je treba postaviti ob bok 18. decembru 1935, dnevu prstanov. Kakor so prstani, podarjeni sredi obleganja Zveze narodov, Haloge in uspehi italijanskih oboroženih si'. Poročila na sejah senatne komisije za proračun ministrstev za vojsko, mornarico in letalstvo Rim, 19. maja. 6. Finančna komisija je imela sejo s komisijo oboroženih sil za pregled proračuna 1942-1943. Sejo je vodil predsednik senata Suardo, vlado pa so zastopali minister za italijansko Afriko ter podtajniki za vojno, mornarico in finance. Pred začetkom razprave je spregovoril predsednik in dejal: »Tovariši senatorji! Kar 6e da huda vojna, ki divja po V6eh celinah, zahteva, da se sleherno dejanje našega osebnega in političnega življenja ravna po njej ter da omejimo in neizprosno odpravimo vse, kar ni strogo določeno, da ojačuje vojne napore naroda. Zaradi tega 6e premišljeno podrejamo žalostni, pa najvišji službi, kakor je to naša navada, in tej dolžnosti. Ko začenjamo pregled proračuna, 6e odrekamo pravici, da bi izkazovali ča6t visokemu in dragemu spominu umrlih senatorjev te prvemu med njimi, Amedeju Savojskemu, slavnemu knezu, ki se je že dvignil med legendarne podobe junakov domovine. Imeli bomo to proslavo na plenarni 6eji in 6 slovesnim obredom, pozneje, ko bodo v luči zmage utešeni duhovi, ki so jo hoteli in jo pripravljali. Danes je boj. Naša-misel se z občudovanja polnim priznanj m ter z gorečimi voščiti obrača k V6em našim vojakom na zemlji, na morju in v zraku, ki 6e pod poveljstvom vedno zmagovitega Kralja, pod nezmotljivim vodstvom Duceja, z neustrašeno dušo, z neukrotljivo vero, z železno voljo do žrtve neprenehoma pomikajo k zanesljivi zmagi našega orožja. Tovariši senatorji, pozdrav Kraljul Pozdrav Duceju!« (Zelo živahno odobravanje). Poročevalec o proračunu ministrstva za vojno, 6enator Giuria, je najprej obravnaval izdatke ter v obsežnem prikazu dogodkov in skušenj iz velikega 6f>opada poudaril, da je leto od aprila 1941 do danes bogato slavnih dogodkov. Italijanske čete so 6i nabrale obilno žetev lovorja in 60 6vet spravile v začudenje zaradi 6voje hrabrosti, zaradi vztrajnega odjvora, zaradi višine in plemenitosti 6vojih žrtev, za katere jih je navduševal veliki vzgled ponosnega savojskega kneza. Še nikdar dozdaj ni noben 6popad dosegel tolikega obsega in se tako globoko zasekal v življenja narodov. Vedno večji pomen dobiva tudi civilna priprava na vojno. Italiji ne manjka niti daljnovidne previdnosti, niti 6misla za organizacijo in italijansko ljudstvo si je že prisvojilo obleko reda in discipline in sicer po zaslugi fašistovske vlade. Zaradi tega je bilo pri vojnem delovanju mogoče ujiorabljati in docela bili kos novim načinom vojne umetnosti glede presenečenja, glede manevriranja, glede obleganja, glede sodelovanja med posameznimi oboroženimi panogami, za Kar srečno skrbi enotno poveljstvo. Različne vrste orožja so se prilagodile novim zahtevam in dosegle napredek. Govornik je končal z besedami: »Dolga in z zaprekami posejana je pot, po kateri hodimo in njen slavni cilj, zmaga. Kosi našega mesa zaznamujejo robove te poti in namaka jo dragocena kri naših padlih, ki imajo vsi, od junaškega kneza pa do najponižnejšega pe-šaka pravico do našega češčenja in do naše hvaležnosti.« Odprava podružnic pri nemških r^narnih zavodih Berlin, 19. maja. s. Zaradi načrta o zbiranju vseh sil so se veliki zasebni denarni zavodi v Nemčiji odločili odpraviti za čas vojne' določeno število podružnic, in sicer nekako 10 odstotkov. Tako bodo meseca maja v vsej Nemčiji zaprli 220 podružnic. Pri tem bo najbolj sodelovala nemška prestolnica, kjer bodo začasno odpravili vsega 125 takih podružnic. Podobno bodo ravnale tudi hranilnice in tako imenovane ljudske zadružne kreditne banke. List »Deutsche Allge-meine Zeitung« poroča, da ne gre precenjevati Števila osebja, ki bo s tem na razpolago za vojna namene. V podružnicah in ostalih denarnih zavodih, ki . so jih zdaj zaprli, so osebje že tako in tako skrčili na najmanjše število. Večina ostalih pa bo nameščena v’ večjih denarnih zavodih, kior ie delo naraslo. Senator Rota je poročal o proračunu mornarice ter pojasnjeval težava, ki jih je mornarica premagala in ki jih bo še morala premagovati za varstvo pomorskega prometa. Te naloge so se v preteklih letih pomnožile na vzhodu. Mornarica je z velikim trošenjem moči, toda s srečnim uspehom vzdrževala zveze z Libijo. Velik vpliv na naše prometne možnosti je imela omrt-vitev Malte ter izčrpanje nasprotnikovega bro-dovja zlasti po presijajnem nastopu pomorskih goretnikov v aleksandrijski luki. Tudi trgovska mornarica se je močno izčrpala bodisi zaradi nastopov vojne mornarice, bodisi zaradi sodelovanja letalstva. Nastop novega orožja, letalskega torpeda, zahteva novih študij za načrte večjih vojnih ladij in torpedov. Gotovo pa je, da velika bojna ladja ne bo izginila s pozornice. Govornik je posebno pohvalil trgovsko mornarico, ki izpolnjuje svoje nalog9 zelo uspešno in z veliko požrtvovalnostjo. Nato je razpravljal o izdelovalni zmogljivosti ladjedelnic in o prispevku zasebne industrije. Pohvalil je čudovito pripravljenost mladih gojencev iz pomorske akademije ter je nazadnje poslal pozdrav vojnim dopisnikom. Na koncu je izrekel nevenljivo hvaležnost in občudovanje tistim, ki so padli na morju. Senator Ferrari je poročal o proračunu letalstva ter se spoštljivo spomnil vseh, ki so iz velike letalske rodbine padlih: Amedeja Savojskega, Itala Balba, Bruna Mussolinija. Nato je primerjal bodoči proračun s poprejšnjim ter govoril o specializaciji letal zaradi novega razvoja. Podal je pregled o doseženih uspehih glede motorjev, gonilnikov, stratosfemih letal, torpednih letal, naprav na krovu in jx>udaril uspehe v letalski avtarhiji, ki jo z železno odločnostjo zahteva Duce. služili naslednje poletje za plačilo petnajstih milijonov stotov tujega žita, ki smo ga zaradi pomanjkanja domačega uvozili, tako bo volna, ki je bila podarjena danes, pomagala varovati naše vojake vseh vrst pred hudo zimo. Ti vojaki bodo zaradi tega imeli novo pobudo, da tolčejo sovražnika in da tako dosežejo zmago. Končno sem pa med svojim potovanjem po Scrdiniji mogel po sedmih letih odsotnosti ugotoviti, da je na vseh področjih bil dosežen znaten napredek, da pa je treba še veliko storiti, da bo to treba storiti med vojno in po njej. S politične- ga stališča se je po mestih in po vaseh v posamičnih manifestacijah še enkrat pokazala visoka moralna trdnost ponosnega bojevniškega plemena kakor je sardinsko, brezpogojna vera v zmago ter popolna privrženost ustanovam fašizma.« Tajnik fašistovske stranke je potem bral svoje poročilo, sestavljeno po podatkih posameznih zveznih tajnikov. Po poročilu se je oglasil k besedi Duce, govorila sta pa še ministra Bottai in Ricci. Seja, ki je trajala dve uri, se bo nadaljevala v petek ob 17. Nemško vojno poročilo: Bitka oklepnih vozil pri Harkovu 29 angleških letal sestreljenih pri napadu na nemško križarko »Prinz Eugen« — Za 105.000 ton ameriških ladij potopljenih Hitlerjev glavni stan, 19. maja. Ostankom pobitega sovražnika na polotoku Kerču se kljub obupni obrambi bliža uničenje. Pri Harkovu je pto protinapadih nemških čet prišlo do bitke med oklepnimi vozovi, v kateri je bilo 56 sovražnih oklepnih voz zbitih. Poleg tega je bilo 54 sovjetskih oklepnih voz po letalskih napadih vrženih iz boja. Na odseku pri Ilmenskem jezeru so skupine bojnih letal z uničujočimi udarci obdelale zaklonišča sovražnih čet in oskrbovalne čete. Na Laponskem je po napadu bilo osvojeno novo ozemlje. V zaledju so madžarske čete po večdnevnih bojih potolkle skupino sil, ki so jo sestavljale bolj-ševiške tolpe. Na morju pri Murmansku so nemška letala z bombami zadela 5 velikih prevoznih ladij. Nad Malto je bilo sestreljenih pet angleških letal. Kakor je bilo objavljeno po posebnem poročilu, so nemške podmornice ob vzhodni severnoameriški obali, v Karbijskem morju in pred izlivom reke Mi6sis6ippija potopile 17 ameriških trgovskih ladij s skupno 105.000 tonami. Dve drugi ladji sta bili po torjjedih hupo poškodovani. Ob angleški obali 60 lahka bojna letala u6f>eš-no bombardirala pristaniške predele pri Folkesto-nu in Hastingsu. Pred holandsko obalo 6o iskalci min in ogledni čolni v boju z angleškimi brzimi čolni 6 topovi poškodovali angleški vlačilec. Nad Rokavom 60 nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili 15 angleških letal. V Severnem morju so močne angleške letalske sile brez uspeha napadale križarko »Prinz Euge-na«. Odbite 60 bile 6 hudimi izgubami. Križarka in ladje v spremstvu 60 sestrelile 7, lovci in protiletalska obramba pa 22 od napadajočih bombnikov, tako da je sovražnik pri tem napadu izgubil več ko polovico 6vojih letal. Trije angleški bombniki so bili 6e6treljeni nad Nemškim zalivom, pet pa nad zapadnim delom Vzhodnega morja. S tem je angleško letalstvo pri napadih na nemško brodovje, na zasedeno ozemlje in poletih nad nemško obalo včeraj podnevi in v pretekli noči izgubilo vsega 52 letal. V vseh teh Za gospodarski In narodni red v Bolgariji Sofija, 19. maja. s. Finančni minister je odredil zaplembo vseh delnic družbe »Granitoil«, največje izdelovalke cementa v Bolgariji, v vrednosti 55 milijonov levov. Brata Juda, lastnika podjetja, nista namreč prijavila obveznic. Zato se bosta morala še posebej zagovarjati. Iz istega razloga je bilo zaplenjeno premoženje mnogih drugih judovskih tvrdk, ki ga je bilo za več milijonov. Policija je snoči obkolila železniško postajo v Sofiji, da bi pregledala vse potnike, ki so ali prihajali ali odhajali. Nekaj sto Judov, ki so potovali brez posebnega dovoljenja, so zaprli. Društvo bivših bolgarskih bojevnikov je po svojem uradnem glasilu zahtevalo od vlade, naj s strogimi ukrepi odpravi prostozidarstvo in številne verske ločine v Bolgariji, ki hudo ogražajo narodno edinost. List pravi, da je v Bolgariji še zmeraj kakih dvajset verskih ločin, ki so domala vse poganske. Odkritje komunističnega vonhustva na Japonskem Tokio, 19. maja. s. Japonski listi prinašajo uradno poročilo pravosodnega ministrstva o nekaterih aretacijah v neki vohunski zadevi. Vohunska skupina je bila zvezana z mednarodno organizacijo Kominterne ter so jo sestavljali japonski in tuji komunisti. Skoraj vsi japonski člani te organizacije pripadajo višjim slojem. Podatke, ki so jih nabirali, so v glavnem sestavljala zaupna obvestila glede državnih skrivnosti. Uradno sporočilo pravosodnega in notranjega ministrstva obžaluje, da so vohuni mogli delovati že nekaj let ter napoveduje ostrejše nadzorstvo, da bi se taka dejanja v bodoče preprečila. Podrobnosti o angleškem napadu na nemško križarko »Prinz Eugen« Berlin, 19. maja. s. Glede angleškega napada na nemško križarko »Prinz Eugen« poročajo, da je ta napad izvedlo 40 do 50 angleških letal. Večino teh letal so prestregli že daleč od obale in prav v kratkem jih je bilo 18 zbitih. Drugih 11 je kmalu nato sestrelilo protiletalsko topništvo in pa topovi z vojnih ladij. Nasprotnik je torej vsega izgubil 29 letal. Kakor znano je napad bil docela neploden ter je veljal nasprotnika okoli 50% letal, ki so sodelovala pri napadu. Nemška organizacija »Todt« dela nove ceste v Bolgariji Sofija, 18. maja. s. Vpoklicali so 4000 delavcev za delo novih cest v Dobrudži. S sodelovanjem nemške organizacije »Todt« bodo jioleg tega poleti zgradili za 1000 kilometrov novih cest, s katerimi bodo povezali največja gospodarska središča v Bolgariji. Nov poveljnik angleškega vojnega brodovja na Sredozemskem morju Rim, 19. maja. s. Podadmiral Henrjr Har-■wood je bil imenovan za vrhovnega poveljnika angleških mornariških sil v Sredozemlju ter bo prevzel mesto admirala Cunninghama, Ta bo kot član zavezniškega vojnega sveta odšel v Wa-shington. O vzrokih te spremembe v uradnih krogih molčijo, toda v angleških vojaških krogih gre glas, da je do tega prišlo zaradi tega, ker je angleška mornarica zadnje mesece imela le slabe uspehe v Sredozemlju. Na Japonskem bodo v bodoče zaprli veliko trgovin, ki se bavijo z nadrobno prodajo blaga, da tako dobijo več delovnih sil za japonsko vojno industrijo in za podjetja, ki so življenske važnosti v okviru vojnega gospodarstva. Pri sprejemanju v ta podjetja bodo v prvi vrsti upoštevani svojci vojakov na fronti. V Norem Sadu nameravajo postaviti za 1.2 milijona pengov veliko klavnico, ki bo srediSče za izvoz mesa iz Madžarske v Italijo. Klavnica bo še letos pričela obratoaiatt bojih 60 šli le trije nemški lovci v izgubo, a njih posadke so 6e mogle rešiti. Pri uspehih nemških podmornic pred Ameriko 6e je podmornica kapitana vojne ladje Schachta prav posebno odlikovala. Narednik Miiller iz nekega topniškega oddelka je 17. maja zbil 11 sovražnih oklepnih voz. Berlin, 19. maja. s. Snoči ni bilo nobenih podrobnosti o bojih, ki divjajo na skrajnem koncu Krima in pri Harkovu. Iz pristojnega vira se je izvedelo le to, da so nemške čete pri Harkovu ne samo prešle v protinapad marveč tudi v napade, ki so Sovjetom prizadejali hude izgube. Izvedelo se je tudi, da je sovjetsko letalstvo včeraj izgubilo 60 letal, od teh jih je bilo 50 sestreljenih v letalskih bojih. Vesti 19. maja Madžarske vojaške oblasti so izdale oklic, naj se ženske priglašajo kot prostovoljke za delovno službo. V 24 urah se je priglasilo okoli 20.000 žensk, starih od 16 do 50 let. S posebnim vlakom je iz Nemčije dopotovalo v Španijo 263 ranjencev iz španske »sinje divizije«, ki se je borila pri Leningradu. Japonska civilna uprava na Filipinih je sklenila spremeniti imena poglavitnih trgov, ulic in mostov v Manili. Ta imena šo bila amerikan-ska zdaj pa jih bodo imenovali po azijatskih osebnostih. »Celotni pogled po vojnem obzorju kaže, da imajo povsod v Evropi, v Aziji in v Oceaniji v glavnem pobudo še vedno sovražniki. Vojske trojne zveze lažje izbirajo smeri za pohod in točke za napad kakor zavezniki. Ni dvoma, da nas torej čakajo velike preizkušnje,« piše londonski »Times«. Japonska komisija za izdelavo ladij, ki mora poskrbeti, da bo do konca leta 1943 narejenih 2300 ladij, sporoča, da je dozdaj bilo izdelanih 130 ladij. Ameriški vojni stroški so v aprilu znašali 3 milijarde 400 milijonov dolarjev. Od 10. do 16. maja sta italijansko in nemško letalstvo uničila 472 sovjetskih ter 79 angleških letal, javlja nemški poročevalski urad. Diplomati osnih držav iz Amerike so včeraj s posebnim vlakom dopotovali v Madrid, italijanski diplomatski zastopniki so potem kretiili iz Madrida proti domovini. Madžarska narodna zdravniška zveza je sklenila zahtevati od prosvetnega ministrstva, naj prepove Judom, da bi se vpisovali na zdravniški oddelek madžarskih vseučilišč. »Teden za uničenje Združenih držav in Anglije« se je začel v prestolnici zasedene Kitajske Nankingu. Ta teden prireja propagandno ministrstvo kitajske narodne vlade. V Kielu je umrl 64 letni nemški admiral Ivan 01-dekop, član nemškega mornariškega stana. Od leta 1927 do 1931 je bil vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice. Od 1. pa do 17. maja so nemške podmornice potopile 97 sovražnih trgovskih ladij s skupno 534.000 tonami. Od teh je bilo 84 ladij s 480.000 tonami torpediranih v atlantskih in ameriških vodah. V treh tednih je torej bilo potopljenih toliko ladij, kolikor so ameriške ladjedelnice najavile, da bodo napravile v štirih mesecih. Iz Buenos Airesa poročajo, da je bil v Chicagu svetovni judovski shod. Predsednik Roosevelt je zbranim Judom poslal svoje čestitke in jih bodril, naj pomagajo, da bodo Združene države zmagale in da bodo Judje spet dosegli svoje pravice. Newyorški dopisnik švedskega lista »Allehanda« je brzojavil, da je oni dan zelo gosta megla legla nad mesto Newyork in da so zato oblasti zahtevale, naj bodo luči povsod prižgane. Vojaški zastopniki pa so tako ravnanje ostro obsodili, češ da se s tem vsa obala izpostavlja hudi nevarnosti zaradi podmornic Osi, ki delujejo v ameriških vodah. Na trgovinskih pogajanjih med Nemčijo in Bolgarijo je bilo urejeno tudi vprašanje bolgarskih terjatev do bivše Jugoslavije v znesku 60 milijonov levov. Dosedaj so ugotovili nad 500 smrtnih žrtev oS friHki potresa v južnoameriški republiki kvadorju. Vasi Rio Chico in Bellavista sta bili popolnoma uničeni, mnogi drugi kraji pa hudo poškodovani. Novi kvestor gr. uff. Ravelli prevzel posle Ljubljana, 19. maja. Ob priliki, ko jp kvestor Meesama, ki je bil določen, kakor smo že poročali, za drugo važno nalogo, izročil svoje posle novemu kvestorju Raiveiliju, je Visoki komisar Eksc. Orazioli sklical v vladno palačo uradnike Visokega komisariata in kr. kvesture, da v njihovi navzočnosti pozdravi gr. uff. Mes6ano. Navzoč je bil tudi zvezni tajnik dr. Orlandini. Visoki komisar je najprej omenjal veliko delo, s katerim je kvestor Messana sodeloval, potem pa poudaril _ posebne zasluge visokega funkcionarja, katerim je treba pripisovati organiziranje kvesture v Ljubljani in izvedbo delikatne naloge za organizacijo policijske službe v novi pokrajini. Eksc. Gra-zioli se je živo zahvalil gr. uff. Messana za delo, ki ga je opravil. Takšno zahvalo in pohvalo je izrekel v imenu Črnih srajc tudi zvezni tajnik. Visoki komisar je potem izrazil dobrodošlico kvestorju gr. uff. Domenicu Ravelliju, ki je prevzel nove posle po sijajno vpeljani službi. Preden je končal svoja izvajanja, je Visoki komisar izrekel uradnikom kvesture posebno zahvalo za sodelovanje, ki so ga pokazali pri vsaki priliki. Eksc. Grazioliju in Zveznemu tajniku Orlandi-niju je odgovoril ter se zahvalil gr. uff. Messana. Dejal je, da je ponosen na delo, ki ga je opravil ob strani Visokega komisarja v novi pokrajini. Končno je prisrčno pozdravil tudi uradnike. Simpatična slovesnost se je končala s pozdravom Kralju in Cesarju, Duceju in oboroženim silam. 0 delu za povzdigo živinoreje v Ribniški dolini Ribnica, 17. maja. Kolikega pomena je vzorna živinoreja za naše gospodarstvo, so uvideli ribniški gospodarski krogi že pred desetletji. Leta 1910. so ustanovili v Ribnici Živinorejsko in prašičjerejsko zadrugo. Njen ustanovitelj in prvi načelnik je bil vneti zadružnik Dagarin Matevž, tajnik pa Škulj Karel. Iz sejnih zapisnikov, ki jih zadružni tajnik še sedaj skrbno hrani, je razvidno, da so se tudi v Ribniški dolini nekateri živinorejci na vse načine trudili, da bi povzdignili v naših krajih živinorejo, za katero so pri nas temeljni pogoji. Tako najdemo v sejnem zapisniku od 11. januarja 1914. za povzdigo živinoreje v dolini umestno predlpge o potrebnem skupnem pašniku, kamor naj bi kmetje pošiljali čez poletje mlado živino, da bi se okrepila. V istem zapisniku najdemo zanimive predloge, kako dvigniti cene živini in kako ustvariti tesnejšo vez med prodajale in kupovalci. Zanimivo je, da so se že takrat živinorejci zavzemali za regulacijo Bistrice, da bi tako lahko izboljšali pašnike. 2e ob ustanovitvi si je Zadruga nadela nalogo, preskrbeti kmetovalcem-živinorejcem dobro plemensko živino in jo udomačili. Začela je razširjati montafonsko pasmo, ki v teh krajih najbolj uspeva, skušala je dobavljati živinorejcem umetna gnojila za travnike, da bi tako dvignila kakovost sena, dobavljala je živinorejcem po znižani ceni močna krmila, prirejala tečaje in se na vse načine prizadevala, da bi zainteresirala vse ribniške živinorejce za delo v Zadrugi in za delo za povzdigo živinoreje. Po vojni je Zadruga začela hirati. V letih krize je bil naš kmet še posebno prizadet, zato so se Ribničani še bolj posvetili rešetarstvu, ki je bilo donosnejše, domače gospodarstvo pa so prepuščali ženskam, ki se gotovo niso mogle v polni meri posvetiti poleg drugega poljskega dela tudi živinoreji. Zadruga je imela vedno več članstva in v kratkem času je združila lepo število požrtvovalnih in idealnih živinorejcev. V največjem razmahu je bila zadruga, ko so ustanovili v Ribnici posebne odsek za zavarovanje goveje živine. Odsek so ustanovili z namenom, da bi po posebnem pravilniku, za katerega se je zanimal celo takratni oblastni odbor, povračevali svojim članom škodo, ki jo utrpe pri zavarovani živini zaradi pogina ali poškodbe. Govejo živino je lahko zavaroval le član živinorejske zadruge. Tako je zadruga pridobivala vedno več članstva in bila po njih številu, delu in zmožnosti vodstva ena najagilnejših takih za-'■ drug. V odseku je bilo povprečno zavarovanih n okrog 350 glav. Zadruga je zaslovela in oblast jo nufie izdatno podprla, ker je pokazala lepe uspehe. Za montafonsko ribniško živino, ki je prišla v rodovniški seznam, so se začeli zanimati tudi v inozemstvu, saj so Ribničani prodajali živino celo v Egipt. Zadruga je začela leta 1933. spet pešati, kljub temu, da so se agilni zadrugarji na vse načine trudili, kako pomagati kmetu v gospodarski krizi. Leta 1933. je bilo izredno mnogo prisilnih zakolov goveje živine, tako da je odsek za zavarovanje skoraj vse Izplačal. Našli so nove izhode in tako rešili zadrugo in odsek. Kljub vsem težavam pa je zadruga še precej storila za živinorejo, zlasti je posvetila pozornost vzgoji mlade živine. Premovanja so dokazala, da ima naša dolina prvovrstne montafonske krave in da bi vzorna živinoreja bila tukajšnjemu prebivalstvu ne le sedaj, ko je prodaja suhe robe zastala, temveč vedno v veliko gospodarsko pomoč in korist. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo tudi najagilnejših zadružnih delavcev, kakor Marolta Janeza iz Gorenje vasi št. 23, in zlasti vnetega živinorejca in do'goletnega zadružnega načelnika g. Grebenca Franceta iz Dolenjih Lazi št. 2. Sedaj vodi zadrugo požrtvovalni zadružnik g. Škrabec Stanko, tajnikuje pa šolski upravitelj g. Kmet Herman. Tudi sedaj opravlja zadruga svoje poslanstvo, kolikor seveda dopuščajo gospodarske mmere, in šteje lepo število članstva. V preteklem letu je zadruga kupila v Bolzanu na Južnem Tirolskem čistokrvnega montafonskega bika, za katerega je prispeval Visoki Komisariat 4000 lič, zadruga pa 3000 lir. Velik uspeh živinorejskih selekcijskih organizacij je tudi, da je rodovna živina prosta prisilne oddaje. Da zadruga živahno deluje, dokazuje tudi skupni denarni promet, ki je bil v pretekli bilanci 39.851 lir. Zadruga je pošiljala živino tudi na skupni pašnik na Travno goro, last Pašniške zadruge. O potrebi večjega, še boljše urejenega skupnega pašnika za Ribniško dolino in Kočevsko, smo v našem listu že poročali, zato je prav, če z veseljem ugotovimo razveseljivo dejstvo, da se Zveza selekcijskih zadrug resno zanima za nakup velikega pašnika v Toplih rebrih. Prepričani smo, da bo oblast kakor tudi drugi gospodarski krogi podprli to vprašanje, da bo to čimprej realizirano. Metilavosti, ki se je pred leti precej razbohotila v dolini, je vedno manj, kar je za našo živinorejo razveseljivo. Z regulacijo Sajevca, Bistrice in Ribnice se je že in se še bo mnogo storilo za izboljšanje zamočvirjenih predelov, kjer je rasla in še mnogokje raste le kisla, umazana trava, in je povzročala razne bolezni v prebavilih. vendar je potrebno, da bodo tudi kmetje pokazali več aktivnosti in sodelovanja ter s pomočjo oblasti tudi sami skušali izboljšati ob že reguliranih odsekih še vedno zamočvirjene travnike, kjer bi lahko rasla sladka, redilnejša krma. Več pozornosti za povzdigo živinoreje bo treba posvetiti sejanju boljših vrst trav, detelje in lucerne. Tudi jalovost krav je precej pojenjala, vendar še mnogi vse premalo upoštevajo živino-zdravniške nasvete, kako si je treba v takih primerih pomagati. Mnogi še vedno rajši prodajo tako živinče. za polovično ceno, nego bi ga zaupali živinozdravniku, žrtvovali nekaj denarcev in sami vzdignili vrednost in ceno živini. Za povzdigo živinoreje so v Ribniški dolini vsi pogoji, čas pa ji bo prinesel še boljšo bodočnost. V treh vrstah... V soboto sta sklenila zakonsko zvezo na daljavo vodju celovškega deželnega gledališča Herman Gruber, ki je zdaj na vzhodnem bojišču, in pa Nelly Pečnikova iz Maribora. Za Eriči sta bila nevestin brat in Savostova. To je ilu prva poroka take vrste v Mariboru. Pred dnevi je gostovalo solnograško lut-kovsko gledališče v Ormožu. Gledališče je priredilo veliko predstav tudi po drugih spodnještajerskih krajih. Predstave so lepo obiskane in uspešne. Preteklo nedeljo so pred bivšo mariborsko kadetnico odkrili spomenik vojakom bivšega 47. pešpolka, ki ima za seboj že lepo zgodovino in veliko zmag. Polk je bil ustanovljen že leta 1642. Hrabro se je boril že proti Turkom, pa tudi v zadnji svetovni vojni je padlo veliko vojakov t®gu polka. Prihodnjo nedeljo bodo na Cvenu pri Ljutomeru spet prirejene velike konjske dirke. Mariborski dnevniki popisujejo zgodovino cven-ških dirk in pravijo, da je bila prva dirka že leta 1875, ko so tekmovali na cesti okrog Ljutomera. Za nedeljske dirke je prijavljenih veliko konj, pa tudi gledalcev bo nenavadno veliko. Na dirke bodo prišli tudi najboljši konji iz Gradca. V Celovcu bo v kratkem ustanovljen poseben zavod za Taziskavanje koroške zgodovine. Tatovi ukradli v cerkvi bronast kip, mesto n/epa pa postavili kip iz mavca. Pred nekai dnevi ic cerkovnik v stolnici v Firenzi čistil notranjščino cerkve in snažil tudi kipe. Ko ie prišel do kipa Noeta, se mu ie čudno zazdelo, da ie kip izgubil svoi nekdanji blesk. Čira ga ie prijel, ie ugotovil, da ie preišnii bronasti kip izginil, mesto njega pa ie bil postavljen skoraj sličen kip iz mavca. Ukradeni bronasti kip ie bil velika dragocenost in delo enega najbolj znanih italijanskih kiparjev prejšnjega stoletja. Tatovi so ^e lotili prepredenega trika in so najprej pravemu vzorcu podoben posnetek izdelali, potem pa ga postavili na prejšnje inesto. Policija je začela tatvino zasledovati. Visoki komisar za ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora glede na Razglas z dne 24. aprila 1942-XX dajeta na znanje: V nočeh na 12. in 13. tega meseca so v kraju Zagradec nekateri komunisti ugrabili dva moška in dve ženski, državljana slovenske narodnosti. 14. tega meseca zjutraj so blizu Mirne peči nekateri teroristi obstreljevali potniški vlak na progi Novo mesto—Ljubljana ter težko ranih enega državljana slovenske narodnosti. 14. tega meseca zjutraj so drugi komunisti v sabotažne svrhe zažgali neko žago. j V smislu Razglasa z dne 24. aprila t. 1. in ker j potekel določeni čas, ne da bi bili odkriti storilci zgoraj imenovanih zločinov, je bila odrejena ustrelitev 6 oseb, ki so zanesljivo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Ustreljene so bile danes ob 6.30. Ljubljana, dne 16. maja 1942-XX. General Poveljnik Visoki Komisar XI. Armadnega Zbora za Ljubljansko pokrajino Mario Robotti Rinilo Urazioli Novice iz Države Oh pogledu na ponesrečenega znaca ga je zadela kap. V vasi Concorezzo je imel kmet Luigi Bonati okrog hiše nekaj opravka in se je pri tem povzpel tudi po lestvi na podstrešje. Ko se je vzpenjal, pa je z nogo stopil v prazno in telebnil nekaj metrov globoko. Pri tem se je pobil do smrti. Takoj je pritekla na pomoč njegova žena. Toda ponesrečencu ni bilo več nobene (»moči. Na kraj nesreče pa je prihitel tudi pokojnikov znanec Ambrogio Ronco, ki je bil bolan na srcu. Čim je svojega prijatelja videl v krvi ležečega in mrtvega, ga je zadela kap. Zgrudil se je in obležal ob truplu svojega prijatelja. Vseučiliška profesorica stopila v karmeličan-ski red. V cerkvi karmeličanskega samostana v Valdoneggi pri Veroni so imeli v torek neobičajno slovesnost. V strogi karmeličanski red je namreč stopila vseučiliška profesorica na milanski katoliški univerzi dr. Rahela Sapio. Svečano mašo je bral škof iz Mota in imel pri tej kriložnosti tudi lep nagovor na novo redovnico in ostale poslušalce. Pri preobleki nove redovnice so bili na-vzočni seveda tudi njeni starši in sorodniki, dalje pa tudi veliko njenih stanovskih tovarišev, učencev in znancev. Neki vrtnar iz Sicilije, ki je zvedel za to slovesnost, je prišel prov do Valdonegge in prinesel s seboj cvetlice, da je z njimi okrasil oltar, pred katerim je karmeličanka polagala večne obljube. Rektor katoliške univerze, znani pater Gemelli, pa je poslal dr. Sapiu svoje iskrene čestitke. Glavni dobitek loterije Tripoli dobil rezervni častnik. Pred nedavnim je bilo žrebanje dobitkov znane loterije Tripoli, ki razdeli med srečne dobitnike vsako leto po več velikih dobitkov. Prvi dobitek v znesku treh milijonov lir je dobila številka srečke, katere lastnika pa niso mogli ugotoviti. Raziskavah so in ga iskali, toda lastnik se ni pojavil. Zato so mislili, da je srečko kupil kakšen Nemec, ki je pred dnevom žrebanja odpotoval v domovino. Toda pred praznikom 'še Je javil častnik Plinio Lamberti iz Benetk In predložil banki srečko v izplačilo. Mož je bil več tednov kot častnik v gorah in za. izid žrebanja še ni nič vedel. Ko je prišel v dolino, je iz časo- Proslava »Dneva Italijanov po svetu« , Ljubljana, 19. maja. Predvčerajšnjim dopoldne se je zbralo številno zastopstvo fašistov, ki pripadajo ljubljanskemu fašiju v dvorani GILL-a, da prisostvujejo proslavi »111. dne Italijanov po svetu«. Pri tej priliki je govoril zvezni tajnik Orlandini. Hierarh je najprej na kratko razložil izredni pomen, ki ga dobiva proslava v sedanji vojni dobi, jiotem pa odločno govoril o imperialni in fašistični zavednosti vseh Italijanov, ki so na vseh konceh sveta, zlasti pa v Ameriki, kamor je Italija, čim je postala omikana država, prinesla sadove svoje omike, izobrazbe in svojega dela, danes bolj kot kdaj koli prej zbrani okoli Duceja in pripravljeni na vse žrtve za zmagoslavje Rima, ki je vselej in jvovsod dajal svoj veliki prispevek k omikanosti. Zvezni tajnik je nato predstavil fašistom skvadrista Domenica de Simoneja kot novega jiodtajnika ljubljanskega fašija, ki je j>otem tudi od svoje strani zatrdil zvez^mu tajniku vel jo do dela in boja ljubljanskih Črnih srajc, ki bodo gotovo vredne vsak trenutek svojih bratov, ki se bijejo na raznih bojiščih. Sestanek upravnega sveta Akademskega kolegija 16. maja se je sestal upravni svet Akademskega kolegija. Navzoč je bil tudi zaupnik vseuči-liške organizacije kot zastopnik Vis. Komisarja pri nadzorovanju ljubljanskih dijaških domov. V začetku zborovanja je predsednik upravnega sveta prof. Josip Plemelj izrekel v imenu vseh članov pozdrav na naslov dr. Carra, nakar je zaupnik ljubljanske vseučiliške organizacije pozval vse navzočne k enominutnemu molku v počastitev spomina na akademika Zupca in Kiklja. Sledilo je poročilo, ki ga je podal tajnik dr. Jeran. Inž. Carra je izrazil svoje zadovoljstvo nad podporno delavnostjo in dobrim poslovanjem Akademskega kolegija, ki izkazuje gostoljubnost približno 130 dijakom. Izrazil je željo Visokega Komisarja po izpopolnitvi vseh dijaških domov tako, da bodo manj premožni akademiki, ki so vp.isani na ljubljanskem vseučilišču, lahko našli v njih po primernih ukrepih materialno in duhovno udobje, ki je potrebno telesu in umu. Pojasnilo vsem pridelovalcem žita, krompirja, fižola in lanu Čim je izšla uredba Visokega komisarja št. 88 Službeni list št. 38 od 13. maja t. 1. o obvezni prijavi jrovršin, posejanih z žiti, krompirjem. fižolom in lanom, prihajajo prizadeti na Pokrajinski prehranjevalni zavod z vprašanjem, če je treba prijaviti tudi malenkostne posevke in katera je najmanjša količina, ki jo je treba še prijaviti. Prizadeti se opozarjajo, da je tako iz uredbe kakor iz predpisanih prijavnih tiskovin razvidno, da je trena prijaviti vsako tudi najmanjšo količino jjosevka, bodisi na njivi bodisi na vrtu. — Prijavne tiskovine se dobe na občinskih uradih, v Ljubljani pa na Mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici 7. — Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. pisov prebral, da je postal trikratni milijonar. Drugi dobitek v znesku dveh milijonov lir pa sta dobila dva priletna zaljubljenca, neka kuharica in njen prijatelj. Skupaj sta kupila srečko ln zadela milijona. Presrečna dobitnika sta posedala, da se bosta sedaj poročila, čeravno sta stara vsak’ že po 60 let. Tremiiefl zastoj na nepremičninskem trga Ljubljana, 19. maja. Po podatkih zemljiške knjige je v majniku opažati trenoten zastoj kupčij z zemljišči in hišami. Prejšnje mesece je bilo kupljenih na periferiji mesta več stavbnih parcel, kar znači, da si skušajo mnogi sezidati lastne domove in je nekako pričakovati, da bo letošnja stavbna sezona deloma oživela, ko se odstranijo še nekatere ovire. Težave so pač pri proračunih glede stroškov za zidanje malih domov in vil. Stavbišča pa so drugače v zadnjem času postala še dražja. Tudi cene raznim novim in starim hišam so se zelo dvignile in še imajo tendenco naraščanja. V prvi polovici maja je zemljiška knjiga drugače zaznamovala do 16 kupnih pogodb, ki vsebujejo kupčije zemljišč in hiš v skupni kupni vrednosti 297.456 lir. Moramo še danes ponoviti, da skušajo ljubljanski trgovci z vsemi njim na raz-jvolago danimi sredstvi in z vso požrtvovalnostjo čimprej uresničiti načrt zidave modernega zavetišča za onemogle trgovce. O nakupu večjega zemljiškega kompleksa v ta namen tam na Kodeljevem ob Gruberjevem prekopu je bilo že poročano. Sedaj naj omenimo le nekatere druge kupčije! Horvat Josip, ličarski mojster, Ljubljana, Poljanska cesta št. 69 je prodal Franu Škerlepu, tovarnarju, Ljubljana, Tyrševa (sedaj Bleiweisova) cesta štev. 118 parcelo štev. 813/2 k. o. Ježica v izmeri 3.061 m’ za 20.000 lir. Jelčič Ljuba, soproga pleskarskega in slikarskega mojstra v Ljubljani, Galetova ulica št. 11 je prodala Ustanovi Marije Svetinove parcelo štev. 189/7, njiva k. o. Spodnja Šiška za 31.800 lir. Grčar Stanko, jvosestnik, Ljubljana, Jarška ul. št. 49 je prodal Štefaniji Gasparijevi, zasebnici, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 4, H nepremičnine vlož. štev. 463 k. o. Brinje ('A hiše in K zemljišča) za 25.000 lir. Urbanc Marija, posestnica v Sostrem št. 14 je prodala Janezu Porenti, gostilničarju v Zavoglju, občina Dobrunje parcelo štev. 152/1 in parcelo štev. 154/3 k. o. Sostro za 20.000 lir. Babnik Rudolf, posestnik in gostilničar v Bizoviku št. 55 je prodal Ani Suhadobnikovi, posestnici, Ljubjana, Poljanska cesta št. 70 parcelo štev. 488/6 njiva k. o. Petrsko predmestje I. del v izmeri 400 mJ za 16.410 lir. Kvadratni meter je bil nekaj nad 41 lir. Bizjan Miha, posestnik, Ljubljana, Jernejeva ulica št. 17 je prodal Idi Petričevi, učiteljici, Ljubljana, Prekmurska ulica št. 5 parcelo štev. 404/5 njiva k. o. Spodnja Šiška v izmeri 373 m’ za 1Š.650 lir. Kvadratni meter je bil po 50 lir. E. Wallace 28 RDEČI KROG ROMAN »Pustite me, da odidem,« je rekla Talija odločno. Talija ni izgubila živcev in ni niti kazala, da bi se bila ustrašila. Nenadoma jo Mari občutil, kako so njene napete mišice popustile. Zmagal je. Hitro je zajel sapo in izpustil trmasto dekle iz svojega trdnega objema. »Dajte mi zdaj kaj za pod zobe!« je dejala, Mari je kar žarel od zadovoljstva. »Vidite, draga moja, zdaj se obnašate kot tisto dekle, ki... Kaj pa je to?« Te zadnje besede so izzvenele kot prestrašen krik. Talija je šla počasi do mize in vzela v roko svojo brokatno torbico. Mari, ki jo je opazoval, je mislil, da išče robec. Namesto tega pa je izvlekla iz torbice neko, jajcu podobno stvar. S hitro kretnjo svoje levice je izpulila iz tega navideznega jajca majhno konico in jo spusjila na tla. Mari je dobro vedel, kaj je bilo to. Svoj čas se je namreč ukvarjal z dobavljanjem orožja in municije vojaštvu in je že dostikrat videl Millsovo bombo. »Položite jo na stran! Ne, ne, dajte spet hitro varnostno telo nazaj, vi neumnica,« jo v strahu zajecljal. »Ne delajte si preveč preglavic zaradi tega,« je dejala. »Imam še eno rezervno iglo v svoji torbici. Ždaj pa odprite vratal Takoj!« Roka se mu je tresla, kot kakšnemu paralitiku, ko je vtikal ključ v ključavnico. Potem se je obrnil k njej ves trepetajoč od strahu. »Millsova bomba,« je zamrmral in omahnil na lepo prepleskano steno. Bil je videti kot kup tresočega se mesa. Živci ao mu čisto odpovedali. Počasi mu je potrdila, da je bila ros Millsova bomba. »Da, Millsova bomba,« je dejala nežno in šla ven, pri tem pa je še vedno držala v rokah zaščitno vrvico te smrtonosne, jajcu podobne reči. Mari ji je sledil do vrat in jih, ko je odšla, zaloputnil zanjo. Potem pa je šel, še vedno trepetajoč po stopnicah navzgor v svojo spalnico. Flush Barnct, ki je stal v senci neke omare za obleke, je slišal rožljanje s ključi in kako se je zateknil zapah, ko je Mari zaprl vrata svojo spalnice. V hiši je bilo vse mirno. Skozi debela vrata mr. Marlove spalnice ni bilo čuti niti glasu. Da je bil v sobi nekdo, je pričal le ozek svetlobni pramenček, ki ga je bilo mogoče videti na stropu hodnika. Ta žarek je prihajal skozi ventilator, ki je bil vdelan v steni Marlove spalnice, ki je gledala na hodnik. Za časa vojne so namreč uporabljali to hišo za okrevajoče častnike. Nekatere zdravstvene naprave? ki so bile takrat postavljene, bo bile bolj koristne kakor pa lepe. Flush se je bosonog priplazil do vrat in prisluhnil. Zdelo se mu je, da sliši moža, kako govori sam s seboj. Pogledal je okrog sebe in iskal možnosti, da bi videl v sobo. Na hodniku je končno zagledal majhno orehovo mizo, ki jo je postavil k zidu pod ven- tilator. Potem pa je stopil nanjo. Ko je prišel z očmi do višine ventilatorja, jo zagledal Maria, ki je hodil po sobi gor in dol. Očividno je bil zelo razburjen. Pri tem je slišal Barnet neki pritajen išum, kot če bi kdo hodil po preprogi. Skočil je z mize in hitro šel po hodniku do stopnic, ki so vodile navzdol. V veži je bilo temno. Toda Barnct je bolj čutil kakor videl neko osebo, ki je bila v njej. Če je bil moški ali ženska, ni mogel 1 ugotoviti. Tudi prizadeval si ni, da bi to dognal. Lahko bi bil kak 1 služabnik, ki se je potuhnjeno vračal, služabniki namreč niso vedno ostajali zunaj, čeprav jim je bilo tako ukazano. Flush se ni ustavil j na sredi hodnika, kjer so šle stopnice navzdol, ampak je odšel do konca. Tu seje skril in oprezoval. Nikogar ni videl, da bi prišel . po stopnicah na hodnik. Prav za prav pa je bilo od stopnic dalje | do drugega konca hodnika tako temno, da ni mogel videti, če je kdo 'na hodniku. Čez nekaj časa se je spet prikradel do mizic« pod ventilatorjem. Če bi tudi vlomil v Marlovo spalnico, ne bi s tem prav nič pridobil. Imel je dovolj časa. da je pregledal vso hišo po mili volji •n je sklenil, da bo preiskal še malo blagajno v njegovi knjižnici, kajti v Marlovi sobi ni našel tega, kar je iskal. Preiskava je trajala dve uri in pri tem je nporabil celo vrsto najrazličnejšega orodja, ki se uporablja v tej stroki. Pregled ni bil brezuspešen, dal pa le ni tiste velike vsote, ki si jo je bil predstavljal. Obotavljal se je. Pretekel je že dobršen del noči in ni bilo več časa, da bi znova poskusil v Marlovi spalnici, čeprav jo je prebrskal že prvič po vseh kotih in kotičkih. Pospravil je svoje orodje v majhno torbico in jo dal v žep, svoj plen pa v drugega in odšel potem spet po stopnicah navzgor do Marlove spalnice. Iz Marlove sobe ni bilo slišati nobenega glasu, toda luč je še gorela. Poskusil je pokukati v sobo skozi ključavnico, toda ključ je bil še v njej in mu je oviral pogled. Edina stvar, ki ga je še gnala, da bi vstopil v Marlovo sobo, je bila možnost, da se nahaja denar v Mar-rovi obleki. Toda to se mu je zdelo skoraj nemogoče. Mari je mogoče položil denar v kako veliko blagajno, kar je Barnet tudi že predvideval. Barnct je odšel počasi po stopnicah navzdol, potem pa skozi prednjo vežo in jedilno shrambo do stranskih vrat, kjer je bil spravil svoje čevlje, suknjo in svetli svileni klobuk. Bil je namreč oblečen v večerno obleko. Odtod se je prikradel naprej vzdolž pokrito pasaže, ki se je raztezala ob strani hiše. Na koncu so bila vrnta, ki so vodila na majhno dvorišče. Dospel je na vrt. Roko j® ( že imel na kljuki vrtnih vrat, ko sc ga je nekdo dotaknil. Barnef se je z bliskovito naglico obrnil. Katastrofalni ledeni možje pred 45 leti Pol metra snega v ravnini — Drevje polomljeno — Velika stiska na Gorenjskem — Hrošči pokončani S Hrvaškega Ljubljana, 18. maja. Ledeni možje so za nami Lelos 60 nam splošno prizanesli z mrazom, nizko temperaturo, s slano, snegom in drugimi Vremenskimi neprijetnostim, pred katerimi se skušajo obvarovati vrtnarji, sadjarji in poljedeloi. še mokra Zofija se ni po naših poljih huje razlila z deževjem kakor nekatera druga leta. V soboto, na dan Janeza Nepomuka, ki mu na kmetih kratko pravijo Janez Fižolovec, kajti on je nekak mejnik za saditev fižola, ki ga začenja saditi Florijan, je zjutraj in še dopoldne deževalo. Popoldne je bilo lepo sončno in prav toplo. Nedelja je bila leto3 druga pomladanska nedelja brez dežja. Dopoldne in prve popoldanske ure je bilo prav lepo, jasno in toplo. Sonce je dobro grelo. Sončenje je bilo prijetno. Okoli 14 pa je dobil črnotenmi Krim megleno kapo, isto tudi Mokreč s Kureščkom. Vse je kazalo, da se bliža Ljubljani nevihta, ko se je začulo tudi sprva na zapadu votlo grmenje, ki se je pozneje preneslo na vzhod tja za Golovec. Bila pa je v valovanju močna sapa, pihajoča od severovzhoda, ki je dolgo, dolgo zadrževala in naposled odvrnila naval deževnih oblakov na Ljubljano. Lc sem in tja je padlo nekaj zelo redkih kapljic, ^e sonce je posijalo! Dežja v Ljubljani ni bilo. Katastrofa pred 45 leti. Vse drugačno vremensko katastrofo so prinesli lodenarji pred dobrimi 45 leti, leta 1897., drugo leto po strašni velikonočni potresni katastrofi. Takrat so se ledeni možje razbesneli in nasuli po izredno lepih in toplih dneh v aprilu v mnogih krajih do pol metra 6nega, ponekod celo do en meter visoko. Sneg je lomil bujno cvetoče sadno drevje in krhal po gozdovih zeleno bukovje. Ptice pevke so mnogo trpele, kajti nato je pritisnil še mraz. Človek, ki je takrat pohajal prvi razred gimnazije, dobro pomni to katastrofo. Prav za 12. maj je bil razred namenjen na tradicionalni dijašk* majniški izlet. Veselili smo se, da pohitimo na Sirarno goro in jo od tam udarimo še na Medvode in potem nazaj v Ljubljano. Pankracij nam je skalil irlade-niško veselje, kajti za izlet nam dovoljeni pros*i dan smo morali preždeti v zakurjeni sobi. Debela snežna odeja. Kako je takratni kronist zaznamoval to vremensko katastrofo? »Slovenec« 12. maja je kratko zapisal: »Snežni Trijaci. Novo zimo so nam letos donesli Trijaci. Celi dan po Ljubljani in okolici hudo sneži. Po polju in po mestu je sneg zapadel, vejevje na drevju se lomi, nič boljše se ne godi tudi zgodnjemu žitu, zlasti rž je hudo prizadeta. Bog nas varuj mraza I« Naslednji dan, 13. maja je kronist žalostno zapisal: -»Trijaci. Sredi cvetočega majnika pokriva debela snežna odeja zemljo daleč na okrog. Sneg je včeraj 6ul celi dan, proti večeru pa ee je jelo jasniti in bati se je bilo, da bo danes vse zmrznilo. Vendar se to — hvala Bogu — ni zgodilo. Nastalo je zopet deževno vreme. Škode je sneg po vrtovih in gozdih mnogo napravil; občutna bo Skoda posebno tedaj po polju in vinogradu, ako sneg ne bo hitro skopnel in ne dobimo gorkih dni. — Kar je jedino dobro pH trm, je to, dn je v tem vremenu poginilo mnogo nr[t$/codljivih hroščev.* Tudi druga poročila omenjajo, da je ta sneg pokončal vse hrošče. Po nekaterih krajih, tako na Notranjskem, je pred snegom padala toča in sodra. Sodra, grom in sneg. V Planini pri Rakeku je kronist 12. maja prav po domače zaznamoval v kroniko; »Danes zjutraj se je nebo zagrnilo in začela je ropotati sodra prav na debelo. Za tem je grmelo in prav zimsko melo celo dopoldne. Bati 6e je ogromne škode na vrteh, v gozdih in na polju. — Edino hroščem privoščimo to vremeU Dobrepolje, 12. maja. Sneži od jutra. Ako skoraj ne preneha, naplavil bo sneg veliko škodo. Sv. Gregor (Ribnica). 12. maja je neprenehoma snežilo, tako je padlo snega za pedenj. Danes (13. maja) je popolnoma vse zmrznilo, sadje in deloma tudi žito je uničeno. Peč (Vače). Ledeni možje so nam prinesli mraz. Danes (12. maja) sneži celi dan kakor po zimi. Bojimo se, da se ponoči zjasni. Hribi in griči 60 odeti v belo odejo. Vozili so s sanmi in se sankali. Rateče (Gorenjsko) 12. maja: Tukaj so začeli s sanmi voziti. Še prejšnji sneg ni 6kopnel in že smo dobili danes (12. maja) pol metra novega. Polju morebiti ne bode škodoval, ker je žito komaj nekoliko pognalo. Drugače pa je z živino, posebno z drobnico. Ovce so imele že zunaj nekoliko paše, sedaj morajo biti zopet v hlevu. Kaj bode žival jedla, ker klaje primanjkuje? Veje sadnega drevja pokajo pod težo in plazovi se vsiplejo g streh, da je \evarno mimo hiš hoditi. Pri cerkvi 60 nakopičene bneine barikade. Snežni stroj in ledene sveče. Leta 1897. je po nekaterih gorenjskih krajih v majniku kar trikrat snežilo. Katastrofo ledenih mož je prav drastično in plastično opirsal dopisnik »Slovenca« iz Bele Pedi 13. maja, ko navaja: »Ni še odlazil sneg minolega tedna, že imamo tretjič v mainiku novega in danes še vedno naletava pravi zapadni 6neg. S snežnim strojem delamo gaz, da moremo drug do drugega; sankamo se liki v decembru, pod nogami škriplje, ledene sveče vise od polomljenega drevja in s streh. — Ljudje tarnajo in hodijo vsi potrti, ker večina nima niti bilke položiti izstradani živini, ki lačna tuli po hlevih. Gospodarja smukajo od mraza osmojeno listje z dreves in na sončnih krajih odkopavajo trato, da bi se poprej dobila prepotrebna piča lačni živini. Stiska je velika! Bog se nas usmilil* Iz Čemšenilca je 14. maja kronist sporočil: »Zelo smo se veselili letošnje pomladi, ki je bila tako lepa. Upanje na prav dobro letino je navdajalo naša srca, eaj je pa tudi vse tako lepo kazalo, kakor si le človek želeti more. S hvaležnim srcem smo opazovali polja, na katerih je bujno rast-lo, z veseljem in radostjo je navdajalo cvetoče drevje vsakega, če bi bil tudi morda žalosten in čemeren. Ali zdaj bo vse upanje segnilo pod snegom, kajti 12. in 13. maja je neprenehoma padal sneg kakor o Božiču in danes že tretji dan naletuje. Mnogo sadnega drevja je polomljenega, žito na polju je vee pod snegom. Poročila iz Koroške so opisovala, kako huda snežna katastrofa je zadela lepe vasi v Ziljski, Kanalski in Rožni dolini. Bilo je tam na mnogrih krajih v ravnini do en meter novega snega na visoko. »Rajski maj« je bii to leto spremenjen v »peklenski maj«. Drugi kronisti Se poudarjajo, da so bili 1. 1897. v marcu in aprilu prav topli dnevu Sadno drevje je bujno brstelo in cvetelo. Po snežni katastrofi ledenih mož so se pojavile velike povodnji, ker se je sneg nato naglo tajal, ko je pritisnila nekaj dni nato vročina. Mnogi kraji, tako na Notranjskem, pa so 20. maja zaznamovali, da so ob 8.10 čutili močan potres. Taka je slika o katastrofalnih dneh ledenih mož leta 18971 -d. V Novi Gradiški bodo pijancem pošteno stopili na prste. Kogar bodo dobili pijanega bo kaznovan prvič na denarno globo 3000 kun, če ga pa bodo dobili Se drugič pijanega, ga bodo pa poslali na prisilno delo. Pretekli petek je bil god bolgarskega carja Borisa. Ob tej priliki je tudi bolgarska kolonija v Zagrebu imela manjšo proslavo. V hrvaški pravoslavni cerkvi je bila tudi svečana služba božja. Na področja cele hrvaške države je dozdaj zavarovanih 214.103 delavci. Zavarovalna vsota je ob začetku leta znašala nekaj več kakor 274 milijonov kun. Povprečna dnevna zavarovalna mezda znaša zdaj na dan 51.23 kune. Državne oblasti so prepovedale vsako kopičenje mila, raznih pralnih praškov in drugih sredstev, ki se uporabljajo za pranje. Vse dosedanje zaloge je treba takoj prijaviti pristojnemu uradu, ki bo vodil o potrošnji točno evidenco. 4 in pol milijona kun je bilo odobrenih za razširjenje nove bolnišnice na Rebru. S tem denarjem bodo zgradili tudi bolniško kapelico in pa prosekluro. Z deli bodo kmalu začeli. Pretekli četrtek je bila odprta razstava idejnih načrtov za pokrito kopališče v Zagrebu. Razstavljenih je 36 načrtov. Z deli bodo začeli že prihodnji mesec. V zagrebški domobranski bolnišnici so preteklo nedeljo blagoslovili kapelico, ki je posvečena Materi božji. Po sklepu Hrvaškega novinarskega društva bo letos začela poslovati novinarska šola. Za uvod bo v tekočem in prihodnjem mesecu 16 predavanj iz politične zgodovine hrvaškega naroda. V snovi, ki jo bodo predavali, bodo prikazana najvažnejša razdobja političnega življenja na Hrvaškem od polovice 19. stoletja do ustanovitve NDH. Na predavanja morajo prihajati vsi aktivni hrvaški novinarji. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je odzdaj prepovedalo vsako izvešanje napisnih in reklamnih plošč, ki mole na ulico. Vse takšne vrste reklamnih plošč bodo morali v nekaj dneh odstraniti. Banja Luka bo dobila v kratkem nov kolodvor. Tudi železniško postajo in kolodvor bodo premestili, ker to zahtevajo potrebe naraščajočega prometa. Tako je rekel prometni minister, ko je bil pred dnevi tamkaj na obisku. Hrvaški zavod za narodno prosveto bo letošnje leto podelil 12 nagrad za najboljša književna, likovno umetniška in glasbena dela. Nagrada za najboljšo knjigo pesmi ali pesniške proze bo znašala 20.000 kun. za najboljšo likovno umetniško delo bo dobil prvonagrajenec 15 tisoč kun in za najboljše glasbeno delo spet 20.000 kun. Razen teh največjih nagrad so pa odobreni krediti še za druge manjše nagrade. Razvrstitev državnih cest v Ljubljanski pokrajini Viktor Emanuel III., po milosti božji in narodovi volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije Smo odločili in odločamo: Člen 1. Izločata 6e iz državnega cestnega omrežja tčle dve cesti: državna cesta št. 135 »obrežna zadreka* od bivše meje proti Kožinu do bivše meje pri Sv. Heleni; državna cesta št. 136 »prečna zadreka« od zadrske luke do bivše meje proti Murvici. Državna cesta 137 »vzhodna zadrska« od zadrske luke do bivše meje proti Zemuniku spremeni svojo številko in svoje ime ter preide 6kupaj z drugimi ce6tami iz naslednjega člena 2. v novo prometno žilo z imenom državna cesta št. 135 »dalma-' tinska«. Člen 2. Uvrščajo 6e v državno cestno omrežje spodaj naštete ceste s številkami in imeni kakor sledi: cesta: bivša meja pri Kačji va6i—Planina—Kalce—Ljubljana—Škofljica— Novo mesto— Kostanjevica—državna meja; cesta: cesta: Naštete tri ceste 6e združijo z državno cesto št. 58 »postonj6ke jame«, ki dobi ime »kranjska cesta« in katere celotna proga 6e določa takole: Odcep št. 14 pri Trstu—Opčine—Sežana—Štorje—Senožeče— Razdrto—Postojna—Planina— Kalce— Ljubljana— Škofljica— Novo mesto—Kostanjevica—drž. i: Ljubljana—državna meja proti St. Vidu; v. Ljubljana—Ježica—državna meja. V nekai dneh bo izšla nova knjiga SLOVENČEVE KNJIŽNICE Matije Malešiča O Povest opisuje naše domače živijen;e na vasi - kmečko dekle — študentovsko ljubezen — pota — zapreke, razočaranje itd. — Povest diha domače okolje zato bo vsakomur nalep'e brane. — Knjiga bo sta a le 5*- lir. Dobili jo boste v vseh knjigarnah in tratikah meja, z odcepkoma Ljubljana—državna meja proti Št. Vidu in Ljubljana—Ježica—državna meja; cesta: Škofljica—Kočevje—Pirče—državna meja, ki dobi številko 58 bie; cesta: Novo mesto—Metlika—državna meja, ki dobi št. 58ter; cesta: bivša meja pri Grudah—Kalce, ki preide v državno cesto št. 56 »goriška in ajdovska« in ki 6e ji določa celotna proga takole: »Udine—Gorica —Ajdovščina—Col—Kalce«; ce6ta: Sušak—Mrzla Vodica—državna meja, ki preide v državno ce6to št 14 »Julijske Benečije« in ki 6e ji določa celotna proga takole: »Venezia (Me-6tre)—S. Doni—Portogruaro—Cervignano—Monfal- cone—Trst—Obrovo—Matulje—Reka—Sušak—Mrzla Vodica—državna meja«; cesta: Sušak— Bakar—državna cesta, ki dobi št. 14 bis; itd. — Druge ceste 6e nahajajo v Dalmaciji. (Op. ur.) Odrejamo, da se ta uredba, opremljena z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije, in ukazujemo vsakomur, da se po njej ravna in skrbi za njeno izvrševanje. Dano v Rimu, dne 2. marca 1942-XX. * Viktor Emanuel. EIAR - Sadio Ljubljana Torek, 19. maja. 12.15 Koncert Šramla Ljubljana — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Lahka glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Klasični koncert, vodi dirigent Manno — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert pianističnega dua Seifert-Demšar — 17.40 Duet har-manik Malgaj — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Najx>ved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.40 Romantični Dunaj — Eiar-jev orkester, vodi dirigent Morelli — 21.15 Violinski koncert Jana Šlajsa, pri klavirju Janko Ravnik — 21.45 Koncert terceta sester Stritarjevih (pri klavirju Marijan Lipovšek) — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v italijanščini. Ljubljana Koledar Danes, torek 19. maja: Peter Celest. Sreda, 20. maja: Bernardin S. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Interesenti za semenski krompir z začetnicami svojih priimkov na Z in 2, ki 60 vložili prošnje, naj pridejo po nakaznice v 6redo 20. majnika v 601» štev. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. Vse ljubljanske pridelovalce krompirja, fižola v zrnu, žitu in lanu op»ozarja mestni kmetijski referat, naj V6e navedene kulture naznanijo na posebnih prijavah, ki jih dobe v sobi št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7 od 6rede 20. t. m. do 6rede 27. t. m. Prijave morajo biti pisane s črnilom ali 6trojem čitljivo v V6eh rubrikah in oddane temu uradu do vključenega 30. t m. Tudi majhni pridelovalci so po uredbi Visokega Komisarja dolžni prijaviti zgoraj navedene kulture. Iljubljansko gledališče Dramn- Torek, 19. maja ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Red Torek. Sreda, 20. maja ob 17.30: »Šola za žene«. Red Sreda. Četrtek, 21. maja ob 17.30: »Poročno darilo«. Premiera. Red Premierski. Petek, 22. maja ob 15: »Ifigenija«. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. * O oem: Torek, 19. maja: Zaprto. Sreda, 20. maja ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Red A. Četrtek, 21. maja ob 17: »Boccaccio«. Red Četrtek. Petek, 22. maja ob 16.30: »Carmen«. Prvič v sezoni. Red Premierski. Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«. Naš domači pesnik Golar 6e je z uspehom uveljavil kot dramatik s svojo »Vdovo Rošlinko«, Delo je izredno popularno in osvaja gledalca s svojo prvobitnostjo, humorjem in domačim dovtipom. Zgodba se plete okrog bogate vdove, ki Ipvi ženina in prikazuje načine, kako bi ga zmamila do poroke. Igrali bodo: Rošlinko — P. Juvanova, Manico — V. Juvanova, Tončko — Sancinova, Janeza — Pre-setnik, Balantača — Košič, Jemejca — Bratina, Gašperja — Raztresen, Tinčeta — Starič. Režiser: Fran Lipah. »Poročno darilo« je naslov italijanske veseloigre, ki jo je napisal G. Forzano in katere premiera bo v četrtek za red\Premierski. Igra je prijetna zgodbica med mlado farmacevtko v podeželski apoteki in tujcem, ki jx> naključju zaide v ajjoteko. Prikupno je podan značaj sodobnega samostojnega dekleta, ki je s S mo v življenju ter si skuša na pošten način služiti kruh. Srečanje z neznanim avtomobilistom vede do usodnega koraka. Igro je zrežiral prof. Šest, inscenator: inž. E. Stupica. P. I. Čajkovskij: »Evgenij Onjegin«. Opero bodo peli v sledeči zasedbi: Larina — Ptičeva, Tatjana — Heybalova, — Olga — Španova, Onjegin — Primožič, Lenski — Sladoljev, Grejjrin — Lupša, Filipjevna — B Stritarjeva. Triquet: B. Sancin, stotnik — Škabar, Zarecki — Dolničar, Oillot — Mencin. Dirisrent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. CMovin. Kopališče SK Ilirije že odprto Topli dnevi žo vabijo na kopanje in zato je uprava odprla kopaliSče Ilirije, ki bo nudilo Ljubljančanom osvežitev v hladni vodi. Predvideva se, da bo letošnjo sezijo naval kopalcev na kopališče Ilirije izredno močan. Da se omogoči kopanje čim večjemu številu kopalcev in očuva higiena v kopališču, so potrebne posebne mere, katerim se mora podrediti sleherni kopalec v korist vseh ostalih. 1. Kopalni čas je deljen na dopoldansko in popoldansko kopanje Kopalec se lahko koplje od jutra do 13, ali od 13 do večera. V primeru, da bo kljub tej delitvi frekvenca še vedno prevelika, se bo moral celodnevni čas deliti v tri frekvence. 2. Bolnikom s kakršnimi koli boleznimi jo vstop v kopališče najstrožje prepovedan. 8. Neglede na dejstvo, da je dostop na kopališče dovoljen samo v kopalni obleki, si mora vsak kopalec brez izjeme pred vstopom na kopališče temeljito umiti vse telo pod toplimi ali hladnimi prhami, ki so nameščene v ta namen. Če le mogoče, naj vsakdo uj>orabi tudi milo. Izvajanje tega predpisa, ki je prepotreben za očuvanje zdravja vseh kopalcev, bo nadzorovala pristojna oblast. 4. Kopalec bodi obziren do svojega sokopalca. Zato je vsako onesnaženje bazena n sončišča najstrožje prepovedano. Le z največjo obzirnostjo do sokopalcev in disciplino bo omogočeno zdravo kopanje čim večjemu številu sonca in vode željnih ter potrebnih. i 3. S. van Din« KRIMINALNI ROMAN »Mislim, da je bila ta njegova ob-dolžitev poskus, kako bi preprečil, da bi kdo sumil mater in jx>tem po vašem vztrajnem povpraševanju po samokresu tudi sredstvo, da bi odvrnil kakšna morebitna sumničenja od sebe.« »Končaj svojo zgodbo, Vanče!« je priganjal Markham nestrpno. »Kar je potem sledilo, se mi zdi enostavno. Brez dvoma je Ada prisluškovala pri vratih knjižnice, slišala, da smo odkrili galoše in da je treba misliti na obrambo. Zato si je izmislila tisto fantastično zgodbo o starki, ki se je sprehajala ob svetli mesečini. Hotela je s tem zvaliti naš sum nanjo, kajti bila ji j« najhujši trn v peti. Verjetno se je bila že tudi odločila, da umori staro gospo. Ada je hotela ta umor prikazati kot zločinčev samomor iz obupa. Nepričakovana novica o Oppenheimerjevem obisku jo je prisilila, da je spremenila svoj načrt in da je pohitela. Stara gospa je marala umreti, preden bi Oppenheimer prišel. Da pa bi odvrnila od sebe vsak sum, jo morala sama še enkrat igrati žrtev neznanega zločinca ter je segla po morfiju. Zalo je torej brala knjigo o strupihl Použila je prav tolikšno količino morfija, kolikor je zadostovalo, da se je onesvestila. Navzočnost Sibilinega psička ji je dajala pravico pozvoniti, ker je bilo nujno potrebno, če je hotela, da »o ji takoj prihiteli na pomoč, služila pa je tudi v ta namen, da je sum še bolj padal na njeno sestro. Ko je vzela morfij, je čakala, kdaj bo‘strup začel delovati. Potem je potegnila za zvonec in vtaknila kocenj psičku med zobe, se vrgla na posteljo in potem do konca odigrala vlogo bolnice. Tudi, če bi bil dobri doktor Drumm še tako dober zdravnik, gotovo ne bi mogel odkriti njene spletke. Kakšne pol ure so znaki zastrupitve vedno enbki, naj bo doza kakršna koli. Ko je bila Ada že iz nevarnosti, M je bilo treba počakati le Se na trenutek, da zada strihnin Postrež-nica je ob enajstih odšla gor v svojo sobo. Tedaj je Ada šla j>ozdravit svojo mater ter ji morda svetovala, naj pije citrokarbonat. Ko je svoje delo opravila, se je vrnila v posteljo ter se delala, kakor da spi, medtem pa se je Gree-nejeva gospa že začela boriti e prvimi, in upamo, tudi zadnjimi silovitimi krči.< »O tem sem prepričan. Vsa njena duhovitost je doživela ob tem popoln polom. Sporočilo, da stara gospa ni mogla hoditi, je spravilo na dan strašno neznanko. Ada se je zavedela nevarnosti in se skušala rešiti s pomočjo tiste orientalske rute, ki se je je poslužila v boju proti Šibili.« »Kako pa si razlagaš nastop Frau Mannheimove? Ce si pokličem v spomin, je dejala, da Je Ada morda videla njo, ne pa staro Greenejevo.« Vancejev obraz je postal mračen. »Ah, mislim, da je Mannheimova začela sumiti %yojo drago Ado. Preveč dobro je jsoznala strašno zgodbo njenega očeta, da se ne bi bala, da so se morda v hčerki zbudili isti nagoni.« Nastal je kratek molk in vsi so se zatopili vsak v svoje misli. Potem pa je Vanče nadaljeval: »Po smrti stare Greenejeve gospe je Šibila edina še ostala med Ado In njenimi sanjami. In ypray Šibila ji je vdi- hnila načrt, ki naj bi služil proti njej sami. Pred nekaj tedni smo se podali Van, obe sestri, Von Blon in jaz na dolgo vožnjo z avtomobilom in Šibili se je jjorodila črna misel, da bi se lahko iznebila sovražnika na ta način, da bi ga z avtomobilom vred strmoglavila v prepad. Res bi se mi ne zdelo čudno, če bi Ada v primeru uspeha obdolžila Šibilo, da jo je skušala umoriti in sebe rešiti na ta način, da se je v zadnjem trenutku vrgla iz avtomobila, medtem pa je zaradi napačnega giba s krmilom sama strmoglavila v prepad. Zmožna bi bila celo nas poklicati za pričo! Na ta način bi po končani preiskavi s Šibilo — ki je bila seveda vsega kriva — z mrtvo Šibilo, dedič vsega Greenejevega premoženja in bi bila pojx>lnoma svobodna. In pomisli, da je prav malo manjkalo, da se vse to ni uresničilo!« Vanče je znova natočil kozarce fn po-Časi kadil dalje. »Bogve, koliko časa je dozoreval načrt v možganih nesrečnice! Nikdar ne bomo tega izvedeli. Morda že leta in leta! Adi se ni mudilo. Pripravljala se je skrajno oprezno in se je dala voditi po okoliščinah, oziroma boljfce rečeno, po ugodnih prilikah. Ko je skrila samokres je čakala snega, nujno potrebnega sokrivca, da je lahko naredila lažne stopinje in skrila vanj orožje. Da, bistven pogoj je bil sneg — neverjetno!« Naši zgodbi naj dodamo še nekaj prav malega. Resnice niso odkrili in preiskava je bila za vselej pokopana. Sodišče je na podlagi dogodkov pri Greenejevih razveljavilo v oporoki pokojnega Tobija določbo o obveznem bivanju v Greene-jevi hiši, in Šibila je postala lastnica vsega premoženja. Ne vem, koliko je Markham vplival na odločitev sodišča, in ga tudi nisem nikdar hotel tega vprašati. Staro hišo so kmalu podrli, svet pa prodali. Mannheimova, ki je bila vsa obupana zradi Adine smrti, je zahtevala svoj zapuščinski delež, ki ga je Šibila velikodušno podvojila, ter se potem vrnila v Nemčijo, da se tam potolaži pri svojih številnih nečakih in nečakinjah. Sproot se je vrnil v domovino bi nam je pred odhodom povedal. da se namerava nastaniti v majhni hiši v Surreyu ter v miru preživeti dni, kolikor mu jih je še namenjenih. Gospa Von Blon je odpotovala s svojim možem, čim je bil razglašen sodni sklep. Za nekaj časa sta se ustavila na rivieri, potem pa sta se nastanila na Dunaju, kjer je Von Blon postal vseuči-liški profesor. Zvedel sem, da uživa velik sloves kot zdravnik za živčne bolezni. K O N E G. » Andrejčkov 3 o ž e; Žalost In veselje Risal lože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik Roman v slikah m 625. Bilo je krasno jutro, tako, kakršnega je dano uživati samo mornarju, svodobnemu sinu sredi morskih planjav, ko je »Lastavica« z vsemi jadri plula proti Kalkuti. Mornarjem se je kmalu odprlo širno pristanišče, v katerem je kipelo nešteto jamborov proti nebu. 626. Robert in Ferdinand sta bila že zvedela, da je »Lastavica« priplula v luko. Komaj je Aleš stopil na breg, mu je že planil nasproti ljubljeni brat. Objemanja in pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Po toliki žalosti sta se brata spet sešla v novem veseljul 627. V nekaj dneh sta bili obe ladji pripravljeni za odhod in odrinili so iz Kalkute proti domovini. Spotoma pa je Robert hotel obiskati še nekega prijatelja, ki je imel posestvo ob reki Indu. Ladji sta torej zavili v rečno ustje ter kmalu pripluli v prelepe kraje. Japonščina »vražje težek« jezik Pisalni stroji z 2.340 znaki. Prvi angleški govor v londonski poslanski zbornici Japonsko cesarstvo, ki je bilo, kakor pravi -godovima, oziroma ustno izročilo, ustanovljeno pred 2600 leti, se med drugim ponaša tudi s tem, da ima največji odstotek drjaštva na 6vetu. Sv. Frančišek Ksaverij, ki je leta 1549. ustanovil prvi katoliški misijon na Japonskem, pravi v nekem svojem poročilu, ki ga je podal v Rim Lojoli, med drugim tudi naslednje o Japoncih: »Velika večina ljudi zna brati in pisati, zaradi česar se lahko zelo hitro nauče molitvic in božjega nauka.« Vprav zaradi te velike prednosti japonskega ljudstva pred drugimi narodi so 6e tudi časopisi lahko zelo razširila in dostikrat 6e zgodi, da razne založbe niti ne morejcf 6proti ustreči željam bralcev, ki bi radi vedno novih knjig in z njimi novega pouka in razvedrila. Ce pomislimo, da je japonski jezik zelo težak — nek španski misijonar, ki se je že precej dolgo tega tudi mudil na Japonskem, je napisal, da je japonščina naravnost »vražje težek jezik« — se bomo čudili japonski učeči 6e mladini, da je tako vztrajna, čudili pa se bomo tudi dejstvu, da je pismenost prodrla tako daleč v njije ljudske plasti Pogreb vojaka, ki je padel pred 25 leti Iz Asiaga v Oorenji Italiji poročajo o nenavadnem dogodku, ki nam vsaj za hip spet kliče v 6pomin grozote prejšnje svetovne vojne in žalostni konec neštetih vojakov, ki so dali svoje življenje za domovino, a njihova trupla še vedno niso našla poslednjega počivališča. Dva italijanska karabinerja — pravi omenjeno poročilo — sta te dni tia nekem kraju v bližini Asiaga na svojem nadzorstvenem obhodu naletela na ostanke človeškega okostja, ki 60 prišli na dan, ker 6e je zemlja na tistem kraju usedla in »odprla«. Ker 6e jima je ta najdba zdela čudno nenavadna, sta začela odkopavati zemljo ter tako našla celotno človeško okostje. Na jxxllagi 6tvari, ki 6ta jih dobila poleg zasutega okostja, 6ta zanesljivo ugotovila, da so to zemeljski ostanki nekega italijanskega vojaka, ki je padel že v prejšnji svetovni vojni. O najdbi sta karabinerja potem obvestila 6Voje predpostavljene in takoj je bilo odrejeno, da 6e kosti pred približno 25 leti padlega italijanskega vojaka čim do6tojnejše pokopljejo. Položili 60 jih v krsto, ki 60 jo ovili v italijansko zastavo ter nato prenesli na vojaško pokopališče na griču Laiten. Zemeljske ostanke tega italijanskega vojaka, o katerem 6eveda niso in najbrž tudi nikdar ne bodo mogli ugotoviti, kako 6e je pisal in kje je bil doma, so položili v skupni grob Neznanega vojaka v vojaško kostnico. in da 60 zelo izobraženi in omikani tudi manj premožni sloji prebivalstva. Podlaga japonske pisave — 4000 let stari kitajski znaki Morda je že znano, da so Japonci prevzeli 6vojo pisavo ki je zelo slikovita, po starodavnih kitajskih znakih, kakršne so za pismeno izražanje 6vojih misli Kitajci uporabljali že pred kakimi 4000 leti. Vsaj podlaga sedanje japonske pisave 60 bili ti kitajski znaki, in številni med njimi danes že nimajo več tistega pomena, kot so ga imeli nekoč. Japonci so jih prikrojili po 6voje, kakor jim je bolj ugajalo. Tudi izgovarjajo jih precej drugače, kot pa 60 jih nekoč Kitajci. Spričo tega je razumljivo, da je tako nastala nova, zelo zamotana pisava, ki se je ni kar tako lahko naučiti m zahteva precej truda pri učiteljih •in učencih, preden se je mladina nauči. Vsaj približno sliko, da japonski jezik, oziroma japonska pisava ni kar tako enostavna, si ustvarimo, če pomislimo, da imajo japonski pisalni 6troji nič manj ko 2340 znakov. Razne vrste pisav Jajxmci imajo v glavnem dve vrsti pisave: tako imenovano »katakana«, ki odgovarja nekako naši tiskani in ki jo Japonci dokaj malo uporabljajo, ter »hiragana«, ki naj bi odgovarjala naši kurzivni pisavi. To pisavo poučujejo po zlogovnici »iroha«, kakršno 6i je zamislil v 19. 6toletju budistični duhovnik Kobobaiši. Poleg omenjenih dveh imajo pa Japonci še neko drugo pisavo, ki jo tudi zelo malo rabijo in ki se imenuje »manyogana« ter ima približno 10.000 znakov, in slednjič še pisavo s črkami »sosho«, nekako kurzivo, »ležeči tisk«, ki ga je zelo težko brati. Osem temeljnih znakov Japonski otroci se v šoli najprej Začno učiti samo pismenk »iroha« ter skušajo 6prva priti tako daleč pri 6vojem učenju, da znajo gladko napisati z roko osem temeljnih znakov, tako imenovanih »hatten« (osem točk), šele potem pa 6e jx>lagoma začno spuščati v »širno morje najmanj 2 do 3 tisoč znakov«, ki jih pozna omenjena pisava. Da bf zadostili veliki prirojeni želji Japoncev, da se nauče pisati in brati ter da jajx>nsko ljudstvo f>06tane čimbolj izobraženo in omikano, so organizacijo šotetva v deželi vzhajajočega 6onca zelo podrobno izvedli in izpojjolnili. V 6tarih ča6ih so obiskovali višje šole samo knezi in dostojanstveniki, ki 60 6e navzeli kitajske in indijske omike, edinih, kar 60 jih tedaj poznali. Leta 701. je prodrla splošna želja po ustanovitvi lastnih domačih višjih znanstvenih zavodov Takrat 60 potem tudi res odprli osrednji kolegij, imenovan »Daigaku« (ki naj bi bil danes nekaka japonska univerza), ter pokrajinske šole, imenovane »kokugaku«. Ustanovljene so bile pozneje tudi javne šole za revne otroke. V njih 60 poučevali budistov6ki duhovniki. V kratkem je bilo takšnih šol odprtih 15.000. Olcrog leta 1000, ko angleško ljudstvo še ni govorilo svojega lastnega jezika — piše »La Do-menica del Corriere« — (vemo, da je bil v angleški poslanski zbornici prvi govor v angleščini šele leta 1363.1) so na Japonskem procvitali krožki razumništva in izobraženci 60 govorili med seboj v jasnem in blagozvonečem jeziku. Dane6 je na Japonskem 45.000 šol raznih vrst in stopenj Obiskuje jih približno 13 milijonov učencev in dijakov. Od teh šol je okrog 26.000 obveznih osnovnih šol, v katere hodi nekako 11 milijonov malih šolarjev. Za ljudskimi šolami 60 potem srednje šole., ki jih dane6 obiskuje okrog 3 milijone dijakov, ki so porazdeljeni na 17.000 šolskih poslopij, v katerih je tudi v zdravstvenem oziru preskrbljeno za V6e. Iz 6rednje šdle gre Jajxmec lahko na vseučilišče 6amo tedaj, če je prej obiskoval neko višjo šolo, imenovano »koto-gakko«. Ko tu naredi predpisane izpite, 6e 6me vpisati na to ali ono fakulteto, kjer po tri ali štiriletnem študiju polaga končni izpit in prejme diplomo. Izpiti na japonskih vseučiliščih pa so zelo težki in natančni. Kdor hoče postati doktor — doktorsko diplomo imenujejo Japonci »gakuši* — mora prestati še novo preskušnjo pred izpraše-valno komisijo, ki jo sestavljajo člani fakultetnega sveta. Na Japonskem je danes A*7 v*l»vv 47 vseucihsc Prav tako imajo tam tudi številne poklicne, mornariške in druge šole, v katerih 6e mladina usposablja za posebne stroke in jx>klice. Vse te šole 60 tudi izredno dobro obiskane. Že to dejstvo 6amo kaže, kako zelo ukaželjna je jap>on6ka mladina. In ta japonska mladina je tista — končuje člankar omenjenega italijanskega tednika — ki danes z uničujočimi zmagami nese še dalie tradicionalno 6lavo dežele vzhajajočega 6onca. Ob Maginotovih utrdbah že raste žito 92.000 ha zemlje, ki je bila prej iz vojaških razlogov opuščena in zanemarjena, so že lansko spomlad obdelali g? T Nekoč je francoska Maginotova utrjena črta slovela kot nepremagljiv zid, preko katerega ni mo-Oče prodreti z nobeno, še tako močno vojsko, 'oda dogodki, ki 60 se na evropskem zahodnem bojišču začeli z bliskovito naglico odigravati po 10. maju 1940, so jjokazali, da je Maginotova utrjena črta 6icer re6 močan obrambni zid, da pa to še ni dovolj, če pa je za takšnim močnim zidom V6e drugo gnilo... Tako je bilo s to Maginotovo črto nekoč in bo o njej tudi zgodovina vedela povedati 6voje. Dane6 pa 60 nekdanje Maginotove utrdbe postale slovite p»o čisto nečem drugem. Ze nekaj ča6a je od tega, odkar so iz njih pospravili v6e, kar naj bi služilo vojski na bojnem polju. Izginili 60 iz njih težki topovi, razdejana m na V6e 6trani 60 bila raznesena strojniška gnezda, podrli 60 se mrki zidovi, za katerimi so se nekoč skrivala ogromna skladišča 6treliva ter drugih vojaških jx>trebščin, in zamašile 60 se slednjič tudi številne odprtine, iz katerih so kukale še pred dvema letoma morilne cevi V6eh mogočih kalibrov. Pa tudi bližnja okolica teh, nekdaj tako čudovito utrjenih in takorekoč čez noč razpadlih francoskih postojank, je zdaj dobila čisto drugo lice. Dobila je otfraz mirne dobe, ko se je človek na drug način zagledal v zemljo: ne več z namenom, da bi ga varovala pred sovražnikovimi kroglami, pač pa, da bi mu dajala kruha, čimveč tega dobrega, vsakdanjega kruha, za kate- rega človek vedno bolj prosi in vedno več žrtvuje. Skoraj vse tisto ozemlje ob nekdanji Maginotovi črti, ki je bilo nekoč »iz vojaških razlogov« takorekoč čisto opuščeno in zanemarjeno, 6e vedno bolj spreminja v rodovitni svet, v žitna polja, ki naj bi V6aj v neki meri prispevala k celotni oskrbi z živežem. Področje, ki je nekoč 6lužilo ob Maginotovi bojni črti vojnim namenom in prav zato ostalo neobdelano, meri 127.000 ha — piše »La domenica del Corriere«. Od tega je bilo do 31. maja lani razoranih in 6krbno obdelanih že 92.000 ha. Na fjovršini kakih 74.000 ha 60 do tedaj tudi že posejali žito. ’ Poročilo iz omenjenega vira dalje prijjominja, Poročilo iz omenjenega vira dalje pripominja, da so V6e temensko žito, kolikor so ga ob nekdanjih Maginotovih utrdbah potrebovali za 6etev, pripeljali iz Nemčije. Pa ne 6amo seme, tudi gnoj 60 pripeljali od tam. Od 6rede septembra 1940 do maja 1941 je delalo na tem področju vsak dan 13.387 kmetov in brezposelnih delavcev. Orodje in vprežno živino jim je dala na razpolago nemška voj6ka. Tudi jx>-ijedeteke 6troje in plemensko živino, med drugim 387.720 krav, je dala na razpolago Alzacija. Računajo, da so dozdaj za obnovitev in povzdigo kmetijstva v Alzaciji p>orabili že ppribližno 52 milijonov nemških mark denarja. Ivan Zoričr 711 km = Zapisi in vtisi s študentovske poti 1 Ko je kritik prebral ta potopis, ni bil nič kaj preveč zadovoljen. Sklonil se je k svoji knjižni omari in izvlekel iz nje nek I lotopis. »Vem!« sem ga brž razumel. »Toda tisoči lahko hodijo po isti poti, skozi ista mesta, a vsak jih po svoje doživlja!« »Resk je dejal kritik, »a Bog ne daj, da bi vs^k izmed teh : voja doživetja tudi napisal...« Tudi to je kritika. To bi naj bil uvod, pa je bolj opravičilo. Trieste Kakor da bi bil Bog ve kako daleč od doma. Nerodno mi je, l.o hodim po neznanih ulicah, in zdi se mi, da vzbujam pozornost. Prav za prav nisem do včeraj imel namena zapustiti Ljubljane. Po krepki urednikovi injekciji v obliki honorarja sem se le odločil in danes sem že sedel v vlaku, ki si je rezal pot skozi ljubljansko meglo. Medlo zaspano govorjenje, sunek, vedno hitrejše udarjanje koles, nekaj brlečih lučk zaplava mimo okna, zdrvimo preko ceste, mimo hišice in edinega zaspanega človeka, ki sloni ob zatvornicah in potem zaprem oči... Počasi se svetlika. Čudno vreme. Kaže, da me bo sončna Ita lija sprejela z dežjem. Počasi se oblaki le izgubljajo in z njimi vred moja dremavost. Cernu prav za prav na potovanje? Sam ne vem. Milan mi piše od doli: »Pridi! Si bova malo ogledala svet!« Sicer pa je njemu več do znamk, ki si jih bo skušal na potu dobiti, kakor pa do vsega drugega. Doma so mi sicer odsvetovali, češ, muzeji so itak najbrže zaprti, itd., kaj boš še hodil?! No, to me niti najmanj ne moti. Saj' se zanje že od nekdaj nisem preveč navduševal. Kadar sem v muzeju, me prime nerazumljiva želja, da bi se postavil tja nekam v kot in čakal gledalcev. V muzeju ima človek občutek, da mu brada kar vidno raste in žepna ura mu prične zaostajati. Pa še eno slabo posledico imajo muzeji. Ko prideš na sveži zrak, ti vse stvari, od prospektov pa do kipov, diše po trohnobi. Sicer pa bomo še videli, kako bo... Čuden občutek ima človek, ko prvič zagleda morje. Jaz sem si vso stvar predstavljal mnogo bolj tragično in sem pričakoval, da bodo ljudje v vlaku, ko bomo zagledali morje, pričeli od veselja skakati in klicati: »Thalatta! Thalatta!« Pa ni bilo niči Najbrže sem zaradi tega zelo začudeno gledal ljudi, _kajti neki gospod me je nagovoril in razložil sem mu svoja pričakovanja. Dejal je, da kaj takega res ne bi smel pričakovati in sicer, ker prvič nihče grško ne zna, drugič pa, ker so ljudje morja navajeni in hodijo mimo njega, kakor hodijo pri nas mimo branjevk... Milana sem dobil. Jutri pa v svet... v Benetke »Ugani!« »Ne vem!« pravim in brskam dalje po prospektih. »Daj, daj! No!« »Če me ubiješ, pa ne vem, kaj hočeš U »Torej: črnolasa ali..,?« »Torej črnolasa!« »Točno! Zmožen dečko! Vesel sem,