PRIMORSKI DNEVNIK
Abb.%noastaiečiangaruppootovinj Cena 60 lir
Washington in Hanoj nadaljujeta posvetovanja o kraju pripravljalnih stikov
Leto XXIV. Št. 89 (6982)
TRST, sobota, 13. aprila 1968
Dolg pogovor U Tanta z Mai Van Bojem Fam Van Dong o Johnsonovih izjavah
Pariz morebitni sedež prvih stikov - V treh letih je bilo sestreljenih skoraj tri tisoč ameriških letal - Nadaljuje se bombardiranje Severnega Vietnama - Močni spopadi v Južnem Vietnamu
WASHINGTON, 12. — Predstavnik Bele hiše George Chri-sttanje izjavil, da se nadaljujejo razgovori s Hanojem, da bi uoiočili sprejemljiv sedež za začetek pogajanj med ZDA in Severnim Vietnamom.
Christian ni hotel povedati, ali
so ugovor proti izbiri Varšave *ot sedeža pripravljalnega sestanka uradno sporočili sever-novietnamski vladi. Izjavil je samo: «Ko je predsednik 31.
viarca govoril o sedežu poga-JanJ. je predlagal Ženevo ali ka-
teri koli drugi primeren kraj. v svojem odgovoru je Hanoj predlagal Pnom Penh ali vsak orug kraj, o katerem bi se lah-Ko sporazumeli. Tako je stanje te dvomim, da bi lahko kaj drugega povedal, dokler se bodo nadaljevali stiki za določitev sedeža pogajanj.))
Predstavnik ameriškega državne-departmaja je izjavil, da so ZDA predlagale pet mest, kjer bi lahko Wji razgovori s sevemovietnamski-tei predstavniki. Ni pa povedal, Za katera mesta gre. Izjavil je samo, da se ameriška vlada še dalje trudi, da bi našli sedež, te bi bil primeren za obe strani.
Poljska agencija PAP je sporoči-!a;.da je Poljska pripravljena sprejeti predstavnike, ZDA in Hanoja za primer, da bd pogajanja za konec vojne v Vietnamu bila v Varšavi. Agencija dodaja, da je poljska vlada pripravljena ustvariti vse Potrebne primerne pogoje, da se omogočijo v Varšavi sestanki med Predstavniki ZDA in Vietnama.
H Džakarte poročajo, da se je sovernovietnamskd poslanik v tem mestu pogovarjal z indonezijskim zunanjim ministrom Malikom. Zve-d®J° se je, da je sestanek zahte-vai sevemovietnamski poslanik. Za-,vuje se, da so ZDA med dru-predlagale tudi Džakarto kot rfdež pogajanj. Indonezijska vlada je formalno predlagala, naj bi sti-te med Washingtonom in Hanojem mil v Džakarti. To je indonezijski tedanji minister Malik sporočil a-meriškemu in sevemovietnamske-teu poslaniku.
Sovjetska agencija Tass objavlja komentar svojega dopisnika iz Ha-‘oja, ki pravi, da po mnenju ha-'tejskih uradnih krogov ameriška
odklonitev Varšave kot kraja prvih »tikov s severnimi Vietnamci ni
^teržna iz štirih razlogov: 1. ZDA jP večkrat izjavile, da so pripravite® sestati se s predstavniki Se-ornega Vietnama v katerem koli 'i in vsak trenutek. ZDA so odbile Pnom Penh in sedaj za-jtečajo Varšavo kot kraj sestan-"• 2- ZDA so izjavile, da so pri-lif-vljene navezati kolikor mogoče tehalu stik med predstavniki obeh toda dejanja ZDA samo zasujejo te stike. 3. Potem ko Jv? zavrnile Pnom Penh, so ZDA temeljile svojo zavrnitev s po-,‘ar>jkarejem potrebnih pogojev v Zteboški prestolnici. V Varšavi so meriško poslaništvo, skupina do-
^ mikov in potrebna komunikacij-sa sredstva. 4. Več kakor deset 7r\AJe. Varšava sedež stikov med
7,,varsava seaez s a kov meu kn b” Kitajsko ljudsko republi-Podoben komentar objavljajo ddi «Izvestija».
Bivši južnovietaamski minister .Kulturo je predlagal, naj bi *tikI med Američani in sever-tei Vietnamci bili na demilitari-damotn podro^u med dvema Viet-
,Glasilo severnovietnamske komu-
»cvernovieunamiSKe ramu da vr>e stranke «Nan Dan» piše KDA navajajo nezakonite izgo-
vora—i ilavu-JaJo iiezaauiuie rzgu-serta- ao zavračajo Pnom Penh kot omoa- Popravljalnih stikov. List narvTi!.a zatem, da je severnoviet-irvtk5 • zunanji minister v nekem ^VJUJU pred nekaj dnevi pou-
razumeli o postopku za formalne razgovore.
V	intervjuju dopisniku francoske radiotelevizije v Hanoju je predsednik hanojske vlade Fam Van Dong izjavil, da so 3. aprila odgovorili na Johnsonove izjave od 31. marca. Pripomnil je, da je Johnsonove izjave in nadaljevanje bombardiranja od 17. do 20. vzporednika ne zadovoljujejo zahtev Hanoja in svetovnega javnega mnenja.
Zatem je Fam Van Dong izjavil, da je obračun treh let vojne porazen za napadalce. Sestreljenih je bilo skoraj tri tisoč letal ZDA so vedno bolj mednarodno izolirane. Vojaška in gospodarska moč Severnega Vietnama se krepi.
Glavni tajnik OZN U Tant pa je danes prišel iz Luksemburga v Pariz, kjer se je na kratko ustavil v palači Unesca, zatem pa je obiskal sedež sevemovietnamskega predstavništva, kjer se je pogovarjal z Mai Van Bojem eno uro in 25 minut. Informacijski urad Združenih narodov v Parizu je pozneje objavil uradno sporočilo, ki pravd, da je U Tant zaključil svoje u-radno potovanje po državah Beneluksa, da se je sestal s sever-novietnamskim predstavnikom in da je njun pogovor potekal v prisrčnem ozračju. Pozneje se je U Tant udeležil kosala z osebnostmi francoskega zunanjega ministrstva in je ob 16. uri odpotoval v Nev/ York. Po kosilu je U Tant izjavil nekemu časnikarju, ki ga je spraševal, ali so sedaj večje možnosti za mir, da za sedaj ne more nič reči.
V	zvezi z današnjim U Tantovim obiskom v Parizu in z njegovim sestankom s sevemovietnamskim predstavnikom domnevajo, da je bil namen U Tantovega obiska dobiti odgovor Hanoja o določitvi mesta za pripravljalne stike. Politični opazovalca menijo, da bi Pariz utegnil biti sedež teh stikov, ker je sevemovretnamski pomočnik zunanjega ministra pred dnevi poleg Pnom Penha in Varšave omenil tudi Pariz. Ker so ZDA sedaj odklonile Pnom Penh in Varšavo, bi utegnil priti sedaj na vrsto Pariz.
Ameriški predsednik Johnson bo odšel v sredo v Honolulu, kjer se bo sestal s severnokorejskim pred-
sednikom in se posvetoval z njim o Vietnamu. V vvashingtonskih krogih so mnenja, da se lahko v kratkem pričakuje sporazum o določitvi sedeža pripravljalnih stikov s Hanojem. Zatrjujejo, da želi Wa-shington tudi soglasje svojih sate-latov glede določitve kraja. V Wa-shingtonu trdijo, da sicer niso še dokončno opustili možnosti izbira
Varšave, vendar pripominjajo, da ameriški zavezniki nimajo v Var-
šavi svojih diplomatskih predstavništev, zaradi česar ne bi mogli od blizu slediti pogajanjem.
V Južnem Vietnamu so enote osvobodilne vojske v današnjih prvih jutranjih urah napadle po-
ložaj ameriških vojakov 64 kilometrov sevemiozahodno od Sajgona.
ne zvezde take vrste. O tem vprašanju se je vnela precejšnja polemika med znanstveniki, ker so nekateri mnenja, da obstaja možnost, d« gre za signale družb, ki iščejo stika z drugimi civiliziranimi planeti.
Po petih urah bojev so se osvobodilne sile umaknile.
Večji spopad je bil tudi na plantažah gume Mdchelin, kjer so osvobodilne sile v zaporednih navalih napadle tamkajšnje ameriške položaje In uspelo jim je tudi prodreti v notranjost obrambnih položajev kljub močnemu ognju branilcev. V boje sta. posegli tudi topništvo in letalstvo. Manjši spopadi so bili tudi v nekaterih drugih krajih
Na sektorju Khe Sanha je skoraj mimo. Ameriško poveljstvo meni, da se je del osvobodilnih sil, ki so oblegale ta kraj umaknil na sektor Dak To, ki je važno ameriško strateško oporišče.
Ameriška letala so tudi včeraj nadaljevala bombardiranje Severne-ga Vietnama. Ameriško poveljstvo trdi, da so bombardirali kraje južno od 19. vzporednika.
Skrivnostni signali iz vesolja
WASHINGTON, 12. — Ameriški znanstveniki so mnenja, da skrivnostni radijski znaki, ki prihajajo iz vesolja, niso umetnega značaja, temveč da gre za zadnje znake, ki jih oddajajo umirajoče zvezde. Znaki so zelo značilni, saj gre za različne impulze, kot da bi šlo za neke vrste Morzejeve abecede. Na mednarodnem znanstvenem zasedanju je to teorijo zagovarjal ravnatelj univerze «Cornell» prof. Frank Dra-ke. Vendar pa gre za teoretično
MOSKVA, 12. — «Pravda» je danes objavila sporočilo o razgovoru med predsednikom vlade Ko-siginom in predsednikom ENI Cefisom. V sporočilu je rečeno, da sta obravnavala vprašanja skupnega interesa in izrecno omenjeno, da sta obravnavala dobave sovjetskega metana Italiji. Cefis se je razgovarjal s Kosiginom eno uro ob prisotnosti ministra za zunanjo trgovino Patolčeva.
Japonski komunisti n« bodo sodelovali na kongresu partij
TOKIO, 12. — V prvih dneh aprila je prispela v Tokio delegacija madžarske komunistične partije, ki se ukvarja s pripravami za konferenco komunističnih partij v Moskvi In tudi s pripravljalnim sestankom, ki bo 24. aprila v Budimpešti. Razgovori med madžarskimi in japonskimi komunisti so trajali tri dni in so bili brezuspešni, ker je japonska partija odločno nasprotna svetovni konferenci in ne namerava sodelovati niti na pripravljalnem sestanku. Madžari so menda opozorili japonske komuniste na odločilen vpliv, ki ga imajo na celotnem področju Azije, pa tudi na odjek, ki ga ima njih stališče na evropske partije.
Po drugi plati pa menda namerava japonska partija otvoriti v Moskvi stalni urad za zvezo s sovjetsko partijo. Glasilo «Rdeča zastava« je že napovedalo, da bo 18. aprila odpotoval član centralnega komiteja Yokon Tsugane, katerega bo spremljala soproga, kar govori o daljšem bivanju. Vendar pa so istočasno tudi izjavili, da to v ničemer ne spremeni stališča glede svetovne konference, ki ostane negativno.
DUTSCHKE SE ŠE VEDNO BORI S SMRTJO
Po vsej Zapadni Nemčiji protestne manifestacije mladine
AtentatorBachmann se je zgledoval po umoru Luthru Kingu in je na njegovem stanovanju našla policija vrlik portret Hitlerja
BERLIN, 12. — Po včerajšnjem atentatu se Rudi Dutsch-ke, mladi voditelj študentske socialistične organizacije, še vedno bori s smrtjo v bolnišnici «Westenkrankenhaus». Med operacijo, ki je trajala pet ur, so mu sinoči zdravniki izdrli krogli iz možganov in iz lica. Tretja krogla še vedno tiči v Dutschke-jevem ramenu; verjetno mu jo bodo izdrli šele v prihodnjih dneh, če se bo njegovo stanje poboljšalo.
V «Westenkrankenhaus» leži ---------------
tudi mladi atentator, ki ga je danes policija identificirala na podlagi prstnih odtisov. Gre za 23-letnega Josepha Bachmanna, ki sta ga popoldne, ko se je njegovo stanje nekoliko izboljšalo, zaslišala berlinski javni tožilec ter policijski funkcionar.
Bachmann se je rodil v Vzhodni Nemčiji, leta 1956 pa se je preselil z družino v zahodni del države. Po kratkem bivanju v begunskem taborišču v Ueltzenu so ga nato premestili v Peine v Spodnji Sak-soniji. Zadnje čase je bil Bach-
....................um.......mili..............................................................
POLAGOMA SE VRAGA MIR V AMERIŠKA MESTA
Policija vmešana v umor črnskega voditelja Kinga?
Sanator Kenncdy predlaga, naj sredstva, ki so določena za vesoljsko dejavnost, uporabijo za izboljšanje socialnih razmer črncev
KANSAS CITY, 12. — Sinoči je bilo v črnskem predelu te- i da je ustanovil dva posebna bata-
ga mesta močno streljanje, zlasti v bližini nekaterih policijskih poveljstev in poveljstev narodne straže. Poleg tega je izbruhnilo nekaj požarov. Dva demonstranta sta bila ranjena, aretirali pa so jih 49.
Črnski predeli mesta so od sinoči praktično v obsednem stanju. Policija in pripadniki narodne straže so zavzeli položaje na najvišjih poslopjih.
V mestu sodeluje s policijo okoli 3.000 pripadnikov narodne straže. V vseh osrednjih in vzhodnih predelih mesta je še vedno v veljavi policijska ura.
V drugih ameriških mestih napetost popušča. Včeraj je vladal mir
šem času objavili poročilo o dosedanjem iskanju morilca Luthra Kinga. Dodal je, da bodo objavili poročilo, ko bodo imeli konkretne dokaze.
Kakor poroča dopisnik beograjske «Borbe» iz Nevv Yorka, se domneva, da je v umor dr. Kinga vmešana policija. Do sedaj so prikrivali, da so takoj po umoru iz neke-
ljona saboterjev za teroristično dejavnost v Jordaniji. Obtožbo objavlja egiptovski list «A1 Ahbar» v dopisu iz Amana. List dodaja, da so saboterje izbrali med Izraelci, ki so dolgo časa živeli na arabskem svetu in ki dobro govorijo arabski jezik.
ga policijskega avtomobila oddajali lažno opozorilo, češ da je beli
v Washingtonu, Chicagu, Detroitu, avtomobil, s katerim je zbezal mo-
in Baltimoru.
Pravosodni min. Ramsey Clark
ugotovitev, ker dosedaj še niso zna- je sinoči izjavil, da bodo v najkraj-

RAZBILI SO IZLOŽBENA OKNA PRODAJALNE FIAT
Študentske demonstracije v Rimu v zvezi z atentatom na Dutschkeja
rilec, krenil proti severu mesta. Poročilo je prejel osrednji policijski radio in je takoj številnim policijskim avtomobilom ukazal, naj gredo proti severu. V istem času je morilec bežal proti jugu čez reko Mississippi v Arkansas in domnevajo, da je zbežal v Mehiko.
V kritičnem trenutku Je v omenjenem policijskem avtomobilu sedel neki poročnik, ki pa je izjavil, da ni videl nobenega avtomobila «Mustang» in_ da sploh ni poslal nobenega poročila policijski centrali. Prevladuje mnenje, da je bil nekdo v krajevnih organih varnostnih sil soudeležen pri umoru.
V torek pogajanja za obnovitev odbora levega centra na Siciliji . Preiskava proti gen. De Lorenzu - V nedeljo in ponedeljek zaprte bencinske črpalke
nraTi- da bo na predvidenem pri-revijalnem sestanku ameriška
Stra„ m sesianiKU ame nesli .določala datum, ko bodo pr nau ameriški napadi in vsa dri
Vtena dejanja Sproti Vietnamu
obe strani se bosta zatem spo-
RIM, 12. — Preko tisoč študentov je danes manifestiralo pred nemškim veleposlaništvom v zvezi s terorističnim napadom na Dutschkeja. Med manifestacijo sta počili dve bombi iz papirja, ki nista povzročili žrtev, študentje pa so razbili stekla na avtomobilskem salonu FIAT.
Študentje so se zbrali na Trgu Fiume, od koder so v povorki krenili proti nemškemu veleposlaništvu. Nosili so napise: «Buržuaz-nemu nasilju bomo odgovorili z revolucionarnim nasiljem«, «Roka, ki je streljal proti Dutschkeju, je ista, ki je ubila Guevaro, Malcol-ma in Luthra Kinga«. Pred vele-
poslaništvom so kričali «Sprin-ger morilec«. Nenadoma sta se ču li dve eksploziji, takrat je intervenirala policija, ki je pridržala dva študenta.
Studnetje so se v povorki usmerili po osrednjih ulicah, ko so nenadoma zavili pred sedež FIAT, kjer so s kamenjem razbili izložbena okna. Skupina študentov pa je prišla do podružnice SIAR-FIAT, kjer so prav tako razbili okna.
Politični oddelek policije je kasneje sporočil, da so prijavili sodišču devet oseb, ki jih dolže, da so razbile izložbena okna podjetja FIAT.
Do resnih izgredov je prišlo tudi v Milanu, kjer se je zbrala skupina okrog 200 oseh, ki je najprej manifestirala pred nemškim generalnim konzulatom. Nato so odšli pred sedež nekega lista (u-radno poročilo ne omenja za kateri list gre) in kjer so razbili okna in vrata. Od tu je številna skupina demonstrantov odšla v Ul. Legnano, kjer je sedež italijansko-nemškega instituta in kjer so s
!gl
palicami in kamenjem razbili
okna.
V torek se prično pogajanja med strankami levega centra za obnovitev deželnega odbora na Siciliji, ki je v krizi, zaradi stališča republikancev, ki se ne strinjajo s proračunom. Predsednik skupščine Lanza je danes izjavil, da je treba krizo čim prej rešiti, ker je dežela docela paralizirana, kar se negativno odraža na že tako težkemu gospodarskemu položaju Sicilije.
■Minister za delo Bosco je danes sprejel predstavnike bolnišnic in zavarovalnih ustanov v zvezi z včerajšnjim sporočilom medsindi-kalnega odbora zdravnikov bolnišnic, ki je napovedal novo stavko. Minister je sporočil, da je zakladno ministrstvo 11. aprila izplačalo vse po zakonu predvidene zneske INAM in drugim zavarovalnim ustanovam. Pokrajinski sedeži u-stanov imajo nalog izplačati dolžna sredstva takoj po praznikih.
Ministrstvo za obrambo je izvedlo uradno preiskavo proti generalu De Lorenzu, katerega so dali na razpoloženje, ker je poslal vsem poveljstvom karabinjerjev okrožnico, v katerih jih poziva, da volijo za njega na bližnjih volitvah. General je tako prekršil člen 47 vojaškega disciplinskega pravilnika. Gčnerala so tožili uredniki tednika ABC zaradi njegovih izjav o tem tedniku.
Sprašujejo se, koliko časa bo trajala preiskava in ali bo sploh pojasnjena zadeva z lažnim poročilom, in ali bodo morilca sploh kdaj prijeli.
Od podobnega umora Kennedyja so potekla štiri leta in pol in še sedaj niso številna vprašanja pojasnjena, zlasti, ali je šlo za širšo zaroto. Še vedno ni odstranjen sum, da so imeli pri zločinu svoje prste zvezni in krajevni policijski organi.
Iz Damaska Doročajo, da bodo to mesto nujno obdali z obrambnim pasom, ki ga bodo sestavljali jarki. Po vsej Siriji bodo razglasili «teden utrdb*. To poroča sirski tisk, ki omenja vrhovnega poveljnika ljudske vojske Mohameda Rabaha. Ta je izjavil, da bodo na podlagi
sklepov kongresa stranke BAS vsi .........Tja
sirski državljani pozvani, da se u-deležijo teh obrambnih del.
V Bagdadu pa je minister za narodno usmerjanje izjavil, da je I-rak pripravljen boriti se sam proti Izraelu, če bo potrebno. Dodal je, da je Irak sklenil pripraviti se na bitko, tudi če bo sam in je mobiliziral vse svoje vojaške sile v ta namen.
Senator Robert Kennedy razvija te dni živahno volilno kampanjo v državah Indiana in Michigan, ker bodo 7. maja primarne volitve v Indiani, v državi Michigan pa bo vrsta krajevnih zborovanj od 17. maja do 2. junija. Volitve v državi Indiani so velike važnosti za merjenje sil med Kennedyjem in McCarthyjem, ker so prve. pri katerih se je ime obeh kandidatov pojavilo uradno. Izid volitev v Indiani bo nedvomno vplival tudi na poznejše volitve v državi Illinois, kjer se tamkajšnje demokratične sile še obotavljajo, ali naj bi podprle Ken-nedyja ali pa Hutnphreya.
Kennedy je v enem svojih govorov izjavil, da bi se morale ZDA odpovedati načrtom za odhod na Luno in zastaviti vse sile za socialno pomoč črncem ter uporabiti v ta namen sredstva, ki so določena za vesoljsko dejavnost.
V drugi polovici maja bo vrsta krajevnih zborovanj določila sestavo državne delegacije na vsedržavnem kongresu demokratične stranke, ki bo avgusta. V volilno kam-
Izraelski minister za delo Alon je danes izjavil, da ga je Naser povabil, naj se sestane z njim, nekaj tednov pred začetkom vojne. Toda dogodki so se naglo razvijali in sestanek ni bil mogoč. Minister je dodal: «Naser je rekel enemu od voditeljev britanske laburistične stranke, ki je naš skupen prijatelj, da. je pripravljen sestati se z menoj rajši kakor z vsakim drugim izraelskim voditeljem, ker sem novembra 1948 poveljeval Izraelskim silam, ki so obkolile v Faluji enote, katerim je pripadal Naser. Tedaj sva se sestala in sva imela prijateljske razgovore.«
mann zaposlen kot pleskar pri nekem podjetju v Miinchnu, pred kratkim pa je zapustil službo. Atentator je na zaslišanju izjavil, da se je za svoje dejanje odločil, ko je bral o umoru Martina Luthra Kinga v Memphisu. Dejal si je, da mora tudi sam storiti nekaj podobnega, zato je zapustil službo in se podal v Berlin, na poti pa je kupil samokres. Za žrtev si je izbral Rudija Dutschkeja, ki ga, kakor je sam izjavil, ni mogel trpeti, «ker je komunist«.
Bachmann ni vpisan v nobeni stranki, na njegovem stanovanju pa je policija našla velik Hitlerjev portret, ki ga je mladenič sam naslikal.
Bachmann je star znanec policije. Leta 1961 je bil v Dortmundu aretiran zaradi kršitve stanovanjske nedotakljivosti, leta 1966 pa je več mesece sedel v zaporu v Franciji zaradi tatvine in drugih kaznivih dejanj.
Po vsej Zahodni Nemčiji se nadaljujejo masovne protestne demonstracije. Nemiri so se začeli že včeraj, ko je v Berlinu prišlo do spopadov med študenti in policijo, pri katerih je bilo ranjenih 27 agentov ter številni študentje.
Ponoči so študentje poskušali zažgati sedež založništva Springer, ki izdaja veliko število zahodno-nemških časopisov, študentje namreč trdijo, da je glavni krivec včerajšnjega atentata ravno «skupina Springer«, ki v svojih časopisih že od nekdaj hujska ljudi proti tako imenovani «extraparlamentarni opoziciji«, katere je Dutschke najvidnejši predstavnik.
V Munchnu so ponoči študentje vdrli v uredništvo lista «Bild», ki pripada «skupini Springer«. Tu je btlšlo do hudih spopadov s Sprin-gerjevimi uslužbenci, med katerimi je bila notranjost uredništva skoraj popolnoma uničena.
Do podobnih demonstracij je prišlo danes v Frankfurtu, Hannovru, Essenu, Aachenu, Bonnu, Hamburgu in drugod. Najhujši neredi pa so bili v zahodnem Berlinu, ko se je popoldne zbralo v mestnem središču na tisoče ljudi, povečini mladih. V povorki so prehodili mestne ulice, nato pa so se napotili proti občinski palači, pred katero je policija navalila na množico s pendreki in hidranti. Prišlo je do izredno ostrih spopadov, pri katerih je bilo veliko število ljudi ranjenih.
Kancler Kiesinger, ki je bil te dni na velikonočnih počitnicah v Bebenhausnu blizu TUbingena, se je vrnil v Bonn. Na tiskovni konferenci je pozval vse «sile zvezne republike, ki se čutijo odgovorne za demokracijo v državi«, naj si prizadevajo, da bo v državi zopet zavladal mir. Dejal je, da ga atentat proti Dutschkeju navdaja z gnevom in grozo, obsodil pa je tudi organizatorje protestnih demonstracij, ki so povzročili hude nerede
Protestno zborovanje beograjskih študentov zaradi atentata na Dutschkeja
BEOGRAD, 12	— Ob atentatu
na Rudija Dutscheja, enega izmed voditeljev naprednih gibanj študen. tov v zahodnem Berlinu so nocoj študenti beograjske univerze priredili protestno zborovanje v študentskem delu mesta. Z zborovanja so študenti poslali zvezi socialističnih študentov Nemčije brzojavko, v kateri izražajo vso solidarnost z njihovo borbo proti reakcionarnim silam in njihovim reakcionarnim metodam, študentje so poleg tega poslali protestno brzojavko županu zahodnega Berlina zaradi brutalnih napadov na svobodo in napredno misel.
0 razpustitvi katoliške organizacije v Lizboni
LIZBONA, 12. — Danes so razdelili tisku protestno izjavo, ker so oblasti zaprle organizacijo «Prag-ma», ki so jo ustanovili portugalski katoličani 1964. leta po navdihu papeške okrožnice «Pacem in ter-ris». Sedež organizacije je zaprla politična policija 1967. leta in je takrat tudi aretirala pet vodilnih članov. Dekret o razpustitvi pa je bil objavljen 29. marca letošnjega leta. V protestni izjavi je rečeno, da se organizaciji ni dovolilo, da bi se poslužila legalnih sredstev za svojo obrambo in da po obstoječih zakonih ni bilo treba organizacije prijaviti oblastem, kar se navaja kot glavni razlog za dekret o razpustitvi.
Proslava dne kozmonavtikc
MOSKVA, 12. — V gledališki dvorani kongresne palače v Kremlju so danes proslavili dan kozmonav-tike Na svečanosti so bili prisotni Brežnjev, Kosigin, Podgorni, Su-slov in številni znanstveniki ter kozmonavti. Svečanost je olvori] moskovski župan Promislov.
MOSKVA, 12. — V Vladivostok se je vmila sovjetska petrolejska ladja «Komsomolec Ukrajini«, katero so Kitajci zadržali za dalj časa v pristanišču Wampu. Na tiskovni konferenci je nostromo povedal, da je ladja vozila tovor nafte za Severni Vietnam in da so jo Kitajci ilegalno zadržali. S posadko so izredno slabo ravnali, tako da je bilo enajst članov ranjenih, članica posadke Lidija Šumova, ki je bila v tretjem mesecu nosečnosti, pa je splavila. Ustavili so se v petih pristaniščih in povsod je prišlo do provokacij. Pri zadnjem pristanku je prišlo na krov 200 agentov policije, carine in vojaštva, medtem ko so petrolejsko ladjo obkrožile vojne ladje. Končno so hoteli ladjo zapleniti, kar pa so preprečile sovjetske konzularne oblasti.
Po kitajskih vesteh pa so z ladje slikali kitajske objekte in so izdelali načrt nekega pristanišča.
""""a..........................................................................................
vloge
«Pravda» partije in
okrepitvi
disciplini
Nadaljnje ostavke in izključitve iz partije na Poljskem Strougal, predsednik gospodarskega sveta ČSSR
MOSKVA, 12. — Vsi listi objav- I ferenci partije, ljajo uvodnike posvečene zadnjemu »Pravda« je danes tudi
panjo je praktično posegel tudi pod predsednik Humphrey, ki je govo-
ril 2000 sindikalnim delegatom
prestolnici Louisiane Baton Rouge. H 1	'	.... e
‘sedniic Tito med obiskom v Jo kohami, kjer si je ogledal tamkajš njo največjo japonsko ladjedelnico
bluko^^’ — Predsednik repu-hes marša1 Tito je odpotoval da-Rvotna 0t,isik v mesti Osaka in deije°’ kjer se bo zadržal do ne-
Velikončno nedeljo in ponedeljek bodo zaprte vse bencinske črpal-Ke. z izjemo črpalk AGIP in ,po vsei Kaliji razen v Milanu. Zaporo so proglasile sindikalne organizacije, ker petrolej-družbe z izjemo AGIP* in SJIELL ne pristajajo na novo pogodbo. črpalk ne bodo zaprli v Milanu v zvezi z velesejmom.
l5j0' zvečer, ko se bo vrnil v To-k0nt^ naslednji dan 15. aprila
svoj prvi uradni obisk na
Japonskem. Iz Tokia v Osako je odpotoval s super ekspresnim vlakom, ki je na nekaterih mestih vozil s hitrostjo 200 km na uro. V Osaki, kjer so ga pri prihodu pozdravili guverner prefekture, župan mesta in druge osebnosti, si
je Tito ogledal eno največjih japon. skih tovarn televizijskih aparatov, ki proizvajajo mesečno 170.000 televizijskih aparatov. Zvečer so guverner prefekture, župan in predsednik trgovinske zbornice priredili v čast Titu večerjo v restavraciji v japonskem stilu.
Delegacija industrijcev kovinske industrije Confindustrie je povabila sindikalne organizacije delavcev na razgovor v četrtek 18. aprila, ko se bodo pogovorili o nekaterih vprašanjih izvajanja delovne pogodbe, glede katerih obstajajo različna tolmačenja.
umphrey je zagovarjal vladno politiko v zadnjih letih in se je obvezal, da bo ponesel «pozdrave uprave« v sleherni kotiček dežele med volilno kampanjo. Dejal je: «V kritičnih mesecih, ki so pred nami, ne mislim obrniti hrbta predsedniku Johnsonu in tudi ne upravi Johnson - Humphrey. Nameravam braniti obljube, ki smo jih dali.«
«Teden utrdb» v biriji
AMAN, 12. — Posebni odposlanec OZN Gunnar Jarring je prišel danes v Aman, da začne nove razgovore z jordanskimi voditelji. Pretekli teden je bil v Izraelu in v Kairu.
Jordanija je obtožila danes Izrael,
zasedanju plenuma centralnega komiteja, pri čemer večina ponavlja nekatere misli Iz zaključnih resolucij in samo «Pravda» objavlja ne katera lastna stališča.
Tako «Pravda» izrecno podčrtuje, da večje obveznosti v notranji in zunanji politiki tudi zahtevajo o-krepljeno vodilno vlogo komunlstič ne partije, kar odgovarja vedno bolj zapletenim vprašanjem in nujnosti njih reševanja. «Pravda» trdi, da je prišla na zadnjih sestankih v okrožjih in oblasteh do izraza enotnost partije in da je bila v celoti potrjena Unija centralnega komiteja.
Nadaljnji gospodarski napredek povezuje s sposobnostjo vodilnih osebnosti, pri čemer postavlja v prvo vrsto zahtevo po utrditvi discipline. Poseben poudarek je dan izboljšanju tiska, radia In televizije ter vseh sredstev propagande.
((Moskovska pravda« poroča, da so izključili iz partije znanega slikarja Borisa Birgerja, ki je Januarja podpisal protestno resolucijo v zvezi s procesom proti Glnzburgu. Resno pa so opozorili drugega slikarja Andronova. Prepovedali so razstavo znanega ruskega slikarja, KI je že pred leti emigrlral v tujino, Marca Chagalla, ki bi morala biti 12. maja v Demgorodku, novem znanstvenem središču v Sibiriji. Chagall je menda že posodil nekaj svojih del in zagotovil, da bo prišel na otvoritev. Menda so odstavili ravnatelja galerije Makarenka. češ da je izdal katalog brez odobritve.
Vsi ti ukrepi so na liniji zasedanja CK odnosno govora, ki ga je o teh vprašanjih imel pred dvema tednoma Brežnjev v Moskvi na kon-
objavila
prvi daljši članek o zasedanju plenuma češkoslovaške partije, članek v bistvu plenum pozitivno ocenjuje in objavlja predvsem izjave tajnika Dubčka in one odstavke resolucije, ki govore o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo ter o vodilni vlogi komunistične partije. Omenja pa tudi govore članov češkoslovaškega centralnega komiteja, ki so opozorili na nevarnost protisocialističnih elementov, ki se skušajo poslužiti demokratizacije za dema-goške zahteve in ki hočejo vrniti ČSSR na staro družbeno ureditev.
VARSAVA, 12. — Po vsej Poljski se nadaljuje «čistka» in prihaja do vedno novih vesteh o ostavkah in o izmenjavah nekaterih vodilnih osebnosti. Včeraj so tako Izključili iz partije sedem osebnosti, katere dolže, da so prekršili partijsko linijo in da so izrekli ((sionistična« mnenja. «Trybuna ludu« kritizira danes filmske režiserje, zlasti pa je vzela za tarčo tednik ((Politika«.
Danes so sprejeli ostavko ministrskega pomočnika za kmetijstvo Kuhla in to menda na njegovo zahtevo. Včeraj so objavili prh seznam ravnateljev industrijskih podjetij, ki so jih izključili iz oartije In zamenjali s položajev. Včeraj so tudi sporočili, da so imenovali dva nova namestnika zunanjega ministra, kar verjetno govori za to, da bodo sedanja namestnika odstavili
PRAGA, 12. — Za predsednika gospodarskega sveta Je bil danes na prvi seji nove vlade Imenovan podpredsednik vlade L. Strougal člani sveta so vsi gospodarski ministri in skupina znanstvenikov Svet se bo ukvarjal s splošnimi gospodarskimi vprašanji in je Strou-
gal v intervjuju z dnevnikom »Rude Pravo« dejal, da bodo izdelali preiskavo, tako da b! lahko sprejeli ukrepe za nagel razvoj gospodarske reforme. Glede plač pravi, da bodo lahko upoštevali zahteve samo v sorazmerju z zvišanjem proizvodnje.
Novi zunanji minister Jirl Hajek je na tiskovni konferenci dejal, da se resolucija CK partije ukvarja predvsem z notranjimi vprašanji, ker se zunanja politika nadaljuje v glavnih obrisih in je treba samo, da bo temeljila bolj na znanstvenih analizah. Glede odnosov z Izraelom je dejal, da je ČSSR a svojim gla-som v varnostnem svetu potrdila, da so za politično rešitev, da pri-znajo obstoj Izraela, vendar zahte-ročja Um lC 4et z zasedenega pod-
„	normalizacije	odnosov %
Nemčijo Je novi češkoslovaški zunanji minister podčrtal po-teftebnost; ustanovitve gospodar-®kte delegacij m da v Zahodni Nemč ji ne vidijo samo revansizma temveč se zavedajo ^r.?,bs ?Ja,naprednlb in reaiistlč-n h n wndar pa ie teeba odstra-zaPreKe in v prvi Je treba priznati, da ne ob-staja več veljavnost MUnchenskega
?rtorZUnT) tei- priznati sedanje me-ie ter obstoj dveh Nemčij.
nefP^°ol0Vnkka vlada )e Poslala
Petega aprila zapadnonemški vladi preko ameriškega veleposlaništva noto v kateri zahteva izročitev vojnih zločincev Franza Karmasi-na m Ferdinanda Durcanskega V noti je rečeno, da so že večkrat v zadnjih petih letih zahtevali nuj-no izročitev in da si prevzema nemška vlada veliko odgovornost, v kolikor ne bo izročila zločincev na kraj, kjer sta zločine zagrešila.
PO ZADNJIH DOGODKIH V ČSSR
Rehabilitiranec št. 701
Da Čaka v ČSSR na reh&Mlita-cijo okrog 40.000 ljudi, ki so bili v obdobju proslulth »procesov« (na tudi še kasneje) obsojeni ali kako drugače izioeeni a javiii-sa. udejstvovanja, Je bilo že dostikrat zapisano. Hkrati ko češkoslovaški novinarji ocenjujejo, da ta številka najbrž še ne zaobseže vseh, ki jim je bila storjena krivica, pa poudarjajo, da je bilo do danes rehabilitiranih vsega 700 oseb.
Ta številčna primerjava, kakor je že nerazveseljiva, ni bila storjena, da bi zbudila dvom o demokratičnosti procesa, ki se je sprožil znotraj češkoslovaške komunistične stranke; prej bi rekli obratno. namreč, da želijo z njo opozoriti na neizbežnost korenitih kadrovskih sprememb na vseh ravneh, do katerih bo moralo priti in ki ne bodo smele zbujati presenečenj In neljubih komentarjev o nekakšnem novem lovu na čarovnice. Marsikoga bodo dogodki prihodnjih obdobij ponovno izplavili na površje, drugega spet odplaknili. Kdor si je v letih brezvrtja zapravil zaupanje v svojo moralno neoporočnost ali sposobnost ali, denimo, življenjskost konceptov, ki Jih Je branil, bo zdrknil s tokom stare garniture, da bi ga lahko zamenjali prožnejši. Ne gre za obračunavanje z ljudmi, ampak za obračun s stališči In prakso. In če ob vsem tem, pravi zahodno-nemški poklicni kolega, da je bila vsa gonja proti bivšemu predsedniku republike v bistvu samo iskanje grešnega kozla, kateremu bi lahko naprtili odgovornost za vse spodrsljaje preteklosti, potem najbrž tudi dobršen del njegovih bralcev ne bo nikoli dojel bistva sprememb, katerim smo priča.
Dogodkov ln sprememb torej vsekakor še ne bo konec, tudi potem še ne, ko bo večina tujih dopisnikov, ki se je v teh dneh zbrala v Pragi, pričakujoč dramatičnih razpletov, potešena ali nepotešena odletela domov. Morda bodo nadaljnji dogodki za svetovno javnost manj senzacionalni, zato pa ne bodo nič manj pomembni za uspeh ali neuspeh novega gospodarskega in političnega programa v deželi sami.
• • •
Med 700 registriranimi rehabilitirane! niso všteti češkoslovaški tisk, radio In televizija. Ker pa so prav ti trije mediji javnega komuniciranja tako temeljito spremenili svojo funkcijo in svojo notranjo fiziognomijo, da jih je komaj še prepoznati, bi bilo prav, da bi število že rehabilitiranih korigirali in ga povečali na 701!
Češkoslovaško novinarstvo se je rehabilitiralo samo.
V	procesu demokratizacije partije in uveljavljenja novega gospodarskega in političnega koncepta Je odigral pomembnejšo vlogo, ko so Jo tisku določili ideologi stare generacije.
V	pivovarniški restavraciji sta pri sosednji mizi praznila vrčke dva poštama možaka, po letih sodeč še iz tiste K. u. K. generacije, ki Je na češkem rekrutirala iz svojih vrst po vsem svetu proslavljenega purša nadporočnika Lukaša. Potrpežljivo sta črtala črtice na priloženi listič ob vsakem novem vrčku piva, da ob obračunu ne bi bilo dvomov, ln komentirala najnovejše vesti. Prvi je trdil, da je pravkar objavljeni govor zelo dober ln da bi morali politiki že zdavnaj tako govoriti, drugi pa je zakrknjeno gonil svojo, da v vsem svojem dolgem življenju še ni slišal, da bi bil katerikoli politični govor že kdaj slab. Oba pa sta pregibala časopis, ga vtikala v žep In ga spet razgrinjala ln se sklicevala nanj.
• * •
Uradno Imajo v ČSSR še vedno cenzuro tiska. Vendar pa komisija z blagozvenečim imenom, ki označuje njeno dejavnost kot dajanje pomoči ln nasvetov, in ki je še nedavno tega overovljala vsako časopisno stran, preden je smela v rotacijsko strojnico, danes res skuša vplivati samo še z nasveti in priporočili. To pa ne pomeni, da ni slišati tudi ostrih obsodb s strani branilcev stare doktrine, češ da hlasta tisk za senzacijami in da vulgarno obravnava kočljive družbene odnose, da neti razprtije, da ustvarja nezadovoljstvo, namesto da bi konstruktivno* (zanimivo, tudi na češkoslovaškem!) pomagal razvozlati kočljivo problematiko.
Novinarji se branijo s svojim o-rožjem.
Ko so na eni izmed nedavnih okrajnih partijskih konferenc obsodili novinarje, da so neobjektivni in da v «Rude pravu« ln v televiziji niso hoteli objaviti pojasnil predsednika Novotnega, so v redakciji bratislavske «Pravde» takoj sedli k telefonu. Poklicali so »Rude pravo«; Je predsednik želel pri vas objaviti članek? Ne? Hvala lepa. Poklicali so televizijo. Tudi na televiziji so zatrdili, da slišijo prvič, da bi predsednik želel nastopiti pred njihovimi kamerami. Po teh kratkih poizvedbah je novinarka sedla za pisalni stroj in naslednjega dne Je bil v odgovor očitkom objavljen nenavadni telefonski intervju v celoti.
Teden dni pred odstopom Novotnega smo v «Smenl» lahko brali za češkoslovaški tisk precej nevsakdanje odprto pismo predsednikovi ženi. Pisala ga Je podpisana bralka kot ženska ženski in jo v njem prosila, naj vendar kot razumna zakonska družica vpliva na svojega predsedniškega moža in mu že enkrat dopove, da je prišel čas, ko nima kaj početi, naj za božjo voljo odstopi in tako prihrani narodu in stranki nepotrebne nevšečnosti.
že res, objaviti tako pismo teden dni pred odstopom, najbrž ni posebno tvegano dejanje. Toda ne gre pozabiti, da Je tisk podpiral
podobna stališča tudi med januarskim zasedanjem centralnega komiteja, ko je bivši obrambni minister ukazal vojaške manevre, da bi tankovske topovske cevi ustrahovale preveč srborite člane. Kako se bo zasukal razvoj dogodkov, takrat ni mogel nihče predvidevati z vso gotovostjo in bitka za napredne poglede nikakor ni bila dobljena vnaprej, kakor še danes ni dobljena in se bije iz dneva v dan. Tudi na straneh češkoslovaškega tiska.
Morda daje dogodkom v čSSR svojevrstne dimenzije prav dejstvo, da se spopad ne odvija za zaprtimi vrati partijskega vodstva ali celo zakonsplrirano med posameznimi frakcijami ali med posameznimi rivali v mistični tišini nedostopnega političnega Olimpa. Dosedanja javnost razprav in javnost razpleta je spravila v gibanje to-tlkšno človeško gmoto, da je postala napredna misel, odprta na to široko zaledje vseh slojev prebivalstva, sila, ki se skoraj ne da več nasilno zajeziti, ne da bi tvegali katastrofalne pretrese.
Seveda se med spontano angažiranostjo pojavljajo tudi klice šovinizma in drugih neljubnih sopot-nih primerov. Srečali smo človeka, resda okajenega, ki se Je obregnil, brž ko je zaslišal besedo «če-škoslovaški«. Silil je, naj naši gostitelji jasno povedo, ali so Čehi ali Slovaki, zakaj lahko so samo prvo ali drugo — «čehoslovakov» ni! Slišali smo tudi poplavo duhovitih in včasih neslanih dovtipov na račun dveh narodnostnih skupnosti, ki bivata pod skupno streho. Toda vedno so znali pre-napeteže ljudje sami utišati. Prav to pa govori, da tudi ekscesov ne kaže dramatizirati in jim pripisovati večji pomen, kot ga zaslužijo. Posebno še, če se človek zaveda, da vse današnje spremembe ČSSR niso rezultat neukrotljivih strasti, ki bi izbruhnile na dan in grozile, da se nekontrolirano razlikujejo, ampak da so posledice zagrizenega boja naprednega
dela dobro organizirane stranke, ki ima oblast in niti družbenega razvoja vseskozi v svojih rokah.
Ne vem, kako bo objektivno poročal svojim bralcem sicer simpatični dopisnik iz Helsinkov, ko pa po dveh dneh pogovorov še vedno ni mogel ločiti zdajšnjih dogodkov v čSSR od budimpeštanklh iz leta 1956 ali od nedavnih varšavskih demonstracij?
Najbrž ne bo daleč od resnice misel, ki jo Je navrgel nekdo, da je najbolj objektivne komentarje, kar jih je bilo doslej objavljenih, najti na straneh — češkoslovaških časopisov.
To laskavo priznanje pa Je še en dokaz več, da bi imed tistih 700 že rehabilitiranih morali uvrstiti tudi češkoslovaški tisk, saj se je rehabilitiral sam ne da bi čakal uradnega dovoljenja ali podobnih podrobnejših navodil.
Podmornica z rokama. Ime ji je Autec in jo gradijo v Connecticutu (ZDA). Dolga je osem metrov, v njeni notranjosti pa je prostora za tri osebe, ki bodo lahko s pomočjo zelo gibljivih mehaničnih rok preiskovale morsko dno
■iiaaaii««iaiiiiiiiiiB«iiiif iiitifiian*ri»iaii«iiiiiiiiaiiiaiaitiiii«iiitiiiiitiMMiMiisiiRiiiiiiiiiiiiiMiiiaia«iiiiiiiaii«tiiia«iiiiiiii«iiiiiiiiiiif«aii«iiti««iiiiiiMiiiatiiiitmiiiMiiiaiiiitii«im«iii*iaii«i>i>>MaB*i<i*itiaaiii>Mi>Miii>i>ii>>»i(ii*iii|fll1>B*i||ltllatlk'*|iaall<a>ltl>f >>l'>>'>"*<<>t<>>**a***'Bki|>*i"*1">u
« VRNITE OČETA MOJIM TREM 0TR0K0M»
Svetle in temne točke nadiškega turizma
Sestanek turističnega ,Pro loco’ za Nadišlke doline je kajpada obsegal načrte za izboljšavo samo omejeno za Nadiške doline. Ni pa obravnaval zahodne Beneške Slovenije in ne Rezije.
Priznati pa je treba, da je za Nadiške doline izbral tri najpomembnejše cilje;
1.	Zgraditev asfaltirane ceste za modemi avtomobilski promet od Stare gore do Dreke. To ho grebenska pot skozi tri slovenske občine.
2.	Moderniziranje sedanje državne ceste št. 54 do državne meje pri Stupici odnosno Robiču ter odcepek k Landarski jami, ki so Jo že v precejšnji meri restavrirali v lanski pozni jeseni.
3.	Zgraditev smučarskih in sploš-
no turističnih naprav na Matajurju nad vasjo Matajur, ki se je o njih pisalo že toliko časa.
Največji strošek bo vsekakor zgraditev starogorske asfaltirane ceste.
Navzočnost dosedanjega deželnega podpredsednika naj bi dajala jamstvo, da bo dežela po svojem programskem načrtu in po izglasovanih zakonih o podpiranju turizma krepko podprla turizem v Na-diških dolinah, ker bi sicer vsa dobra volja in vse snovanje turističnih delavoev na čelu s špetr-skim županom Corredigom ostalo le pri načrtih.
Modernizacija državne ceste do državne meje je zato potrebna, ker se že do sedaj glavni turistični promet Nadiških dolin odvija
TUDI NA SICILIJI PO ZGLEDU SARDINSKIH BANDITOV?
Skrivnostno izginotje profesorja in premožnega posestnika izAicama
Na poti iz bara domov je v ponedeljek izginil brez sledu
ALCAMO, 12. — Vso noč in ves dan so danes brezuspešno Iskali po poljih okoli Alcama in bližnjih občin enega najbolj premožnih posestnikov Alcama, 47-letnega prof. Gra-ziana Stelllna, ki je v ponedeljek zvečer na poti domov izginil brez sledu.
Od tedaj ni nihče več videl prof. Stelllna niti ni bilo mogoče najti ljudi, ki bi lahko spravili preiskovalce na pravo pot. Nekateri celo domnevajo, da so izginulega ■posestnika ubili iz maščevanja.
Stelllna naj bi s prevaro izvabili na polje ali pa so ga morda prisilili, da je sledil ugrabiteljem, ki «o ga ubili, njegovo truplo pa skrili v eni od številnih globeli, ki Jih je polno v hribih okoli mesta.
Stellinova žena Maria Bonanno pa je mnenja, da je možnost uboja iz maščevanja brez podlage, ker Je njen mož poznan kot pošten človek, ki ne bi storil nobenemu nič žalega.
Prof. Stellino je poučeval flziko v treh odsekih državnega kmetijskega zavoda v Alcamu, Castellam-mare del Golfo in Salemiju, vrhu tega pa Je bil lastnik zemlje in nepremičnin v trapanskl pokrajini, upravljal je vrsto bencinskih črpalk in se je končno bavil tudi z nakupom in prodajo zemljišč. Kljub tej svoji trgovinski dejavnosti na področju, ki je bilo še pred časom pod nadzorstvom mafije, si je znal Stellino pridobiti simpatijo oseb, s katerimi se je pogajal in Je bil zaradi korektnosti čislan tudi s strani tekmecev.
Preiskovalni organi so mnenja, da Je prof. Stellino 8. aprila zvečer, potem ko se je poslovil v baru Šport od prijatelja, odšel proti domu. Ni izključeno, da so ga neznanci ustavili v neki slabo razsvetljeni ulici in ga prisilili, da jim je sledil. Malo je namreč verjetno, da bi se Stellino domenil za sestanek izven mesta, ob uri, ko Je po stari navadi prihajal domov.
Preiskavo o skrivnostnem Izginotju prof. Stelllna vodijo karabinjerski oddelki, agenti komisariata v Alcamu in člani letečega oddelka kvesture iz Trapanija. Pri Iskanju po težko prehodnem področju sodelujejo tudi policijski psi. Preiskovalni organi so zaslišali več oseb, ki so bile v trgovskih stikih z Izginulim profesorjem. Med temi je bil tudi kmet Antonino Ganci, ki je zadnji govoril v baru Šport s Stellinom. Ganci je rekel, da sta se ob 20.25 poslovila In da se je Stellino odpravil dobre volje domov.
Gostoljubje s popustom tujim turistom v ZDA
WASHINGTON, 12. - Zdi sc, da so se odgovorni krogi v ZDA sedaj, ko je njihova zunanja trgovinska bilanca v precejšnjih težavah, kar se čuti tudi na vrednosti dolarja, spomnili, da je treba s tujim turistom — lepo
...................................................................... aaaaiatiaiaaiiaaiaaaa
Na prvi pogled bi človek mislil, da gre za kip Sirene pred pristaniščem v Kopenhagnu. V resnici pa Je posnetek dekleta, ki jo toplo sonce prejšnjih dni (slika je posneta v Genovi) privabilo na pečine. Kaže pa, da je morje vseeno še premrzlo, da bi se osvežila v njem
ravnati. Direktor turistične službe ZDA John Black je sporočil, da bodo s 1. majem tuji turisti ob vstopu v ZDA dobili nekakšen «dokument gostoljubja«, ki jim bo zagotavljal določene popuste tako na potovanjih kot tudi v hotelih in celo pri nakupih.
Uvedbo tega «dokumenta» je predlagala posebna komisija, ki jo je imenoval Johnson za povečanje tujega turizma v ZDA.
«Dokument* bodo tujim turistom izročili predstavniki letalskih, pomorskih in drugih potovalnih družb. «Dokument* bo dal tujim turistom pravico do petdeset odstotnega popusta na letalih v notranjem prometu ZDA, primerne popuste pri najemanju avtomobilov, pri nakupih voznih listkov za vlake, v hotelih in tudi pri nakupih v trgovinah.
iiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiUMiiiiimiiimiiiii
S PRIKOLICE, KI SE JE ODKLOPILA OP TOVORNJAKA
Leseni tramovi na zasebni avto
Šofer, univerzitetni asistent, njegov sin in hčerka mrtvi, žena pa v smrtni nevarnosti
Pretresljiv poziv Petrettove žene sardinskim banditom
Lina Nieollija našli zvezanega z žito
CAGLIARI, 12. — žena Nina Pe-tretta, ki je že 27 dni v rokah banditov Je danes pozvala preko radia Cagllari v Gazzettinu sardu ugrabitelje, naj izpuste njenega moža. «Do nedavnega«, je rekla Lucia Fa-rina, «sem bila srečna žena. Danes pa nisem več.« Z njo nestrpno čakajo na povratek očeta trije otroci, od katerih enega še doji. Pravzaprav je dojila, je pripomnila skrušena žena, ker se ji prsi zaradi žalosti sušijo. Petrettova žena Je bandite opozorila, da nimajo denarja. Moževa delavnica ni njegova, ker jo morajo še odplačati. Isto velja za hišo, ki jo gradijo s posojili.
Skoraj obupana mati treh otrok je svoj poziv zaključila z besedami: »Izpustite mojega moža, vrnite oče-
ta trem otrokom in Jaz vas bom branila.«
CAGLIARI, 12. — Rejca živali iz Calangianusa, edine priče ugrabitve Pittorruja, ki je v ponedeljek nezmnokam izginil, Lina Nieollija, so danes našli nedaleč od oddajnega centra RAI-TV na hribu Lim-bara. Neki delavec ENEL Je med povratkom z motofurgonom v Tem-pio opazil na tleh človeka. Stopil je k njemu, kjer je opazil, da je imel nogi in roki zvezani z žico, ki je bila ovita tudi okoli vratu. Moža Je naložil na vozilo ln ga odpeljal do oddajnega radijskega središča, kjer je ta izjavil, da je Lino Nicolli. Takoj zatem je padel v nezavest. Osebje radia je Javilo zadevo karabinjerjem v Templu ln je zaprosilo naj pošljejo tudi zdravnika. Ta je prišel pol ure kasneje in Je nudil vso potrebno pomoč Nicolliju, ki ne more govoriti.
Nieollija so sprejeli v bolnišnici, kjer so ga zdravniki natančno pregledali. Razen raznih odrgnin, niso našli na njegovem telesu nobenih znakov nasilja. Nicolli Je povedal, da so ga Izpustili včeraj zvečer ln da je prišel, kljub zvezanim nogam, skoraj do ceste, kjer je padel v nezavest. ..............
Informacije turistične zveze Slovenije
GORENJSKA
V	Bohinju Je zaseden Mladinski dom, medtem ko Je v drugih hotelih in v zasebnih turističnih so1-bah še prostor. Na Bledu so odprti hoteli Jelovica, Park, Triglav, Lovec ln Kompasov Gami hotel. Odprte so gostilne v Zakl, Milno in Rlbno. Povsod je še dovolj prostora. Dovolj prostora je v Ratečah, na Jesenicah v domu pod Golico in v smučarskem domu na Ornem vrhu. V Tržiču in Podljubelju je dovolj prostora. Hotel Panorama na Ljubelju bo zaseden do 20. aprila. Na Križki gori In na Zelenici je še prostor. V Kranju je dovolj prostora v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi v hotelu na Smarjetni gori, v Preddvoru, na Jezerskem, na Krvavcu in v domu Rade Končar v Bašlju.
Izleti: Bohinjci predlagajo za konec tedna izlet v vas Ravne nad Bohinjsko Bistrico in obisk Mencingerjeve koče, ki Jo oskrbuje Planinsko društvo iz Bohinjske Bistrice. Od koče je lep razgled na spodnjo Bohinjsko dolino. Do Mencingerjeve koče lahko pridemo tudi z avtomobilom.
Prireditve: V Kranju bodo imeli od 13. do 22. aprila spomladanski sejem. V okviru sejma bodo priredili tudi modno revijo.
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Portorožu Je dovolj prostora v vseh hotelih in zasebnih sobah. Dovolj prostora je v Novi Gorici, v Ajdovščini, na Lokvah, Mostu na Soči, v Tolminu ln Bovcu. Dovolj prostora je tudi v Idriji, Cerknem ln na Vojskem.
Izleti: Goriška turistična zveza priporoča izlete v Goriška Brda, kjer so češnje ln breskve v polnem cvetju.
LJUBLJANA Z OKOLICO
V	Ljubljani sta zasedena hotela
Slon in Ljubljana transport. Hotel Turist bo zaseden 13., 14. in 18. aprila. Hotel Union je sicer zaseden, vendar bodo 12. aprila odprli novi del, kjer bo dovolj prostora.
Dovolj prostora je v hotelih Lev In Bellevue. Dovolj prostora je v Kamniku in Domžalah. Dom v Kamniški Bistrici bo zaseden 13. aprila. Prostor je v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Litiji in v vseh turističnih in planinskih postojankah v Zasavju. Koča na Cemse-niški planini je odprta samo ob sobotah in nedeljah. Prostora je še na Vrhniki, v Logatcu, Zireh, Cerknici in o Količi, RaKovem Škocjanu in v planinskem domu na Slivnici.
V	Kočevju Je prostor v hotelu Pugled in pri zasebnikih. Prostor je tudi pri zasebnikih v Dolu ob Kolpi, v Ribnici in Grosupljem. V turističnih domovih na Polževem ln Travni gori Je še prostor.
Prireditve: V Modemi galeriji v Ljubljani je odprta razstava, ki prikaže 11. mednarodno srečanje slikarjev na gradu Retzhof. V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani Je odprta občasna razstava, ki prikazuje jamsko živalstvo Jugoslavije.
V	Ljubljani bodo imeli od 13. aprila do 3. maja sejem športne in turistične opreme; sejem bo na Gospodarskem razstavišču.
DOLENJSKA
V Novem mestu je prostor v obeh hotelih. Prostor Je na Otočcu, v Krškem, Metliki, (.Črnomlju ln v Motelu pri Trebnjem. V Dolenjskih in čatešklh Toplicah je dovolj prostora, medtem ko Je v timar-jetskih Toplicah odprta samo restavracija in notranji bazen. Prostor je v planinskih domovih na Lisci,
Bohorju, Frati, Mirni gori in Gospodični na Gorjancih; za večje.—.— skupine priporočajo rezervacije. Do-1 prostem.
volj prostora je tudi v gostilni v Crmošnjicah.
ŠTAJERSKA
V	Mariboru je prostor v vseh hotelih. V Celju ln Velenju Je dovolj prostora, vendar priporočajo ob sobotah, nedeljah in praznikih rezer-
ffStjS. SStt&ffSS 5iKT5
13. in 14. aprila pa bo zaseden železničarski dom, Glažuta ln Pajkov dom. V drugih domovih in v hotelu Bellevue je še prostor. V vseh drugih turističnih krajih na Štajerskem imajo dovolj prostora.
Prireditve: V Celju je v Muzeju revolucije odprta razstava, ki prikazuje življenje in delo Borisa Kidriča. V Mariboru so včeraj odprli razstavo slikarskih, grafičnih in kiparskih del Jožeta Gorjupa.
KOROŠKA
V	Slovenjem Gradcu je dovolj prostora v obeh hotelih. Prostor je v Mežici, Dravogradu, Radljah ob Dravi, Vuzenici, Muti ln Podvelki.
Pri Ravnah na Koroškem Je dovolj prostora v hotelu Rimski vrelec in v Smučarski koči. V hotelu Planinka v Črni na Koroškem Je dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskem domu na Smrekovcu.
Prireditve: V Umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu je odprta razstava del švedskega slikarja Bertlla Wahlberga
POMURJE
V	Murski Soboti Je še prostor v vseh treh hotelih. V Radencih bo v soboto in nedeljo zasedeno zdravilišče; v zasebnih sobah pa je še prostor. Dovolj prostora je v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi In v domu na Goričkem v Gornjih Petrovcih. V Moravskih Toplicah je dovolj prostora v zasebnih sobah; odprto Je tudi že letoviško naselje.
SAN GIOVANNI IN PERŠIČE-TO, 12. — Težki leseni tramovi, ki so padli s prikolice tovornjaka ,so prileteli na avtomobil modenske registracije. Zasebno vozilo Je zašlo s ceste, kjer je obstalo popolnoma uničeno. Izpod zvitega o-grodja vozila so potegnili že mrtvega 48-letnega univerzitetnega a-sistenta Carla De Pletrija iz Mo-dene, medtem ko so bili ostali potniki, in sicer 4611etna žena De Pietrija Vally Arrighi in njuna dva sinova 15-letni Roberto in 10-letna Anna hudo ranjeni.
Nesreča se je zgodila pri Muz-zonchiju nedaleč od S. Agate Bolo-gnese. Tedaj se je z avstrijskega tovornjaka, s katerim je bil 25-letni Manfred Fuiko iz Celovca namenjen v Modeno, odklopila prikolica. To, ki je bala natovorjena z dolgimi in težkimi lesenimi tramovi, je začelo zanašati sem in tja po cesti, šofer neke avtocister-ne se je v zadnjem trenutku izognil direktnemu trčenju, ni pa mogel preprečiti, da bi mu prikolica oplazila bok njegovega težkega vozila. Sunek je odbil prikolico, ves tovor pa je začel padati na cesto. Nekaj težkih tramov je padlo na De Pietrijev fiat 13000 in je vozilo dobesedno uničilo. Nekaj tramov je razbilo šipe in se zapičilo v zasebno vozilo.
Vse ranjence so odpeljali v mo densko polikliniko, kjer je kmalu po njegovem sprejemu tudi 15-letni Roberto podlegel zelo hudim poškodbam. Tudi stanje Arin zdravniki so si pridržali prognozo. Prav take s pridržano prognozo so sprejeli tudi dekletce.
število smrtnih žrtev se Je popoldne povečalo na tri. Tudi 10-letna De Pietrijeva hčerkica Anna je podlegla hudim poškodbam, zaradi katerih so Jo sprejeli v bolnišnico. Edina preživela žrtev je De Pietrijeva žena, katero so zdravniki skušali rešiti z operacijo, ki je trajala dve url. Njeno stanje je še vedno skoraj brezupno.
Zvedelo se je, da je bila De Pietrijeva družina namenjena v Jugoslavijo, kjer bi preživela kratek dopust. Zato je De Pietri vozil proti Ferrari, od koder je nameraval nadaljevati pot di Postojne. Pokojni je bil univerzitetni profesor in tudi direktor univerzitetnega geofizikalnega observatorija v Modeni.
V VOJVODINSKI VASI
Cigani ugrabili filmsko igralko
BEOGRAD, i2. — Pet ciganskih bratov je ugrabilo komaj 16-letno Jugoslovansko filmsko igralko Gordano Jovanovič, ki je zaslovela v filmu «Sem srečala tudi zadovoljne cigane«. Cigani so jo ugrabili v njeni vasi Balati z namenom, da Jo 'Poročijo z enim od njih.
Po zadnjih vesteh, jo bodo cigani vrnili družini pod pogojem, da enemu dajo večjo vlogo v večjem filmu.
RIM, 12. — Jutri zjutraj bo popolni lunin mrk, ki bo trajal 25 minut. Ob 4.10 se bo Zemlja znašla med Soncem ln Luno ln tedaj bo njena senca začela zatemnevatl površino Lune. Senca se bo začela «umlkatl» ob 6.12. Pojav bodo opazovali v Evropi, severni Afriki in v delu Atlantskega oceana, med-Kopanje Je možno v kabinah in na,tem ko bo v Italiji malo viden, ker
ibo popolni mrk že ob zori.
ZENSKE POBUDNICE PROTESTA
Ker nimajo tekoč« vode nočejo volilnih potrdil
ASCOLI PIČENO, 12. - Prebivalci majhne vasi San Pietro di Li-sciano, nekaj kilometrov od Ascoli Pičena, niso hoteli iz protesta, ker nimajo vode, sprejeti volilnih potrdil.
Pobudnice tega protesta so bile ženske, ki so prisiljene vstati s postelje ob treh ponoči, da si iz edinega vodovoda v vasi nalijejo vrče vodo za pranje in drugo. Do noči namreč ni več vode. Pred volitvami, se upravičeno razburjajo ženske, so vsi širok' z obljubami, kasneje pa se nihče ne zmeni več za njih. Sedaj so se uprle in sklenile, da ne bodo sprejele volilnih potrdil vse dokler rie bodo imele vode na razpolago.
Psi v ZDA boljše živijo kot nekoč
NEW YORK, 12. - Sicer se nam vsiljujejo neke ostre primerjave, vendar bomo vest zabeležili preprosto tako, kot jo prinašajo neke agencije.
Na račun vnete dejavnosti določenih ustanov in specializiranin raziskovalnih centrov, imajo v ZDA psi danes mnogo boljše in daljše življenje kot so ga imeli pred nekaj »pasjimi generacijami«, ko so menili, da je trošenje zasebnih in tudi javnih sred štev za pse ('negospodarno*.
Tako namreč piše Harry Miller, bivši direktor in ustanovitelj kluba gojiteljev psov, ki so mu za dolgoletno vneto delovanje na tem področju podelili tudi nagrado «William Tiffany*.
Miller, ki je ustanovil, klub ljubiteljev psov leta 1957, je v zvezi s tem rekel: »Razvoj raziskav na tem področju predstavlja jamstvo za še boljše življenje in boljše zdravje ne le za pse sedanje generacije, pač pa tudi za bodoče generacije psov.«
DAK*;A, 12. — Po vesteh Iz Dak-ke Je močan orkan zajel zelo obljudeno področje Faridpura v vzhodnem delu Pakistana. 70 oseb Je mrtvih, ranjenih je nad 700, nad 1000 ljudi pa je ostalo brez strehe • škimi Slovenca.
v smeri državne meje in prihajajo tujci v Nadiške le preko podbone-ške ceste.
Seveda ima pa Nadiška dolina še nekaj stranskih tihih dolin, ki bodo morale počakati, da se ostva-rijo najprej te tri glavne naloge nadiškega turizma, to je dve do tri leta, 'če pojde po političnih in deželnih volitvah dovolj hitro odobravanje načrtov, nakazovanje deželne podpore, dajanje v zakup odobrenih javnih del in končno samo izvrševanje gradbenih del. Šele čez nekaj let bi bilo torej mogoče računati na vrednotenje tihe gorenje Idrijske doline, Ki ima skladno ustrezno lepoto na levem bregu Idrijce v zasanjani lepoti na jugoslovanski strani in samo čaka, da se odprejo zapuščene ceste na grebensko pot nad srednjo Soško dolino. Glavni del šentlenarske občine tudi zasluži, da se ponudi v uživanju najprej domačih in kasneje tudi oddaljenejših turistov.
Velike podboneške občine se naj. nujnejši turistični načrti dotikajo le v dolini ne pa v njenih zanla mivostih obojestran reke. Vrst* folklornih prireditev, ki so že šle skozi prve preizkušnje, so doslej razveseljevale predvsem domačo publiko, in med domačini pa tiste emigrante, ki prihajajo na poletni oddih. Glavne prireditve so že nekoliko znane, kot na pr. cerkvena šagra sv. Petra 29. junija, praznik vina v Prapotnem v juliju, razstava in pokušnja gubane v juniju in avgustu, jesenska »mar-ronata« za ljubitelje kostanjev, razne športne prireditve kot na primer kolesarska dirka skozi Nadiške doline, športni lov postrvi, motociklistična dirka, volitev lepotic med turističnim občinstvom v najbolj vročih tednih. Polno je pa tudi drugih pobud, ki jih ostvar-jujejo v posameznih občinah.
Kot rečeno, je zahodna Beneška Slovenija izvzeta iz tega turističnega načrtovanja za Nadiške doline, ker je navezana sama nase. še največ pobude daje Tarčent, medtem ko precej zaostajajo Fojda, Neme, Ahten, Tavorjana. Nekaj krivde je v tem, da ti glavni kraji sami propadajo in zato kratkomalo ne zmorejo turističnih infrastruktur, ki bi privabljale turiste v prelepo pokrajino logov in gozdičev okoli I-vanca. Na samem robu gorovja, nad ravnino so vasi že tako propadle, da so za seboj povlekle celo naravo, ki jo pokriva zanikrno grmovje in zapleveljena obdelovalna zemlja. Pa vendar so prav tu najlepše razgledne točke na ravnino in tudi razgdelišča na verig® Alp.
Završke jame v brdski občini sc poznane že toliko desetletij, da je naravnost neodpustljivo, da jih niso toliko pripravili, da bi bile dostopne za navadnega turista, ki stopi pred njimi iz avtomobila. Divja lepota Terske doline in njenll1 pašnikov pod Muzci so še vedno dlj krajevnih nedeljskih izletnikov. Ce kje, potem pa prav v gornji Terski dolini vojaške služnosti posebno zavirajo vsak večji razmah turizma. Divja dolina Krnahte, Vi-skorša, Brezje, gorska veriga nad njimi so še vedno le redko obiskane.
Rezija pozna v glavnem le turizem svojih emigrantov, ki Jih njihova zaljubljenost v rojstno dolino posebno poleti veže nanjo, dalje nekaj turistov, ki so jih ume1* ravenski župniki vezati na zdravilno svežino in samoto rezijanskih grap in sotesk ter nekaj družinskega turizma iz bližnje Furl»' ni je.
Beneška Slovenija zunaj Nadi' ških dolin nima niti takšnega turističnega društva «Pro loco«, kot g® imajo Nadiške doline, ki mu n* moč očitati, da ni imel polno pc bud in načrtov, ki pa jih do daj še nihče ni podprl z dejansk® finančno podporo.
Dokler ne bo na čedadski industrijski coni, ki je končno zlezla ® deželno programiranje, začelo kak0 gibanje, bo pravzaprav le graj® nje posameznih turističnih infr®' struktur edini znak. da se dežel® v preostalih dveh letih svojega pe*' letnega načrtovanja konkretno t* vzema za kraje, naseljene z ben® — ar —
14-letni učenec poročil učiteljico
MANILA, 12. — V filipinski pokrajini Tarlac je komaj 14-letni mladenič včeraj poročil svojo učiteljico, vdovo s štirimi sinovi. Ti so bili rojeni v prejšnjem zakonu, največji od njih pa je star kot drugi mož učiteljice.
Učiteljica je izjavila, da bo njen mož, ki je najboljši v razredu, lahko nadaljeval šolo, dokler bo sam hotel. -----------------
Smrt direktorja tovarne Volkswagen
BONN, 12. — Danes je v starosti 69 let umrl direktor avtomobilske tovarne Volksvvagen prof. Helnrich Nordhoff Pokojni je prevzel vodstvo tovarne, ki Je bila med vojno na pol uničena, 1948. leta. V nekaj letih Je postavil na noge tovarno, Iz katere prihajajo avtomobili, ki so preplavili ves svetovni trg.

\
Prejšnji teden smo objavili pričeske in nove oblike čevljev, Id j^ zahteva letošnja moda. Na sliki so torbice, ki ne bodo smele maiu katl tistim, ki se navdušijo nad novimi oblikami. Te bodo kV® drataste ali podolgovate, v dveh barvah, okraski pa bodo iz le®®' iz želvovine ln roževine
VAŽNA SPREMEMBA V 0TTflWI
Kdo je naslednik Lestera Pearsona
Francoz z nekaj škotske krvi, najmlajši premier v zgodovini Kanade - Kakšni bodo novi odnosi do Francije in V. Britanije
aPrlla- — Za novega voditelja kanadske liberalne stranke je bil izvoljen Pierre Elliot Tru-aeau. Doslej domala nepoznan, bo r? nekaj dni vrhu tega postal še Predsednik vlade, namesto vidnega Lestera Pearsona, ki se zaradi starosti umika iz političnega življe-"Jk-Ta sprememba v kanadskem Političnem življenju ima veliki po-“|en, ker je novi kanadski premier irancoskdga porekla, f^esda Trudeau ni prvi politik iraneoske krvi, ki je dosegel tako visok položaj, toda — kot poročajo dopisniki iz Ottawe — nikoli "J® nl bll° toliko napetosti in Predlogov za razdelitev dežele kot uanes. Zadnja leta pretresa deže-an-’e za Poetično, pravno in iviu <2fno enakopravnost kanad-,Prancozov s kanadskimi Britanci. in lanski «inddent» ob pri-ložnosti obiska predsednika de Matula je samo pokazal, kako da-s? že napredovale zahteve po nekaterih bistvenih spremembah v kanadski konfederaciji.
Novi vodlitelj liberalcev ni to Postal z lahkoto. Moral se je zelo vztrajno boriti s svojimi protikandidati ria strankini konferenci. Kot “d se ze prej konservativci odločili a novo ime, za Stanfielda, name-
""'""“"'‘hiIiiiiiimiiiiiiiiii.m.nmuiiii
»Z UMETNOSTNIH GALERIJ
Luccio Saffaro v Občinski
Točno pred dvema letoma smo ‘,u ugotavljali, da je Luccio Saf-io.ro samotar na svoji umetniški ki ga vodi daleč od ostalin mladih slikarjev. A ta pot, tega v Bologni delujočega Tržačana, med ni spremenila svoje premočrtnosti. Spreminjajo se le likovni razgledi oh njenih robovih. Ostii-lajo pa ti nenavadno jasni in ši-roki razgledi vedno perspektivno ostro začrtani po zakonih svojstvene geometrije tega slikarja, mo-poslovnega matematika in pesni-*?• /ti nam je tudi to pot ob otvoritvi sedanje razstave v Občinski Vmeriji postregel s svojo novo Kringo ((Diario Autologico«.
Verjetno se ne motimo, če srna-iramo prikazane slike za nekakšna v žarišča osredotočena zrcaljenja razumsko duhovnih razmiš-l,jan) s področja matematike in Idozojije, kjer ni ničesar prepuščeno slučajnostim. Zato pri Saf-
sJnnlja s stotinami črt preprečen vplieder, drugega pa trikratni beg ?. 'zorja v neskončnost, ki se op-“čuo nadaljuje in obnavlja ko do-se*e črto obzorja.
b!,0rtret Spinoze je istotako po-'*kus geometrične ponazoritve nje-«°vega analitičnega duha. Na enak npčtn skuša Saffaro ponazoriti tuni slikarsko bistvo slavnega Vc-nsgueza in Murilla. Nasprotno 9eometričnim zasnovam teh pa se nnn dozdevajo olja «Pauries» in Vmejeni povratek», skoro magič ZLI*™1™ P° dojmu globoke per Pektive in miru, ki ga sproščata Hm to ,cai nenavadna dela in bo nmo se, da povprečnemu obisko niču morda pretesno zapirajo vpo •/?“ v njihovo bistvo kljub več trans/cj spremni besedi kataloga sslJ° ie napisal znani kritik Giu mie Mnrchiori, krstni boter Spa niovega slikarstva. Pri umnem n ipt-c P*1 nam pomagajo bolje do ‘sr. Saffarova dela v olju njegove in nadvse natančno izrisane v„?e, ki so študije zasnov olj. fin. ^irko takih risb smo pred usom videli v galeriji «La Bora» svoji strogi izčrtanosti premic, vnieiie določenemu redu, razode-nih P°sebnost tega slikarja hlad-"i emocij znanosti, ki meni, da teorem ^ uspel ponazoriti Gbdelov
MILKO BAMBIČ
sto Dlefenbakerja, tako so zdaj tudi liberalci dali prednost mlademu, dinamičnejšemu intelektualcu Trudeauju, pred ostalimi političnimi veterani in prakticisti. Trudeau je za tekmece imel člane sedanjega kabineta, celo zelo vplivnega ministra zunanjih zadev Paula Martina, vendar je po četrtem glasovanju zmagal ter postavil svojevrsten osebni in politični rekord, član stranke je namreč samo tri leta, še manj pa je poslanec. Ko je bil izvoljen v parlament, mu je bilo ponujeno mesto ministra za gospodarstvo. Izredno naglo je napredoval, zdaj se je povzpel na čelo stranke, kmalu bo tudi predsednik vlade, daslravno je morda najmlajši premier v stoletni zgodovini Kanade.
Trudeau ni imel namena kandidirati. Nasprotno, še pred nedavnim je bil napovedal, da se bo umaknil iz političnega življenja ter se posvetil akademski, karieri, ker je po poklicu profesor prava na montrealskem vseučilišču. Zdaj, verjetno, ne misli več na to, njegov primer pa dokazuje, kako so kanadske okoliščine odvisne od kompromisov. V stranki smatrajo, da je politično njegovo mesto desno od centra, vtem ko ga vodstvo liberalne stranke, ki je konservativno, ocenjuje za levičarskega politika.
čeprav je rojen v francoski družini v Montrealu in pripada krogu francosko - kanadskih intelektualcev, Trudeau ne podpira separatistov v Quebecu. Njegovo politično prepričanje temelji na enotnosti Kanade, ob pogojih jezikovne in narodnostne enakopravnosti, kar je moč uresničiti s federalno ureditvijo. Nedvomno je to bilo tudi odločilno za njegovo izvolitev na mesto voditelja liberalne stranke, kljub
«Po svojem zunanjem videzu je izreden, toda, ali bo takšen tudi pri delu?« so se vpraševali Kanadčani po njegovi izvolitvi. Je ljubljenec tako tiska kot radia in televizije. Po svoji pojavi je kot kak «play boy», oblači se po modi, je še samski in nadvse rad vozi drage, odprte avtomobile.
Pierre Elliot Trudeau se je rodil pred 47. leti v francoski prezbi-terijanski družini, ki ima tudi nekaj škotske krvi. študiral Je v Montrealu, ki ga tudi predstavlja v konfederalnem parlamentu. Kasneje je nadaljeval študije
AH bo Trudeau — in v kakšni meri — skušal ublažiti frankofonski separatizem, ki grozi razdeliti Kanado? V svoji prvi izjavi po izvolitvi je izjavil, da bo skušal Izboljšat! odnose med vlado v Ot-tawi in lokalnimi oblastmi v Que-becu. Trenutno ne namerava razpisati novih volitev - in bo 'nadaljeval politiko liberalne vlade. Toda očitno je, da bodo mnogi ministri podali ostavko, tako da se bo Sele potem moglo ugotoviti, s kakšnimi ljudmi bo delal novi kanadski premier.
Na vprašanje novinarjev, ali se bo lahko spremenil odnos do Francije, je Trudeau dejal, da bi želel izboljšati odnose med Ottawo in Parizom, kakor tudi, da bi bil zelo zadovoljen, če bi se mu ponudila priložnost, da bi se mogel srečati s predsednikom de Gaullom.
Separatistično gibanje se je zadnji čas precej umirilo. Ni več čuti zahtev po odcepitvi, vendar če vlada v Ottavvi ne bo bistveno spremenila politike centra, je očitno, da bodo spet dvignili svoj glas. Naloga novega premiera je, potemtakem, zelo delikatna.
Novi človek v Kanadi Je pritegnil tudi veliko pozornost Londona, ki vsekakor ima še naprej največje interese v tej deželi. Ne gre samo za osebo britanske kraljice, ki je obenem tudi suveren Kanade, pač pa za mnogo bolj zapletene gospodarske in druge vezi. Razumljivo je, zatorej, spričo tega, da London z največjo pozornostjo spremlja vse, kar je v zvezi s to pro-stransko deželo, članico Common-wealtha. Kanadski politiki so doslej vedno bili čustveno povezani z Londonom, zanemarjali pa so Pariz, čeprav je prebivalstvo mešano in se številni Kanadčani čutijo Francozi.
M. BALETIČ
ODMEV TUDI V LJUBLJANI
Geografski obzornik* o našem Krasu
Geograf Darko Radinja opozarja na načrte o zaščiti Krasa, hkrati pa poudarja, kako se je v dosedanjem obravnavanju prezrl človek
Poseganje na slovensko tržaško podeželje pa dobiva nedvomno svoj največji odsev v načrtih o tako imenovanih naravnih rezervatih. Pri tem pa ne gre za zaščito oziroma ohranitev kakega manjšega področja ali posameznih naravnih znamenitosti, temveč za načrte, ki bi proglasili za naravni park, če že ne večino pa vsaj zeilo obsežne dele tržaške pokrajine. Gre tedaj za zelo obsežen načrt, ki pa njegovega u-činka za sedaj ni niti mogoče v celoti predvideti
Celotna pobuda se je začela pravzaprav zelo skromno, docela akademsko in brez posebnih pretenzij. Tržaška univ. profesorja botanika L. Poldini in R. Mezze-na sta se namreč zavzela za to, da bi spričo florističnih in vegetacijskih posebnosti, ki so na Tržaškem, kazalo posamezna rastišča na določen način zavarovati. Svojo zamisel sta 1966. leta tudi objavila (1). Po njej bi v različnih delih tržaške p,krajine zaščitili sedem področij (prim. karto).
V	vsakem od teh rezervatov gre za floristične in vegetacijske posebnosti, ki so v glavnem posledica prepletanja različnih predstavnikov mediteranskega in srednjeevropskega oziroma ilirskega rastja, kar ustvarja iz tržaške pokrajine vegetacijsko oziroma flo-ristično razmeroma zelo pestro ozemlje.
Kasneje je ta pobuda dobila široko vsebino. Naglašali so namreč, da na Tržaškem ne gre le za posebnosti v vegetacijskem in flo-rističnem pogledu, temveč da imajo podobne znamenitosti tudi še drugi pojavi, geološki, geomorfo-loški, speleološki itd. Tako je prišlo do utemeljevanja rezervatov tudi s teh stališč.
V	tej luči gre pravzaprav za pobude o kompleksn' zaščiti tržaške okolice kot prirodne pokrajine, predvsem za zaščito te okolice kot krasa, ki je, kot vemo, zelo svojstven pokrajinski tip ne le v lokalnem ali regionalnem pogledu, temveč tudi v mnogo širšem. Da se na Tržaškem zavzemajo za te predloge, je nedvomno več razlogov. Omenimo naj samo dva. Na italijanski strani je po drugi svetovni vojni ostal le neznaten del kraškega sveta, pravzaprav samo vzorec, ki pa ima zato toliko večjo vrednost. Razen tega je ta vzorec del klasičnega Krasa, del matične kraške pokrajine, ki je po svetu znana tako v turističnem kot tudi znanstvenem pMgl&u* Drugi motiv pa je dejstvo, da je zaradi Trsta, velikega mestnega organizma, ravno ta ded klasičnega Krasa hkrati tudi v procesu zelo dinamične transformacije, v prvi vrsti urbanizacije in s tem tudi temeljite preobrazbe kot prirod-na pokrajina.
Razstava, ki je bila lanskega septembra v Trstu pod naslovom Tržaški Kras, je pokazala, da so načrtu glede urejanja kraške pokrajine postali še bolj celoviti in da ne gre več samo za ohranitev prirodnih posebnosti in znamenitosti kraške pokrajine, temveč da zaslužijo v njej enako pozornost tudi družbenogeografski elementi. Naglasa se namreč, da Kras zasluži pozornost tudi kot kulturna pokrajina, kar velja zlasti za posebnosti kmečkega doma in kmečkih naselij sploh, pa tudi za druge žlahtne stvaritve, ki jih je človek na tej zemlji ustvaril.
Iz razstavnega gradiva, posebno iz razgrnjenega načrta (v merilu 1:10.000) ter iz tiskanega vodnika (3) po razstavi je razvidno, da celotni načrt močno naglaša vrednost tržaškega Krasa kot prirodne in kulturne pokrajine že same
Radio Trst A
„ T}5. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-roeda - 7.00 Koledar - 7.30 Jutra-glasba - 11.35 Slov. pesmi -tž.OO Kulturni odmevi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Franckove h Ravelove skladbe - 14.45 Dvori, Romantične skladbe - 15.00 glasba za mladino - 16.00 Avto-" ,1(’|1° Orgelske skladbe -o.jo »Vinska žalostna z alelujo*, enodejanka - 17.20 Dialog - 17.30 "eber: Concertino - 17.40 Lepo Planje - 10.00 Gallusovi moteti -«15 Umetnost - 18.30 S koncerta k estra iz Dubrovnika - 19.10 ^»nski obzornik - 19.25 Simf. Skladbe - 20.00 šport - 20.50 »žrtev •'■Povedne molčečnosti* • 22.05 Sta-
vičembato " 23'°° Skladbe za kla'
Trst
«.^.00 Srečanje z glasbo - 14.45 *• ^allippi: Mattino di Pasqua.
Koper
1u6ic°L 7 3°- 12.30. 14.00. 16.00, J-15 Poročila - 7.10 Jutranja glasna - 8.00 Prenos RL - 10.15 The ?>eekers luo pevc; lahke glas-'11-45 Melodije • 12.00 in 12.50 Hi u a P0 željah - 14.10 Mladinski ‘S-25 Popevke - 17.00 Iz-ste ' 17-35 «Happening» -ir10 in 19.30 Prenos RL - 19.00
Sin>?er ' 2210 Plesna
Nacionalni program
7.0°, g.oo, , 3 00 15 0()i 20 (M) po.
štC' a,' ®-33 Haydnova simfonija štev. lo j.n6 Ital plošče . 10.05
SOBOTA, 13. APRILA 1968
Iz Haendlovega Pasijona - 11-24 Nabožna oddaja - 11.40 Glasbena antologija - 12.05, Purcel, Britten in Elgar - 14.40 Komorna glasba - 15.10 Malipierov Pasijon - 16.00 Spored za mladino 16.30 Morta-rijeve skladbe 17 15 Simfonična glasba - 18.00 Pričanja o vstajenju - 18.30 Velikonočna vigilija -20.25 Simf koncert
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Vokalna glasba - 10.00 Kolesa in motorji 10.40 Simf. glasba - 11.00 Črnska maša -11.20 Duhovne pesmi - 11.40 Komorne kantate - 13.35 Operni zbori -14.45 Schubertov trio opus 100 -15.35 Leopold Stokovsk; 16.35 Iz Desderijeve Antigone - 17.05 Mla; dina vprašuje - 17 40 Dve Lisztovi legendi 18.35 Scarlattijeve sonate - 19.55 Brucknerjeva Simf. štev. 7	21,1; Skladbe za orgle.
III.	program
10.00	Beethovnova uvertura, o-pus 124	11.25 Couperinove sklad-
be - 12.20 Sibeliusove melodije -
12.30	Klavičembalistka E. Giordani - 13.15 VVagnerjeva opera Par-sifal • 17.20 Nemščina ■ 18.15 Gospodarska rubrika 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert -20.15 Glasba i" poezija - 20.25 Simfonični koncert 22.30 Pasijon iz arhaičnih spevov.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja • 8.08 Glasbena matineja - 8 55 Češnja vabi v sva
te - 9.25 Naši ansambli - 9.45 Ha-čaturjan-Petrič: Otroška suita -10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki - 11.15 Kar po domače - 12.00 Na današnji dan -12.10 Prokofjev: iz opere »Zaljubljen v tri oranže* 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Popevke - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije - 15.45 S. W. Schoonever: Zvezdna ponjava - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino -17.35 Igramo beat! 18.00 Aktualnosti - 18.15 Pravkar prispelo -18.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Godala -
20.00	Spoznavajmo svet • 21.00 Melodije - 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 S pesmijo v novi teden.
Ital. televizija
12.30	Poljudna znanost - 13.00 Na strehi sveta 13.30 Dnevnik -
16.00	Plavalne tekme 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino -18.45 Na;x)ž ,a oddaja - 19.55 Šport in kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 D. Fabbri: »Processo a Gesu* -22.05 Gospe terska rubrika - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.10 Film: Gli ultimi 22.35 Šport in družba.
Jug. teievizijo
20.00, 22.40 Poročila 9.40 TV v šoli 18.00 Obzornik 18.20 Glasbeni trenutek 19.20 Leto 1941 v Evrop' 20 35 Mirno spita, humoristična oddaja 21.35 Video on - 21.50 Bonanza film.
PREDVIDENI NARAVNI PARKI NA TRŽAŠKEM
področjo, pradvidano z« naravne rezervate državno mejo
1	področje Glmičice
2	obalni pas
3	notranji pas
A Draičica-Goli vrh
5	Trstenik
6	»riič.ki
7	Dob.rdobsko podrošj. (kroiko h,dro9raf„o)
i._ir
po sebi, še bolj pa naglaša njegov pomen za tržaško mesto. Ti načrti vsebujejo pravzaprav tudi že pobude za urbanistično načrtovanje oziroma številne elemente regionalnega načrtovanja. Skratka, razen načrtov za zaščito sedanje pokrajine so žive tudi težnje za usmerjanje njenega bodočega razvoja.
Pri dosedanjih projektih so sodelovale različne tržaške inštitu-
cije in ustanove, prav tako pa tudi strokovnjaki različnih strok, kar opravičuje mnenje, da gre za razmeroma široko usklajevanje pogledov z najrazličnejših področij. Da gre pri tem za več kot akademsko razpravo priča zakonski osnutek o tržaškem naravnem parku, ki so ga novembra 1966. leta tudi že predložili parlamentu.
V vodniku po že omenjeni raz-
llllllllllll|Ulltlllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||,||||||,,||m||||U|||,||m|||||||||M|||M||||||n|M||n||||||
VELIKONOČNI OBIČAJI NA GORIŠKIM
Prebelili so si dom in veliko napekli
«Fulje», «župca», «hubanci» in seveda pirhi
Velika noč je tu in je kar prijetno pokramljati o mnogih ljudskih običajih, navadah in obredih, ki so nekdaj dajali poseben pečat temu prazniku.
Že o božiču so naši predniki ugibali, kakšno bo vreme o veliki noči; še se je ohranil pregovor: c.Če greš o božiču na sonce, boš šel o veliki noči za peč.*
Naj bo dež ali sonce, pred prazniki je bilo treba opraviti kopico del in to v skopih dveh tednih. Med glavnimi opravili je bilo — nekoč — vsakoletno beljenje stanovanjskih prostorov in splošno spomladansko čiščenje. Beljenje «hiše» (— kuhinje) je bila nekdaj predvsem skrb gospodinje oziroma žensk, ki so to delo opravile po navadi v tednu pred cvetno ali oljčno nedeljo. Pri tem so se posluževale doma izdelane leskove ali ruščeve metle (rusec = krmna rastlina), ki so jo pomakale v posodo z apnom. V mnogih hišah so kot, kjer je stalo ognjišče, pobarvale v živordeče, da ne bi stene postale prehitro črne od dima. Danes se nart. zdi nekoliko čudno, da so ženske belile hiše, vendar ni to edini primer na Slovenskem. Še danes namreč opravljajo to delo v nekaterih krajih v Prekmurju edinole ženske. (Glej razpravo dr. Rajka Ložarja — Kmečki dom in kmečka hiša — Narodopisje Slovencev 1. del).
Kar se čiščenja tiče, velja omeniti, da je bilo to precej naporna zadeva. Za veliko noč so se morali bleščati osi pisteri in kotliči, ki so jih v ta namen znosili na dvorišče, kjer jih je gospodinja odrgnila z ostrim peskom. Prav tako je moral biti svetel tudi *ke-tdvnik*, veriga, ki je visela nad ognjiščem in na katero so pripenjali kotliče. Za to so poskrbeli otroci, ki so ves dan tekali z njo po vasi.
V hlevu in na dvorišču je imel hišni gospodar dovolj opravka, če je hotel vse dodobra urediti.
Na veliki četrtek se je navadno začela peka lc~uha in na ta dan so pripravili tudi razne druge velikonočne dobrote.
Posebna velikonočna jed so »Žulje*, nekakšni cmokt, premeti na vodi, kjer se je prej kuhal »pršut*. Značilna jed je tudi »žouč* ali «župca* — strjena juha, ki se pripravlja s prekuhavanjem kosti. Posebne pozornosti so bili deležni otroci. Le-tem so poleg drugih do brot, hubanc (gibanice?), maslenega kruha \td., pripravili še rkančone* in «pitke*. Za fante so pripravili rkančona* dekletom pa tpitke*.
Seveda si ne moremo predstav-
ljati tega praznika brez pirhov. S čim pa bi obdarovali otroke, ko pridejo voščit na veliko noč? Za barvanje so se posluževali različnih pripomočkov. Eden takih je bila tudi čebula. Če namreč njene liste kuhamo z jajci, dobijo leta rjavkasto barvo Mnogokrat je hišna gospodinja uporabila tudi košček barvanega blaga, ki ga je dobro namočila v vreli vodi. Proti koncu prejšnjega stoletja pa so tu pa tam uporabljali posebne lesene trske, ki so jih namakali v vodi. Take koščke lese. so prinesli s seboj vojaki, največ iz Bosne
Med velikonočne obrede sodi tudi razdeljevanji blagoslovljenega hlebčka. Tega je gospodar na velikonočno jutro razrezal ter ga rezdelil vsaj družini. Blagoslovljenega kruha je bila deležna tudi — živina.
Navada je bila, da na veliki petek ni nihče opravljal težkih kmečkih del. Grdo so gledali celo tistega, ki si je upal ali pa bil primoran na ta dan napreči živino.
Pa se spet pomnimo k peki kruha in pripravi drugih jedi. V nekaterih hišah s^ napekli tudi do 40 hlebov belega kruha, da ne štejemo pri tem vseh potic, štrukljev, maslenega kruha itc Dobršen del dobrot je moral ostati za nedeljo v osmini ati tako imenovano malo veliko noč. Beli kruh pa so razmestili po policah ir,: je trajal tudi še ves mesec, tja do binkošti.
V. K.
stavi ceremo, da tržaški Kras ne predstavlja >e prirodnih lepot, temveč pomeni za Trsi osnovni rekreacijski prostor zeleni pas in pljuča tržaškega mesta. Toda pri tem ne gre samo za Kras in tudi ne samo za tržaškega, saj nameravajo zavarovati tudi flišno pokrajino pri Miljah prav tako pa tudi del doherdobskega Krasa in del akumulacijskega, nižinskega sveta prj Tržiču.
V luči geoloških znamenitosti utemeljuje ustanovitev naravnih rezervatov na tržaškem Krasu C. D'Ambrosi, v luč> speleoloških W. Meučd, v luči vegetacijskih L. Poldini in v luči florističnih R, Mezzena. O pomenu tržaškega Krasa s stališča kulturno-zgodo-vinskih objektov, v prvi vrsti gradišč, govori B. Lonza, o arhitektonskih vrednotah kraške hiše M. Pagnini ter o tipiki kraških naselij G. Berni in M Pagnini.
Slednjič so na razstavi prikazali tudi zamisel o bodočem razvoju in bodoči podobi tržaškega Krasa, ki so jo izdelali v okviru urbanističnih inštitutov tržaške in beneške univerze, kjer poudarjajo mnogostranski pomen težaškega Krasa kot pokrajine v neposrednem sosedstvu mesta, kakršno je Trst. Tu omenjajo zlasti problematiko v zvezi z dosedanjo hitro transformacijo kraške pokrajine ter potrebo po ustreznih urbanističnih rešitvah, ki so že v sedanji razvojni fazi nujne. Posebej govore o zelenem pasu tržaškega mesta ter o rekreacijskih, športnih, turističnih ter drugih funkcijah, ki naj bi jih tržaški Kras imel.
Iz razstavnega gradiva je tudi razvidno, da je za sedaj v ospredju predvsem težnja po zavarovanju tržaškega Krasa zaradi njegovih prirodnih posebnosti, bolj kot potreba po akti \ nem in načrtnem urejaniu pokrajine kot celote. Zdi se, da se avtorji zavedajo, kako so ti drugi načrti šele stvar bodočnosti.
Ker so na področjih, ki so flo-ristično in vegetacijsko zanimiva, tudi še druge prirodne posebnosti, vredne zaščite, so prvotne flori-stično-vegetacijske rezervate že sedaj spremenili v prirodne rezervate sploh, ki so pomembni tudi z geološkega, kraškega in drugih vidikov. Temu so se slednjič pridružile tudi pobude, da bi na teh področjih zavarovali tudi še nekatere druge objekte kulturnozgodovinske vrednosti in tudi ne-
(Nadaljevanje nn 6. strani)
iiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Premalo ste domiselni, da bi zmogli delo, ki vam ga ponujajo. Veder nastop v novem okolju bo za vas najpri mernejši.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Narav-nost škodljivo bi bilo, če bi zdaj od svojega načrta odstopili. Odnosi med vami in ljubljeno osebo se bodo izboljšali.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dokažite, da je vaša volja kot jeklo, sicer vam bo trda predla. Ravno dušnost drage osebe je navidezna.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Izkušnje imajo vsekakor svoje vrednost, toda potrebno je tudi znanje. Poračunajte z nekom, ki vas stalno blati.
LEV (od 23.7 do 23.8.) Skušajte močneje izostriti svoj čut za finančne posle. Nekdo vas bo skušal ponižati, pa mu boste to preprečili.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Vaša največja napaka pri delu je, da se vanj ne poglabljate. Potrebni ste bolj naravnega življenja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Čaka vas zanimivo delo, ki se bo zanj potegovalo vec oseb. Kdor vam obljublja večno ljubezen, je vsekakor nagnjen k frazam.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
Neki vaš finančni uspeh bo zbudil pravcato senzacijo Odločno zavr nite neki neresen čustveni predlog.
STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Mnogo preveč vam je pri srcu de nar, skušajte obrzdati to svojo strast. Ogroženo bo neko trdno pri jateljstvo.
KOZOROG (od 22 12. do 20.1.) Nedavni poslovni neuspeh lahko spremenite v uspeh, če pristanete na predlog svojega tekmeca. Potrebni ste miru.
VODNAR (od 21.! do 19 2.) Kup čija z nekim zemljiščem, vam Do prav dobro uspela. Razburjenje zaradi nekega vandalskega dejanja.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojim oglatim značajem se boste težko i uveljavili v trgovinskem svetu. O-I krepite svojo voljo.
IVAN REGENT:
SPOMINI
10.
Boj za slovenske šole je podprl tudi Ezio Chiussi v imenu italijanske socialistične stranke v Avstriji, ki je med drugim že tedaj povedal, da so italijanski socialisti pripravljeni skupaj s slovenskim ljudstvom stopiti na ulico za slovenske šole. To izjavo je italijanska socialistična stranka dopolnila s pripombo, da taka manifestacija ne bi smela izzveneti v slovensko nacionalistično in protiitalijansko demonstracijo.
Nerodno je na shodu govoril, kot sem že zapisai, Karel Linhart, zastopnik tržaške organizacije socialnodemokratičrie stranke. Sicer je zagovarjal upravičene zahteve Slovencev po slovenski šoli, je pa tudi izjavil, da so mu ljubše italijanske napredne šole kot pa slovenske nazadnjaške. Načelno je nedvomno imel prav. Moral pa bi vedeti, to je bila njegova dolžnost, da je bil v tistih časih v Avstriji pouk v vseh šolah enak, se pravi nazadnjaški. Na shodu navzoči Slovenci so mu njegovo izjavo zelo zamerili.
Odkar sem se vpisal v socialnodemokratlčna stranko pa do jeseni 1903. ali do začetka 1904. leta sem čital in se učil, kakor sem pač največ mogel. Zato sem zahajal v Delavski dom le od časa do časa. Potem pa sem postal skoraj vsakodnevni obiskovalec tržaške sekcije Jugoslovanske socialnode-mokratične stranke v Delavskem domu in se tu sestajal s sodrugi. To so bili sami delavci, če izvzamem pomožna uradnika Jernejčiča in Kopača. Moja vzgoja, ki je bila pomanjkljiva, in moji nazori se niso vedno ujemali z vzgojo in nazori slovenskih socialnih demokratov in spočetka smo prišli glede marsikaterega vprašanja navzkriž. Vendar mene ni pritegnila v Delavski dom politika, tnarveč dramska amaterska dejavnost. Nekega dne, mislim, da je bilo leta 1904, mi je Karlo Vrabec v Slovenskem dramskem društvu povedal, da želijo v Delavskem domu prirediti veselico in uprizoriti tudi kako enodejanko. Prosil me je, če bi hotel to igro režirati. Beseda ((gledališko, režiranje in igranje« se slišijo zelo lepo, ni pa jih lahko doumeti in uresničiti. Nekaj časa sem se obotavljal, potem pa sem delo sprejel. To je odločilno vplivalo na vse moje nadaljnje življenje
V	Delavskem domu sem zvedel za namen veselice. Z njo so želeli dobiti sredstva, da bi z njimi lahko vsaj delno krili stroške za delegate, ki bodo šli na kongres Jugoslovanska socialnodemokratične stranke v Ljubljano Lotil sem se dela s pravim mladeniškim navdušenjem. Počasi in ne da bi se bil zavedal, so vsa prizadevanja za prireditev veselice in za uprizoritev enodejanke padla na moja ramena. Se pravi, na ramena v takih zadevah neizkušenega mladega fanta, ki je sam potreboval vsesplošnega pouka in vzgoje. Trud, ki sem ga vložil v uprizoritev enodejanke na tej veselici, in vse ostalo je presegalo moje tedanje mlade neizvežbane moči in tudi ni ustrezalo mojim željam Poleg vsega tega dela na sem moral tedaj znova organizirati že povsem razpršeni pevski zbor in v njem peti prvi tenor, še prej pa poiskati pevovodjo. Vsi tedanji slovenski pevovodje v Trstu, ki sem jih poznal, so odklonili sodelovanje pri našem pevskem zboru, čisto slučajno mi Je uspelo pridobiti za delo z našimi pevci nekega pevovodjo, po rodu Čeha, toda le za krajši čas. Se večje težave kot z zborom so bile težave z igro. Igralcev ni bilo ne moških ne žensk. Z veliko težavo sem našel dve so-družici, ki sta bili pripravljeni sodelovati pri igri Bili sta organizirani delavki, ki sta skoraj že pozabili slovenski jezile. Našel sem tudi nekaj igralcev, ki pa niso bili vsi mladi. Med njimi je bil Karel Vrabec. Vlogo suflerja je moral prevzeti član tedanjega tržaškega strankinega vodstva Anton Jernejčfč. Diletante sem moral učiti bolj ali manj pravilno slovensko govoriti in se kolikor toliko sproščeno gibati na odru. Pri tem delu mi je zelo prav prišlo to, kar sem se bil naučil v Slovenskem dramskem društvu. Zadeva je bila toliko težavnejša in bolj zapletena, ker je bila igra salonska. Prej ne bi bil nikdar mislil, da je prostim ljudem tako težko naučiti se salonskega obnašanja. Saj je to bilo tudi meni težko. Prav tako težko ali še težje je bilo naučiti dekleti se na odru v ljubezenskih prizorih svobodno obnašati, tembolj, ker sta imeli težave že z izgovarjavo slovenščine. Obe dekleti sta bili pozneje lep čas naši igralki.
Veselica je zbudila med tedanjo sicer ne preveliko, vendar lepo četo socialističnih delavcev pravcati navdušenje. Imel sem občutek, da so bili globoko ganjeni ob ml6li, da bodo v Delavskem domu uprizorili slovensko Igro, da bodo tam poslušali delavske pesmi v slovenskem jeziku, in da so bili ponosni, ker so bili sposobni ustvarjati in posredovati kulturne dobrine. Obisk prireditve je bil dober. Velika dvorana Delavskega doma v drugem nadstropju je bila kar dobro zasedena. Kakšen je bil finančni efekt veselice, ne vem, ker je vso finančno plat imel v rokah Jože Kopač. Vendar je predstava hkrati s pobudo, ki sva Jo z Antonom Jernejčičem dobila pri italijanskem društvu Circolo di studi sociali, kasneje po svoje pomagala pri ustanovitvi delavskega prosvetnega društva Ljudski oder Veselica, na kateri smo uprizorili enodejanko, je postala nekak temeljni kamen bodočega Ljudskega odra.
V	Delavskem domu so me po tej veselici vsi še bolj pritegovali k delu. Kmalu sem postal član tržaškega strankinega zaupniški-ga zbora in nazadnje so me vabili tudi na seje tržaškega strankinega političnega odbora.
Mesec drn pred V kongresom Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Ljubljani so poleg drugih izvolili tudi mene za delegata Kopač mi je povedal, da bom moral stroške za potovanje in bivanje v Ljubljani v času kongresa kriti sam, kakor jih bodo sami krili tudi skoraj vsi ostali tržaški delegati. Takrat nisem bii več zaposlen v žganjariji. Bii sem brezposeln.
Na kongres sem šel z mešanimi občutki, vendar pono«en. Ne smemo se čuditi. Mlad fant je tako rekoč čez noč stopil iz žganjarije na deske politične dejavnosti.
V. kongres Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Ljubljani m bil zame sarno pomembnejše strankino politično zborovanje, ki sem se ga udeležil, bil je tudi veliko odkritje. Pri tem ne gre samo za to, da sem se ob tej priložnosti prvič osebno seznanil z Etbinom Kristanom, Karlom Linhartom, Antonom Kristanom in drugimi, marveč da sem tu prvič dojel, kaj tak kongres pomeni, o čem se na njem govori in o čem sklepa
Peti kongres ali zbor Jugoslovanske socialnodemokratične stranke je bil pomemben predvsem zato, ker je sklenil, da se mora strankino glasilo Rdeči prapor osamosvojiti se ločiti od strokovnih organizacij in postati politično glasilo stranke. To velja povedati, ker dokazuje, da si je stranka že tedaj prizadevala razviti se v zares politično stranko, in da ji ni bilo pravično še več kot deset let kasneje očitati, da je bi’a le nekaka zveza delavskih strokovnih organizacij Kmalu potem se je list res povsem osamosvojil. Poleg tega je kongres še sklenil: da se naj strankin izvršni odbor in strankino glasilo Rdeči prapor premestita iz Trsta v Ljubljano; da naj se poveča strankina članarina od 2 krajcarjev na 10 krajcarjev mesečno; naj se v Trstu ustanovi tajništvu, pri čemer naj se misli predvsem na slovensko .ajništvo strokovnih organizacij; spor z idrijskimi sodrugi, v resnici Antonom Kristanom zaradi izdajanja lista Naprej naj se izroči strankinemu razsodišču Torej zares pomemben kongres, ki je na mladega fanta moral vplivati. Posebno je name močno vplivalo politično poročilo Etbina Kristana, podano v lepem slovenskem jeziku
Med delegati\ na kongresu so bili tudi Ivan Mlinar. Janez Kocmur, Petrič, France Milost, Anton in France Jernejčič Vinko Kermolj, Miha Čobal. Ignac Sitar, Nace Mihevc, Ivan Štraus iz Idrije in drugi Z mnogimi sem se prvič srečal, kar pa je bilo dovolj, da se je iz tega prvega srečanja razvilo prijateljstvo Članstvo In aktivnost v socialnndomokratični stranki sta tedaj zahtevali tesno povezavo in tudi prijateljstvo med sodrugi Čudno pa se mi je zdelo, da so za zapisnikarja na kongresu izbrali poleg Linharta tudi mene, ki sem bil nuvir.ec, in da so izbrali Kopača in mene, naj bi se šla dogovarjat z dr Trillerjem, da bi Narodna tiskarna, ki je pred štirimi leti odpovedala tiskanje Delavskega hsia sprejela zdaj pca streho Rdeči prapor.
(Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj. Najvišja temperatur* 15,1, najnižja 6,8, ob 19. uri 13,6 stop., vlaga 25 odst., zračni tlak 1014,6 pada, veter 10 km severovzhodni, nebo 5/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,4 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 13. aprila
IDA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 18.48. — Dolžina dneva 13.25. — Luna vzide ob 19.30 in zatone ob 5.24. Jutri, NEDELJA, 14. aprila Velika noč
SEJA ODBORA ZA PODELJEVANJE PRISPEVKOV INDUSTRIJI
V poldrugem letu je dežela prispevala 655 milijonov za razvoj industrije
Ugodili so 377 prošnjam za prispevke za delno kritje obresti od najetih posojil
V poldrugem letu je deželna u-prava preko odborništva za industrijo in trgovino podelila za 665 milijonov lir prispevkov za kritje obresti od posojil, ki so jih najela podjetja, družbe ter javne in zasebne ustanove pri kreditnih zavodih, ki dajejo posojila za gradnjo, razširitev in tehnološko moderniziranje tovarn v Furlaniji - Julijski krajini. To pomeni, da so prizadeti najeli za 33 milijard lir posojil.
Dežela daje prispevke za plačevanje obresti na podlagi zakona št. 25 od 11. novembra 1965. Namen tega zakona je pospeševati v skladu z urbanističnim in gospodarskim načrtom nove industrijske pobude na deželnem ozemlju ter razvijati že obstoječa podjetja. Prispevek, ki ga daje dežela za dobo deset let, znaša toliko, da se zniža obrestna mera od posojil na 3,50 odst. na leto. Prispevek torej ne znaša več kakor 5 odst. od najetega posojila.
Tehnično - posvetovalni odbor za podeljevanje prispevkov, ki so ga ustanovili v okrilju deželnega odborništva za industrijo in trgovino na podlagi omenjenega zakona in ki mu predseduje odbornik Marpil-lero, je imel skupno 15 sej. Prva je bila 4. avgusta predlanskim, zadnja pa včeraj. Na petnajstih sejah so proučili skupno in ugodno rešili 377 prošenj za prispevke. Spodbujanje zasebnih in javnih podjetij je pokazalo veliko gospodarsko korist, saj so lahko zainteresirani z deželno pomočjo zgradili nove tovarne in razširili stare ter modernizirali tudi naprave Nedvomno se z nakupom novih strojev in naprav v starih podjetjih poveča proizvodnost dela, s čimer se manjšajo tudi stroški. Na ta način lahko podjetja lažje konkurirajo v državi zlasti pa s tujino, saj je ravno konkurenca povzročala hudo krizo in krčenje števila zaposlenih.
Smotri zakona št. 25 so toliko bolj važni, ker deluje na področju, ki ima mnogo možnosti za razvoj izmenjav s srednjo in vzhodno Evropo. Znižanje proizvodnih stroškov pa omogoča prodajo proizvodov. Že samo veliko število prošenj kaže, da je zakon koristen in učinkovit.
Po panogi proizvodnje so sprejeli največ prošenj, tj. 110 za lesno industrijo; sledi mehanična industrija (61 prošenj), gradbena (53), živilska (40), tekstilna in oblačilna (27), industrija papirja (22), metalurška (21), kemična (19), industrija gume (3) in 20 prošenj raznih drugih industrijskih podjetij. Po po krajinah so sprejeli največ^ prošenj za videmsko, tj. 355, za tržaško 19 in za goriško 3.
Na včerajšnji seji so sprejeli 20 prošenj za prispevke za plačevanje obresti od posojil v skupni vred nosti 850 milijonov lir. V ta namen bo dežela prispevala okrog 12 milijonov lir. Od teh prošenj jih odpade 17 na Videm, 2 na Trst in 1 na Gorico. Osem prošenj se tiče lesne industrije, 5 gradbene, 3 mehanične in po ena tekstilne, živilske, usnjaiske in kovinske.
Pristaniški promet v preteklem marcu
Po neuradnih statističnih podatkih je dosegel pristaniški promet v preteklem marcu 1,665.000 ton. S tem se je skupna količina uvoženega in izvoženega blaga v prvih treh mesecih leta povzpela na 4.625.000 ton. Dovoz surovega petroleja za naftovod Trst - Ingolstadt je dosegel v marcu 1.158.000, v prvih treh mesecih skupaj pa okoli 3 milijone ton. število potnikov, ki so se izkrcali v našem pristanišču v preteklem marcu, je doseglo 4.480, število potnikov, ki so se vkrcali na ladje, pa 3.990. Vsega skupaj je obojesmerno potniški promet v prvi četrtini letošnjega leta dosegel 17.400 oseb.
Sestanek upravnega sveta družbe GMT
Upravni svet družbe »Grandi Mo-tori Trieste* se je včeraj sestal v Rimu. Svetovalci so vzeli v razpravo splošen in tehnološki načrt za gradnjo nove tovarne Dieslovih motorjev pri Boljuncu. Svet je odobril predvidene oddaje gradbenih
del in splošnih tovarniških naprav ter vzel z zadovoljstvom na znanje, da bo zakon, s katerim bodo raztegnili industrijsko pristanišče na področje, kjer bo stala Grandi Motori, izdan v najkrajšem času.
Vest iz Rima nekako zaključuje razdobje živahnih stikov med predstavniki Grandi Motori Trieste in Ustanove za industrijsko pristanišče. ki so se v zadnjem času večkrat sestali prav v zvezi z napovedanim pričetkom del na namenjenem gradbišču pri Boljuncu. Zakon o raztegnitvi industrijskega pristanišča na prizadeto področje je že prehodil dober del poti, ki ga loči od izdaje in objave v Uradnem vestniku, kar naj bi se zgodilo čez nekaj dni. Prva dela, ki jih bodo pričeli pri Boljuncu, se bodo nanašala na izravnavo zemljišča in na izkop jarkov oziroma na pripravo materialnega tlorisa za nove gradnje.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 1. do 7. aprila ugotovil naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 10, možganski meningitis 1, ošpice 13 (8 izven občine), norice 24, vnetje priušesne slinavke 3, rdečke 7, nalezljivo vnetje jeter 9, a-kutni sklepni revmatizem 5 (1 izven občine).
ŠE Z OBČNEGA ZBORA TRŽAŠKIH GRADBINCEV
Na zasebnem in javnem področju občutno skrčenje gradbene dejavnosti
Medtem ko so I. 1966 gradili v tržaški pokrajini še 361 stanovanjskih blokov, so jih lani gradili samo še 172, lani je število zaposlenih v gradbeništvu upadlo za 1218 enot
Takole izgledajo izložbe tržaških prodajaln v teh velikonočnih dneh: živopisanih čokoladnih pirhov je na pretek, pa tudi tradicionalnih «pinc» in drugih dobrot ne manjka, le cene niso vedno tako vabljiva kot dobrote same
V včerajšnji številki smo poročali o občnem zboru tržaških gradbincev, ki so se sešit v prostorih trgovinske zbornice, da bi odobrili proračun kolegija, v katerem so organizirani, za poslovno leto 1967, ter obnovili svoje upravne organe. Omenili smo tudi, da je predsednik kolegija ing. Canarutto v svojem poročilu prikazal težave, v katerih se nahajajo tukajšnje gradbeništvo in druge industrijske dejavnosti, ki so z gradbeništvom v tesni poslovni zvezi.
Iz obsežnega materiala, ki ga je nanizal ing. Canarutto, povzemamo še nekaj najbolj zgovornih številk, ki se nanašajo na razvoj gradbene dejavnosti v tržaški pokrajini v razdobju zadnjih let. Prvi podatek, ki ga je vredno zabeležiti, je naslednji: kljub veliki potrebi po novih stanovanjskih prostorih, se je gradnja novih blokov v tržaški pokrajini skrčila najprej s 361 v letu 1965 na 267 v letu 1966, nato pa celo na 172 v letu 1967. V relativni vrednosti se je obseg omenjenih gradenj skrčil najprej za 53 od sto v letu 1966, nato pa še za 36 od sto v lanskem letu.
Tl podatki se nanašajo na zasebne gradnje. Ravno tako pa so zabeležili nazadovanje pri gradnji stanovanjskih hiš na javnem področju ; skupna vrednost zgrajenih stanovanj je namreč nazadovala s

ZAKLJUČENE FORMALNOSTI ZA POLITIČNE VOLITVE
Potrjene kandidatne liste tudi za izvolitev senatorjev
V prvem tržaškem okrožju je osem, v drugem (za okolico) pa sedem kandidatov
S potrditvijo kandidatnih list_ za izvolitev senatorjev v obeh tržaških okrožjih so bile v glavnem opravljene zadevne formalnosti in gre le še za proučitev povezav z drugimi okrožji, kar je naloga deželnega volilnega urada.
V	prvem okrožju (mestno središče) so torej kandidati naslednji: za KPI-PSIUP prof. Roberto Costa, za Krščansko demokracijo prof. En-rico Medi, za PSI-PSDI prof. Elio Apih, za PRI Antonio Fonda Savih, za MSI dr. Enrico Tagliaferro, za liberalce Carlo Beltrame, za monarhiste Enrico Prernuda, za stran ko nove republike Giorgio Paolucci.
V	drugem okrožju (predmestja in okolica): za KPI-PSIUP Paolo Šema, za KD prof. Enrico Medi. za PSI PSDI dr. Salvo Teiner, za PRI Rinaldo Fragiacomo, za PLI dr. Manlio Cecovini, za MSI dr. Enrico Tagliaferro, za indipendentiste Giuseppe Perper.
Kot vidimo, je v prvem okrožju osem kandidatov, v drugem pa sedem. V prvem okrožju ne kandidirajo indipendentisti, v drugem pa ne kandidirajo monarhisti in stranka nove republike (fašistični disidenti).
V vsej deželi je sedem volilnih okrožij' za izvolitev senatorjev, to je v Trstu dve, v Gorici, v Vidmu, Čedadu, Tolmeču in Pordenonu pa po eno. S 'tem pa ni rečeno, da bo v1 vsakem okrožju gotovo izvoljen po en senator, ker je to odvisno od števila glasov, ki jih dobe posamezne stranke. Take je bil na primer pri zadnjih volitvah izvoljen v Trstu samo en senator, in sicer komunist Vittorio Vidali. Na podlagi izidov zadnjih volitev bi dobili demokristjani štiri senatorje, komunisti s PSIUP dva in socialisti enega. Med združenimi socialisti ter komunisti in proletarskimi socialisti pa je razlika le majhna, saj gre
...............................milili.m«...........mi«"..
TRADICIONALNO VELIKONOČNO IZLETNIŠKO VRVENJE
Kljub dokaj hladnemu vremenu se obeta v teh dneh velik promet
Nad povečanim prometom bodo skrbno, toda tudi ostro, bdeli številni agenti javne varnosti
Velikonočni prazniki so tu in z njimi dobrodošel, čeprav kratek oddih. Kot vsako leto, bodo meščani, pa tudi mnogi prebivalci mestne okolice, izkoristili priložnost ter zapustili mesto, ali svoje domove ter se odpravili na krajše, ali tudi daljše iziete, o katerih so morda sanjali in kovali načrte že tedne in tedne. Vsaj od takrat, ko je začel popuščati mraz, ko je sonce poku; ka,o izza oblakov ter začelo greti s podvojeno močjo.
Letos je vreme za velikonočne praznike še nekoliko muhasto. L)ez-« ja sedaj res ni bilo veliko, toda \ rekrut se pooblači in kar hladno je. V zadnjih dneh je živo srebro zdrknilo orecej nizko in mnogi so spot sneli z obešalnikov plašče.
Vremenoslovci pa napovedujejo se kar lepo vreme v prihodnjih urah. F. avimo urah, ker se ljudje, ki ima: j.) opravka s toplomeri, barometri in drugimi še bolj zapletenimi aparati, ki jih je prinesla s seboj doba elektronskih možganov, umetnih vremsnosiovski i satelitov itd. nikoli ne prenag 'jo, ker se zavedajo, cia je za z.ianost še vedno težko napovedovati kakšno bo vreme za tia.jše ra.cu bje.
No, zadovoljili se bomo s povprečnimi ugioanji in verjetno skoraj mnce* ne bo zamudi' prilike, da se nekoliko sprosti, razen v primeru, da bi bilo vreme popolnoma nemogoče. Zelo verjetno pa je, da bomo imeli suhe, čeprav precej hladne vreunenske razmere. Če do sonce sijaio, bodo velikonočni izleti brez dvoma prijetni.	.
Že včeraj sn prvi izletniki zace-njali odhajati iz mesta, toda ti so bili le oredsira/a vrveče množice, ki bo oanes in posebno jutri napolnila vlake, avtobuse in predvsem avtomobile. Ti so postali pravi gospodar v okviru splošnega osebnega prometa
Kam se Po obrni) ta veletok? Letos so razne potovalne agencije pripravile za velikonočne praznike številne skupinske izlete. Bolj petični ljudje so si izbrali celo oddaljenejše cilje, kot ne primer potovanje z letalom v Sovjetsko zvezo, Francijo in Anglijo in druge dežele
tržaškimi izleti, ki vključujejo znane Jetoviščarske kraje v Karniji, v Avstriji in še posebej v Jugoslaviji. Lani so za velikonočne praznike zabeležili na tržaških mejnih prehodih več stotisoč prehodov. Priljubljene izletne točke so bližnja Istra od Kopra pa tja do Pulja in Reke. Mr.ogi pa, s lem ali drugim prevoznim sredstvom, obiščejo radi tudi Dalmacijo. Hrvaško primorje postaja vedno bolj privlačno, ker se je tam zelo povečala gostinska in pre-nočninska zmogljivost in tudi cene ustrezajo številnejšim kategorijam gostov.
Mnogi pa bodo odšli v Slovenijo, posebno v gorske kraje, kjer _ je smučanje doma. Letos so snežne razmere še zelo ugodne, saj je na primer na Voglu zelo veliko snega, ker se odjuga še ni začela.
Spričo množičnega avtomobilskega prometa bodo morali biti avto; mobilsti seveda zelo pazljivi. Tudi oblasti se zavedajo vseh nevarnosti, ki pretijo v teh dneh na cesti voznikom motornih vozil, pa tudi pešcem ter so zato ponovno uvedle enotedensko kampanjo za varnost prometa. Prometni organi bodo teh dneh poostrili nadzorstvo nad cestnim prometom in dovolj je majhen prekršek, pa je že globa. Z včerajšnjim dnem je začela ta služba delovati v podvojenem obsegu. Na cestah in na križiščih so motorizirane patrulje agentov prometne policije in Karabinjerjev, večkrat pa se 'aiiko pelješ mimo civilnega avta v katerem sedijo agenti v ci-vilu. Potrebna je torej previdnost, a ne samo iz strahu pred denarno kaznijo, tem/ec predvsem iz spoštovanja do svojega življenja in življenja svojega bližnjega. Posebno pazljivi naj bodo avtomobilisti na ctstah po Jugoslaviji, kajti v zad-njin letih je tam promet zelo narasel, a ceste imajc bolj ali manj še zmogljivost kot prej Obetajo sicer nove ceste ina primer na odseku med Postojno in Vrhniko, toda njena izgradnja je se vprašanje časa).
Na Tržaškem s>. v zadnjih časih dogaja za praznike manj nesreč, kot v preteklosti Deloma je treba pripisati to poostrenemu nadzorstvu
-JilX..4-11 n/tff/.imnrmeti U l/T/V
je vprašanje vožnje izven ozkih meja tržaške pokrajine.
Danes se bo mestc začelo prazniti, jutri bo to sodobno preseljevanje narodov doseglo svoj višek, a v ponedeljek se bi' njegov veletok obrnil v nasprotno smer. Želimo vsem, da bi preživeli te praznične dneve v zadovoljstvu, se znebili za kratek čas vsakdanjih tegob in težav in predvsem da bi se srečni in zdravi vrnili z družinami na svoje domove.
Županovi
velikonočni obiski
Danes dopoldne bo župan inž. Spaccini Obiska! stanovalce v zavetišču v Ul. Gaspare Goz^ ter jim v imenu občinske uprave voščil za velikonočne praznike. Poleg tega bo župan šel voščit zapornikom v Koroneju in kroničnim bolnikom pri Sv. Ivanu. Danes zvečer bo župan obiskal občinske u-službence, ki ležijo bolni v glavni bolnišnici, jutri pa bo ponesel voščila občinske uprave bolnim otrokom v bolnišnici «Burlo Garofolo«.
le za nekaj tisoč glasov. Zadnjič so namreč socialisti in socialdemokrati nastopali ločeno.
Poleg političnih volitev bomo imeli letos tudi deželne, in sicer samo en teden kasneje, to je 26. im 27. maja. Tudi te volitvt se začnejo v nedeljo zjutraj po opravljenih formalnostih .in . se .končajo ob. 14, uri v ponedeljek kakor politične. Za te volitve je razdeljena dežela na pet okrožij. V tržaškem, bodo-izvolili 15, svetovalcev, v goriškem 7, v videmskem 21, v tolmeškem (Karni-ja) 6 in v pordenonskem 12, to je skupno 61.
Opozorilo odbora za volilno premirje
Stalni odbor za volilno premirje, ki je bil ustanovljen na sestanku predstavnikov strank na prefekturi 26. marca letos, ugotavlja, da so številne lepake, redno nalepljene na ustreznih tablah, v raznih krajih mesta odtrgali. Odbor soglasno obsoja takšno ravnanje in opozarja, da je s posebnimi zakonskimi predpisi (člen 8 zakona št. 212 od 4. aprila 1956) strogo prepovedano snemati, trgati ali kvariti lepake, ki so nalepljeni na po. sebnih tablah. Vsakdo, ki trga lepake, zakrivi kaznivo dejanje, za katero ga lahko obsodijo na leto dni zapora in na globo, ki znaša od 10.000 do 100.000 Ur.
Urnik trgovin za praznike
Danes, sobota, 13. aprila: vse trgovine smejo poslovati do 21. ure. To velja tudi za trgovine z železnino, kovinskimi izdelki, nadomestnimi deU in pritiklinami za vozila Trgovine s prehrambenim blagom bodo lahko začele poslovati v popoldanskem urniku eno uro pred običajnim časom.
Jutri, nedelja, 14. aprila: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetli-čam (8—13), slaščičarn, pekarn in podobno, vključene trgovine z gotovimi jedili, ki bodo poslovale od 8. do 21.30.
V ponedeljek, 15. aprila: vse trgovine bodo zaprte, razen pekarn (7.30—12), mlekarn (7—12), cvetličarn (8—13), slaščičarn in prodajaln gotovih jedil (8—21.30).
V SPORIH PRI DOLOČEVANJU NOVIH NAJEMNIN
Občinska uprava ustanovila urad za pomoč najemnikom
Urad bo začel kmalu delovati - Pomoč bo nudil pri sestavljanju prizivov in pri zbiranju potrebnih dokumentov
V zvezi z ustanovitvijo spravne komisije o sporih glede določitve najemnin, ki jo predvideva zakon štev. 628 od 28. juUja lanskega leta, je tržaška občinska uprava u-stanovila poseben urad, ki bo imel nalogo pomagati prizadetim občanom pri sestavljanju raznih prošenj in zbiranju drugih listin glede morebitnega priziva proti določitvi nove najemnine po odpravi blokiranih najemnin. Tiskovni urad občinske uprave sporoča, da bo omenjeni urad začel kmalu delovati.
Občina tudi sporoča, da se bodo na omenjeno komisijo — ki jo bodo sestavljali spravni sodnik, dva izvedenca, ki bosta zastopala hišne lastnike oziroma najemnike, in ki ju bo imenoval predsednik sodišča na priporočilo zadevnih organizacij — lahko pritožili tako lastniki kot 'najemniki stanovanj, da poskusijo poravnati spor, ki je nastal zaradi določitve nove najemnine. Kot je znano, omenjeni zakon določa, da za stanovanja s tremi in več stanovanjskimi prostori, v katerih stanuje največ po ena oseba na stanovanjski prostor, blokirane najemnine zapadejo 39 junija letos, za vsa ostala stano-van|a pa 30. junija leta 1969.
Občinska uprava poudarja, da je ustanovila omenjeni urad zaradi tega, ker vprašanje novih najemnin zanima veliko število družin delavcev in upokojencev in da hišni lastniki v mnogih primerih , zah tevajo izredno visoke najemnine, ali pa tolikšne, ki jih večina stanovalcev ne more prenesti.
Zato je občina poskrbela, da bodo prizadeti občani dobili v njenem posebnem uradu vso pomoč za sestavo prizivov, za zbiranje potrebne dokumentacije in za čimprejšnjo predlošitev priziva spravni komisiji. To bo omogočilo, da bodo lahko vsi stanovalci, ki bodo prizadeti zaradi povišanja najemnin s 1. julijem letos, takoj vložili priziv proti povišanju, ki bo o-premljen z vsemi dokumenti. To kar namerava sedaj narediti občinska uprava, pravi sporočilo tiskovnega urada, je le v podporo delovanja, ki ga na tem področju upravljajo razna združenja.
Pred nekaj dnevi smo napisali članek, v katerem smo omenili, da so hišni lastniki razposlali najemnikom že okrog 50.000 odpovedi sedanje najemne pogodbe in da za nove pogodbe zahtevajo pretirano visoke najemnine. Naše ugotovitve so bile torej popolnoma točne saj jih' sedaj potrjuje tudi občinska uprava, ki ji gotovo ne more biti vseeno, ali njeni občani pla-
čujejo zmerne ali previsoke najemnine. Poleg tega pa se, kot vidimo, tudi občinska uprava zaveda, kar ji povzroča že sedaj skrbi, da mnogo delavskih družin in u-pokojencev ne bo moglo plačevati zahtevanih visokih najemnin in jih bodo lastniki, če ne bo posredovala pristojna oblast, izgnali iz stanovanja. Novi izgoni pa bodo še bolj obremenili občinsko upravo , ki že itaM1 porabi letno na stotine milijonov lir za podpore revnim izgnanim družinam, ki stanujejo v zasilnih ali zanje predragih stanovanjih: rr
3	milijard 962 milijonov lir v letu 1966 na 1 milijardo 424 milijonov lir v lanskem letu. Neodvisna ustanova za ljudske hiše IACP in ustanova GESCAL (bivša INA-CA-SA) poslujeta zelo počasi, ker ju zadržuje dolga vrsta finančnih in birokratskih zavor. Res je sicer, da je GESCAL pred kratkim nakazala za gradnjo ljudskih stanovanj 1 milijardo 421 milijonov lir, vendar pa se bodo ta sredstva lahko pričela uporabljata šele po letu 1970.
Na področju javnih del, so lani dokončali v tržaški pokrajini za
4	milijarde 180 milijonov lir raznih gradenj, vrednost teh del pa je znašala leto poprej 6 milijarde 709 milijonov lir. Na tem področju se je torej lani položaj poslabšal za 38 od sto, hkrati s tem pa je skupna vrednost opravljenih javnih del dosegla najnižjo stopnjo v zadnjih 10 letih. Konec leta 1967 je znašala skupna vrednost javnih del v teku 13 milijard 484 milijonov lir, medtem ko je bila vrednost iste postavke leto poprej za okoli pol milijarde višja. Kljub temu pa je bila lanska vrednost še vedno velika, zlasti če jo primerjamo z vrednostjo javnih del, ki šo bila v gradnji ob istem času pred dvema, tremi, štirimi leti, itd. Toda pri tem je treba u-poštevati, da se je večji del omenjene vrednosti nanašala na eno samo gradbišče, in sicer na gradbišče pomola VII.
Splošno popuščanje gradbene dejavnosti na zasebnem in na javnem področju je imelo za posledico postopno krčenje zaposlene delovne sile. še leta 1963 je štelo gradbeništvo v tržaški pokrajini 9.640 zaposlenih; konec leta 1966 jih je bilo še 8.554, v lanskem letu pa je njihovo število padlo še za 1.218 enot. Ce postavimo skupen obseg zaposlitve v gradbeništvu za leto 1963 enako 100, potem smo v lanskem letu zdrknili na količnik 76, v samem letu 1967 pa se je splošen obseg zaposlenosti na tem področju skrčil še za 15 od sto.
petost. Drugi stavek (adagio) ie pravo osrčje simfonije, čeprav jo po obliki skoraj krajši od Bruck-nerjevih počasnih stavkov, po vsebini pa je globlji in v izrazu prepričljivejši. Tudi tretji stavek Scher-zo - Lento je ie zavoljo svoje impresionistične barvitosti izviren in zanimiv; Finale (animato ma non troppo) je primerno preprost in ne kaie večjega nagnjenja h kompliciranemu oblikovanju, kakor pri večini utt avstrijskega skladatelja. Tematika je odločnega značaja, krepka in rada sega nazaj v motiviko prvega stavka, ki se ob koncu povrne v izvedbi polnega orkestra.
Ne preveč številno občinstvo je nagradilo odličnega dirigenta Georgea Sebastiana in čelista Enrica Mainardija, kakor seveda odlični tudi orkester, z oblinim ploskanjem.
-h-
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
Jutri, 14. aprila ob 16, uri
Podpore dijakom in študentom
Na predlog odbornika za šolstvo in za kulturne dejavnosti Giusta je deželni odbor odobril na zadnji seji dva sklepa o podelitvi izrednih podpor 288 dijakom v skupni vrednosti 16,550.000 lir in 112 univerzitetnim študentom v skupni vrednosti 13,220.000 lir. Izredne podpore marljivim dijakom, ki živijo v slabih gmotnih razmerah, predvideva deželni zakon štev, 25 iz leta 1966. Po občinskih upravah je prejelo pristojno odbornlštvo prošnje 967 družin, toda le 288 prošenj je bilo opremljenih z vsemi potrebnimi podatki. Odbomištvo je proučilo šolske uspehe in gospodarske razmere družin dijakov ter njihove izdatke, ki so potrebni za obisk šole, kakor tudi vse druge okoliščine, na podlagi katerih so lahko ugotovili potrebe dijakov. Sklenilo je zato, da ugodi vsem prošnjam. Nakazalo je po 30.000 Ur dijakom nižjih srednjih šol in 50.000 lir dijakom višjih srednjih in strokovnih šol.
Vseučiliščnikom pa so dodelili podpore na podlagi zakona štev. 18 iz leta 1967. Ta zakon določa, da se dodelijo izredne podpore študentom potem ko ostane deželi na razpolago še nekaj denarja v skladu za redne podpore. Vsak študent dobi po 100.000 lir, če živi v tržaški pokrajini, in 120.000 lir, če živi v drugih pokrajinah dežele.
Ureditev vile Manin za mednarodni center mehničnih ved
Mirko Mahnič
«Stari ljudski triptih»
(Soldaški mizerere, Kmečki rekvijem, Vinska žalostna z alelujo)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
Tri koncertne novosti sinoči v Verdiju
Na koncertu, ki je bil sinoči v gledališču Verdi, so bile kar vse tri skladbe novost za Trst. Tržaška filharmonija je pod vodstvom Georgea Sebastiana. ki je spet prišel v Trst po> .7 letih odsotnosti; in ki je ostal v spominu tržaškega občinstva zaradi odlične predstave «Tristana in Izolde, najprej zaigrala «Saitt'Elema'al Calvtirio, Simfa-nija» Leonarda Lea. skladatelja iz dobe Scarlattija. Sledil je Koncert v C-duru za čelo in orkester Jo sepha Hagdna. Koncert je odlično izvajal Enrico Mainardi, svetovno znan čelist, ki je začel koncertirati že leta 1910. Zanimivost tega koncerta pa je v tem, da so ga odkrili šele leta 1961 in da je sploh po zelo dolgih preiskavah bilo dokončno priznano, da spada ta koncert v glasbeni opus Franza Josepha Hapdna.
Najbolj zanimiva točka sporeda pa je bila Simfonija v A-duru Antona Brucknerja, skladatelja pozno romantične dobe, ko se je vedno močneje uveljavljala patetična romantika, z vsemi svojimi izraznimi prednostmi, pa seveda tudi pomanjkljivostmi, predvsem s pretirano in neutešljivo težnjo k veličastnosti.
Brucker je to simfonijo napisal leta 1881 in je po dolžini in vsebini monumentalno delo, ki ga pre kašata le še skladateljevi naslednji dve simfoniji. Prvi stavek (maestoso), ki ima zelo značilno tematiko, se začenja z velikim zn nosom, a v poteku predvsem zaradi dolžine nekoliko popušča na
ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA iz Bazovice
vabi na
TRADICIONALNI PLES NA PROSTEM
v ponedeljek, 15. aprila s pričetkom ob 18. uri.
Vabljeni zlasti mladina in člani vseh slovenskih športnih društev na Tržaškem.
> lhodne Evrope. Velika večina pa in višjemu čutu odgovornosti avto «<> bo zadovoljila s tradicionalnimi mobilistov, toda glavno vprašanje
Urnik občinskih kopališč za praznike
Tržaško županstvo — služba javnih občinskih kopališč sporoča, da bodo kopališča poslovala v prihodnjih dneh s tem umikom;
V	ulicah A. Manzoni in P. Vero-nese: danes od 7. do 19. ure, zaprta pa bosta jutri 14. in v ponedeljek 15. aprila.
Na Opčinah: danes od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure; jutri in ponedeljek zaprto.
V	Križu: danes od 8. do 20. ure; jutri in ponedeljek zaprto.
V	Lonjerju: danea od 9. do 20. ure; jutri in ponedeljek zaprto.
Dnevno zavetišče:	danes	od 8.
do 20. ure, jutri zaprto, v ponedeljek od 8. do 20. ure in v torek zaprto.
Pokrito kopališče «Bruno Bian-
chi»: danes neprekinjen urnik za občinstvo od 12. do 17. ure, jutri in ponedeljek zaprto.
Na zadnji seji deželnega odbora je odbornik za kulturne dejavnosti
...........Milnimi...............................mn........ I Giust poročal o ureditvi vile Ma;
nin, v kateri bodo štirje oddelki
POD POKROVITELJSTVOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE	^“^ItiaToe že <Sehv“ga
začetka zanimala za ureditev te zgodovinske vile in sedaj so našli najbolj primerno rešitev, ki bo hkrati tudi koristna. Kot je znano, bosta dva oddelka tega centra tudi pri Neaplju, medtem ko bo njegovo vodstvo v Benetkah v palači Ca’ Pesaro, ki jo je dala na razpolago beneška pokrajina. Center bo služil za znanstveni napredek v Evropi in bo zato zelo važen. Seveda bo dežela prispevala za njegovo namestitev tudi precej denarja, s čimer bo hkrati pripomogla h krepitvi znanstvenih raziskav. Odbornik Giust je sporočil, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo proučila najboljšo ureditev vile, tako da bodo štirje oddelki centra dobro nameščeni. V komisiji bodo zastopniki univerze, zavoda za spomeniško varstvo, pokrajine in seveda centra samega. Vilo bodo preuredili tako, da ne izgubi prav nič na svoji umetnostni vrednosti. Končno do proučila načrte še tehnična komi sija, nakar se bodo začela pre-ureditvena dela.
25. aprila v Miramaru svečana otvoritev cvetlične razstave
Traj‘ala bo do 4. novembra na prostem in v novem paviljonu 20.000 holandskih tulipanov, 6000 sadik vrtnic iz vseh krajev sveta
Čez pičla dva tedna, in sicer v četrtek, 25. aprila, bo v Miramar-skem parku svečana otvoritev mednarodne cvetlične razstave, ki bo imela letos nove oblike in bo trajala vse do 4. novembra. Tudi ta mednarodna prireditev spada v o-kvir proslav «Trst 68» in je nad njo prevzel častno pokroviteljstvo predsednik republike Saragat. Tako je bilo včeraj sporočeno predsedniku pokrajine dr. Savoni, ki je obenem tudi predsednik Ustanove za preporod kmetijstva, ki je organizirala razstavo.
Letošnja cvetlična razstava bo na prostem in v novem paviljonu, ki so ga zgradili na igrišču za tenis za barom v Miramarskem parku. Na prostem bo med drugim urejen velik nasad 20.000 _ holandskih tulipanov, ki so že začeli cveteti
in bodo cveteli tja do prve dni maja. Razen tega urejajo velik nasad vrtnic, in sicer nad 6000 sadik iz raznih krajev sveta. V pokritem paviljonu bodo razstave rezanega cvetja, lončnic in raznih izbranih sort ter vzporedne razstave, ki si bodo sledile od otvoritve do zaključka razstave.
Kakor smo že poročali, je novost letošnje mednarodne cvetlične razstave v Trstu prav v tem, da bo trajala od spomladi do jeseni, kar bo omogočilo, da bo lahko prišlo na razstavo cvetje iz treh letnih dob Pripravljalna dela v pokritem paviljonu in sploh v, Miramarskem parku so zdaj v polnem teku. Včeraj si je razstavne prostore ogledal dr. Renzo Mesčola iz Sanre-nja, ki bo skrbel za razstavo cvet ja iz omenjenega kraja, ki je svetovno znan po svojem cvetličarstvu.
Razna obvestila /
SPDT sporoča, da bo odborova se Ja v sredo 17. tm. ob 21. url Odboru ve seje bodo poslej vsako sredo n; sedežu društva.
OSM ICA
Kristina Rapotec v Prebenegu št. 18 je odprla osmico, v kateri toči odlično belo in črno vino.
OSMICA
Danes je odprl Ivan Žerjal, Dom j o 118, osmico in toči pristno domače vino. Vljudno vabljeni vsi prijatelji žlahtne kapljice!
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. aprila 1968 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 8 otrok.
UMRLI SO: 60-letni Angelo Cappel. lo, 47-lelna Leda Bussignach, 84-letna Anna Maria Godina vd. Marcuzzi, 78-letna Antonia Cok por. Može, 58-letna Gluseppina Blsjak por. Saxida, 82-let-ni Vittorio Tessaris, Lorenzo Klenue, star 2 dni in Andrea Ceriesa, star 14 dni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure)
AlPAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul Gmnastica 44. Miani, Drevored Mira-mare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.3«)
Dr. Gmeiner, Ul. Glulia 14. Manzoni. Trg Son-nino 4. INAM, Al Cedro Trg Oberdan 2. D’Ambrosi, Ul Zorut' ti 19/c.
Nazionale 16.00 «Squadra omictdl, spa-rate a vista». R. VVidmark, Henry Fonda. Technicolor Techniscope.
Excelsior 16.00 ((Banditi a Milanon. G. M. Volonte, Don Backi, M. Lee. Technicolor - Techniscope.
Penice 16.00 (dmpiccalo pm alto». C. Eastivood, Steveris. Technicolor
Eden 16.00 «Bambi,. Barvna risanka W. Disneya.
Gratlacielo 16.00 ((Benjamini). Cathe-rine Deneuve, M. Piccoli, M. Morgan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
KHz (Ulica San 8 rancesco štev 10) 16.00 «Quella carrogna delTispettore Sterling». Heny Silva, Beba Lončar Technicolor. — Prepovedano mladin pod 14 letom.
Alabarda 16.00 «1 sette fratelll Cervi* Lisa Gastoni, G. M. Volonte. Techni color.
FUodrammatlco 16.00 «1 dolcl vizi del la casta Susanna«. P. Petit, Techni color. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Moderno 16.00 «L’investigatore». Fr Sinatra, R. Conte. Technicolor. Pre povedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «La calda notte del-1’lspettore Tippsu Barvna kriminal ka.
Garibaldi 16.30 «La caduta dei gigan-. ti, Berlin 1945». Barvni vojni film prepovedan mladini pod 14. letom.
Capltol 16.00 «11 proieia« Ann Mar-gret, Vittorio Gassman.
Aurora 16.00 «Brutti di notte». Franetu In Ingrassla. Technicolor.
Impero 16.30 «Cenerentola». Risanka W. Disneya.
Astra 16.30 «La feldmaresciallan Rita Pavone. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Natascia». Berglo Bondarciuk, Ludmilla Saveljeva Iz romana L. Tolstoja Vojna in mir
Abbazia 16.00 «Come rubamo la bom ba atomica«. Zabavni technicolor. F Franchi, C. Ingrassia.
Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. 4. 1968 izlet na Staro goro pri Čedadu, v Kobarid ter na grob Simona Gregorčiča k Sv. Lovrencu pod Llbušinjami. Vpisovanje vsak večer, razen ob sobotah in nedeljah od 20.30 do 22. ure na sedežu društva v Skedenjskl ulici 24/1.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Mirove mame, Marije Stopar, darujejo za Dijaško matico Ito in Ida Kolarič 1500. Lojzka Cebohln 1000, Danilo Šmit 1000 In Glgl Hrovatin 1000 lir V isti namen darujejo Mario Magajna 1000 n Fani ter Ema K. 1500 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar
11. t. m. nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
ANTONIJA CEK vd. MOŽE
Pogreb bo danes ob 10.15 iz glavne bolnišnice.
žalujoči otroci in drugi sorodniki
Trst, 13 aprila 1968

PRIMORSKI DNEVNIK
OB ZASEDANJU O TRGOVINSKIH ODNOSIH S SEVEROVZHODNO EVROPO
Glede cest z Avstrijo in Jugoslavijo ne smejo prevladati lokalni interesi
Kakšno je stališče deželnih predstavnikov . v zvezi z nameravanimi gradnjami novih avtocest
^?ka-raclonalPo ir? gospodarsko preozko, to se pravi z vidika kra-
«in.	,,	v ergvj- uuat-Mi iaciumuno in gospt
Sestri1 oo^osih med deželami ob rešitev za enega izmed svojih osnov-n, pOm Jadranu in severovzhod- n.n problemov hitre povezave z "o Evropo, so strokovnjaki obšir-mi„pretresli pomen trgovinske iz “*®njave z deželamj na severu in a vzhodu. Med razpravo je prišla .:,™n zlasti potreba po primerni atm povezavi s temi deželami,
Predpostavlja speijavo sodobnih avtocest prek vzhodnih Alp.
V včerajšnji številki našega lista smo zabeležili negativno stališče,
,'?? ga tržaški hotelirji zavzeli do peijave nove avtocestne zveze Vil-tsse - Gorica - italijansko - jugoslovanska meja - Ljubljana, češ da S.ta cesta potisnila čisto ob rob Jr4ko Področje in ga gospodarsko prizadela, predvsem v trgovini in tn!i. m.u' Zanimivo bo zato povzeti stališče, ki so ga na omenje-v.em zasedanju zavzeli predstavnici dežele Furlanije - Julijske krajl-e. Govoreč o splošnih vprašanjih,
®e nanašajo na prometne zveze s n ^®r°m in vzhodom Evrope, so se a m reč deželni strokovnjaki obšir-io dotaknili tudi napovedane spe-iiav® avtoceste Villesse - Gorica. knš?e sedanjega stanja na področju omunikacij z Avstrijo in Jugosla-,„J0' menijo deželni strokovnjaki,
. treba imeti v mislih predvsem
viii 7 atleti v uuami picuv
če i .lnterese celotne države, in naif \reba morda tudi nekoliko za-t_®ar)ti partikularistične interese želi ? onega področja v sami de-i Z znano ženevsko konvencijo t.ev m,0, določeno, naj se prometni ij,,„0.vl iz Sčečina in Hamburga pri-»„v_ai° na jug skozi Trbiška vrata aiAjmj se spuščajo proti Jadran-iPeJ?u,.morju po dolini, po kateri ban e ana državna cesta «Ponteb-vCflr?- Zato je naravno, da med i. mi možnimi variantami priha-iail.°sp,redje pri programiranju dr-in deželnih pobud na tem b-T*„ id’ predvsem avtocesta, ki žilePpimzovala avstrijske prometne, liip^.^nnaja in iz Salzburga z ita- ' Prek Trbiž avtocestnlm omrežjem
nnTo stališče Je dežela potrdila tudi niti61davnem sestanku s predstav-snrtLprzadetlh ministrstev, ki bodo Š^idvaia na skorajšnjih sestankih cn”Cedminlstrskim odborom za go-ort^a,1?ko načrtovanje CIPE pred z» “rlt,viJ° srednjeročnih načrtov gradnjo novih avtocest v Italiji. c-frak^na pa je zveza med avto-dprš0~,^rst-Benetke, avtocesto Vi-Q*'Trbiž in odsekom Villesse-bornoa? Po mnenju deželnega od-mita za javna dela dr. Masutta zanv1 temi tremi prometnimi zve-vzkii*, nobenega interesnega na-ko «Ž a' že pred dobrim stoletjem, 4pi.®o, strokovnjaki govorili še o je n j ^ in ne 0 avtocestah, se kakpd nJe Postavljalo vprašanje, sred ,P°vezati Jadransko morje s lin, ^donavsko Evropo: ali po do-D‘‘ Felle mimo Vidma v Trst, ali ■jv..i*3 dolini Soče mimo Gorice v m<5š ffarava Je ponujala še eno ne 5»,	’ namreč speijavo promet-
naln^e?e od sedanje avstrijske meje sltir^ej Po današnjem Jugoslovan-do n Remiju vzdolž doline Save Trst'idblJane, od tod pa čez Kras v rimina Reko, ali pa po Vipavski “m na Gorico.
hau»°<? Prl Kokovem, kjer se na-lotlf daJnižji prag na področju ce-alpskega pogorja, Je bil i, .ai leta i«7n i™ en iie«
n.n problemov hitre Zahodom.
Za italijansko področje ob Soči bo Gradnja Villesse-Gorica prinesla mnogo dobrega. Vprašanje pa je, kako bo z interesi Trsta, ki se zdijo na prvi pogled deloma okrnjeni po sprejetju goriške variante novih povezav z vzhodom.
Tržaško pristanišče gleda predvsem na avtocesto na Trbiž, kar se pa tiče prometnih tokov z vzhodom prek Jugoslovanskega ozemlja, Je treba upoštevati, da se ti tokovi v glavnem ločijo v tri kategorije: v turistični tok, ki zahteva rešitev problema, kako priti na najlažji način v Trst; trgovinski tok v tranzitu, ki rabi nujno hitro zvezo z avtocesto, ne da bi zadržaval turističnega prometa, in trgovinski tok namenjen v pristanišče in v Industrijsko cono, ki zahteva zopet nove prometne žile za hitro prodiranje skozi mesto. Odsek Villesse-Gorica v tem okviru ne škoduje interesom Trsta, ampak prinaša primerno rešitev splošnega problema prometnih zvez z vzhodom. Po tej cesti bo namreč stekel predvsem trgovinski promet v tranzitu, ki ima kot cilj notranjost Italije.
Da bo gorlško področje imelo od tega velike gospodarske koristi, je seveda res in moramo biti s tem zadovoljni, kajti tudi goriške potrebe morajo biti uslišane, vendar ne smemo na ta problem gledati
jevnega interesa posameznega področja. Zasledovati moramo gospodarski in socialni napredek ne le tega ali onega ozkega področja, ampak napredek celotne arza.e oziroma celotne dežele. De^tio da potuje danes nad 60 odst. t.,f-ov n-skega prometa z Jugoslavijo" prek mejnega prehoda pri Rdeči niš., in da se ta promet iz meseca v mesec veča. To ustvarja čedalje hujše komunikacijske zagate bodisi v samem mestu Gorica, kakor tudi v njeni neposredni okolici, tako da bo mogoče ta problem rešiti le z zgraditvijo omenjenega odseka avtoceste.
Kar se pa tiče Trsta In njegovih potreb velikega jadranskega pristanišča in važnega industrijskega področja, je Jasno, da bo treba v najkrajšem času rešiti tudi problem hitrih cestnih zvez do mejnih prehodov in do same avtoceste Na to vprašanje so se zlasti v zadnjem času večkrat povrnili predstavniki dežele in tržaške občine, ki so pred-očili tudi pristojnim ministrskim oblastem Dotrebo po vključitvi teh hitrih zvez med dela, ki naj se uresničijo v čim krajši dobi.
Smrtne posledice padca
Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice je v četrtek podlegla poškodbam 78-letna Antonia Cele vd. Moše, ki je 6. marca padla s stola v svojem stanovanju ter se udarila po glavi.
Goriško-bcneški dnevnik
OBČINSKA SEJA V DOBERDOBU
• lHt||||||IIIMIHIIIIIIIIIIHIItlHlllllimillHMtHllltllllttlllHlinmitll|IIIIIHIllllll<llllllll|IIIIIIIIIHIIIIIItllllllllll
PROMETNA NESREČA NA TRGU OBERDAN
Motociklist trčil v avto ki mu je z leve presekal pot
Fant si je zlomil ključnico in dobil še druge poškodbe - Zdraviti se bo
moral en mesec - Prometna nesreča italijanskih državljanov v Štorjah
Sinoči okrog 18.30 se je na Trgu I ci povozila vespa, ni pa znal nu-Oberdan pripetila hujša prometna dati drugih podatkov. Agenti pro-x. j,	’	’ metne policije so uvedli preiskavo.
Uin-Jeta 1870, ko so čezenj speri«.!.. Podtebsko železnico. S to vadi v*80 se strinjali trgovinski kro-severio	v Trstu, v Vidmu in
2godm i tud‘ v Kamiji. Danes se “lira! na ponavlja. Ko se progra-sice? o ,nove prometne zveze, in železni vtoceste namesto nekdanjih šuie ic' ,s,e Avstrija zopet navdušeno«	dobila dobro zvezo prek
Trsi n in Vidma na avtocesto Pred~^Petke' 'ta ta načrt se Je že žačn „ . navduševal še posebej Tr-be . • Baldi, ustanovitelj družini« ,Ptovle Venete«. Avstrija pa letih	pr°diranje na jug po sto
za h|.ponovn° pred seboj možnost liane	Povezavo prek LJub-
r;am ‘n Reke na Jadran. To va-fcrogTV Plujejo jugoslovanski jo,	vse ugodno za Avstri-
gih r>K . aJ° 46 v omenjenih kro-za	tePi vprašanlu je odbornik
davni Pa.de*a dr. Masutto na ne-‘Pnenici deželnega sveta izrazil naravi, da Je res, da vodijo Je Drni, prometni tokovi iz Avstri-utegn^Vugu ®kozi Trbiška vrata, Jo in« ovek s svojo nedoslednost-nima ,? ®vojo nemarnostjo popol-,1vP°staviti na glavo rešitve, ki ijene '-..Parava nudi že kar pripravka sn;„ okvir teh interesov je tre-Goripa ,y‘ti tudi odsek avtoceste ho, n,.u , esse- ki se bo, kakor zna-času prJfeJa graditi v najkrajšem ceste	podjetje	za avto-
ZfHo »oJJvAS Je namreč že naka-ha vlado0 dve milijardi lir, dežel-Takniio ,Da Je s svoje strani prl-Viiiess a se 500 milijonov. Odsek r»i i p0T?rica- pravi dr. Masutto, hibi srortr-* Povezava med glav-1*'rst-Bp„f.t1em ob Soči in avtocesto Ve4: 1p ^e' Ta odsek Je nekaj Zyezo ,Pr?dpostavka za avtocestno avtoceatn “Jub*Jane na Italijansko va bo PP.,omrežJb- Sosedna drža-
dobiia
z uresničitvijo tega
nesreča, zaradi katere bo moral mlad fant en mesec ležati v bolnišnici. 18-letni Pasquale Colnago iz Cedadske ulice 18/1, se je peljal na svojem motorju gilera proti Ul. Ghega, ko mu je z leve presekala pot lancia, za volanom katere je sedel 70-letni Amedeo Pa-ludetto iz Ul. Manzoni 15, ki je mislil obrniti na levo proti Ul. Beccaria. Kljub temu, da je močno zavrl, je mladi Colnago silovito zavozil v avtomobil, nato pa se ranjen zgrudit na cesto. Na Trg Oberdan so prihiteli agenti prometne policije in skušali urejati promet, ki se je po trčenju skflraj ,popolnoma ustavil. ,, Prišli so tudi bolničarji Rdečega križa, ki so ranjenca položili v rešilni avtomobil in odpeljali v bolnišnico., Zdravnik, ki- je ponesrečenca pregledal, mu Je ugotovil zlom leve ključnice, rano na spodnji ustnici ter udarce na nosu, po rokah in nogah. Fanta so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti, kot smo že povedali, mesec dni
Izlet onstran meje pa se je včeraj nesrečno končal za trojico ljudi, ki so se morali zateči na zdravljenje v tržaško bolnišnico. 43-let-ni trgovec Baldo Santini iz Via-reggia, kjer stanuje v Ul. Venezia 77, se je v popoldanskih urah podal na izlet s hčerko Carlo, staro 14 let, ter s 47-letnim prijateljem Rinom Pilottom iz Tombola pri Padovi, Ul. Veneto 45. Okrog 16. ure je družba v giuliji, ki jo je vozil Santini, prekoračila mejo pri Sežani ter se podala proti Postojni. Do nesreče je prišlo v Storjah: jugoslovanski avtomobil, ki je vozil pred giulio, je nenadoma zavrl in obrnil na levo, to pa je presenetilo Santinija, kateremu ni uspelo, da bi se izognil trčenju. K sreči ni bila hitrost avtomobilov prevelika, kar je preprečilo, da bi imelo trčenje zelo hude posledice.
Na kraj nesreče je prihitel jugoslovanski rešilni voz, ki je ponesrečence odpeljal v tržaško bolnišnico. Najhuje je bil ranjen Pi-lotto, kateremu so zdravniki ugotovili udarec po prsnem košu z verjetnimi kostnimi poškodbami ter udarce in rano na obrazu. Pridržali so ga na oddelku za pljučno kiruerijo, kjer se bo zdravil od 20 do 30 dni.
Santinija in njegovo hčerko so nridržali na nevrokirurškem oddelku,	—
Vespist podrl upokojenca
Včeraj opoldne so sprejeli na or topedski oddelek splošne bolnišnice 78-letnega upokojenca Elvina Collorija iz Ul. tor s. Piero 6, ki se bo moral zgradi hudih bolečin po levi nogi zdraviti od 10 do 30 dni. Priletni mož je povedal, da ga je prejšnji večer na Videmski uli-
Predvaja danes, 13. t. *h’ W ga je
m., s pričetkom ob 18. uri film v bar-režiral Chaplin:
la contessa
Dl HONG KONG
(GROFICA IZ HONG-KONGA)
Igrata SOFIA LOREN in MARLON BRANDO
jpgo «IW1S. PROSEK
Predvaja danes, 13. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film:
A PIEDI NlIDI NEL PARCO
^rajo;
jANE
(BOS V PARKU)
Najlepša in briljantna komedija leta FONDA, ROBERT REDFORD in CHARLES BOYER
Eksplozija mine ranila brata v repenskem kamnolomu
Pri delu v repenskem kamnolomu sta se včeraj ponesrečila brata Marco in Silvano Riosa, stara 31 in 47 let. Brata, od katerih stanuje prvi v Ul. Martiri della Li-berta 5, drugi pa v Ul. Crispi 73, sta v kamnolomu blizu Velikega Repna postavila pod veliko skalo mino, ko je ta, preden sta se brata utegnila oddaljiti, eksplodirala in ju ranila. Ma?pp, se je opekel po očeh, obrazu, rokah in nogah ter se ranil po glavi za levim ušesom, Silvano pa ..sa<.,je opekel in ranil po desni rohfc Njuni kolegi, ki so delali v bližini, so ranjencema takoj priskočili na pomoč. Naložili so ju v avtomobil in odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so Marca pridržali na okulističnem oddelku s prognozo zdravljenja v dveh tednih, Silvana pa so sprejeli na dermatološki oddelek, kjer bo okreval v 10 dneh.
Okradena Jugoslovanka
41-letni jugoslovanski državljanki Ank: Bugančič por. Kresdč je včeraj neznanec ukradel denarnico, ko je bala v veleblagovnici UPIM. V denarnici je imela 86 tisoč lir in 26 tisoč dinarjev. Tatvino je prijavila agentom Letečega oddelka .
17-letnl Renato Russo iz Elizejskih poljan 32 je pretekli večer parkiral svojo lambreto v bližini stanovanja, ko pa je drugo jutro odšel ponjo, je ni bilo več. Fantu ni preostalo drugega, kot da je šel na komisariat v Starem mestu in tatvino prijavil. Utrpel je 120 tisoč lir škode.
Sindikalna kronika
Sindikalne organizacije so dosegle delni sporazum z vodstvom Delavskih zadrug (Cooperative Operaie) v zadevi ukinitve pet trgovin te organizacije na Goriškem. Odpoved dela uslužbencem so podaljšali do prihodnjega 15. maja. pet sedanjih uslužbencev bodo premestili v novo trgovino v Bedvedere pri Grade-žu, starejšim uslužbencem, ki so pred upokojitvijo bedo dali nekaj ugodnosti. Sindikalne organizacije napovedujejo sestanek prizadetih, ki bo v sreoo, 17. aprila na sedežu CISL v 'Iliči Rom:.
Sindikat CISL opozarja med drugim, da prizadeti iah|<o naročijo na njenem sedežu knjižico o novi delovni pogodbi za pekovske delavce.
Proračun za leto 1968 izkazuj e 16 milijonov lir primanjkljaja
Kriii ga bodo s prihrankipovoianjem davkov in najetjem 11,7 milijona Ur posojila Prispevki CON! in dežele za športno igrišče in testo v Dolu - V četrtek pobiranje davkov
Na zadnji seji občinskega sveta 'v Doberdobu, ki je bila v čitalnici občinske knjižnice, ' je župan An drej Jarc uvodoma počastil spomin ubitega vodje ameriških črncev Martina Luthra Ringa in pa tragično preminulega pry£%a v«, soljskega letalca Jurija Gagarina O obeh je spregovbril nekaj besed, občinski svetovalci pa so ju piv častili ‘ž enominutnim molkom.
Na seji so potem odobrili občinski proračun za tekoče leto, 'ki izkazuje 21.8 milijona dohddkov In 36.6 milijona lit izdatkov. Predviden primanjkljaj naj bi znašal 16.014.954 lir; del tega primanjkljaja nameravajo kriti za 2.5 milijona s povišanjem nekaterih davkov, Za 1.181.190 lir bodo porabili za kritje preostanek uprave od lanskega leta, 603 tisoč pa bo prispevala država. Za preostanek 11.721.428 lir pa bo morala občin ska uprava najeti za kritje dolgo, ročno posojilo pri državni blagajni v Rimu.	.
Sklenili so,' da bodo zaprosili državni prispevek tudi za nakup opreme šolskega zdravniškega am-bulatorija, ki ga bodo uredili v novem šolskem poslopju v Doberdobu. Stroški bodo predvidoma znašali okrog 250 tisoč lir. Odobrili so tudi popravilo in asfaltiranje oo-čanske ceste med Vižintini in Pa,-kiščem ter so pooblastili župana, da lahko podpiše prošnjo na vojaško oblast zaradi vojaških služnosti. Pri CONI pa bodo vprašali za prispevek 5.5 milijona lir za ureditev nogometnega igrišča v Doberdobu in za njegovo povečanje. Ta vsota pa ne bo zadostovala in bo potrebnih še 5 milijonov, za katere pa računajo na prispe vek deželne uprave.
Svetovalci so odobrili tudi občinski obračun za 1964 ter predpise o trošarini za zakol prašičev za domačo rabo; prizadeti občani lahko napravijo prošnjo za polovično znižanje občinske trošarine za prašiče, ki jih zakoljejo za domačo potrošnjo.
Omenimo naj še, da so izvolili 10 občinskih zastopnikov za davčni odbor prve stopnje za obdobje
1968-69, dalje so potrdili Vladimir ja Gergoleta kot občinskega zastopnika pri krajevnem šolskem patronatu, ter končno odobrili še nekaj ukrepov pretežno upravnega značaja ter v korist občinskih u-službencev.
Ob koncu obveščamo vse prizadete, da bodo v četrtek 18. t.m. dopoldne uradniki z davkarije pobirali na županstvu zapadli obrok davkov.
Urnik trgovin za velikonočne praznike
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo trgovine na Goriškem obratovale. za velikonočne praznike po naslednjem urniku:
Danes, 13. aprila: vse trgovine bodo odprte zvečer do 20. ure; pekarne in mlekarne bodo razdeljevale. kruh in mleko tudi za naslednji dan.
' Velika noč 14. aprila: vse trgovine bodo ves dan zaprte.
Ponedeljek, 15. aprila: Trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo pekarn in mlekarn, ki bodo obratovale dopoldne samo za prodajo kruha in mleka. Tudi cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure.
Sovjetska delegacija na obisku v Tržiču
Včeraj dopoldne je bila v Tržiču na obisku sovjetska gospodarska delegacija, ki jo je vodil minister za trgovino Pavlov. Gostje so si ogledali tovarno Detroit Sem in še s posebnim zanimanjem notranjo razstavo izdelkov. Spremljali so jih člani vodstva tovarne ki so jim obrazložili proizvodni postopek in druge značilnosti tovarne.
Popoldne so imeli v Pierisu kosilo, ki se ga Je poleg gostov in predstavnikov tovarne udeležil tudi tržiški župan Romani. Ob tej priliki je župan po napitnici podelil zlato spominsko kolajno mi-
iiiiiiMiiiiftiiiiiMiiuitiiiiMiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiMimiiiMiiiiiiitiiiiiiiiimiimtiiitiHtmnttntiiifiiiimmiiiiiiiiiii
O SOCIALNEM SKRBSTVU NA GORIŠKEM
Za 22 tisoč upokojencev 7,6 milijarde pokojnin
30 tisoč zaposlenih na Goriškem je plačalo sa socialne dajatve približno 8,3 milijarde lir
Po podatkih, ki jih je objavil po- > po našem mnenju, dati nekaj turi-krajinski zavod za socialno skrb- stičnih napotkov obiskovalcem Ste stvo (INPS) smo imeli v preteklem I verjana, zlasti še gostilne, ki je
Ribijevi avtobusi za veliko noč
Jutri, 14. aprila, na veliko noč, bodo vozili samo naslednji Ribijevi linijski avtobusi z nedeljskim voznim redom:
Proga Gorica - Milan; Gorica -Gradež; Gorica - Gradiška - Tržič; Gorica - Steverjan in Gradež - Trst.
Izlet v Kanal in Anhovo z avtobusom, priredi SPD na velikončni ponedeljek, 15 t. m. popoldne. G gledali sl bodo tovarno salonita v Anhovem, nato pa se bodo ustavili v restavraciji «Soča» v Kanalu, kjer bo tudi srečolov z lepimi dobitki.
Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli l/l. še danes 13. t m., vožnja za člane po 500 m ža nečlane po B50 lir Odhod avto busa: Gorica, s Travnika ob 13. uri; Podgora 13.10, Standrež 13 30
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 14. aprila bo v Gorici od prta scvetličarna GORIAN RENATO, Garibaldijeva ulica 9, tel. 2628.
letu 1967 na Goriškem približno 30 tisoč ljudi, ki so bil’ obvezani plačevati socialne dajatve, upokojen cev pa je bilo 22.428.
Zavod je izplačal za razne social ne dajatve v teku leta 11.123 milijonov lir, ali skoro 178 milijonov lir več kot prejšnje leto. Od tega so izplačali samo za pokojnine 7.669 milijonov ali za skoro 429 milijonov več kot pa letr. 1966. Pretežno število upokojencev prejema minimalne pokojnine, se pravi po 12.000 lir mesečno (obrtniki, kmetje in trgovci) odnosno po 15.600 ali 19.500 lir industrijski in drugi delavci. Ker pa je, kot rečeno kar 22.000 upokojencev, znaša skupen izdatek precej nad 7 milijard.
Precej dela so imeli uradniki zavoda v lanskem letu zaradi velike ga povpraševanja zavarovancev po osebnih knjižicah in za vpise vanje vseh prispevkov in zaposlitvenih ob dobij. Marsikdo je skušal na ta način ugotoviti, če lahko stopi v po koj predčasno, ob dosegu 35 službenih let s plačanimi prispevki. Po prvem maju lete bo odpadlo mno go tega dela, saj bc po tem datumu za nove upokojence odpravljena upokojitev pred 60. letom staro sti, če ne bodo imeli vsaj 40 let vpisanih socialnih prispevkov.
Posebno poglavje so socialni prispevki, ki jih vplačujejo zavarovanci in njihovi delodajalci. Ti so za leto 1966 znašali samo 7.188 milijonov, ker je v tistem letu država prevzela dober del socialnih dajatev za industrijsko področje in obrtnike. Lani, ko je bila taka olajšava odpravljena, so <e samo na Goriškem take dajatve dvignile na skoro 8,3 milijarde, ali za skoro 1100 milijonov lir
Poročilo vodstva INPS še dodaja, da je zarodi povečanega dela marsikaj precej zaostalo, pa čeprav so uslužbenci povečali svojo aktivnost, da bi ne bilo prevelikih zamud, ki vsekakor po mnenju vodstva ne presegajo običajnega po vprečja.
Pomanjkljiva brošura o štoverjanskem gradu
V založbi <(Edizione Agrituristu, ki ji na Goriškem načeljuje gruj dr. Michele Formentlni, je izšla pred dnevi drobna brošura v italijanskem jeziku, ki nosi naslov »II castello di San Florianon. Brošuro je napisal goriški publicist dr. Antonio Cattalini.
Brošura ima v glavnem namen.
dandanes nastanjena v Formentini-jevem gradu. Pisec pričenja svoje pripovedovanje v času, ko so tod vladali oglejski patriarhi, omenja da je grof Vinciguerra Formen-tini kupil grad od Vngrispachov leta 1520, ktira dogodke iz gradiščanske vojne, ko so se tod tepli vojaki, ki so bili pod zastavo beneške republike in zastavo avstrijskega nadvojvode Ferdinanda, o-menja dogodke iz prve svetovne vojne, ko je bila v gradu komanda italijanske topniške edinice, o-menja današnji grad. Brošuro dopolnjuje še nekaj zgodovinskih o-pomb o družini Formentini.
Taka brošura je bila zares do trebna, a v nje) je globoka vrzel Omenjeni so grofje, omenjeno ir čaščenje svetega Florijana v beneških pokrajinah, omenjeni so vsi mogoči vojaki, ki so se tod lovili, pozabljeni pa so prebivalci Stever jana, to je Slovenci. Nikjer niti besedice o Slovencih. Niti ko se govori o števerjanskem urbarju, kjer so zapisana imena kmetov, ki so morali plačevati razne davke. V preteklosti niso bili Slovenci plemiči, torej niso bili «zgodovinski mrods, danes pa ne velja niti omeniti, da je Steverjan sedež občine s slovenskim prebivalstvom. To je vrzel, ki jo je treba v tej brošuri zamašiti. Sicer ne bo imela tiste veljave, ki bi jo lahko imela.
nistru Pavlovu, id se je zahvalil za odlikovanje. Delegacija Je ob 18. uri odpotovala nazaj v Benetke, odkoder je prišla v dopoldanskih urah.
Deželni prispevek športnemu društvu v Sovodnjah
Včeraj poDo'dne je pokrajinski odbornik Marko VValtritsch obvestil odbornike sovodenjskega nogometnega drustv-, da je deželna uprava, na predlog odbornika za šport Cumbata, podelila sovodenjski nogometni ekipi izredni prispevek 100 tisoč lir za njeno delovanje. Da bi dobili sovedenjski športniki to podporo gre zasluga odborniku Wal-tritschu, ki se je za to zadevo svoj čas pozanimal pri deželni u-pravi.
ŽUPANSTVO V SOVODNJAH je takole videti, odkar so ga temeljito popravili in prepleskali. Številna popravila so izvedli tudi v notranjosti. Na pročelju pa se sveti dvojezičen napis, kot je razvidno na naši sliki in kot se tudi spodobi za občino s skoro izključno slovenskim prebivalstvom

Z OBČNEGA ZBOHA GORIŠKE PRO LOCO
Kljub težavam so dobro uspele prireditve «goriškega septembra
Več investicij za razvoj tranzitnega turizma - Problemi folklore, mestne godbe in odnosov z občinsko upravo - Izvolitev novega odbora
Občnega zbora goriške Pro Loco, ki je bdi pred dnevi na sedežu nCircoIo di lettura« v Morellijevi ulici, se je udeležilo precejšnje število članov.
Predsednik dr. Pellis je jasno in odkrito pokazal na potrebe te u-stanove. Predvsem je poudaril da dobra volja, navdušenje in predanost niso dovolj za uspešno delo. Dr. Pellds je nato poročal o delu Pro Loco v preteklem letu in zlasti govoril o prireditvah v okviru «goriškega septembra«, ki so vkljub številnim težavam kar dobro uspele. Govoril je tudi o drugih pobudah v tem okviru, ki pa do sedaj še niso bile izvedene, kot n. pr. razstava industrijskih in obrtniških izdelkov ter o problemu premestitve vojnega muzeja Hen-riquez v Gorico. Na koncu je poudaril potrebo za večji razmah turizma v Gorici, ki ni več utesnjena v svoje zidove, ampak je postala središče kulture Srednje Evrope ter je odprta tudi proti vzhodu. Zato nujno potrebuje potrebne naprave predvsem za prehodni turizem.
Zahvalil se je za prejete podpore raznim organom in ustanovam, med katerimi so deželna u-prava, občina, EPT, trgovinska zbornica, prefektura, goriška posojilnica in pokrajinska uprava. Pohvalil je tudi delo treh uradnic na sedežu Pro Loco.
Sledilo je poročilo tajnika Simo-neja, ki je naglasil potrebo, da se še bolj poživi tradicionalna mestna folklora. Zato bi bilo potrebno dati primeren sedež že obstoječim folklornim skupinam. Govoril je tudi o mestni godbi, ki je potreb-1
čal zlasti mladini, naj bi se v večji meri zanimala za probleme Pro Loco.
Obema poročiloma je sledila diskusija. Odv. Devetag je poudaril potrebo, da se da mestnemu turizmu še večji poudarek, saj je Gorica sedaj «most zbližanja«. Zato pa je potrebna nova deželna in državna zakonodaja v korist dejavnosti Pro Loco, ki potrebujejo konkretno finančno pomoč ne pa občasne prispevke in miloščine. Občinski prččKft'rtiik“’Xgati' je‘ dejal, da je Pro Loco v sklopu drugih občinskih dejavnosti, in. bi bila morda koristna njena. šprenaemba v turistično ustanovo. Dejal je nadalje, da bodo v kratkem razpravljali v občinskem svetu o odnosih med občinsko upravo in Pro Loco. Predsednik EPT Del Ben pa je med drugim omenil, da Pro Loco potrebuje predvsem več denarnih sredstev za razvoj svoje dejavnosti, ter priporočal več prispevkov od strani raznih ustanov in gospodarskih združenj.
Sledile so volitve novega odbora, v katerega so v glavnem potrdili dosedanje odbornike, vključno dr. Pelllsa, Elvia Feriga, Sergia Simone j a in druge.
Se danes in jutri razstava slovenskih likovnikov
Le še danes in jutri bo odprta slikarska razstava slovenskih umet. nikov s Primorskega. Deset slikarjev iz Nove Gorice, Gornjega Posočja in Vipavske doline razstavlja
na še večje podpore ter priporo-1 svoja dela v dvorani Pro Loco v
IHIIIIIIIIIIIIIIIIIMII lllll lili llllllllllllllll Ml ||||||iiil|||||i|||||||IIIMIIflllll||||||||||||||||||||||||||||||flllllll||| llllll
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Trije ranjeni pri prometnih nesrečah v Gorici in Gradiški
Ko je šel iz časopisne redakcije, je padel po stopnicah
goriški pasaži. Zanimanje za razstavo je bilo, zlasti v prvih dneh, zelo veliko, včeraj pa so tudi po italijanski televiziji pokazali njeno otvoritev. Med obiskovalci je bilo tudi precej zanimanja za nakup slik in če bi bil stalno prisoten kakšen od razstavljavcev, ki bi znal prikazati značilnosti del in njihovo ceno, bi gotovo napravili še več kupčij. Ker bo danes in jutri, prav zaradi televizijske oddaje, zanimanje prav gotovo zopet oživelo, bi bilo prav, da bi ta ne-dostatek popravili.
V torek 16. aprila pa bo v isti dvorani otvoril svojo samostojno razstavo Vlado Hmeljak iz Šempetra pri Gorici, ki je tudi prikazal nekaj svojih del na sedanji skupni razstavi. Pokazal bo 15 olj in 11 risb, ki so med najznačilnejšimi njegovimi deli. Odprta bo do 25. aprila.
m. w.
Včeraj dopoldne so sprejeli za 20 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 23-letno Marijo Terrone, uradnico iz Gorice, Ul. Rocco 4, ki so ji zdravniki ugotovili zlom levega mezinca ter udarec V prsi Ko se je okrog 9. ute peljala z avtom fiat 500 po Ul. Montesanto proti središču mesta se je v Pellicovi ulici iz nepojasnjenih vzrokov zaletela v avto. ki je | bil tam ustavljen.
VLOMILCI PONOVNO NA DELU
Skozi streho vlomili v podjetje Artesac
Vdrli ao v pisarno in odnesli 40.000 lir
Vlomilci na Goriškem so se resno lotili svojega posla, vsaj kot kažejo njihovi podvigi v zadnjih dneh. Po vlomu in napadu v gostilni «pri Mirkotu« v Grojni, so neznanci vlomili v cerkev nad Bra-čanom, kjer so odnesli več kipov in svečnikov.
Sedaj pa beleži kronika še en vlom v Gorici. Prejšnjo noč so namreč neznanci vlomili v poslop je na vogalu ulic S. Chiara in Ca-dorna. kjer ima svoj sedež karto-
nažno podjetje Artesac. Kot Je u-gotovila poznejša preiskava so vlomilci najprej preplezali zid trga na debelo ter splezali na streho poslopja. Tam so odstranili nekaj kosov eternita ter se splazili v notranjost. Vlomili so vhodna vrata v pisarno, nato pa Se predal pisalne mize kjer so našli 40 tisoč lir gotovine. To je bil ves plen, ki so ga lahko odnesli. Odšli so po isti poti kot so prišli. Policija vodi preiskavo,
Hujše poškodbe je dobil 18-letni Luciano Poštar iz Gradiške, ki so ga ob 1.20 ponoči sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo za radi udarca v lobanjo s pretre som možgan tn zaradi drugih po škodb. Postir je bil žrtev prompt-ne nesreče na Trgu Unith v Gradi ški, ki se je pripetila malo prej V bolnišnico so ga pripeljali z za sebnim avtom
Ko je šel po stopnicah po obisku v redakciji časopisa Gazzettino v Gorici, je padel na stopnicah, ker se mu je spodrsnilo, 64-letni Er mano Zanon, ki je na zdravljen iu v bolnišnici Fatebenefratelli v Gorici. Odpeljali so ga v civilno brl-nišnico, kjer so mu ugotovili udarec v glavo in druge poškodbe Pridržali so ga za 5 dni na zdrav ljenju.
Žrtev prometne nesreče Je hdl tudi 43-letni Jožef Rejec iz Gorice, Ul. Baiamonti 6. Ko se je ob 12 30 peljal z vespo po Korzu Verdi, je zadela vanj in ga podrla s fiat 600 Bruna Pecorari, ki je vozila iz Ul S. Chiara proti Travniku, ne da bi mu dala prednost Rejc je dobil le manjše poškodbe na levem kolenu. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreva) bo v 4 dneh.
Saje so se vnele
Včeraj popoldne so poklicali goriške gasilce v hišo St. 63 v Ul. Orzoni, kjer so se vnele saje v dimniku Prima Schenona. Gasilci so dimnik očistili in pogasili ogenj. Škodo cenijo okrog 5000 lir.
Prepoved prodaje odprtih cigaret
Goriški prodajalci tobaka opozarjajo kliente, da je stopal danes v veljavo zakon, ki prepoveduje prodajo cigaret v odprtih zavojih. Za kršitelje tega predpisa je predvidena globa od 2000 do 20.000 lir.
Gorica
\ KRKI. 17.00: «11 favoloso dottor Dolittle«, R. Harnson in S. Eg-gar. Ameriški kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.15—22: «11 giomo della civetta«, C. Cardinale in F. Nero. Italijanski barvni film.
MODERNISSIMO. 17 - 22:	«Le
professioniste«, Satoko Kasain in Jumiko Nogawa. Japonski kinemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan
CENTRALE. 17.15:	nStasera mi
butto«, Franoo Franchi in Cicdo Ingrassia, italijanski kinema-skopskl film v barvah.
VITTORIA. 17.15-21.30: «Detective's story», P Newman in L. Bacall. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan
Tržič
AZZLKKO. 17.30 - 22:	«Nel
R Power in Al Bano. film.
EXOELSJOR. 16—22: «Quella spor-dozzina«, L. Marvin in E.
soie«.
Barvni
Borgnine. Kinemaskope v barvah
PRINCIPE. 17.30:	»Gangster sto-
ry», W Bear.y m P Dunney Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE 17 30 -22- «11 bello, il brutto, il cretino«, F Franchi In C Ingrassia Kinemaskope v barvah
Ronke
EA iittR. 19—-21 30: «1 proies* sionisti«. B Lannaster tn C. Cardinale Barvni film
RIO. 19—21.30:	«E1 dorado«, J.
Mayne in R Mitchum. Barvni film
DEZURMK « FKARNE
gorica
Danes ves dan tn ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Marzmi, Korzo Italija 89 - tel 2443 TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna CENTRALE dr. Fit« in Enneri, Trg republike 26 — tel. 7234
RONKE
Danes ves dan m jutri Je odprto lekarna ALLA STAZIONE dr. Ma-titti. Ul. Garibaldi 3 — tei. 77444


NOGOMET
lil. AMATERSKA KATEGORIJA
Breg, Primorje, Union in Primorec igrajo jutri, Zarja v ponedeljek
Osmo povratno kolo prvenstva III. amaterske lige bo razdeljeno na dva dela. Nekatere tekme bodo namreč odigrali že jutri, druge pa v ponedeljek. Od naših enajsteric bo edino Zarja igrala pojutrišnjem, vse ostale pa bodo stopile na igrišče v nedeljo.
PRIMORJE — PRIMOREC: Favoriti so Prosečani
Slovenski derbi med Primorjem ln Primorcem bodo odigrali na nabrežinskem pravokotniku. Kljub temu, da je na lestvici med obema ekipana kar 16 točk razlike, pa vse kaže, da bo srečanje zanimivo. Primorje letos ni vedno doseglo zaželjenih rezultatov in tudi to je bil eden izmed vzrokov, da so se nekateri navijači do pro-seške enajsterice «ohladili». Isto velja tudi za enajsterico Primorca, ki je še posebno v drugem delu prvenstva zašla v hudo' krizo in je v sedmih tekmah prišla do ene same skromne točke. Zato se bosta skušali obe enajsterici v jutrišnjem srečanju nekako »rehabilitirati«. Primorje bo imelo pri tem seveda lažje delo, saj bo igralo na domačih tleh, pri tem pa seveda ne smemo tudi pozabiti na dejstvo, da je v prvem prvenstvenem STečanju med obema enajstericama zmagal Primorec. Proseča-nom seveda ta poraz «leži na duši« in se bodo kajpak skušali zdaj »maščevati«. Toda Trebenci se gotovo ne bodo kar tako predali, saj je za njih značilno, da prav v težkih tekmah zaigrajo zelo dobro, čeprav odidejo z igrišča kot
poraženci. Ker pa je moštvo iz Trebč posebno po zadnjem neuspehu zajelo precejšnje malodušje, so v jutrišnji tekmi večji favoriti vsekakor Prosečani. Njihovi izgledi na zmago so tem večji, ker je napad Primoroa še vedno v krizi, saj je dal v sedmih tekmah le 3 gole.
BREG — RUPINGRANDE: Plavi* so optimisti.
Predstavnikom boljunske občine bo v nedeljo predla trda. Gostili bodo namreč dobro ekipo Rupin-gradne. Brežani se dobro zavedajo da je nedeljski nasprotnik nevarno moštvo, zato ga nikakor ne podcenjujejo. Po uspehu v tekmi z Zarjo vlada v vrstah «plavihv> sicer kljub temu optimizem in pre. pričani so, da lahko pridejo tudi do druge zaporedne zmage in to tem bolj, ker bo jutri ekipa zopet nastopila s popolno postavo: igral bo namreč tudi Visintin. Kaj pa nasprotnik? To je vsekakor dobro moštvo, o katerem smo že večkrat pisali. Kljub svoji solidarnosti pa je moštvo prišlo v tem prvenstvu do zmage samo trikrat, če pa povemo še, da je zbralo letos poleg treh zmag še kar
			
Še o zadnjem nastopu Uniona
Kljub podpori občinstva Unionu veliki podvig ni uspel
Union je imel preteklo nedeljo res smolo. Najprej je prišel v vodstvo, nasprotnik pa ga je nato z dvomljivim golom dohitel in prehitel. Končno je Dazzari uspelo izenačiti, nakar je Aurlsina spretno prevarala obrambni zid in dosegla gol, ki bi ga vratar lahko ujel. Končno pa še banalno zapravljena enajstmetrovka, ki bi pomenila izenačenje. Tako so ubogega Fortez-zo, ki je zastreljal enajstmetrovko objemali Nabrežine!, člani Uniona pa so s povešenimi glavami zapustili igrišče. Aurlsina je tako teoretično že osvojila prvo mesto, saj je bila le še z Unionom resna nevarnost za vodeče moštvo.
Union se v levjem brlogu ni znašel popolnoma sam. Nepričakovano je imel mnogo več navijačev kot pa domačini, kar Je v veliki meri vplivalo na moralo igralcev, ki niso šli na igrišče s sklepom, da morajo na vsak način zmagati, pač pa so hoteli pokazati dober nogomet. ki bi ugajal občinstvu. Le tako je Unionu uspelo preprečiti nešportne izgrede nekaterih nabrežin-skih igralcev, ki so že marsikaterega nasprotnika poslali z igrišča naravnost v bolnico. Igra ni degenerirala niti potem, ko je sodnik izključil Poropata in je Union moral igrati v desetih. In prav po odhodu nekdaj najboljšega Unionovega igralca v slačilnico so Pod-lonjerci pokazali kaj so zmožni in so imeli v stalni oblasti žogo vse do konca srečanja.
voljila pa je obramba, kjer je imel Gombač dober dan, saj je prene-katerikrat rešil gotove gole, ker je bil Černigoj preveč površen. Odličen pa je bil Fortezza kot stopper, ki je nadomestil poškodovanega Vižintina. Nasprotni napadalec ni u-spel v nobenem posegu, saj je Fortezza s tako vnemo pomagal Gombaču, da je bila obramba še enkrat najboljši del moštva. Tako sta se Truant in Kramasteter lahko nemoteno spuščala v napad, saj sta imela hrbet popolnoma zavarovan. Nabrežinci pa so imeli najnevarnejšega moža v Doljaku, ki je bil vedno odlično . poslužen. Slabša je bila obramba, kjer je le Dl Mauro zmogel hitri tempo Unionovih napadalcev, medtem ko Olenik ni dohajal Morabita. Ta je bil vedno hitrejši ln je v dvobojih z njim vsakič zmagal in mu odnesel žogo.
RADIVOJ PEČAR
10 neodločenih izidov, potem lahko tudi pripomnimo, da je to moštvo nevarno za vsakega nasprotnika. Brežani bodo morali torej skrbno paziti, da Rupingrande tudi njih ne pritisne z neodločenim izidom ob zid. Rupingrande bi se seveda s takim izidom kar zadovoljil, Breg pa vsekakor meri na več: na celotni izkupiček.
UNION — ROIANESE:
Za Podlonjerce važen nastop.
Prejšnjo nedeljo so si Podlo-njerci zapravili tik pred koncem tekme dragoceno točko, tako, da jih je Roianese na lestvici prehitel. Jutri pa se bosta prav ti dve enajsterici srečali v Boljuncu. U-nion ima tako priložnost, da svoj zaostanek za moštvom Roianese odpravi, oziroma, da sam preide v vodstvo s točko naskoka. Nalo-
ga Uniona pa kajpak ne bo lahka, ava Roianese zapustiti
saj namerava igrišče z vsaj eno točko v žepu. Vse je torej odvisno od igre, ki jo bodo prikazali domačini. Če bo. do igrali tako, kot so prejšnjo nedeljo proti Aurisini jim zmaga vsekakor ne bi smela uiti. Če pa se bodo prepustili živčni in neurejeni igri, potem bo seveda Roianese svoj naskok še povečal.
ALABARDA «B»> — ZARJA Točka za Bazovce?
Bazovci bodo morali v ponedeljek igrati v gosteh pri žilavi ekipi Alabarde «B». Tržačani so prejšnjo nedeljo spravili v trebensko mrežo kar 5 golov in nad tem naj bi se Bazovci še posebno zamislili, zlasti, ker enajsterica Zarje trenutno ni v najboljši formi. Po uspešnem prvem delu prvenstva (12 točk), so Bazovci v sedmih tekmah drugega dela prvenstva prišli le do treh skromnih točk (zmaga nad Primorcem in neodločen izid z Rupingrande). Navijači bazoviškega društva pa le še upajo, da bo njihovo moštvo znalo v tem prvenstvu reči še kakšno krepko besedo. Zato gledajo na nedeljski nastop z optimizmom, čeprav vedo, da merijo Tržačani odločno na celotni izkupiček. Po predvidevanjih pa bi moral izid brez zmagovalca vsekakor zadovoljiti obe stranki.
PLAVANJI
Italija v vodstvu po prvem dnevu srečanja z mladinci Zahodne Nemčije
PIACENZA, 12. — V mednarodnem mladinskem plavalnem srečanju v Piacenzi vodi po prvem dnevu Italija proti Zahodni Nemčiji s 85:71. V ženskih disciplinah vodijo Italijanke s 47:27, pri moških pa Nemci s 44:38.
V prvem dnevu tega srečanja, v katerem nastopajo le plavalci rojeni leta 1952 ali mlajši, so dosegli več odličnih rezultatov. Izkazali so se mladi plavalci obeh e-kip. Najboljši rezultati so bili naslednji:
4x100 m prosto moški: Z. Nemčija 3’55”5
100 m prosto ženske: Longo (I) 1’4”5
100 m hrbtno moški: Calligaris (I) 1’6”
100 m hrbtno ženske: Scholer (ZN) 1T1"6
100 m metuljček moški: Leigs-nering (ZN) 1’3”4
100 m metuljček ženske: Heinze (ZN) 1’12”4
100 m prsno moški: Geniali (I) 1’15”
100	m	prsno	ženske:	Tricarico
(I) 1’20”8
100 m prosto moški: Weber (ZN) 59 ”2
400	m	prosto	ženske:	Calligaris
(I)	5’00”1
200 m mešano moški: Calligaris (I) 2’25”8
200 m mešano ženske: Longo (I) 2’38”1
400	m	prosto	moški:	Alibertini
(I) 4’32”4
4x100 m mešano ženske: Italija 4’51”8
4x100 m mešano moški: Zahodna Nemčija 4’23”
V skupno petnajstih disciplinah prvega dne je Italija zmagala v devetih.	Zahodna Nemčija pa v
šestih disciplinah. Italijani pa so zmagali v petih ženskih in štirih moških, Nemci pa v dveh ženskih in štirih moških disciplinah. Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri.
OLIMPIJSKE VESTI
Ameriški črnski športniki zahtevajo bojkot letošnjih olimpijskih iger
Tudi v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji podpirajo tezo o bojkotu
NEW YORK, 12. — Skupina afriških športnikov, ki trenutno študirajo na več ameriških univerzah je skupno s približno šestdesetimi znanimi ameriškimi tekmovalci poslala, pod pokroviteljstvom ameriškega odbora za Afriko, posebno pismo mednarodnemu olimpijskemu odboru. V pismu zahtevajo, naj mednarodni olimpijski odbor spremeni svojo odločitev o pripustitvi Južne Afrike k letošnjim olimpijskim igram v Mehiki. Pismo so poslali tudi vsakemu od devetih članov glavnega odbora MOO, ki se bodo zbrali 20. in 21. t.m. v Lau-sanni, kjer bodo razpravljali prav o tem vprašanju. Med športniki, ki so podpisali pismo so mnogi znani ameriški tekmovalci, kot na
..............................................................................■■■■■......................................................(■■■•■•••■■■••■■•■■••m.......iimum.iiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
Jutri v N. Gorici atletski miting
Jutri zjutraj ob 10. uri se bo začelo v Novi Gorici zanimivo atletsko tekmovanje. Na sporedu bo namreč otvoritveni miting slovenskih atletov, ki se bodo zbrali na tej tradicionalni spomladanski prireditvi že šestič. Kot kažejo dosedanje prijave, bo tudi lecos nastopila na tem prvenstvu vrsta odličnih atletov iz vse Slovenije. Na lanskem otvoritvenem mitingu je osvojila prehodni pokal znana atletinja Marjana Lubej in kot vse kaže, bo letos branila to trofejo.
Spored tega kola zaključujeta še dve srečanji:
Tecnoferramenta — Llbertas Pro. sek, kjer bi se verjetno obe enajsterici tudi zadovoljili z delitvijo izida in
Gretta — Aurisina, kjer imajo gostje vse možnosti in izglede, da odnesejo domačinom obe točki.
B. R.
Za Novogoričane predstavlja organizacija jutrišnjega tekmovanja tudi nekak preskusni kamen za pomembnejšo prireditev, ki jo bodo organizirali letos jeseni septembra meseca. Atletska zveza Slovenije je namreč temu primorskemu mestu podelila v organizacijo 2. kriterij slovenskih atletskih mest, kar bo vsekakor ena izmed najkakovostnejših letošnjih atletskih prireditev v Sloveniji.
Na jutrišnje tekmovanje so prireditelji povabili tudi_ atletinje in
atlete Športnega »druženja Bor iz Trsta, ki bo poslal v Novo Gorico
14-člansko reprezentanco v kateri bodo tudi štiri dekleta,. To bo prvi uradni nastop Borove ženske atletike, saj so ženski oddelek Borovega atletskega odseka ustanovlii šele pred kratkim.
...............................................n.........imiiiii.............................................................................................................................
Kljub porazu pa je bila to ena najlepših letošnjih Unionovih tekem. Ker se moštvo ne bori več za točke, lahko posveti vso svojo pozornost razvoju svojega moštva, kar bo pripeljalo prav gotovo do dobrih rezultatov. To dokazujeta tudi oba nedeljska gola, ki sta bila sad organizirane akcije celega napada. Ni pa zadovoljil Poropat, ki je hotel vse sam zaključevati. Ta igralec ni v formi že nekaj časa in v zadnjih srečanjih se ta njegova nesposobnost pozna pri igri celotnega moštva, ki je gradilo vse napadalne akcije zanj. Utrujenost se pozna tudi Frančeškinu, ki vse preveč teka, pa se mu ta trud ne obrestuje. Nasprotno pa so v odlični formi Morabito, Negrini, Dazzara, nosilci celotnega napada Uniona. Slaba je bila sredina igrišča, kjer je moral Bisulli sam delovati, zado-
ATALANTA
Cometti; Bertuolo. N o d ar i; Marchetti, Cella, Signorelli; No-vellini, Salvori, Savoldi (Santo-nico), DelTAngelo, Rigotto.
FIORENTINA
Albertosi; Rogora, Mancin; Ber-tlni (Esposito), Ferrante, Bri-zi (Pirovano); Chiarugi (Bru-gnera), Merlo, Maraschi, De Si-sti, Amarildo (Chiarugi).
BOLOGNA
Vavassori; Furlanis, Ardizzon; Guarneri, Janich, Fogli; Pera-ni, Bulgarelli, Clericl, Haller, Pace.
ROMA
Pizzaballa; Robotti, Carpenetti; Pelagalli, Cappelll, Losi; Tacco-la, Ferrari (Peirč-Ossola), Cor-dova, Scaratti, Jair.
LR VICENZA
N e g r i; Rossetti, Piampiani; Gregori, Carantini, Calosl; Bi-cicli, Gori, Vinicio, Demarco, Fontana.
CAGLIARI
Reginato (Pianta); Tiddia, Lon-goni; Greatti, Niccolai, Longo; Nenfe, Badari, Boninsegna, Riz-zo, Hitchens.
MANTOVA
Bandoni; Scesa, Pavinato; Mi-cheli, Spanio, Giagnoni; To-meazzi, Catalano, Spelta, Corel-11, Stacchini.
SPAL
Cipollini; Pasetti (Stanzial), Tomasin; Reia, Bertuccioli, Bol-drini; De Bernardi (Dell’Omo-darme), Lazzotti, Rozzoni (Riz-zato), Parola (Bean), Brenna. MILAN
Cudicini; Anquilletti, Schnellin-ger; Rosa to, Malatrasi, Trapat-toni; Hamrin, Lodetti, Sorma-ni, Rivera, Prati.
TORINO
Vieri; Poletti, Trebbi; Puja, Ce-reser, Corni; Carelli, Ferrini, Combin, Agroppl, Facchin. SAMPDORIA Battara; Dordoni, Delfino; Mo-
ODBOJKA
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Kras premagal Sokola s 3:0
KRAS — SOKOL 3:0 (15:6, 16:14, 15:8)
KRAS: Budin, Sdmoneta, Milič |b., Milič L., šterk, Nanut, Guštin. SOKOL: Pertot, Franko, Ušaj,! Radovič, Legiša Z., Legiša M.
V Trstu sta se sinoči v dvorani
stadiona «Prvi maj« srečali moški šesterki Krasa iz Zgonika in na-brežinskega Sokola. Kras nastopa v D ligi, medtem, ko bo Sokol tekmoval na promocijskem prvenstvu. Razlika med obema ekipama je torej že v tem, da nastopata v različnih ligah in to je sinočnje srečanje tudi jasno pokazalo. Krašovci so zaigrali mnogo bolj urejeno in je prišla na dan predvsem njihova izkušenost, pa tudi silovitost napada, kjer je imel glavno besedo Budin Miloš. Sokol je zaigral požrtvovalno, vendar pa mu je pomanjkanje izkušenj preprečilo, da bi lahko nudil nasprotnikom v vseh treh setih bolj oster odpor. Nabrežinci so se upirali le v drugem setu, kjer so klonili nasprotni ekipi šele v podaljšku.
Medtem, ko je bilo za Kras srečanje koristen trening, pa Je bilo za ekipo Sokola predvsem pregled njenih moči in možnosti. Srečanje je pokazalo, da te vsekakor niso majhne. Radovič je na mreži izredno nevaren, vendar pa ne zna dovolj brzdati svojih sil. Ce bo znalo moštvo dobro izkoristiti njegovo naravno nagnjenje do vloge toikača in če bo v ((trikotnik« dovolj uspešno vključilo še obetajoča Ušaja in Franka, potem na promocijskem prvenstvu vsekakor ne bi smelo imeti zadnje besede.
sti. Blišč snežne beline lahko povzroči snežno slepoto, če smučar ni opremljen s posebnimi barvastimi očali. Močno spomladansko sonce pa, lahko povzroči tudi hude opekline na nezaščiteni koži. Koristno je zato, da si smučarji v sončnih dneh zaščitijo kožo s primernim mazilom.
.. . . .. ■ T ...........................................
Svetovno prvenstvo tudi v Opatiji
Mednarodne motociklistične dirke v Opatiji, bodo leta 1970 veljale v petih razredih za svetovno prven stvo. S to odločitvijo mednarodne motociklistične zveze je ta največja motociklistična prireditev v Jugoslaviji končno dobila priznanje, ki ga vsekakor zasluži. Morda bodo veljale za svetovno prvenstvo že dirke prihodnje leto. vendar pa le, če se bodo svojim dirkam odpovedali Japonci, za kar obstaja precej možnosti.
Letošnje opatijske dirke bodo že devetnajste po vrsti in bodo na sporedu v dneh 15. in 16. junija.
primer igralec basballa Jim Bou-ton od newyorškega društva «Yan-kees«, košarkar Wdlt Chamberlain, teniški igralec Arthur Ashe, olimpijski prvak iz Tokia Ulis Williams in drugi.
Večina športnikov, ki je sodelovala pri sestavi pisma (med katerimi so vsi svetovnega slovesa) je 'bila mnenja, naj bi mehiške igre bojkotirali, če MOO ne bo spremenil svojega stališča.
Medtem so v San Franciscu ustanovili posebno gibanje, ki se bo borilo za bojkot letošnjih olimpijskih iger s strani ameriških črncev. Ta odbor bo v ZDA organiziral več velikih manifestacij, na katerih bodo zahtevali naj bi letošnje olimpijske igre bojkotirali, obenem pa bodo zahtevali tudi odpravo plemenskega razlikovanja v samih ZDA. Te manifestacije bodo v Kaliforniji in sicer 10. in 11. maja v Fresnu, 24. in 25. maja v Mode-stu in 7. junija v Los Angelesu. To gibanje, ki ga vodi prof. Harry Ed-wards, bo organiziralo še nekaj drugih manifestacij, do katerih bo prišlo ob priliki nekaterih športnih tekmovanj.
Sovjetski olimpijski odbor je danes v posebnem sporočilu ostro zavrnil nekatere trditve, ki jih je izrekel na račun sovjetskega športa v svojem znanem pismu predsednik MOO Brundage. Sovjeti so označili Brundaga za človeka, ki si Je nadel ((nehvaležno in prav nič blestečo vlogo branilca rasizma, ki skuša s potvarjanjem dejstev zavajati športne voditelje V raznih državah«.
DOMAČI ŠPORT
N0C0ME1
Jutri, v nedeljo 14. aprila
II. amaterska kategorija Ob 15.30 v Nabrežini
VESNA — MARIANO
III. amaterska kategorija Ob 10.30 v Nabrežini
PRIMORJE — PRIMOREC
Ob 10.30 v Boljuncu
UNION — ROIANESE • * •
Ob 15.30 v Boljuncu
BREG — RUPINGRANDE • • •
V ponedeljek, 15. aprila Ob 10.30 pri Sv. Alojziju
ALABARDA — ZARJA
NAMIZNI TENIS
Jutri, v nedeljo 14. aprila
Ob 8.30 v Trstu
pri Ginnastici Triestini
Vsedržavni turnir z nastopom BORA IN DOMA
ATLETIKA
Jutri, v nedeljo 14. aprila Ob 10. uri v Novi Gorici
Otvoritveni atletski miting ob sodelovanju Borovih atletinj iB atletov.
rini, Vincenzi, Garbarini; Salvi, Vieri, Morelli (Novelli-Carpane-si), Frustalupi, Francesconi.
INTER
S a r t i; Burgnich, Facchettl; Suarez, Bet, Santarini; D’Ama-to, Mazzola, Cappellini, Corso, Domenghini.
NAPOLI
Zoff; Nardin, Pogliana; Stentl, Panzanato, Montefusco; Canš, Juliano, Orlando, Altafini, Ba-rison.
VARESE
Da Pozzo; Sogliano, Borghi; Gasperi, Cresci, Della Giovan-na; Leonardi, Tamborini, Ana-stasi, Burlando, Vastola.
JUVENTUS
Anzolin; Roveta, Leoncinl; Sal-vadore, Castano, Sacco; Žigoni, Del Sol, De Paoli, Cinesinho, Menichelll.
BRESCIA
Galli; Fumagalii, Vitali; Rizzo-lini, Tomasini, D’Alessi; Salvi, Mazzia, Troja, Schutz, Bruells.
SMUČANJE
Pozor pred plazovi
Vse smučarje, ki se v teh dneh podajajo na visokogorska smučišča opozarjajo na nevarnost plazov. Ta nevarnost je na nižjih področjih manjša, vendar pa so /ob tem času uporabna le še visokogorska smučišča, ki često skrivajo v sebi skrito past. Dokaz take skrite nevarnosti sta obe tragični nesreči, od katerih se je ena zgodila v Sloveniji pod Mojstrovko, druga pa v Italiji pri Presolani. Obe sta zahtevali več smrtnih žrtev. Letošnja osnežitev gora sicer ni taka, da bi povzročala večjo zaskrbljenost, kljub temu pa je potrebna previdnost. Smučarji naj se izogibajo prečkanja večjih in golih strmin. Nevarnost plazov je večja v popodanskih urah. Predvsem pa naj se smučarji ne podajajo sami na samotne ture preko nevarnih področij. Razen plazov preže v sončnih dneh na visokogorskih smučiščih še druge nevarno-

Španija-Halija 5:1
MONTREAUX, 12. - V prvem dnevu 20. mednarodnega turnirja v hokeju na kotalkah, veljavnega za Pokal narodov so zabeležili naslednje izide:
Španija - Italija	5:1	(3:0)
Portugalska - Nizozemska 6:0 (2:0) Švica - Zahodna Nemčija 7:6 (3:2)
Pred kratkim so se v Beogradu sestali predstavniki jugoslovanskega odbora, Zveze jugoslovanskih organizacij za telesno kulturo, predstavniki Zveze jugoslovanskih olimpijcev ter predsedniki vseh športnih zvez, ki so na olimpijskem programu. Na sestanku so odločili, da se tudi Jugoslavija ne bo udeležila letošnjih iger, če bo MOO vztrajal še nadalje v svojem stališču in ne bo prepovedal J. Afriki nastopiti v Mehiki.
Atalanta — Fiorentina 1 X
Bologna — Roma Juventus — Brescia Vicenza — Cagliari Mantova — Spal Milan — Torino Napoli — Varese Sampdoria — Inter Catania — Foggia Monza — Livorno Venezia — Verona Anconitana — Ascoli Trani — Chieti
1
1
1
1 X 1 X 1
X
X
X
X
X
X
iiiiiiimiiiHiiiHiiiiiiimiiiimiiMiiiiiiiimiiiiHHiiiiniiiiiiiMMluinuuiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiitu«
ne utesnitve močno prizadele predvsem slovensko prebivalstvo.
0 našem Krasu
(Nadaljevanje s 3. strani)
1. —
2. —
3. —
4. —
5. —
prvi	X	
drugi	1	
prvi	2	X
drugi	1	2
prvi	1	
drugi	X	
drugi	1	X
drugi	2	1
prvi	1	2
drugi	2	1
prvi	2	1 2
drugi	1	2 X
katere druge elemente kulturne pokrajine. Gre torej za zavarovanje posameznih, najbolj karakterističnih področij tržaškega Krasa, skratka za kraški naravni park.»
Nato Darko Radinja opiše značilnosti vsakega izmed sedmih rezervatov, o katerih smo v našem dnevniku že večkrat poročali. Nato avtor takole zaključuje svoj članek:
«Čeprav gredo pobude in načrti zelo na široko, je zelo značilno, da so pr, dosedanjem obravnavanju tržaškega Krasa prezrli človek i kot gospodarja te zemlje. Zato tudi m govor o prebivalstvu, ki živi ir, korenini na tej tako pomembni kraški pokrajini. Avtorji vse), teh projektov niso prezrli prebivalstva samo zato, ker je slovensko, temveč tudi zato, ker bi pri tovrstnem obravnavanju načrtov zadeli tudi ob enega najbolj perečih problemov, ki so v zvezi z ustanavljanjem rezervatov na naseljenih področjih. Ustanavljanje rezervatov v kulturni pokrajini, kakršna je tržaški Kras, vnaša nedvomno številne omejitve v načine in oblike dosedanjega gospodarjenja v pokrajini. /lato pomenijo taki posegi bistvene omejitve lastniške pravice. Logično je, da bi vse tovrst-
Dejstvo, da je ta stran celotne problematike ostala ob strani, o-pozarja, da gredo ti načrti na škodo slovenskega prebivalstva. Kakor pozdravljamo, da se na-glaša vrednost in pomen tržaške kraške pokrajine ter da se porajajo zamisli in načrti o varovanju njenih priročnih in kulturnih vrednot in celo pobude o smotrnem in kompleksnem nač-tovanju njenega razvoja, tako imamo pomisleke, kadar se pri tem pozablja na človeka, v tem primeru slovenskega, ki na tej zemlji živi in je na njej dos'ej tudi ohranjal vse tiste poglavitne poteze, ki so danes predmet občudovanja pa hkrati tudi že teženj po njihovem oču-vanju.
Upravičeno pričakujemo, da bi pri nadaljnjem razvijanju teh načrtov bolj upoštevali tudi to stran celotne problematike.»
VIRI
(1)	R. Mezztna L. Poldini: Con-tributo al!a risoluzione del problema sfitutivo di un Parco Carsico Atti del Museo Civico di Storia Naturale XXV, št. li Trst J 966.
(2)	H Carso triestino (C. D'Anj-brosi, C. Lonza, W. Maucci. B. Favelta), Trieste.
(3)	11 Caiso di Trieste. Sala Co-
munale d’Arte d' Palazzo Co-stanzi 16	30 sett 1967. Trie-
ste.
(Vodnik po razstavi).
STEFAN OLIVIER
m
NOVI ŠEF


«še vedno?« Odpri je vrata prve privatne sobe. V njej je ležala bleda ženska, videti je bilo, kot da je brez življenja. Imela je čeden obraz, bila pa je izčrpana. Ko je vstopil, si je z rokama pokrila obraz.
«Zdaj, gospa Kirchner, je pa tega dovolj. Bilo je treba prebroditi divjo reko, toda zdaj sva na drugi strani. Vi m jaz,
oba skupaj.«	. , .	. „
A ni nehala jokati. «Tako me je sram, doktor, same sebe
me je sram.«
«Ničesar se vam ni treba sramovati,« je rekel.
Potegnil je stol k njeni postelji in sedel. Na mizici je imela pred majhnim šopkom vijolic fotografijo svojih otrok, dečka in deklice, zraven pa še moževo sliko. Neugebauer ga je poznal, pred dnevi je z njim govoril. Bil je trgovski name-ščenec, na videz samozavesten, toda v resnici je bil negotov sam vase, z velikimi upi in majhnimi pričakovanji.
«Tega ne bi smela storiti«, je zastokala gospa Kirchner. «Toda sploh nisem vedela, kako...«
«Zdaj nehajte jokati.«
«Da... da.» Segla je po robec.
Neugebauer je videl sto takih primerov. Dva otroka, malo denarja, prenapolnjeno stanovanje;. pri Kirchnerjevih stanujejo tudi moževi starši. Tretjega otroka ne bi smelo biti, toda tu je bil. Komisije niso dovolile splava, ženska je sku-
šala zadevo rešiti sama. Ko so jo pripeljali, je imela hudo vnetje trebušne mrene.
Neugebauer jo je prijel za roko.
«Nočem pridigati, gospa Kirchner,« je dejal, «toda lahko bi umrli. In potem bi bila vaša otroka prepuščena sama sebi. Ni tako zelo verjetno, da bi mačeha zanju najbolje skrbela.«
Spet je zajokala.
Nežno jo je pobožal po roki. «Zdaj je vse v redu. In nimate se česa sramovati. S tem je pa takole: vsakdo se veseli prvega otroka, nihče ni proti drugemu, če ne pride prehitro, tretji pa je navadno nekoliko odveč — zaradi stroškov. Veseli boste, da imate še lahko otroke — kljub vsemu.«
«Tega ne bom več storila, doktor.«
«Prav, gospa Kirchner. Midva si lahko verjameva.« Vstal je in postavil stol k mizici. «Danes imamo v bolnišnici mlado ženo,« ji je rekel tiho, kakor da bi ji pravil nekaj, kar ne bi smel, «ki bi raje imela otroka kakor vse drugo na svetu. Toda ne bo ga imela. Samo pomislite, kako vesela bi bila, če bi lahko zamenjala z vami.«
Gospa Kirchner ga Je gledala s solzami v očeh.
Popravil ji je rjuho. «Zdaj je vse dobro,« je še zašepetal, «dobro spite.«
Ko je odšel, je vrata tiho zaprl.
Zunaj je obstal, obotavljal se je. Bil je čas za kosilo, a spet je zavil v privatno krilo. Tiho in previdno je odprl vrata zadnje sobe. Marianne Maurer se še ni prebudila. Dihala je normalno, lažje in mirneje kot prej. Narkoza je že popustila, sedaj je spala. Ničesar še ni vedela; bila je še srečna
Le spi! si je mislil Neugebauer. Dolgo spi, čim dlje.
Danes ni nobene operacije, je pomislil Neugebauer, ko je
naslednje jutro stopil v svojo sobo. Toda jutri jih bo več. Neprestano operacije. In Feldhusen bo operiral, on pa bo asistiral. Telefon je rezko zabrnel.
«Tukaj Neugebauer.«
«Tu Feldhusen. Dobro jutro, prijatelj. Ste dobro spali?«
«Dobro.»
((Odlično! Neugebauer, rad bi vas nekaj prosil. Med pošto sem dobil pismo zdravstvenega oddelka. Zdi se mi, da me bo zaposlilo vse dopoldne. — Da... da. — Zato vas prosim, če bi prevzeli moj obhod v privatnem krilu. Samo danes — odlično! Hvala, Neugebauer. Na svidenje.«
Ko je hodil po privatnem krilu od sobe do sobe, je Neugebauer govoril s pacientkami in se šalil z njimi, gledal njihove diagnoze in takole. Medtem pa mu je še vedno zvenel v ušesih Feldhusnov glas: Odlično! Hvala, Neugebauer. — Smešno! Ni bilo pristno.
Prišel je v zadnjo sobo. Številka 213 Marianne Maurer. Ko je prijel za kljuko, je v trenutku spoznal, zakaj ga je prosil Feldhusen, naj prevzame vizito. Feldhusen je bil stra-hopetnež, slabič.
Ko je vstopil z dr. KrUgerjem in sestro, je Marianne Maurer vse pogledala in se nasmehnila. Neugebauer je takoj opazil, da je pričakovala Feldhusna, ne pa njega. «žal mi je, da ste razočaradi že zjutraj,« je spregovoril. «žal je šef zadržan. Prišel bo kasneje. Prišli smo vam povedat, da smo z vami zelo zadovoljni.«
((Zadovoljni? Zakaj?«
«Ker ste tako pogumno dekle. Vsa operacijska soba je takega mnenja.«
Njene oči so srečno zažarele. «0, vi samo tako pravite.«
«Ne, res ne. Krtiger, ali ni tako?«
Kriiger je prikimal: «Tako je.»
Neugebauer je sedel k postelji in odmaknil vrečico s peskom. Pogledal je povoje in dal nekaj kratkih navodil.
j«'
po
Ali je vse v redu, doktor? k
z n P d P v b b r.
Potem je Marianne vprašala:
Mislim... ali so dobili... ven?«
Neugebauer se je trudil, da bi ostal veder. «Da, zunaj Toda še naprej morate sodelovati z nami, trebuh naj popolnoma miren.«
»Poskušala bom.«
Potrepljal jo je po roki. «Vas je mož že obiskal?«
«Da, že dvakrat. Zunaj čaka doktorja Feldhusna.«
«Aha,» je rekel Neugebauer, «dobro, še naprej bodit0 pridno dekle.« Potem je z dr. Krtigerjem in sestro odše'- d
Ko je stopil proti sosednji sobi, mu je prihitel nasprot* v Maurer. «Ah, doktor Neugebauer, vesel sem, da sem v»s p ujel. Bil sem že prej tukaj, toda tajnica mi je rekla, p šefa dopoldne ne bo.»	0
Da ga ne bo? je pomislil Neugebauer. Jutranji hitri poSn' v vor; nato pa ga ni v bolnišnici. Njegova tajnica ga tori) v skriva. Toda če Feldhusen misli, da bom jaz odgovarjal ** d njegove napake, se moti.
Maurer ga je vprašujoče pogledal. »Morda bi vi lahko.-* (-
Neugebauer ga je takoj prekinil. »Ce lahko pridete P°j J poldne«, je spregovoril, «boste šefa gotovo našli. Povedi
vam bo vse podrobnosti. Jaz ga ne bi rad prehitel... prepr1' ®
čan sem, da to razumete.«	2
«Seveda,» je odgovoril Maurer	in	prikimal.	«Saj	je vse	p
v redu, ali ne?«	s
«Da,» je odvrnil Neugebauer,	čeprav zelo	težko,	«va^	z
žena se dobro počuti, če želite,	jo	za nekaj	minut	lahK*	n
obiščete.« Segel mu je v roko, potem pa hitro odšel po hodh* 1 2 3' d ku. Težko je skril svojo jezo.	. *
O Feldhusnu ni ves dan ničesar slišal. Ko je opravil sv°j * posel, je bilo že pol šestih. Se	bo	Feldhusen	spet	skuš0	£
izmuzniti?
Dvignil je telefonsko slušalko in zavrtel številko glavne?* (] zdravnika.	(Nadaljevanje sledi) j ij
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON	94-638__Poštrd^predal 559^ ^0°“tof”I“*n^R^A;tftrthCadiltrifvf.^0meYečnJe\Tndir fuOOOStarihAdi™^/), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisKf V
UREDI«i '	„,-n u * DOiletna 4400 ur celoletna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih
r?!™ t SFRJ' ADITDŽS LjubljenaStari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak Trst 11-5374 - Za	In go riško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk- Pubbiicita Italiana« - Odeovor,
mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 l)( 1 Odgovorni urednik: STANISLAV	in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst