201. številka.
Trst, v ponedeljek 3. septembra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost ,, [;haja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer.
yarofnina znaša.:
Za celo leto........24* kron
za pol leta.........12 _
za Četrt leta........ fi ~
sa en mes»ec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-, očbe brez priložene naročnine »e uprava re ozira.	_
Po tobakamah v Trstu se prodajejo po-uamezne številke po 6 stotink (3 nvć.): izven Trsta pa po 8 Htotink (4 nvč.1
Telefon Sit. S7U.
c) din c s t
Oglait
se računajo po vrstah v petitu. Za v*» 5 kratno naročilo s primernim popustim-Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. se računajo po pogobo
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu.. Nefrankovani dopisi- se ne sprejemajo-Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnino, reklamaciie in oglase spte— jema upraviiiSfcvo. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v alici Carintia Stv. 12. UpravniStvo, In sprejemanje i»ser;»t«>v v uliei Molili, piccoio 5tv. 3, 11. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kotisorcija '.ista „Edinost" v Trstu
Združenje avstro-ogerskih Jugoslovanov.
IV.
Misel združenja vseh Jugoslovanov, živečih v monarhiji Avstro-Ogrski, ni nikaka utopija, kakor govore radi oni naši ljudje, ki proračunjajo svojo politiko od jutra do večera iu od večera do jutra. Združen: Italija in Nemčija sti bili nekdaj tudi utopija, a danes sti dovršeni dejstvi. Nase združenje bo posledica dogodkov v Evropi v zadnjih desetletjih in specifično deluje na nase združenje razvoj stvari v monarhiji, tako, da so danes vsi razsodni politiki uverjeni, da definitivno rešenje avstrijske krize more priti le po padu duvalizma in po taki notranji preosnovi, v kateri bo uključeno tudi naše združenje. A da večina državnikov še ne izreka tega javno, je vzrok v tem, da so v njih strankarski oziri, tradicije, nasprotnost do Slovanov, izvirajoča po velikem delu iz strahu pred razvojem Slovanstva, raočneji, nego pa njih bolje prepričanje.
Za naše združenje pa deluje tudi še neka druga sila: sila nacijonalne ideje, one zmagovalne ideje, ki je združila tudi Italijo in Nemčijo, ki je izvršila zgodovinske epohalne dogod ke.
Pravo naše -je sankcijonirano torej po zgodovinskem razvoju monarhije, po neizogibnih pogojih za nje bodoči obstanek in razvoj, in po nacijonalni ideji. Pravo pa mora zmagati!
Hrvatski in slovenski rodoljubi-odličnjaki goje že od davna idejo našega združenja. Zal le, da je bil do najnovejih Časov krog teh mož, ki so gledali v bodočnost, jako ozek. In tudi danes še premalo negujemo ta idej al, tudi danes še nam prija bolj politika vsakdanjih malenkosti, nego pa politika velikih ciljev.
Po združenju avstro-ogerskih Slovanov bi se odprla pot do velikega cilja. Naša skupina bi imela privlačno silo na narode sosednjega Balkana, dočim sedanji zistem cepljenja Slovanov le odbija rečene narode! Prvo bi pomenjalo povspeševanje najvećih koristi monarhije, drugo pa jih ubija. Po naselil združenju bi bila ustvarjena možnost, da stopijo v jedno kolo ii&rocli od Triglava do Ćrnegore, od Dl'ave do morja Adrijan-skega, od Medjumurja do Reke. To bi bila državna tvorba, ki 1 >i dinastiji Habsburgov podelila nove nenadejana in dosedaj nepoznane moči in bleska. Skoraj 7 milijonov Jugoslovanskega naroda bi bila združenega v isti skupini, pod istim žezlom in pod istimi zakoni.
Tako bi prišli do tiste mere politične moči in veljave, do katere ne pridemo sicer nikdar. Svet bi nas poznal in bi nas pošteval, a kdo nas pozna in pošteva danes v veliki politiki? Po našem združenju bi bila nemogoča talca nezmiselna madjarska vnanja politika, kakor je sedanja.
Pa ne le na političnem polju bi postali činitelji, ampak tudi naš kulturni razvoj bi bil vse drugačen.
Vzdramimo se torej, ostavimo politiko malenkosti in začnimo enkrat vzgajati v narodu zmisel za naše združenje. Uresničenja idej ni možno dekretirati, ideje treba propagirati, in še le potem, ko so postale last naroda, so sila, ki hodi dalje svojo zmagovalno pot. idejo našega združenja propagirajmo po novinah, po politiških shodih, v deželnih zborih in tudi v parlamentu na Dunaju, povsodi, kjer more priti Jugoslovan do besede. Slovenci naj se naj i ntezivneje pečajo s hrvatskimi razmerami, a Hrvatje in Srbi naj se najin-tenzivneje zanimajo za naše razmere. Mejse-bojno spoznavanje je najizdatneje sredstvo za vzbujanje zanimanja : iz zanimanja pa prihaja čut vzajemnosti, čut skupnosti. Slovenci naj proučujejo hrvatsko-srbsko literaturo, in Hrvatje in Srbi naj istotako proučuvajo našo literaturo. Tako se razvije zavest, da, kar je njih, je naše, in kar je naše, je njih. Tako bomo bogateji in močneji v vsakem pogledu in to bo vekšalo našo samozavest.
V pogledu na naš veliki cilj, naše združenje, ne smemo poznati razlike politiškega menenja, na delu za dosego tega cilja moramo biti jedna falanga rama ob rami.
Mnogo bo dela, mnogo truda, mnogo boja. Mi pa se ne smemo plašiti ni truda ni bojev, kajti, ako dosežemo cilj, bo tem lepše plačilo.	I. S. Cr.
V Trstu, dnč 3. septembra 1900.
Brezplodni boji. Govorč o kontroverzi Šuklje - ŠusterSič piše celjska »Do-
movina« :
»Češki narod ima v državnem zboru 80 zastopnikov, kateri se delijo v dve večji skupini, in sicer v veleposestnike iu druge. Vsaka skupina ima sicer 'svoj klub, katerih vsak deluje v notranjem za-se ali na zunaj so vseh 80 poslancev kakor eden mož, če gre za narodne pravice.
Dalje se češki poslanci ne zadovoljujo z osebno politiko, ampak sklicujejo vedno po več poslancev skupaj velike ljudske shode ali tabore, kjer poučujejo ljudstvo o njega ponosni in mogočni zgodovini, o njega pravicah in jim tako budč narodno zavest in povzdigu-
jejo narodni ponos, razven tega pa narodnogospodarsko organizacijo.
Vsega tega naši politični talenti ali ne morejo, ne znajo, ali nočejo. Nihče se ne ogreva za pravo narodno prosveto , nihče se ne lotuje narodnega gospodarstva s pravo nepristransko vnemo: zato se nam tudi vsako delo, bodisi politično, bodisi prav gospodarsko le na pol posreči, ali pa že iz začetka izpodleti. Kdor je pokazal nekoliko dobre volje, že se ga polotijo nasprotniki, začenja si ga svojiti ta ali ona naših strank, s tem pa povzroča na drugi strani ljubosumnost in odpor proti dobri misli. Koliko i lepih uspehov smo si mi Slovenci že poko-| pali na ta način! Kako žalosten je vsled tega naš napredek, ali prav povedano — naš na-zadek, kaže dejstvo, da smo Slovenci polo-vico svojih narodnih zahtev, katere je oče Slovencev, pokojni vitez Blei\veis, v svoji spomenici leta 1848. ozir. 1850. dunajski vladi in vladarju predložil, — umaknili. Sedaj zahtevamo mnogo manj, nego so naši edini in složni predniki pred 50 leti zahtevali. Dunajska vlada je, kar moramo pribiti, tudi opravičenost slovenskih zahtev leta 1848 v polnem obsegu priznala.
Kako lepo bi bilo, recimo, ko bi dva kranjska in po eden štajarski, eden koroški in eden primorski slovenski poslanec sklicevali tabore, kjer bi skupno poučevali ljudstvo sedaj v tej, sedaj v oni kronovini ter bi je poučevali in navduševali o pravicah in koristih slovanskega rodu, njega minolosti, sedanjosti in prihodnosti. Koliko slovenske, koliko slovanske vzajemnosti, solidarnosti, koliko zavednosti bi se vcepilo v za vse dobro dovzetno pošteno slovensko srce ! — Ali to so za nas — uedosežni ideali.	^
Vlada seveda se nad tem veseli, ker laglje vsakemu posamezniku z malenkostmi ustreže, nego celi skupini dovoli kaj na račun njene narodne zahteve; z malenkostm5 lovi naše poslance za svojo stvar: temu da to, onemu ono, — in kadar so glasovanja za vlado, je mož na svojem mestu in zato tudi vlada redkokedaj izrablja vse naše poslance, ker ji niso vsikdar zanesljivi; a na drugi strani se jih v celokupnosti tudi nič ne boji. Naravna resnica je in star slovanski pregovor, da je cela butarica močneja, nego po-! samezne šibice, a tudi je res in to naravno, da se vsakdo raje okleplje močnega prijatelja in da se bolj boji močnega sovražnika. Bolj bi nam bila vlada naklonjena, če bi bili e <1 i n i, in bolj bi s e n a s bala, ko bi bili vsi za e d neg a, eden za vse.
V začetku imenovani boj, kateri, kakor
vidimo, izcrpuje naše talente in kateri ne more prinesti narodu ni kake koristi, pač pa mnogo gotove škode, nam je spravil te misli iu ta razmotri vanj a pod pero. — Mislimo, da so stvar in naša izvajanja vredna prev-darka pri odločilnih strankah in možeh. S:cer se nam pa gotovo še ponudi prilika, da o tem še kedaj kaj več spregovorimo«.
Mi že kar vidimo tisti ironični nasmeh na ustnicah onih mož, do katerih se »Domovina« obrača se svojim apelom.....
Politični pregled.
TRST, 3. septembra 1900-
K položaju. Zadnje dva dni sta bila zopet bogata na najrazličnejših vesteh, nanašajočih se na notranjo krizo. Iz vseh vesti šepa more le to jedino izluščiti s prejšnjo gotovostjo, da gospod Korber ni nič opravil pri Čehih in da ti poslednji ne mislijo odnehati, od obstrukcije ter da se sedanja zbornica ne suide več. Ozirom na korake, ki jih misli g.. Korber ukreniti v očigled, ali prav za prav vsled tega dejstva, gredo poroč'.la jako navskriž. Včerajšnja poročila so govorila o odstopu ini-nisterstva kakor o gotovi stvari s pristavkom, da cesar vsprejme to demisijo. V ta namen, oziroma za sestavo novega ministerstva da ostane Njeg. Veličanstvo 8 dni več na Dunaju nego je bilo določeno. Celo razna imena so se imenovala glede naslednika gospodu Korberju.
Danes pa vleče sapa že iz druzega meha. O ministerski krizi da niti govora ni. Gospod Korber da je bil včeraj v avdijenci pred cesarjem in da uživa popolno zaupanje krone~ Tudi to da ne odgovarja resnici, da bi bil ministerski predsednik predložil kroni razpu-ščenje zbornice. Dvomljivo pa da je, da bi se vsi členi kabineta sporazumeli glede vseh korakov, ki jih bo storiti. Zato je mogoče,, da pride do parcijalne ministerske krize. Vendar pa tudi razpuščenje državnega zbora ni izključeno.
Seme razdora. »Novice« priobčujejo pod tem naslovom uvoden članek, ki se bavi s klicem dra. Šusteršiča po splošni, direktni in jednaki volilni pravici. »Novice« odklanjajo to zahtevo, mene, da prebivalstvo Av-! strije še ni povsod jednako zdrelo za tako reformo, pa tudi sieer da so razmere take, da uvedenja take volilne pravice ni želeti, do-| kler se ne reši n a r o d n o s t n o vprašanje, ! kajti, če bi se sedaj izvršila taka volilna reforma, zginilo da bi narodnostno vprašanje z dnevnega reda in mi Slovenci bi bili izgubljeni.
P O D L r S T E K.
Kislo mleko.
Crtica. — 8pis«al Gromozenski
Drugi dan je bil zopet grozno vroč. Gospod in gospa Stojan sta takoj po kosilu — kakor običajno — šla spavat.
»Jaz grem pa po kislo mleko in pripravi se dostojno nanje«, je rekla Vanda profesorju in šla, a se kmalu vrnila s stekleno skledo, polno kislega mleka.
»Zdaj pa le začniva U se je šalila, mu dala žlico, vzela sama jedno in vsaki je* na svoji strani prodrl rumeno belo vrlije, — sedela sta si nasproti in ne, kakor zaljubljenci v obče, jeden poleg druzega.
»Ti mi poješ vse moje vrhnje, požreš-neš, ti, tega pa vendar ne smeš«.
»Saj ni res! Pač pa ti meni kradeš«.
»Jaz tebi? O ne, saj sem celo pri kraju zajela«.
V svoji navidezni, zato pa živahni jezi razlila je celo žlico mleka po svoji obleki.
Da bi prepir ne postal prehud, sta sklenila, da mleko prav pošteno razdelita. Dela sta čez sredo sklede profesorjevo gorjačo. Do te meje je smel vsaki segati in zajemati.
Nekaj časa je res bil mir, pa le nekaj časa, ker kmalu se je profesor začel kregati.
»Sedaj sem te videl, kako si segala na mojo stran sklede. Kaznujem te s sladkim polj u boni, katero kazen ti je nastopiti takoj !
»Zdaj le jej kislo mleko, in si ne želi sladkih poljubov, ker, Če se kislo s sladkim zmeša, gorje tvojemu želodcu«.
Vanda se je smejala in segala ob enem v profesorjev del kislega mleka.
Zasačil jo je. Vdaril je s svojo žlico po njeni. Ona se je branila.
Pravcata žličja vojna je nastala s kislim mlekom; udarci so padali redoma, oba vojskujoča bila sta že obškropljena s kislim mlekom. Bog ve, kedaj in kako bi se bila zaključila vojna, da ni padla v skledo od nekod prava siva muha.
Boj je bil končan.
Profesorju je omahnila roka ; žlica mu je padla iz nje, ko je zagledal krilato zver v skledi. Naš profesor je imel silno slab želodec. Če je profesor videl le mišji repek, podgano ali celo muho, začel se mu je želodec kujati in obračati.
Tudi zdaj.
Profesor je moral vstati. Ne rekši nobene besede je vzel klobuk — ustnici je stiskal jedno na drugo — ter zbežal v pravem pomenu besede.
Vandi se je zdelo čudno to vedenje.
Gledala je za njim, dokler ni zginil za gostim grmovjem.
Da se vrne, si je mislila ; ker pa ga ni bilo nazaj začela je premišljevati, kaj prav za prav da ga je odgnalo.
»Morda sem ga užalila«, je zdihnila in začela jokati.
Imela ga je tako rada in zdaj jej je zbežal kakor pred kakim roparjem.
Vedno glasneje je ihtela.
»Vanda, kaj pa imaš, da se cmeriš? Kje je doktor?« je vprašal oče, ki je došel zopet,
ker ni našel spanja ter se radi tega vrnil v lopo.
Jokaje mu je začela pripovedovati, kako sta jedla kislo mleko, kako se je ona le šalila in kako da je konečno doktor zbežal.
»Tako, tako; kislo mleko sta jedla in se s tepla. Sta res dva velika otroka«, se je norčeval Stojan, a profesorjev beg mu vendar ni hotel v glavo.
Vanda jc izdihnila :
»Jaz nesrečna!«
Proti lopi pa je korakal profesor. Vračal se je — zelo, zelo bled.
Stojan je umel situacijo. Začel sejekro-hotati; saj je videl tudi muho v mleku :
»Vanda, norica, tvoj pobegli ženin ježe tu! Le drži ga, da ti ne uide! Svetujem ti pa, da mu ne daš nikoli več kislega mleka, ker to šmentano kislo mleko je krivo, da si ti včeraj bolečine prenašala in krivo je, da je naš profesor......tudi trpel.«
(Zvršetek.)
»Novice« si ne morejo misliti, da 1»i , sedaj prišlo tlo oktroiranja splošne, direktne in jednake volilne pravice, kakor to zahteva <lr. Šusteržič. Katoliška stranka je menda slišala nekaj zvoniti o tem, da je dr. Korber misli! na uveljavljcnje Taaffe-ovega načrta, ni pa ničesar slišala, da je ta projekt, ki bi posebno Poljake in nemške liberalce silno ! oškodoval, socijalne demokrate pa znamenito ! utrdil, že zopet pokopan.
Mi se s temi izvajanji v »Novicah« ne, strinjamo. Drž. poslanca Spinčič in Laginja sta se že pred leti, sosebno na shodu v Dekani, odločno izrekla za splošno volilno pravico j in sta navela toliko argumentov, ki govore , xa tako preosnovo, da so jima pritrjevali i tudi istrski duhovniki, mej tem ko so bili; njihovi tovariši po druzih pokrajinah najod-ločneji nasprotniki take reforme volilnega reda. Tudi mi menimo, da je bojazen pred splošno volilno pravico vsaj pretirana. Vzlic temu, da se torej se stališčem »Novic« nasproti temu vprašanju ne strinjamo, so vendar nadaljnja izvajanja člankarja o utisu Su-steršičevega klica po splošui volilni pravici, zlasti na Poljake in konservativce, tako zanimiva in aktuvelna, da jih podajemo tu doslovno. Keksi, da je katolisko-narodna stranka s svojo oficijelno izjavo, da odobruje program Šušte rs i če v, vrgla seme razdora mej strcnke desnice, pišejo »Novice« :
»Poljaki, konservativci in tudi Cehi so indignirani in smatrajo izjavo dr. Susteršiča za zahrbtni napad o najkritičnejšem času. S tem je vzbujena mej njimi velika nezaupnost proti slovenskim poslancem. Ti veljajo sedaj za nezanesljive, zavratne zaveznike in bodo to slovenski poslanci že še občutili, četudi seveda nobena rečenih strank teh zaveznikov ne bo od sebe podila.
Sicer pa se nam dozdeva, da je nemoralno in nedopustno, če poslanci katoliške stranke sami ostanejo zavezniki tistih strank, ki nasprotujejo reformi volilnega reda po receptu dr. Susteršiča. Po gosp. dr. Suster-šiča izjavi tiči vzrok vsega zla v sedanjem volilnem redu, v privilegijih, ki jih vživajo velepostniki itd. ; po njegovi sodbi so ti zastopniki klike, ki nasprotujejo z varovanjem svojih krivičnih privilegijev ljudskim koristim ; po njeg"ovi sodbi ne zavladajo boljše razmere dokler se ti privilegiji ne odpravijo, dokler ne pride ljudstvo do odločilne besede, a čim se to zgodi, bo vse dobro.
To je prepričanje dr. Susteršiča in to je prepričanje vodstva katoliške stranke. V očigled teinu pa moramo vprašati: Kako se to strinja z dejstvom, da so poslanci te iste katoliške stranke zavezniki tistih škodljivcev države in ljudstva, zavezniki tistih klik, ki so vzrok vseg-a zla, kako se morejo pajdašiti s strankami, ki nasprotujejo volilni reformi, s katero bi se vsem nesrečam naredilo konec ? Ce izvira sklep vodstva katoliške stranke iz poštenega prepričanja, potem ima to vodstvo dolžnost, da iz svojega sklepa izvaja naravne konsekvence in izposluje, <1 a se poslanci njene stranke ločijo bd tistih privilegiranih ljudskih škodljivcev! Poslanci katoliške stranke nimajo ničesar iskati v družbi tistih, ki so ovira, da se ne morejo z boljšati sedanje slabe razmere, ti poslanci morajo iskati zaveznike drugod, pajdašiti se smejo samo s stranko, ki smatra tako kakor oni volilno reformo za prvo in najnujnejšo stvar, taka stranka pa so socialni demokratje.
Ako katoliški poslanci ne bodo izvajali konsekvenc iz svojih izjav in sklepov, bo to dokaz, da jih ni smatrati resnimi, da se je vsa stvar sprožila samo iz agitatoričnih namenov, da je vse vpitje po volilni reformi le komedija in druzega nič. 1 nam se zdi, da tudi res ni druzega nič nego komedija, ki ne bo imela druzih posledic, kakor da se je mej stranke -desnice vrglo seme razdora, in da se je slovenska državnozborska delegacija osmešila in kompromitirala. =
*
*
Kakor znano smo tudi mi takoj po onem govoru doktorja Susteršiča izjavili svoje menenje, da je tu konservativnim poslancem neizogibna dolžnost, da: ali desavou-irajo dra. Susteršiča, ali pa — ako se strinjajo ž njim, izvedejo posledice kakor pošteni, odkriti in lojalni možje!
Shod nemških socijaliBtov avstrijskih se je včeraj začel v Gradcu. Zastopani so tudi češki socijalisti in oni iz nemške države. Nemški poslanec Volni r je imel sožalni govor na smrti Liebknechta. Več govornikov je zahtevalo, naj se zopet prične z agitacijo za splošno volilno pravico.
Rusija in dogodki na Kitajskem.
»Upraviteljski viestnik« priobčuje brzojavno okrožnico z dne 25. avgusta 1900., ki jo je ruska vlada poslala svojim zastopnikom v inozemstvu. Iz iste posnemamo : Bližnji cilji, ki jih je ruska vlada imela pred očmi takoj v početku kitajskih nemirov, so bili : varovati rusko poslaništvo v Pekingu in ruske podanike pred ustaši ter pomagati kitajski vladi v boju proti nemirom, da bi se kolikor prej vzpostavil red. Ko so velesile sklenile, da pošljejo svoje čete na Kitajsko, je ruska vlada predlagala sledeča pravila: sporazum ljenje velesil: vzdržati se ima na Kitajskem prejšnji državni red : vse, kar bi moglo dovesti do razdelitve Kitaja, se ima odstraniti : v Pekingu se ima postaviti močna osrednja vlada, ki je edina v stanu, da vzpostavi mir in red. Y teh točkah so soglašale skoro vse velevlasti. Ruska vlada ostane tudi v bodoče zvesta navedenim načelom. Ker so pa ustaši napadli ruske čete v NitUšvangu ter zakrivili več sovražnih dejanj ob ruski meji, n. pr. obstreljali Klagovioščensk, morala je Rusija zasesti Niutšvang in Mandžurijo. To pa ne priča o kakem posebnem namenu Rusije. Kedar bodo v Mandžuriji vzpostavljen zopet red ter bo zavarovana gradnja železnice, pokliče Rusija svoje čete tudi iz Mandžurije. Z osvojitvijo Pekinga je izpolnjen prvi del naloge, ki so jo imele velesile pred očmi; drugi del, t. j. ustanovitev močne centralne vlade je pa težak, ker so cesar, cesarica-vdova in Tsunglivamen zapustili Peking. Zaradi poslednje okolnosti je ruska vlada ukazala svojemu poslaniku, da zapusti Peking ter se poda v Tientsin. Na'pogajanja s koneilijantno kitajsko vlado pošlje tudi Rusija svojega odposlanca. — Uradna vest naglasa, d a R u s i j a n i napovedala vojne Kitajski.
Tržaške vesti.
Včćrajšnji javui shod pri sv. Jakobu
se je vršil ob ogromni udeležbi zlasti pripro-stega naroda. Po pozdravu predsednika gosp. prof. Mandiča je gosp. dr. Otokar Rvbaf v dolgem, nad eno uro trajajočem govoru temeljito in plastično načrtal vso zgodovino borb za slovensko šolo ter je predlagal resoluciji, ki zahtevajo od vlade, naj nam vsaj enkrat da odgovor na naš rekurz, da bi se potem mogli obrniti do državnega sodišča ; druga resolucija nalaga odboru političnega društva »Edinost«, da izda proklamacijo o vseh slovanskih jezikih, s katero naprosimo slovanske brate širom sveta inaterijelne pomoči za naše šole. V debato so posegli gg. Etbin Krista«, Ante Jakic i dr. jS podrobnim poročilom o tem velezanimivem, impo-zantnem shodu pričnemo jutri.
Popravek. Iz Skednja nam pišejo : Dopis »Cesa nam treba« v »Edinosti« od dne 29. m. m. moramo nekoliko popraviti, ker_ne odgovarja popolnoma resnici. Letos so mesarji iz klavnice opustili svojo navadno šagro pri sv. Ani (dal Bog, da bi tudi naši sprevideli to), a prevzela sta stvar dva mladeniča, 1 Slovenec in 1 Lah. Dne 27. m. m. popoludne so se res prišli z godbo pred čistilnico riža pri sv. Soboti, a vratar (Čeh) jim je zabranil vstop. Ni jim pa obljubil ni-kake nagrade. Ko je škedenjska godba pred uhodom zasvirala en komad, jim je vratar zaprl vrata na obraz, ne da bi jim bil kaj ! dal. Mladeniči in godba so se čutili užalje ne ' in so grozili: Pojte na Češko (in ne na Hrvatsko), mi smo tu domačini ! Nekdo drugi (Lah) pa je vskliknil : Vam že pokažemo! Poreo de ščavo sem čul Ksklikniti samo enkrat in sicer nekega mladeniča iz godbe, katerega živo pomilujem za to. Poleg je bilo tudi mnogo otrok, ki so žvižgali.
Toliko je resnice, vse drugo ni res. Izmišljeno je, da so se hoteli maščevati radi trobojnice na dan 70-letnice cesarjeve, saj so tudi oni sami imeli na plesišču razobešeno trobojnico.
Ker že govorim o nesrečni »šagri«, naj povem, da prirede tudi naši v Skednju »šagro« in sicer prihodnjo nedeljo. (To je bilo včeraj. Op. ured.) Prireditelji so se obrnili do zagrižene ga škedenjskega capovile, da jim izposluje dovoljenje magistrata. Naš ; mogočni pa je pri pomnil: »Jaz vam dam dovoljenje, samo da mi ne znorite s slovenskimi zastavami, to vam prepovodnjem strogo. Ako razobesite slovensko »bandiero«, prihodnje leto ne dobite već dovoljenja.«
Nam se zdi, da je naša tro boj niča zmešala glavo capoville. Našim mladeničem pa priporočam, naj ne slušajo takih ukazov capoville, marveč naj vsikdar kažejo slovensko
lice našega Skednja. Famoznemu capovilli i pa kličem : Le tako naprej ! Čim huji boste vi, tem huji bomo mi !
Antibanelo v.
Ni vredno. Pišejo nam : «Governo» z lesnega trga se šopiri — kakor ste že omenjali tudi vi — češ, sedaj je dokazano, da je v vsem Primorju več Lahov nego Slovencev in Hrvatov skupaj !
V dokaz te drzne trditve, se «Governo* sklicuje na število dijakov, zahajajočih na gimnazije in realke v naši deželi!
Statistika, pravi, ni zanesljiva, ker je to delo vlade in panslavistov!! Ali je brezobra-zen : Na tisoče in tisoče duš so nam odvzeli povodom ljudskega štetja — sedaj pa pravi, daje ljudsko štetje naše delo ! Sedaj naj še kedo trdi, da ne predstavljamo mi (Lahi) večine teh zemlja!» Tako zaključuje «Governo» v svoji naravnost fenomenalni brezobraznosti! Ko bi bilo vredno odgovarjati temu šarlatanu, bi mu morali zalučati v njega nesramni židovski obraz spet. ono, kar smo mu že tisočkrat zalučali ! Povedati bi mu morali namreč, da so on in vsi irredentarji nesramni lažniki, ki lažejo hotoma in namenoma! Povedati bi mu morali (kar pa sicer sam dobro ve), da bi se število Lahov skrčilo vsaj za polovico, ako bi državni organi vršili ljudsko štetje in ko bi se to štetje vršilo tpo narodnosti, namesto, kakor sedaj, po občevalnem jeziku !
Ker pa ni vredno, da odgovarjamo tem nesramnežem in ker bi naše odgovarjanje ne bilo drugega, nego ponavljanje notoričnih stvari, povedanih že tisočkrati je bolje, da se z vso resnostjo pripravimo na ljudsko štetje, ki bo letos decembra meseca !
Požar v sv. Križu v tržaški okolici. Pišejo nam : V noči dne 1. septembra (ob 2. uri popolunoČi) je navstal v naši vasi ogenj. Skoda je precejšnja. Ubogemu kmetu je popolnoma pogorelo vse polopje, le goli zidovi so ostali. Iv sreči je bil zavarovan. Poleg tega poslopja pa sti dve poslopji, ki nisti zavarovani. Prava sreča je bila, daje na predvečer veter, ki je pihal poprej, potihnil, sicer bi bila nevarnost za pol vasi, ker so hiše goste jedna poleg druge. Čim je zvon dal na znanje, da gori, je hkratu prihitelo vse ljudstvo, da bi zabranilo nesrečo, ali ni bilo mogoče, ker je primanjkovalo vode, kakor po vsej okolici. Naš magistrat se pač malo meni za naše potrebe. Nadalje pa nimamo tudi nobenega druzega gasilnega sredstva. Hoteli smo klicati gasilce s Prošeka, ali je bilo zopet predaleč. V prvi vrsti bi bilo potrebno, da bi imeli v vsaki vasi gasilno pripravo in izurjenih gasilcev, a dolžnost bi bila magistratu, da bi v tem šel svojim občinarjem na roko z denarnimi podporami. Tu je grozen ne-dostatek : vode nimamo!! Ta nedostatek naj odpravi slavni magistrat in potem bomo morda malce verovali, kako nas imajo »radi« slavni gospodje v mestu !
Kdo izziva! Pišejo nam: Ako se Slovenec le zgane, že upijejo »liberalni« koko-drili, da mi izzivamo! Ako pa oni napadajo nas in našo narodnost — in ako jih zadene radi tega, da morajo delati pokoro, potem so pa — mučeniki ! Dogodilo se je pred tremi tedni, ko je bila veselica na vrtu naše šole pri sv. Jakobu, da je neki lahončič, bivajoči v ulici Montecchi štev. li, III. nadstr., začel upiti na oknu svojega stanovanja: »Porehi di sehiavi i ga diritto di metere la bandiera bianca, rossa e blu.jMa anehe mi voglio meter la nostra, bianc**, rossa e verde« ! Po malem premolku je še dostavil: »Ancora stasera voglio far tjualcbe cosa« ! Slovenski bi se to čitalo ta ko-le: »P . . . . i Slovenci, dovoljeno jim je razobešati M»elo, modro, rudečo> zastavo. Tudi jaz hočem razobesiti našo belo, rudečo, zeleno I Še nocoj hočem nekaj ukreniti !
Pričakovali smo, da to stvar objavi vsegavedni »governo«, ali kateri drugi list, ali zastonj !
Ne mislimo, da se nasprotni novinarji sramujejo, ker menda sploh ne poznajo več srama. Ali o taicih dog«M.lkih molče vendar, da ne bi kompromitirali svojih — divjakov. Dotični k je v rokah pravice, katera naj sodi o napredku, ki ga je doseglo tržaško- irre-dentar»ko novinarstvo !
Po izidu razprave spregovorimo zopet par besed.
Dražbe premičnin. V torek^ dne 4. septembra ob 10. uri pred pol u d ne se bodo vsled naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Sanit& št. 16, kože in obuvala; ulica Sanitii št. dragocenosti: Prosek št. li, pre-šiči in hišna oprava; ulica Campanile št. 'J
in ulica Ac<juedotto št. 57, plinove svetiljke ter pokrivala za iste: 'ulica S. Francesco št. 32, hišna oprava ; Stadion št. 2, stekleni in porcelanasti predmeti.
Aretiranje. Policijski oficijal Titz je včeraj aretiral tuk. trgovca z jestvinami Jo-; sipa Stieottija v ulici Stadion, ker je kupil več vreč riža, ukraden ega v tržaški luščil-nici riža. Aretiral je kakor sokrivca tudi nekega Antona Pincina.
Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer j ob 7. uri zjutraj 20.1ob 2. uri popoludne • 25.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7(M».0 j — Danes toplomer ob 7. uri zjutraj 20.5 C. — Danes plima ob —*— predp. in ob 4.42 pop.; oseka ob—.— predpoludne in ob—.— popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Poroka. Iz Sežane nam pišejo: j Danes se je poročila tu gospica Milena Dolenčeva z gospo« lom Josipom P i r j c v -c e m. Bilo srečno !
X. Imenovanja v š o l s k i stroki. Suplent na državnem gimnaziju v Tridentu Anton Celcste Caldini je imenovan pravim učiteljem na državnem gimnaziju v Kopru : suplent [na drugem državnem gimnaziju v j Brnu, dr. Sigfrid Nagel pravim učiteljem na , državnem gimnaziju v Pulju : suplent na državnem gimnaziju v Pazinu Josip [Roža pravim učiteljem na istem zavodu : linijski lieutenant Edvard Kassegger pravim ueite-| ljem na mornarskem oddelku trgovinske in ! pomorske akademije v Trstu.
X Grozna nesreča se je dogodila dne 31. avgusta ob 11. uri predpoludne v kamenolomu za novo urejeno Reko, ki se od Ospa izliva po ravnini preko Mačkolj-(>reha v morje. V reČenem kamenolomu je se udrla zemlja, takoimenovana »tresa« in, o strašen prizor : zagrnila je ♦) mož nad en meter vi-| soko. Na srečo so takoj prihiteli •"> možje, ki so začeli hlastno razkopavati zemljo. 5 ]*>ne-srečencev so kmalu izkopali, šestega pa ne. Niti mislili niso nanj, dokler niso začuli milo klicanje: Rešite me! Hitro so seveda začeli razkopavati. Ker pa niso mogli prav pogoditi, kako in kje leži nesrečnež, in ker so morali hiteti, ga je jeden delalcev zadel ravno na nogo in mu jo je usekal v en del na stopalu. Vendar se je ponesrečnež še dvignil i it šel do bližnje vode. Kmalu pase je zgrudil v nezavesti- Ono petorico so naložili na voz, zadnjega pa so nc^li v bližnji mlin, kjer so ga usmiljeno vsprejeli in mu postregli. Zadnje izkopani, 19 leten mladenič, je močno poškodovan in so ga odveli v bolnišnico v Trst. 4*.'letni Ivan Tul je poškodovan na nogi roki in glavi : .'»Oletni I^ovro Slavec na nogi in eni strani : 24letni Anton Smotljak v straneh života. Ti trije so bili iz Mačkolj. ostala dva iz Ospa, ki sta tudi poškodovana. Mej ponesrečenci so tudi trije pevci društva »Primorsko«, in sicer izvrstni pevci.
X enkrat: R o p a r j i "? Iz Ma-rezig nam pišejo: Res so šli možje iz štirih vasi lovit roparje ter so preiskali vse gojzde ob meji Mariziganske, Oprtljske in Pomjanske občine. Našli so v gojzdih vsega, kar so hoteli, le roparjev ne!
Neki dan so zagnnli krik, da sta dva »roparja« v bližini Kurji {5 minut od M:»-rezig). Takoj so hoteli nekateri možje proti Sabadinom (tudi 5 minut od Marezig). Na polji je nekaka zgradba, kjer ima neki po-I sest ni k navadno — osla. Neki mož se je ustavil in {»oshtšal, di-li niso moivla tam notri ! skriti roparji. Vse tiho. Mož se je oddalji). K<»maj je storil par korakov, začul je neki šum ter zač^l takoj kričati na vse pretege. I Tukaj so. tukaj so! Takoj so vsi prihiteli na I ono mesto in mej tem, ko so vpraševali, kje so »roparji«, se je oglasil »ropar , ki je bil zopet v oni zgradbi ter klical svoj — i-a t Mesto roparjev torej osel! Na vseh groznih pripovedkah o roparjih je toliko resnice, da je šlo preko poinjanske in ma-reziganske ol>čine nekaj železniških delalcev ter da je bil ukraden jeden prtšič ter par drugih malenkosti, ki so bile na planem, kar se pripisuje onim delalcem, ki so bili baje Hrvatje.
Koprčani da fso se baje norčevali, češ, lepe »patrijote« imate, ker vas hočejo pobiti,, kar mi je pripovedoval neki Italijan z vidnim, veseljem. Jaz pa sem mu odgovoril:
1.	Ni dokazano, »la so bili oni ljudje re^ Hrvatje ali sploh Slovani.
2.	Se dobe taki sumljivi subjekti v vs*4x narodih in si jih baš Italijani lahko dobe a.
I pr. že v Trstu po pet za en groš.
3.	Bi Koperoani morali lepo molčati, ker je že ves svet pod u ti som hudodelstva v Monzi.
4.	Ne more narod, ki ima žalostno slavo, da prišteva svojim sinovom ljudi si la Caserio, Lueheni, Bresci itd., nikomur nič očitati.
»Nella patria dei Lueheni Non si parla ehe italian!«
In s tem sKlepam definitivno svoja poročila o »roparjih«.
X Sami smo krivi! »Naša Sloga« je priobčila te dni nastopno, žal, le preopraviČeno i pritožbo: Ni je skoro številke našega litsta, da se ne bi pritoževali proti tej ali oni javni oblasti ali njenim predstojnikom ra;li zanemarjanja našega jezika. Pritožbe prihajajo večinoma cd rodoljubnega duhovstva, ki pred- i njači našemu ljudstvu v vsem. kar je dobro in plemenito. Ali prav radi tega nas boli močno, da se moramo danes pritožiti tudi proti mnogim členom tega uglednega in zaslužnega stanu v naši Istri in to ravno v jezikovnem poslu. Znano nam je iz povsem zanesljivega vira, da je naših duhovnikov, Hrvatov in Slovencev, ki svojim predpostavljenim, sosebno pa ordinarijatu, dopisujejo v tujem jim laškem ali nemškem jeziku. Tako se dogaja celo tam, kjer je znano, da bi ordinarijat prav rad vsprejel in rešii ulogo v hrvatskem ali slovenskem jeziku.
Mi vemo, daje na pojedinih ordinarijatih oseb, katerim je mileji italija«ki ali nemški jezik, nego pa hrvatski ali pak*slovenski, ali na take strankarje se ne treba ozirati. Italijan naj piše italijanski. Hrvat hrvatski, in v tem jeziku naj se mu odgovarja, pak mirna Bosna!
Nadejamo se, da ta naš iskreni opomin pomore in da nam ne bo trebalo z izgledi in imeni na dan, kar bi nam bilo sicer neljubo, ali, raje nego da bi trpela stvar, se hočemo poslužiti tudi tega sredstva.
Ivo smo že pri častitih gg. duhovnikih, treba, da jim še nekaj priporočimo v tem pogledu. Znano je sploh, kako župniki in upravitelji župnij prihajajo često v pismeno občevanje z finančno prokuraturo v Trstu. Tudi s to oblastjo, dopisujejo naši duhovniki — na žalost — v italijanskem ali nemškem jeziku. Gospoda duhovniki, to ne sme biti dalje tako. Na oni oblasti je uradnikov, ki bodo vaše uloge reševali v vašem jeziku.
X K o n s u m 11 o d r u š t v o v S v. Križu priredi svoj občni zbor v nedeljo dne t. m., ob uri predpoludne. Sklepalo se bo o računih in bilanci za leto 1899.
Vesti iz Kranjske.
*	Se dansko si a v nos t so priredili ljubljanski nemčurji v —- notranjih prostorih kazine. Nekaterim so alkoholski duhovi zašli v glavo ter so ponoči tudi na cesti prirejali sedansko hajlanje, kar pa ni trajalo dolgo, ker so se vročekrvnežem približali nekateri ljudje, ki niso ravno naklonjeni takim pocestnim manifestacijam. In to se dogaja v Avstriji, v slovenski Ljubljani, dočiin so celo po Nemčiji letos skoro popolnoma opustili to slavnost, da ne bi užaljali čutstva Francozov. O ti nesrečni avstrijski heilovci, ti so res vredni —- avstrijskega sistema !
* V L e s c a h na Gorenjskem (na kolodvoru) ne znajo slovenski, pač pa — laški. Neki tržaški okoličan je nedavno temu potoval po Gorenjskem in je tako prišel tudi na kolodvor v Lescah. Tu je zahteval razglednic in je svojo željo izrazil, to se umeje, v slovenskem jeziku. Gospića pa, ki kraljuje v restavraciji, mu je odgovorila resnim obrazom : Non capisco!
Taki dogodk: so pač le specijaliteta naših slovenskih pokrnjin. Kje drugje, kjer ima narod le iskrico samozavesti v sebi, bi bile nemogoče take — gospice in take restavracije.
*	O sel) ni vesti. Deželni šolski nadzornik kranjski g. Josip Šuman je stopil v stalni pokoj po skoro 40-letuem službovanju. — Dvorni svetnik pri dež. vladi kranjski grof Schaffgotsch nastopi svojo novo službo dne 5. t. m.
*	U m e t n i š k o u s t a n o v o je naučno ministerstvo podelilo gosp. Franu Govekarju, pisatelju v Ljubljani.
*	»Ljubljanska meščanska godba* bo kmalo docela organizirana in pripravljena za nastop. Godbeno orodje je deloma naročeno, deloma pa je že došlo. O prvem nastopu priredi godba mirozov. Kon-certovala pa bo po dosedanjih dogovorili le v «Narodnem domu» in v «Narodni .<avarni« po petnajstkrat na mesec. S tem bo ljubljanskemu občinstvu vedno nuden tako dolgo pogrešani redni glasbeni vžitek.
*	Draga nemška zagrizenost. Na okrajni sodniji v Ljubljani je bil te dni vsled žaljenja časti obsojen lastnik opekarne in znani German Herzmann , ker je, dobivši od nekega odvetnika slovensko pismo, pridivjal v istega pisarno ter ondi razgrajal kakor kak Indijanec; a ko-so ga postavili pred vrata, je še na ulici vpil in psoval odvetnika. Na razpravi je bil pač manj korajžen ter je tajil nekatere «lepe» žaljive besede. No, priče so izpove« 1 a le drugače in Herzmann je bil obsojen na globo 200 kron. Da-li si bo mož še kdaj «špogal» tako dragocen «špas».
*	J u r v za umetniško razstavo j v Ljubljani je minoli petek začela z razstavljanjem že dosedaj došlih slik in kipov. Mala dvorana «Mestnega doma» je že sedaj docela polna, a pride še mnogo novih tlel od vseh strani. Dekoraeijska dela je prevzela vrla narodna tvrdka g. Naglas-a, okrasitev z zelenjem pa oskrbi mestni vrtnar gospod Heinic. Arangement razstave so sprejeli gg. prof. Mis in slikarji Strnen, Grohar, Jakopič in Gcrrn.
Štajerske vesti.
—	Občinske volitve v Kazvanju tik Maribora so prinesle Nemcem poraz. Njih večina v občinskem svetu je razbita ; večino imajo sedaj Slovenci. Tudi okolo Maribora se svetli in prav je tako. —
Živeli volile i !
—	Obsojena n e m š k u t a r s k a k u 1-tura. Celjski jurist Caesar Bobisut je nedavno s tem manifestiral svoje nemško prepričanje, da se je na ulici zaletel v Slovenca g. Detieeka ter ^a potem še o psoval. A tako hudih bontonskih prestopkov tudi sodnija ne more odobravati in je germanček svoj «špas» moral plačati z 20 K globe.
—	O ta Stieger! Ta mož menda res ne ve. kaj dela. Cesar je želel, da se njegova zahvala za udanostne izjave povodom 70-letnice javi vsem avstrijskim narodom. Tej njegovi želji je bilo ustreženo celo v Trstu in je bila zahvala objavljena v Štirih jezikih : v nemškem, potem v italijanskem, slovenskem in hrvatskom jeziku. A celjski župan Stieger je postopni kakor da so pri njem merodajne in veljavne le njegove lastne želje in ukazi njegovih prijateljev ter je nabil v Celju cesarjevo zahvalo samo v nemškem jeziku. Celjsko politično društvo »Naprej« je pri namestni-štvu zahtevalo brzojavnega obvestila, da-li so ravno in jedino Slovenci izključeni od cesarjeve milosti ?!
Brzojavna poročila.
Velik požar.
DUNAJ 2. I K. B.) V znanem dekora-cijskem zavodu Bisenius je nocoj nastal iz neznanih vzrokov velik požar, ki je uničil prvo nadstropje in eno skladišče v drugem nadstropju. Škoda znaša kakih 150.000 K. Vse ljudi se rešili.
Zaprisega tajnih svetnikov.
DUNAJ 3. (K. A.) Cesar je danes zaprisegel novoimenovane tajne svetnike: trg. ministra pl. Calla, poljedelskega ministra pl. Giovanelli-a in ministra Pietaka. O tem sta j posredovala minister za vnanje stvari grof I Goluchowski in najvišji komornik Abensperg-| Tratin.
Kuga.
GLASGO\V 1. (K. B.) Danes jutro so , sprejeli trinajstega bolnika bolnika za kugo I v bolnišnico; sedaj opazujejo 83 oseb. Zena, • ki je prva zbolela za kugo, je že boljša. Trupli dveh za kugo umrlih oseb so tlo voljenjem katoliške duhovščine sežgali. Carinska komisija noče izdajati odhajajočim ladijam zdravstvenih spričeval. Hiše so desinficirali, domače živali uničili.
Jubilej sultanov. CARIGRAD 2. (K. B.) Danes je bil v palači V Id iz galadinč, pred katerim je imel sultan cercle, v katerem se je pogovarjal z vsemi poslaniki in načelniki posebnih odposlanstev. Med diuejem je turški minister za vnanje stvari po ukazu sultanovem napil vladarjem vseh držav, ki so zastopane v Carigradu. Najstarši diplomat, avstro-ogerski poslanik Calice, je odgovoril v imenu ostalih diplomatov ter izrazil čestitke in želje, naj bi sultanovo vladanje bilo srečno in slavno. Po dineju je bil zopet cercle, tekom katerega se je opažalo, da je sultan posebuo dolgo govoril z rumunskim ministrom za vnanje stvari in bolgarskim ministrom-predsednikom. O pri-
liki jubileja je sultan podelil mnogo odlikovanj.
CARIGRAD 2. (K. B.) Cesar Viljelm, kralji rumunski, švedski in belgijski ter knez črnogorski so sultanu čestitali brzojavnim potom. Neprestano dohajajo še nove čestitke.
Vojna v južni Afriki.
CA PSTADT 2. (K. B.) Reuter javlja :
Včeraj v jutro je bil odposlan polkovnik
Plumer, da prepodi pretorijska poveljstva, ki
so se utaborila na vzhodni strani od Pien- j
naarsriverja. Po daljši bitki se mu je to!
posrečilo, ter je ujel 26 Buro v in zaplenil
90 pušek sestava Martini, 1000 živali in 31 I '	A
vozov.
LONDON 3. (K. B.) Listi javljajo, da .je lord Roberts izdal v soboto v Belfastu : proklamacijo, s katero se Transvaal končno j ! in formelno anektira.
Kuski finančni minister v Parizu.
PARIZ 2. (K. B.) Finaučni minister j pl. \Vitte je danes v jutro prispel semkaj. 1 »Agenc<? Ha vas« javlja, da njegov obisk n» v zvezi s kako financijsko transakcijo. Rusija da ima dovolj denarja, da pokrije operacije na Kitajskem.
i
Vstaja na Kitajskem.
DUNAJ 1. (K. B.) Glasom brzojavne i vesti sta ces. ladiji »Aspern« in »Cesarica i Elizabeta« prispeli v Vusuug. Čez tri dni od plujeta v Taku.
LONDON 1. (K. B.) >Times« javljajo dne 31. avgusta iz Tokia: Ker kitajske oblasti v Amov-ju jamčiio za varnost oseb in j lastnine, umakne Japonska zopet svoje čete, ' dasi ima dokazov, da obstoji na Formozi protijaponsko gibanje.
NEW-YORK 1. (K. B.) Brzojavka v ' »Ne\v-York Heraldu« iz Washingtona pravi, ! da je pet velevlasti sprejelo predlog Rusije, naj se združene čete umaknejo iz Pekinga. Nemčija in Italija se upirata temu predlogu. Francija se želi pred pogajanjem natančno obvestiti o pooblastilih Li-Hung-Canga, vendar je pričakovati, da se ErantMja sporazume v tem oziru z Zjedinjeninii državami, z Anglijo, Rusijo in Japonsko. Upajo pa, da bosta tudi Nemčija in Italija vsled koncerta petih velesil prisiljeni, da umakneta svoje čete iz Pekinga ter se začneta pogajati s Kitajem.
SHANGHAI 2. (K. B.) Reu ter javlja : Glasom vesti iz Nankinga so vsled suše pri-| delali le malo riža. Domačini nadlegujejo tam bivajoče tujce ter žalijo angleškega konzula. Ker izkreavajo v Shanghaiu vedno več tujih čet, raste razburjenje. Li-Hung-Cang je včeraj i obiskal francoskega konzula, s katerim seje ' dlje časa pogovarjal.
PETROGRAD 2. (K. B.) Ruska brzo-i javna agentura javlja iz Washingtona z dne 31. avgusta: Nekateri veliki amerikanski listi se izražajo za premestitev diplomatiških zastopnikov iz Pekinga v Tientsin. Glasom j »Ne\v-York Heralda« so cilj Zjedinjenih držav tako dakolekosežni in komplicirani, da bi v dosego istih bila potrebna večletna okupacija Pekinga, kar bi nikakor ne koristilo a meri kunske m u narodu, ki bi z veseljem pozdravil izhod iz tega težavnega položaja.
Trgovina in promet.
Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 3. septembra 1900.
(Cene vseh predmetov veljajo brez carine.)
1 Kolonijalno blago: Kava: Prošli teden je pričel mirno s slabo kupčijo. Vsled vesti, da so železniški uslužbenci v Santosu stopili v stavko ter da je vsled tega zastalo dovažanje blaga v Santos — so se pa na merodajnih trgih popravile cene za o1/*0/« Braziljanci so zvišali svoje zahteve za poskusne pošiljatve Rio in Santos za l1/* do 2 shillinga. Naš trg je bil miren o omejenem prometu; cene so v primeri s prošlim tedujin poskočile za 1ji K. — S trga so vzeli 500 vreč Santos a »good average« po 52.50 K za 50 kg. — Na skladiščih 8659 q kave. — Dovoženo je bilo od 24. do 30. avgusta raznega izvora: 740 vreč kave.
Sladkor : V obče je bil prošli teden položaj na važnih trgih miren; isto velja glede tuk. trga. Prometa z gotovim blagom je bilo malo, ker je dohajalo le malo naroČil; eene so v tej stroki nekoliko padle. Povpraševanje po blagu na daljše roke (termine) pa je bilo precej živahno ter se je sklenilo tudi precej kupčij. Trg je zaključil o naslednjih cenah :
Za gotovo prevozno blago, voznine prosto v Trstu s škontom 2°/0 : Centrifugalni pile ... 28 Va—29l/+ K
Melis-pilč......28 s/4—29— „
Concassč....... 28 — 29— „
Soli po 1.80—2 kg. . 31 V, —.— „ V kockah v zabojih po
25 in 5«' kg......31—.—32— ,,
Za naročbe november-morcij :
Centrifugalni pilč ... 27 --28l/s K
Melis.......27 l/2—28l/4. k
Z notranjosti je od 24.—31». avgusta došlo po železnici : 4800 <j (proti 4<XH) <j v isti dobi lani.)
Skladišče je znašalo dne 29. avgusta: 79.200 4 od katerih je bilo na skladiščih (proti 40.400 in 38.377 *[ lani.) Žito: Trg miren o omejenem prometu. — Prodalo se je 500 «j turščice levantiuske po 11.20 K za — Zaloga znaša: 244 pšenice (44 na skladiščih), 5271 «1 turščice (4971 <| na skladiščih) in 200 (j ovsa. —
Bombaž : trg stalen. — Prodalo seje 240 zavitkov oddane po 100 do 106.50 K za q. Moka : Položaj še vedno nespremenjen ; promet še vedno omejen.
Južno sadje: Levantinsko sadje, k a-lamatske fige: Tekoči posli o trdnih cenah. Sultanine: prodaja na drobno o stalnih cenah. Volna: Cene so bile tako visoke, da se po-troševalci niso upali nakupovati večjih količin. — Prodalo se je 100 zavitkov jag-nečje Skadarske po 100 frk. v zlatu, 200 zavitkov grške oprane po 180 K, 100 zavitkov neoprane volne in Patrasa in Mis-solungija po 96—100 K, 100 zavitkov črnogorske oprane po 176 K in 400 zavitkov bosenske po 188 K za »j. Les: Prošli teden se je izvršilo več naročb za Turčijo in Italijo; cene so bile stalno trdne.
Olje: Na tukajšn jem trgu je nedostajalo blaga ; vsled tega so cene nekoliko poskočilo. Kože: Položaj stalen.
RiŽ : Položaj je ostal nespremenjen; prometa je bilo malo, povpraševanje od strani po-troševalcev omejeuo: cene so bile trdne, kakor sledi :
italijanski domači inerkantil
do finega....... 37.50—13.— K
italijanski Carolina - . . 40.---49.— „
japonki svitel...... 35.----37.50 „
Rangoon navaden do fin. . 23.50—30.— ,, Bassein ,, ,, . 23.50—32.— ,, Saigoon ,, „ . 22.50—20.50 ,, zdrob.........20.--21.— „
Velika zalog-a
soMneo nMn in tapecarij
0000000	od OO OOOOO
Viljelma Daila Torre v Trstu
Tr£ San Giovaiini list. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne csne. Moje pohištvo donese srećo.
peoooeeeeoeoeec^
1	Um i tovarna I
w	pohištva vsake vrste
© Alessandro Levi Minzi v Trsti. O
S? Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
w Rosat izbor t tapetarijah, zrcalih In w (J slikah. Ilustriran cenik gratis in franko C) r** ^	vsakemu na zahtevo.	Q
w Cene brez konkurence. ©
w Predmeti stavijo se na brod aH žele- W W znico brez da bi se za to kaj zaračaaa«. C/
HSFotUVALA! \
3	FEPI KRAŠEVEC I
^ pri cerkvi s?. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo) |
™	priporoča svojo	^
^	bogato zalogo raznovrstnega obu-	F
4	vala za gospode, gospe in otroke	m
4	Poštne naroČbe se izvrže v tistem dnevu.	^
2	Odpošiljatev je poštnine prosta.	t *	Prevzema vsako delo na debelo in drobno	W »s	ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in	fc J	točnostjo po konkurenčnih cenah.	^ H	Za mnogobrojne naročbe se priporoča	w
(j	Josip St&ntič I
^	čevlj. mojster	P
50 ftimiii
črnega brinja za kuhati brinjevec proda
Ivan Rnžie trgovec v Kaštelirju pošta Labinci pri Vižinadi v Istri.
Nikaka skrivnost ni več,
da si napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev: Tro-pinovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam protj predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljat vi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo.
Anton Rukavina
TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST
xxxxxxxxxxxxxxxx
F I L I J A L K A
c. kr. uri?, avstr. Milim zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 21/4°/0 30- „ „ 3a/4°;0
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2 °/00;c 3-mesečni ., 21/4%
6- 21 °
" n	r>	^ '2 '0
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, steuijo sove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2na vsako svoto. V napoleonih brez obresti.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz. Gradee Sibinj, Inoniostii, Czovec, Ljubljano. Line. Olomcu, Reiehenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1"00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Preduj mi. JamČevne listine po dogovoru. Kredit ua dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v polirano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. '
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
xxxxxxxxxxxxxxxx
lOO do 300 g-oldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshegasse, 8.
Riinione A (Matica di Sicnrta v Trstn
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserv.i arnšlva dne 31. (tebr 1892.:
Glavnica društva..... gld. -1 .(H>0.000"—
Premijua reserva zavarovanja na
življenje..............„ 13,326.34698
Premij na reserva zavarovanja proti
ognju................„ ] ,632.248-22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..........-	49.4(>5"07
Rezerva na razpolaganje . .	> 500.000-— Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov. bilanca (A) .	„ 333.822-42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B)	„ 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje .	n 500.000*— Občna reserva dobičkov . .	„ l,187.Hi4*86
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo fit. 2, (v lastni hiftij.
>o
a
•H
O
o
h
o >o
HO
A O M
O
M
m U O
s
Omuibus k vsakemu vlaku.
ttg ffotel Sušak Mm
Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin.
Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menil.
Izborna bela vina iz slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu.
Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izberi liter po 1 K. 20 vin.
Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. 40, 60 in 1 K.
Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka.
Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po
64 vin. liter.
RAVNATELJSTVO.
Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave
Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn-Tennis.
Omuibus k vsakemu vlaku.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za. besedo; za večkratno insercijo pa se cena piitnerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stauejr* po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatr.ih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sod čili in buteljkah.
Porhonn lol/nh ulica Acquedotto s
roi llctUU JctKUII Zaloga vsakovrstnih
vin in buteljk- Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Potočnik Fran
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki Čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Pahor Pftf Al* ulica Riborgo št. 'Jb.Velika riUlIal rtHOl zll]oga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naroČbi.
Pekarne in sladdlČarnc.
H. Stibiel
X
x
K
n
M
m *
n n
n *
x x n
X
x x x
X
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in raziična zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*42 zaostalim svojim K. lOOO*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda..................K 716.541.28
Reserve in fondi....................K 20,579.494*88
Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942*86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke „Slavije" v pragi
na Hav ličko vem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
X
x x x x
X
X
x xl
X X
n x x
x x x n
Jak. Perhauc
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.

Kava rue.
v
Anton Qnrii i)rip°roča sv°Ji kavarn''
F^BllUIS V?UI II »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drujri časniki.
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia Št. 13 prodaj al niča vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se
pošiljajo vzorci tudi na deželo. -.-— ■
Fran Hitty
Oglje i n drva.
v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro -preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Muha Josip
Pohištvo.
1*1
Prva slovenska
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem.
Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Rok za vsprejemno
skušnjo : 17. september.
izdelovalnica iu zaloga zaznovrstnega. pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakoni v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12. (zadej c. kr. deželne sodnije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajInico-in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
C. kr. priviligiraiii fcro]i
t
Dr. Rosa Balsam
I
Praško domače zdravilo
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
^ vsakemu ioj razumilivL krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 221. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi

J.
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
[varilo! "Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
je star«, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje iu ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
Voščene svede. Iinn5)r svečar v Gorici ulica Sv. Antona "	št. 7 izdeluje sveče iz pristnega
čebelneg-a voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Novoporočenci pozor!
S
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in h dvornega zalaptelja „pri črnem orla"
Praga, Bfalastran, ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Luciani, E. Leltenhurjf, P. Preudini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.
Pozor perice!
Perite
perilo, okrožnike, pohištvo, podove, stopnice itd. itd.
„ABLUVIA"
(mi lasta razkuži j iva soda)
ki je ekonomična, zdravilna te* prihrani na Času in dela.
Rabi se Jo povsod namesto sode in mila.
Rabljiva tudi z morsko vodo.
Navodilo, kako jo je rabiti in prodaja na debelo se nahaja v
ulici S. Caterina. štv. 5.
Na drobno se prodaja v vseh drogerijah in prodajalnicah jestvin.
Velika
B	.	zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h del-Anton ltreščak, Gorica, Gosposke ulice štv. 11. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Nov tržaški -t- 4» •s* 4- pogrebni zavod.
Po<lpisaui si usoja javiti j». n. ol>einstvu, da je prevzel vodstvo novega tržaškega zavoda za pogrebe; isti je začel poslovati s 1. septeml >roui 1900. ter je izborno preskrbljen s vsemi potrebami. Cene zmerne.
Dolgoletne izkušnje podpisanega v tej | stroki jamčijo, da bode vedno vestno spol-j njeval svoje dolžnosti nasproti cenjenim rodbinam, ki ga počaste s svojimi naroebami. Za , nekoliko časa se nahaja pisarna zavoda pri ; podpisanem.
1'dani
Alojzij Montanelli ul. Torrente — Ponte della Fabbra,