Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice TRŽIČ KAKŠNE USPEHE SMO V PROIZVODNJI DOSEGLI ^T\V- \. v. V mSEGU. SEPTEMBRU 1964. yj \ r^r Oi: -; • V .ne seču' s0p-teaTOTü"';äföo'dosegli v podjetju naslednje proizvodu-, rezultate s ' : • ' ■' Predilnica je spredla v tem mesecu pri proizvodnosti 24,4 del. ur za 100 kg preje in pri izkoristku 17 gramov na vretensko uro 287.5 ton preje in dosegla postavljeni plan z 91.2 jo Tkalnica je stkala v. septembru pri izkoristku statev 78,7 f° in^ storilnosti 12,3 kvadratnih metrov na delovno uro 1.124.778 m tkanin in dosegla s. planom postavljeno nalogo z 88.9 i° Oplemenitila!ca je obdelala v tem mesecu vključno s storitvami 1.333.679 kv. m tkanin, kar predstavlja 98.4 odstotno izvršitev planske zadolžitve. ■ e Še podatek o prodaji in izvozu: v septembru smo prodali 969.792 m Tkanin, od tega 142,731 kv,_m na tuje tržišče. Proizvodni.uspehi v septembru, kot kažejo zgornji podatki, niso kdove kako razveseljivi. Neizpolnjevanje postavljenih planov naj nas opozarja, da stopajo sklepi, ki smo jih sprejeli o.b prehodu na deloma skrajšani delovni -čas, vse prepočasi v življenje. Meseci z močnim odstotkom zastojev zaradi dopusta so za nami. Z nastopom jesenskega deževja se polagoma rešuje tudi vprašanje pomanjkanja električne energije, tako da lahko v naslednjih mesecih pričakujemo boljše rezultate. • r> 5 O •* • » 4 • . C • • • • > * « • • OB DNEVU MRTVIH "Kot žrtve ste padli v borbi za naš.,." - tako opeva pesem naše junake, ki so v najtežjih dneh naše revolucije padli za svobodo in za boljšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Zaslužili so, da se jih vsako leto enkrat spomnimo, Njim, kakor tudi vsem ostalim našim umrlim prednikom je namenjen 1. november Dan mrtvih. Med nami so živeli, z nami delali in ustvarjali, toda nit življenja se jim je iztekla. Prav je, da se jih spomnimo* V nedeljo 1« novembra 00 ob 8. uri zjutraj komemoracija pred spomenikom v tovarni, nakar bo skupen odhod na tržiško pokopališče, kjer bo osrednja komemoracija'pred. grobiščem padlih borcev. Vabimo člane kolektiva, da se teh svečanosti v čimvečjen številu udeležite ! XcJiaj bo rainilo 8 let, od kar se je radiJ-o. jjla—ilo d el ovne ga kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič - v decembru 1956.leta je izšla prva številka Tržiškega Tekstilca, V uvodniku k tej številki beremo, da nam bo glasilo služilo-za. tesno medsebojno povezavo, 'da nas bo obveščalo o delu samouprav-y nili organov, o razvoju in stanju podjetja, o družbenih problemih ,.. Statut podjetja zahteva od Tekstilca, da seznanja člane delovnega kolektiva o vseh dogajanjih v kolektivu in komuni, da nas vzpodbuja v prizadevanjih za čim večjimi uspehi, da nas iz-. obražuje, da bi lahko v večji meri sodelovali pri upravljanju .podjetja. Naloga., ki. naj jo opravi ja ■ naše glasilo, je torej odgovorna in pa prej kot lahka, Mogoče bo kdo pripomnil, da to .drži in da im' zato. tudi uredniški odbor. In ravno v ten mišljenju, moramo iskati odgovor ha vprašanje, kako, da je postal Tekstilec nekoliko siromašen in včasih nezanimiv. Časopis naj raste iz bralcev, saj je pojmovanje, da je časopis posrednik mnenj"od zgoraj navzdol" v.našem sistemu nevzdržno. Tekstilec je glasilo našega kolekti va in s tem' glasilo bralcev, ki imajo'pravico in dolžnost, da pri oblikovanju njegove vsebine sodeluje j'ov List. naj torej pišejo tisti j katerim je .namenjen, naloga uredniškega odbora pa ni toliko v pisanju in ustvarjanju, kot v vzpodbujanju in urejanju, . : Uredništvo se obrača na vse zveste bralce, kakor tudi na tiste, ki Tekstilca iz katerega koli' vzroka ne prebirajo, s prošnjo, da nam pomagajo, da bi postalo naše glasilo zanimivejše in aktualnejše, skratka, boljše.. Zanima nas, kaj vam v listu ugaja, česa ne marate, kaj bi lahko izpustili in kaj si morda v Tekstilcu želite. Dobrodošel nam bo - vsak namig, vsaka graja, veseli bomo vsega, kar nam bo pomagalo, da postane naše glasilo to, kar naj bi bilo - naš spremljevalec in naš tovariš. Za kaj vas torej jirosimo? Prosimo, da si kritično preberete to številko, in da nam svoja mnenja ip pripombe ali predloge pošlje te na priloženem anketnem listu, Ko bo prebral te vrstice, bo morda marsikdo zmignil z rameni; češ,,kaj pa je to meni mar, Nikar tako, dragi bralec. Tekstilec je namenjen tebi j.n zato je tudi na tebi ležeče, kakšen bo prihajal v tvoje roke» Zato'čakamo tudi na tvoj odgovor! UREDNIŠTVO "TT" r sAJsa&iČl PRIPRAVLJALNICA JE VAŽEN ODDELEK TKALNICE'' Vse premalo se zavedamo, da priprava v tkalnici v 2na4>ni~merl ' vpliva na rezultate pri poznejšem tkanju? saj pregovor pravi: * i ’'Dobro pripravljeno je že polovico; stkanoI” Prav je, da veled ! j tolike važnosti priprave pregledamo nekaj najpogostejših, pr.o- ! j blemov in napak, ki vplivajo na samo tkanje. Največ svojega časa porabi previjalka na križno previjalnem I stroju za privezovanje začetka niti navitka na konec niti križnega navitka- Na vsak križni navitek pride tako precej vozlov. Ti vozli morajo biti.pravilno izdelani in dobro zategnjeni. Vozle izdelujejo previjalke z ročnimi vozlači, V glavnem uporabljamo še stari tip ročnih vo^lačev.z navijalniškim- vozlom. Po raziskavah strokovnjakov.se je ugotovilo, da se ti vozli pri tkanju radi odvežejo in zaradi svoje ostrosti tudi zataknejo na statvah v lamele, lučalnice in greben. Naša navijalnica je zadnji čas dobila vozlaeé na tkalski vozel, uporabljati jih.bodo začele vse na novo priučene previjalke. Ne glede na to, da se previjalka zamudi s tem vozlačem nekoliko dalj časa, se ta izgubljeni čas v tkalnici večkrat povrne z znižanim pretrgom na statvah» . Previjalka mora pri 'svojem delu večkrat kontrolirati pravilnost izdelanih vozlov ročnega vozlača in-vsako Ugotovljeno napako na vozlaču takoj javiti mojstru, da jo odstrani. Večkrat seäzgodi, da se zaradi hitrosti izdelave vozla ali nepazljivosti navije ^ ’ na križni navitek'tudi eden od odrezanih koncev niti. To je velika napaka, zato mora biti previjalka pazljiva, da do tega ne pride» Tako priviti konec niti v križnem navitku povzroči lahko pretrg pri snovanju» -če pa se zmuzne skozi greben, se na škro-bilnem stroju prilepi nit še bolj k osnovi in na statvah prav gotovo pride do pretrga sosednjih niti. Kaj rada se vsled tega napravi na statvah.tudi mreža, ker'zaradi, tega konca niti ne pride do'pada lamele in delovanja osnovne zaustavke. Križni navitek'se. bo pri snovanju lepo odvijal, če ne bodo niti frotirale ob strani navitka. Previjalka mora paziti, da vsako na novo privezano nit lepo spusti, .na sredo bobna z zarezo-ali. valjčka z vijačnico in s tem onemogoči skok niti za križni navitek. Če opazi previjalka, da kljub pazljivosti pride do dkoka niti za križni navitek} je to napaka v stroju ih mora obvestiti mojstra. Ker ima ročni vozlač precej-ostrih delov, lahko previjalka z njim rani križni navitek s tem, da natrga ? njem nekaj niti. Tak , * • ;, y >»***>4^ jag-«**’»a^___ .j pa po *' nepotrebnem povečavamo v pre vozlov, za kaTertTvome, 'la. pri tkaa j if, povzročajo marsikateri pretrg. /il&en-odr poglavitnih vzrokov, da prejo, previjamo je, da nit očistimo vseh napak in nepravilnosti ,■ katere1 nastanejo že v - prediinici:. To so : ' gnezda, riaprii, odebelitve -, tanka mesta—ifdr--. Zato imajo 'čistilci niti na previjalnem stroju važno vlogo« .,Za vsako'številko pre je je predpisana določena odprtina zareza V čistilcu. Biti mora tolikšna', da normalna nit z lahkoto teče 'skozi: zarezo,-Vse ostale odebelitve, 'gnezda in nopni pa. se zataknejo v zarezi in nit se odtrga. S ponovnim pove zalijem obeh niti popravi previ jalka napako. Groba:'kršitev Teh pravil nasta-poi Če previj,alka odstrani tak čistileb, ali pa pusti nit teči tiirko "čistilca oziroma zareze. Tudi napenjanje niti igra na / .križno1" previ jalnem stroju Važno vlogo. Napènjanje je predpisa- lo,1 biti mora tolikšno, da. določena številka preje vzdrži brez škode to napetost, če pa’’ja nekje manj trdno mesto, se nit ,od-'riga in previ jalka s pravilnim vozlom' odpravi poznejši verjetni oretrg ni statvah. Previjalka ne sme sama spreminjati napototip temveč mora biti napetost tolikšna, kot jo določajo predici. si. - .Tudi, mehanidhi čistilec ni povsem zanesljiv, -Skozi tako zarezo 'se kaj rada izmuzne sproščena nit, odebelitev ali nOpen« Vsled tega uporabljajo po svetu že elektronske čistilce, ki s svojo aparaturo ..meri jo debelino mimo tekoče niti in., pri vsaki nepravilnosti nit odrežejo in vreteno ustavijo, • Na še nokaj je treba opozoriti vsako previjalko. Vsi križni navi.tki .morajo liti čim -bol j enakomerno, veliki. To je potrebno Zaradi tega, da snovalki ne povečujemo obsega dela zaradi posameznih križnih navit kov. Še bolj cesti pojav 'je, da so križni navitki preveliki in jih snovalka s težavo natakne na cevenieo, ker se.-mod seboj dotikajo. Razumi j ivo. je, da je z velikimi ostanki, križnih navitkov porabljeno dokaj nepotrebnega časa za previ janješ: • ..Spričo dragega osnovnega materiala mora previ ja lka proizvesti čimmanj odpadkov. Manjše okvare navitkov mora sama rešiti in odviti do konca. Nerešljive navitke pa mora oddati, nikakor pa ne potegniti s cevk, Seveda vpliva na prekomerno količino odpadkov v veliki meri tudi predilnica z vrsto 'napak, ki previ jalki onemogočajo odvitje navitka. Prav bi bilo, da tudi prebil ci opišejo svoje napake in vzroke v našem časopisu« Zaradi slabega transporta se material večkrat poškoduje« Kič kolikokrat ranijo navitka žeblji, ki gledajo globoko iz lesa v notranjost, .zaboja. Prav tako tudi donašalka preje, ki naklada »* •gr-b-a.lo iix-j i fr po 'id k.. 0 -a fr lr a—, eb rj n robove cevk. Served^ «sietärija snetih" -navitkov -O.d daleč v vozis^df ; je nedopustna, ker'se prav lahko poškodujejo ostri robovi na-"* I vitkov. .Velika škoda na kvaliteti in mnogo zamudnega dela nastane, če j se vsled nepazljivosti pomešajo razne številke preje ali posamezne vrste oštevilčenih mešanic med seboj. Pomešana preja lahko pride že is predilnice, ali pa se pomeša tudi v navijalnici. Navitke pomeša donašalka zaradi neprevidnosti, predvsem takrat, kadar sta dve številki preje na istobarvnih cevkah. Zato je nujno, da ima vsaka številka preje svojo barvo cevk, Podvzeti je treba vse ukrepe', da se predilnici omogoči pravilna količina rezervnih cevk vseh barv. Tudi nepazljivost zlaganja križnih navitkov po omarah privede do pomešanja. • ! Za brezhibno delovanje stroja in kvalitetno previjanje je zelo važno čiščenje. Na.previjalnih strojih se v nekaj urah nabere plast bombažnih vlaken. Tak kosem vlaken se lahko mimogrede privije v križni navitek, v škrobilnici pa se prilepi na osnovo in na. statvah lahko povzroči pretrg. Novi prevajalni stroji .so opremljeni z odpihovalnimi ventilatorji, ki potujejo na strojih sem ter tja in odpihujajo sproti vsa vlakna od stroja. Seveda je treba ročno očistiti bolj skrita mesta, kamor ventilator lahko zabije prah. -V navijalnici čistimo stroje S kompri-miranim zrakom. Stroji se čistijo vedno tako, da so vretena križnih naVitltov dvignjena. Prepovedano je čiščenje med previjanjem, ker se odpihani kosmi lahko privijejo z nitjo na križni navitek. Razumljivo je, da morata v času čiščenja stroja mirovati obe strani stroja, ker bi se odpihnjena vlakna lahko privila na križni navitek nasprotne previjalke. Predpisi določajo, da se mora cistiti previjalni stroj na vsako izmeno enkrat. Generalno čiščenje pa se izvede enkrat tedensko. Danes sino si. ogledali in opisali probleme in napake, ki se pojavljajo na križno previjalnih strojih, drugič pa si bomo ogledali v tem•smislu še druge stroje v pripravljalnici, ♦ • • • e- • • * • • ' • Hazim Omerovič NOVE OBLIO DEDA ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI OBČINI S tem člankom želimo seznaniti naše bralce o poteku nadaljnje predkongresne dejavnosti Zveze komunistov v naši občini. Kot d» problem, o katerem' gftä.0 nn p.nenccAgw»aa^-gv-»*u_)a-.T>osvetovan.i je dalavakaga -«sm^upt^wwXjaa j a. C e .• r e t ar komiteja Zveze komunistov tov. Stane Mačdn v svojem referatu pravi, da bi lahko decentralizacijo ločili na tisto, ki ima dejansko materialno osnovo in na tisto, ki je zaenkrat še veš ali manj deklarativnega značaja. Razprava .je pokazala, da-je treba' usmeriti veliko naporov in prizadevanj jr „to amer, datše ekonomskim enotam ali sploh samoupravnim enotam "zagotovi .materialna osnova, ker. le tedaj bo decentralizacija učinkovita. Še vedno se razprave v delovnih organizacijah odvijajo tako, da se razpravlja o tem, kaj se bo preneslo na ekonomske enote, namesto, da bi se razprave vršile iz obratne smeri tako, da bi vse pristojnosti vključno z materialno osnovo bile suverene pravice ekonomskih enot in da bi le te posamezne pristojnosti in zadeve prenašale zavestno na organe celotnega podjetja ali širše komunalne skupnosti, lam, kjer imajo organi upravljanja zlasti v ekonomskih enotah, v svoji pristojnosti tudi materialna'sredstva, tam je tudi načelo delitve dohodka po1 delu speljano mnogo globlje, kot pa tam, kjer so ta sredstva tako ali drugače centralizirana in odvisna od odločanja organov, ki niso blizu, to je najbliže neposrednemu proizvajalcu. Prav tako ugotavljamo, da smo govorili•o decentralizaciji tudi tam, kjer je delovna organizacija tako majhna, da je kakršnakoli decentralizacija praktično nemogoča. 'Tu gre le bolj za to, da se odločanje o delitvi ustvarjenih sredstev dejansko da neposrednemu proizvajalcu in da se ne 'dopusti, da bi si to odločanje prisvajal vodilni krog ljudi, ali pa celo tehnično administrativni ‘aparat, Sile, ki. zavirajo decentralizacijo, so v glavnem iste, kot so bile navedene že v prvi točki. Tu kaže še prav posebej povdariti dejstvo, da decentralizacija prav počasi prodira oziroma si utira pot od občinske skupščine in njenega aparata na krajevne skupnosti* Verjetno, da bi bilo o to; problemu potrebno izvesti in izdelati posebno analizo prav gotovo v okviru skupščine, ki mora pokazati, ali se tu res ne bi dalo napredovati hitreje. Gre namreč za to, da je od strani občanov velik interes, da bi gospodarili s tistimi službami, ki jih neposredno-vsak dan potrebujejo, da pa za to nimajo na razpolago sredstev, čeprav ta sredstva nekje obstojajo, Prav tu na tem področju bo treba poiskati še več objektivnih elementov, na osnovi katerih bi se formirala sredstva krajevnih skupnosti, ha ta način bi se hitreje in kvalitetnejše izvrševala marsikatera dela in storitve, ki se sedaj izvajajo pod drugim okriljem mnogokrat dražje in počasneje. 3e zadnja relativno majhna sredstva, ki niso vedno določena po nekih objektivnih kriterijih, pač pa so mnogokr—t-odvisna od suìijakt j j^+spnloženja toga ali f>iiiàgf-i.- kann-do dobre -resuli*xte--, to j'e alasti na urej-anj[u neka-terih komunalnih zadev ter socialnega varstva. Z ob jektrtviza-cijo udeležbe sredstev krajevne skupnosti bi se na tem področ— ju dali izdelati prilično realni gospodarski plani, ki bi brez dvoma angažirali mnogo ved sredstev posameznih državljanov z urejevanjem njihovih vsakodnevnih življenjskih potreb. Tudi na ostalih področjih kot so socialno zavarovanje, zdravstvo in deloma-tudi šolstvo, ni situacija bistveno drugačna. V vseh obravnavah se je kot rdeča nit vleklo vprašanje, kako priti do tega, da bi imel neposredni proizvajalec v delovni organizaciji in občan na terenu možnost dejansko vplivati na spremembo stanja, za katerega želi, da so spremeni in da ni obsojen samo na to, da stavija predloge, da kritizira in da se jezi. V prihodnji številki našega glasila vas bomo seznanili o posvetu, ki je obravnaval problematiko izkoriščanja notranjih Rezerv. + +4+ + +++ + +++ +++++ +tìt+ + +++ +++++ + + 44+ +444+ +++++++ +++++++ +4+444+ +++++++ +++++++ +++++ 44444 +++++ +++ +++++ +++++ +++ ++ + +++ +++ 4* + + + OBVESTILO Obveščamo člane kolektiva, da je Skupščina občine Tržič na seji občinskega• zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21.10,1961-. sprejela odlok o določitvi delovnega Sasa upravnih organov Skupščine občina Tržič in o določitvi časa za sprejemanje strank. Ker se v podjetju večkrat dogaja, da člani kolektiva urejajo razne zadeve na Skupščini občine Tržič med delovnim časom, vam posredujemo uradne ure upravnih organov. Delovni čas upravnih organov; - v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7 do 14 ure, - v sredo od 7 do 12 in od 13»30 do 17.30 ure, - v soboto od 7 do 12.ure. Čas za sprejemanje strank: - v ponedeljek od 7 do 13 ure, - v sredo od 8 do 12 in od 13,30 do 16,30 ure, - v soboto od 8 do 12 ure. Sprejemna pisarna, referat za prijavno in odjavno ter matično službo sprejemajo stranke tudi v rednem delovnem času ne glede na čas, ki je določen za sprejemanje strank. vv GlUO-i 12 ure in ob # I • * • • • t I « * • * • * • » « 0*0 • • U • • « • • • • • • • » • ♦ 4*1 V ? • * * * • * 4 1*1 f I • • • I * • • * ♦ * • • • • • • ♦ » * »it 4 • • • * • • • • 9 0 0 *00 0 0 0 0*0 jfadro^ke ihesfi V mesecu -septembru 1964. so bili v naše podjetje sprejeti ,i naslednji delavci in delavke : ' I -- v tkalnico7; Nevenka Milič, Marko Slapar, Jože Kadivnik, Breda Bizjak, Cvek Ana, - v gradbeno grupo ; Franc Gregorčič, Janez Kern, Drago Praprotnik, Stanko Pjevčevič. - v kalorično kotlarno : Marjan' Mihič, Mato Smolja-novič. - v mehanično delavnico; Janez Truden,' Janez Karpu-celj, Vincenc Ješe, Pavel 3os. - v elektrodelavnico kot vajenca: Andrej Kogoj, Vinko Sedaj, - v mehanično delavnico kot vajenci ; Jakob Ahčin, Jože Švegelj, Albin Zupan, Prane Hribar Novo spre je tira želimo, da bi se v našem kolektivu kar najbolje počutili ! V mesecu septembru 1964. pa so iz našega podjetja odšli: * Marija škof - iz tkalnice - pravilna odpoved - Zvone Podgoršek - iz tkalnice - pravilna odpoved - Elza Ahačič - iz tkalnice - samovoljni izstop - Regina Dolhar - iz tkalnice - samovoljni izstop •-1 Mar-j an Zupančič - iz tkalnice - v šolo - Antonija Golmajer - iz tkalnice - pravilna odpoved - Janez Dacar - iz tkalnice - v JLA - Ana Cvek - iz tkalnice invalidsko upokojena - Avgust Nepužlan - iz tkalnice - samovoljni izstop “ Marjeta King - iz tkalnice - samovoljni izstop - Malči Kajbič - iz tkalnice -pravilna odpoved, - Marko Slapar - iz tkalnice - samovoljni izstop . - Ivana Šlibar - iz predilnice - pravilna odpoved - Ana Zaplotnik - iz predilnice - samovoljni izstop - Ana Zupan - is predilnice -samovoljni izstop - Greta Klemenčič - iz predilnice - pravilna odpoved ^A.ei. eiiC ■ - 1 —i preča _ucui_-—- z predi Ja Ace - v Klemenc - iz predilnice - v Bohinc - iz opleme ni 12Ini oe i Z:-vrl - iz garaže - v JLA Magister - ; iz mehanične del - Franc: - Dušan “ Anton Botar - iz aohaniSne. delavnico - v JLA - F ad il Kami 6 - iz gradbene, grupe - v JLA - Jože Gorjup - iz skladišča bombaža - samovoljni izstop • • • • • • * • f • • t * * • * • • • * • • • ♦ • » • » « ♦ * • • • •• • • « , . • • it • ■ * • • » . » • ♦. ». • • I , I « . . AKTUALNA TEMA AKTUALNA TEMA AKTUALNA TEMA AKTUALNA TEMA AKTUALNA NOVA ŠOLA V TRŽIČU Ker jo v zadnjem času zelo aktualen ned našimi prebivalci problem nove šole na Zalem ro/rtu, smo zato zaprosili podpredsednika Skupščine občine Tržič tovariša Karla Kravcarja, da nam je o ten napisal nekaj besed. . v \ . Ze v letu 1958. je bila izvedena ned prebivalci tržiške občine' anketa, ki .naj bi odločila, kaj naj pride na.prioritetni red odnosno kaj naj se kot najnujnejše upošteva in začne graditi. Spričo dejstev, ze nad sto let in da jo5. poleg tega ps da je bila bivša šola heroja Grajzarja stara je bil pouk v takih prostorih skoraj nemo-ga pa. bi bila nevarnost, da bi ta šola morala za-poukon v treh izmenah zaradi pomanjkanja učnih prostorov, so se prav vsled tega .anketiranci izjavili in predlagali, naj se pred vsem ostalim na nrveci mestu zgradi nova šola. četi Jr S Z gradnjo- novo šole se' je pričelo že leto. 1959. Prvi problem, ki se ja pojavil, je bila lokacija. Zelo težavna je bila Izbira terena. Vsi dobro vemo, da je v tržiški kotlini zelo težko dobiti primerno ploskev, ki bi odgovarjala' za ta objekt tudi gravitacijsko, Po vseh mogočih predlaganih lokacijah se je končno Občinska skupščina na predlog strokovnih služb in raznih komi- . sij odločila za gradnjo nove šole na Zalem rovtu. Po vsej verjetnosti bf tudi ta.lokacija odpadla, če bi bile podane kakšne perspektive, da se bo v bližnji bodočnosti tod mimo gradila nova avtocesta Naklo - Ljubelj, Bazumljivo je, da se je pred pričetkom gradnje nove šole iskalo lokacijsko dovoljenje in pa pri- t med njimi tudi Od^SkujJAOStl cestnifr-pod jeti'j- "SHS kot tródoìPea^vui^a^rbihT^^ ce ste. V letu 1362«,, ko je bila gradnja šole že v tretji fazi, je nenadoma padla odločitev, da se še v tistem -letu začne z gradnjo nove avto ceste« Seveda je. bilo takrat že pr e poz no-usa- imbir o druge lokacije za novo solo« ; -. ■ Skupščina občinp -Iršič je poverila izdelavo načrtov Projektivnemu podjetju Kranj z odgovornim vodjem ing« Purst-ori, Načrti so stali občino približno '4,000,000,- din, Prvotni predračun v letu 1959- je znašal za šolo samo, za gradbena dela br.ez oprane. .br.ez 'stanovanja,- brez zimskega bazena in* br.ez zunanje opreme -134", 000’«GOO',— din, predračun- v letu i.9-64.. pa* .je s. telovadnico in vračunanih 9,000«000,- din za opremo znašal 183,000,000,-din. Skupščina, občine 'Pršič- pa je s predvidenim, planom za- leto 1 1964» predvidela za šol' 252 milijonov din. Po končanih delih v letošnjem letu pa vračunano 30 f> podražitvijo za grad- bena dela (samo tista, ki so bila izvršena v letošnjem letu] in pa s predvidenimi 39 milijoni•za zunanjo, ureditev, kamor spada tudi.asfaltirano igrišče za rokomet, dokončna vsota 313 milijonov dinarjev,.-. Najeti krediti bodo še dolgo vrsto let težko-breme za občinski proračun,■ saj je bilo treba v celoti najeti 162 milijonov kreditov, Pretežni dol teh kreditov je dan ped zelo neugodnimi ..pogoji, in sicer. za dobo 4 do 5 let--z več kot 7 i° obrestno me-:rò.in‘le'35 milijonov kredita je bilo danega pod boljšimi.pogoji, in to.z'2.%' obrestmi’ za dobo 20 do.25 let, Nezasiguranih kreditov odnosno nepokritih računov je Še. nekaj več kot za 20 milijonov« Pa dobo 6 mosecov pa je odobril premostitveno pcjoji lo za 20 mili jenov lin-Šolski sklad občine Kran j K' V novi soli je. 'je.'vv kkO m.. L c, ' 3 kabinevi, telc cado1 ca s pokritim bazenom,' dve kuhinji in :pà‘ dva ^prostora za administracijo ; poleg tega. pa je stanovanjski objekt za stanovanje upravitelja in hišnika« . . ki so na kakršen Upravičeno su danea vprašuje jo vsi 'obči koli način pri spe'kali. k liteta novega objekta ne ustreza in- da Jso morali celo prekiniti pouk, ker v deževnem času-pušča streha, da- v -5 učilnicah vo« gradnji nove. šole, kdo jo kriv, da kva- da teče iz stropa v-„šolo sti za odpravo teh pomor» Občinska skupščina na sv Ijravi sklenila imenovati določila, da. se. celotna zadeva. izro#či javnemu tožilstvu, ki naj ugotovi, krivca in plačnika povzročene škode« - ke prostore, Ker .bodo pp vsej verjetno-jkijivesti potrebna precejšnja sredstva oji seji. 16« oktobra po zelo burni raz-posebno strokovno komisijo in obenem PROIZVAJALCI, UPRAVLJAL GI .IN POLI ■'m PODJETJA i • ; • l V nadaljevanju o kadrovski politiki kot Sestavnem deluTposlav-ne politike podjetja si oglejmo Odnos -kadrovske službe napram drugim službam v podjetju: Kot za vsako organizacijsko enoto, ki opravlja v podjetju dolo-Seno specializirano funkcijo, je treba tudi za kadrovsko-soci-alni sektor ali kadrovski oddelek določiti točne in jasne naloge, odgovornosti in pooblastila. To velja tudi za vsako delovno mesto, ki je zadolženo za določeno naloge, ki jih štejemo v kadrovsko funkcijo. Glede na naloge, odgovornosti in pooblastila, ki smo mu zaupali, je kadrovski oddelek in vsako delovno mesto v tem oddelku v specifičnih odnosih napram drugim oddelkom, napram drugim -delovnim mestom v podjetju in napram ljudem v teh oddelkih in na.teh delovnih mestih* Načelno so ti odnosi lahko: a) linijski, b) štabni, c) funkcionalni d) kolegialni Za linijski odnos je značilno, da je določena oseba hadrejona drugi osebi in'da ima pravico in tudi dolžnost, da zahteva določeno ravnanje glede celotnega ravnanja poslov druge osebe, ta druga oseba pa se mora navodilom in poveljem pokoriti. Seveda je tudi pri linijskem odnosu mogoče avtokratsko ali demokratsko ali celo liberalno vodenje. Pri avtokratskem vodenju nadrejeni daje navodila in ukaze, ne da;bi vpraševal podrejenega za njegovo mišljenje. Pri demokratskem vodenju se bo nadreje ni posvetoval in upošteval mišljenje podrejenih, 0 linijskem odnosu bi lahko celo govorili, če hi skupina soodločala v taki meri, da hi vodja imel vlogo v prvi vrsti strokovnega iniciator ja in strokovnega izvrševalca odločitev skupine,, kajti tudi v tem-primeru bi bil vodja pooblaščen, da od člana skupine zahteva določeno ravnanje v smislu sklepov skupine, ta član skupine pa bi se moral podrediti. Pri liberalnem vodenju pa nadrejeni le minimalno nadzira delo podrejenih in daje le minimalna navodila za delo in prodajalci delajo skoraj samostojno» V linijskem odnosu je vodja kadrovske službo napram direktorju, kateremu je neposredno podrejen (ali drugi vodilni osebi, če jo kadrovski oddelok v sestavu kakšne druge organizacijske enoto). V linijskem odnosu so tudi uslužbenci v kadrovskem oddelku napram svojemu vodju in pa napram svojim podrejenim, če jih imajo (.n. pav 'v-~v.ec. jem podjetju kot je Ll'to^rfcro j ), Pri j^erm^Xind^jsIcem odjaosu je namerai-dernokrartrskega vodenja, , j ki bo tem večja, bolj ko bodo sodelavci kadrovske službe strokovno enaki. Popolnega'demokratskega odločanja v kadrovskem sektorju, ki praviloma ni ekonomska enota in zato tudi. ne.popolnoma samoupravna enota, si ne. zamišljamo., ker kadrovska sluz ba nazadnje le .ni zaradi same sebe1-(in to za$o tudi ne more po- .< polnoma neodvisno--.odločati, kaj bo delala) in mora izvrševati tisto, kar odločujoči samoupravni-organi spoznajo za potrebno. Za izpolnitev teh sklepov pa odgovarja v prvi vrsti direktor, v drugi vrsti pa vodja kadrovske službe.—Demokratski način vodenja v toliki meri, da se vodja.stalno posvetuje s svojimi sodelavci (kolegij kadrovske službe), pa je razumljiv povsem, kar smo že povedali o kadrovski funkciji. Takšen odnos je tudi najprimernejši med direktorjem in vodjem kadrovske.službe in drugimi člani kolegija podjetja.. Če so v kadrovskem sektorju strokovnjaki, ki vršijo posebno specializirane posle, v katere se težko v strokovnem smislu vtika, nepoučeni, je liberalni odnos najprimernejši. Vodja kadrovske službe bo praviloma napram zdravniku, izkušenemu industrijskemu psihologu ali starejšemu pravniku v kadrovskem sektorju uporabljal liberalen način vodenja. Ta liberalizem se bo nanašal predvsem na strokovni naiiin -sevanja problemov, jasno pa bo-vedn-0"->trsba_ji£iXniaratd^_k^_j3" treba storiti in kaj so cilji določenih poslov. Štabni odnos pomeni, da je oseba, ki je v štabnem odnosu, dolžna dajati zahtevane analize in svoje -predloge in nasvete odgovorni vodilni osebi, ta pa je dolžna te analize1,, predloge in ■nasvete proučiti, ali jih sprejme ali ne, pa sama odloči, štabna delovna mesta so postavljena v organizacijski shemi zato, da razbremenijo določene vodilne odgovorne osebe strokovnega analitičnega in podobnega dela in da jim pomagajo pri njihovih odločitvah. Pogosto bo vodja kadrovske službe kot tudi njegovi strokovni sodelavci v takem odnosu riaprami direktor ju in napram samoupravnim organom. V tem smislu .tudi..večkrat govorimo, da je kadrovska služba v prvi vrsti štabna služba, V praksi bo kadrovska služba izvrševala določene operativne strokovne posle pogosteje kot analitično raziskovalne^ zato bomo navadno smatrali, da je kadrosvki sektor napram direktorju v linjskem odnosu (ki obsega več nalog in odgovornosti kot Štabni odnos)< Lahko pa govorimo * da je kadrovska služba ali posamezna n jena delovna mesta v štabnem odnosu napram drugim vodilnim osebam v .podjetju, ker so jim dolžni svetovati, dajati določene predloge ali celo posebne analize. Seveda pa je treba precizno vnaprej določiti, katerim osebam in kakšne analize in nasvete oziroma •predloge so posamezni sodelavci kadrovskih služb dolžni dajati àia. -irv^x ^ira.rih.jpa je treba tudi d e f hohra-tx., -katerim ose V n lahko sodelavci vTca^ronrcrkih-^aln^^ jejo samoiniciativno svoje predloge in nasvete. Če ni pri ten jasnih predpisov, lahko nastanejo pri tem nepotrebni spori in zamere. + +++ ++ ++ ++ ++ ++ ++ +++ + Ludvik Cvirn Kaj dela mladina V zadnjem članku v prejšnji številki sem bežno omenil, da se pripravljamo na letno konferenco mladinskega aktiva, danes pa kaj več o vsem tem-, Dosti se je. govorilo o neuspeli konferenci 3V oktobra, marsikatera je .padla na račun mladine in vodstva»-Sedaj se pač moramo sprijazniti z dejstvom kakršno je. in najti pot iz sedanjega kritičnega stanja. Ne smemo si več dovoliti in ponavljati stare napake, ali točneje rečeno, vedeti moramo, da so dosedanje oblike in metode preživele, Isto ugotavljajo tudi drugod v mladinskih aktivih, ter drugih organizacijah. Zakaj konferenca ni uspela, odnosno je sploh ni bilo? Vzrokov je več, v-grobem se dajo strniti v naslednje: slabe priprave, nezainteresiranost, nizka stopnja zavesti in odgovornosti, Za slabe priprave zadeva lori vda vodstvo aktiva, praktično pa tovarniški komite, ki ga že nekaj mesecev ni, vsaj ne drugače, kot na papirju, o čemer sem že pisal. Moglo bi biti boljše vsaj do letne konference, če bi junijska izredna konferenca uspela. Tako pa zaradi slabe udeležbe tudi izredne konference ni bilo in tudi nismo dobili novega tovarniškega komiteja. Prav zaradi tega pa ni bila tudi letna konferenca dobro pripravljena. Začaran krog, iz katerega ne pridemo? Sedem dni od začetka priprav do izvedbe' konference je premalo, zadostuje komaj za same tehnične priprave. Vsebinsko plat, kar je najvažnejše in sploh namen vsake konference, smo morali nujno pri tem zanemariti. Kako bi bilo, če bi bila udeležba zadostna? Nas je morda prav slaba udeležba rešilo, pred polomom drugačne, vrste ? Drugo je skromna udeležba. Leta nazaj je sobotno popoldne ali celo v nedeljo zjutraj popolnoma odgovarjalo, danes pa je drugače, Mlade ljudi bolj pritegne kaj drugega - v našem slučaju j« bil to kino, Saj je ples.šele po zaključku konference, + +++ ++ ++ +4- 4-+ 4-+ 4-+ + + + + + +++ ++ ++ ++ ++ + + + + +++ + +++ +4- ++ +4- 4-+ 4-+ +4* +++ + s*- -a-c-''-j o-.- da inorano dano n pisati o takexrjodo^®^« Kje je še kaj zavestifTUffarmna-s''- sfrtux še organizacije ne obvezuje vse enako ? r .ag.ykru, ki je 'bil namesto konference, smo ugotovili vse opisano.. V razgovoru je sodelovalo več prisotnih. Bili smo enotni v ten, da se konferenca nora izvesti, moralno sr*o obsodili vse tiste, ki niso prišli. Poven naj še, da so od vseh vabljenih predstavnikov samoupravnih organov, družbeno političnih organi-, zacij in sosednjih mladinskih aktivov prišli le predstavnik sindikata, ekonomske enote oplenenitilnice ter EP predilnice in predstavnik občinskega komiteja ZMS, Ali mladinska konferenca ni dogodek, ki bi zaslužil več pozornosti? Vprašujem javno, s kakšno pravico isti ljudje kritizirajo na drugih mestih mladino? Bolj pošteno in lepo bi bilo, da bi nam ljudje, ki so izkuše ni, poskušali pomagati iz težke situacije in ne nasprotno. Na.-.tem razgovoru in pozneje smo prišli do nekaterih zaključkov. Upoštevaje mnoge, predloge smo se odločili za naslednje s - organizorati predkonferenčne sestanke po vseh oddelkih, - zagotoviti z delegatskim sistemom sklepčnost konference, - delegate .naj volijo sami mladinci in mladinke na teh sestankih - vsem izvoljenim delegatom omogočiti udeležbo in v sodelovanju z obratnimi vodstvi eventuelno zamenjati delo v nasprotni izmeni, - konferenca naj bo med tednom, takoj po delovnem času, - 'pravica in dolžnost vsakega člana aktiva je sodelovati na konferenci, ne glede na to, če je delegat, ali ne, - šole, ko' bodo zaključeni vsi predkonferenčni sestanki, se bo . določil čas izvedbe konference. V preteklem tednu sta bila že dva taka sestanka, in sicer za predilnico in dopoldansko izmeno navijalnice. Udeležba je bila skoraj stoodstotna. Vsem je bilo prikazano sedanje stanje, obrazložen potek in način predstoječe konference, nakazana nekatera vprašanja, ki naj bi bila vsebina konference ter izvoljeni delegati. Začetek je uspešen, čeprav je bilo sicer opaziti malo neresnosti med sestankom grupe iz navijalnice. V prihodnje bodo enaki zbori še za ostale grupe. Upam, da bomo v naslednji številki "Tekstilca" lahko brali prijetnejše vesti ter da bo tudi še potem naprej tako. TO'POSVETOVANJU O UPORABI POLIESTERSKIH_VLAKEN K I v*~>Cl.ovelLr ki bi v začetku oktobra obiskal Portorož, bi moral-jmL- \ ■ siiti, da je postalo to lepo turistično mestece nekakšna Meka tekstilnih strokovnjakov, Kaj,'neki' je počelo preko 250 domačih in tujih teks.til.cev in\ kemikov* tri dni v dvorani portoroškega,.; kina? Poslušal® je referate. Kakšne? O lastnostih ter.mehan- • * skl in kemični predelavi poliesterskih vlaken, Kaj’.pa’so pravzaprav poliester ska vlakna? Poli pomeni po grško • več, mnogo, ester pa 'imenujemo organsko spojino, ki nastane, če se ob odtegnitvi vode združita organski, alkohol in kislina« Za tiste.-, 4ti' so kdaj nekoliko pokukali v knjigo o organski kemiji, pive ju :> še to, - da uporabljamo za izdelavo poliesterskih vlaken v glavnem Etilen-glikol in tereftalno kislino, za ostale pa povejmo,. da spadajo poliesterska vlakna v skupino sintetskih vlaken, med vlakna, ki jih je ustvaril človek umetno v retorti, le čemu umetna vlakna? Naši predniki so shajali z vlakni, ki jim jih je dala narrava s z lanom, volno, bombažem in svilo.. Človeški rod se v dobi moderne medicine izredno hitro množi in potrebuje vedno več obdelovalnih površin za pridobivanje hrane» Ce ne bo maral biti lačen, bo moral skrčiti površine, na katerih danes sadimo bombaž ali pasemo ovce. Zato pa mora poiskati snov, s katero se bo odel, nekje drugje. Istočasno se z napredkom večajo tudi zahteve človeka, ki ni več zadovoljen z dobrinami, ki mu jih je namenila mati - narava. Zaradi potrebe so nastala oziroma še nastajajo nova sintetična vlakna, med katerimi so v silnem porastu ravno poliesterska. Zaradi svojih dobrih lastnosti, kot so velika trdnost, prožnost, majhna specifična teža, lepa zunanja oblika, sposobnost, da izdelki obdrže svojo prvotno obliko, da se lahko perejo in jih' ni treba likati, je uporaba poliesterskih vlaken v tekstilu zelo raznolika. Še bolj, kot v čisti obliki, pa prihajajo dobre lastnosti teh vlaken do izraza v mešanici z naravnimi, kajti mešanice združujejo dobre lastnosti obeh sestavin, pri čemer pridejo manj do izraza slabe strani posameznih vlaken. Na tujih tržiščih sta se dobro uveljavili mešanici iz 67 odstotnega poliestra s 33 7° bombaža (tkanine za moške srajce in ženske bluze, dežne plašče, posteljno perilo) in 55 7° poliestra s 45 7° volne (tkanine za ženske kostime in moške obleke). Tkanine iz mešanic poliesterskih vlaken z volno in bombažem so postale zaradi odličnih lastnosti tudi pri nas nepogrešljive, čeprav moramo poliestre uvažati, .Da bi se izognili uvozu, je zrastla v glavah naših strokovnjakov zamisel, ki v obliki-že izdelanega elaborata predvideva zgraditev tovarne poliesterskih 'v-—in sicer v Ko Tartu Na uresničitev to zamisli bo verjetno treba se malo po Salarti, uporno p"1, lahko, da se bo rasnim vrstam tujih... palirs.trov, kot s o dnero:,., diolen, terilen, terlenka, trevira ipd. kmalu priključilo tudi p.olies tersko vlakno našega izvora. Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da proizvodnja in poraba tekstilnih vlaken narašča, da je ta porast izredno hiter pri sintetskija vlaknih in' da se je naraščanje porabe bombaža ustavilo Poliosterska vlakna je mogoče predelovati tudi v navadnih predilnicah bombaža, zato ni nemogoče, da bi se ta mlada,, vendar mnogo obetajoča vlakna pojavila tudi v izdelkih našega podjetja.. • • * ... «. « "V". H. • 9« • ••••• 9 9 9 •« • ••• è 9 « • « • ••• *#« 9 tl 9 9 9 9 9 9 9 9 9* 109 9 9* 9 9 0 9*9 • • • 9 9 9 9 9 9 NAJ POMAGAMO IZREDNIM ŠTIPENDISTOM ? Moderni stroji sami po sebi še niso jamstvo za visoko storilnost in visoko življenjsko raven; v proizvodnem procesu sodeluje poleg strojev in materiala' tudi ČLOVEK. Pred le-tega postavljata družba in sodobna tako imenovana znanstvena organizacija dela vedno zahtevnejše naloge. Zato si uspešnega poslovanja podjetja niti danes, se manj pa seveda v prihodnosti ne moremo predstavljati brez izobraženega proizvajalca, brez kadra z .ustreznim splošnim in strokovnim znanjem. Ni dvorano, da je ravno to spoznanje dalo odločilen prispevek k silnemu razmahu proizvajalnih sil v industrijsko razvitih deželah, med katere se upravičeno' želi vključiti tudi naša država. Sklep zveznih organov o povišanju odstotka sredstev, ki jih delovna organizacija uporabi za izobraževanje, naj bi pomenil preokret v našem gledanju na vprašanje štipendiranja in s tem tudi na problem kadra» Posedanje izkušnje'kaže jo, da tega ukrepa žal nismo povsem doumeli, saj so ostala z redkimi izjemami, strokovnemu izobraževanju namenjena sredstva neizkoriščena. Pomagala so nam sicer, da smo v skladu z naraščanjem življenjskih stroškov povišali štipendije našim rednim štipendistom, kaij malo pa smo s temi sred--stvi podpirali možnost tkzv. izrednega šolanja ali študira-nja, ki odpira članom kolektiva pot do znanja, ki ga zahteva proces odmiranja države in krepitev delavskega samoupravljanja . V kolektivu vlada mišljenje, da izredni študij ne daje pričakovanih rezultatov. Obstojajo tudi pomisleki, da utegne iart dni.. stipexuiint podjetje po končanem -s budi in se zaposliti tan, k'jer misli najti fecijš&-pogoje. Seveda moramo tudi pri izrednem študiju računati s to možnostjo saj nam, ..obračajo hrbet tudi . • •' naši redni .štipendisti - inženirji in absolventi političnih šol. To seveda ne pomeni, da bi morali prenehati s' 'štipendiranjem, saj M si s tem ndžagali vejo, na kateri sedimo. Ko govorimo o izrednem štipendiranju, cesto pozabimo na ne- • ko posebnost te oblike štipen--diranja. Ze med študijem pride namreč ned•zaposlenim zrelim in poštenim;štipendistom;ter -kolektivom - izrednemu; št ud e n- ■ tu na nek- ha c ih olajša ali omogoči študij - do tesnejše, in prisrčne j še' povezave, :ki utegne veljati vec p kot paragrafi' pogodbe' o štipendiranju in ki lahko odločilno‘vpliva na odnos' -štipendista do .matičnega podjetja. C'e tudi pri izrednem štipendiranju upeštevarno-osnovna ekonomska načela, če ne zamari-mo principa štipendiranja.rin osnovi potreb, če tildi pri izrednih štipendistih upoštevamo njih veselje do dela in. poklica, se pokaže, da je štipendiranje izrednih' študentov lahko uspešna oblika izobraževanja- in pridobivanja kadra.■ V sistemu vzajemne pomoči, kjer družba ali podjetje pomaga posamezniku, posameznik pa po končanem študiju družbi ali podjetju, bi moralo tudi štipendiranje izrednih štu- d©jrtovr‘'htrhl‘t-i...mesto, ki mu ekonomskih in socialističnih merilih pripada V.H. +++++ +++++ +++++ 4-4-4-4-4-+++++ • * . I ..... +++++ +++++ +++++ +++++ +++++ • • • o • • • • • ♦ ++++--++++-4-4-4—rv ++4-4-4-+++++ li k \mk o o o ... ..da v čistilnici predilnice zamenjujemo 2.dotrajana 11 at to va . ote paini ka z dvema' dvojnima otepaInikoma Triitz-schler. Ob pomoči mehanične delavnice , ki. bo izdelala tudi 2 nakladalnika, se bo z zamenjavo- povečala proizvodnja, zaradi^ boljše kvalitete, ; r svitkov pa se bo izboljšala tudi kakovost'preje. da smo. pričeli postavljati v prvem nadstropju nove 1 Glassilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, Ureja'odbor za seznanjanje in obveščanje; Janez Slapah, Kazim;Omerovič, Franc Šarabon, Franc Bačnik, Tinca Markič,-Vili 'Jakopin in Francka Pucelj, [ Glavni urednik : Nace lir jevJC. Tehn. urednik; Franc Šarabon.. Zunanja oprema; Viktor Ivnik, Tiska oddelek za izobraževanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1.60Q izvodov. Izhaja vsak mesec. (širine X75 cm) in da v stari tkalnici polagamo ksilolitni — tlak in prestavljamo KOVO avtomate . ... da se pripravljamo v belil-nici za postavitev novega kotla za izkuhavanjo blaga pod pritiskom, vsled česar je bilo potrebno prestaviti večji kotel. ... da sta bila v predilnici zamenjana še zadnja dva sorti-menta Plattovih raztezalk z majhno hitrostjo -ih majhnimi lonci s sortimentom Zinserje-vih raztezalk z odvodno hitrostjo 45 m/min, in 12 eolskimi lonci. To sta dve izmed štirih raztezalk, ki smo. jih bili ku-pili in-pripeljaliiiž Nemčije. Preostali dve Zinšerjevi raz-tezalki bosta postavljeni v naslednji^ dneh. j!'A, - / NASI_ VOJAKI NAM- PISSJQ \ it 1 Tj j’ v >. ;i :] ! - : Ml med Ib. 14 17, • . #■* Li a. y-v oktobrom v Beogradu V. sejem oblačenja, znan pod imenom "Moda v svetu". Tega se-jma, ki -velja za eno najprivlačnejših beograjskih sejemskih prireditev, se je; udeležilo letos sko-*: raj 400"domačih in preko 100 tujih razstavijalcev is 17 dežel. Sejem je pokazal, da na tržišče bolj in bol j''prodira jo izdelki iz sintetike in' da povpraševanje po ozkih in širokih bombažnih tkaninah še ni popustilo.- letošnji sejem je-bil za naše podjetje pomemben tudi -zatof----:ker- smo -se. na -njem prvič pojavili-s konfekcionirania posteljnim, perilom...... u od zadnjega izida na- . šega Tekstilca pa do danes smo v uredništvu prejeli dvoje pisem naših vojakov. Oglasila sta se nam vojaka JANEZ DACAR in JOŽE RENDILIC. Kaj sta nam povedala. Tovariš Dacar je še mlad vojak, saj je šele pred kratkim odšel iz naše tovarne. Pravi, da se mu čudno zdi, kje sno dobil i n j egov na-sl o v in . mu -iposlali .-časopis? To ~pa res ni ..nič čudnega, saj znamo vendar vprašati! -, Pišeš nam, tovariš Janez, da si. se že privadil. vo jaškemu življenju in da Ti je bilo ..samo .prvih nekaj dni malo dolgčas. po domu in tovarni«. Ker •imate dosti dela, vam ho čas kar hitro minil in kaj kmalu baste, zopet doma vsi tisti, ki ste.na;odsluženju kadrovskega roka. Na koncu pa1 nam piše' tovariš Janez sledeče: "Pozdravljam vse, ki'služijo kadrovski rok, prav tako-tudi vse Člane delovnega - kolektiva BP-T, posebno pa vse "zaposlene v škrobilnici. Vsem pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu!" Tovariš Dacar! Hvala Ti za pismo, kar še se oglasi kadar Ti bo dolgčas. Tovariš Rendulič pa je že star vojak. Takole -piše med drugim: "Pred nekaj meseci sem bil prekomandovan v Zemun. Zopet sem doživel določene spremembe; novi prijatelji, nove st.araaiJM.ija. kar opafia k vojaškemu življenju. Moj novi dom, kasarna, se naho,-j a na želo lepe mimest u, v cen-thu Senuhà. Obkrožena je z velikin parkom,.ki je bil v. vročih-.poletnih dneh prava oaza. Poletje .je minilo in jesen je že tu s svojimi vetrovnimi in: deževnimi dnevi. Listje je odpadlo in mi nosimo žo- zimske.uniforme. Kakor nas, tako je- tudi vas verjetno pretresla novica o letalski nesreči sovjetske delegacije na Avali. Nekaj ur po tej’ katastrofi sem bil na licu nesreče. Videl sem, kako tragično se je končala loot borcev, ki so na; istem mestu pred 20 leti dosegli zmago nad fašizmom. Njihovo letalo se je zdrobilo na tisoče koščkov in ni ostalo drugega, kot motorji in rep letala. Prebivalci Beograda so z globoko žalostjo pospremili posmrtne ostanke do letališča, odkoder so jih kasneje prepeljali v Moskvo. Praznik 20-obletrùce osvoboditve Beograda je tako -minil •brez njih in'preživeli smo ga v globoki žalosti. Močno si želim priti domov in videti naše gorenjske planine , vsaj za nekaj‘dni. Upam, da se mi bo ta želja še letos uresničila. Ob tej priliki se bom oglasil osebno pri vas. Izročite vsem mojim bivšim sodelavcem in ostalim članom delovnega kolektiva prisrčne pozdrave 1" Takole nam je napisal naš vojak Jože Rendulič. kvariš Jože, veseli nas, če se boš ob priliki dopusta res oglasil v nase uredništvu, pa se bomo še takrat kaj pomenili. Do tedaj pa nasvidenje! TT , Urednik. M ft I» tt ir n m n n tt n tt n n n n ti n M II II II II Il tl II Il II If II II tt ft II II II It tt II It It tt tt tt I» It tl II II tt tt It tt tt tl II II tl If tt It Janez TemŠakov MOJČIN DOMEK Mojce j ’ma pa domek, domek pod goro, med drevjem skrito hiško, leseno hišico, S šinkelni je krita Mojc’na hišica, pod njo pa nežno sanja svetla kamrica. Krasijo hiško okna, ki so polna rož, saj Mojce j jih zaliva vedno vsako noč, V luninem jo siju gleda mladi poub; rad bi ji povedal: "Mojcej, moja bođ’!" Mojce j pa zaliva rdeče nageljne, ne men’ se za besede prav nič, fantove. Mojcej ’ma pa domek, domek pod goro, med drevjem skrito hiško, leseno hišico. A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A . ČF.MU PfHU CEVAUJi V letošnji 4. številki smo na kratko 'poročali o seminarju, za priučevalke, na katerem se je deset dobrih delavk, deznanilo 's, metodami prenašanja praktičnega znanja. -Poleti so bili ob pomoči priučevalk izdelani potrebni priročniki za previjanje in tkanje, delno pa jo bila urejena tudi učilnica, tako da smo priča-kovali, da bo priučevanje steklo, po zamišljenem naertu. Vendar smo se nekoliko ušteli, naleteli smo- na nepričakovane težave, prišlo je rio nesoglasij, ki so grozila, da bodo pokopala dobro zamisel. Ko smo proučili nastalo stanje, smo ugotovili , da je vzrok za delni neuspeh predvsem v ne ravno najboljših medsebojnih, odnosih,- do 'katerih je prišlo deloma tudi zato, ker nismo bili dovolj seznanjeni z namenom in načinom priučevanja na delovnem. mestu. Za kaj nam pri tem gre? Ko smo; spomladi pripravili v. našem. pod jet ju enotedenski seminar za priučevalke, nas je vodila pri ten želja, da s pomočjo sodobnejših metod prenašanja znanja skrajšano Sas-priučitve in zagotovimo res pravilen in uspešen potek dela. Po drugi strani so nam podatki o doseženi proizvodnji in kvaliteti kazali na-velike razlike, v uspehu posameznih tkalk in previ jalk, Zaradi izločitve starih strojev in razširitve obsega dela v previjalnici je prišlo do sicer nezaželjenih in neprijetnih, vendar potrebnih premestitev. Novo,delo in osebno nezadovoljstvo zaradi premestitve sta vodila do nižjih uspehov in s ten do nižjih osebnih dohodkov, ki zaradi določenih težav naše panoge niso kdove kako visoki. Da bi pospešili postopek vključevanja na-novem delovnem mestu in omogočili, premeščenim tkalkam in previ j alkan, da čimprej dosežejo dohodek,' ki so ga prejemale na svojem prejšnjem delovnem mestu, sna se odločili, da jim skušamo pomagati. Nekatere tkalke so sprejele ponujeno roko res k jt ’pomoč, nekatere pa so jo sprejele kot osebno žalitev, kar je pripeljalo do neprijetnih zapletov, Samo priučevanje je tudi pokazalo, da vzrok slabim uspehom in nizkim zaslužkom ni le neznanje; nekatere tkalke in previjalke, za katere smo mislili, da ne obvladajo posameznih delovnih operacij, znajo delati, če le hočejo! Razumljivo je, da je priučevanje v takem primeru le tratenje Časa, saj problem presega okvir izobraževanja in priučit ve k praktičnemu delu. Dosedanji rezultati kažejo, da vloženi trud ni bil zaman, kropijo pa v nas tudi upanje, da bo z dobro voljo in sodelovanjem mogoče rešiti tudi probleme, ki jih prenašajo s seboj novosti, novosti kot rezultat naših teženj po napredku. - i&ainuu/ ? Varum(h-se-OTexpd ■ V mesecu septsmbrur je "bilo v našeariKulj^tjii 9 obratnih nezgod, od tega 1 na poti na delo : VIDA SLAPAR, delavka v.šivalnici .se je poškodovala po glavi ned tem, ko sta s sodelavko dvigali blagovni valj. Bolova la je 16 delovnih dni. Vzrok - slaba*organizacija de la v skupini » MARIJA BföGANOVld, tkalka. Ha nogo ji je padel strojni del, ki je bil tedaj na stroju in 'jo poškodoval. Dona. je bila 5. dni. Vzrok - neredno vzdrževanje delovnega mesta, PRANO POGAČNIK, delavec v belil niči;, -Ko je napenjal blago med ožeopine valje pri pralnem stroju, je medtem sodela-.VöC nevede pognal stroj, pri čemer je ponesrečencu poškodo vali levo roko. V septembru je bil doma 13 delovnih dni. V oktobru.je še v bolniškem, staležu. . ; : Vzrok - slaba organizacija dela v skupini,, IVAN HOTKO j avtomehanik-vajer nec. Pri montiranju gume se mu je v desni kazalec na roki zadrl železni drobec od varnostnega obroča. Boioval je 8 dni. Vzrok - motnje.v normalnem tehnološkem procesu. MARIJA MOHORKO, delavka v be-lilnici. Na razpenjalnem sušil niku jo je zgrabilo za denso roko. V bolniškem staležu je bila 10 delovnih dni. Vzrok - stroji in naprave s hibami. ALOJZ ZALETEL, strojni ključavničar si je pri iztovar-janju strojnih delov poškodoval prste desne roke. V septembru je bil'doma 15 dni. Še boluje.A v' Vzrok - slaba ..organizacija dela v skupini'. MARIJA PERNUŠ, tkalka si je z vitlom poškodovala desno nogo, V zdravniški oskrbi je .bila p delovnih dni. Vzrok - 3troji in naprave s hibami. FRANCKA ČEŠKA, delavka v be~ lilnici si je na poti na delo zvila levo nogo. V septembru je bòlovàia 3 dni. ..FRANCKA BONCELJ, delavka v predilnici si je pri pobiranju raznih delov iz zaboja po škodovala desno roko- Bolo-vala je 5 dni. -Vžrok - zaT-adi naglice pri delu. Vseh izgubljenih dni skupaj je bilo za navedene nezgode 79 pri delu in 3 na poti na delo. Od nezgod, ki so se pripetile že v-prejšnjem mesecu, a -se je bolovanje zavleklo v september j pa je bilo 'izgubljenih 131 delovnih dni. Skupaj torej v septembru 210 delovnih dni za nezgode pri delu in 3 dni za nezgodo na poti na delo. VARUJMO SE NEZGOD ! ! ! "&AOiEn»«-- KRIŽAJOČA NAGRADNA 1. uüV^TBER 1. NOVEMBER 1« ' NOVEMBER !.. NOVEMBER 1. NOVEMBER-!,. ■ VODORAVNO : 1. 2 3 A : p*’ •l! ■p"’. V» S 6 Ì 1 *0 n *2 f3 1. Število. 5. Prevrati - ; _ -upori. , — ; • . tf $$$ ih /7 18 *r ST v? f 14-13-41-43-48! častni izrek umrlim v revoluciji. 16. . Membrana. 17« Ribje jajčece, 18. Okrajšana vprašalnica. 21. Najsvetlejša zvezda.: 22 « Podredni veznik 22 n llii; Ih H sr —rt jr rt; v» •.•k’VEv H 27 21 29 ' v'.AV' Jo iy ^ 3T lì ib Si 'S7a?' is if MŠ. Sf V© M w *ir ‘.'-.'A ir m 46 i‘7 _ ’ v&V > 24. Ime Boksarja Carnera.- 25 _ naša reka, tudi cigarete. 26,.Predplačilo. 28. Latinski veznik. 29. Fizikalna kratica za moč. 30. litui . 33 • Amor v grščini. 35. Jezero na Filipinih. 37. Edini. 3‘9. Oče poštne znamke. 44. Danes, zelo uporabljena komična prvina, 45. Pripadnik starih gerinanov. 46. Naš artikel (brez zadnje črke), 49. Tek čez črn in strn. NAVPIČNO : 1. Kamen za brušenje. 2. Lik, fotografija. 3. Dva samoglasnika. 4. MVP. 6. Kamenina« 7. Vpisovanje. 8. Tri sosednje črke abecede, 9. Nota iz solmizacije. 10. Navedek. 11. Bajeslovni letalec, tudi tovarna v Ljubljani. 12. JRI. 13. Angleški visoki naslov. 15. Angleško belo pivo20. Peti v dvoje. 21. Začetek abecede. 23« Kraj v Šumadiji. 25. Tuje moško ime, 27. Kraj v severni Siciliji. 29. Vozovnice, vstopnice. 31. Italijansko nogometno moštvo prve lige. 32« Aroma. 34. Zlato (francosko). 35. Jezero v Nemčiji, jus no od Münchna (druga črka o), 36. Tovarna zdravil, zdravilo. 38. Okrajšano moško ime. 40, Makedonsko kolo. 41. Nemški predlog« 42. Poljska cvetlica. 45. Dva. soglasnika. 47. Ljudska republika. • • • • • e REŠITVE NAGRADNE KRIŽANKE- IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. nagrado prejme Edi Kosmač, 2, nagrado - Marija Primožič, 3. nagrado prejme Rado Drobnič. Nagrade dvignite v oddelku za izobraževanje, soba 10. •DOBRI DELOVNI JE OSNOVA ZA ODNOSI SODELAVCEV'IN ZADOVOLJSTVO PRI DELU VEČJO PROIZVODNOST, BLAGOSTANJE IN UPRAVLJANJE Na zadnji seji Uredniškega odbora Tržiškega tekstilca smo razpravljali o posledicah slabih medsebojnih delovnih odnosov, zato smo se odločili, da s to številko pričnemo razpravo kako naj odkrivamo in odpravljamo slabe odnose' in .nezadovoljstvo v našem kolektivu. Vsak dan se srečujemo z ljudmi pa naj ho to pri strojih, v pisarnah, na- ulici, na sestankih, v podjetju itd. Vsak dan dobivamo nove izkušnje, ki nas bogate in nam posredujejo kopico novih spoznanj o človeku, čeprav poznamo veliko navad, predpisov in norm. ki jih imamo zapisane v svojem spominu, se nam Vendarle mhogin sgc-di, da take predpise, ki so tičejo dostojnega odnosa do -ljudi, kršimo, Ali ni čudno, da imajo nekateri izreden uspeh pri svojem dolu z ljudmi, so pa drugi, ki'so trudijo, da hi .ga dosegli, pa jim to nikakor ne gre, Selo zanimivo pri tem pa je to, da vsak, ki ima pri svojem dolu z ljudmi neuspehe, nc prizna svoje krivde, izgovarjal se to na vse drugo, le sebi ne bo pripisoval trohice nepravilnosti. Nasprotno, imel se bo za človeka, ki nepravi vse, da bo dobra disciplina in red v podjetju. Ljudje s ten opravičujemo svoja dejanja, če se'dokopljemo do toga«, .da sta v primeru prepira vedno kriva najmanj dva in da je treba iskati krivdo pri obeh, toda kakor je težko priznati -svoje napake, tak:- težko je reči, da smo pri ten in tem delu tudi ni nekaj zakrivili, Vprašamo se, kaj bi s .ten les ali•je vredno biti vodno napet ali so naši živci neuničljivi, brez dvema ne» C e poseženo nekoliko v vzroke,, 'ki nas privedejo do napetosti bomo verjetno prav kmalu spoznali, da smo v velikem delu krivde slabih medsebojnih .It: e sov krivi sani, Vedno sne pripravljeni obsojati druge z enak:; pravico, tola tudi drugi narede tako. Pravimo, da kritika vedno prizadene. Nismo proti kritiki, nasprotno, prav potrebna je, gre samo za to, v kakšno obleko jo oblečeno, s Kakšnimi besedami smo jo v stanju posredovati. To sc pravi, da gre za dobre in pravilne medsebojno odnose, gre za t; komu, kaj, k da •J » kako, zakaj? Ob priliki obiska v tovarni TOMOS v Kopru je MARŠAL JUGOSLAVIJE tovariš TITO med drugim dejal; »Tu mislim na vprašanje odnosov v proizvodnji na apioh na odnose v kolektivih, ki so takerekoč sami gospodar ji v svojih, tovarnah» Prav od toga -Jcaksni so odnosi znotraj podjetja, ali so ti res pravilni, -li s„. , ed tega Jorber-ranvo j in napredovanje posaiaesn^aya—pfrd^^a. Za.i ,voljstvo v kr.O ok.-tivu je odvisno od medsebojnih dnosov ned vodilnimi ljudmi in delavci pri strojih. Če je ned njimi pravilno razumevanje in če so pravilno rešujejo vprašanja nagrajevanja zaslugah in če se pravilno pcjnuje materialna zainteresiranost vsakega človeka ter se na osnovi te materialne zainteresiranosti tudi s polnimi koraki napreduje in da se tisti ljudje, ki dajejo vse od sebe tenu primerno tudi nagrajujejo, poten je to ogromna stimulacija za na daljni razvoj naše proizvodnje" . Iz govora tovariša Tita izhajajo velike naloge kako ustvariti dobre odnose, koko doseči večjo proizvodnjo tudi s tem da z boljšimi medsebojnimi odnosi vplivamo na storilnost posameznika. Iz prakse vemo, da je veliko ljudi, ki svojih potrojenih no znajo voditi in ustvarjajo zmedo ter nezadovoljstvo sami zaradi tega, ker ne vedo kako je treba delati z ljudmi. Potrebno je, da vsaka vodilna oseba dobro razmisli, kako naj so usposobi za delo z ljudmi. Odnos nekaterih pri reševanju•toga problema je zelo različen. Mnogi mislijo, da se s temi problemi ne splača posebej ukvarjati, češ, saj se to itak rešuje samo po sebi. Drugi vestnejši, pa rešujejo odnose z ljudmi z veliko natančnostjo, vodo, da nobena stvar v podjetju ni bolj dragocena kot so ljudje. To misel snò. večkrat slišali na raznih sestankih in, ta misel je bila.'že neštet )kr it izrečena v našem podjetju, zato bi se jo morali ^rav vsi temeljito zavedati. Nekateri rešujejo te .probleme na različne načine. So taki, ki menijo. da za izboljšanje odnosov ned ljudmi ni mogoče ničesar storiti, češ, d:t je to stvar značaja vsakega posameznika, tako vodilne osebe, kak or delavca in prav zaradi tega se podajajo usodi in seveda ničesar ne store, da bi ta pr oblem sploh za- čeli obravnavati. Nekateri vodilni ljudje se zavedajo, da so me ds bajni odnosi pomembna zadeva. Tudi sani žele ustvarjati dobre odnose, vendar no vedo, kaj je za to potrebno narediti. Dosti je tudi takih, ki dobro poznajo načine in metodiko vodenj . kako jo treba ustvariti boljšo medsebojne odnose. Zavedajoč se, da to ni lahek problem, se nočejo prizadevati in boriti sat '1, tor prehitro prenehajo o tem in delajo, po svo- jem starem načinu. Zavedati se mor .mo, da da je to-stalen proces posvečati veliko časa, je vzgoja naloga vseh v podjetju in ter, da je tenu pr oblemu potrebno če hočemo, da bomo vsi zadovoljni. (se nadaljuje) LJSJIČ ^..agPJPirrirESTTŽ ATEr^jrKJ^T.TRJ 1. Ali redno prebirate Tekstilca ? 2, Kaj vara v listu ni všeč ? .... 3. Kaj van v glasilu ugaja ? 4. Kaj bi si v Tekstilcu želeli ? (prostor je namenjen mnenju, kritiki, predlogom, itd.) Oddajte, prosino, anketni listič v nabiralnik DS, ali v Kadrovsko-družbenem sektorju. UREDNIŠTVO "TT" Depo 908TRŽIČ TRŽIŠKI teks 1964 658(497.12)(085.3 400 966, COBISS e KNJIŽNICO TRŽIČ