IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje ^Vlil. - Stev. 200 (519*1--- Poštnina plačana ~ _____ Spediztone In abbot v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 19. avgusta 1952 Nobenega popuščanja italijanskemu imperializmu! Cena 20 lir J 3j ra~ *)'e se v odgovoru sovjetska se res- ^ velesil, vlada dela zaskrbljeno nad bo. nje M 7i avst/ri3sko vpraša- sodbe mir°™e Po- ^dstriin V ™zbremenila ‘tikih^L ^'“Ptcijskih sil in oCc^n' ki «"**> iz m*no«f j. , za9°t>°vila neod. rt tak n . orano rešilo eno P01' k vpra$ani na Evrop. povojne suetu. utriev «>:«■ One po-om- ^mrn-.^buje moskov Kft J* IS« rtlšrio«.. &0 Avstriii tv mi >. Avstriji, prvi Z vrnjena nje- rJ* rt takr,^ m °P°zarjuja et 1« ,, 4 Preteklo že de. ’ obZraba na *° Odi "0' I'fote 2Ur««ajo epoi. "o za ta položaj W ° d la do.» ”ttp ,r te nSe 20 rattfi-u bi .f090*156- Po tem C^Ii t ™tiHkacijeki **■ Je^ke -o v arhivih °.**n vlade. zaskrbljeno nad bo. dočo usodo Avstrije, za katero se boji, «da bi padla pod vpliv zahodnih velesil, ki bi jo nato izkoristile v napadalne namene nasproti Sovjetski zvezh. Pri tem daje primer Italije, katera je vkljub sklenitvi mirovne pogodbe padla pod vpliv treh zahodnih velesil in kršila nasproti Sovjetski zve. zi določila mirovne pogodbe same zasledujoč napadalne namenes. (Pri tem se prav gotovo misli tudi na tržaško vprašanje). Končno Sovjetska zveza zavrača vso odgovornost za sedanje stanje pogajanj o avstrijski mirovni pogodbi na zahodne velesile in predlaga, da se opusti načrt o «skrajšani pogodbi» in zač-s pogajanji na prejšnji osnovi, na kateri ni bilo mogoče že prej doseči sporazum, vsled nepopustljivega stališča Sovjetske zveze, predvsem z zahtevo, da ji Avstrija plača na račun reparacij 150 milijonov dolarjev. V tem je v bistvu odgovor sovjetske vlade na predlog zahodnih velesil od 13, marca t, l. Ta odgovor Sovjetske zveze nam jasno dokazuje, da ji ni do sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo, Ona očita zahodnim velesilam, da hočejo dobiti Avstrijo pod svoj vpliv, da bi jo izkoristile «za napadalne namene proti Sovjetski zvezis, istočasno pa sama stremi za tem, da si zagotovi čim več vpliva, ki bi ga prav gotovo izgubila s sklenitvijo mirovne pogodbe, Sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo bi nujno imelo za posledico evakuacijo sovjetskih čet iz Madžarske in Romunije, kjer jih Sovjetska zveza vzdržuje z izgovorom, da vzavaruje prometne zvezes s svojimi okupacijskimi silami v Avstriji, kar ji istočasno omogoča, da drži pod okupacijo tudi ti dve deželi, katere ravno tako neomejeno izkorišča ter jih istočasno izrablja za vojnohujska-iko politiko proti Jugoslaviji. Okupacija Avstrije po Sovjet-ski zvezi ji prinaša še vse mogoče druge gospodarske kori-stb k° enostavno ropa avstrijsko bogastvo od petroleja pa . vseh drugih industrijskih tn kmetijskih proizvodov, ki jih vsebuje sovjetsko okupacijsko področje Avstrije. In končno gre za ISO milijonov dolarjev, katere zahteva Sovjetska zveza na račun reparacij od Avstrije. Vse to bi odpadlo če bi prišlo do sklenitve mirovne pogodbe. Odpovedati bi se morala 150 milijonom dolarjev, če bi pristala na predloge, ki so jih dale zahodne velesile. Vse lepe besede o demokratičnih svoboščinah, o pravicah avstrijskega ljudstva, da si samo in svobodno izbere svojo vlado so le pesek v oči. da ne bi pošteni in napredni ljudje v svetu videli sovjetski imperialistični škorenj, ki tlači narode, ki so deležni «osvobodilne misije» sovjetske armade. Vse to pa nam tudi pove, da Sovjetski zvezi ni do miru. da se ona noče odpovedati svoji imperialistični politiki, kar ponovno potrjuje da Sovjetska zveza predstavlja danes glavni element vojne nevarnosti v svetu. Te nauke morajo miroljubni narodi povleči iz sovjetske politike do Avstrije in se temu primerno ravnati, da se zavarujejo pred sovjetsko napadalnostjo. Maršal Tito sprejel na Brionih veleposlanike ZDA, Anglije in Francije Jugoslavija ima danes močnejšo mornarico kakor stara Jugoslavija - Izjave guvernerja Carigrada o obisku v Jugoslaviji • Obisk Davida Morseja, glavnega ravnatelja Mednarodnega urada za delo v Beogradu Važni sklepi na zasedanju Gospodarskega sveta FLRJ (Od našega dopisnika) , no na stvarnosti med obema BEOGRAD. 18. - Predsed- državama^Govorei o obisku pri nik jugoslovanske vlade mar- marflu, Je **£ Velike Britanije in Francije pQ priporočilu Mednarodne Georgea Alena, Ivo Maleta Jnl organizacije za prehrano in Philipa Baudeta in jih zadržal kmetijstvo bo te dni prispel v na kosilu. Sprejema in kosila Jugoslavijo znani danski stro-sta se udeležila tudi pomočnik kovnjak za tuberkulozo živine jugoslovanskega zunanjega mi- Matija Cristian Sen, ki bo med nistra Leo Mates in jugoslo- svojem večmesečnim bivanjem vanski poslanik v Rimu dr. obiskal več državnih kmetijskih Vladimir Velebit. posestev. cm- Mednarodnega kongresa za Ob prilik, odprtja pomorske, ^„^^0, ki bo od 20. do razstave v Splitu je kontread- 2g t m > se udeležila miral jugoslovanske mornarice tU(j. profesorja beograjske iz Vukašin MiČunovič v izjavi do- zagrebške univerze dr. Jakob Pisniku «Borbe» poudaril, da Klipclijev in dr. Zlatko Janko-ima današnja Jugoslavija moč- vič. nejšo mornarico kot stara Ju- Kot gost jugoslovanske vlade goslavija tako po številu enot bo prispel 31. avgusta v Beo-kakor tudi po tonaži. Poleg te- grad glavni direktor Mednarcd-ga je jugoslovanska mornarica nega urada za dlelo in bivši danes tehnično bolje opremlje- minister Združenih drfav Arne-na in bolje oborožena. .Čeprav «*« Davlda Morseja' Med svojim v‘tehničnem pogledu momari- bivanjem do 6. septembra bo ca še nima vsega, kar potre-1 buje». je poudaril kontreadmi- Morse razpravljal z jugoslovanskimi voditelji o raznih vprašanjih delovne in socialne pro- ral Mičunovič, «nadomešča> to, blem,aitike. Kcn,g,res* mednarod. sposobnostjo A-Oh- „ In bega društva za mostove in so spo- i^ongtnjhcije, ki bo od 25. av- PRVA SMRTNA OBSODBA pred egiptovskim poseknim sodiščem Bivši načelnik kraljevega kabineta Hafez Afifi obtožen, daje med organizatorji zadojib neredov - Posebna podkomi.Ija bo prončila načrte a omejitvi zemljiške posesti- Taktika vafdistične stranke - Vojaško sodelovanje s Sirijo? not 0 Avstriji * te nredst/imJiA r j korak «poskus S Ha, n avstrijskega V' b0‘^°^“rl1 ie' da Za- ^^iro doseči po- ST* ^oodbe z Av. «r, ,dežel° ‘naliti, %-it , ie cili zahodnih sklenitev šti- "■ 90 sPorazuma 0 Av ^veza 3« ues čas '*z:aievaia * °d9°- \i> Te ,n ° treh zahodnih n,,0 2e maja meseca 'n ker3,°,V0re na °ben.kllub temu ni bi. MeU° Pred ■ od9°vora, so pomanjkljivost s svojih mornarjev, ki sobni braniti neodvisnost Jugoslavije na Jadranu. Jugoslovanski mornarji, vedno da bo to, za kar so se stoletja borili in končno izvojevali, za vedno ostalo naše. Danes se kampanji Informbiroja proti neodvisnosti naše zemlje pridružuje tudi iredentistična kampanja iz Italije. Toda naša moč na Jadranu je danes taka. da jo morajo upoštevati vsi tisti, ki gojijo napadalne težnje na naš Ja^ dran. Drugačna je danes moč mornarice in drugačno j? njeno zaledje. To so močni In združeni narodi Jugoslavije, enotni in nepopustljivi v iz-1 KAIRO, 18. — Posebno vo-gradnji svoje socialistične do- jaško sodišče je danes obsodi-movine in v obrambi njene ne-1 lo rta smrt prvega^ od 29 obte-odvisnostiji. PO obisku Mostarja, Saraje-, A,ekMndriji_ Na smrt je bil ob_ va in Dubrovnika se je pred- obtoženec Mohamed sednik in _guverner Carigrada Kham.s Ta obsodb je Safedin včeraj vrnil v Beo- Utrtna obsodba, ki jo je izreklo grad, od koder je popoldne vojaško sodj^e po omenjenih odletel v domovino. Pred svo- nere(iih. Funkcionar, ki je kot jim odhodom je gospod Gekay predstavnik generala Nagiba v razgovoru z novinarji pouda- pj-inesei obsodb^} v Kairo a podri! prisrčni sprejem v Jugosla- piscm vrhovnega poveljnika, je viji. izrazil upanje, da se bodo jnrel pred sodiščem kratek sopredsedniki posameznih repu-1 vcyl- in dejal, da mora biti bliških mest Jugoslavije od- usmrtitev Khamisa za zgled in zvali njegovemu povabilu in v Opomin. Obsojenca so pripe-obiskali Carigrad, ter izrazil ljali v aleksandrijske zapore, občudovanje za napore jugoslo- Predstavnik glavnega stana je vanskih narodov, ki v bratstvu v izjavi, ki jo je prebral, tudi in medsebojnem razumevanju poudaril, da bodo oborožene si-gradiio boljšo bodočnost. «Z le »eliminirale vse izdajalce in veseljem se bom spominjal vse povzročitelje neredov, ter sprejema pri maršalu Titu, je vse tiste, ki se upirajo izvaja-poudaril gospod Gekay. Z va- nju reform«. Razsodba proti o-šim velikim državnikom, ki je stalim 28 obtožencem bo znana brezmejno vdan svojemu naro- čez nekaj dni. 545 oseb, ki so du in državi, sem se razgovar- bile aretirane po zadnjih ne-jad dve uri. Bil sem srečen, redih, so izpustili na svobodo, ker se videl, da maršal Tito Medtem se je začela tudi goji najboljša čustva za miro- preiskava o upravljanju družbe mednarodno sodelova- «Misr» y Kafr El Davar. Zdi . se, dia je javni tožilec izvedel, ‘ . , ^ . . dia sta bivši šef kraljevega k8- Na koncu je gospod Gekay iz- bineta Hafez Afifi in Elias An- razil upanje, da bp kmalu pri- draiUs. mvši predstavnik egip-šlo do tesnih stikov med znan- tovske vlade pri družbi za Sue-stveniki, gospodarstveniki, u- ^ rapaetena v inci- metniki, športniki in javnimi Ljente. Sodišče je na današnjem delavci obeh držav. Po prihodu I procesu tudi zahtevalo, naj Ha-y Garigrad je gospod Gekay iz- jez Afifi obrazloži vzrok neke-javil novinarjem, da se je z nje- j ga gvojega (ctajniega obiska« v gusta do I. septembra v Londonu, se bodo udeležili tudi trije jugoslovanski delegati, med njimi dr. inž. Anton Kuhelj, prof. tehnične visoke šole v Ljubljani. Na povabilo sindikalne podružnice in delavcev železarne na Jesenicah je včeraj prispela na Jesenice skupina kovinskih delavcev iz Dortmunda. Po ogledu železarne so si nemški delavci skupaj z jeseniškimi delavci ogledali Bled in Bohinj. Danes so preko Postojne odpotovali v Opatijo. Skupina nemških delavcev bo ostala 14 dni na oddihu v domu jeseniških delavcev v Cerkve-mici. Jugoslavija se bo letos udeležila mednarodnih sejmov v Smirni, Frankfurtu, na Dunaju in v Solunu, za jugoslovanski izvoz je posebno važen sejem v Smirni, ker so se jugoslovanska podjetja s svojimi dosedanjimi kvalitetnimi proizvodi dobro vpeljala na Bližnjem vzhodu. Na letošnjem sejmu v Smirni bodo jugoslovanska podjetja razstavila neke nove izdelke svoje industrije. Včeraj se je na Bledu konča. Io zasedanje gospodarskega sveta Jugoslavije, kateremu je RAZGOVOR S TURŠKIMI NOVINARJI V PORTOROŽU Važnost dobrih odnosov med Turčijo in Jugoslavijo po ozdravitvi prisostvoval tudi podpredsednik jugoslovanske vladie! Edvard Kardelj. Na včerajšnji seji so člani gospodarskega sveta razpravljali o načrtu družbenega plana za 1953, ki predvideva bpljše izkoriščanje kapacitetg osnovne industrije, večje investicije y kmetijstvu, prometu in za stanovanjske gradnje, povečanje izvoza industrijskih izdelkov in zmanjšanje izvoza prehrambenih izdelkov, nadalje znižanj? proizvajalnih stroškov in zmanjšanje proračunskih izdatkov. Med drugim predvideva družbeni plan 30 milijard za mehanizacijo kmetijstva, okdd deset milijard za stanovanjsko gradnjo in popravilo cest, železnic in mostov, industrijski plan predvideva povečanj? proizvodnje električne struj g za 300 milijonov kw, surovega jekla za 15.000 ton, surovega železa za 8.000 ton, premoga zg pol milijona tene in razmemo znižanje eem Na koncu je bilo sklenjeno, da republike izdelaj? orientacijske načrte razvoja posameznih okrajev in da se ustanovi komisija za valorizacijo in amortizacijo osnovnih sredstev. B. B. o poti, ki vodi od srca do srca. «To pot smo mi že prehodili«, je dejal in poudaril važnost še večje poglobitve odnosov med Jugoslavijo in Turčijo v delu za mir, zg skupno obrambo proti napadalcu in za blaginjo vsega človeštva. Vodja turške delegacije pa je ie posebej nazdravil tržaškim novinarjem. * * # Vodja delegacije turških novinarjev, ki je obiskala Jugoslavijo, g. Faik Fenik Mumtaz je dal v Ljubljani za »Slovenski poročevalec« in za Radio Ljubljano naslednjo izjavo; Mi turški žurnalisti smo že skoraj dva tedna v Jugoslaviji in sedaj dva dni v tem lepem mestu Ljubljani, ki je središče lepe Slovenije. Moram se v naprej zahvaliti za prijaznost in tako iskreno gostoljubnost, katere smo bili deležni. Nimam vtisa, da bi bili v tuji deželi, nasprotno, zdi se nam, da smo govirn obiskom začelo novo razdobje prijateljstva, zasnova- Ameriško mnenje o sovjetskem stallsen glede pogodbe z Avstri j o n0«p kc*}ia. u katerih za- tivvui u, O tednom dni po- >K° fU:, r o? Sa „ °®e o 5?.°ie stališče na nftetraiania ,?vi avetrijske-p 0d u. ^ kl jih vsebujejo 1» r- tem°lku ic Sovjet. °0e n°- oaud.ni odgovorila t« godnih ,°nda je pred-•»loh* °5noui .ad in izjavila, *bij,i.ne bo r. efl predlogov m”ov^ravHala o ai)- H>t0d7,i Predi P°0Odbi’ eeS NilO9. gospa Esen, u-rednica lista «Yeni Asir« iz Smirne, Ercument Ecrum Talu, urednik lista «Son Posta« iz Carigrada, Valg Nureddin, u-rednik lista «Oksam» iz Carigrada, njegova žena gospa Nureddin, urednica lista «Punya» iz Carigrada, Muhip Pranas, u-rednik Usta «Hizmet» iz Carigrada, Ahmet Sukru Esmer, u-rednik lista «Ulus» iz Ankare in Hikmet Saim, urednik lista «Yeni» iz Carigrada. Zastopan; 90 vei največji turški listi vseh strank in- med novinarji so tudi vidne osebnosti iz turškega političnega, javnega in kulturnega življenja. V 'portoroškem hotelu Palače so se turški novinarji in skupina slovenskih novinarjev, ki jih spremlja na poti po Sloveniji, sestali z novinarji iz jugoslovanske cone STO in z zastopniki demokratičnega tiska, iz Trsta. Sestanku sta prisostvovala tudi major Popovič, namestnik komandanta jugoslo. vanske armade JLA in tov. Jh-lij Beltrami, ki ie turškim novinarjem prikazal položaj v o-beh conah STO, tržaški novinarji pa so v razgovoru pojasnili še nekatere podrobnosti o položaju v Trstu. Lahko rečemo ,da so turški novinarji pokazali veliko razumevanje za borbo tržaškega ljudstva preti naklepom italijanskega imperializma. V razgovoru z našim urednikom je vodja delegacije Mun-taz Faik Fenik poudaril veliko zadovoljstvo turških novinarjev, da so e svojim obiskom pripomogli k utrditvi dobrih odnosov med obema deželama. Dejal je, da vsi težko pričakujejo sprejema- pri maršalu Titu; v Zagrebu je g. Muntaz Faik Fenik srečal carigrajskega župana, ki je prejšnji teden govoril z maršalom Titom in ki je dejal, da je bil z razgovorom zelo zadovoljen. ljali. Državljane Turške republike je prevzemala vselej globoka simpatija do Jugoslavije. V Turčiji poznajo vsi junaštvo, ki ga je izpričajo jugoslovansko ljudstvo med to strašno vojno. Med bombardi, ranjem Beograda in drugih mest prelepe Jugoslavije smo bili vsi Turki presunjeni od bolečine, kakor da je udarilo v naše srce. In slednjič, ko si je Jugoslavija priborila svojo neodvisnost, nas je prevzelo tolik&no veselje, da ga ne morem popisati. Mi, Turki, smo vselej spoštovali junake in junaška dejanja. Izredno junaštvo in nepopisna hrabrost Ju. goslovanov v osvobodilni vojni sta staro občudovanje še neprimerno okrepili. Včeraj nam je spoštovanja vredni in ljubeznivi predsednik mesta Ljubljane pripovedoval zgodovino osvobodilnega boja v Ljubljani. Ne morem popisati navdušenja, ki nas je prevzelo, ko smo poslušali to zgodovino, polno časti in junaštva. Dragi Slovenci, po tej vojni sre: ' ' ' Turški novinarji, ki potujejo po Jugoslaviji, ob prihodu ti Beograd doma, pri naših družinah ln ne morem dovolj izraziti, kako nas je to presenetilo. Turško-jugoslovanško prijateljstvo je stopilo sedaj v novo in plodno obdobje. Tu je treba povedati, da se prično iskrena prijateljstva med državami s prijateljstvi med narodi in da brez tega prijateljstva nimajo pisane pogodbe nobenega smisla. Najprej se morajo narodi vzljubiti in sporazumeti, jele potem do. bijo prijateljstva trajno veljavo. Xo nalaga jugoslovanskim in turškim novinarjem veliko nalogo, nalogo biti pionirji tega prijateljstva, ponosni smo, da smo to nalogo vselej oprav- večja sovjetska podpora kitajskemu napadu na Koreji? Raznovrstna ugibanja o obisku kitajske delegacije v Moskvi - Nakazuje se možnost priprave nove kominiormistične «mirovne kampanje« tik pred ameriškimi in japonskimi volitvami - Izjave predstavnika ameriškega departmana - SZ onemogočila konferenco o trgovini med Vzhodom in Zahodom je Jugoslavija še dvakrat zmagala. pTvič, ko je prepodila na. cistične osvajalce, in drugič, ko je pregnala in se znebila še’ tistih, ki so hoteli napraviti iz te lepe dežele kolonijo. Ta druga naloga ni bila nič lažja od prve. in tudi zato smo mi Turki, kp tako žejo cenimo neodvisnost narodov, polni obču. dovanja in prijateljstva do Jugoslavije. Naj na koncu še naglasim, da je prijateljstvo med Turki in Jugoslavijo temeljni kamen miru v Sredozemlju in s tem tudi svetovne, ga miru. V obeh naših državah živi junaško ljudstvo Ljudstvo, ki dobro ve, da se je treba proti agresorju boriti do zadnje koplje krvi. Naj še to povem; če je bilo kaj napak v naši preteklosti, jih moramo pozabiti, kajti spominjati se napakah. To so pa vselej škodljive stvari. Narodi, ki so dokazali toliko poguma in moči, so gotovo zaslužili, da živijo v miru in varnosti; Naj živi neodvisna in svobodna Jugoslavija! Naj živi prijateljstvo med Turčijo in Jugoslavijo! Izredna seja britanske vlade LONDON, 18. — Churchill je šklical za četrtek izredno sejo vlade, na kateri bodo razpravljali o odgovoru na zadnjo perzijsko noto o petroleju. V Teheranu je iranski zunanji minister sprejel sovjetskega odpravnika poslov in se njim razgovarjal 20 minut. Te. heranski radio je javil, da je sovjetski odpravnik poslov izročil spomenico, v kateri se zahteva, naj se kaznujejo krivci napada na sovjetski informacijski urad v perzijski prestol, nici, ki so ga v sredo izvršili »fašistični elementi«. Pinayeve izjave o bodočih nalogah vlade PARIZ, 18. — Ministrski predsednik Pinay s? je nocoj vrnil v Pariz. Pred svojim prihodom v Pariz je dopisniku a-gencije «France Presse« izjavil, da so sedaj najnujnejše naloge MOSKVA, 18. — Sinoči je prišla v Moskvo najbolj števil, na uradna kitajska delegacija v zadnjih dveh letih. Delegacijo vodi ministrski predsednik Cu En Laj in jo sestavljajo vidne vojaške in politične o-sebnosti. V kratkem govoru na letališču je Cu En Laj dejal, da upa, da bodo rusko-kitajski razgovori «okrepili mir na Daljnem vzhodu«. Nocoj je moskovski radio ja. vil, da je zunanji minister Višinski sprejel kitajskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Cu En Laja. Ra. dio ni javil, o čem sta govorila. Zunanji minister kitajske nacionalistične vlade je dejal, da bi znale iz tega obiska nastati priprave za nov napad, in da je namen kitajske delegacije zahtevati vojaško in gospodarsko pomoč od Sovjetske zveze za okrepitev kitajskih napadalnih sil. Dalje je izjavil, da bo obisk te delegacije imel znaten vpliv na vojno na Koreji ter na položaj v Južno-vzhodni Aziji. Zahodni opazovalci v sovjetski prestolnici so mnenja, da se bo Cu En Laj razgovarjal v Moskvi o vseh področjih, finančnega, industrijskega, vojaškega in zunanjepolitičnega delovanja v zvezi s sovjetsko-kitajsko pogodbo o vzajemni pomoči. V Hong Kongu so mnenja da bo med glavnimi argumenti baje predlog, naj bi Sovjetska zveza prevzela nase večji del finančnih bremen za vojno na Koreji. Dalje naj bi razpravljali tudi o dobavljanju sovjetskih artiklov Kitajski za izvedbo njenega petletnega načrta. Niso pa mnenja, da bi pripravili načrte za novo ofenzivo na Koreji ali pa za nove napade drugod, ker bi v takem primeru bila konferenca tajna. Tudi v Washingtonu je obisk kitajske delegacije izzval veliko zanimanje. Nekateri menijo, da je možno, da so nastale težkoče med Moskvo in Pekingom, v diplomatskih krogih pa ne verjamejo v to možnost. Mnenja so, da je zaradi tega. ker ne morejo Kitajci in sever, ni Korejci doseči odločilne zmage na Koreji, potrebno, da obe vladi proučita položaj na Kitajskem in zlasti razpravljata o sovjetski gospodarski in vojaški pomoči za okrepitev Maocetungovega režima. Predstavnik ameriškega departmana McDermott pa je de. jal da se zdi, da predstavljajo razgovori v Moskvi normalno konferenco. »Povsem naravno je, je dodal McDermott, da dve državi, ki sta povezani s pogodbami, kakor Kitajska in Sovjetska zveza, skličeta od časa do časa take sestanke. Ne zdi se, da je od teh razgovorov pričakovati senzacionalne uspehe Vsekakor pa bomo videli.« Nato je McDermott dodal, da a-meriška vlada ni bila v naprej obveščena o teh razgovorih, in je pripomnil: «Gotovo nismo pričakovali, da bomo o tem obveščeni.« V tokijskih političnih in diplomatskih krogih so ti razgovori vzbudili prav tako veliko zanimanje. V teh krogih so med drugim mnenja, da namerava kitajska delegacija določiti z moskovskimi predstavniki načrt za ((kampanjo miru«, ki naj bi se začela malo pred ameriškimi in japonskimi volitvami. Z druge strani pa ne izključujejo možnosti, da bo pekinška vlada zahtevala od indijsike vlade, naj vpliva pri japonskih voditeljih, da se ne bi tesneje obvezali z Ameriko. Po dobljenih informacijah se zdi, da Indija ne bi ugodno sprejela vstop Japonske v pa cifiški pakt, v katerem vidi Nehru baje nov vzrok mednarodne napetosti. Na podlagi drugih informacij pa sodi pekinška vlada, da je korejski spopad preveliko breme za kitajsko gospodar, stvo, in pričakuje od Moskve občutnejšo pomoč za nadalje vanje vojne. Po teh informaci jah bi Maocetung hotel prepre, čiti splošno obnovitev sovraž. nosti, čeprav ne bi pristal na sklenitev premirja. Z druge strani je peking baje tudi zaskrbljen zaradi položaja viet-minhovih čet. V pristojnih kro. gih dalje domnevajo, da bodo v Moskvi skušali izdelati tudi načrt za gospodarsko pomoč' državam, ki mejijo na komin-formistični svet, da bi s tem ošibeli angleško.ameriško ((go spodarsko ofenzivo«, zlasti gle. de Indije. Na splošno vlada mnenje, da bodo pogajanja zelo dolga. Izvršilni tajnik Evropske go spodarske komisije Gunnar Myrdal je danes izjavil, da je bi sestanek, ki bi moral biti v okrilju ECE v drugem tednu septembra, odpovedan Na tem sestanku bi se morali posveto. vati glede trgovinskih izmenjav med državami Vzhoda in Zahoda. To so sklenili, ker so na eni strani vse zahodne države in tudi Jugoslavija ugodno odgovorile na vabilo, niso države Vzhodne Evrope, zlasti SZ, kljub ponovnim pozivom, sploh odgovorile na predlog, naj bi se sklicala konferenca, na kateri bi skušali razviti blagov. no izmenjavo med Zahodno in Vzhodno Evropo, ace danes v Rimu RIM, 18. — Ameriški minister za vojsko Frank Pace bo jutri popoldne prišel v Rim iz Aten. Pred tem je Pace obiskal Jugoslavijo. Med svojim kratkim bivanjem bo minister Pace obiskal italijanskega o-brambnega ministra Pacciardi. ja, zvečer pa bo že v Neaplju, kjer se bo sestal z admiralom Carneyem, v sredo pa se bo vrnil v Rim. V četrtek bo nadzoroval nekaj italijanskih vojaških oddelkov, v petek pa bo odpotoval iz Italije. Medtem ko je italijanski tisk zadnje dni mnogo pisal o obisku ameriškega ministra za vojsko in ga spravljal v zvezo s tržaškim vprašanjem (seveda v tej obliki, da bi Pace moral pristati na razne italijanske zahteve), opozarjajo danes uradni krogi, da Pace ni član ožje ameriške vlade in da nima prav nobenih političnih niti gospodarskih kompetenc, da torej ne bo mogel razpravljati niti o tržaškem vprašanju, niti o vprašanju ameriške pomoči Italiji. Pravijo pa, da se bo Pacciardi «zanimal« za rezultate Paceovega obiska Ju. goslaviji. TEL AVIV, 18. — Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva je nocoj sporočil, da je izraelski poslanik v Wa-shingtonu in stalni delegat pri Združenih narodih dobil nalogo, naj takoj izroči Varnostnemu svetu protest proti napadalnemu stališču sirijskega poveljnika glavnega stana polkovnika Shishaklyja, ker da je izjavil, da «na Srednjem vzhodu ni prostora za Z ide in Arabce« in da bodo Zide »zopet yrgli v morje«, mm. Danes, torek 19. avgusta Ludovik, Ljudevit Sonce vzide ob 5.09 in zatone 0» 19.C6: Dolžina dneva 13,57. luii* vzide ob 3.42 in zatone ob Jutri, sreda 20. avgusta Bernard, Zorka , L až ima Zr razvoi obmejne trddvine kratke noge GORICA, 18. — Klerc fašistični tržaški dnevnik objavlja že več dni zaporedoma članke tako imenovane eSvobodne sindikalne organizacije*' katerih člani so bili na potovanju po Jugoslaviji in ki so Po povratka napravili obširno poročilo, iz katerega črpajo nekateri predstavniki ^svobodnega sindikata» snov za pisanje člankov protijugoslovanske vsebine. Ne mislimo se preveč poglabljati v njihovo vsebino, ker v večini primerov ni niti od daleč sindikalne vsebine, ampak je politično tako prikrojena, da bi oblatila vse delavske pridobitve skupaj z delavskimi sveti, socialnimi pravicami itd. Koliko nesmiselnosti, da ne rečemo neumnosti, je v člankih, najbolj dokazuje trditev, da od spora s Kominformom in v času najogabnejie protijugoslovanske gonje s strani voditeljev Sovjetske zveze in njenih satelitov, Mi noben predstavnik KPJ rekel, da v bodoče s Kominformom rti mogoče sodelovati*. Navajati take trditve, ko je vsakemu človeku bolj kot jasno, da se sovjetska politika oklepa svojih metod kot pijanec plota in da jih rie more in ne sme opustiti, pomeni ustarjati dvome o poštenosti sedanje politike m doseči nič drugega kot osamitev Jugoslavije in ukinitev gospodarske in vojaške pomoči. Toda pustimo tovrstno razglabljanje, katerega je vse polno v asihdikalnem poročilu» in se dotaknimo njegbve socialne strani«. Kategorično je v'njem rečeno, da ni nikjer v Evropi življenjski standard tako nizek kot je v Jugoslaviji iv. da delavci nimajo nobenih pravic, Radi bi videli te ljudi govoriti take stvari jugoslovanskim delavcem. Trobiti kaj takega v Italiji ni težko, ker so sovražniki. Jugoslavije zelo dovzetni za klevetanje. Govoriti take stvari jugo savanskim delavcem, ki lahko vzamejo po tri tedne letnega dopusta in ga s 40 odstotki popusta prebijejo v kateremkoli jugoslovanskem letovišču, naj s bo to na morju v Opatiji, Crikvenici ali pa na Bledu, itd., kjer se je v starih časih pozibavala samo brezskrbna gospoda, ki ni vedela kam z denarjem, bi bilo pa dokaj brezglavo. Jugoslovanski delavci se zavedajo pravic, ki jim jih nudi njihova stanovska organizacija in zato so nanjo navezani. Rajši kot da premlevajo prazno slamo in se vtikajo v stvari drugih, bi storili bolj pametne, ko bi se nekoliko oz,rli okoli sebf in se pozanimali, kako bodo po zadnjih odpustih živele delavke v podgorski predilnici in v predilnici v Ronkah, kako bodo živeli odpuščeni dela vci v. Tržiču, da ne govorimo, kako že živijo delavci v Gorici, ki so že po več let brez zaslužka. Tu jt prilika za predstavnike «svo-bodnih» sindikatov, da izkažejo svoje zanimanje za stvar delavcev, tu naj pokažejo svojo vnemo za najosnovnejše delavske pravice, kjer družine stradajo in kjer svobodni sindikati na račun najhujše bede skušajo kovati politični kapital v borbi s keminformistieni-rm sindikati. Ne bodo prišli daleč, ako mislijo, da bodo z lažnim poročanjem o položaju delavcev v Jugoslaviji prepričali gori-ške delavce, da jim je kljub trenutni krizi še vedno zelo dobro. «Resnica ni tako skrita, da ne pride očita*, pravi narodni pregovor. Goriški delavci znajo ločiti resnico od laži in zato ne bodo nasedali šovinistični propagandi d emo-kristjanskih «svobodnih» sindikatov. Rešitev iz težkega položaja je možna le z učinkovito izmenjavo blaga In ljudi Znani sporazum, ki je bil sklenjen in podpisan v Vidmu dne 3. februarja 1949 med Italijo ut Jugoslavijo za trgovsko izmenjavo med obmejnimi kraji v videmski in goriški pokrajini in obmejnimi predeli Slovenije, je imel svoj glavni namen, da bi dvignil gospodarstvo teh predelov, poživil izmenjavo in obmejni promet ter na ta način vsaj deloma popravil tisto škodo, ki jo je gospodarstvu povzročila nova državna razmejitev. 2aiibog moramo ugotoviti, da je bil omenjeni sporazum do sedaj premalo učinkovit, zlasti za Beneško Slovenijo. ki bi morala prav zaradi težkega gospodarskega položaja imeti od njega največ koristi. Vzrokov, zakaj ni imel ta sporazum zaželenega učinka, je več: v prvi vrsti je potrebno Za dosego uvoznega ali izvoznega dovoljenja premagati celo vrsto birokratskih ovir, zaradi katerih se mnogi, ki bi radi dosegli tako dovoljenje, prestrašijo poti in stroškov, ter odnehajo, ker se bojijo, da na koncu ne bi ničesar dosegli. To se zlasti dogaja z našimi ljudmi, ki so največkrat premalo poučeni in ne razumejo gotovih formalnosti, ter se bojijo kompliciranih zadev, ki jih ne morejo prenašati. Tisto malo ljudi, ki je v Beneški Sloveniji doseglo taka dovoljenja, niso niti iz naše dežele, ampak so prenesli semkaj svojo rezidenco, včasih celo iz Srednje Italije, da bi se lahko okoristili z ugodnostmi obmejne trgovine. Tako n. pr. se je nek Toskanec pred nekaj leti priselil V Sv. Peter. Med celo vrsto trgovcev iz tega kraja je ta človek edini, ki lahko dobi izvozno ali uvozno dovoljenje. Ostal; taka dovoljenja niti ne zaprosijo, čeprav so domačini, ker dobro vedo, da bi njihovo zahtevo za izdajo potnega lista, ki je potreben, če hočejo v Jugoslavijo za sklenitev kupčij, nekateri krogi pri policiji tolmačili kot političen vzrok in bi proti njim ravnali na podoben način, kot ravnajo z vsemi tistimi. ki se iz kakršnih koli vzrokov skušajo približat; svojim bratom iz sosednje Slovenije. In vendar bi v duhu te trgovske pogodbe ne smela obstajati nobena politična diskriminacija. ker je bila sklenjena izključno z namenom, da bi prinesla gospodarsko korist prebivalcem naših obmejnih predelov. Za Beneško Slovenijo so takšne obmejne blagovne izmenjave življenjske važnosti. Odkar je bila postavljena nova meja, je mnogo trgovcev v teh krajih na robu propada. Poleg tega pa je tudi mnogo drvarjev in oglarjev, ki bi lahko dobili delo in zaslužek v sosednji republiki pri sekanju v gozdovih. Tako bj lahko dobili zanje zaposlitev in zaslužek. Isto velja tudi za trgovce. Mnogi, zlasti pa italijanski tisk, trdijo, da so Jugoslovani tisti, k; delajo ovire, da se ne more v celoti realizirati in izvesti omenjenega trgovskega sporazuma. Zaltbog se bo položaj lahko še poslabšal, če bo vlada še nadalje podpirala sovražno gonjo in nacionalistične izbruhe na škodo naših sosedov, namesto da bi iskala pot za zbližanje in pomirjenje. Nikakor ne moremo zahtevati, da bodo Slovenci nudil; prijateljsko roko tistemu, ki skuša rovariti, ali pa rovari proti njim. Ce ima italijanska država res voljo in namen, da bi rešila gospodarske probleme Beneške Slovenije o katerih se toliko govori in tako malo stori za njihovo rešitev, poudarjamo še menjav s Slovenijo, obmejna trgovina in zaposlitev naših delavcev na oni strani meje, edina rešitev tega problema. Zgodovinski dogodki nam tudi kažejo, da je Beneška Slovenija vedno živela v povezav; s Slovenijo, kamor so beneški Slovenci hodili na delo in po trgovskih poslih. V nobeni dn še tega niso v celoti izrabili; poleg tega pa je treba tudi poenostaviti in pospešiti birokratsko proceduro, ter prenehati s političnimi in narodnostnimi diskriminacijami. Prebivalci Beneške Slovenije so Slovenci, so pa obenem tudi dobri italijanski državljani in zato bi bilo treba prenehati z zastraševanjem teh naših ljudi in njihovim zapostavljanjem. Treba je končati z inscenacijo umetnih demonstracij italijanstva in iti na resno delo za realistično in dejansko odpravo kronične bede, ki vlada v Beneški Sloveniji. zati težak položaj, v katerem se nahaja Beneška Slovenija. Rešitev iz tega položaja je možna samo z učinkovito obmejno izmenjavo blaga in ljudi z bližnjo Jugoslavijo. (Iz »Matajurja«). Žalosten zaključek nedeljskega izleta GORICA, 18. — Ko se je vče. raj popoldne 19-letni Ido Pic-colo iz Majnice vračal s kolesom z izleta v Faro, je po dolini v bližini nove vasi zgubil kontrolo nad vozilom in padel v obcestni jarek. Pri padcu si je hudo ranil desno ramo tako, da ga je moral rešilni avto Zelenega križa pripeljati v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pri padcu zlomil desno ključnico. Pridržali so ga v bolnici, kjer se bo moral zdraviti približno 40 dni, če ne nastanejo kakšne komplikacije. mmm; vil '*--v... : > Ipiiii '• t-jŠk ■ . it ' f k'. , ' .sTS Starinski zvonik v Gabrijah ZARADI ODPUSTOV V PREDILNICAH SE JE POLOŽAJ ZELO ZAOSTRIL KRATKE V iz beneških ESTI vasi ZA RAZVOJ V HADISK1 Delavci pričakujejo od sindikalnih organizacij odločne posege pri delodajalcih GORICA, 18. časnega odpusta 860 delavcev Pred nekaj tedni je bila v 1 delavk predilnic v Podgor Bovcu konferenca med dele gati naših trgovinskih zbornic in delegati Slovenije. Na tej konferenci so obravnavali pro-bieme trgovske izmenjave med in Ronkah, se je celoten položaj še bolj zaostril. Začasno odpuščene delavke, ki so praktično brez zaposlitve in brez zaslužka, zahtevajo obmejnimi predeli na obeh sindikalnih organizacij' odločno straneh. Rezultat razgovorov j akcijo v upanju, da bedo spre-rii bil objavljen, ker bo v krat-1 menili odločitve delodajalske. kem ponoven sestanek teh zastopnikov v Vidmu ali Gorici. ga vodstva Nekatere sindikalne organizacije zahtevajo pod Na tem novem sestanku bi pritiskom svojega članstva, da bilo potrebno in nujno prika-jbi delodajalci preklicali svoj VAŽNA OBVESTILA UVOZNIKOM IN IZVOZNIKOM Zaradi za- sklep in zagotovili vsakemu delavcu vsaj po 24 tedenskih ur; ako ne bi bilo mogoče doseči niti tega. pa vsaj mesečno doklado. Jutri se bodo znova sestali predstavniki Zveze industrij-od svojih i cev in predstavniki različnih sindikalnih organizacij, ki bo. do celotno ‘vprašanje znova pretresli m skušali najti srednjo pot. Z naše strani samo toplo želimo, da bi bil spor ugodno rešen v korist odpuščenih delavk in delavcev, ki so brez zaslužka in ki morajo o-kušati vso grenkobo težkega gospodarskega položaja v naši pokrajini. Obmejne izmenjave v juliju GOBICA, 18- —.Ministrstvo za trgovino z inozemstvom da je pri izdajanju izvoznih in. u-voznih dovoljenj za v ali iz Jugoslavije prednost onim trgov, cem, ki lahko izstavijo skupno s piošnjo redno pogodbo, podpisano od pristojnih jugoslovanskih oblasti. V zvezi z novim sporazumom med jugoslovanskim poslaništvom v Rimu in Ministrstvom za trgovino z inozemstvom, je to ministrstvo odredilo. da ne bo od sedaj naprej več vpoštevalo onih prošenj za izvoz blaga v. Jugoslavijo, katerim ne bodo priložene redne kupne pogodbe izstavljene od jugoslovanskega poslaništva v Rimu na posebni tiskovini. Zaradi tega bodo morale lokalne tvrdke, ki izvažajo ali uvažajo blago, poslati, na jugoslovansko poslaništvo v Rim dve fotografiji kupno-prodajne pogod. be ali pa posebno potrdilo, iz katerega je razvidno, da je pogodba sklenjena V preteklem juliju je Trgovinska zbornica izdala 19 uvoznih dovoljenj za skupni zne. sek 42.684.195‘lir za nakup sledečega blaga: gradbeni les, les za kurjavo, žaganje, premog, pristne lesne izdelke tistega predela, govedo za zakol, sveža jajca, svežo zelenjavo in drugo blago. Ista zbornica je v juliju izdala 13 izvoznih dovoljenj za skupno vsoto 9.906.175 lir za sledeče blago: nadomestne de. le za avtomobile, električni material, mehanično orodje, enkrat, da je pot trgovskih iz-1 razne stroje pisalne in račun- Prazno mesto za veliki šmaren Nedeljski de2 ohladil ozračje in koristil kmetom GORICA, 18. — Tridnevne počitnice za veliki šmaren so se pričele s sončnim dnevom in obetale nič slabši zaključek. Številne Goričane ni plašilo, če je ravno v tistem času razsajalo po južni Angliji veliko neurje in grozilo, da strese svojo jezo tudi nad Srednjo Evropo. «Ven iz tega pekla — so se tolažili — naj bo kar hoče Dovolj smo se parili in kuhali». Tako «za permej...« so se obvezali, da je bilo mesto te dni skoraj izumrlo, Le nekaj avtobusov izletnikov ;z Srednje in Severne Italije je prišlo k nam na oglede ((krivične meje«, drugače pa je bilo precej miru. Ko pa so sg Goričani v nedeljo vračali domov, jih je temno nebo celo popoldne pozdravljalo od Karnije in Ka. nalske doline semkaj in jih pod večer dobro zmočilo. Marsikateri so tarnali, pa so si vendarle mislili da je dež potreben, ker je prinesel korist kmetom. vsem pa prepotreben hlad in... prijet no spanje ponoči. Povratek izletnikov GORICA, 18. — V nedeljo zvečer so se v Gorico vrnili udeleženci izleta, ki ga je organizirala Zveza slovenskih žena v Gorici. Izletniki so že v četrtek zapustili Gorico ter se čez Cortino D'Ampezzo odpeljali v zahodno Avstrijo, prešli nato del južne Nemčije in se čez Dunaj in Koroško vrnili domov. Ves čas so imeli lepo vreme. Z izletom so bili vsi zadovoljni, ker jim je nudil veliko lepega. Muhasta strela GORICA, 18. - Med nedeljsko nevihto je tudi treskalo. Tako je ena izmed strel treščila v visoko smreko, ki je rasla v bližini deške vasi v Svetogorski ulici. Drevo se je popolnoma razklalo tgr padlo preko ceste in za nekaj trenutkov prekinilo promet. Strela je povzročila pri okoliških hišah kratek stik, za-radj česar so bili prebivalci skoraj četrt ure brez luči. Kradli so miloščino GORICA, 18. — Po vaseh v okolici Ronk sp v zadnjem času pobrali iz cerkvenih pušic precej denarja. To se je dogodilo v vasi Selc in Vermiljan. Denar pa je zginil tudi iz cerkve v Ronkah, Ker je bila tamkajšnja duhovščina z odvzemom denarja osebno zelo pr; zadeta je, po vseh cerkvah razposlala sporočilo, v katerem dejanja obsoja, ker je bila a tem ((odvzeta pomoč za duše v vicah«. Zadevo so predali so. dišču. Neroden padec na kolodvoru GORICA, 18. — Ko je v nedeljo popoldne 67-letna Ana Čibej iz Trsta izstopila iz vlaka na kolodvoru v Moši se ji je nenadoma spotaknilo in je udarila s komolcem ob-pločnik. Ker se je pri padcu precej poškodovala, jo je njen mož takoj pospremil v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je spabnila desno roko pri komol cu. Ozdravela bo v 25 dneh. ske s c roje,., v«unr> drugo blago Stanje avtonomnega kbmpen. zacijskega računa dne 31,. julija t. 1, je. naslednje: vplačila 569.048.204 lir. izplačila :465' mi; lijonov 342.930, lir: izplačila za razne operacije v teku 31 milijonov 835.176 lir, s saldom 71.870.098 lir. venstva se bodo srečali najprej z moštvom iz Trsta in kasneje iz Vidma. Letos je prišlo v St. Peter Slovenov in v Nadiško dolino precejšnje število letoviščarjev, ki hočejo preživeti svoje počitnice v objemu naših prijaznih dolin in hribov ob obrežju Nadiže. Razen naravnih lepot pa privabijo tujce tudi prirojena gostoljubnost prijaznost in vljudnost naših ljudi. Primanjkujejo pa hoteli. Domačini sami nimajo primernih sob, ki bi jih lahko dali na razpolago tujcem, kar bi jim prineslo dober zaslužek. Ce se dosedaj ni še razvil turizem v teh krajih, to ne pomeni in ne more biti ovira, da se ne bi zdaj lahko razvil. Vsakdo lahko razume važnost turizma in potrebo, da se podpre njegov razvoj za dvig gospodarstva m za izboljšanje ekonomskih razmer tukajšnjega prebivalstva. Opazili smo, da sta tujcem najbolj priljubljena Podbone-sec in St. Lenart. Zato je potrebno, da oblasti podprejo razvoj turizma v teh krajih :n da odstranijo dosedanje ovire in nedostatke, ki bi lahko preprečili nadaljnji dotok tujcev. Pa tudi zasebni podjetniki imajo lepo priliko, ki jo ne smejo zanemariti. Urnik vlakov oa goriškem kolodvoru Kdo bo trener Predujem za sončnice GORICA,,18. .— y- sredo bpdo pričeli pobirati seme sončnic. Pri tem opozarjamo prideta valce,. da oodo pri oddaji prejeli 6000 lir .predujma ali pa 21 litrov najboljšega olja. goriške enajstorice ? 'GORICA. 18. — Ker ni več nebtne možnosti,. da bi dobil: za trenerja «Pro Gorizle* bivšega igralca Brescie Valleja, ne preostane voditeljem «Pro Gc-rizie« drugega, ket da srečno pripeljajo v pristan pogajanja s Tržačanom Villinijem. On bi U D H O D 1 . Proti Trstu: 6.20, 7.25. 8.44, 10.04, 13.45, 15.57. 17.26. 18.33* 20.36. 21.26. 00.01 Prot! Vidmu: 4-50, 5.30 6.36, 7.59. 8.28. 10.46. 13.48. 16 00*. 17.25 19 15. 20.18. 23.20 PRIHODI. Iz Trstu. 5.26, 6-34, 7.57, 8.19» 8.27. 10.44 13.44, 17 21 19.10. 20.16, 23.18 Iz V dma. 4.40. 6.18, /.23 8.43 10 00. 13.43. 15.55. 17.23. 18 29»! 20.34. 21.24 23.59. * Ne vozijo ob nedeljah K V N O VERDI. 17: «Ta moj čudežni sinv, D. Martin in J. Davis. VITTORJA. 17: »Veliki pustolovec)), G. Sanders in P. Rock. CENTRALE. Zaprt. MODERNO. 17: »Oblegano me- Spodnji Bar a as Izvedeli smo, da je v Benetkah v mestni galeriji «B. La Masa» pred dnevi razstavljala svoja dela mlada umetnica Maria Teresa Costaperaria iz Spodnjega Barnasa. Pohvalna kritika in priznanje za njeno tiho in resno delovanje so lepa nagrada naši mladi umetnici, ki je te dni dobila tudi vabilo za Mednarodno razstavo ,ki bo v jeseni v Boznu (ledad zaradi svejih neoporečnih kva-j st0», M. Clift in O. Douglas litet. ki sl jih je. pridobil kot \ ESTIVO. 21: «Abracadabra». M. nekdanji igralec «Triestme». mogel napravit iz goriške enajsteric; mično moštvo, ki ti lahko uspešno zaigralo v četrti serij-i prvenstva. Izvedeli smo, da bedo s treniranjem pričeli v pričetku meseca septembra, da bedo proti koncu meseca ko se bo prvenstvo pričelo, nanj temeljito pri. pravljenj. Pred pričetkom pr- Riva in R. Dilli. Prispevajte za KULTURNI DOM Preteklo sredo dopoldne se je 28-letni Kolerič Benito iz Praprotna napotil v Čedad, da bi si nekaj nakupil. Okrog poldne si je zaradi hude vročine hotel ugasiti že-,o in je stopil v ne..o gostilniv v 01. Monastero. Brez skrbi je pustil svoje kolo ob vhodu v gostilno. Ko pa je cez nekaj minut stopil iz gostilne je žalostno ugotovil, da mu je nek do odpeljal kolo. Potolažil se je s tem. da je tatvino javil policijskim organom Grenka tolažba, če ne no več našel kolesa. Drugič ?a bn znal bolje čuvati. Praznik naših po teh skromnih vasicah? V koledarju je napisano: 16. avgust. sv. Rok. Zato je tak praznik, ker je sv. Rok zaščit, nik tesarjev in gozdarjev. Ti neumorni delavci imajo danes svoj veliki praznik. Zapustili so hlode in gozdove in prišli v svojo vas na svoj praznik. V večjih ali manjših skupinah se živahno pogovarjajo o svojih zadevah, Ze v zgod. njih jutranjih urah je pravi živžav po vasi. Ljudje so pozabili na svoje vsakdanje skrbi in so razigrani. Po maši se množica zlije v gostilne. Tu se ob kozarcu dobrega vina razvija pogovor o vseh stvareh, zlasti o delu in zaslužku. ' Naši ljudje so zelo navezani na delo. zlasti pa gozdarji. Za njih je glavna stvar delo in samo delo. Ze v mladih letih si ne žele drugega nego da zrastejo in so sposobni za delo. Marsikomu se bo to zdelo v današnjem času sploh nemo goče, a je gola resnica in se lahko vsakdo o tem prepriča na lastne oč, če obišče Beneško Slovenijo. Prepričal se bo o tej lastnosti naših ljudi, ki pa imajo vedno neprilike in nevšečnosti zaradi politike italijanskih šovinistov Saj bi bilo nemogoče, našteti vse posku. se vladnih in političnih krogov, da bi to ljudstvo odvrnili od njegovih tradicij. Toda zlasti naši gozdarji si ne žele drugega nego da jih pustijo na miru pri delu Za vse vabe. obljube in iluzije so neobčutljivi, ker imajo dovolj izkušeni. Oni. ki mislijo, da bodo, prinesli ((civilizacijo« v te kraje, bi morali malo razmišljati o tem in bi lahko razumeli. da ni tako lahko zbri. sati priljubljene in stare domače tradicije tega ljudstva. Obvestilo, obrtnikom videmske pokrajine Za dobo od 1. marca 1952 do 31,- decembra 1953, je določena posebna podpora brezposelnim na račun delodajalcev in obrt nikov, ki imajo dohodke obdavčene po kategoriji B in C. Obrtniki so pa razrešeni 4 odstotnih dajatev, če jih že ne plačujejo zavodu INPS v industrijskem sektorju; to pa zaradi tega, ker po ministrskem dekretu 2. februarja 1948 riso tesarjev iu gozdarjev i vključeni v obrtniški sektor Ceste so polne ljudstva, vse je v prazničnem razpoloženju. In vendar ni nedelja. Kaj neki praznujejo danes po naših dolinah v Beneški Sloveniji, da I je vse tako živahno in veselo Omenjena izredna dajatev je določena tako: 4 odstotke plače 'uradnikom in uslužbencem, ki dobivajo mesečno, plačo, petnajstdnevno, tedensko ali za neko določeno dobo; 2 od- Tržaški iredentistični tisk ,ie xar naenkrat pričel posvečati izredno, veliko pažnjo tranzit-’ nemu prometu. Tako smo čitali 2e celo vrsto člankov, ki obravnavajo promet iz najrazličnejših vidikov. Ponedeljska izdaja iredentističnega lista «Giomaie dr Trieste« prinaša nov članek take vrste. Tokrat se v njem S E TRANZITNEM p R O M E T IX katerem !ahk° plačuje prista------------------------------------ niške stroške z lastnim blagom lani ukvarjajo s proučevanjem po- Samo v tesnejši vsestranski naslonitvi na zaledje se datkov prometa za prvo pol- _ „ . ‘ niških «t™it„ letje tega leta Ker smo mi o Trst resi pred grozečo gospodarsko in prometno krizo kem biagu in davs obsegu prometa prvega pol----------------------------------- r , ?. r. prvega letja 1952 že obširno poročali, se ustavimo samo pri eni značilni cvetki omenjenega lista. Časnikar v začetku zelo obširno govori in navaja številne podatke o prometu Trsta na sploh in o deležu različnih držav ter nato postreže z naslednjo »briljantno)) ugotovitvijo: «Od Jugoslavije lahko le malo pričakujemo (nanaše se na povečanje prometa op. ur.) in to ne zaradi slabih političnih odnosov z Italijo temveč zato, ker njeno ozemlje ne more gravitirsiti k Trstu« (podčrtali mi). To svojo trditev dokazuje pisec omenjenega članka s tem, da navaja jugoslovanski promet v prvem polletju tega leta in pravi, da so iz Trsta odpeljal; v Jugoslavijo komaj 73.317 stotov blaga. Na koncu članka pa sramežljivo pripominja, da so iz Jugoslavije pripeljali v Trst 292.000 stotov. Mnenja smo. da se morata pri proučevanju železniškega prometa proučiti obe smeri, ne pa delati prezgodnjih in zlasti tako kategoričnih zaključkov na osnovi ene same. Tržaški promet, in to velja za železniški kot pomorski, je zelo enostranski. V Trst pripeljejo večino blaga po morju in to blago zopet peljejo po železnici naprej. Tako stanje je neugodno, ker presegajo prihodi po morju skoraj trikrat morske odhode in prav tolikokrat železniški odhodi prihode. Zato pa se morajo vračati iz Trsta ladje na pol prazne in na obratni poti železniški vagoni niso polno izkoriščeni. Prav zaradi tega je tisti promet, ki ima obratno smer. toliko'pomembne jši. Jugoslavija pa veliko izvaža prek pomembni za tržaško gospodarstvo in jih tržaški podjetniki ne omalovažujejo. S tem seveda nismo dobili odgovora na vprašanje, zakaj ne doseže jugoslovanski promet večjih številk. Ce pogledamo trideset let nazaj, lahko ugotovimo, da je 1913. leta, to je takrat, ko se je promet razvijal izključno na osnovi gospodarskih zakonov in geografskega položaja, znašal železniški promet pokrajin, kj so pozneje pripadle pod Jugoslaviji 31.59% celotnega tržaškega železniškega prometa. Iz teh pokrajin so takrat pripeljali in odpeljali iz Trsta 9,89 milijonov stotov raznega blaga. Železniški promet s Slovenijo in Istro ter Trstom je 1913. leta kazal takšno sliko: Primorska 3.35 milijonov stotov. Kranjska 3.36 milijonov stotov, Koroška 1,16 milijonov stotov (dve tretjini celotnega prometa Koroške, ker je del koroškega ozemlja pripadel Avstriji) in Štajerska 0,91 milijonov stotov. Poleg tega pa so bile udeležene pri tržaškem prometu tudi ostale jugoslovanske pokrajine, kot so: Hrvatska 0,95 milijonov stotov, Bosna in Hercegovina 0,12 milijonov stotov in Srbija 0,04 milijonov stotov. Kam so takrat, ko še ni bilo nikakih političnih omejitev niti ni agresivna politika italijanske vlade vplivala na tržaško gospodarstvo, gravitirale omenjene jugoslovanske pokrajine, je iz teh podatkov dovolj jasno. Cim pa so italijanske čete zasedle Trst, se je pričela agresivna politika Italije proti Jugoslaviji in proti jugoslovan-kerau življu v Trstu in Julij Trsta. Zato so ti stotisoči sto ski krajini sploh. Logična potov jugoslovanskega blaga zelo I sledica take politike je bilo tudi zmanjševanje tranzitnega prometa. Tako je železniški promet 1924. leta znašal še samo 3,27 milijonov stotov, 1928. leta 1,86 milijonov stotov in 1938. leta 1,1 milijon stotov. Napadi na slovenske trgovce, trgovske firme, banke in podjetja, ki so se dogajaii v veliki meri še pod tako imenovanimi «lberalnimi» režimi, so ustvarili ozračje, ki je onemogočilo trgovske odnose med Jugoslavijo in Trstom. Zaradi takšnega stališča Italije je bila Jugoslavija prisiljena, da je za svojo trgovino iskala izhode drugje, pa čeprav so bili iz čisto gospodarskega stališča manj racionalni. Po drugi svetovni vojni se ni stanje, kljub mnogim upom, bistveno prav nič izpremenilo. Italija še vedno onemogoča Trstu gospodarski kontakt z Jugoslavijo. 1948. leta je Italija sklenila z Zavezniško vojaško upravo znane zloglasne rimske sporazume, ki so «de facto» ustvarili med njo in Trstom gospodarsko unijo in s tem podredili gospodarske interese Trsta Rimu. Jugoslavija je še pred zaključkom tega dogovora predložila trgovinski sporazum, ki bi obogatil Trst s koristnimi gospodarskimi vezmi Jugoslovanski predlog so odbili in rezultati so se pričeli prav kmalu kazati. Agresivno stališče italijanske vlade pa je prišlo posebno do izraza prav v zadnjem času. Ze večkrat smo opozarjali na italijansko politiko v okviru tržaškega velesejma. Ze pred velesejmom je prišlo do vrste sporov zaradi odobritve jugoslovanskih uvoznih kontin. gentov. Angloameriška vojaška uprava je pustila Rimu tudi v tem vprašanju svobodne roke in tako jugoslovanski proizvajalci, ki so na velesejmu zaključili dogovore za prodajo svojih proizvodov, še do sedaj niso dobili uvoznih dovoljenj. Celotni kontingent (ki pa se v praksi še vedno ne izvaja) je odredil Rim na svojo roko in so tako v kontingent 70 milijonov lir vključili tudi les za vrednost 40 milijonov lir, čeprav za to blago ni potrebno uvozno dovoljenje. Poleg tega so kar sami vključili 10 milijo, nov lir rudnin, katerih Jugoslavija ni mislila izvažati v Trst Taka politika, ki se izraža tudi v normalnih gospodarskih odnosih, kot so n. pr. najnovejša znižanja uvoznih kontingentov kuriva in živil, pa je nujno morala vplivati na celoten obseg gospodarskih stikov med Trstom in Jugoslavijo. Tako smo prišli do takega žalostnega stanja, da se je železniški promet v prvem polletju tega leta zopet znižal. Ze smo napisali. da so znesli železniški prihodi iz Jugoslavije v prvem polletju 1952. leta 292.700 stotov, kar je skoraj dvakrat manj kot lani, ko so znašali 438.796 stotov. Odhodi pa so se zmanj. šali za dvainpolkTat. V prvem polletju letos so znesli 74.317 in porvem polletju 1951 leta 170.140 stotov. Skoraj ni treba poudariti, da je taka iredentistična politika izredno škodljiva za Trst in da nikakor ne vodi k povečanju normalnega tranzitnega prometa Tržaški tranzitni promet ne more namreč biti izoliran od drugih gospodarskih vezi z zaledjem, ker pač vsaka država stremi za tem, da izvaža preko onega pristanišča, v in ne z zlatom ali dolarji Taka politika, kot. jo vodijo iredentisti, ne škodi samo gospodarskim stikom z Jugoslavi. jo, temveč tudi z vsemi zalednimi državami. Dovolj bo, da _________ se spomnimo samo dolgih di- 1 i_ i skusi j, kiso nastale okrog pla-lanKO čevanja češkoslovaških pristaniških stroškov v češkoslovaš-so vsa pogajanja padla zaradi strukture tega blaga, ki jo je predpisal Rim in ki ni bila ugodna za CSR. Bila pa je ta struktura napravljena tako. da ne bi moglo v Trst uvoženo češkoslovaško blago konkurirati italijanskim tvrdkam. Rešitev tržaškega tranzitnega prometa pred grozečo krizo je edino v tesnejši vsestranski povezanosti Trsta s prirodnim zaledjem, od katerega Trst živi in katero ga je tudi ustvarilo. Med to zaledje pa spada po železni logiki gospodarskih in geografskih zakonov v prvi vrsti tudi Jugoslavija. Pa bi bilo to iredentistom všeč ali ne! Opomin nabiralcem razstreliva Ravnatelj policije g. Richard-son Je včeraj izjavil, da je zelo zaskrbljen, ker je policija v zadnjih tednih v večjem številu primerov ugotovila, da skupine ljudi pobirajo z dna morja razstrelivo, ki so ga tam iztovorile oblasti. G. Richardson opozarja, da je to razstrelivo zelo nevarno, zlasti zaradi tega, ker vodia razjeda zunanji obod. Razstrelivo prenašajo potem po mestnih ulicah, kar je zelo nevarno. Dovolj je, da bi s tem razstrelivom kam na lahko zadeli, pa se lahko razpoči, kar bi utegnilo povzročiti ranitev ali celo smrt tistih, ki bi bili v bližini. Zato opozarja ravnatelj policije prebivalstvo, naj neha nabirati to razstrelivo. Nabiranje ni nevarno le za tiste, ki ga opravljalo, marveč lahko povzroči škodo vsem meščanom. Stvar samia na sebi pa predstavlja resno kršitev zakona o prenosu razstreliva te vrste. stotka plače delavcem, k> vajo plačo po delovnih ur Za nadure je treba do 8 odstotkov. Obrtniki n za vsa pojasnila obrnejo svoj sedež v Vidmu Manzoni 1. tl Rok za pokojnine do 31 m- Kakor smo že de 31. poročak f t, m. zadnji r predložitev prošenj pokojnine. To priliko 1*^ porabijo vsi svojci 1. septembra 1939 daH*jL že vložili prošnje za P° no. Vsi svojci padim •osnjc r - i padlih od tembra dalje, katerim #A kli pokojnino ali so žali zaradi njihovih e skih ali družinskih lahko vložijo prošnjo ;j. vizijo njihovega položaja ^ ^ a** kazi o nastali sprememb nomskih in družinskih Kdor ne bi imel še trebnih dokumentov, n»L jf prošnjo na »Ministero soro - sottosegretaria^j, sioni di guerra», S P ,-jtil1 da bo naknadno poslal dokumente. niato0 Jastrun: Mickiesvicz, JL ji lir 1.600. Tolstoj: v°^siof mir, platno, lir 2.900- Primorje luči polpl., lir 1.050. L :«• "*■ P polpl., lir 180. Morik£' ^ zart na potovanju f (Mala knjižnica 52) 180. Mevlja-Kljun: pikre, broš, lir 220 Ves«1' DOBITE JIH V SLOffrtfjNj KNJIGARN AH Vc‘Tfl9 GORICI! letovanje p°t NA BLEDU Letovanje Pia"1” irr društva na Bledu ja!o do polovice. 5^ «• M* bra. Letovanje J« v denskih izmenah, f>r.oS-c\& da se zainteresiram .„je prej vpišejo. VpišO^fV in informacije pn v Ul. Machiavelli ’ j) vsak dan med <*■ uro. 5-DNEVNI IZL£I V DALMACIJO ■H ra Zs-radi tehničnih t gov se jzlet odloži jj. septembra na 1*. sept. t. 1. Odhod n® parnikom »Daimacu ^ 4. uri zjutraj. ObisK „(r ti je. Raba, Zadra, pika, Splita. Dubr<” |j» Kotora in zopet 9 fr Prekinitev vožnje "V’ bu, v Splitu in U“ p niku tn na povrajfjo# pet v Splitu, kjer .v izletniki ogledali '1't!titJ' prenočili. PrvovrstOGje®' na na ladji. Z vpiso* jtf prično takoj. Cena pfč (vključena brana P” nočišče) .je lir vpisu plača vsak J* i' polovico vsote, j * pred odhodom p ostanek. .-ijt Ker Je število ‘ -• *• • •• - iVljfi dvodnevni Bled Reko /n v Rovinj j* 23 eS*1 Vpisovanje do. 1952, pri »Adria Severo 5 D' Ul. F. 8 19. avgusta 1953 SPREMEMBE V EGIPTU k šel n* del Kader Taha 'voieoa 3 večera v družbi na s«, Pnjatelia A!i Haseina kra’evne sekcije bratov- Ko sta c" Al Ated°tn0 t6r temn° UU‘ *°ral n° °dstranil' češ da bi k: ie"h5 aviti svojega strica, kern S6(3el v nekern veli- «ki je parki-Ali ua .bllzmi- Komaj se ie biiu Sei? Približal avtomo-silo’ J***, reflektorji z vso u trem,! , porožnika Taha. ne!; stl.^ pozneie so zado- se ie ?oro™ik Taha s° Sa nri !■ ranjen. Ko Povedal d?'Jal‘ v bolnico, je jalec. Tai, .Je Ali Hasein izda- To s 1 nat° umrl-mi 2Jodil° pred štiri- poti dovS omu je bil na “moril’ ZaV ah®? Kdo ga Pfeiškava? Se ie PreDrečila iovol^^anEki vojski je neza-Postavijji zel° staro. Dvor je V v°Kk- «na od§°vorna mesta sormuL nesP°sobneže, ki Slušni i ^ istočasno zelo iiij je h?r u?°gl'jivi. Eden ta-arnjade h YJhowili komandant da* obnw ,ar paša- Koman-Amr je bil Siri Pošiljal v^ii -l ’ zelo Pogosto 2sPuščene tJSe ^a5tnike v zelo ^an^e. da ei' oddalj6ne posto-liziral v tera času orga- '=stnikovS?Stan^e žena ruiorn. raim kraljem Fa- v vojski je a». se je Ali Haseii * veliko nezadovoljstvo >g te" ,Jastnišk 5 Pomrfi! F1^uk’ oziroma dvor 'astT1i-škem osebju. Po- ^zročiio lPV?em ča .'>j' Faruk _________________ gEniziraiJ°sta1akih* ,d5’s'triikov or-ter y ne državne udare VSa!t Btrilt”1. začetku zamoril Sv°bode m us Parlamentarne ?,ižni- re?imarU V Partiku!ari-5° Posebei ]e.prišel do izraza ’Ztaelske v.V CaSU egipčansko- ^lo že t„,lne in zato bi bilo tP ^oiuciirat kmalu do pra- k rult&v »vit V Sami v°iski. je bil Polkovnik Čerin i , ** n, Ke vojne “ ze fevo fkciv je k f1511 'H>or^~Pr' o:f'cir za zvezo i°mi in fr0nt *er • šta,bom na ni- Rli.,k mk°li niti vi-i"Vaa za i? temu je bil odli-Meverjetno Junaštvo« wai' ^ vojn; trikrat ra-lcen v5° končani vojni °jank0 « neko Puščavsko ‘0; w„ ce temu dodamo r.w*li®*taglb-pa’ ki -ie ’ 3e ' VOim; tKiUm ®r«nejč( Post, Šp da /J* v0jtfcJ*‘fckivaia egipčan- v 2e npuJ!”0 staro ter sko-f'fWno ^Up“rabT1o orožjp- le SploŠn0 nJ:. dOVo'j vzrokov za h: "ezadovoljstvo. ^niii , ^ S^0 Že generala Mo- S i»,.ag!ba' ki je Pred krat- v Egiptu prevrat, flp. bil° »i V° m razumljivo je to, da % il ^Se t0 Popravljalno :i»er več njegovo, ampak da je : Sa n »k Sodelavcev. Vsi 'pbolj značilno to, 'da v*i t. in po‘ Njegovi Pr; tem so *aj’ tr, ^ uV,ni"delavCi EginiČ, V Jl C8St-niki. Za- v Bred krati 3 V°jska je bi,a Ca ešhS nekaka me^a- an§leš4 r^ih v°iak°v ter C5s,niki s asJnikov. Le redki w?,iWanSkP 111 do zadnje voine S! 'iani an1rodu ‘n še ti' so Stasi ^miških ali vsaj y *oii t? *■ E"ipet ni v iSip5ansk- -lrske šole. zato v ^SJiji v .cast,niki študirali !,4°'Lle kdorngU3° Pa 36 Šel ' kdor Ckm 56 imel srpd-S° v času -2el° b°gat- Ko » V Egirih 2ad'nje vo.™e od. v alilntiijo ' tudi svojo vojno tiiČSško f, M6eH zahajati ^socialni? 0,tudi domačini tudj ®Ias,tl. j. ljudje m ^1 rJf -I7 naroda in nE: 5 prIS°ke bur?CRne arist°kracije iih%o 5, ?,je- Dvnr Pa ;e v«StP 'V ražd"r a8entov' ki vJSki- tai,„. e*Jene h ^ Ijuri^' za naprednejše na^,,ud3e j7 narod ^čene aris-‘žoazije. evilnih aR( Voi l"- takrnraZde^ene Po vsej ® i rohai da ^ v »iiart- nekai ?a?a- da se v težk' Sastnitreraia' in n™0?1 Post »'»C j 50 morali v seCp laike, i.- a najnevarnejše Jih i?staiali po ce'e me- '»an- žam Službi ne da bi C® 4 tenjal' Vsak naj sU5k?* *lolD1e mladega častni-D na n a it, mese(;e naporne f,. Vsfiii . j nevarni točki .'^.okolica, ki ie . lz?redi opravijo0 s'tainr,ta,or9ki režim ter i.' Poostreno dikta- I)i ^ t i^.% ^ s*Uži!o Faruku ter li ,ui e8ovi- služilo a' da so «na- st‘ r«d dvora BVaslnik, voiski«. Oko V**!8 so",;lihOV so aretirali. Se |i«H* e^anrt.!J*8na,l iz Kaira ■hiof v najbolj odda V > . Ker ni Faruk torj’.,e OrBar,;,3"’3 v sv°jo voj-I, ann ral Posebno mo- ^ra?eh 'tega'> 'CiiSko divizij°-^anev"' kpr ie b’I ravno U nezannn- *MeuUtvo. Mm še vežje vojsko« * er ter Ve:s ta Farukov a D • že tiskana P°litična lc*na policija s^šala HorniSiti M*1. lemu na sled h '‘stal, r0' Toda' vsi ^eija p_ftha, najmanjje- spir;:,^porakaitl vsa organi- rat av ‘‘a in u j žaso^vSod 'mela zaslombo ®fa«'*Vria in b‘la zelo kon- Amra so nekega jutra počakali pred vežo njegovega stanovanja trije zarotniki. Streljali so sicer nanj, toda ranjen je bil le njegov šofer. Ko je letos v aprilu prišel bivši ikralj Faruk iz zgradbe industrijske zbornice, se je neka nepoznana oseba jprebila skozi zaščitni kordon Farukove teiesne straže, ki so ]o sestavljali sami Sudanci. Atentat na Faruka ni uspel, ker s> atentatorja Sudanci kar na mestu poteptali in javnosti so oblasti vse to pojasnile, češ da je bil atentator le neki verski fanatik, ki je hotel izročiti kralju Faruku le neko osebno prošnjo. Sudancem pa je bilo strogo zabičano, naj o tem niti ne črhnejo. Kmalu za tem je pi-išlo do maščevanja. Faruk ter general Amra sta naročila umor poročnika Taga. ki smo ga ome- nili v začetku in ki so ga imeli za voditelja vsega uporniškega gibanja. Umor je torej popolnoma uspel in dvor je preprečil vsako preizkavo o umoru, da ne bi prišlo na dan to. kar niso želeli, da bi se izvedelo. Toda kakor je zinal delati dvor ter njegova okolica, tako so znali delati tudi zarotniki. Dvanajst zarotnikov, ki se je zbralo okoli generala Mohameda Nagiba, je delalo s polno paro in za seboj so zarotniki imeli vso vojsko ter vse egipčansko ljudstvo. Na drugi strani pa kralj ter njegova okolica niso več vedeli kaj bi počeli, koga bi zaprli, na koga bi se zanesli. In konec je tak, kot ga poznamo. Faruk v izgnanstvu Nagib pa na vladi. (Po «Borbi») fi-p. iC‘\*5 nm jema obširno površino, ki ni vsa naseljena in ima zato krasne vrtove in parke. Tihe in ozke ulice ležijo pod strmo skalinc «des Domas«, na kateri je zgra-i Ko smo obiskali ter si podrob-i iena slavna papeževa palača S no ogledali prestolnico Sredo-1 (Pala^ des PaPe*>. ki zavzema izemskega morja, Marseille, nas j 15.165 kvadratnih metrov povrsi- . ne To palačo so zaceli zidat: vodi pot v bližnja mesta ter ^ ... ,. leta 1316 po naročilu papeža vas, južne Francije, k, nam nu-1 ^ xxn konča|i pa so jo dijo zelo- ijnnogo najzanimjvej , jela lcta 1370, -Boli -kot, bivali’ šili ter izredno lepih izletov ' |če ki era je bila to trdnjava Na glavnem kolodvoru v Mar- j {evdaliznia, ker je tu vladalo seillu vidiš vsako vrsto imen krajev za enodnevni ali več-olnevni izlet, Martigues. Etang de Berre, Marignane, Aix en Provemce, - Tarascon. Arles, Nimes, Avignon itd. Vsaka vas ali mesto, v okolici Marseilla ima svojo, zanimivost in to v umet niškepi,. gospodarskem, zgodovinskem, kmetijskem ali industrijskem področju. V babilonskem stolpu, v.seh imen, ki smo jih videli na. kolodvoru, smo sedem francoskih papežev od j Klementa V, do Gregorja XI j celih sedemdeset let. v tako, imenovani dobi ((babilonska j sužnosti papeževa. Takrat j(’ prišla cerkev v popolno odvisnost francoskega kralja. V tej palači sta še bivala, doleta 1408. dva' protipapeža in sicer Klement VII in Benedikt XIII. V bližini je 'stolna cerkev iz XII. st., ki je biser gotskega sloga. Med .zanimivimi stavbami Stolna cerkev s papeževo palačo. izbrali Avignon, ker je z znan ,vsem .še , iz šolskih let ljubiteljem zgodovine pa še posebej. To mesto, ki šteje , 60.000 prebivalcev leži v ravnini krasnih . polj, na levi strani reke Rhone. Mesto obdaja obzidje z 39 stolpi, ki. so ga zgradili papeži XIV. stoletja. Za- ele I naj omenimo tudi kovnico iz leta 1619, muzej Calvet, ki je bogat kipov, slik in drugih starodavnih predmetov. Občinska knjižnica šteje več kQt 140.000 knjig. Krasne so tudi cerkve sv. Petra. sv. Dedjerja. in sv. Agri-cole, Vise tri v gotskem slogu. MARIO MAGAJNA NEKAJ IZ MIKROBIOLOGIJE Laboratorij za posebne privilegirance - Mnogo večja pozornost kakor pri rojstvu človeka Ali je imel Pasteur prav? - Telesa se ne razkrajajo ampak same od sebe mumificirajo Izolirani znanstvenik v stiku z živalmi Mnoge bolezni so posledica zajedanja v naš organizem, kakor tudi v organizem živali ter celo rastlin samih raznih tujih bitij, ki jim pravimo bacili, bakterije, ali klice. Organizem pa Se pro-ii tem upira z lastnimi sredstvi. Poleg raznih mikroorganizmov, k: so telesu na vsak način škodljivi, srečamo tudi mikio-oiganizme, katere so do pred-kratkim imeli za koristne ali celo življenjsko važne. Pasteur je trdil, da človek ne more živeti brez raznih toksinov, ki imajo za organizem življenjsko važne funkcije. V raznih znanstvenih laboratorijih ter . v laboratorijih raznih klinik, večjih bolnic ali sanatorijev imajo tudi živali, po navadi morske prašičke ali delo lažje.. Zgodi se pa, da se zdravniki ali znanstveniki, ki eksperimentirajo posamezne bolezni ter zdravila na teh živalih, često znajdejo v dilemi ali negotovosti iz sledečih razlogov. Res je sicer, da živijo vse poizkušale živali v izredno po-voljnih zdravstvenih ter higienskih razmerah, toda mnogokrat .-e zdravniki ali znanstveniki, ki delajo na posameznem poizkusu sprašujejo, ali je določeni usjpeh ali neuspeh na neki poizkusni živalici posledica vbrizgane kali ali pa protisred-stva ali pa je posledica raznih kali, ki jih ima žival ica v sebi še od rojstva ali ki si jih je živai nalezla s hrano, z dihanjem kakorkoli pozneje. Da bi z gotovostjo odgovorili na obe vprašanji in sicer na Pasteurjevo trditev, da mora imeti človeški organizem razne klice ter razne protiklice, razne toksine ter razne antitoksine, ker je sicer obsojen na smrt, ter na vprašanja, ki so povezana z raznimi laboratorijskimi eksperimenti z najrazličnejšimi živa-licami in o katerih smo že govorili, so si umislili poseben laboratorij, ki obravnava predvsem drugo vprašanje in ki je istočasno odgovor tudi na prvo vprašanje, odgovor na Pasteurjevo trditev, ki pravi, da žival ne more živeti, če je povsem brez klic. Kako to poizkušajo? ’ Predvsem je nujno (.‘obiti živa!, ki ne pride v stik s ovetom, z normalnim življenjem, kjer se gotov0 okuži. Z druge strani pa moramo držati tako žival stalno v aseptičnem prostoru. Kai se pravi aseptičen prostor? Aseptičen se pravi, da ne vsebuje niti najmanjše klice katerekoli bolezni ali katere koli klice proti bolezenskega antitoksioa. Kako pridemo do teh dveh predpostavk? Predvsem moramo dobiti povsem «čisto» žival, ki ni bila infecirana, kj ni bila še v dotiku z zunanjim svetom. To napravijo na Sledeč način: Ko se bliža čas, ko bi morala n. pr. opica ali miš ali sploh , žival, k. se jo upošteva za eksperiment povreči, jo spravijo v poseben prostor, očistijo vseh morebitnih zunanjih klic, jo okopljejo v antiseptični kopel], na trebuhu jo lepo očistijo ter zajce, na katerih poizkušajo I tako pripravijo na kirurški po* kulture posameznih bolezenskih I seg ki bo v tem primeru — klic. Dokler gre za kako bo-' cesarski rez. Da pa ne bi bodo- lezen, katere simptomi ter|ča živalica. ki se mora v tern vzroki so lahko ugotovljivi, je primeru predčasno ter nena- idno roditi, prišla v stik z zrakom. ki je več ali manj okužen, se bo ta cesarski rez izvršil pri posebnem aparatu. Ta aparat je podoben zvonu s posebnim notranjim aseptičnim prostorom. Kirurg, ki ima nalogo «spraviti na svet« bodočo eksperimentalno živalico, ima dostop v ta zvon skozi, dve rokavici, ki sta nepredušno pričvrščeni ali bolje prilepljeni na zvon tako, da; kirurg lahko dela v zvonu skozi omenjeni rokavici. Na spodnji strani zvona pa je poseben del, ki je zaprt z neko pla-'.ično ploskvijo, ki Je tudi neprodušno prilepljena na zvon. Tik pred kirurškim posegom privedejo žival, prislonijo ji na trebuh ta zvon, tako da pride v stik trebuh živali ter že prej omenjoivi plastična plošča. Ko začne sedaj kirurg skozi že prej opisane rokavice z električnim kavst°r-jem svojo operacijo, se pri rezu prilepita robova trebušne kož'’ te/ roba reza oris plastična ploskve zvona ter tako ustvari ta neprodušno zaporo med Zunanjim Svetom ter med zvonom in trebuhom živali. V samem prostoru je popolnoma čist zrak. kar pomeni, da so zrak že prej očistili z raznimi fil.trj. iz steklene volne ter s tekočim vrelim zrakom, ki uniči še zadnje morebitne klice. Tako smo torej. prišli do živalice, ki se ni mogla okužiti, z zunanjim sve-, lom ali bolje v zunanjem svetu in ki živi v povsem aseptičnem svetu, kjer se tudi ne more okužiti. Iz tega prostora žival premestijo v drug prostor toda skozi odprtino, k; ni nikdar v Stiku z zunanjim, okuženim svetom, in je nekak avtoklave. Po takih poizkusih se je ugotovilo, da so živali, rojene od popolnoma zdrave matere, bile brez raznih bolezenskih klic ter da so ostale zdrave do svoje smrti. Tako trdijo znanstveniki iz laboratorija, ki pa pripominjajo, da oni ne morejo trditi, da so te živalj absolutno brez vsakih klic ali virusov, pač ps' da oni doslej še niso našli na teh živalih nobenega patogenega virusa. Najtežje pri vsem tem je vzdrževanje teh živalic. Skoraj vsaka taka žival pride na svet nekoliko predčasno, zato so v začetku zelo šibke in jih je potrebno hraniti na poseben način in z veliko obzirnostjo ter točnostjo. Mišim, ki jih najčešče uporabljajo v take eksperimen-1 posebne farme na način, da te. so dajali v začetku sterili- I vzgajajo lahko mnogo takih zirano mleko, ki. se pa pr j ste-riliziranju snovno pokvari gle-d<> na njegovo hranljivost. Zalo so začeli izdelovati' sintetično mišje mleko. Ko so s tem uspeli so začeli hraniti tudi druge živali s podobnim za vsako vrsto živalic njemu primernim mlekom. Na tak način, povsem ločeni od zunanjega, pokvarjenega ter okuženega sveta so živeli mladiči posameznih živali ter se lepo razvijali in rastli do svoje zrelosti. Ko so se pa začele množiti živali, ki so na ((aseptičen te/ sterilen« nač.in prišle na svet ter v takem prostoru tudi živele, se je ugotovilo, da so njihovi mladiči popolnoma brez vsakih «tujih bitij«, in tu ne mislimo samo na navadna tuja bitja- klice, ampak niso imele običajnih klic. ki jih srečamo sicer v prebavnih ter drugih organih, kjer navadno dobimo kopico po?anv.’znih mikroorganizmov. za kaT?re ie Pasteur trdil, da so življenjsko važni. Najzanimivejše pa pride sedaj Ko taka žival pogine, se njeno telo ne razkraja kot telesa drugih navadnih, torej okuženih. živali. Za en teden ostane telo zelo iepo ohranjeno. Sele nato se začne notranje izsuševanje in vse telo se v kratkem mumificira. Kar se pa zelo pogosto opaža pr; teh živalih je to, da niso popolnoma zdrave, ali bolje rečeno. zdrave so, pač pa niso tako krepke, kot so živali, ki živijo v normalnem življenju, v normalnih razmerah. Temu pa je vzrok umetno hranjenje. Opaža pa se celo razlika v posameznem tkivu, ki ni enako tkivu njegovega pobratima iste vrste, ki živi normalno življenje v prirodi. Analize krvi teh živali pa so ugotovile, da se v teh živalih ne pojavljajo zaščitna telesca proti morebitnim patogenim organizmom. To je dokaz, da mladič ne podeduje po materi nobenih zaščitnih telesc, in jih telo začne ustvarjati samo. če samo podleže kaki infekciji. Samo ob sebi je razumljivo, da so take živali mnogo manj odporne proti kaki infekciji kakor živali, ki so živele v normalnem, »nevarnem« življenju. Ker je bilo z živalicami v prejšnjem postopku mnogo preveč dela in so bile zahteve mnogo večje od možnost; razvoja laboratorija, so v zadnjem času spremenili notranjo ureditev te žival; v.skupnem prostoru, kamor pa ima dostop le človek v posebni tuti, ki ga nekako loči od živali ter istočasno veže z zunanjim svetom. V prostor, kjer živ: okoli osem- sto najrazličnejših živali v popolnoma aseptičnem prostoru ter primernih razmerah, pride njihov strežaj ter opazovalec, ki točno nadzira vse morebitne pojave, oblečen v posebno tuto iz neke plastične mase. Tute ne zapenja, ampak jo zavarijo nanj,,da je tako v popolnoma zaprtem nepredušnem prostoru, preden pa se skozi posebno okence spusti v «najsvetlejši prostor«, v prostor, kjer živijo poizkusne živali, gre skozi dve kabini, kjer se okopa, da ne bi ostala kaka klica na njegovi tuti. Ves čas njegovega obiska pri živalih je v stalnem stiku z zunanjim svetom, v tem primeru s pisarno ^laboratorija, po cevi. kj mu dobavlja " zrak ter po zvočni aparaturi kajti vse. kar opazi, takoj javlja po zvočniku v laboratorij, kjer se vse beleži. Ta laboratorij deluje že celih 23 let, toda šele v poznejšem času. je začel dajati vidnejše rezultate, kajti vsi procesi v tak1'-, razmerah so zelo dolgi in spV*« sc znanstveni poizkusi zelo d .•!-gotrajni. Sedaj delajo na sledečem po ižkusu: Ruski ’ 'mikrobiolog Mečnikov je trdil, da bi toksini, sproščen; črevesnih bakte-r:j. mnogo zmanjšali, ali skrajšali življenjsko dobo človek.i. Sedaj dokazujejo, da razne bakterije, ki jih srečujemo v prebavnih • organih • ter črevesju niso neobhodno potrebne prebavi. Vprašanje je torej, če imajo vsa ta mikroskopska bitja v prebavnih organih kak vpliv na dolžino življenja človeka ali k« terega koli Wtja.Q.dgoyor tw-mo šele dobiTi.' Mala opica ki so jo predčasno Mspravilj na svetu in ji v svrho znanstvenih poizkusov posvečajo daleč več pozornosti, kakor kateri koli princesi, kajti otrok naivadnega smrtnika si o taiki skrbi niti ne sanja (Nadaljevanje in konec) «Največja šala te igre pa je strah, ki ga povzroča ženskam,« i je Žabec nadaljeval. «Odl.ičino.» so v zboru godrnjali monarh in njegovi ministri' ' «Oblekel vas bom torej v orangutane.« je govoril pritlikavec. «Vse skupaj prepustite kar meni. Podobnost bo tako presenetljiva. Via vas bodo vsi imeli za prave živali — in zaradi tega bodo seveda vsi prav tako prestrašeni kakor začudeni.« «Oh. krasno!« je kralj zaklical. «Iz tsbe hočem napraviti šs moža, Žabec!« »Verige so zato tu, da z rožljanjem zmedo še povečajo. Vse skupaj mora izgledati, kakor da bi cela skupina živali pobegnila paznikom. Vaše Veličanstvo si sploh ne more predstavljati, kako silno mora na maškaradi učinkovati pogled na osem zvezanih orangutanov, posebno še. ker vas bo večina ljudi imela za resnične zverine, ko boste z divjim vpitjem planili med lepo in ljubko oblečene može in žene. Nasprotje bo nepopisno.« «Tako bomo napravili,« je rekel kralj. In zbrani svet se je razšel, kajti bilo je pozno in če so hoteli izvesti Zabčev načrt, je bilo treba pohiteti. Njegov načrt, kako obleči kralja in njegove zaupnike, je bil enostaven, in jc namenom, ki jih je imel. prav dobro u-strezal. V času, ko se moja zgodba odigrava, so te živali, ki jih je bilo treba posnemati, v civiliziranem svetu komajda poznali. In ker je bila preobleka ki Si jo je zamislil pritlikavec, resnično strašna in zverinska, je bil uspeh prevare že vnaprej zagotovljen. Kralja in njegovih sedem ministrov so najprej vtaknili v tesne, rjave volnene srajce in spodnje hlače. Potem so te prepojili s terom. Sedaj je nekdo predlagal perje. toda pritlikavec je ta pred-lcs: zavrnil, češ da predstavlja laneno predivo orangutanov kožuh mnogo boij naravno. Na ter so torej prilepili debelo plast prediva. Potem so prinesli dolgo verigo. Najprej so jo ovili okoli kraljevega telesa in jo zavozlali; z ostalimi sedmimi u-deleženci so napravili isto. Ko sr> bili vsi tako priklenjeni in so se postavili kolikor mogoče daleč drug od drugega, so tvorili krog. Da bi pa vse skupaj izgledalo še bolj naravno, je pritlikavec potegni] preostalo verigo še dvakrat, diametralno skozi krog. Se dandanes' vežejo na ta način na Borneu velike' opice. Dvoraha. kjer. naj bi bila slavnost. je bila. velika, okrogla in.; zelo visoka. Svetlobo Je dobivala skozi edino okno v sre-1 dišču stropnega oboka, Ponoči | — in predvsem noonim slavnostim je bila namenjena d.vora-ni'. — Pa ji je dajal skoraj vso svetlobo velik lestenec, ki je vise! na verigi od sredine okna v stropu in ki ga je bilo mogoče s protiutežem spuščati in dvi-g&ti; vendar pa so napeljali protiutež zaradi lepšega zunanjega izsleda izven dvorane, čez streho kupole. Slavnostno dvorano so okrasili pod Tripettinim nadzorstvom; v nekaterih stvareh pa se je vdala preudarku svojega prijetelja. pritlikavca. Po njegovem nasvetu so za to priložnost lestenec odstranili. Kaplje voska bi bile gostom v dragocenih oblačilih zel0 nevšečne iu v prenapolnjeni dvorani se ne bj mogli izoaibati njenega središča, — prostora pod lestencem. Ob stene so postavili številne svetilnike in vsaki od petdesetih ali šestdesetih karia-tid So dali v desno roko dišečo baklo. Na pritlikavčev nasvet je osem orangutanov potrpežljivo čakalo do polnoči, ko bo dvorana nabito polna. Komaj pa je odbil zadnji udarec dvanajste ure. so planili ali bolje — so se skotalili v dvorano, kajti verige so jih tako ovirale, da je večina od njih padla po tleh in se je spotikal še tisti, ki ni padel. Vsa maskirana družba se jih je strašno prestrašila in kraljevo srce je bilo vzhičeno. Kakor s<> predvidevali, je bilo nemalo gostov, ki so imel; ta grazna bitja za divje zverine, če že ne za orangutane. Iz strahu se je onesvestilo mnogo žena in če bi 11? bil kralj tako previden, da r.a slavnosti ne bi bil prepovedal nositi orožja, bi on in njegovi tovariši plačali burko verjetno s svojo krvjo. Tako pa sO v-i hiteli k vratom; toda vrata je kralj ukazal zakleniti takoj po prihodu opičje drhali i:i ključe so izročili pritlikavcu. Ko je bil vrvež najhujši in je vsak gost gledal le na to, kako bi rešil sebe samega — kajti gneča je postala življenjsko nevarna — se je veriga, ki je drugače nosila lestenec in so jo potem, ko so ga odstranili, potegnili visoko pod strop, čist* počasi spustila navzdol, dokler nr kavelj na njenem koncu visel komaj tri čevlje od tal. Kmalu nato, ko je kralj s svcc f. elllfllt Pa G Le na gornjem koncu jezercaf Tam izpod Stenarja sem videl proti Sovatni je še precejšon ostanek velikega letošnjega snežišča. Toplejša vodna gladi-ra ga je raztopila, tako da ostanek nekako visi, oprt na obrežne skale z dolnjo stranjo oddaljeno skoro meter od gladine. V ozračju s približno toplino od 12 do 15 stopinj Celzija se sneg neprestano taja in od snežišča kaplja in curlja v jezerce na vsej širini od 20 do 25 m. Zeljno iščem, da bi našel vsaj sied življenja v jezercu. Nič, ne ribice ne žabice, — v višini približno 1800 m po tolikih letnih mesecih ledu in snega, pač ne zdrže. V vsem času, ko sem obhodil jezerce, sem večkrat opazil le malega črnega hrošča, morda 4 do 5 mm dolgega, ki se ie spušča! od gladine na dno od pol do enega metra globoko. Brezmejne tišine v kamniti dolini ne kali ne žvižg ptice, žvenkljanje ovčjih zvoncev. Lr enolično kapljanje s snežišča v vodo dela tišino še globljo kakor da hoče zaznamovati čas in njegov razjedajoči zob tudi v tem gluhem kotičku. Ze je padal mrak. ko sem se podvizal p0 sipini navzgor na pobočju pod Pihavcem, da sem ti ogledal globoko zajedo med strmima vrhovoma Splevte in Pihavca. Naslednje jutro je bilo nebo skoro vedro, zato sem prej izle-ze 1 iz koče s svojim krušnikom r.6 pot proti Škrlatici, v kolikor mi bo pač sreča mila. Na poti tja proti sedlu pod Sovatno sem preplavil v jutranj,- svežini neka* skalnih jerebic (katom). Zletele sp le nekaj metrov daleč na bližnje skale, stegovale ten-r » | ke vratbve. ogledujoč se na- 2fillega 0» okrog, kot bi očitale jutranjemu * nerala Siri | kalivcu miru. še lepšo sliko. Izza skal pod Razorjem je priskakljala čredica divjih koz. gamsov. S skal ±0 mirno skakljale — osem sem jih naštel — navzdol na sipino in sem po grebenu vrh Kriške stene. Ni se jim mudilo, včasih so se sklanjale k redki travni ruši in polagoma izginile za greben Križa, pač v bolj travnata pobočja med Stenarjem in Skr-latiškimi vrhovi, na strani proti Vratom. Z vrha Kriške stene se mi odpre razgled še bolj mogočen kot prvič, ker je bolj jasno, posebno proti severu čez Koroško, kjer se blišči v Visokih Turah, Veliki Klek (Grossglockner) v jutranjem soncu. Vendar smola, že se okrog poedinih vrhov spet motajo oblaki ali megle, kdo bi ločil. Za Triglavom si je nadel kapo tudi Kanjavec, Razor, — tam v Kaninu pa je vse črno od goste megle. Veselo je šla pot pod noge po obsežni dolini proti Dolkovi Špici, Sipine, stene, bolvani. snežišča se menjavajo drugo za drugo pod nogami. Tudi tod, kjer prihaja že pot iz Vrat. je povsod nebeška tišina. Ni čutiti žive duše, le od nekod odmevajo ovčji zvonci pa kaka samotna ptička se tudi oglasi tu pa tam Ta mir mi da misliti, ko se od vsepovsod dvigajo megle iz dolinskih kotlov: dolinci imajo tudi barometre, pa bolje predvidevajo vreme, in me je skrbelo Vendar je bil že v dogledu prvi višji vrh, ki mu še nisem vedel imena (novi zemljevid Julijskih Alp, ki ga je izdala Planinska zveza Slove nije, sem bil kajpak srečno pozabil v Trstu). Belo triangola-cijsko znamenje na grebenu se Začel o se pravzaprav ni čisto po planinsko | PO GORSKIH SAMOTAH ZORKO JELINČIČ navzgor po sipinah in skalah, | soke Ture z Velikim Klekom v ki so postajale vedno bolj strme’ «•- do grebena, Greben sam pa je b;i izredno dolg jn zračen, ter zelo ozek na vrhu. Oster, hladen veter s snežišč pod Škrlatico me stalno spremlja. Od lesenega znamenja dalje mi kažeta pot dva prekrižana lesena droga. Nič ne najdem, kar bi mi kazalo kod gre dalje pot na Škrlatico, vprašanje, ki me muči že nekaj ur. Se dalje najdem zaključek stare markacije SPD in pločevinasto škatlo z vpisno knjigo: Dolkova Špica, 2582 m Letos sta bila v celem šele dva planinca tu: en moški in ena ženska. Lezem še dalje po dolgem grebenu, ki začne že padati proti Vratom, a markacije se nehajo pri skrinjici. Tako torej, zaključujem earn pri sebi to dolgo iskanje, — še enkrat me je prevarila-Škrlatica, v drugič v treh dneh. Ali za celo leto, kot lani, ko sem bil brez cepina na prevelikih snežiščih? Kajti jasno mi je bilo, da je preveč tvegano v tem času se vračati, in niti ne vem do kod. da od drugod stopim na pot na zaželeni vrh. Posebno ne danes, ko so se od vsepovsod soncu bleiščeče obrežje. Vse Karavanke so bile potopljene v snežnobelem valovju. Edini temni otoček, ki je molel iz bele gmote je greben Dobrača. Potolažil sem se s tem čudovitim razgledom in z zavestjo, da je že tudi sama Dolkova Špica izredno zanimiv ter čisto dostojen vrh, ki ni za vsakogar. Našel sem pred vetrom zaščiten prostorček in se predal hedonističnim ugodjem ob dobrotah iz krušnika. Po dobrih treh urah trde hoje mi je šlo izredne v slast ob tej veličastni sliki vse naokrog. Fantastične oblike megel, ki so se vlačile, se pretvarjale, zagrinjale vrhove drugega za drugim,, le enega n? -Škrlatico. Kot nalašč je ostal lepi vrh z rahlo rjavo steno in križem na vrhu, vedno izzivalno izven megle. V dobrih dveh urah sem bil zopet v domačih dolinah pod Križem. Na poti me je včasih še zagrinjala nadležna megla in še sitnejši veter, a tudi sonce me je osmolilo čez mero. Vreme pa se je boljšalo, čimbolj sem se bližal domu. Vrniti v dom sredi popoldneva v grozeče dvigale megle. Proti sc. ] U;kem vremenu pa me res ni veru sem ime) čudovit pogled: j mikalo. In zavil sem po stezi ogromno megleno morje čez vs.' navzgor na Stenar. Tokrat mi Savsko dolino in celo Koroško vsaj ta ne uteče, sem si mislil ^ • J ^ I*' ’ * * r' | ' I J mi je bližalo, ko sem lezel I Sele daleč na severu so mu Vi-1 Pot na krasen vrh z mogočno 6everno steno proti Vratom in samostojno kopo drzne, krna-ste oblike podobne Matterhor-nu (si licet parva...) je pa nenavadno zložna, priporočljiva (udi vrtoglavim. Na vrhu sem bil prej kot sem pričakoval in brez meglenih presenečenj, in se udal v. lepem soncu lagodnemu razgledovanju, zaščiten za zidkom, ki so ga bili že davno prej zgradili moj; predhodniki. O-čftno je veter tu vsakdanji gost, tudi v letnih časih. Triglav, moj neposredni gost čA dolino Vrat, se dobrodušno smehlja v soncu nad meglami, ki delajo njegovo Severno steno še bolj mračno kot je po navadi. Zvečer je bila koča polna novih gostov. Se prav v kasnem večeru ko se je zabrisaval že zadnji svit na zapadu, kot glo-riola Bavtškemu Grintavcu, so še lezli od vseh strani. Vsak hip smo stopali domači. Mara, trentarskobovški zidar in jaz. ki sem se že čutil domačega, pred dom in vriskali, da smo opozarjali planince v temi na pravo pot, da niso zablodili protj Razoru. nih dolinskih smrtnikov, to se pravi, da je že toliko planinsko prečiščena, da taka nadležna dolinska navlaka, ki ima drugo za bregom kot je planinstvo, — že odleti po poti in n.e prileze v te čiste planinske višine. Zato tu ni tistega ponočnega razgrajanja, ki je klavrna oznaka nekakega «triesti-na». a gotovo ne slovenskega. Saj je Primorec res živahen, toda ne surov niti razgraja-ški, — je bolj resnično kulturen. Z malo besedami vsakdo použije svojo večerjo in se zavleče na svoje ležišče, da je drugo jutro čimprej svež in čil na poti. Drugo jutro so se vlačile megle okrog sten in vrhov, ven dai deževalo ni in tudi ni kazalo, da bo kaj kmalu. V naglici sem oprta] krušnik in jo mahnil proti Razoru. Nekoliko više v pobočju, še pred prehodom v Mlinarico, me je že začela loviti megla. Ostro j je pihalo izza vsakega boli izpostavljenega roba. Gori nad omenjenim prehodom postane značaj gore že tako dostojanstven. s svojimi . stenami, ki imajo tu nekaj podobnega dolomitskim, — in drnastimi policami nad njimi žlebi,, snežišča in prehodi čez strašno razr-vane poedine predele grebena, ua vzbuja res ?poštovanje. Ima res nekaj visokogorskega. Vsekakor to hladno dostojanstvenost še povečuje megla, ki jo prepihava prav hladen veter izza vsakega brda. Ce že kakšna gora, Razor gotovo v polni tem osredotoči pozornost na bližnje gorske podrobnosti ali na poedine predele, ki jih v svoji igri z vetrom nenadoma odpira. Toda, če je je le preveč, postane nadležna. Tako sem je imel na vrhu (2601 m) kar dovolj, posebno, ker so bili trenutki, ko se je odpiral pogled proti Prisojniku ali v dolino Trente, le preveč bežni, da Kljub temu da je bila koča polna planincev, je bilo lahko meri zasluži svoje lepo ime: zaspati tudi ob 10 urj zvečer, I ze severna stena v vsej svoji namreč brez vsakega nadlež višini, predvsem pa vrh s svo-nega hrupa ’n kričanja. Koča timi razori, je namreč že toliko na visokem Megla pač po svoje učinku-in toliko oddaljena od običaj- je v gori, ker te omejuje in s bi jo odtehtali v ysem obsegu. Tudi je bilo prehladno, da bi se mogel udajati običajnemu «brumnemu» razgledovanju ob ritmu prigrizovanja iz krušnika. Nisem prenesel več kot pol ure te krepke gorske svežine, posebno, ker je bil zidek na vrhu, ki bi. me zaščitil pred trentarskim vetrcem, le preši bak. četudi s?m sj prizadeva! dč bi ga malo uredil med škatlama z vpisno knjigo in tisto z žigom. Na povratku, že blizu ^prehoda v Mlinarico, sem srečal prvega planinca iz Duma, nato pa manjše in večje skupinice. ((Pozor na kamen!« — ((Pazi ne ruši kamenja!« — to so klici, ki navadno _ prekinjajo tišino med hrustanjem kamenja pod žeblji, To je res prijetno: če je človek sam, mu vse take neprijetnosti odpadejo. V Domu sem izvedel, da je prišla sinoči šele o polnoči zadnja planinka iz Trente, — planinka, znanka, sorodnica iz mladih dni. Ko so se kasneje razvlekle megle, sva se odpravila prot; gornjemu jezercu. tistemu fin pol zasneženemu. Vreme nama je bilo milostno in pot naju je nesla čez razrvane Pode — na Križ. Pot je bila prijetna in razgledovanje z vrha še bolj. med soncem in trganjem megel med dolinami in vrhovi. (Nadaljevanje sledi) jimi sedmimi prijatelji, opotekaje se prekrižal vso dvorano, so se znašli orangutani v njeni sredini, čisto ob verigi, ki je visela s stropa. In ko so tako stali, je pritlikavec., ki jinr* je neprestano sledil in jih podžigal k vedno hujšemu divjanju, prijel verigo točno tam, kjer sta se križali pbe diametralni liniji. Bliskovito je obesil srednji člen križišča na kavelj lestenčeve verige, ki jo je takoj nato neka nevidna sila potegnila navzgor, da ga ni bilo mogoče več doseči. To pa je stisnila orangutane čisto blizu skupaj, da so stali tesino drug ob drugem. Medtem pa so si presenečeni gostje opomogli; vse skupaj so začeli gledati kot dobro pripravljeno šalo in nenavaden položaj opic jih je silil h glasnemu smehu. ((Prepustite jih meni!« je' tedaj z vrešenim glasom, ki je preglasil ves hrup okoli njega, kriknil Žabec. ((Prepustite jih meni! Mislim, da jih poznarn. Ce bi si jih lahko dobro ogledal. bi takoj povedal, kdo so!» In plazeč se skozi množico, je prišel do stene dvorane, vzel eni izmed kariatid baklo iz roke. se po isti poti kot prej vrnil nazaj v sredino in prav po opičje skočil krajju na glavo in od tod na verigo. Nekaj čevljev nad orangutani je povesil bakio, jim. posveti! v obraz in znova zavpil: ((Kmalu bom videl, kdo so!« In tedaj, medtem ko sc se vsi prisotni ~ z opicami vred — hrupno smejali, je šaljivec predirljivo zažvižgal. Veriga je šinila svojih trideset čevljev navzgor in potegnila presenečene in otepajoče se oransuta-nt kvišku. Tako so sedaj ce- petaje viseli točno na polovici Višine dvorane. Žabec pa, kj se je prilepil na verigo, je ostal v istem položaju ko prej: še vedno je povešal baklo navzdol proti niim, kakor da se ne bi nič zgodilo, kakor da bi se trudil ugotoviti, kdo so. Vse v dvorani je ta nenavaden vzpon tako silno presenetil, da je bilo verjetno celo minuto tiho ko v grobu. Tedaj pa se je zopet slišal čuden, ostro škripajoč zvok, na katerega je posta) kralj pozoren že prej, ko je izlil Tripetti vino v obraz. In sedaj ni bilo ved dvoma, od kod prihaja. Pritlikavec je škripal s svojimi mogočnimi zobmi: da to je bilo škrtanje iz njegovih penečih se ust; njegov pogled pa je v strašnem besu gorel v dvignjene obraze kralja in njegovih sedmih tovarišev! «Aha,» je rekel burkež. «Aa! Se mi že svita, kdo so ti ljudje!« In kakor bi hotel kralja še bližje osvtliti, je približal baklo h kožuhu, da1 je predivo hipoma svetlo vzplamtelo. V manj kot polovici minute je gorelo vseh osem orangutanov in spodaj je v silni grozi vre-šče tulila prestrašena množica, ki je brezmočna in kot oka-menela strmela navzgor, v svetlo goreča telesa. Končno pa je postal plamen tako močan, da je moral norec splezati više, če se mu je hotel umakniti in to je množico spodaj z'a trenutek pomirilo, da ie utihnila. Pritlikavec je izra-b'! priložnost in je začel govoriti še enkrat. «Sedaj vidim . točno.« je; rekel. ckakšna vrsta ljudi so tile našemljene). Tu je nek veliki kralj s svojimi sedmimi ministri, — kralj, ki mu ni prav nič težko, udariti brezmočno dek''ro, in njegovih sedem svetovalcev. k: to odobravajo. Kar p? se mene tiče — jaz sem samo burkež Žabec in to je moia zadnia burka.« In ko je pritlikavec končal svoj kratki govor, je bilo zaradi velike gorljivosti prediva in tera končano tudi njegovo maščevanje. Osem trupel se je zibalo na verigah — smrdeča, počrnela, gnusna masa. Pohabljenec pa je vrgel svojo baklo na nje, spretno splezaj navzgor k stropu in izgini) skozi okno v kupoli. Verjetno je stala na strehi kupole dvorane Tripetta, pomagala svojemu prijatelji pri njegovem grozotnem maščevanju in z njim pobegnila v svojo domovino, kajti od tedaj ju n; videl nihče več. i P Vremenska napoved za danes V II T A/l r predvideva v glavnem jasno f IlL/VlL vreme s prehodno oblačnostjo in možnostjo krajevnih neviht. Temperatura bo lahno padla. Včeraj je bila v Trstu matosimalna temperatura 26 stopinj; najnižja pa 17 stoipinj. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 19. AVGUSTA 1952 8111111? JNHSI Hk 1 !’i •!! gr; M if-l ž jijrHH • ' ■;; j I H»v • h inim lil! •Hilli M ,, * iilllllF 1 1 L ; iiiii iiiiiijiii mam RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.30: A. Dumas: «Dama s kamelijami«. 20.00: Rossini: »Seviljski brivec«. •— Trst II.: 18.15: Beethoven: Koncert g-v Es-duru op. 73. — Trst I.: 17.30: Orkester Erika Robinsona. — Slovenija: 14.00: Pojo nas^Jjg terski zibori. 22.15: J. Brahms: Koncert in orkester v D-duru, o talom obmetavala oblake z ledom. Poskuse, fci doslej še niso dali nobenega uspeha, bodo ponovili jutri. ata sigurna ZSSR in Amerika, za tretje mesto se bosta borila Izrael in Holandska. Egiptovski novinar preplaval Rokavski preliv LONDON, 18. — Egiptovski novinar Abdel Monem, star 27 let, je preplaval Rokavski pre. liv v smeri iz Francije v Anglijo. Za plavanje je porabil 16 ur in pol. V zadnjem delu so ga zelo ovirali morski tokovi, valovi in veter. NEWPORT, 18. — Avstralec Frank Sedgman je zmagal vče-aj na teniškem turnirju v Nevvportu. V finalni igri se je maščeval sorojaku Kenu Mac Gregorju za nedavni poraz in ga premagal s 6:3, 6:2, 12:14, 6:3. BERN, 18. — Švico bodo na svetovnem kolesarskem prvenstvu v cestni dirki zastopali sledeči kolesarji: Kuebler, VVeillemann, Lafranchi, Brun in Croci-Torti. fPMOTO Guzziv nKONOMIČNA LAHKA MU TORNA KOLESA GALLETTO 160, 4 PRESTAVE A1R0NE 250 normalna - Šport AST0RE 500 ■ FALC0NE-SP0RT MOTORNI TOVORNIK 15 0. PREURNU1V1 "M0NDIAL PIST0N" bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel MEHANIŠKA DELAVNICA za vsa popravila CREMASCOLI TRST - UL. FABiO SEVER0 18 TELEFON 89-03 V hladnem gorskem zraku, ali ob modrem Jadranu Vam bo čitanje aPRIMOR-SKEGA DNEVNIKAn samo v oddih. — Naročite se na list za kakršnokoli dobo In za katerikoli kraj, tudi za inozemstvo. 13-duevna naročnina 180 (ir. UPRAVA LISTA Tel. 7338 KINO V TKS*1 , Excelsior. 16.30: «In*® Hollywood», Diana Nazicnale. 16.30: .a verzna dekleta«, P. Arcobaleno. 16.00: pri naskoku«, T. M Astra Rojan. 17.00: «A»g lady X», M, Oberom L Alabarda. 16.00: »Helena V dolg«, Linda Darnell- -Aurora. 16.30: «D'nas^,, Stvas B. Hale. R. Gre®, ^ Aristom. 16.00: «Poglne m log», R. Taylor. ^ Garibaldi. 15.00: «N0S “ Ideale. 17.00: «BU, vel« 8, j Impero. 16.00: Fairblanks. vrcfi Italia. 16.30: ((Kraljica ^ Viale 16.CO: «MašževaM' nice», Lida Baarova. p Kino ob morju. 16.00: *** renina», Greta GarW. « Moderno. 17.00: «En oM Yorku», Gene Kelly. . Savona. 16.00: «BH, veMi Vittorio Veneto. 1®-”® sem», D. Dai!ly. > Azzurro. 16.00: «BiW®olr VVilliams. R. Monta*2* f Belvedere. 16.30: (cKaKo ^ stal o£e», B. Hope, V Marconi. 17.00: «PolH® & Massimo. 16.00: ((Usodo* Novo cine. 16.00: «KWlJ Odeon. 14.30: «San#» Radio. 16.00: ((Podir.omj*' * Venezia. 16.00: «Zivio ^ POLETNI Kl!^ Arena dei fiori. 20.00: ta v ptavem«, J. Garibaldi. 21.00: kNos.1*^ Ginnastica. 20.00: more čakati*, D. Poftfcana. 20.15: ((Vražja d Rojan. 20.00: «MuM Sv. Ivan. 20.30: »Rdeč* . ca», J. Wayne, G. ^ RADIO jcgoslova'^ CONE TS*1' 254,6 m ali l',s iW, TOREK, 19. avt0**8 l0O Pf 6.45 Pogovor z Ž«f°' f3nj41' ročila. 7.15 Slovenj* ,&rai5 13.30 Poročila. 13.45 <*>; ^ danes. 13.50 Igra ori«*5*", rjr Portoroža. 14.20 KuttUITi8,3F di. 18.15 Narodne P1""” ‘ Biot. Podiročje, ki ga je zajel | stio. Ogenj ogroža vag Suerto. Kdor uporablja svetuje , svetuj pilmjfls KOMPLETNE *tSSXm INSTALACIJE * od 12.000 lir dalje m i a; PltODAJALCI NA VSEJI TURITORIJU Dumas: «Dama s ksra? jb i'". 11. nadalj. «.00 G. ver igra k operi ((SiciliJ^ v, B#1 nice». 19.15 porožila. *“■ ni: ((Seviljski brivec» "" j)( dveh dejanjih. 22-00 V. bavne in plesne J'a:A i? Glasba za lahko noiS. 23' ‘ poročila. t i1 n* 306.1 ™ »80 7.15 Poročila. 7.3° J, , glasba. 11.30 Lahki orke^^ Novi svet: Ljudska iz^ 11UV1 SVCt. I' v službi ameriške obr.vpoi-glasba. 19.30 Lahka Poročila. 21.15 Koncert nega orkestra radia R ^ VVilhelm Furtvvaengler- A mafor», glasbeni var|e Poročila. NLOVESlJ,% 327.! m 202.1 m ** 9 12.00 Mali koncert " otiP j be. 12.30 Poročila. V ' Si amaterski zbori. *8, - '■ arije iz francoskih Skladbe za harmoniko- ce^if ročila. 20.15 Večerni Kf listlčne glasbe. 21.15 ' jd do melodije. 22.00 P°r<™|«|il1' J. Brahms: Koncert za ^ orkester v D-duru, op- <*!< Challei Wickmh 60. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač Umolknil je, kakor da pričakuje, da bo to naznanilo gospoda Pickwlcka veselo presenetilo; ker pa je ustanovitelj pick-vrteovskega kluba ostal popolnoma miren, je nadaljeval: «Moja soproga, gospod — gospa Leo Hunterjeva je ponosna na to, da šteje med svoje znance vse tiste, ki so se proslavili s svojimi deli In svojo genialnostjo. Dovolite ml, da vpiiem v seznam njenih znancev na prvo mesto gospoda Plckwicka In Imena Članov po njem Imenovanega kluba-» »Izredno me bo veselilo, ako se seznanim s tako odliCmo damo, gospod,» je odgovoril gospod Pickwick. »Boste »e, gospod,* je rekel slovesni mo*. «Jutrl priredimo velik zajtrk — fčt-e champetre — za veliko Število mož ki so se proslavili s spisi ali talentom. Gospa Hunterjeva vas prosi, da bi jo jutri na Denu počastili s svojim obiskom.* «Zelo rad,? Je rekel gospod Pickwick. ♦Gospa Hunterjeva Cesto prireja take svečanosti,* je spet zaflel občudovalec gospoda Pickwicka. »Bankete razuma in gostije duhžl,* kakor je rekel z občutkom ln originalnostjo neki gospod, ki je napisal sonet na zajtrke gospe Hunterjeve.* «A11 Je bil gospod tudi slaven po svojih delih ln svoji nadarjenosti?« je vprašal gospod Pickwick. «Da, gospod, kakor so vsi znanci gospe Hunterjeve,* je odgovoril slovesni mož; «cilj njene Častihlepnosti je, gospod, da se ne seznanja z drugačnimi ljudmi.* «To Je plemenita Častihlepnost,* je pripomnil gosnod Pickvvick. «Gospa Leo Hunter bo ponosna, ko ji bom povedal, da Je ta pripomba iz&la iz vaših ust, gospod,* je rekel resni mož. «Ce se ne motim, je tudi v vasem spremstvu neki gospod, ki Je napisal veC lepih pesmic, gospod.* «Moj prijatelj Snodgras je zelo nadarjen za poezijo,* je odgovoril gospod Pickvvick. «Gospa Hunterjeva tudi, gospod. Ona Je vsa zaverovana v pesništvo, gospod. Obožuje ga, da, lahko reCem, da je njena du=-a prežeta s poezijo. Sama je tudi že spesnila več lepih pesmi. Morda poznate njeno ,Odo na umirajočo žabo’, gospod.* «Ne morem se spomniti,* je rekel gospod Pickvvick. «To se Čudim, gospod,* Je nadaljeval gospod Leo Hunter. «Oda je napravila vendar velikansko senzacijo. Izšla je tudi v Zenskih Listih in bila podpisana z L. H. in osmimi zvezdami. Spomnite se, gospod. Prva kitica ee je glasila; Oda na umirajočo žabo; Na parobku tu ležiš, se ne ganeš in ne dihaš, kak te morem brez ganotja gledati, o žaba, ko umiraš?* «To ni slabo!* Je dejal gospod Pickvvick. «Krasno!» je rekel gospod Leo Hunter; «tako preprosto, tako naivno!* «Stra3no naivno,« Je ponovil gospod Pickwick, «Druga kitica je bila Se bolj ganljiva. Alt Jo hočete slišati?* «Ce ste tako prijazni,* je odgovoril gospod Plckwick, «Glasi se takole,* Je rekel slovesni mož se slovesne je: «Reci, ali te je vrag z vriščem deCkov neprijaznih iz močvirja ven prepodil, da trpiš, o žaba, in umiraš?* «Lepo izraženo,)! je pripomnil gospod Pickvvick. «In vse tako precizno, gospod, tako točno,* je dejal gospod Leo Hunter. «Toda slišati morate gospod Hunterjevo s&mo ka-ko Jo ona recitira; Jutri zjutraj Jo bo, gospod, v kostumu.* «v kostumu?* ga je prekinil gospod Plckwick. ♦Kot Minerva. Toda pozabil sem povedati — zajtrk gospe Hunterjeve je Fancydress-D6jeta6, gostje bodo v kostumih.* ♦O JoJ!» je vzkliknil gospod Pickwick ter se ogledoval; «ni mi mogoče priti v kostumu.* ♦Nemogoče, gospod, nemogoče? Vendar ne. gospod,* ga Je prekinil gospod Leo Hunter. »Zid Salamon Lucas ima na Glavni cesti sto in sto maskaradnih oblek. Pomislite, gospod, koliko primernih kostumov si lahko izberete — Platona, Zenona, Epikurja, Pitagoro — samih ustanoviteljev klubov.* ♦To že vem,* je odgovoril gospod Pickvvick; »toda jaz se ne morcm prlmerja.ti s temi velikimi možni — ne morem nositi njihovih oblačil.* Slovesni mož se je globoko zamislil in čez nekaj časa lzpre-govoril; ♦Po zrelem premisleku gospod, res ne vem, ali bi gospe Hunterjevi ne bilo Se bolj všeč, če bi videli njeni gostje tako slavnega moža v njegovi lastni obleki namesto v kostumu. Mislim, da smem izjaviti, da bo vam, gospod, rada dovolila izjemo in sem, kar se tiče gospe Hunterjeve, o tem prepričan, da bo z menoj soglašala.« «Ce je tako,* je rekel gospod Pickvvick «prldem * jim veseljem.* ♦Toda kradem vam dragoceni čas, gospod,* Je reke' ^ Hunterjeve slovesni soprog; »poznam vrednost časa. in vas noCem dalje zadrževati. Torej smem gosp6 Z f sporočiti, da se lahko trdno zanese na to, da pridete vl odlični prijatelji? PrlproroCam se vam, gospod, to sem a, na to, da sem se seznanil s tako slavnim možem " o&t koraka, gospod, nobene besede;* — in dostojanstveno J ^ v gospod Leo Hunter, ne da bi bil gospodu Pickvvicku bi ga spremil do vrat. Gospod Plckwick si je del klobuk na glavo ter od& kamor ie že pred njim prinesel gospod Winkle vest o dress-D6jeOn6ju. ♦Gospa Pottova pride tudi,* so bile prve besede, s mi je pozdravil mojstra. j ♦Res?« je odgovoril gospod Pickvvick. ... i!° ♦In sicer kot Apolon,* je nadaljeval gospod WiI“c ' . ugovarja le še tuniki.* ^ ’ ♦Ima prav, docela prav!* je vzkliknil gospod ?lcK , dostojanstvom in poudarkom. $1^ ♦Kajpada; zato pojde v beli atlasov! obleki z , bleščicami.* ♦Pa bodo potem vedeli, kaj hoče predstavljati?* j gospod Snodgras. le. & «Zakaj ne?« je nejevoljno odgovoril gospod W j jo bodo spoznali po Url.* gosr «Saj res, saj res — na to nisem mislil,* Je Snodgras. ♦Jaz pojdem kot bandit,* Je rekel gospod ♦Kot kaj?* je vzkliknil gospod Plckwlck ln kar °° .fj (Nadaljevanje s Glavni urednik BRANKO BABIC.— Odg. urednik STANISLAV KENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6. III nad. — Telefon Stev. »3-bus In 84-638. — Postni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. - Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 - Vi In od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm viSIne v Slrinl 1 stolpca: trgovski 60, tlnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za FLRJ: za vsak mm Slrlne 1 stolpca sa vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski aavod ZTT. — Podrut: Gorica. Ul. 8. Pelllco 1-II„ Tei 11-32, — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna PoStnl tekoči račun aa STO Ltubljana TyrSeva 34 . tel .... . „ 900, Polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod lO.mesečno ' t|SK . ZVU, založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. - Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske!« 200^1 t.ekoCI raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo trZaSkfga tiska D.ZO.Z* * ^