1926
GOSPO
Svinjska rdečica.
(Dopis z dežele.)
Ne vem, kako je v drugih krajih, toda pri nas nam letos ta bolezen dela veliko škodo. Marsikak gruntar ne bo vedel, kje jeseni dobiti denar za zimsko obutev in obleko, ker so mu došli prašiči namenjeni za prodajo in marsikak bajtar bo drugo leto brez zabele, ker rnu je poginilo edino prase. Prizadeti so taki, ki so imeli cepljene prašiče in drugi, ki jih niso dali cepiti. Ker ima bolezen svoja nam neznana pota, ima dosedaj še marsikdo zdrave necepljene prašiče iu ti gospodarji so sedaj nam posmehujejo, da smo tako neumni, da trosimo denar za cepljenje, ko nič ne pomaga. Imam precej večletnih skušenj o tem, zato napišem te vrstioe morebiti kakemu tovarišu pomagam, manj pa upam, da bi se zganili on, ki jim je to na mari. Visoki gospodje navadno poznajo prašiča le v skledi.
Že več let redno dajem prašiča cepiti in tudi dvakrat, kakor priporoča živino-zdravniška veda, Pred dvema letoma so eepali po celi vasi necepljeni prašiči, vsi cepljeni so bili obvarovani. Zato so se vaščani precej oprijeli cepljenja. Vsi ne, ker je predrago. In to je moja prva tožba. Živinozdravnik računa svojo pot in stroške za cepivo. Ako je mož količkaj hiter, zasluži vsak dan ceplenja par tisoč kron, če tudi sam plača cepivo. Vse mogoče komisije so od države plačane, kako da ravno živnozdravnik ne dobi svojih di-jet, kakor jih dobi sodnik ali srezki poglavar, kadar kam gre, zakaj mu jih moramo mi kmetje plačevati. Tudi mi ne gre v glavo, da prodaja državni bakterijološki zavod v Zagrebu tako draga zdravila za ceplenje, saj so vendar profesorji od države plačani, sluge tudi, materijal tudi, hiša je tudi državna. Tu se vidi vsa skrb za kmeta. Ceplenja proti kozam za otroke tudi ni treba plačevati. Grdo je, bo kdo rokel, da primerjaš otroke prašičem. Res je grdo, toda zakaj nam pa ti gospedje ne dajo zdravil (seruma) v roke, da bi si mi sami pomagali, kadar pride bolezen v svinjak. O tega pa ne boste nikoli doživeli, mi je rekel pred kratkim neki živnozdrav-nik, ko som mu povedal svoje težave. Kako to, da ne? Če imam bolnega očeta ali mater ali ženo ali otroka, dobim na zdravnikov recept vsaka zdravila v lekarni in vsi vemo, da je mnogo zdravil strupenih. Mi pa ne zahtevamo strupa — Bog varuj, da bi ga neprevidneži kam zanesli — ampak p r o t i s t r u p, to je serum proti rdečici, ta vendar ne more v kmečkih rokah škodovati. Dobro mi je znan izrek ranjkega ravnatelja Kmet. družbe Piroa, ki je redno na to zahtevo odgovarjal: »Mežnar še ni nikoli mase bral.« In je ne bo, ampak kmet si bo izbiral svoja zdravila za prašiče v d oglednem času, ki mu pravimo avtonomija. Zarja tega dneva se že kaže, mi čakamo na Slovenijo, ki bo dala svojim ljudem
St.17.
pravico in prostost. Saj so vendar med gg. živinozdravniki tudi pametni možje, katerim bi predlagal sledeče: Kdor da spomladi cepiti prašiče, mu na živinozdravnik o v recept izroči (proti plačil u seveda) vsaka lekarna primerno količino seruma proti rdečici (za šprice bodite brez skrbi, jih hitro dobimo). To vendar ne gre, da sem glede prašičje bolezni bolj odvisen kakor glede svoje. To je d r u g a t o ž b a.
Pride tretja. Letos sem dal cepiti 6 prašičev dne 6. maja. Drugi dan so bili prašiči popolnoma normalni in niso kazali nikakih posledic ceplenja. Za zadnja tri leta se dobro spominjam, da so prašiči vselej čutili ceplenje en do dva dneva, bili so bolj klavrni in neješČi. Natančno dva meseca in 15 dni po ceplenju mi zboli prvi okoli 90 kg težki prešič in na pol breja svinja. Prašič je kljub pravilnemu ravnanju došel, svinjo smo rešili, a je povrgla. Kdo mi bo povrnil najmanj 10 tisoč kron škode. Nobeden, toda zakaj go-sjx>dje živinozdravniki garantirajo za 4 do 5 mesecev. Vpisal sem se tudi za drugo ceplenje, a do danes ni nikogar blizu, da cepi.
Četrta tožba. Mojemu sosedu je tri mesece po cepitvi zbololo par prašičev. Eden je poginil, eden ostal. No, za 50 kg težkega prašiča se še potrpi. Prejšnji toden mu je zbolela svinja, težka okoli 120 kg. Mi smo hribovci in imamo do ži-vinozdravnika svojega okraja 6 ur daleč. Šel je mož v T. kamor je samo 3 ure. Toda tam zve veselo novico, da ta živinozdravnik ne sme posegati v delokrog svojega tovariša. Pa je svinja poginila, ker zrakoplovov še nimamo, da vozimo prašiče k živinozdravniku ali pa narobe.
Gravensteinsko jabolko in rdeči železnikar.
To sta zadnji dve jabolčni sorti našega izbora. Obe sicer stari sorti sta vendar pri nas bolj redki in splošno malo znani. Vsaka so odlikuje po posebnih med seboj popolnoma različnih svojstvih. Prvo prištevamo med najboljša in najžlahtnejša namizna jabolka jesenske dobe, drugo pa k najtr-pežnejšim gospodarskim sortam za pomlad in rano poletje.
Gravensteinsko jabolko je srednje debelo, včasih debelo,kalvilu podobno, nekoliko rebrasto jabolko, rumene temeljne barve, ki je rdeče nadahnjena in na solnčni strani rdeče rižasta. Pod prsti se nam zdi, kakor bi bila koža nekoliko mastna. Meso je rumeno, jako prhko, finega, dišavega okusa. Po značilni, močni vonjavi lahko ločimo to jabolko od drugih na zunaj podobnih sort. V toplih legah zori že koncem septembra, drugače pa oktobra meseca. V primerno hladni shrambi se da ohraniti do decembra. Za daljše prevažanje je nekoliko občutljivo, ker ima nežno in mehko meso.
Drevo rasle krepko in razvije širok, bolj na kvišku rastoč, jako obsežen vrh. Kjer raste v prikladnih razmerah, doseže tudi veliko s I ar ost. Liste ima velike in svetle. Cvete prav rano, pa vendar v cvetju ni občutljivo. Za to sorlo je posebno značilno, da hoče imeti razcin vlažne zemlje tudi mnogo zračne vlago. V suhih legah sploh ne uspeva. Za zimski mraz pa ni občutljiva. Zarodi prav pozno, ko je drevo staro 10—12 let in rodi potem vsako drugo ali celo šele na tretje leto. V toplejših legah je rodovitnejše. Vendar pa je sad iz mrzlejših krajev bolj okusen, škrlupu je drevo jako nagnjeno in je neogibno potrebno, da preganjamo to bolezen z modro galico.
Gravensteinsko jabolko ni za splošno razširjanje. Spada le v vrtne nasade, kjer mu nudi narava in sadjar vse pogoje za uspevanje.
Rdeči železnikar je več sto let stara sorta nemškega rodu. P1 o d je srednje debel, etožčaste oblike, umazano zelene temeljne barve ,ki je večinoma prekrita z zamolklo rdečioo in preprežena z rdečimi ri-žami. Takoj z drevesa je koža modrikasto nadahnjena. Značilne so tudi velike belkaste ali rumenkaste pike, s katerimi je plod posut. Debel, kratek pecelj čepi v globoki lijasti jamici, ki je pokrita z rjavino v obliki zvezde. Okrog zaprte, volnate muhe je plod malce nagrban. Meso je zelenkasto belo, godno pa rumenkasto, sočno in na pomlad, ko so plodovi popolnoma vležani, prhko in sladkokiselkastega okusa brez kakršnekoli vonjave. Godno je cd januarja dalje in se hrani do junija. Na pomlad j® boljše nego pozimi. Ker je neobčutljivo, ga je lahko hraniti in prevažati brez škode.
Drevo raste sicer počasi toda krepko in se razvije v velika, čvrsta drevesa s košatimi vrhovi. Cvete prav pozno v maju in je v vsakem oziru skromno in neobčutljivo. Raste povsod, kjer je zemlja količkaj prikladna za jablane. Prav suhih leg ne mara. Zarodi pozno in je šele potem, ko odraste, prav rodovitno.
Rdeči železnikar je trda sorta za mr-zlejše kraje in bolj odročne lege, ki so v nevarnosti pred tatovi in za obcestne nasade. V toplejših krajih in ugodnejših legah bomo sadili boljše namizne sorte.
Prodajne cene čilskega solitra.
Uprava zveze proizvajalcev čilskega solitra je za dobo od 1. junija 1926. do 31. marca 1927. določila za Silski soli ter nove prodajne oene, ki so pri 100 kg za 1 šiling (okrog 13.50 Din) nižje od prodajnih cea v prešli dobi 1925-26. Da bi se pa moglo to gnojilo še bolj poceniti, naprosila je uprava čilsko vlado, da tudi ona zniža izvozno takso na ta važen predmet, čemur pa zal-enkrat ni bilo ustreženo. Tu navedene cene veljajo za 100 kg čilskega solitra brutt« za netto v izvirnih vrečah na čilski obali
I* '
za posamezne mesece v angleških funtih in v dinarjih (1 funt — 275 Din):
angl. funt Din Za junij 1926	0.18—3 250.05
>	julij 1926	0.18—4 252.08
>	1.—15. avg. 1926 0.18—5 253.55
>	16.—31. avg. 1926 0.18-7 255.52 » 1.—15. sept. 1926 0.18—9 257.81
>	16.—30. sept. 1926 0.18—11 260.11 » 1.—15. okt. 1926 0.19—1 262.40
>	16.—31. okt. 1926 0.19—3 264.69
>	1.—15. nov. 1926 0.19-4i/2 266.41
>	16.—30. nov. 1926 0.19—6 268.13 » 1.-15. dec. 1926 0.19-7 269.27
>	16.—31. dec. 1926 0.19—8 270.42 od 1. jan. do 31. marca 1927
0.19—9 271.56
Cene za rafiniran čilski soliter (96%) in za druge špecijelne izdelke po dogovoru. Prodaje se zaključujejo samo 1., 8., 16. in 23. dne vsakega meseca.
Denar.
g Vrednost denarja 5. t. m. Naš dinar je še vedno stalen in velja v C u r i h u 9145 c e n t i m o v. Druge valute se na naših borzah plačujejo po starih cenah, le italijanska lira se je nekoliko dvignila. V Zagrebu se je plačeval inozemski denar po teh-le cenah: 1 funt šterling 274 80 Din, 1 dolar 5655 Din, 1 nemška marka 13-48 Din, 1 švicarski frank 10 94, 1 avstr. šiling 7-98 Din, 1 francoski frank 1*60 Din, 1 italijanska lira 2*10 Din, 1 češko krona 1-68 Din, 1 grška drahma 0 74 Din, 1 bolgarski lev 0 40 Din, 1 rumunski le j 0 24 Din, 10.000 madžarskih kron 7-94 Din.
g Denarni trg. Na denarnem trgu so se v zadnjem času pojavile večje množine razpoložljivega denarja. To izboljšanje, ki se pripisuje dobro izpadli žetvi, je vplivalo tudi na kurz državnih papirjev, ki se je v zadnjih tednih znatno dvignil. Precej je k temu ugodnemu stanju pripomogla tudi ugodna kupčija s hmeljem, ki je v Sloveniji že po večini prodan. Neumestno je torej od strani gospodarskih krogov belgrajske Trgovske zbornice, ki so o stanju našega gospodarstva izrazili svoje mišljenje, da preti naši valuti nevarnost s strani naše trgovinske bilance, ki da bo baje pasivna. To nikakor ni v korist naši valuti, ker se s tem bega inozemstvo. V prvi polovici tekočega leta smo bili aktivni in dosedanji izgledi, posebno z ozi-rom na ugodno žetev, obetajo to tudi za drugo polletje. Iz tega razloga tudi ni pričakovati poslabšanja našega dinarja.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Na borzi v Ljubljani se je kupoevalo bolj po malem. Tu označene cene veljajo za blago v vagonskih pošiljatvah navadno na oddajni oziroma nakladalni postaji, in sicer za 100 kilogramov. Plačevalo se je: Pšenica nova 260; pšenica domača nova 285; koruza na nakladalni postaji 168; rž domača 215, oves novi 155; fižol beli 170; krompir rani na slov. postaji 90; laneno seme v Ljubljani 380; laneno seme iz Podravine 370; seno»sladko stisnjeno na slovenski postaji 100 Din./' 8*
g Ljubljanski trg. V zadnji dobi je ljubljanski trg dobro založen z zelenjavo kakor tudi s sadjem. Cene zelenjavi so v zadnjem tednu nekoliko porasle vsled slabega vremena, medtem ko so cene sadju rajši nazadovale, ker ga prihaja vedno več na trg. Minuli teden so bile naslednje cene: Mesoinmast: goveje metso 15—19; telečje 17—20, svinjsko 19—22.50, trebušna slanina 18, mast 25, slanina mešana 19 Din za kg. — Perutnina: piščanci majhni 15—18, večji 20—25, kokoši 25—35, petelini 25—30, race 25 Din komad. — Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 55, kuhano 45 Din za kg. — Jajca: 1—1.50 Din komad. — Sadje: jabolka 2—8, hruške 2—10, če-šplje 2—4, grozdje 8—10, breskve 5 do 8 Din za kg. — Krma: seno sladko 100, polsladko 80, kislo 75, slama 50 Din za 100 kg.
g Kupčija s fižolom. Letos je fižol v Sloveniji prilično dobro obrodil, vendar se ne doseže zanj takih cen, kakor smo jih pričakovali. Posebno treba povdariti, da se v zadnjih letih kaže manj zanimanja za bele in belopisane vrste, kakor so mandaloni in prepeličar. Lažje se razpeča ribničan in bohinec. Medtem ko imata mandalon in prepeličar, ki sta sicer pri nas bolj priljubljena, ceno 2.50—2.75 Din, se plačuje ribničan do 3.25 Din za kg. Kupčija s fižolom je še precej živahna. V glavnem pa ga pokupijo nekatere veletrgovine, ki ga izvažajo. Žal, da se kmetje ne poslužijo direktne odprodaje trgovcu, ampak pustijo precejšen del izkupička posredovalcu.
g Tržišče jajc na Dunaju. Ker je položaj na dunajskem tržišču jajc merodajen tudi za cene v Jugoslaviji, hočemo na kratko navesti stanje v zadnjem tednu. — Povpraševanje po jajcih se je povečalo, tako da je računati z malim skokom cen. Na trgu je ruskega blaga dovolj, rumunskega pa manj. V veletrgovini se ponujajo: jugoslovanska jajca I. 17.2—17.5 grošev, madžarska 16.5—17 grošev, gradiščanska sodna 17 grošev, gornjeavstrijska 17.5 grošev, poljska 16—16.5 grošev, bolgarcka slabša 15—15.5 grošev. 1 groš je naših 8 par.
g Lesni trg. Ker se je v zadnji dobi italijanska lira dvignila, je tudi lesna kupčija oživela. Izgledi za izvoz v Italijo so prav povoljni, kajti tamošnji lesni trgovci so sklenili že večje kupčije pri nas. Ru-munska konkurenca je vsled dviga leja znatno popustila. Prav veliko izvažamo v zadnji dobi na Madžarsko. Tudi domače tr-
žišče je živahneje, ker so se pričele nabave za jesensko in zimsko dobo. Na jugoei^ vanfekem tržišču se nadalje pojavljata kot kupca Anglija in Nizozemska.
g Ljubljanska lesna borza. Kupčija z lesom na ljubljanski borzi je bila zadnja dni nekoliko bolj mrtva, vendar so se skls. nile nekatere kupčije. Plačeval se je leg v vagonskih dobavah, navadno naložen na nakladalni postaji, kjer ni to drugače ozna-čeno: bukovi plohi I., II. in III. vrste man-te, cd 2 metra naprej na meji 460 Din; hrastovi plohi od 2.50 m naprej 750 Din; trami merkantilni na meji 270 Din; desike III, na meji 425 Din; letve 4 m dolge ostroroi be na meji 490 Din; bukova drva suha, me« terska zdrava na meji 21 Din za 100 kg; hrastova drva suha 17 Din za 100 kg. ' g Vinska kupčija. Za vinograde ugodno solnčno vreme septembra je znatno izboljšalo izglede vinske letine posebno z ozirom na kakovost pridelka. Množina bo seve znatno zaostala za lansko in sicer za približno 30—40 odstotkov. Zadnje neugodno vreme in vremenske katastrofe so zopet poslabšale to stanje, za to se opaža posebno na zunanjih tržiščih porast cen. Vzlic temu se kupčija ne razvija in tudi izvoz je zaenkrat zaostal. Na zagrebškem borznem sestanku so zabeležene naslednje cene vina: hrvatska vina: belo 280 do 400 Din za hektoliter, šiler zagorski 280 do 300 Din, stara vina 700—750, stara sortna vina 800—1000 Din; banaška vina: vr-saško belo 275—400 Din, vršaško črno obelo 275 Din; dalmatinska vina po hekto-gradu Maliigand: črno 43—40 Din, opolo 40—45 Din, belo 42—45 Din, viški sladki opolo 50—52 Din, viško belo 40-42 Din, neretvansko belo 30—35 Din. — V Sloveniji so zaloge starih vin že izčrpane: stara vina se plačujejo najslabša po 6—6.50 Din, srednje 7.50—8.50 Din in najboljša po 10 in več Din. Stara vina so že vsa v kleteh večjih vinskih trgovcev.
g Tržišče s hmeljem. Kupčija na hmeljskem tržišču v Savinjski dolini seje v zadnji dobi zelo živahno razvila, tako da se računa, da je že do štiri petine hmelja prodanega. Cene so bile za srednjerani hmelj (Golding) do 120 Din, pozni hmelj pa do 78 Din za 1 kg. Tudi se je povpraševalo po pridelku iz leta 1924 in 1925 in sicer se je plačevalo za prvega po 50 Din, za drugega pa po 75 Din za 1 kg. Glede pridelka so ne bo dosegla pričakovana množina do 17.000 centov po 50 kg. — Glasen) francoskega in belgijskega poročila se opa-
Enrilo
Splošno priljubljen
Kavni nadomesten,
oleusen 1 cenen.
Dobiva se v vscfl
dobro asorllranlO holonl/alnlO trgovlnafi.
V 4 do 6 tednih se boste odebelili 8> 2-5 kg. Mnogim ljudem ni dano od narave, da se zrede. Vedno so suhi, slabotni, bledi in nef vozni. JRflGOS,-
bonboni Vam nudijo
zdravo organsko hrano in novo kn-Bledica in nervoza izginja in telo P* stane z vsakim dnenl polneje in trdneje.
Brezplačna navod a in cenike pošUJ«
Dr. D. MAHIN
Zagreb, Opatovina 8
Siran 637.
ža na tamošnjem hmeljskem tržišču nekaka negotovost. Nakupuje se le najboljše blago. Prej so kupci nervozno iskali blaga, sedaj pa je ravno narobe. Blaga je vedno več na trgu, kupci so pa počasnejši v izbiri.
Živina.
g Mariborski živinski sejem 28. t. m. Na sejem je bilo prignanih: 3 konji, 16 bikov, 166 volov, 222 krav, skupaj 407 komadov. Cene so se plačevale sledeče za 1 kg žive teže: debeli voli 8—8.25 Din, poldebeli 7—7.25, vprežni voli 6.75—7, biki za klanje 5—8.75, klavne krave debele 6.50—7.25, plemenske krave 5.50—6, krave za kiobasarje 3—4, mlada živina 6.50 do 7 Din. Prodanih je bilo 225 komadov; od teh 70 v Avstrijo. Mesne cene: govedina 9 do 18 Din, teletina 12.50—19 Din, svinjina 10.50—27 Din kg. Radi slabega vremena je bila kupčija slaba.
g Svinjski sejem v Mariboru 24. t. m. Prignanih je bilo 339 prašičev, ki so se prodajali po teh-le cenah za komad: prašiči 5—6 tednov stari 80—100 Din, 7—9 tednov stari 125—150 Din, 3—4 mesece stari 250—300 Din, 5—7 mesecev stari 420 do 500 Din, 8—10 mesecev stari 525 do 550 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din komad. Za kg žive teže se je plačevalo 9.25 do 10 Din, za kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 217 komadov, kupčija je bila živahna.
" Letina.
g Zboljšanje vinskega pridelka. Vsled hladnega in deževnega poletja kakor tudi deževne in mrzle jeseni se je bati, da bo grozdje slabo dozorelo in zaostalo glede svoje kakovosti. Zato so oblasti dovolile splošno sladkanje mosta, kakor ga predvideva ministrska odredba. Sladkati se sme le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra t. 1. v kraju pridelovanja oziroma v njega bližini. Za zboljšanje mošta se sme porabiti samo čisti konzumni sladkor v kristalih ali kockah, raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 1 mošta. Prošnje in naznanila o izvršenem sladkanju odpadejo—__
Krasno posestvo vsemi gosp. poslopji,
njive vse obdelane, prodam radi odhoda v Ameriko za 150.000 Din. Posestvo Je blizu fare in ceste ter žel. postaje. Za denar se čaka. - Naslov pove
uprava »Domoljuba« pod štev. 6739,
čevljar, vajenca sr -°Lzk6°
KALJ — Križe na Gorenjskem.	6795
ff
<1
Težakovo hranilno in zdravilno olje za živino
1.	KAJ JE »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO«?
To olje je poseben preparat, ki vsebuje zdravilne snovi: jod in brom, ter zdravilne in obenem zelo hranilne, za organizem neobhodno potrebne snovi: vitamine.
2.	ZA KAJ SE RABI »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO«?
To olje se rabi:
a)	Za ozdravljenje zahiranih mladih prašičkov, odraslih prašičev, telet, goveda, žrebet in konj.
b)	Za pospeševanje pitanja prašičkov in prašičev ter za pospeševanje njihovega razplojevanja.
3.	KAKO SE MORA DAJATI »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO« ZAHIRANI ŽIVINI?
lo olje se mora dajati zahirani živini na sledeči način:
a)	Prašičkom se daje pri vsakem obroku v hrano po eno kavino žličko za vsakega, in sicer trikrat na dan.
b)	Prašičem po eno navadno žlico, sicer pa kakor pod točko a).
c)	Teletom in žrebetom po eno kavino žlico zjutraj in zvečer, to je samo dvakrat na dan. Olje se primeša otrobom ali ovsu, aH pa se vtije v grlo.
d)	Zahirani govedi in konjem se daje to oije kakor pod točko c), samo s to razliko, da se daje po eno navadno žlico.
4.	KAKO SE MORA DAJATI »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO« ZA POSPEŠEVANJE PITANJA?
V te namene se ciaje olje prvih 14 dni pri vsakem obroku po eno navadno žlico v hrano, in sicer j trikrat dnevno, po preteku 14 dni pa se daje po l dve navadni žlici zjutraj in zvečer in po eno žlico ' opoldne. V vsakem slučaju mora biti olje dobro j pomešano s hrano. Pri tem se posebno poudarja, da pitanje vrši brez močnih krmil, kakor so koruza, otrobi itd., ter se rabi za pitanje z oljem samo krompir, repa, korenje in pesa ter se močna krmila s tem prihranijo. Pitanje na ta način traja približno dva meseca in pol in se rabi za enega prašiča približno dva in pol kilograma olja. Pripominja se še, da zadnjih 14 dni pred klanjem ni potreba več dajati olja.
5.	KJE IN KAKO DOBIM »TEŽAKOVO HRANILNO IN ZDRAVILNO OLJE ZA ŽIVINO«?
To olje dobim izključno samo pri tvrdki:
M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva ul. 13
v ročkah (kantah) od 5 kg po ceni 125 Din za eno ročko in se pošilja s poštnim povzetjem.
Tvrdka dobaviteljica je dobila že več sto pri-znalnih pisem od svojih odjemalcev, kar je najboljši dokaz, da je to olje velikanske zdravilne in hranilne vrednosti in da prekaša to olje vsa druga sredstva, ki se rabijo v slične namene,
R9f)711!)nnn Slav. občinstvu naznanjam, da liu£llulllltf• sem otvoril urarsko delavnico
v prostorih pok. Ant. Murovca v Radovljici ter se za naklonjenost toplo priporočam, — PAVEL ČERNE, urar — RADOVLJICA štev. 40. 6650
Predam krasno vinogradno POSESTVO
blizu fare, z gosp. poslopjem, Cena 35,000 Din. -Naslov pove uprava »Domoljuba« pod štev. 6740.
Vranjo Ncubauer:
Ob ajdi.
L
Ajda bela, zarudela, kolikrat ob tebi sanjal, pesmice sem ti poklanjal, ti pa si mi zaduhtela, v pelin mojih je čutil vonj sladkosti tvoje lil:
Po dolinah in goricah cvetja malo je ostalo, tvoje še se dviga zalo v burji hladni in v meglicah. Solnce ga ogreje soj, nanj zleti čebelic roj.
Malo cvetja tudi meni še cvete v jesenskih dnevih. Žalost moja v tihih spevih toži v dobi zapuščeni. Žar ne sije mi gorak, cvet ne dije mi sladak.
Dokler mladi so cvetovi dokler polni so medice, vesele se jih družice, pesmi jim pojo drugovi. Ko hladan zaveje dih, cvet umira sam in tih.
II.
Davno cvetje več ne dije, dež na zrna črna lije, željen čaka srp zavit, da rasti odreže nit.
Z Bogom jasni solnčni dnevi, ptičkov in čebelic spevi, z Bogom sladki cvet in vonjt Hoji so čebelic tihi, moje želje, moji vzdihi vračajo se le — zastonjl
Vračajo se moje sanje a cvetja polne dni nekdanje: — Sanje proč! — zdaj vse zoril Ta je srečen, kdor požanje in na novo delovanje v nove dneve pohiti!
Pozor krojači, šivilje in nešivilje na deželif
Tečaj krojenja in modeliranja, t. j. izrezovanja po vseh mod. listih in merah po znanem, lahko um< Ijivem preizkuš. sistemu, da se ga lahko vsak brez velikega računanja tekom tečaja privadi. Pričetek 17, okt. t. 1. Zunanjim učencem se preskrbi hrana in stanovanje pri zanesljivih ljudeh. Pouk je urejen tako, da imajo učenci zveze z vlaki. Revnejšim te< čaj ceneje. Izdelov. krojev po vseh merah. Učen-cem, ki dobro izvršijo tečaj, preskrbimo službe. Kdor ne more priti v Ljubljano, lahko dobi pism, pouk potom pošte. Krojno učiliščes Ravnateljstvo F. Potočnik, Ljubljana, Stari trg 19, član mednaroi. anglo-francoske akademije, izvedenec Rimske razstave, odlikovan 1. 1926 z zlato medaljo itd. in naslovom profesorja,	6813
Kdor ima revmatiiem, večkratni glavobol, zobobot, omotico, prehlad v nosu, grlu ali prsih, naj poizkusi in 7. vspeliom bo zadovoljen
„ALGO" proti revmatizimi.
»Alga" je zdravilo, brez katerega ne bi smela biti nobena družina. „Alga" je lok, ki Vam more večkrat koristiti. Vsaki steklenici je priloženo, tofno navodilo. 4 steklenice s poštnino in zavojem 77 Din 8 steklenic
H ...... .. « 205 „
25 - „ „ » »	»
Adresa za naročila
Laboratorij „ALGA", Sušak 4.
I)a je „AIga" izborno zdravilo, se boilete prepričali, alto prečitate nižje navedeno zahvalo:
Laboratorij Alga, Sušah.
Blagorodni gospod! Lepo Vas pozdravljam in se Vam zahvaljujem. Naročila sem 6 steklenic, ki sem jih preizkusila 8 svojimi prijateljicami, pa so mm zelo ugodno delovale. Zalo sem pred 3 ledni naročila še 25 steklenic, ki sem jih ie razdelila med prijateljice in znance, ker so me prosili zanje od vseh strani. Sedaj sem ostala brez tega zdravila, pa Vas lepo prosim, da mi čimprej pošljete še 12 steklenic „Alge . telo me je trgalo v boku, da sem hudo trpela, a sedaj, Hvala Bogu, ne čutim nobenih bolesti.
V Razbojišču.	S spoštovanjem K ATA MATISA.
---- - §T
Kupujte samo prvovrsten pridatek h kavi in takšen je
dolinska cikorija"
ki daje kavi dober okus, izdatnost in lepo barvo!
nas a prava domača
w
Tako krasno se pere edino le z milom
^Gazela"
To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljilo In istočasno blagodejno na vsako, tudi na|fine)še perilo. Uporab-ljajte samo to milo. kajti z njim prati Je prava igrača.
Vedite pa tudi, da se v vsakem tisoCem kosu nahaja zlatnik.
Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvojno srečo I
Edino najboljši SlVdlili SirOjl Id tiOlCSa
ta rodbino, obrt in industrijo so le
los. Petelmca
Griizner, Adler
Najnlžje cene! Tudi na obroke!
Miibltana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v ve/.enju brezplačno. Večletna garancija.
Kdor hoče
biti postrežen z dobrim blagom
naj pride ali piše
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, psrhet, flanele, kambrik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
H. Miklauc ,/Prl §koiuw
Ljubljana, Liugarjeva ulica (v lastnik prostenih) Obstoj tvrdko blizu 60 let
Damam na deželi,
ki SO v mdregi za Šiviljo — priporočamo atelje za žensko krojaštvo M. KEPA — LIUBLfANA Bleiweisova cesta 18, I. nadstropje, levo. 6438
Mizarskega vajenca	-
Poizve se pri g. Ivanu Trnovcu, mizar, mojstra na Brodu, p. Št. Vid nad Ljubljano.	6758
T
Čninopn letošnjega pridelka, bljacinte, tulpe, OJJUIUSjU narcize in krokuse smo pravkar prejeli. - SEVER & KOMP. — Ljubljana. 6631
poročnTprstane
v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku na Sutni, nasproti farne cerkve. 6648
Preklic P°c'?,'s:ma preklicujem, kar sem go-
Viča.
vorila o g. Sodnikar in gdč. Pcklal ANGELA ŠKOF.
BRINJE (laško in hrvaško)
se dobi pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.	6433
71 ot ni l# O V »ZLATOROG« TERPENTINOVEM /.lallllnc MILU so dalje naSte sledeče osebe: Cilka Ničman, Ljubljana, Trnovski pristan; Marija Pinter, gostilničarka, Trbovlje-Loka; Marija Pukšič, Maribor, Kopitarjeva ulica 11; Zabukovec Franči. ška, Litija; M. Bionelti, Trbovlje, Premogokopna družba; Ana Medic, Kočevje; Justa Brenčič, Gcr. niči pri Ptuju; Franc Osojnik, Mežica; Malika Sušeč Parednova, Straža pri Mistinjah; Marija Smrekar, Jescnicc; Marija Artnik, Dobrava; fiabka-Strte, ŠiSka, Jernejeva ulica 47; Otilija Car, Zagreb, Hatzova ul. 23; Franjo Dropučič, Sisak; Ludmila Tadej, Dubrava; Julka Antonovič, Kotorvaroi; Marica Božič, Vrbovsko 136; Kata Prescčan, Nova Gradiška; N. Zupanič, Ludbreg.
K- Pečenko
trgovina vseh vrst USNJA ter čevljarskih potrebščin na debelo in na d r o b r. o.
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13.
Nova trgovina manufahtuPB, novo blago in nove nizke Gene
Josip Šlibar
Ljubljana, Stari trg ZI poleg Zalazniha
..............................................................................................................................................................................................................................................................................................I

P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1- oteflo-brom 1.1. prevzel
Kolodvorsko restavracijo»Ljubljani
(Glavni kolodvor)
ter se slavnemu občinstvu najudaneje priporočam. Z najodličnejšim spoštovanjem
H. Tomec.
5mmiiimnHHiH»imiHiM«iH«itHimuHi»inMiMHiiMimHHHinii^