I iftfllta. i fcJMK f ptt.1 J«mrt 1W. L lito. ^—^___ | M ___________|_MJ_I JBJLJ____^_____________________________________________________________________1^^iaJB_|LJli_.IIIWII " ----------------------------------- .Slovenski Narod" velfa »o poitt: za Avstro-Ogrsko: ■ za Netnčijo: ćelo leto »kupaj niprej . K 28— I ćelo leto naprej . . . . K 33*— KL^i* ■ •, . . . H-— I M Amcriko ^ dru dcžcie . cetrt lejiw ■••■' — I ^ na inesec m m . . » 250 ■ ce!o leto naprej . . . . K 38.— Vprašairem glede inseratov se na pnlo*i za odgovor dopisnica ali znamka, UpraTHi*tYO (spedaj, dvoriSče ievo), KaaHova ulica ftt 5, UUton *tS5. fnserati se računajo po porabljenea prnjtoru In ricer: 1 mm visok, ter. 63 mm iirok prostor: enkrat po 8 viiL, dvakrat po 7 vin,, trlkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vpoelatve narodni ne se ne ozira. ■vMsnf^^sisi Hali tm *" ia)la>faisi 4l- SS. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnfne, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w Ll«bl|aml dostavljen na dom ali če se hodi ponj : četo leto naprej . . . . K 2 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Uredništvo: Kaallova mllca *L 5 (v pritličju Ievo,} UUIaa si. 34. Me liis poroulo. Dunaj, 4. januarja. (Kor. ur.) LJradno se peroča: VZHODNO BOJISCE. Dobrudža je, izvzemši mali jezik proti Galacu, očišćena sovraž-Cika. V romanski ravnini razen brez-tispešnega tipanja ruska konjertice nehenega posefcnega dosodka. Zapadno od Odobesciia smo prekoračili MHcov, pri Soveji in ob cesti Oitoz smo zajtmšnli sovražne po-ziciie. Zapadno od Valeoutne so se polastili Rusi nekega na*ega jarka. Sber na severovzhodn ničesar po- \ membnega. | ITALIJANSKO IN JUGOV2HODNO BO.HŠĆE. Neizprenienjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o i e r. fml. tai mm peroolo. Berolin, 4. januarja. (Kor. ur.) VVolffov u rad poroča: Veliki glavni stan: ' ZAPADNO BOJIŠĆE. V dežhi Jn megli malo bojnega delovanja. VZHODNO BOJIŠČE. Armadna skupina gener. ield maršala princa L e - opolda Bavarske^i Severozapadno od Dvinska so vđrle stotriste o! deri bfirškega re-zervnega pespolka št. 259 preko tankera Jeda ter iztrjjale Rusom neki otok. Nad 40 vje*»h in veČ strojnih pušk so prinelfeli nazai. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V Gozdnatih Karpaiih se je posrećilo ruskim oddelkom, da so ?e vsta!?I! v prednji r*ozic?ii severno od itfesticaneserfa. Nem>ke m avstro-©srsve čete so vzele severno oti ceste Oitoz in na oheh ?iraneh Soveie (v dolini Su*:te) več v'S-n v nasKoku ter jfh drže proti močnim napadam sovražnika. Armadna fronta general* feldmaršala von Macken- sena. Od Odobestila navzgor (severo-£5padno od Focsanija) smo zfnof»!i odsek Milcovo. Zapadno od izliva Buzaula je poskusila močna ruska konjenica prodreti. Zavrnili smo to. Bok ob boku so nemški in bolgarski polki za jurišali žilavo branjena krala Macin in Jijlfo. Do sedaj smo na-šteli kakfh 1000 vjetnlkov in 10 strojnih pušk. Dobrudža te na ta način očišćena sovraznika. izvzemži o?VA iezik nroti Galacu, kjcr se drže se ruske pos!edn!e čete. MAKEDONSKO BOJTŠČE. NoberTh posebn?h do^rodkov. Prvi generalni kvartirni moister v. LudendorfL Nemškn večerno porocilo. Berolln, 4. lanuarja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroća 4. januarja zvčer: Na vzhodu in zapadu no-benih posebnih bojnih čl-nov. VRomuniji sooživeliob Seretu boji. Bti pred Serefoin. Dobrudža je sedaj popolnoma očiščena sovražnika. Le v ozkcm kotu proti GaJacu se nahajajo šc ne-katere ruske zadnje čete, ki se po!a-goma spravljajo na levi breg Dona-ve. Mostišće Macin, ki se nahaja v rokah bolgarskih in nemških čet so Rusi pred padeem oči vidno desarmi-rali. Posrećilo se jim je spraviti topove in del vojnega materijala v Brai-lo. To seveda ne more zmanjšaTi uspeha, ki so ga izvojevale zavezni-ške čete z osvojitvijo Macina. Napad na Focsani napreduje. Naše čete so se približaic kraju (')uo-besti ter so prekoračile odsek ob gorenjem Milcovu. V sp!o?nem pa je potekia sreda v romunski ravnini precej mirno. Tu pa tam se je zagna-la ruska konjeniea proti crtam za-vezniških čet, kar bi značilo, da pre-heja sovražnik v aktivnejso obram-bo. Včerai v četrtek so boji za pozicije pred teretom zopet oživcTi. Tako r*°roča nerrško večerno izvestje. ^ivahnejsi dogodki so se odigravali na vzhodni sedmotrra^ko - ro-munskf fronti. Tam so naše Čete severno od ceste, ki vodi v dolini reke Oitoz in na obeh straneh doline Rušite zaj'irišale več sovra/rikovih visinskih pozicij. v Oozdnih Karpatih i pa se ie Pusom Dosrečilo se vstafiti | v neki naši sprednji poziciji severno \ od Mesticanestija. Prestolni govor romunskega kralia. Iz Stockholma izve »Berliner Ta$reh!att^: Dne 24. decembra je bil v narodnem gleda li šču v Jas^vju ctvorjen rorrunski pnrl-iment v na-vzpčnosti kralja, kraljice in kraljevića. Kralj FercJ'nand je prebral pre-stolni provor. ki se je nričel ta'-ole: Vojna, ki je nožrla tnl'ko krvi, je pokazala, da ne more veljati Av-stro-Ogrska pod sedaniimi potrti kot vrata za evropsko ravnote/ie. Zato in v obrambn našega plemena in naše narodnost! ter v interesu ho-dočeka zelin^enta je bila Rnmunska prisiljena privezati svojo usotfo na entento, katere zrnn^n nnf da vsem n?»rodnost'm svobodo. Zato *c nri^o-vcdala Pomunska Avstro-Osrr^k! \r.ino, nakar so se izjavite Ner^č:ja Rnlpfarsk^ »n Turčiia za s^^'rin^'č^e z nio ter so date «?vnr-n arrr^dnTn ko- rakati proti nam. Naša armada se je borila nod težkimi okoinostmi hrabro ter je odgovarjala slavni pretek-losti našin prednikov. Zato gledamo z zaupanjem v bodočnost. Vojna je 7ahtevala do sedaj velike žrtve, ki jih prenašimo s hrabrostjo. Ne glede na naš težavni položa! in na veliko trpljenje, ss homo borili naprej, za-upajoč v končno zmago. Nato je na^Iašal kralj, da je treba opustiti vr.e strankarstvo, da se roka/e svetu harrnoniia, ki vlada na Rcfnunskcm. OMjubTJal je dalekosežne asrrarne reforme in politične dr^avijanske pravice ter svetoval, da nai partnment pred vsem sprejme vine kredite. iiijTteiiiSiir Ura dna franco^ka poročila nam poja«nj!ijejo zakai je nastopila na se-verofraneoskom boji^ču pavza. Tamošnji poveljnik general Foch je bil odstavljen in creneral Castelnau imenovan 7S njes?ov<*2a naslednika. O Castelnavu ie znano, dq je bil. odkar je Drenfhal hiti namestnik vrhovne-&ra poveb'nika. na dispozicijo ereneral-ner^u štabu Njecovo imenovanje je smatrati za nreseneČenje. ker je v poštarsV? zbnrnic; ;.i v senatu opozi-ciia nastopala zla^ti močno proti nie-mu. O rrnrebitn? drujji unorabi gene-j rala Focha ne izvemo nicesar. j FRANCO9KO URADNO POROČILO. 3. januarja popotdne. Precej živahni artiljerijski boli se-vrrno in ju?no od Simrne, v okolici P'-.uvrnva ter pri Verlunu v okolici V-^rt P'Trrma »n pn Pezonv3nxu. V Cbprrn^orrii so tr*1* p ">še natrulje zelo de'sivne ter so pripeljale vjetnike nr-7aj. ANOf F^KO L'R\D\O POROČTLO. 2. januarja. MnUien sovražni i7vidni oddelek jr do^pel vzhodno od Venrifiesa v naše crte. poznali pa smo pa naznt ter je izguhil polovico svoiih mož. Krit od moenega obstre-Ijevanja. je poskusil drug sovražni odđelek priNi*ati se naš:m crtam se-verno od Ynre^a. kar se ii ie pa s te-^k?mi izgubpmi pn^esrečilo, Močno nrti|;erj^ko de'ovan'e m^d Ancro n cornn ter iužno in vzhodno od Vpresa. n.ijrovanali smo usnešno ter obstrel'evali trdi o-kolico Neuve Ch?"nef1a in Arrrent'^resa. Brambna dolžnost na Irskem. Iz Rotterdama prihajajo baje iz dobro informiranih londonskih kro-gov vesti, da se bo tuđi na Irskem v najkrajšem času uvedla brambna dolžnost. Vojaški krogi namreč v tem oziru močno pritiskajo vlado, zlasti ker rekrutacija prostovoljcev na Irskem nima prav nobenega uspeha več. Vojaške oblasti upajo. da bodo z uvedbo brambne dolžnosti na Irskem pritegmli najmanj 50.000 Ircev v vojaško službo. Novi davki na Francoskera. Preko Bazla poročajo iz Pariza, da ima franeoska vlada namen uvesti nove davke, da dobi na ta način sredstva za nadaljevanje vojne. Fi-nančni minister Ribot je to v senatu naznanil naglašajoč sedanje težkoče, ki nalacrajo vsakemu državijanu dolžnost, da potrpežijivo prenaša nova bremena. Jp^M^oeefnipSlIioiifOli? Berlin, 3. ianuarja. Švicarski listi poročajo: Pri potajan jih o odgovoru entente na mirovno ponudbo centralnih držav je bilo znova spro* ženo vprašanie japonske ekspedicije v Evropo. Japonska je bare sedaj obljubila, da posije svoje čete na evropejska b o j i š č a. Za to pa zahteva odškod-nino, ki je zelo visoka in ki bi prišla pred vsem na račun Rusije. Japonski vojni minister je izja-vil v parlamentu, da je Japonska že 1. 1915. zgradila ogromno tovarno za topove in puške, nadalje 45 novih tova rn za municijo in 1200 delavnic za vojni materijal. L. 1916. je te naprave še znatno razširila. Japonska je baje sedaj za obsežno ekspedicijo na evropejska bojišča popolnoma pripravljena. Tekom dosedanje vojne je zaslužila iaponska vojna industrija, kot dobaviteljica četverozveze ogromne vsote in država je popolnoma sanirala svoje finance, tako da je danes v denarneni ozira popolnoma neodvisna. Prav zato pa tuđi sedaj noče prevzeti nobenega rizika brez obsežnih garancij, ki navdajajo esta-le ententne države s strahom za bodočnost. Zato še ni go'o^o ali bo ?a* pi nska armada res pokil:ana v Evropo. Francozi se naibolj trudijo, da bi to dosegli, težko pa je reci, ^li bo njihova beseda konečno odločilna. Mirovno vprašanje. Odgovor entente Amerikl* Nevtralni krogi so mnenja, da bo ententa v svojem odgovoru na Wil-sonovo noto v bistvu povedala isto, kar je povedala v odgovoru centralnim državam. Seveda bo besedilo bolj prijazno in najbrže tuđi bolj ob-širno. Nikakor pa ni domnevati, da bi ententa v svoji noti formulirala mirovne pogoje. Se ena odprta pot. Londonska »Westminister Ga-zette« zastopa glede mirovnih poga-janj mnenje, da je odprta še ena pot, namreč s posredovanjem Amerike in nevtralcev. Postopanje entente kaže, da ima gotove najmanjŠe mirovne cilje posebno z ozirom na zahteve centralnih držav, sloneča na seda-njem »vojnem zemljevidu«. To pa ne velja za splošna načela, ki Jih želi ententa uveljaviti po vojni, in o teh se da že zdaj raspravljati. Poglavit-no o zvezi narodov za otvontev miru v prihodnjosti. Na tej podlaci se Ialiko takoj začne deio. ItaJ2]0fiski glas za^kor«)bnil mk. Cnrih, 3. januarja. Italr)ansko Časopisjs se bavi nadalje z odgovorom entente na mirovno pomidbo. V, glavnem izvaja italijansko časopisje, da so nadaljne razprave ža sedaj iz-ključene. Nekateri listi menijo, da vendar še nišo razbiti zadnji mostovi. »Popolo d' ItaHa« pravi, da od-grovor je premalo krepak, »Oiornale d' ItaJia« govori o vdušljivih plinih, raztresenih po odgovoru, »Corriere d' ItaJia* pa sodi, da bi mogla Nem-čija odgovoriti prav Iahko na oni del note, ki se tiče Belgije, ako res nima nikakih aneksijskih želja. Nem-čjja more tozadevne pogoje četverozveze brez drugega spreieti. Tako bi ostala vrata za nadaljevanje mirovnega pogovora še odprta m le zeleti bi bilo, da bi se dosegel skora jšnji m i r. Nizozemski in mir. Kodanl, 3. januarja. »Politiken* javlja iz Londona: Nizozemska od-klanja mirovno akcijo. Nizozemski oćdelek lige nevtralnih držav je sprejel ententi prijazno resolucijo, ki pravi, da centralne države nečejo povedati svojih mirovnih pogojev, dočim jih je ententa že označila. LESTEK. Carig ad. Udalje.) V tem času je nastala nova vojna med Turčijo in med Rusijo. Tur-čija je pohitela na pomoč Poljski, upajoO, da razširi svojo posest in vedoč, da Avstrija to pot ne noide z Rusijo. Pomagalo pa ni to Turčiji nič in tuđi razmerje n-ed Avstrijo in Rusijo se je tako zboljšalo, da sta ti dve državi sklenili leta 1746. dogovor, s katerim sta si obljubili rnecisebojno pod poro za slučaj napada od strani Turčije ali Prusije. Po smrti carice Elizabete je prišel na presol car Pe-ter IIL, ki je bil silno vnet za pru-skega kralja Friderika in je ž njim sklenil aJijanco, a Peter III. je kmalu umri in njegova vdova, carica Katarina II. je krenila na drugo pot. Ali-jance z Avstrijo sicer ni obnovila, a zvezo s Prusijo je pretrgala in umak-nila s\'ojo, pruskemu kralju na pomoč poslatio armado. Rusija je Š!a vnovič na boj proti Turčiji in sicer sama. Ruske armade so dosegle znatne uspehe; zavzde so Moldavijo. do£3gle zmage na Kri-mu in ob spodnji Donavi, dne 5. ju- lija 1770. pa je bilo uničeno tursko brodovje pri Česmi. Ti uspehi so vznemirjah avstrijsko politiko. Knez Kaunitz je premagal svoje nasprotje do Prusije in je kralja Friderika II. povabil na skupen boj oroti Rusiji. Ker tega ni dosegel, ie izvrši! bistve-no premembo v avstrij^ki politiki; postavil se je na stališče. da je za Avstrijo bolje, če je Turčija gospodar Carigrada, kakor da bi bila Rusija in sklenil je z dvestoletnim so-vražnikom tajno pogodbo. S to po-fcodbo je Avstrija obljubila denarno •n oboro^eno podporo. da pridobi Turčija zonet ozemlja. ki jih ji je bila Rusija vzela. Turčija na je za to obljubila Avstriji malo VaJah'jo. Ta pogolba ni dobila nikdar ve-ljave. Bila je izdana proti Rusiji in je carico Katarino II. toliko bolj vznemi-rila.ker je bil knez Kaunitz sporočil y Petrograd, da Avstrija ne more pri-voliti v navidezno samostojnost Mol-davije in Valatiije pod ruskem pokroviteljstvom, ker bi bila s tem že i tak velik anska Rusija svoji avstrij-ski sosedinji preveč nevarna. Tuđi Prusija ni bila prijazna ruskim aspi-raciiam. Končno so se vse te države zedinile na — ra-zdelitev Poljske. Rusija je s tem toliko pridobila, da je na prigovarjanje Avstrije in Prusije sklenila v Kučuk kanardžu s Turčijo mir. Turčija je odstopila Rusiji več obmorskih trdnjav, pripoznala ne-odvisnost krimskih Tatarov, dovoli-la Rusiji svobodno brodarstvo v Črnem morju, v Marmara morju in v Hgejskem morju ter plaćala vojno odškodnino. Vrh tega je dovolila zgradbo prve pravoslavce cerkve v Carigradu. Rusija se je pa odpove-dala Moldavi in Valahiji in iz teh de-Žel umaknila svoje čete ter se zavezala, da v Aziji ne bo delala Tur-Čiji nobenih težav. Kmalu po sklepu tega rmru je Avstrija zasedla in anektirala Bukovino. Sicer ie Turčija proti temu nlbČno protestirala, a ustavila «e ni aneksiji. Carica Katarina II. pa s temi jako velikimi uspehi ni bila zadovoli-na, nego je še nanrej zasledovala nacrt, zavojevatl Carigrad in na mo-Scji Agia Sofia obnoviti pravoslavni krtž. Vcdela je pa, da tega ne doseže proti vo'ji Avstrije. Tskala je spo-razumljenja z Avstrijo in kancler knez Kaunitz ni bil zdaj več naspro-ten zvezi z Rusijo.»Seveda mu je bilo največ na tem, da zavaruje s tako zvezo Avstriji hrbet in dobi proste roke pa nostopanje proti Prusij?. Ce-sarica Marija Tereziia pa ni hotela nič slis>.ti o kaki akciji na Balkanu in zblizanje med Avstrijo in med Rusijo se je zfcod\\o sele po nieni smrti pod cesariem Jožefom. Ta se je hotel osebno poraziuneti s carico Katarina II. in jo je v juniju 1780 obiskal v iViohilevu in se ž njo tuđi dogovoril leta 1781. glede politike proti Turčiji, Že kmalu po tem dogovoru so na turski vpliv nastali na Krtmu nemiri, ki jih je Rusija izrabila za vojni nastop proti Turčiji. Carica Katarina je pisala cesarju Jožefu, da želi obnoviti nekdanje bizantinsko cesar-stvo in svojega vnuka Konstantina napraviti za cesarja v Carigradu, vrh tega pa iz Moldave, VaJahije m Besarabije napraviti samostojno državo. Tako je carica pisala cesarju Jožefu dne 10. septembra 1782. Za Rusfjo je carica zahtevala ozemlje med Bugom te Dnjestrom, mesto Očakov in dva otoka v Egejskem morju. Cesar Jožef seveda ni bil nič vnet za ta nacrt. OdgovorH je, da bi mogel sodelovati Ic, če bi bil proti Pruski zavarovan. Zato treba, da pripravi Rusija proti Pruski 40.000 do 50.000 mož, nakar bi postavila Avstrija proti Turčiji 60.000 do 80.000 mož. Za slučaj razd-slitve Turčijc ja cesar Jožef zahteval trdnjavo Clio* cym in nekaj ozemlja v varstvo Galicije m Bukovine, dalje Malo Va}a-hijo in Oršovo, na desnem bregu D%-nave širše ozemlje od Vldina do Be^ grada, potem pa večji del Srt>i|e,\ Bosno, Hercegovino in severno Al-banijo ter Dalmacijo in beneški del Istre. tDalie pribj siran 2. ________________.SLUVttrtšftj nakult, ane 5,#ianuvaria m7. 4 »-, Razne vojne vesti. Bolgarski car v netnškem glavnem stanu. Berortn, 3. Januarja. (Kor. urad.) Car Bolgarov je obiskal 3. januarja za malo časa nemški glavni stan. Ce-sar je imef večuren razgovor s kraljem, ki se je nato odpeljal naprej. Bolgarsko sobranje. Sofija, 4. januarja. (Kor. urad.) Narodno sobranje se ic odgodilo do 12. februarja. Dobrovoiskij ruski justični mlnister. Petrograd, 2. januarja- (Kor. ur.) Senator Dobrovolskij je bil namesto odstoptvšega justičnega ministra Ma-karova pooblaščen z vodstvom ju* stičnega ministrstva. . » Tittoni v Rimu. Bern, 3. Januarja. (Kor. ur.) Itali-janski poslanik v Parizu Tittoni je đospel v Rim in imel tekom dneva dolg pogovor z ministrskim predsed-nikom Bosellijem in zunanjim ministrom Sami inom. Dve zbiti {talijanski letalL Dunaj, 3. januar ja. (Kor. urad.) -Iz vojnoporočevalske^a stana: Naše armadno poročilo z dne 29, decembra naznania, cia :e 25. decembra eden naših bojnih letalcev sestrelil na tla neko sovražno letalo. Temu poročfhi oporeka »Agenzia Steianic in trdi, da 28. decembra v Vipavski dolini avstro-ogrski letalci nišo zbili njkalcega itaJijanskega letala. Na-sproti temu se konstatira, da 28. decembra ni bilo zbito samo eno, am-pak dve letali, drugo tipa »Voisin«, od pilota stotnika Adolfa liejrcv-skega in rezervnega poročnika Josipa Purerja. To drugo letalo leži med obema crtama pri Sv. Marku vzhodno Gorice. Varstvo Avstrifcev v neoktiptraiffb delih Romunije. Dima], 4. januarja. (Kor. ur.) Politična korespondenra poroČa: Ka-kor izvemo, je prevrela Žvica varstvo avstro-ogrskih državljanov v neokupiranem delu Romnnije. •VERITE.c Pariz, 4* ^nuarja, (Kor. uradO Momariško ijiiiiistrstvo razglaša: Nemško brezžično poročilo z dnnaš-njega dneva sporoča, da je biia frao-cosk^ l^fltj^ka lađja >Yeritć« v bli-?inf Ma*re torpedirana od nernškega Vodmorskega čolna, da ]e bila teško ocŠKoiovana in da leži v pri-staniŠčii. Ta vest ni resnična. »Ve-ritć«, ki pripada brodovju, poslan e-inu na Grško, se nahaja sedaj V ejjem naših oporih. Zgodilo se ji ni niti naimanjše. Odkar je bil »Gau-lofec 27. decembra 1916 ob 9. zjutraj torpediran, ni bila torpedirana nobe-na grška ali zavezniška vojna ladja v Sredozemskem morju. Enientna nota za Grško nesprejemijiva. Pariz, 4. januarjarja. (Kor. urad.) »Joumalu« poroćajo iz Aten: Kralj ]e sprejel bivše ministrske predsedni-ke in voditelje strank. V s i s o bili mnenja. da note entente ni mogočesprejeti. HaMS fepM i Hiaiftes m* ini mi Dne 26. januarja so naše čete z nenadnim uspehom zavojevale Oslavje. Dne 11. mare a je pričela na primorski fronti velika itali'anska ofenziva, Ki je trajala <3o 17. marca. Ofenziva je ostala brez uspeha. Zadnje dni meseca marca so bili zopst večji boji pri Gorici, na doberdobski planoti in v tolminskem odseku. 18. aprila se je izvršilo zavzetje Col di Lane na Tirolskem s strani Italija-nov. Dne 15. maja je pričela naša ofenziva na Tirolskem. dne 30. maja so naše čete zavzele Asiago in Arsie-ro. Dne 9. j u n i j a se ]e vsnvila naša ofenziva na Tirolskem. 25. junija je sledilo skrčenje naše fronte na tirolsko - italijanskem bojišču. Od 28. junija do 4. j u 1 i j a so se vršili večj! boji pred Gorico in na doberdobski planoti. Ves mesec iulij z traihnimi presledki hudi boji na tirolski fronti. 4. a v zu staje pričela ogromna ita-lijanska ofenziva na soski fronti. 8. avgusta so se naši umaknili na Ievi breg Soče. Isti dan popoldne so prvi italijanski oddelki prikorakali v Gorico. 9. avgusta je sledil umik naših Čet na doberdobski planoti in vzhodno Gorice. Boji na naši novi fronti so se nadaljevah" do 18. avgusta. Ta dan je sladila italijanska vojna napoved J^mciji. Dne 14. septembra Je đričela nova italiianska ofenziva na iraški fronti. Trajala je samo tri crti. T3ne 9. o k t o b r a je pričela po osemdnevni artiljerijski prrprav! osma rtalij§^ka oigfi^va,, tf Je ^rr- Jala posebno po Krasu. 11. oktobra $o Italijani zavzeli Opatjeselo, 13. oktobra je bil konce osme ofenzive. 1. novembra je pričela deveta italijanska ofenziva, v giavnera na Krasu. Italijani so vzeli Lokvico. Ta ofenziva je končala 5. novembra. Od takrat dalje do konca leta večB in manjši artiljerijski boji, mali spopadi in praske med patruljami. Kazne politične te^ti. — Skupen nastop slovenskih in hrvaiskiii poslancev? \ćerajšnji »Slovence« javlja. »Veseli nas, da moremo poroCati danes, ko stoje av-strijski narodi pred zopetnim vsto-pom v parlamentarno življenje, da ni le skupen nastop vseh slovenskih po-slancev zagotovljen, ampak da so tuđi vsi avstrijski Hrvatje obljubili vstopiti v skupni klub avstrijskih Ju-goslovanov.« iz tega poročila bi sledilo, da so prigflasili svoj vstop v skrpni jugoslovanski klub poleg čla-nov dosedanioga slovenska - hrvat-skega (Susteršičevega) kluha še sle-deči poslanci: dr. Rvbaf in dr. P a v n i h a r (dr. Oregorin se nahaja v inozemstvu) ter dalmatinski poslanci Bianchini, dr. Ivčević. dr. Cingrija, dr. Tresić - Pavičlć, dr. Smodlaka. Ker poroda »Slovenec«, da so obljubili le Hrvati, je smatrati, da srbska dalmatinska poslanca dr. Baljak in dr. Vuković ništa obljubila ozir. ništa bila povabljena v skupni jugoslovanski klub. = O octetopu vojnesa ministra Krobatina. Inozemski listi so prinesli vest, da namerava vojni minister generaloberst baron Krobatin odsto-piti. Vse te vesti so izmišljene. = O razmerah ?S.L S. objav-lja graška »Tagespost« dopis, ki po-haja očividno iz krogov te stranke sarr.e in ga je smatrati torej za glas one opozicije, ki je sicer Številno pre-cej močna. pa rima na razpolago go-vorišča. kjer bi objavliala svoje pri-tožbe. S tega stališča je dopis vse-kakor zanimiv in zato ga priobčuje-rao v večjem izvlečku. Ali je okusno nositi take stvari pod krov graškega lista — o tem ne bodemo razprav-IJa.II. Clanek v »Tagespošti« za-trjuje, da narašća nezadovoljstvo stranke proti dežclnemu glavarju. Dr. Susteršič se pri upravi dežele vdaja osebnim željam in nagibom ne da bi se brigal za obstoječe zakone in predpise. Posebno nejevoljo je zlasti vzbudilo imenovanje njegovega kon-Cipijenta đrja. Dermastije, ki je bil od odvetrrške zbornice discipliniran, za deželnega svetnika. v III. razredu, kar je izrecno pridržano deželnemn zboru. Za definitivnega deželnega uradnika v V. razredu je bil imenovan bivši dež. posl. Bartol, izučen knji^ovez, ki je kot kmet propadel, sedaj pa je neke vrste deželni kulturni nadzornik. Mnogo hude krvi ie vz-budil tuđi slučaj drja. Doljšaka. Po veljavnih sklepih dež. zbora bi moral dež. odbor imenovati za ravnatelja dež. bolnice enega izmed primarijev, kar se je dosedaj tuđi vedno zgodilo. Tokrat pa se dež. glavar ni brigal za predpise ter je dosege!, da se je vodstvo dež. bolnice izročilo dnu. Dolj-šaku. rr.lademu možu, katerega so povrh oprostili vojaŠke službe, med-tem ko morajo mno?o starejši zdrav-nikt opravljati črflovojniško dolž-nost. Dr. Poljšak dobiva sijajno pia-čo. Dež. odbor je nadalje v zadnjem času najel posojilo več stotisoč kron ter je nakimil masti. §peha, šunke in drugih delikates. Sicer je prav. da skrbi dežela za svoje uslužbence, vendar se v krogib stranke izraza začudenje. da je nakupila toliko delikates, ki so povrh še slabo shraniene, tako da se lahko pokvarijo, kar bi povzročilo deželi mnogo škode. — Somišljeniki dria. Susteršiča grajajo tuđi. da uporablja deželni glavar deželni za službena potovanja nameiTie-ni avtorrobil za svoie in svoje rodbine izlete. — Dopis pravi konečno, da bodo po vojni nasta'e v S. L. S. mar-sikatere sr^emembe. — Mi bi k temu dostavili, da smo o tej In rmi za-.jevi dež^lne uprave tuđi poro&dl čitatelji pa naših notic nišo brali. Se- I daj je »Tagespošta« nekatere naše vesti v zgorej navedenem članku immunizirala — upajmo vsaj, ako-ravno se zavedamo, da quod iicet Jovi... ~ O politične« položaju kroz i v alpskih provincijalnih iistih karakte-rističen članek. Naj citiramo par vrst iz »Deutsche \VachL 3. I. Tam je rečeno, da ni Ču^ če so se odločilt Cehi po izdubi svojih voditeijev Kramara in Marsaryka za novo orijentacijo ali pravilnejše »okcidentacijoc svoje politike. »Isto igro vidimo tuđi »a jugu, kjer so Ijudje..., ki izrab-U&io slavne čine slovenskih vojakov. Zato moramo z vssra poucterkom apo0orkci Mnld hiadooaiverband trn one zahteve volflconočnega programa, ki se nonašojo na pozicijo Nem^rva med Dravo in Adrijo. Glede ten zahtev so si Netnci na Spod-njem Štajerskem, KoroŠkem, Kranj-skem in Prhnorskem popolnoma edi-ni in Nadonah^erband jih bo moral brezpogofro vpo#teva^i.« Itd. = U soda dr. Kohitme zafHi^Člne. Poročttfi smo že, da je finančna uprava razvoijavila legat nckdanjega olo-muškeffa nadškofa drja. Kohna, ki je z^ipusti 1 nad 1 milijon za bodočo češko imi verao na Moravskem, Ka-lior pojasnj uje stxUj poslan#c Hru-ban v »Nailncu«, je legat zavrnUa £ras\a fkianćua prokuratura, v ka-tere okrožju je dr. Kohn umri (v tlirenhausetruj. Graška flnančna pro-kurartira je to storila na podiagi po-oblostila naučnega ministrstva, ki je izjavio, da je ustanovitev Češke uni-verze na Moravskem popolnoma ne-gotova stvar; ustanova, kakor j<\je zamislil dr. Kohn, je pogoina, pogoj je nstanovitev univerze. ker pa je popoinoma negotovo, če in kedaj bo univerza ustanovljena, obsega Xhonova ustanova pra\Tio nekaj ne-možnega in torej ne more biti odobrena, izvršitelj dr. Kohnovcca testa-n?enta je vtožil proti tej odločbi pri-tožbo r?a upra\rno sodBče in češki poolanci se hooajo aavzeti, da državna uprava svote stališče rtvkHra. V slučaju, da obvdja odločba finančne proiaa-ature, bo pripadlo dr. Koimo-vo, v kTritnrne narodne svrbe dolo 5ct» imecje, detoma cerkvi, deloma dr3a\i, (Moma pa njcj^tn zahooi-tim dcd$dwn. Gćfca aad^ra je prtnei-rfjeln^gra po«eiia. Ako je pr«p»9ie-no prostorni prrodarku državne eprave, odobriti oziroma priznati razne, v kulturne svrhe dolodene te-stamentarne ustanove, pertem je neoda takih ustanov vedno iako ne-gotov^ in testaior. ki je natnenil go-tavo svoto za kulturne n»nene, ni niicdar varen, aJi se bo njegova plemenita zadnja volja vresničila ali ne. To >e z-lasti za male rarade, kakor je n. pr. češki, kjer so razne važne kulturne institucije zgrrajene na temelju u^tanov plemenitih rarodnja-kcv, velepomemhno, in bo gotovo povod k najveći i opreznosti pri usta-novljanju raznih kulturnih legatov. = Jugoslovanska propaganda proti Italiji. »Frankfurter Ztg.« javlja: V Londonu rzharajoča »Ind£pen-damce Bdgs« poroča o novih sporih med JugosVnnaui in ItaJijani. Onorato M e r e u je neT«sal čianek, v katc-retn očita jngoslovanski propagandi v e»ntentnih državah, da niona sredstva nišo povsem Čista. »Jugoslova-ni nišo narodno jecTrni, kajti Srbi in Crnogorci so h'\H vedno proriavstri}-ski. Hrvati in Slovenci pa so bili od nekdaj orodie habsburške pođi rike. V tem leže eterrrenti neprastanesra bra*-gke^a mad^^bofnetra boja. Hrvati. Slovanci m Slovakl (!) so pa rnch* od neketei inficirali verfiknsrbsko idejo s strasnim Drotiitali^nsTrim duhom. Cim OKje veže torej Srbila svojo stvar ž niimi, tembolj 5ili Ttalijo, da omefi svoje koncesija, ki jih Je pripravljena dafi. Mereu navajn jarovor srbskejra poslanika v Rimu R ! s t i -ć a, ki te dejal, da Srbiji ne gre za 500 km1 več aH manj in da Ji ni do te^ra, bo li itainnnska meia potekala okro^ Trsta ali pa r>ri Zadru. Splitu ali Draču. Nato citira nismo člana }u-gosiovanskesra kamHeja H i n k o -vica, ki vpraSnje. aJi se namerava res Izrezati \r Živeca Insro^lmranske-ga tele«i kos mwa. Meren odgovar-?a, da Ttaliia v.\ zato r>rIČeta vojne fn tuđi ni šla zato v Makedonifo. da pomaka Srbom ustanoviti Veliko Srbilo, ki bo r>o volni sovrarnica Italiie. Pnr-a TtaHe se^rjo od izliva Soče do Kotora. Na ta izvajania odjrovarja H \ n k o v i ć s posebnim člankom, v 'rateretn potifterja. da ^a Je n^slanik T? i s t i ć pooMastil, da detnentira Mcreuove navedt»r o njejrovem govoru. JV.frpii je očital Tu^oslivanom, đn se ^n Krnsn bortin proti Tt?^ia-nom. rfinVovf-i odeovaria, da Slovenci. Hrvati m Srbi le brati!to svojo rodro ^rnidn pred O5va1alci ier po-rdar? črdno in zanimivn d^jstvo. di so Pusi iz jujr^slovartsMTi vojnih viet^ikov se^tavflt »srb^ke div'T'je«, ki so se v Dobrudzf doslovno žrtvovale za erMn^no sknrmo st^'ar. Kot dokaz, d* Srbi in ž mirni zvemg^ fth • Igoslovanski odbori nikakor ne opu-Sčajo velikosrbske ideje, navaja Hin-ković govor srbskeea prestolona-slednika Aleksandra v Londonu odličnim angleSkim osebain* katerim )e deial: Naš idejal je ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi, kajti tri plemena pripadajo enemu in istemu narodu, imajo isti jezik in iste cilje in le neugodna uso-da jih je razdvrojilau To naziranje je potrdil tuđi ministrski predsednik P a š i ć v brzojavki, katero je poslal jiigoslovanskemu kongresu v Pitts-burgu, v kateri pravi: Srbija ne bo r.ikdar zatajila svojih bratov in branila jih bo do zadnje kaplje krvi. Kaj to pomoni v praksi, je razodel angleđki učenjak sir George Evans v predavanju v angleškem geografičnem društvu 10. januarja 1916, kjer ie poudarjal, da mora Srbiji pripasti vse ozemJje od izliva Soče do Kotora. Italijansko ponudbo koridorja k Jadranskemu morju Je odhil Evans kot sme^no ter ie zahte-val. da mora ententa dati Srbiji po-leg Daknacije tud! vse hrvatske in slo\renske dežele. »Frankfurter Ztg.« smatra, da so ti spori in prepiri dokaz, kako te£J:o se bo pri mirovnih pocrajaniih sporazumela ententa med sehoj. Nani se zdi. da j* takega spo-razumlienja ne ho treba, ker ji bo manjfcal — objekt sporov in pre-pirov. Peto vojno posolilo. — V. vojno posolio. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani kot oficijelne m subskripcijskem mestu in članu konsorcija za kzpeljavo drža\-nih kreditnih operacij je do 4. t. m. podpisa-!o 608 strank skupno 12 069.900 kron V. vojne^a posoffla; od tega odpade 6,860.000 K na državnozakladne liste in 5,209.900 K na amortizacijsko đr-ža^Tio postilo. Med drugimi so na-daije subskribiralt: Župni urad Mav-čiče 17.000 K; dr. Josip Marinko Se 100 K; Ferdinand Lens:en 10.000 K; Anton Kobai 24.000 K: Simon Jeron-čič 24.000 K; Franc Ambrožič 24.000 kroti; Marija Kobal 5000 K; Franči-?ka Kobal 5000 K; Josip Premorl 4*100 K; Ivana Ambrožič 4000 kron; Ivan Jenko 2000 K; Ivan Slemenšek 2000 K: Margareta Orošelj 1000 K; Anton Bandelj 2000 K; Ivan Seražin 2600 K: Franc Tavčar 2000 K: Josip Strancar 1000 K: Amaliia Čebron 2000 K: Jakob BeseđnSak 1000 kron; Tva-n Mravlja 1000 K; Martin Oman 1000 K: Ferdinand Erker 2000 kron; občina §t. JhitJ pri GrosupUem 1000 Vron; Pavel Horvat 2000 K: Ana ^uštarsič 1000 K: Frančiška Svoli-šak 1000 K: Marija Zaletel 1000 K; Tvan Mihelj 100 K; Jožefa Furlan 700 K; Ivan Oman 1200 K; Vnanja rršulmsVa šola. 200 K; Ivana Ramoš 100 K: Tereriia Remia^ SO K: Franc Vamplin 100 K; Stefan Terškan 1000 kron; Marija Besednjak 1000 K; župni nrad Smihel pri Novem mestu 300 K. — Podpisovanje V. vojnejra posolila se zaključi dne 10. januarja t. 1. Potfei spreiema 5e nadaljne pri-iave Kranjska deželna banka v Ljubljani, Dežetni dvorec. Elizabetina otroll^ bolnica. V našem velikem ali tuđi tež-kem času, v katerem živimo vsi pod silo ogromnih vojnih dogodkov, ni ravno prav na mestu, vabiti član© društva za vzdrževanje Elizabetne otroske bolnice na občni zbor. To toliko manj, ker mnogo naših gospa deluie na plemenit način v požrtvo-valni službi oskrbovanja naših hrabrih ranjenih ta bolnih vojakov in se ne morejo odstranievati od njih. Upra\Tii odbor ima čast v na-stopnem poročati o delovanju tega dobrodelne^a zavoda v zadnjih le-tih: Se nikdar se ni ravno prebival-stvo obračalo tako številno na otro-ško bolnico kakor zadnji dve leti. Leta 1915. je bilo 642, leta 191(6. pa 640 večinoma jako težko bolnih otrok brezplačno v zdravniškem oskrbovanju In prehranjevanju. Ta izredno velik obisk te bolnice stavi velike zahteve na zdravnike in izredno naporno požrtvovalno delova-nje na usmiljene sestre nri oskrbovanju številnih bolnih otrok. Obisk pa je napravi! rudi upravi jako po-gostoma velike skrbi jrlede potreb-negra denarja za poln obrat te^a zavoda in glede nabave potrebnih živit Kakor vsak posameznik našega skirpnega prebivalstva, vedno pripravljen nomagati, rad orispsva za vse različne vojnoskrbstvene svrhe, tako je tud? obilo dobrotnikov, revnih in bogatih, obdarovalo otroŠko bolnico in pomagalo tako zagotoviti tuđi za nadalje poln obrat. Vsem tem dobrotnikom izreka upravni odbor najlepšo in najsrčneišo zahvra!o. Tuđi crosrioda žunana dr. ^vana Tav-čarja prosimo, nai sprejtne našo naj-lepšo zahvalo za dobrotno preskrho, da ima otrnška bolnica vedno uo-trebna živila. I Med bolnimi otroki, ki so bili to leto v oskrbovanju, jih je bilo že 254 iz družin rezervistov in črnovoini-kov. ki so odšli k vojakf^nu in 79 iz ubogih begunskih družin iz Primorja. Mnogo teh slednjih Ie bilo popolnoma izstradanih, polnih uši, v jako slabi obleki in slabera perilu in vsled stradanja so bili tako propadli, da jih je bilo treba po ozdravijeniu še nekaj časa negovatU da so mogU zapustiti bolnico v okrepčanem in od-pora zmožnejšem stanju. Vsem tem otrokom je bilo treba poprej skoro vsem dati boljše obleke in perila. Se-daj je v otroški bolnici v oskrbi 10 begunskih otrok. Skoro vsak teh ob-žalovanja vrednih otrok je preživel že obilno žalostno trpljenje in mnogi tuđi nimajo tako kmalu pričakovatj solnčnejših dni. Samo nekatere slučaje, kakorš-nih je vsak dan v otroški bolnici, naj tukaj omenimo: Neka begunka. ka* tere mož stoji na soški fronti kot čr-* novojnik, ki je morala nenadoma zapustiti svoje malo domovje, katero so Italijani obstreljevali, in kateri je bil umri en otrok na difteriji, je prišla s svojim drugim otrokom, ki je imel isto bolezen, v otroško bolnico. Pozno zvečer poklicani zdravnik ie rešil otroka smrti z injekcijo seruma. Globoko ginjena in z obilnim za-hvaljevanjem je ta uboga žena po dveh tednih zapustila bolnico s svojim ozdravljenim otrokom, ki ie do^ bil tuđi bolišo obleko in perilo, je odšla k svojim sorodnikom hi je iz svojega novega bivališča poslala otroški bolnici dopisnico z zahvalo za izkazane jej dobrote. — Neka druga žena, katere mož se nahaja težko ranjen v italijanskem vojnem vjetništvu, je imela svojo malo srč-kano dekletce več mesecev v otroški bolnici in je mogla sprejeti isto sele pred nekaj dnevi, ker ie bila sama težko bolna v^deželni bolnici. — 2ena nekega kleparskega pomočni« ka, ki stoji na Tirolskem kot čhkh vojnik, je morala s petimi otroki svo« je stanovanje tekom pol ure zapustiti. Sprejeta je bila skupno z dvema bolnima otrokoma v otroško bolnico, tam 10 dni oskrbovana In vsi trije so dobili, ko so zapustili bolnico, oble-ket,»perila, čevljev in žena tuđi nekaj denarja. Njeni ostali 3 otroci se na-hajajo v Kropi, kamor so pristojni io jih je prevzeia občina. Upravni odbor se trudi prinestt svetlobe v žalostno životarenje teh ubogih otrok. Priredila se je Miklav-ževica z ob darovanjem, kar je napravilo otrokom veliko veselje. TudI pri neki skromni božičnici, katero je 21. decembra priredilo društvo »Dobro-« delnost« in 23. decembra upravni odbor Elizabetine otroške bolnice, je bilo obdarovanih vsakokrat okoH 50 otrok z obleko, perilom, igračami in pecivom. Po večini so bili otroci ubogih begunskih družin !n naših vrlih vojakov, ki varujejo našo domovino in naša bivališča pred našim! sovražniki. Med udeležnikl so biH rudi taki, ki so bili Že zdravi cdpu-ščeni Iz bolnice pa so prosili, da smejo pritl k božićnici, kar se jim Je tuđi dovolilo. S temi prireditvami \n obdarovanji se je pripravilo tem revnim malčkom povsem nenavadno veselje, ki jim ostane v spomintt do konca življenja. (Konec prih.) fešti iz priillisi te!. Silvestrovo v Oorlcl. Prijetnf so bili Sitvestrovi večeri v Gorici. Z lepimi spomini se ozirajo na Sftve-strovo oni, ki so redno čakafl novegai leta v Trgovskem domn. Neprisilje-na je bila zabava, prijetna družba, opolnoči, ko stno stoprli na prag novega leta, pa so nam priložnostni go-vorniki napovedovali nove gospodarske in politične uspehe. Ni veC slovenskega Silvestrovega večera v Gorici in ni bflo več onega našega živahnega vrvenja ob vhochi v novo leto, vrvenje pa je vendar bilo tucfl v noći na novo leto 1917M kajti Ca-dcrna poroča, da so avstrjjske bate^ rije ra\-no o polnoči dne 31. decembra na 1. januar metale granate v mesto. Drugače Je bilo lepo svetio v Gorici ob električni luči, letos so po-šiliale luč granate s trnovske planete v mesto, in sicer so svetile pogosto-ma, kakor navaja Cadorna v svojem ( komunikeju. To je moralo biti bega-nje po mestu in italijanski oficirji, ki se breedvomno radi pozabavajo na tak večer, so se morali poskriti v podzemska bivališča . . . Gorlški slovenski odvetnlkl. V kranjski odverniški zbornici so vpi-sani trije odvetniki iz Gorice: dr. Dragotin Treo in dr. Frančišek Pav-letič v Ljubljani ter dr. Peter Med-vešček v Radečah. V Ljubljani se nahaja tuđi dr. Alojzij Franko. Dr. Hen-rik Tuma je v Trstu in tam je menda tuđi dr. Josin Stanič. Interniran je dr Ivan Sket. V vojaški službi sta kot nađporočnika dr. T>"nko Puc in dr. Karei Podgornik. Tolminski odvetnik dr. Rudoll Oruntar se oahjja i 4- *tev*__________________________________________ »aUJVCNSiU NAKUU-, one 5 jannvafja 1917. _____________ __________________ Stran 8, Cerknem na Ooriškem. Dr. Ivo Novak se je preselil iz Gorice v Celovec, dr. Fi%n Gabršček ima pišamo v Ptuju. Iz pišem, kl so prišla Iz Italije, je razvidno, da so mnogi goriški Slovenci, katere so zajeli Italijani, raztreseni po vscj Italiij, ćelo na Siciliji so, kakor smo že poročali o mehaniku Savniku in kavamarju Leba-nu iz Gorice. Mnogo pa jih je ostalo blizu Krmina in v spođnjih Brdih. Bricem in Furlanom, ki so bili internirani v Spodnji Italiji, se je dovoliia vmitevr v nizini do Ločnika, v Brdih do Kojskega. Gospod dvGrni svetnik Mina Ga-brielčič je posctil kot delegat »Po-možnega odbora z juga na Dunaju* že drugič begunsko taborišČe v Brucku ob Litvi, govoril s tainkaj-sr; rimi begunci, katerih mrogo sam osebno pozna, in si ngledal poslopja in razne naprave. Taborišče je kakor znano dobro oskrbljcno pod izbornim vodstvom. Žt'panstvo Osek - Vitovlje ura-duje v Crnica'!. Zupanstva iz Komna. Gabrovlce In Škrbine nazranjajo svojim vino-gradnikom. da. kdor si želi svoje ir-te obrezati itd.. ima brez odlogra 7gla-siti pri žtipanstvu. navesti čas obrazovanja in kje bode za isti čas bival, ker v evakuiranih krajih je pr pove-' dano bivati. Najbolj umestno bi pa bilo, da se več posestnikov ali po-sestnic dogovori tako. da pošljejo eno ali pa dve osebi, katere bi lahko na njih posestvih tuđi trte uredili. 2u-panstvo bode ra podlagi teh pnjav sestavilo za vse skupal prošnjo in jo poslalo na pristojno mesto za toza-devna dovoljenja posamezrikoTi. — Sežana, 4. januarja 1917. Za župan-stva: komensko. župan Vinko Jaz-bec, škrbinsko. župan V. Aćamič, 2a Gabrovico župan Al. Švara. Doplsovanje s svojci v Italiji. Zelo težko je bilo doseći doslej pismeno zve^o z !fi'drn\ ki so rstali v Gorici in drugih krajih, kateri je za-scdel Italijan. i uai s noiTeUovanje.?n »Rdečega križa« na Dunaju se ni moglo ničesar opraviti. Sedaj je prišla dopisnica iz Gorice od osebe, ki je bila tam ostala, in sicer potom zavoda: Universal Esnirant A^ocio 10. Rtie dela Bourse, Geneve (Svirera). Kdor bi torej rad nisal svojim Ijudem v Italiji ali v zasedenih krajih, naj stori potem n£vedenesa zavoda, kn-teremu naj v ovoju nošlje dopisnfco kratke vsebine z natančnim naslovom dotične osebe. Umri je v Gradca gosp. Josip Lutman, sluga pri okrožnem so-disčn v G^ric'. V ruskem vjetništvu se nahajajo po poročilih, došlih informacijskemu uradu v Vagni: Alojzij Prinčič iz Ste-verjana, 34, v Zajčevu. gub. Kazan, Emi'ii Pipan iz ?maria, 27, v Lajše- j vu, Fran Jare iz Tržiča. 25. v Kirza-novu. Mario Marega iz Gorice, 20, v Šaeku, gub. Tambov, Albert M^hniČ fz Doline, 30. v Orenburgu. Alojzij Mozetič iz Renč, 2$. v Cistopolju, puh. Kazan, Mihael Maver. 2S let. iz Doline doma, se dahaia v Vjatki, Fr. Maž?on iz Cerkna. 24. v Avlie - Ati. jzrub. Svr - Daria, Karoi Mrakič iz Bovca. 28. v Orenburgti, Alojzij Te-rič iz Stanjela. 29. v Harkovu. Anton Klavčfč iz Gorice. 19, v Pensi. Fran Cluk iz Gorice, 19. v Pe^si, Andrej i ČrnigoJ z Dola - Otlice. 29. v Oren- | burgu. Fran Črnigoj z Dola-Ot^ce, 29, v Vjatki. Ludovik Raknr iz Rre-ginja. 2$. v Pensi. Anton Rusjan iz Renč, 21. v Orenburjn?. Fran Hrast Iz Roriane. 22. v ?eng''ojn. Josin Kotlić fz Ozeliana. 27, v Moskvi. Alojzij Lister (?) iz Prečnice, 21. v Tomskn, Anton Leban iz Solkana. 33. v Oren-burgu. Josip Marinfč iz Ko?skega, 25, v Sesdain etuK Vladimir. Lndovik ' Malič Iz Sovodeni. 25. v Pensi. Blaž OkroeliČ iz Kala. 29. v Vesela?? gori. puh. JeknterinosJav. Vinko Ohlak iz Sebrelj. 26. v ?Vobe!evi. Jns'n Pe-čenko fz Riherrbersra, 25. v Hvarsku, gub. Faratov. 7a mrtvila 5? izVazan rned vjetn;k' A1^?7«? BulUnn in Dornber?a, umri je v Svr - Panj*. Ar?rHe G'»ise?V>e se ime^tre ?t^-lijan^ki fant. ki je na^ei na kra'kem bojišču. GoriŠVi slovenski vo'ak era je pokopa! in naše! nri mem izlcaz-nico. da je h- Anr!o P;«srtp^p rojen !. aprila 1?O-S. Ko je ^?a italijanska armadn r?a Krv* »po april t. ie m^rnl ž njo tuđi br-hki Aprile Oiusenpc. in ko je bi!o »aprila^ fe dostf. ie pndel in sadaj počiva v miru med kra^Vimf skrJami, tuna tam pa ?a motijo bes-neči izstre^ki . . . V Trstu je umri gospod Ivan B e r 1 o t. c. kr. stražar v pokoju. ZmdrM >N»rodni List* je prlCel r novim letom 56. leto svojega izha-janja. Tem povodom piše, da ostane zvest svojemu narodnemu programu in se bo nadalje bori! za pravice fn koristi hrvatskeza naroda ob Jadranu. Čestitamo »Narodnemu Listuc ob tem jubileju, že!eč Hrvatom in Slovencem v novi Avstriji srečnih đni v vedoo tesotiii wrmk ob Jadra- nu po končani vojni, ki pomandra so\ rainika, segajočegt tako strastno po naši hrvatsko-siovenski morski obali. Nesreća v ^^betiiku. V tovarni sufide se je pripetila velika nesreća. Krov glavne zgradbe se je zrušii in padel na delavce. Pet je težko ranjenih, dva sta umrla v boinici, lahko ranjenih je već Za vzrok se navaja dež; deževalo je namreč 15 dni ne-pretrgoma in stari krov se je zrušii pod težo dežja. Treba bi ga bilo pać popraviti poprei in ne čakati nesreće. Nesreća na morio. Parnik »Airone« društva »Uairm lia* se je pone-srcčil na poti iz Zadra v Olib in se potopil. Na parniku je bilo 30 potni-kov in S mornarjev. Utonile so tri ženske in en otrok izmed potnikov, izmed mornarjev pa strojar in kr-milar. Kilo kaj ve? Kdor ka] ve za An-dreja Strgarja z Avškega, obCina Aj-ba, naj bla^ovol' sporoćiti Alojziji Jug (Jesenakci po domaće) na naslov: Alojzija Jug: Bimk a/d Leitha, Fltichtlinsla^cr B. III. Z. II. Kdo kaj ve? Podpisana iščem svDjt^a sina Colja Marija, ki je slu-žfl pri Lir. 5., Landst. VV. B. Weiz. Poizvedovala sem že na vse strani pa nisem izvedela nič. Ako bi kdo vedri o niem, naj mi bla&ovoli sporoćiti. Stroške m trud mu rada plaćam. Naslov: Frančiška Colja, bcerunka. Vince, pošta Sodražica na Kranj-skem. Kdo ke\ ve? Iš^em svojega sina Koglota Jožeta iz Oolenje Vrtojhe §t. 121, ki je star 19 let in s'uži pri voia-kih. a ne vem, kje da je. naj mi to sporoci. Ko«r1ot Anton. Smolerja vas §t 8. Novo mesto na Polentskem. Kdor b? kaj vode! o Benedfktu Pipar:!, 81. p^lka. 15. voi, 9. st^trsija, naj snoroči Alojzihi Pilaru v Pulju, Cantiere Navale Trtestira. Henedikt Pipan je v;.sa\ i rv^etra b^'i^ča rr?d tremi meseci, potem pa ni več glasu o njem. „ljubljanski Zvon". Radi izrednih tehničnih težkoč, s katerimi se mora boriti sedaj vsa-ka tiskarna je izšel decemberski zvezek : Ljubljanskega Zvona« se Ie sedaj. Vsebina mu je s!edeča. Ivan Albreht: Balada o smrti. J. R. G laser: Po ođhodu. — Večerna pesem. Fran Govekar: Film. (Konec.) Ivo šorli: Abeceda in filozofija. Janko Samec: Pričakova-nje. Ivan Albreht: Dekla. Dr. Pa-vel Grošclj. Astronomski po-menki. (Konec.) Književna poro č i 1 a. Ferd. Seidl: F. Pengov, Podobe iz narav e. I. zvezek. — | S—r.: Fr. Novak slovenska steno-| grafija. — J. S.: Pedagoški letopis za leto 1915. Dr. Gv. Sajovic: Publikacije »Jugoslovanske akademije znanosti in umetnostf«. Slovstveni | z a p i s k i. Ksaver Meško: Prešer-nov servis — Se nenatisnjena P-re-šernova pesem. Nekrologi. t Fr. Levec — J. Kapistran; Dvorni svetnlk i^r. Hubad. — t)r. (i\. Sajovic: t V*T F~^~ M>eu?Of* Z novim letnikom preide list v last »Tisko\ ne zadruge«, ki je stori-i la vse. kar ie v danih razmerah mo-| goče. d^ ohrnni »LjuMianskemu Zvonu« zasluženo ime prvega slovenske-ga leposlovnega lista. Uredništvo je prevzel pesnik Oton Župančič, katere?« ime nam je porok da se bo »fjtibl'anVKt Zvon* v polni meri zavedal vzviSene svoje naloge, ki mu io je zacrtala njegova slavna prcteklost. Urednikov program, ki i ga je napisa! svoiim sotrudnikom pravi: »Ako k^doi. je dandane^i no-treba. da na^p du^evnnst ne zast-*ne jn ne o*;iromaxi. nego se krerko na-daljuje in razvija, nan^sne«. ko je malonc vse <5n*^o dcio izpp(Tv-7ano. se mnrzrro 7averati pirair!r kar nas je osuMo 5* c'orrn. svoj? sv?te do^'nost'* hraniti ^ivo tradicijo prej-^niih pokotenj. vrdržrv^t« dr^r^-no enovitr^t svo;e^a r a roda ter mu vstvar;a*» 73 b^đo-'n^c* k"ViTrnc vrednote, k* srm prepr?č^n. da so sn>a efhž'a tnđi vsrm đchi ravzven. ^akaj re5^a umetnost, resm literatura fn b*Tn *n b^ vedr»n v zvezi z življenjem in dobo. zajerra — zaved-no ali nezavedno — iz časa in njegovih zahtev ter se ne meni niti za blazirano fče napak umevano) geslo »L'art potir L'art« niti za filostrozno tendenčnost ali bornirano -utilitar-nost. Čnt'm. da stor>amo v novo fazo razvoja. AH ii borro kos. vsf, i pisa-teli? i občfnstvo? An" smo sposobni. 5 stnimnim 5treml1*fnfem izdajati list, v katerem naj 5e kristafljo tež-nie. sm^ri m citfi celoVume osfhe? Potem bi se ?tam odprla pot do harmonije knTtwre.« Ta program bodi novemn »LJ. Zvonu« popotnica. bodi mu prlooro- Kllub vojni se Je uredniku od-zvalo že sedaj lepo J t e v i 1 o so-trudniko-v in novi »Ljubljanski Zvon« bo zbraJ okrog sebe prve slovenske pesnike in pišate 1 j e. Med sotrudmki, ki so poslali svoje prispevke ali jih obljubili. £ita-! mo najboljša imena. Sodelovali bodo: Ivan A1 -b r e h t. prof. Anton Bartcl, prof. J. Brcinik, dr. Emil Brezi-g a r , Ivan Cankar, Anton Debeljak, dr. Fran Derganc, dr. J. A. Glonar, Cvetko Golar, Fran G o v e k a r , dr. Alojzij Grad-n i k , dr. Pavel G r o & e 1 j. dr. Vladimir K n a f i i č. Josip Koštanje-vec, dr. Alojz K r a i g h e r, Anton L a j o v i c . dr. Dragotin Lončar, inž. Janko Mačkovšek, Rudolt Maister - Vojanov, Fran Ks. Meško, Fran M i 1 č i n s k i, vse-učiliščni prof. dr. Matija Murko, vseuč. prof. Rajko N a c h t i g a 11. dr. Anton Novačan, Albin Pre-p e 1 u h , dr. Janko Pretnar, dr. Ivan Prijatelj, prof. Ferdinad Seidl, Stanko Svetina, dr. Janko S 1 e b i n t e r , dr. Ivo Sor-I i, Ivan Zorman in drugi. Poleg primanih pisateljev bodo nastopala v »Ljubljanskem Zvonu« tuđi nova imena, ker smatra urednik za eno najvažnejših svojih nalog iskati in vzpodbujati mlade talente. »Ljubljanski Zvon« bo pričel novi letnik z velikim,modernim romanom Alojza Kraigherja »Mlada IJubezen<^ v katerem rešuje pisaulj problem nastajajoče 1 jubezni z veliko vervo in z globoko etično resnobo, osvetljujoč ga z brezobzirno r e a 1 i s t i k o od vseh — dobrih in slabih — strani na tipih iz našega in-teligenčnega naraščaja. V prvih številkah priob-či »Lj. Zv.« poleg pesni Otona 2 u -P a n č ič a , Alojzija Oradnika, Frana Albrech ta i. dr. večno-vr e I Iva S o r I i j a , Antona Nova-č a n a , avtorja krepke knjige »Naša vas«. Dr. Pavel Orošelj, naš pri-rodoslovec poet je obljubil dve studiji iz eksperimentalne biologije »N a Prokrustov? postelji« in »Krvne s k r i v n o s t i«. Izpod mojsterskega peresa Ivana C a n k a r j a priobči »Lj. Zv.« nekrolog pokojnemu Frančfšku Levcu. dr. Ivan P r i j a t e 1 i objavi več 1 člankov o u m e t n i k i h i n o b č i n-: s t v u ter vr^to literarno - histončnih I es<»jev o naših zaslužnih kulturnih • delavcih. Vseučil'Ski proesor dr. i Matiia Murko ie obljubi! poročila o 1 svojih znamenitih potovanjih po j Bosni i n Hercegovini, vse- učiPški prof. dr. Rajko N a c h t i -Sfa'l na bo ob'avil nekatera svoja : zanimiva jezikoslovna razmotri v a nj a. K r i t i k o vseh slo-vensVh lenoslovnih del je prevzel dr. J. A. G 1 o n a r, ki pripravlja tuđi člnnek o »Simonu Oregor-čičn. »LjuM'anski Zvon*' bo posveča! ! svojo pokornost tndi tujemu lepo-slovjn t^r na<*Homa nriobčeva! u m f t n i U' n dovršene pre-vndf kra?š ^ prvnvrstnm dnicroie-zičn'h del. Na teh prevodih naj se čitaoče slovensko občinstvo infor-rr;r^ o tim*tni?si'i vi^?ni. težnjah fn cfH'b ^odnb^c literature, ter ž njo vz^orrja razvoi dorn?»čejj:i lenosiov-ja. k; «sr mu ni vet* bati svetovne tek- • n-^ 7, r^rve štev'tke *\A. 7.x.« ie dnl na rp7^oia^o nr^^fk Alni7ii O r a d -n i k *voi prevod znamenite Ro- 'štandove drame »Cyrano de P * r 7 e r a Cff Ob^'rnet^i prn«;tor bn v »Ljub- fjari^Vern 7vonti« odrreri^n I i s t k u, l ki vn\ nredv^^m brleži <;1ehern slo-vrT1<;VT ViTU^m" pnt^v'in nai bo ob \f*A„mrry cmvoH?V. kjer se naj <;vo-hor^-o ruTrir^^^'a o vsch na^ifi kul- vn,-; Vt^'V ^ irbtNn^t-r?^ 7vo-nnm Vo ^tnnii nr^H svoi<* ^'t^t^li? V •» r» v ' ohUVi HiTii^n S m r e k a r i** n»r;Q^i nrn^fTv^-nHovr^no na-^^ovno cifran in nove Uredno okusne 7p^^«;?tvp ir novečaln 1 i «= ttj nh«^rr takn r*a h^ '-c«i-q ^t^vHka iz-5^ ni n a t m 3 n i c* «t'»r»ph. 1ifln<;V*^r^ 7vnnp,« ie «n'o5no TH Že se-H?ii i* nrMav1^«'*' i-rr^dno mnocro na-fo^niVnv. 7?'r^'?fvn bo moralo vst^d obstoifčih abnormalnih raz-mfr pri naklad« ^kramo varčevatf, zato se PH^nroca da no^Heio vsi. ki se nameravaio naročit*, svnio prijavo OtAt. ti**rv*n*vif% f » TT1 f> T e j e. »T.ffTH'^n^1 7vfwic stane v fco-doče cefofeHo 12 K. noii-fno 6 K. 7a "čftelic m «^»'ake rna^a narnčn^na 10 krnn r*7;r. 5 K »T.irbifanski 7von« se kaknr đo^^dai rnroča v npravnl-51 v ti v L J u b 11 a n i, Narodna tf-r.karna. , wk i uji mi. Dnevne vesti. — Odlikovanje nadvojvode Fri-derlka. Nemški cesar je podelil feld-inaršaiu nadvojvodi Frideriku lira-stervo listje k redu Pour Ie Merite. — Elizabetu] red. Cesar je od-redil, da ima pravico do podelitve tlizabetnega reda odslej cesarica in kraljica kot predstojnica tega reda ter se člen I. statuta tega reda v tem zmislu izpremenl. — Utesnitev vojašidh oprostitev. »Hrvatska Riječ« po. a: Kakor smo izvedeli, se bodo u^ncem febru-arja restrin^iraie vojaske oprostitve na minimum in bodo v bodoče opro-ščene Ie take osebe, ki se nahajajo v za državo posebno važnih civilnih služhah. Ta ukrep se bo izvriil za to. da se omegoči invalidom zar-lužek. Doscdaj se je namreč pokazale, da mnoga podjetja svoje delovr.e sile reklamiraju, invalUov pa nočejo na-stavijatt — Nosa enol©tn!h znakov re-rervistov, nadomeslnih rezervrstov in črnovojnikov. Rezervistom, nado-mestnim rezervistom in črnovojni-kom 1. sklica se srne za dobo vojne dovoljevati nosa znakov enoletnega prostovoljstva, če dokažejo, da so do 1. novrembra 1916. pridobili pnl-n o pravico enoletnega prostovoljstva. — Za priznanje pravice do znakov je prosit pri svojem krdelu, ki provizorično dovoljuje nošo znakov, definitivno nosa pa dovoljuje pristojno dopolnitveno okrafno po-veljstvo. I")ostojanstvo se označuje: rezervni desetrik z znakom enolet-nega prostovoljstva, nadomestni re-zervni pešec z znakom enoletnega prostovoljstva. črnovojni poddeset-nik z znakom enoletn^ga proste-voljstva. — TzTneriavan^e TnvaHdov 7. Ita-lijo In s Francljo. Med našo državo m med Italijo in Francijo je dosežen df»govor plede izmenjavanja invalid-nih oficirjev in vojakov, ki se nalia-jajo v vojnem vjetniništvu. Za izme-njavo lahko prosijo sorodnlki. Prošnje je nasloviti na vojno ministrstvo, oddelek XI., vojni vjetniki. Za na-tančnejse informacije naj vpraša, kogar to zanima. Dri svojem okraj-nem glavarstvu. — Veselo in srečno novo leto želimo vsem bralcem in bralkam »Slo-ven. Naroda« »Kranjski Jane^I«: Franc 2 v e g e 1 j. četovodja; Joško Poznik, desetnik; Mirko Kem-perle, desetnik; Anton D e ! o v e c, poddesetnik; Ivan H u d o I i n, desetnik: Jožef Enoh. noddesetnik; Ciril K o v a č i č, nnddesetnik; Franc Žitko, Ivan -Znideršič, Ivan J a n e ž i č, Jošt Fortuna, pešci. — Iz italijanskega vietništva se je sele zdaj omasti porrčnik 27. do-mobranrke^a pešpolka Rok Z a 1 o -k a r. Vjet je bil pri deveti ofenzivi na Krasu dne 2. novembra. Piše. da je bil težko ranjen v nogo, zdaj pa da je že bolje. — D'3že1nl predsednik v Dnevnih zaveiiščih. V torek. dne 2. t. m., je počastil gospod cfezelni predsednik grof Attems v spremstvu jar. c. kr. de-želncsra solskegra nadzornika dr. Mi-haela Opeke šišersko Dnevno zave-tisče za revno šolsko mladino, ki je nastanjeno^ v^ Favnjevi hiši poleg dr-žavnega kolodvora. Gosta sta prišla ob trfčetrt na 12. uro, ko je bila ravno se dekliska skupina pri kosilu. Voditelj zavetišČa ff. Josip Wagner je predstavil 7avet*sko nadzorovatelji-co in gospodinjo Marijo Novakovo in ta dan zaposleno učiteljstvo. Nadalje je poroč?! o funkciji zavetisča ter o otrokih. ki so v zavetisču. Gospod dp^elni predsednik se je nato z će-klicami nrijazno prfifovarial. Gosta sta odš^a v spremstvu voditelja v «'čno sobo, kjer so se nahajali dečki. Tuđi je gfosp. dežel^i nredsednik pri-!^7ro crnvnrf.il. Oc'^čni cost se ie 7arT*ma1 posebno za dva nrav mali ^fčka, knterfh eden j<* b°g"nnec, dm-ef pa »r prav revne Scenske družine. tTsra]>la sta mu. Ver sta mu na stavl'rna vprasnnja mfrno in ne-pstrr»*eno oH^ovarjala. Z ma1?m fz-^r?anrVom «e fe razeovnria! po 1a-fko. Po molitvi je šla deska skunina h k<^.c'J". Onsrvo<1 de^r!ni nredseinik je z vir?"»m 7?,^'ma njem op°7X5v?J izvrsni tek tr^adih jpnaVov. Dobili so tz dnn nr» m»7o sladko ?elje s krom-p»r"em in polentn. Odlična srnst? sta pok"*;ila ied. ki je bHa prfpravlfena za otrove, ter se zelo pohvalno izrazila o nfej. O ćeli ntnravi ie poudar-jgi eospod predsednik, da je res pra-^*i h\iwr>^rtv 7** nf**oV? fn 7% star???*. Orsnoda sta^si ogr!eda1a tuđi kuhinjo, kfer Hadata snagra in vzornf red. Po-mtidfla sta r>e še pri deklican. ki so fmele po ^^^u odmn^. ter se zarn-rr?!a 7a njihove ierc. Deklfce so za-r.?fe slovensko narodno pesem. Od-TfČrja p^«;etnfVa sta se nodpisata v enominsko kpfi>r>. no^lovila se od uč^tel?^tva ter ođšla s nopolnim za-dovol.'stvom fz z^vetis^ČT. — Istcga , dne okro« 10. ur« dopoiđtit *ta nt-TfdiM gotpod« potttOa tiđl Uafr- ljansko Dnevno zavetišče v barald na Bleiweis*ovi cesti. Gospod deželni predsednik se je pravtako živo zani-mal za vsako posameznost ter se je o ćeli napravi zelo pohvalno izraziL — Izviečki iz ptaciloih nalogov o davku aa vojne dobičke od večiega dohodka v letih 1914. in 1915. rm davčne okraje: Postojno, lir. Bistrico, Senožeče in Vrpavo so raspoloženi v javni vpogled od 8. do 21. prosinca 1917 v prostorih davčne obla- • sti c. kr. okrajnega glavarstva v Po-stojni (pritličje. soba št. 6), — Konec hi začetek. Pod tem naslovom ob javlja »Učiteljski Tovariš« v obsežnem, času primernem uvodnem članku, novoletna razmo-trivanja, v katerih naglaša zasluge slovenskega naprednega učiteljstva, ki ga vodi »najčistejša Ijtibezen do nareda in domovine«. Ko omeni pohvalnih beseđi, ki jih je govoril naš mladi cesar v slovenskem jeziku na-pram zastopnikom Slovencem v Trstu, katero pohvalo srne pripisati na svoj račun tuđi slovensko učiteljstvo, zaključuje glasilo avstrijskega jnfcosto-vanskega učiteljstva svoja rasmotri-vanja tako-Ie: >In iz teh misli, izraženih jasno in precizno tekom leta v obilici člankov in notic, se da ne-dvomiTOsklepati, kaj hoćemo in čemu delamo: Popolna enakopravnost našega naroda z vsemi drugimi narodi v monarhiji; neovirano delo našega šclstva ter materialnd in moralno neodvisnoga učiteljstva v blagor kulturnega in gospodarskoga napredovanja in osamosvojitve slovenske-ga naroda! — Za to »suprema lex« naše kulturnogospodarske narodne samobitnosti smo delali, delamo in borno delali, ker vemo, da nam bo vse drugo na\Tženo in da vse drugo priđe samoobsebi, čim bliže prihaja-mo temu idealu, ki pa ni samo naš ideal, temveč je ideal vsakega kul-tttmega naroda v monarhiji in zunaj nje» — Tnko zaključujemo ta letnik 'ti taki stopamo v prih^dnje leto! Podočnost ne bo na naših idejah ničesar izpremenila, dala nam bo Ie sredstev. da pridemo hitro in hftreje do svojega namena! Na tem se ne da ničesar prednigačiti, ob tem m no>>enega popuščania in barantanja, nobenih kompromfsov In nič obotav-lianja, ker ni nobene naloge in nobe-ne^a smotra, ki bi ju smeli, hoteli in mcsfli postaviti pred narodovo br> dočnost. ki raste iz naših del, — \% raš^h ran, iz naše krvi in ?z naših crrobov! Kdor je znami enih misli, ostane z nam!, lcp.kor je bil doslef! Kdor pa ne, mimo in preko njega poi-d^mo naprej po isti poti, ker smo in hoćemo ostati pionirji slovenske kulture! — »Glasbeni Matici« so naklonili v zadnjem času sledeči dobrot-niki ^darove v sUi«: Gospa Pavia Levčeva, vdova g. dvornega svetnika v spomin na blagopokojne-ga soproga 50 K; »Neimenovan* dobrotnik na častnem večeru preza-sinžnega pevca pevskega zbora »GL M.« g. Otona Pelara ob njega 60!etnici 100 K: g dr. Josip Georg, odvetnik v Šman'ah pri Jelšah »Glasbeni Matici« kot »novoletni dar« 30 K; in slavna »H r a n i I n i -ca in posoiilnica« v Šmarjah na Stajerskem 100 K. — Srčna hvala vsem plemenitim darovalcem! — Odbor. — Iz Taškenta na Ru«kem smo dobili naslednjo, nrecej popače-no notico, ki jo prijavljamo v informacijo tištim, katerim zna biti va-menjena. Brzojavka se glasi: »Tat-clikent - Zens\vin - Notiz 8 Oktober berichtipfen brauche nicht Geld ge-nuegend Unterstiitzt Familie armen Kameradcn sendet Mastnjal gefan-gener Offizier Tachkent Kriegsgefan-gener Adamje.« Kaj naj pomeni ta brzojavka^ naslovljena na naš list, ne vemo; dne 8. oktobra je bila ne-deHa in **aš list tore] ta dan ni izšef. — Pop45OTan?e konf. Politična oblastva so dobila dodaten nalog, d a je hkrati z živino popisati tuđi k o nj^ po stanju z dne 10. t m. Z oziromna to se ljubljanski po-sestniki opozarjajo, da morajo popisati svoje konje dne 10. ozir. 11. januarja 1917 od 8 do 12. dopoldne v mestni posvetovalnici. Ko-nie v S p. Š i š k i in na B a r j u pa bo prišla popišat posebna komisija na dom. Tozadevni prestopki so kaznivi. — Štetje IconI in voz. Koaje In vozove je bilo do 27. decembra I. I. naznaniti mestnemu voiaškemu unfc-du. Kdor je zamudf! naznanitev« naj to hitro nopravi, da se tzoflrne kaaii. — Nagfiaaltev šank. Rok «a ■*-znatiitev šank je potekel. Kdof ml naznaci! svolfh šank v mestirem vo-jaškem uradu, naj to nemodoma sto-ri, da ^*1 izo^e k^rni. — Uvedba doTome stažbe v Ljubljani državni kolodvor. Od 15. tantiaria 1917 n«prej dovozila bode železnica v stanovanje ozirotm v tr-sovinskt nrottort prftftmnlltoni »a UiihUiiniM drlavBl kotoduc jrihaft* ^ran 4._______________________________________________________.5LUVENSKI NAKULT, one 5. januvarja I9i7._______________________________________________ 4. stcv. joCe brzovozno fn tovorno Mago v , kosih, ako stranke ne bodo dale drugih n&vodii. Natančnejše dolocbe o tem in posebno kar se tiče ol dovoza izkliučeoega blaga, kakor iudi ce-ne so razvidne iz raztfasov, ki so nabiti na kolodvoru. — Častno svetlnfo }e dobil za -401etno zvesio službovanje gospod tVlktor Prohinar, vratar justične palače v Ljubljani. —Javna knjižnica >Go>podar-skega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« je v mesecu decembru izposodila 7509, tekom pretekle-ga leta pa 65.589 knjig. Knjižnica posluje vsak torek,sredo,petek I n s o b o t o od pol 6. do 8. zvecer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne v društvenih prostorih Pred igriščem St. 1 (nasproti Marčanu na Rimski cesti št 19}. Knjižnica šteie 8195 Izposojanju dolečenih knjig in je do-topna vsakomur izvzemsi sred-nješolske dijake in učence. Danes je izšel IV. imenik knjig, ki obsega p/i-bližno 2000, tekom I. 1916. novo nabavljenih knjig. Knjižnica je jutri, na sv. treh kraljev dan, odprta od pol 10. do 12. dopoldne. — Vojaki v gostilni. Vojaki se pritožujejo. da jim nekateri gcs:i!ni-čarji branijo, ostati do 10. ure v go stilni, č e t u d i imajo legitimacijo. Legitimacija opravičuje vojaka, da ostane tuđi do 10. ure v go-stflni. — Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. obCinstvu, da 8e vrši dne 11. t. m. redna mesečna ttrazba v mesecu maju 1916 zastav-l^nili dragocenosti in etektov (blago, perila. strojev. koles itd.) od 3. ure 4o 6. ure popoldna v uradnih prosto fih, Prečna ulica št. 2. Posebno se le opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapad-fih predmetov, tetnveč le najkasneje xadnji uradni dan za stranke pred cfražbo. Za prosto voljno dražbo na menjene predmete nai prineso stranke dopoldne en dan pred dražbo v uracL Dragocenosti, kakor efekti večie vrednosti, se lahko ogledajo na dan dražbe ou 9. do 11. dopoldne v uradnfti prosiorih. Ponesrečil se ie na deiu 521eini delavec Anton Trojanšek iz Dravelj. Zinečkano ima levo nogo. Nesreća se je zgodila na tukajšnjem glavnem Kolodvoru. Tatvhie. Posestnici Aieli Fer-Jančič v Erzdiu pri Vipavi je izginilo tele. vredno 200 kron. Tatovi so tele z&fclali izven ^asi in pustili tam ko žd. Josipu Krečiču na Slapi sta izgi-nila dva prašička v vrednosti nad 400 kron, potem so mu 'atovi od-nesli tuđi kruha, masti, krempirja, Sevlfev in drugo, posestniku Josipu Živanku istotam pa 30 litrov vina. Prijeli so radi tega dva srb>ka vojna Vjetnika in ju izročili vojaški sodniji. Nemani tatovi so odnesi! Rozaliji Aiidaršičevi na Vrhniki 23 kosov prekajenegra mesa v vrednosti 300 K. MHnarici Mariji Ankerst na Brezjah Je bila ukradena svinja, vredna £00 kron. Prihodnjo noe pa je *at prignal svinjo nazaj v hiev. Pr>se< trici Mariji Fleretovi v Kamniku je bilo ukra-tfenecra denarja P45 K. Osumtjen je tatvine neki Ifiietni dečko. Iz Trbovelj nam pišejo: Visoko cesarsko odlikovanje n^j^ga župana ravnatelja Gustava V o d u š k a. ki le imenovan za cesarskega svetnika, je vsbudilo v vsej občini splošno za-doščenje. Gospod cesnrski svetnlk *e snan po vsei deželt kot eden naših Hajzashižnejših šolnikov, o Čemer priča učiteljstvo in šolstvo brežiške-ga in laskejja okraja. v katerih opravila že mno^o let službo okraj-uesra šolskega nadzornika. V priznanje svojih zaslug je bil okrajni nadzornik Vodušek imenovan za šplske-ga ravnatelja in pozneje odlikovan z đatim zaslužnim križem s krono. Svojemu učiteijstvu fe vz^r neumorno delavne^a in vnetega predstojnika, na tuđi iskrenepa in dobrohotne-ga prijatelia. Že do!?a leta ravzeina ravnatelj Vodušek odlično mesto v ■pravi obsežne trboveljske ohČine, kateri ?uparu?e sedai že tretjo funkcijska d-obo. Vsled svoje vestno«tl. energije in ne nazadnje vsled svole-ft konciMJafitnfg^ ZBa&ijft ia JS9ČP v sklad razne nasprotujoče si interese in je vedno spretno prcprećil za blagor občine ikodliiva naaproc-stva, ki so v industrijalnem krala« kakršen so Trbovljc, skoraj neizogib-na. Dokaza! je, da zna biti slovenska občina vsem svojim občinar-jem pravična in dobrohotna. To v te-ža^'nih trboveljskih razmerah ni lah-ka stvar. Občinska uprava se je pod njim povzdignila in mnogo se je sto* rilo na kulturnem in gospodarskem polju. Vojna je naložila in še nalaga upravi tako velike občine kakor ie trboveljska, velike naloge in velika bremena. Župan je, opirajoč se na zvesto in neumorno pomoć občin-skega sveta, storil vse. kar je bilo mogoče in je dosegel zlasti v zađevi aprovizacije, kar se Ja dalo. Prebl-valst\ro mu je za nlogovo skrb ta njejrov trud iskreno hva4ežno hi vsak. kmet. trgovce, obrtnik, de4a-vec in uradnik se zaveda, da ima v županu odkritosrčnejra prijatelja. Odlikovanje zaslužnesa noža je zato vsej oblini v radost in splošno čujemo željo, da bi naj ostal gospod ce-sarski svetr«:k še ćrJgo ohr^n'en občini, kateri je tako vri in zaslužen Župan. Iz CeHa poročaio: Na neki mi vi pri Cel'ti so našli v sredo zjutrai tnmlo 161etnega ključavničarskega vijenca lenaca Prosenickeori. ki je dema iz Kra!:evca na Hrvatskem, Prosenicki je izvr^il samomor. Tstreltl se je v srce. P^lecr trtipla sta Tc?a1a brovriner in odnrt noi?. Kaj je crraio nesrečnepra fanta v smrt. se ne ve. Eni govorijo, da nesrečna Poroka. V Gradcu se je 23. decembra v protf^tartovski cerkvl po-ročila gdčna. Milka Novak, hčerka dcž. sod. svetrJka v p. Mihaela Novaka, s DOroČnikom. advokatnrskim k">rcioiientom drjem. Karlom V o gr} r> m. »Treba si |e znati pomagati«, to je naslov izborne trodejanske vese-loigre, v kateri nadvse rriljubljena um^tnica Dorrft \Velxler + svoja ne-prckos'jivo umetnost kaže. Film nri-de v soboto. dne 6^ nedeiio dne 7. In v ponedeljek dne 8. t. m. k predvaja-n]u v tukajšnjem kino »Ideal«. V do-polrnlo te učinkovite slike je krasna trodejanska >Nordisk« drama »Pot v noč-. Roman mlađega dekleta. V glavnih vlogah prvovrstni nnrdiški umetniki, Karin Molander in Rihard \ Lund. — ?nored mladini ni dostopen. — Kino »Ideal«. Fern Andra, ta prlljtibilena a^e- ! riška filmska diva nastopl v Ljubljani i v torek dne 9„ v sredo dne 10., ?n v četrtek dne 11. t. m. fsamo 3 dnl) v petdelans^eni igrokazu »>Ko postane-k> 1judje godni za Ijubezen. K1no »Ideala. Meteorologično letno poročilo. Minolo leto 1916 je bilo povsem milo, zato pa precej mokro. — Opa-zovanja na toplomeru dado pc^rek v Celsijevih stopnjali: Ob sedmih zjutraj 7*14°, ob dveh popoldne 14*11°, ob devetih zvečer 100°, tako da znaša srednja toplota teta 104°; ako se jemlje večerno opazovanje dvakrat, se dobi 10-.31'. Največ, t. j. 33S°, je kazal toplomer dne 10. julija, najmanj, t. j, —8*9° dne 14. februarja zjutraj. — Opazovanja na tiakomeru dado 734*52 mm kot srednji zračni priiisk leta, za 1*4 mm pIR norma-lorn. Najvišje, t. j. 749*1 mm je stalo živo srebro dne 1. februarja zvečer, najnižje, t. j. 713*1 mm dne 19. novembra zjutraj. — Mokrih dni je bilo 364, med temi 20, ko je padlo manj nego 1 mm. Vsega vkun znaša pada-vina, dež in sneg, 1632 mm. Najbolj je deževalo dne 6. septembra, ko je padlo 46*7 mm dežja; snežilo je ob 13 dnevih, najbol] meseca februarja. — Megla je stala ob 84 dnevih. naj-bolj pogostoma meseca lebruarja. pa tuđi meseca avgusta je bilo mnogo medenih dni. — Nevihto smo imeli ob 30 dnevih, primerila sta se dva potresa. petl'rat je razgrajal vihar. — Na vreme te^a leta je vsekako moćno vpHvalo strašno grmenje to-pov v vseh kotih in koncib Evrope; spodnji od severa prihajajoči zračni tok je izp^drivalo, moral se je umi-kati ter prostor delati zjromjemu toplemu vetru, ki je por ima čas, da prehodi vsak dafi ćelo mesto. se mu le posrečf, da kaj dobi, komur pa razmere te?:a ne dopu§čaja mora tr-peti še pri tem pomanjkanje. Z ozi-rom na to. da nekateri poberejo vse, dru?i pa ne dobe ničesar ter z ozi-rom na zamudo časa, s katerim se mora posebno sedaj ^tediti. bi bilo nujno ždeti. da se tuđi v tsm pogledu umftstno ukrene t«r odpravi nedostatke. *f Soho (tel^vo. S# m Case dr. Kfr4yr% je bi! ustanovljtn na Du-nalu Centralni urad za Vndrico prehrano. Temu uradu sn bile podeljene {•anćne pravico in oficijelno se je o njetn raegUsik>: »Prebivahtvo labko zanesJjivo račiira na to, da bo novi urad % vso odJoCnostjo delal na to. da čfm prej in čim največ mosroče odstrani obstofcče težave.c Od tr?ra razgksa }c noteklo že sedein tednov, a da bi se Dile kal nremenile razme-re. tega ni zapaliti, nit? kai o tišti odločno^ti. katera je bila oficijelno nnpovedana. Sniialti ss ol nAim ii wtma m m m 1 ICMSlVDL • Povodni v AvstraliJL V se- vernem deiu Oueenslanda, zlasti okrog Klermonta, so nastale velikan-ske povodnji. Samo v Klermontu je utonilo nad sto oseb. Koliko ljudi je ponesrečilo drugod in koliko živine, še ni znano. • Za mir. Na Francoskem je si-cer le jako neznatna parlamentarna manjšina vneta za mir. a marljiva je pri delu. Zdaj je začela izdajati nov list, ki se v prvi števiiki odločno izreka za mir. Programatični uvodni ćlanck je spisal poslanec Brizon. m Stroga« a zaslužena kazen. Misna posestnica TrančišKa Kagho-fer v Dunkelsteinu pri Dunajskem Novem mestu je imela v svoji niši 13 strank, same delavske družine. Vsa-ko stanovanje ima ena sobo in kuhinjo. Posestnica je v avgustu 1916. vsem strankam zvišala naj3mščino za 50 odstotkov. Za to človekoljub-no dejanje je bila obsojena na globo tisoc kron. • Davek na mačke. V Libercah na Češkern je občinski svetnik Ar-uold pojasnil, v kolikih mestih na Nemškem že pobirajo davek na mačke in kake dohodke imajo obČitie od tega. Na Arnoldov predlog je občinski svet soglasno sklenil splošno štetje liberških mačk. da vidi, če bi se davek izplačal. Ker v Libercah ženske še nimajo volilne pravice, je uredlajratelj Arnoli za zdaj še lahko brez skrbi. • Umor na Dunaju. Josipina Si-kora na Dunaju, 64 let stara žena, se je živela s prorokovanjem na karte in je z dohodki tega »obrta« prav dobro izhajala. Te dni se jo našli umor-jeno v njenem stanovanju. Pri pre-iska.vi so dognali, da je doslej še ne« znani morilec odncsel pač nekaj de» naria in zla£h st\rari, ni pa naiel skrbno skrite hranilnične knjižice z vlogo 4000 K ln več stokronskimi bankovci. • Vojaška slu/bena dolžnost na Nemškem. Z ozirom na trditev neka-terih snvražnih listov, da na Ruskem še 40 \2t stari moški nišo vpoklicani, doč;m vporablja Avstrija že 551etne, Nemčija pa je razširila dolžnost službovanja do 61. leta starosti, je nem-ško poslaništvo v Bernu razglasilo, da je starostna meja za vojaško službo na Nemškem 45. leto in da se ta določba ni nič premenila vsled no-vec^a zakona, po katerem ima država pravico porabiti vse moške od 16. do 60. leta za vsakovrstna dela, kajti z orozjem ti vpoklicanci ne bodo služili. OdebeteH Ijudje, pri katerih se kmalu pojavijo trudnost, nevolja do dela. občutek polnosti v telesu in druge težkoče polnosočnosti, z za-uživanjem naravne Franc Jožefove grenčice dosežejo izdatno izprazne-nje telesa in sicer brez napora tre-bušnih mišić. Tajni svetnik prof. Kussmaul je na kliniki cesarja Vilje-ma nniverze v Strassburgu do^nal po izkušnjah, da je Franc Jožefova grenčica, použita že v malih količi-nah. izborno učinkujoče odvajalno sredstvo. Darila. IV. izkaz darov za božićnico v do vam in sirotam na Kranjskem. Ljubljanska kreditna banka 500 K; Janko Barle, mestni župnik 50 K; Gilbert Fuchs iz Hriba 30 K; Fran Lovše, mesar v Ljubljani 50 K; Su-štersič, Medvode 35 K; dr. Lesar, se-meniški ravnatelj 20 K; Solska mladina v Cesšeniku 6 K, .osip Schrev. hišni posestnik in restavrater 50 K; Ivan Vrhovnik 20 K; Franja Orajzer, Ljubljana 2 K; Jurij Marenče, trgo-vec v Ljubljani 5 K; J. Bajželj, Stra-žišče pri Kranju 4 K; I. Kostevc, Ljubljana 10 K; Ivan Jax in sin, Ljubljana 4 K; Ivan Stanovnik, posestnik 10 K; Andrej Pire, Ravne 4 K; Fr. Cerar, tovarnar, Stob 10 K; Jožef Oruden, Predstruga 10 K; Martin Poljak, župnik. Sostro 5 K; Julija Rudež, St. Jernej 10 K; Franc Beg, Oor. Sušice 10 K; Oustav Koller, župnik 5 K; Anton Đtlec, St Vid nad Ljubijano 5 K; Franc flabe, pc»ett-nik, Goče pri Vipavi 10 K; župni un^ di: v Starem logu pri Kočevju 61 K. v Polhovem gradcu 100 K, na Polš-nlku pri Litiji 19 K, v Spodnji Idriji 6 K, v Oorah nad Idrijo 10 K, v I,e-skovici 16 K 50 vt v Sostrem pri Ljubljani 50 K. v Srednji vaši 15 K, v Smartnem pri Litiji 26 K 66 v, v Kropi 8 K 82 v, v Beli peči 20 K, v Preloki 10 K, v Podragi 14 K 42 vf v Knežaku 20 K, v Hrenovicah 40 K, v Regunjah pri Cerknici 25 K 54 v, v Steniurškf gori 15 K 20 v, v Sori 58 K 51 v, v Zabnicl pri Skofji Loki 5 K. na Vrhniki 20 K, v čmuCah pri Ljubljani 25 K, v Št. Vidu pri Vipavi 20 K, v Sv. Lenartu v Sclcah 3 K 54 lto. x RatcCafa pxi SkfM Loki « Kg prfSt. Juriju pod Kumom 30 K, pri Sv. Lenartn nad Skofjo Loko 20 K, v St Lambertn 40 K, Brdc^pri Lukovici 40 K, v Tržiču 30 K, Mar. Oznanie-nje v Ljubljani 30 K. v Besnicl pri Kranju 15 K, v Ljubnem 10 K, v Ra-kitni 6 K, v Zabnici pri Škofii Loki 17 K, v Trebnjem 25 K, na Reki Ko-čevski 30 K, v Ćermošnicah 12 K, nadžupni urad v Moravčah 40 K; Duhovni urad, Erzelj 8 K; Kuraciiski urad v Trnju 15 K; 2upanstva: v Colu 75 K, v Beli peči 20 K, v Kamniku 50 K, na Crnem vrhu nad Idrijo 20 K, Zg. Vreme 12 K, v Beli Cerkvi 5 K 02 v, v Črnem potoku 20 K, v Hrenovicah 20 K, v Vinjem vrhu 10 kron, v Lažah 10 K, v Smarci 20 K, v Beli Cerkvi 15 K 27 v, v Men^u 20 kron, v Zg. Tuhinju 6K,v Mostah pri Ljubljani 10 K, v Dragi pri Višnji gori 20 K. pri Sv. Križu 5 K, Čepljane 21 K 70 v. v St. Vidu nad Cerknico 20 K, na Rudniku 15 K, v Colu pri Vipavi 25 K, v Predoslu 30 K, v Stari Loki 10 K, v Senčurju pri Kranju 25 K, v Planini pri Vipavi 20 K, Gorenje Polje 33 K, v I>ev. Mar. v Polju 20 K, v Dednem Dolu 20 K, na Rasici 5K,v Bon. Bistrici 32 K 50 v, v Moravčah 20 K; Hranilnice in po-sojilnice: v Trnovem 20 K, v Šturijah 10 K, v Sostrem 10 K, v Zireh 10 K, v Lokvici 30 K. v Boštanju ob Savi 20 K, v Mengšu 10 K. v Horjulu 10 kron, v Borovnici 10 K, v Tržišču 10 K, v ŠtLambertu 10 K, v Št. Vidu pri Vipavi 10 K, v Boh. Srednji vaši 20 K, v Starem trsu 20 K. v Dolu pri Ljubljani 10 K. Hranilnica in posojilnica ter Kmetijsko društvo v Vipavi 100 K. — Vsem darovalcem najprisrčnejša zahvala. Darove sprejema deželna blagajna v Liub-liani kot centrala, vsi župni uradi in županstva po deželi pa poleg teh tuđi uredništva v Ljubljani izhajajočih dnevnik ov. • • • Družbi sv. CiHIa rn Metoda )e poslal gr. Martin 2mavc. okr. orež. stražmešter v Ooraždi (Bosna1* za novnletno darilo svoto 55 K, ki so jo zložili: pošiljatelj 11 K, stra/meštri Tomaž Kogoj, Iv. Juraj, Ivan Dekle-va po 6 K; posta je vod ja Jos. Hi^eij-nik in f!dv. Cmštin po 5 K, oro/.nik Albin Strus 3K, kuharica Tereza Mu-zina 5 K. ?a:a. št, Čuk 3 K. postajevod-ia Iv. Močnik 5 K. — Enalo svot*> (55 K) so zložili isti dobromiki za revne goriške rojake - bet^unce. — Iskrena hvala! Upravništvu naših listov so poslali: za „mtrfSke besraaee11 Tilka Medica iz Št. Petra na Krasu 10 kron, dobljene stave, katero je izgubil — „naš Nače" in Ignadf Matič iz Dol pri Borovljah 10 K. Skupaj 20 kron. Za vvvdo¥a ln siroto Ionako* 17. poftpolka11 Franjo Medved, ravnatelj iz Konjic v Hercegovini 20 K, mesto venca na krsto umrlega g. Ivan Claricija, ravnatelja graščin kneza Hugo Windischgraetza v Konjicah na Štajerskem. 2a „zavod za ▼ Tofnl oolo« »ele vofako11 Jos. Zemljak ml. iz Osilnice 7 K 32 v, nabral pri* novo-letnem voščilu kot dariio, Anton Me-jač, sodni svet. v Ribnici 20 K, mesto venca na krstu umrlega g. Ivana Me-jača, Leopold Lavš, trg. v Tržiču 20 kron, mesto venca umrlemu pomoćniku Franc Ferjanu in Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 100 K, v spo-min na blagopokojnega člana nad-zorstvenega sveta njenega zavoda g. Ivan Mejača. Skupaj 147 K 32 v. Za „Clrll-Motodovo drntbo" rač. podčastnik Matko Avsec iz laš-kega bojišča 20 K (darovali: M. Avsec izpod Snežnika, J. Premrov, nadlovec Podnanošec^ M. Dvornik, četovodja iz Šoštanja in J. Jeraj iz Rečice ob Sa-vinje) in omizje pri „belem volku" 81 K, mesto cvetk na krsto vzornemu in plemenitemu prijatelju Ivanu Me-jaču. Skupaj 101 kron. za „aproTizacMo revnef a are« bivaUtra Ltubljane1' rodbina Ivan Jelačinova 50 K, mesto venca prijatelju g. Ivanu Mejaču, L. Schwentner v Ljubljani 30 K, mesto venca na grob pokojnemu prijatelju Ivanu Mejaču in' Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 100 K, v spomin na blagopokojnega člana nadzorstvenega sveta njenega zavoda gosp. Ivana Mejača. Skupaj 180 kron. Srčna hvala! Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca decembra 1916. 1573 strank je uložilo 1/525.754 K 41 v, 1321 strank Je dvignilo 1,289.725 K 23 v, torej več uložilo 336.029 K 18 v* Stanje ulog s kapitaliziranim! obrest-mi vred 54,959.553 K 87 v. Število uložnih knjižic 32-835, Hipotečnih in občinski h posojil se je izplačalo 12.700 K, vrnilo 445.654 K 46 v. SU- 4- *tev-________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 5. januvarja 1917,________________________________________ Stran *. — C. kr. prfr. spJota* prometa« banka, podružnica v Ljubljani. Stanje denarnih vlog 31. decembra 1916 144,339.312 K. — Mestna hranftnica v Novem mesta. V mesecu decembru 1916 je 352 strank vložilo 226.480 K 12 v, 306*strank vzdignilo 234.920 K 12 v, torej manj vložilo 8440 K, 1 stranki se je izplačalo hipotečnih posojil 1000 kron. Stanje vio* 4,571.057 K 91 v. Denarni promet 957.048 K 70 v. Vseh strank bilo je 1274. Ob sklepu lista. Obsodba ia piioiMe t Kramara m fovarisev. Dimaj, 4. januarja. (Kor. urad.) Kakor že poročano, so bili od domo-branskega divizijskega sodišča na ' Dunaju obsojeni na smrt dr. Karei i Kramar in dr. Alojzij Rašin zaradi i zločina veleizdaje po § 58. c. k. z. in zaradi zločina proti vojni sili države ' po § 327 v. k. z. ter tajnik časopisa »Narodnih listove Vincenc Ccrvinka In privatni uradnik Josip Zamazal ; zaradi zločina vohunstva po S -"21. j v. k. z. ter se je izreklo pri Kramaru j in RaŠinu, da izgubila doktorat. Proti ; tej obsodbi so vložili omenjeni nič-nostno pritožbo na vrhovno domobransko sodišce, ki je bila po osem-dnevni javni obravnavi dne 20. no-vembra 1916 odbita. S tem je dobila obsodba pravno moč. Sedaj je Nj. Veličanstvo o b s o j e ni m nafmilostljive-Je spregledalo nad njimi izrečeno smrtno kazen. Name-sto odpuščene smrtne kazni se j i m je naložila težka, pozakonu (k. z. nov. z dne 15. novembra 1867) pooštrena Jeca in si cer: Karlu Kramaru 15 let. Aloiziju Rašrnu 10 let in Vincencu Červinki lnJosipuZamazalupo61et. Iz obširne utemeljitve obsodbe hoćemo navesti najvažnejse: Prva obsodba je konstatirala, da je bii dr. Kramar voditelj pansla-vistične propagande in češko-ruso-filskega gibanja z namenom, razbiti državo in da je v tem zmislu delo-val pred vojno in med vojno. Pri-čcla se je v sovražnem in nevtralnem inozemstvu revolucionarna propaganda, da bi se odtr^ale Češka, Moravska, Šlezija in ogrska SlovaSka od monarhije, da se ustvari od Av-stro-O^rske neodvisna češka država. V tem oziru so delovali v inozemstvo pobegla poslanca Massarvk in Diitrich in bivši urednik »Narodnih Listov« Pavlu. ki je k'ot praporsjak dezertira!, pa tuđi inozemei. ki so se po izbruhu vrojne izkazali kot očitni sovražniki, tako Denis. Lesreiv Che-radame, grof Bobrinskij. ^enerallajt-tiant Volodimirov in drugi. PosJuževali so se za nropagan-do: Izdajanja časonisov ULa Nation tscheque«. ?»Lf Independence tehe-quec. »Čcchoslovan* in sčechoslo-vac«), izđajanja rmnifestov. oklicov. piograrnon-, izjav, časopisnih člarkev v inozemstvu, ustanovitve drustev in akcijskih koiritciev v dosecro teh ci!*ev. shodov in kongresov (Praga 190S in 1912. Petrograd 1909 i. dr.), organizacij in oboroženja Čeških prostovoljskih leorij na T?uskem, Francoskem in AngleškemL Poleg tega so se pokazah* po izbruhu vojne v Dosameznih čeških pokrajinah znaki izrazito državi sovražnega mišljenja, kl bi utegnili močno ogrožati gospodarsko in vojaškn izvedbo vajni Sodba smatra nadalje kot dokazano, da so posamezni češki politiki j zlasti pa Kramar pod krinko neosla- i vizma na slovanskih kongresih itd. : vzbudili gibanje, ki se je pod geslom j »slovanske vzajemnosti« razvilo v veleizdajalsko. v svrho odcenitve češko - slovaških dežel od monarhije. Vojno sodišce je prepričano, da je to ; gibanje, kateremn je bi' dr. Kramar i povzročltell in kolovodia glavni vz- i rok vsch vojnih in veleizdaialskih | dozodkov doma in v inozemstvu, v zalediu in tuđi na fronti. Tuđi po izbruhu vojne kavzalna zveza med temi dogodki in obtoženci 11 bila prerušena* kar sledi iz nasled-ue^a:: [ 1. Glede revohicijonarae propagande v inozemstvu je ugotovljeno, da se je nahajal otboženec dr. Kramar v stikih z izdajatelji, urednik] in protektorji raznih veieizdajalskih li-stov in da je bii sotrucinik Novega Zvona, ki je pred vojno in po izbruhu vojne zahteval uničenje monarhije. 2. Dr. Kramar je pisal v Narodnih Listih zlasti 4. avgusta 1914, 1. januarja 1915 infc aprila 1W5 članke. v katerih je prićakoval osvoboditev malih narodov od zmage entente. Pod njegovim vplivom so »N. L.« pisali v prvih mesecih po izbruhu vojne povsem sovrajno za monarhijo. 3. Pri Kramaru v njegovem žepu se je našla tuđi številka pariške revije »La Nation tcheQue«, ki zastopa veleizdajalske težnje, pa tuđi drugi podobni inozemski listi. Med njegovani spisi so našli češko besedilo 2 podobnih člankov londonske »Times«. 4. Silno sumljiva je tuđi tajna konierencj drja. Kramara z italijan-skhn konzmlom v Pragi v aprilu 1915 pred izbruhom vojne z ltaluo. 5. Pri Kramaru so našli konpept pisma knezu Thunu. v katerem pravi Kramar, da se hoće vsega vzdrža-ti, kar bi izgledalo kot odobravanje vojne in da je to staJišče merodaino tudi /a JSiarodne Listv«. \ s!ed tega delovanja obtožen-ccv je prišlo po sodbi sodišč do onih žalostnih pojavov med češkim pre-bivalstvom, ki so moćno oviraJi uspešni konec vojne. Opozoriti je to-aadevno na razširianje vd^iz at! na upravništvo »Slov. Naroda« pod 9llpm%m. , 85 / JBD#irrvn« đi^^k naJbolJe \ I * svojoj Ij^HI«savni NuaW- liUib P^JillC llliJlUJUdiC in kolkovne lestvice, se dobijo Pre5erncva ulica, po 20 vin., s pošto po 25 vinari«*. Antoa in Marija C«rlćir, roi Blatuartu Mt na?nan!ata v svojpm in v mer u svojih otrok vsf m sorodnikom. pnjatf Ijem in znancem pretresi jivo vest o smrti vročc ljubljene hčerke oz. sestre, svakin e, neča-kinje in tete, gospodične Helene Gorlčar ki je danes dne 2. januaria 1917, ob 12 uri opo'dne, po dolgotrajnl, tefki bolezni. crevidena s tolažili sv. vere, v 2b. ktu svoje starosti udano prem nula v Goscodu. Drate rajnice pogreb se vr5i v četrtek, 4. januarja 1917 cb 3. uri popoidne na tukajšnje rokopali^čc. Sv ma5e zadušnice se bodo darovale 5. januarja ob 8. uri dopol- dne v takaj?ni farn? cerJcvi. Nepozabno rajnico priporočamo v blag spo min 1 MOZ1RJE 2. januarja P17. m 82 Pipolooma NTa opran ^ za ? ^ ^r-jsko trgovino, je poocni napredaj. 87 Jauka Predorl*, LJoblJaaa, Aamkratev tr§ ŠL 7. Trgovina m« Mi mr s trafiko "VI ■■ da tak«) w BtJetB. Jos. Vrei!ko9 Bizeljsko. Iiial |e i altfti J. !i3ka v Trsts uliu Mu pjctffi Jt ti 3 ^(rin; fppni krJedar z M\wm za lets 1917- Najraznovrstnejij vsoblna. Cena v tiCni vezavi K V— Da se pnhrani;o razmejno previsoki stro§ki po povzetju, na» tzvolijo p. n. naročniki pii-ložiti (tuđi v znamkah) coieg cene K 1"— Se 10 vin. za poštnlno Kdor |th naioči 12, , dobi enega po vrhu. • POZOR I ! Zalo2ni5tvo Vedc2s e odločilo nasleđnjlh T2 krasnih #«bitfcov: i dobitek Ori-Ifinalna oljnata slika Marina z .»kviijem bO K. 5 dobitek O lo^rafna (tihožitje) v okvirju v '. v:ednosti X5 K. 3 dobi'ek. Pisatna garnitura, j 4 dob. Fina pipa iz morske pene. 5 dob. i E!ej usnMia listnica. 6 dob Krasen album \ za razglednice 7. dob Kaseta finesa pišem. ' patsiria 8. dob. Praktičen 2epni no21Č. 9 dob. < Dom in Svet i. 27 H914V l'\ dob ,Slovan4 I 9. (Pll) 11. dob. .50 finih umtt. razgled. 12. dob 100 eie? v zitk z imenom po 2elji. Ci tortu i:!nteri 4ae 31. nan leti 1917 gred norU Izžrebane števike bodo objavljene v glavnih slovenskih listih v velikonočn številki. V to svrho je na?načen vsak *Ved*l* na prvi ; strani s tekočo Števi'ko. Dobitki s« dvignejo proti izkazu »Vedeža« z dotično izžrebano Stevilko do 1. maja 1917. ZalelriJtn THlđi Trst, slia Mm pfinlh 19. *»** pianino In klavir proti gotonnL Cena in naslov na: Nawak« 8podaja fitftka ittv. 125. ■^HnaJi ii in iz dobre hiše S8 Sprejoteta za treovino z mekanim blagom J« MODIC ▼ NaTiTaai pri BakeJnu 90 ^9"""1" planino. VpraŠa se v upravništvu »SIot. Naroda«. 74 Gospodična z večietno prakso v loterijl, U6a ataiaa Tudi kot blagajntCarka v trcovino, Ponudbe pod „T. O, 6Ta na upravn. »Siov. Naroda«. 67 damski klobuk z baržuna, čistn nov, zadnja dunajolra moda, se proda. si Erjavčeva caata 61 4, II. aađatr. Isteligenlna, mlada alampatltaa :: S05P0^ižnn r. domačinka, zmožna nemščine, sloven§8tne in italijanščine, Uće neM v kaki pisarni ali trgovini ali kot blagajničarka. Gre todi za družabnico čez dan. Pismene ponuđbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „tfoaaa-ćftaka SS«*. ^ 83 Zaradi bolezni gospo9arja se proda 5 koni in sicer: 2 brefl JsmUH, *va kanfa In enolotiio ftrobe« 4292 Natančaejše po izvedbe pri Frana Žolđartitaf mesar ▼ PaahHol. Velikanski sporedi v Kino Central v đeželnem gledališčn. SlavDosli kronanja v Bodinuešti videti samo v Kino Central od 5. do 8. januaria. S slavnoftntm fijajam «• Ja 30. m* m. w BiNNmpaSli IsvriHo kronaiga nalaaja cecarja in nfe^ove so^ros« aa osrskega kraOa oslr. Icralflco. VaMd aajo-^•vfnski tfo^o^ek im kinem»toytlčni operator Mv«da po»wl ta Mm |o v vt^ti |Bowyootio^»ii% ufp>d« pbi§^h soin •roo(o€ow iw vMVMMMra ^^■^^■^b hi^v" niH dogodko« w oo,rsfcem glavnom mostu In }o to prvK, tfo ao podalo Baro« nanj« evropskoga vloclarja w ffHmu. Ta lltat to bo pr*đs4avf|sl v LJuliOasrf v Kino Ce'^troi v sloi. sjlesloilu od 5. do 8. lonuarja; oi nara troba pov-tfarMti, da m,rm tu za rosno delo. Film kaio najiopie totlco kronsidfc slav-nosti tor to rasvi}« prod a^odateom naravnott čarobna «Wka. lOoo Contral v deS. gledaMS« so ni abol nobooHi iHovv da lo sa^otovl ta fltai Owbl|a«f skomu obĐnstvu. jpoar* VslecS visoke cene toajo ffMma samo ^O vin« svfSotto vstopajtao* ^Pfli Ntdt S. janoarja •■ C ** U 7. bi p«! «. sri mttr. — Sobota 0. Januarja ob pd TI. ari dap^ 3, sK 5, l„ psi I. n 9. gH zntv. — Kida* 7. )«iwrji $aao ob psi Ti dop. si X. iH popdaM: Ponosno vihra zastava. MornariSk! senzačni film v petih d«janjih. S^tavil Franc ProchonewsW, tajnik .NemSkegi moraariškega draStva*. :: Pomorska bitka pri Skageraku v filmu. :: Tuđi za mladino. Sodelujejo aajodlienejši betolinsid ametnild. Tndi za mladino. ■tdena 7. lan. tb 3. 3. 7. hi 1 uri zn*r. — Poajdil* 8. iaromU •• 4. 1 ■ ps) I. oi mtar. = Dobe življenja. = Duševni ods^vi v 4 dejanjih. Sestavll ta uprizorfl fnmc Hofcr. V glavnih vlogah Rita aermont, uusevni uus.vi j ^rida Ridiard, MU Cordcs, Trite Achtcrberg. m-SEC Razposajenka. S-r. Boi Avstrije f vetnem snegu in ledu. :: NijodHOePi vo)o. .^— NiflepS vo^ii Mm, Id Je ta*\ UUL NI za mladino, Vsaka predstava traja dve nrt !■ «* mtadtoo. ^SlROLIN'Roche^ ^ Prsne bolesni, oslovski kaselj. nacluKa^ influenci# *c£. Kda naj jemlje Siroiin f I t Vs»K( ki Irpi o« frojnem koplju ) 3. Vodušljivi .kaferfm ŠiroM« xr%mino I L lqž.jc . a«) aTriaMIMF/tl vr. T TaMIMJil stran 6-_______________ »aLuVKNbKj nakult. auc 5, januvarja i»i7. 4. *tcv. ^% a XI* At SUf 14 lrt* "** Kdo, pcve upravu. »51 o? Naroda« stumiie z rais sobo ra Mm. Pismene ponudbe na utravn. »Slov. Nar.« pod „naraablovaao ••**. 68 Stanovanje z 2 a!i 3 sobami tace v Ljubljani triren aakonski par (2 ©sebi) za februanev termin Cenienc conudbe poJ firabn»ar 1917' 4140" na uprav. »Slov. Naroda«' Nekaj večjih jn manjSih SO DfOdfli Naslov pove upravu stro. 18 ifflSii M 29 Idilo S, 21"— iz Prage dobavlja po povzt»t]H Tevanta Slvil 57 BfOunt & Co.( Pra$* VII, 915. Posestvo bitan Lfnblfaiie I« đa v sajoam. Pismem vpr^aija sprejema uprava S'.ov. Karoda. Konja ponija 7—8 letnega x malim baajertem »?<»*• F. EtEH n Kaianitni. Kupujem čiste IP BB B> B> ^BW 91 ■■> •■■■) ^"^ ^(•T ^^w ^^ss Od 3—8 hl, viako množino- Ponudbe z navedeno ceno na naslov: ft. huli !w*ra mi teBol; Mjenična | L^A ^ »■ ^1^ Šlager ^H^^^(fe|-^r Ceniki z ^drsvmškim ^b^MH*^ poukom gratis in fr. -. Zaprto, 30 vmarjev v znamkah. 143 ■V* tapl M itfcv* Uma!« PIANIXO. Pirfc#r, Itettor ftt. 11. 72 Vefl! trgoviU lokol s steaovanlem i« skMiSlM sa lakti aiia. Ponudbe na upravn »Slov. Naroda« do 12 u. pod «it 1T et". 69 Uorisiii runožna slovenskoga m pemškrga je-zilca sa tftkti sprat-mo. Nastop in plača po dogovoru. Ponudbe pod *if<~o „Takojšen nastop* 2€ oa u ravo i«sTa FrOđa *# v lepem kra^u Spod- Staierske: RENOMIRANA VELIKA GOSTILNA 4 go»:i.n.»kc a>obe, salon. 2 Kur^nn, 2 kleti, senčni vrt. TPGOVSKA KIŠA S TRGOVINO, sktadiftči, Kletmi in stanovanji Gospodarska poslopja z mesarijo, vcitKfnnt htcvit leđcnic■» 'id 14 oralov vrtvv in ,njijbol]5rga hrneijskega po\>& — Cveto*a i •bn, vojaike dobave, krai za vsako kupčijo ogoden. — Cena 104UX> K. — Ponudbe na upravo SI Naroda pod tVtUap—aaaio 1O4 . Xnpu;cm in proOajam: bo4Ui ^eUMfo, sidfcdentao v note, tuUce, porotlaa, orotje, podobe, fiar draar, tploh vto, kmr )e ma!ataa| M let stara. Obonem kupim staro zobovje. Posredirsm za hiše, zemlii&a !td. Albert Derganc brivec in koac«94JonrsBf stariBsr Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Baterije Svetif k©! Vfđki dan ***** poliljatev, cen« | en groš. Softdno blago. Točna portrerba, Uido Bratovi tjubljana, Start trs 4. g^'• A- Rim hla^rna pi/^f^-«ti% Vremi« ♦ *&& S/^ ^cla- rožn.ita in cr£me. Ta krema-podcr je bi' oMastveno preiskan, }c po- >J~/ polnoma nt^VOKHj'V, nikaka Šminka, dame dob- takoj medel. r.e*n varčijiv pri uporabi. * * Doza na pr>sk::Sr;o K 1 ^r. vel'V« dnza. Z^dostna Z3 4 meSfCC v 3*^0. Po§n>atev strogo diskretna. Ih*. A. lUa lab«rftt*rtU •—H, IX^I»a^t»rtrymawc • S Zaloga v Ljubljani pri A. Kane in „Adrija" dro^ri' PK!& BI 111 OBIJA ^ pariumeriia, fotografična manufaktura itd. Mutim Wmm *M stmpiv. Ustanovljena leta 1837. Snton Kanc LJvbllana, ZM«nka aUea 1. Cemkt na lazpoiato Ccniki na razpolago. V»f »«it»» AvplaMte«. K 3 Su u 1000; 100 vosa^kih ali Ijubezenskih K y—; umetniSkih razglednic K 6 razpoftilia po povzetju 2%59 Sehlttier-fava salona racflaiaia •va«| I?I ti, ifnmgMM •?. Ako ne ugaja, aenai nazaj. F«rmaž. Lea« t ' 2 UM slnra lavaka paia«, Imtoaa i UrratBlM aiaaam, ae raa> B#aiaa|a^a|a knaia otao proda. Ponndhe na upratD stvo »Slovrrukega Naroda« pod MF«r«iać 3S41 19 LntiiPkitr? aafbol sa kakavosH po S, 10, 12, 14 laj 1$ Vron; laa»» »otloia ia atrai!a« vs^b vr«t; ../UHl". barva ma Use 4a brada ad lr. Irallaa oo S «41 laaaa vodo In aiaaMs Sawpo#a za omivaala laa, aaital»a ta pmaor aovtloai 1.1. d. aHporoaa Stefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo st. 1. P««r! Tmrmđt vpoklle sfa w vo'miko slmik^vMii* |t Ukftl adprt 99810 U arada^o »Ufa ta alter vsnkt dan ta«« ad 9 do L 21 ta v ae*eM« od 9 do 11 ore 4»o«14«m- G. Flux •«r 0c8?osk9 ulica 4, -w I na'i^'ropir*. 'f'vo 53 Ura dao doval^oaa, to 10 lot obato-tooa oatstare'ia ilnblfanska v ud«tono!rT cenj občinstva zopei v sredl&ou m«sta. : Prif»or9^a in naateič« le bol|4a a tt ^S!1K Me ¥TSt2 takor •n^alae rfjov**« I« ^aotflttiiko OOOb 0 li^ira ravlionii »Intt^i, Klasit ia t,9*a ;9 Vaataa lm Holiksr motao hltr« ?o«tr»4^ Pn viaijili »ffi*ai|in se »ros< za odgovor maraka t Goraoktain.' ' Nainovtjic, tzk"$eno srfd>tvo proti Bkutncnu in kronifnc^u kunavcii (tnperju', be'emvj toku, ryst'd:, <":rvrsncmu in mehornernu katarjn i. t. d. i Brcz vbrizfnvania! O Gonoktcinu ' pt§e Zc n tr al b I a t fOrgcsamteGv- i naikrtlogic nnd Gcbiirtshilfe. Band I, Heft 4, stran 127. ! j Ot>5itlfle inti(»onorrri Tanno-Kawa Bismuth comn. sli GonoUtcin vsebujc **rr«ilnvfnr r*zn\h trav (Uvaursi, Rhcum-palmatum. Ervthrara ccntain, Menyan-tbes trifolj -ukor tt:di smole Kawa-K'awa. KcbfSp ' i^cltnu, Cubcbiii, mali kvantum Rlsmnthn Crcslovna kislina je v preparatu ketni^no »pojma, ^načln t^fra kemičnega spajania \c M]no«;t proizv 3tJl'tC\ 3 t.iko d.1 «iC v /p'odcu nt cp^ja i bel\iknm, a v ^rnKCTTi <*rc ■ u ?e ne izl<>ču:e žolčna ismeno ali ustno naznani omenenemn uradu. / Mestnl magistrat ljubljanski! dne 27. decembra 1916. A1 I FOM7 RDF71MI8^ Bčitelj Glas'Maticein*mzlpri$c L 1 VF li Li D IV L# L 11 I I\ ženi strokovnjak c kr. đež. sodi š ta ^P^ L|nbl)ana, Kongresni trg 15, ^^^^B M 94 (W a špiriti nunske cerkve.) ^_ NajvcCfa in najsposobnejša tvrdki in izposojev*h.Cca ^flFjra"* ilavirjcv In harmonljev ^B^e^HaBaV Da ^u*u '^vstr^e- — Velikanaka žalom vaega ■■▼^ gl^s^ene^a orodia, strun tn mnztkaU{. ^^^^H BdMni zaloinik Hvornih in komornih tvoroic: Rftsen- ^^^^ dorfer, Hohl k Heitzmann. FSrster, Ehrbar, Gebrfider StingL Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Oloss. Hofmann in Hofbefg famerikanski harmoniji). .■■ mnj Obrok! od ■ 15-— napreu Naibogatejša izbira v vseh ^^^ modernih sloglh in lesniti barvah O.^leite si klavirje z ^^KB^BSSS^P angleško ponavl;aiojo mehaniko. 10 letna postavno ^amwr^¥^MTa^jiSSM^k obvezna ^aranciia. ffafeviniaa na;n:'ia. Zamena nai- _S|MH9J|HjL^^H|^t ugođ-^ejša. Uffl»*«vante ter popravila strokovno ri ceno f^t3^E^SBS^K&?£r Ket imam zgorai navedene prve tabrtkate izki]ttĆno !• ^^^^P^^BBaa^^^^al 'a* za Kranjsko v i«lofi, svarim pred nakupom lalli- ^^^^^J^^^^^^^^^ nkatov in naviđeznega „potelnm" pn kričavih, ki se fl^^^HIH^^HnHnl đrzneio govoriti o Vfdlobr6Bi blagu", dasi' nimajo ni ^^^^flf^^^^^^^^r^^B i lednega pomembnega fabrikata v zalogi. ^&SBRBnmBKEaBš$& | 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■ Dal.ltk. Mla«ni»a s,«O«^«O hre«. n StPltaH^jOVfl UlICS aVtOVs 2a Ha«er«wl fondi okrogU l,OOO.OOt> fcron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevuy Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. Wnmm— •frsklfc klpotoeaUi cr««k ■ K S-, ftrOHaa^o 15. noT«ambrm l«lt. I ilNOTin oMcMl Sprej«ms vioge na Inflile« in na Hkmii Tmtmm in jih obreatuje najagodneje. «iam *ot»itek k 40.000-. rroamoa« areftk avstrlfska^a a«amH- kradltnaga ftavoda a E •'—. trebanfo 12 Ifakaxfla w\*m ^olailhaaa v rw4h drtevak, Isvrtalof« m la«M ia aa|kalaatai0|t. tt. MtMibn ltU Olavnl dobltek S 90-000 -. I ■BVBVBVBVMBVaVaVBaVBVBBMHB^^ 4- §tev*_______'__________________________________.SLOVENSKI NAROD", dne 5, januarja 1917._____________________________ _____________ Stran 7. mmn žepne svctlllke, baterije* male tavice, m^mmg^L najboljle fcakovoat! 2889 BmPHJJH dobavlja najcenej&e prept^Mlajaloa« '^^k mm A. WEISSBERG, Dunaj A f£Hl3 Untere Donaustr. 23)3. odd. III. I^H rfSfffn*»£«■ Slovenska kerespondenca. Katalngi zastoru **|HV Zajamčen uspeh. T!SO" ^h;*;enih p'1*"1 §I=£ i_*J x* e , lepe prsf dobttc ob ribi med 92 Bf 41 ?f¥2 krtnte ?3 nr^l oW2Stveno preiskano, «r neškodljivo za ^ ur. ji. mxa *rem* za prsi vsak0 starost ^^, mSMB.J Rabi '/ se zuranje. Ećina krema za prs*, ki jo vslcđ čudovite*! učinka prodajajo lekamarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna puiica K 330, velika pusica, Zt-dcstn.i za uspeh K 8*S0. Razpo§ilisnie strofo diskretno. KOS. dr. A. Uz, laboratorij, Dual IX., Lakiererjasee ta. *1«H t LjvbljAjd ; dr«0«rljt Kmmm ln .AArtJ*-. ffii^3 Zdrovnik želodca ^H^^f^ ^ ^7^ ^ ^-^ j2[j* ic po»eba«»t ielođčne«a liker(a ■H^:l^i Sr > ' •- ** 'dravfln h rasti?* kateri ix- |f«IaBa¥^£^'s -""- • * :yV korno upliva proti slabostim v ^^_^^^^^^ ^ žclođcu tep radi tega ▼ nobtjai 9aaaaaaaaa«kaiK^^*^^OT**-^ J. družini ce bi smel manjkati. '*——— . ____ _^^ Pozor! Pozor! Prflrt&**JFS PiocsttDfrs hionro nUUdjuai q sUDođsioga Ufidga in cfeželiiih pridelkov katera obstoji ie 40 let, znano najbolje vpeliana PF" §^ da ia tskoj v najem. Veh pove ustr^eno ali pismen« 4290 ==: Friderik Skuiek, Metlika, OoJenjsko. = j ___________-___^__ *" 1 T§wna polršfta J. J, Nsg?a& I I Ljubljana, Kongresni trg št. 12. l2e ^ 1? # v# 1 L#vl- I i za spalae ta lesliine soba, salone 1b gosposk* W ± icbe. ?reprone, fa^or^.l, modroci na v^ H3t S. I rinnati modroci, otro^!d rosižlil ltcL Sj , Xi' ■......--------_----—----^.^-^-----—------------^« ^. _ ^ ■ .-.J ! Biižojo se ueiibi M 5rsče! 11 V času do 1. lebiuarja 1S17 izirebani bodo glavni do bitki slede- čih izbornih srećk: Jfovih srečk f/n\r rdecega križa . . . 3M4M in 500.000 kron ! carskih srečk...... 200.000, 400 000 in 300.000 frank. ; 3% zcmliisdh srečk iz Uh 1880 . . . 90 000 in 90 000 kron 3% zeniiiiških srečk h leta 1889 * . . 00,000 in 100490 kron 17 irebaa] irsa^o leta! Svota plavnih ^ob.tkov 1. 1917; 39Z30.000 krca ozirema frankov. ■aVT Mesečai obrok samo S 7*— •ziroaia K 3'75. ^al ?e srećke imaio trafao deesrao vrednost in !e izauba tfeaarla kakor pri lo terlfali w t!uća!n nsliirebnnU ixkl]učenn I — Xahterajte breinJaćno po Osililo in Igralni nacrt, h;tite z narotiioml 2414 Sre£2iG7BO zasfopstvo ly LJablfanaa L kr. pri?, zavarovslna drofla. §1i I h. Prii. lavaroi Irafta za žMiniL ..SustrilsUf Fsnius" na Dunaju. VplaCaaa đelniS^a glavnica K 6,000.000, Dražbi zivarme: a) prati škidim TSteđ apija. strele In parne aH plinore razstrelbe. kakor tuii proti škoitem vsJed gar.eoja, podjraaja poe.'opij ia proti SUolaaT Tsled •đnašJnja pfeniilB'h stran', nadalje proti potarDhn 3kodam živine, zalogo vsakomtaefi blifs, laetljiko •rtdjc tri-Ueikc itd.; 6) proti p«2arolia ikotfaoi poljske pridelke in klajo v poslapjib in kapica?!; c) proti skodam Tslcđ sioeajaega ubiti« zrcahi^i stekla: i) raznovrstno blaro proti škodam, nastlHm pf\ < prefažanjo po sabea in po vodi; e) proti Skodan fsiei Utioskef* vloraa fa rsleđ tstviae iz zaprtih in odprtib prostorov; i f) proti TiBkovrstaim telesiin oezgodaia, nadalje 5pfej«Ba jamstTen« zaTarovaeja obrtnih podietij. občin, lekarnarje?, tiišoili potesjaJkof. vozaikov, lorcer itd. ueiaisica gumica ♦ . . . r 0,woofa. Stanje zararo?aoili svot . . K 230,000.00G Premijske rezerve ..... 6O.OO0 000 Letii dohodki na prernijah . . 12,000.090 Dražba zaviraje na človeško življenje p# , najraznoTrstneiših kombinaciiah. kakor: , a) u slsćaj satru; da je glavnica plačljiva tako] po zavarovanče?! smrti na nje^a zaostale ali kako druge deločeno osebo: j 6) zm slnčaj satrti in raeiaaa ufiro?anja z •pro- ; stitTijO p(aćiia zavaroTaloine, oziroma s priznanjem dosmrice rente ob sastali one mog i os ti nadalje sprejema | <•) zavarovanja za doiivctje, preskrbljenje za ] starost; zavirovanjn otreških dot plicijiTO pri , dosega iolotene sUrtsti aa zavarofaaca »amef a; d) zaTiromnje doi.ijrtnii rent, za prenarno Tt>t ia TztjojiMkin rent f najoitjik nresijaa in pod najo^odnejšiict pogoji, kakor nezavržen^st in nezapađlost police, jamstvo tatJi a slnćaj TOiske brei oosevae nrenUske daklade itd. Ratančneja pojasnila oaje raoevoijno Generalni zastop v Ljubljani Sodniiska ulica itev. V dNimiHie B f B^^ vseh vrst za u&de, BflK'^k društva, trgovce itd ■ iP^<^9a ^na « 1 A 1 ^^a I ^mtoB Ceree9 |\^^^^™ ^y fratar li izieltfiielj ^^naanam^^ ki?e«kt?ife fUnpilij L!nfcl|uai. Dm/ortld tri M«v. L Ceniki franko. Ceniki franko. fiiiii) ™« umetniške/. r ■ ta ■ I pokrajinske I K »e dobe veđno H M t veliki izbiri ▼ H i „narodni Wm" I 9 prešernova ulica 7. I /v N i/fTL A ^^ o *^ i P Z Jf ^**) & fl5 «£__zJ A Sabktaa • 16 nieiiograMl, prl- m,+w^%» xm namiin« prt«f senrl- •tev iepn« robe« !■» vs«li *r«l p«i>llo se dobiva pr4 TONI JAGER Cnbiiata, Zid«vs»ra šlica itev. 5. v_________ J modni otelile : za gospode : LJaMjaaa, Franca Jožefa cesta 3. Vojaske in uradniške i uniforme: \po meri i v najkrajšem času. LHIRUSCH Ljubljana, Mestoi trg 15 priroroća svojo veliko izbei die^nikov in soln&nikov. Popravila se iuvrSufeio točno in soi;dno. 'Kopači in ročni delavci se proti dobremu plačila takoj sprejmejo pri zgradbi vodovoda Rateče - Belapeč, Kranjsko. Zopet je dobiti barhent, flanele, zefire, kanafase i. t d. - * cstaofclb; sortiraBo 20 m ostaakOT za 92 E franko. TMk takk« ■•¥•«#, koUko aitlrov raUl vsakega blaga. Ia ostanka | m poiiiiaaM Titrce*. Jaroslav Marek, tkainiea ia pm- I poMlfalaica v Bistrem pri Novem Mestu ob Mel.9 I (Ceiko). 4334 I W Sprejmejo se tskoj ~&m 1 zldsrjl, tesorji in delavci proti dobri pls^i za betonsko stavbo v Dobravi pri Jesenicah. — Za »tauovaoje in prehrano je skrbljeno. at Natan^n* pojasnila .se dobe v gosttln! Fraac 3cafjne(tl v Lfnfellaai, Mefel%ova latica *t 19 ali pa pri trrd*i V. Scagaottl v Dokravl pri aetooa&Mi dtlo. :: Jfajboijše U najcenejše nadomeslilo za milo ^ „m o B- hi Dofersaaske kaolin In iamot-tovarae d. d. v PbEMl dobavljivo v vsaki količini. I Zn naioafo rok, parila, ftal lesealk ln kananitlk, lotosa hl i irakiajako posodo ln itopnjic Izborno, radi toga nopograaUflTO. Edino zastopsivo za Kranjsko s Ljubljana, požini predal tU ■ priporoča svojo bogato zalogo v I I veznih kcle$. Mi Jtlflji I ■ ^^m^^^^^^ plctilni strojt gKIflB^L I H " vseh velikostl ^^K^^lnaaaT' H j --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- . Sl 19.783. 85 V smisln razpisa c kr deželne vlade £ dne 23. decembra 1916 št 39 557, se bo dne 10. in 11. januarja 1917 vršil popis gOV0|O ilvtno, praiiiOT, koi ln otac za mesto Ljubljano, ja sicer oba ; dneva od S. do 12. dopoldne. Komisija za pravo roetto bo poslovala ¥ ntOftal poiVOtOVal« nlel9 na Barfn ln v SpodnJI SISU pn io bo poplsovalo od Mio do Mio. Lastniki goveje žirine in prašičev se torej porivljajo, da pridejo navedena dueva popiaat svojo živino oziroma svoje prašile na označeno mesto. j Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal oziroma prepozno živino popisal, bo v smisla obstoječih predpisov kazno van. i Maatni magistrat ljubljanski, dne 2. januarja 1916. ■•pi >• uk.i več tisoi lesenih lopat ■• •»• i« ia se ptosi najaiije pooudbe za toko{taO dobavo. Prodasta S6 dva dobro ohranjena voza OMC oljoate osi, cena K I6#*—• KALES, na^ad-e osi, cena K 130*—• Zaloga ve? vaaonov strašne laoainKe. moCne, stroin— olia in vome m—ti, naiboliie vrste, Tomaiave itmdre. naiboliic umetno gnoiilo, bencina in mila rumeneaa v zabojih 150 ka garant. 50 . se odd«, samo ćeli sodi in naboji, dofcler zaloga. Nerespolago nainiije ponudbe. Anton Kaiman Skof^a Loka, trfovma eorenjsko. Stran 8._________________________________________________________.SLOVENSKI NARUL)-, one 5. januarja 1917._______________________ 4 stc» H Priporočamo naSim SS^jk |//\T IKICIafft fll/fIDI lf\ SS* u e^ne slovenskeg il 1 : gospodinom z |ggg| IVULIllJJVU vJiVUKIJU [gjgg tovarne v Ljubljani U Gospodična ki ie naredila trjr. te^aj v Ljubljani, fceli primernega mosta v kaki pisarni »li kje druge. — Cenjene ponuHbe na uprav. »Slcv. Naroda« pod tPoŠtena/6*. "jfio 100 litrov IHbF domaie pijace! R^^MMpS^M^ •■vetoj**«, ■!•■<■« in fcefo fa-IfiS^^cijBBaV ••*• •* 1***+ »««Mo Mm na- £^ pravi x maffcnlmi «trx>ikl. V ' ■ — zalomi so aaana«, {afeolčalk, fp«aa6tna«, aeltaOTeo, molkafaaf bntie^o, »»provi ptumi, ponuurasA«**«, trrenieTM, vt4a$*v«e. Imsfth liklfat«*. Ta tom pflaća m l«kke pita pola-Ihlaiat, poslati ta* rroća af<<< nuna tn icjetnia-Sawt«iiu« m imi— !■!■■■ na i ■ ili!■ ■<— n|a K 10"-fervmke a« pofieHo. Sa •koaoaftte, tvarna«, v*«ta fo«p«**i«t»m. đel*vaie« l. *. đ . trutu 9vmviftw itt.4- , DMtt ktr 1« delrrva rratl la M epO*"* ta nj*fora đmtmtmkm+mmmt nm trpi. lai. Grelld. tone! - Brainie. Brao, £ttv. B399 BUrarako. ttoisa pripravcn prostor a manjso : gostilno : tuđi brez koncesiie na prometnem lcraiu v Liublani, vzamem v najem ali kuptm. PonuHbe rod „takel/75" na upravn. »Siov Naroda«. 75 (Im 7rifiza !'^ii ki ima'° VUaVllU sorodDike f AmerlKi i Kdor hoče stooiti s svoitmi sorodniki v Amenki v dotiko radi denarnih pod-por m n-sem, naj napise kratko pismo v nem'kem jezika, tičoče se samo rodbinskih razmer, Wt ne sme obse^ati nič pobt'čnega ali kar vojno zadeva. Naslov svojih sorotinikov na} napiše na kuverto, v drugo kuverto nai vtakne svoje pismo in nanjo napise natančen naslov in ime odpo^iljatelja ter vse kuo odoo^lje na sleriečo adreso: Henry C« laro, per Ađresse der k. k. priv. Lander-Bank Wien I. lefriBtTrtat li prtini]0 Imnkiraot pisma fenc $m e]nc Ea voiaške aprovizaciie dobavlja nižjeavstrijska specijalna vina istotako prima ogrska rdeia vina kot tndi prtftnega tOkajCS (dokler traia zaloga) HbHct! S?ltZ, poscstnik vinskih kleti, KSostcrneuburg. === Tter«5i?cna pisama ^^ ta Isvr^if-rv vsaV*» vrste nefrt^v. prsratuirav. ®M«ftv«tt«k Ironc. zasel»»ia posretJovalnica ta nakup :n prodalo remlHić, gos«J*v m posestsv MALE^TiH ACCETTO zapriseženi scdni izvedenec v Ljubljani, Trnovskl pristan 5tev. 14. lxvriujem tuđi na heijr* privatne cenitv« v «*eitu in na dttieli. f>rođa:alci In kupci nai j a Tim pili aanTlžafWa¥l iRDSTl H£ FRFPI i DKA 1 ri jBh CDLIvL : trtKliliana. laKiiana, stavisna ^BE in pohiitvesa Wm\. j ---------------r- IZ ' i Prodaijalnicas !inWilfl1 Delavnicai £ ! Miklošičcva ulica št. 6. Ljillj!laB Igriška ulica štev. 6. C s nasprcti hotela „Union". =- Električna sila. Jj fiams'i o !n otrošUo konf ekcllo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiia. H»1bo**!š* «MT KOSTUME "»a NaiBaTeJia At ■!■■ i Plai6et jone i \W f||| ■ Kl 11 f r bll>e ~ t*1"*4* ©buk© |f U 11 II IiL U L t Pertl°' *^**» §mhm 11UILII iiHVaVM kUlmke la stoMlka. *»lm»«iarm Otroške olilGliiis ia obleke»mladenke. & Hlgianifcno perilo in druge potrtMMnt sa »OTorojcnehc ! WT Pošilja na »biro tuđi na deželo. ~*m iz boljic hiSe IMesi ;a svojo trgovino me-NatHan Prt**rlcH, |ra>tt»lSet Stajorik«. «Wflf^ ^^^H 9 PiieAih »rl )9f)O Tlnogradnisko pasestvo OtJ5t(tjfče iz 7f »rov v^norr'd«, 1 ar vrta, l* arov sadonosmka in travrvka in 155 arov gozda. fJose«tv<* !e'i na malem friču blizu cesv^, tekoče vode. cerkve. Sole, kolodvora in mesta. Do'^a ie 12^ K ^ran lnici Cr^a •OfK» K. Vcč :'-v« «z nri'.aznosti Aat Ur*k, Trkovlfe L L*k« 3S3. Znamko za odgovor. fotonionuf^tura drogerijo, Liub?Janaf I SalMfemrgoTa ulloa St 5. I prlporoča velik* zalago 8 j desinfekcii^kili preparatov tjtgr. 1 ! Lyso!t Lysoforrn, Kreolin, For- I j malin Forrnalinove nastiljc, I j karboloTokislino karbolovo apno I itd. itd. I | Vrlika zaloga lotograllhlil 1 ! »atr^bii^ In aparatov. I IV Velika salona n«jm»al«r«oj4ih »larmalkt)«. ~^)M I )/|;|h jI/q cilindre sVrJuulatjin čepiće v najn >vcjJih fasoaah in v veliki izberi I VAM SOKLIĆ. KST Nad 50 let obstoječa ~%H parna krvarijainkemično snaženje obkk t^>W 124 ^^ apretura sukna ===== Linbllana, flfltltn Rflf G1!ace' Seleoborgova uL 6. MillUll UUV Barska ulica 46. m& fDarlpoiro^ai« Postroiba vestna in to6aa. Na|nl2je cenc. Periio izdelmanle iiieđiBlDi oprem Pcrtio i za gojence zavode? -_.__--_--___— za deteta i pa v xalogi. v zalogl. I ___________ OstonooUeno 1866. I I Moško, damsko bi otroško I i periio 2 |V iastnega izdelka "^SSL 9 t * dtleC znan« larađi ilDomcga fcroja, toCncga đcla, zmernlb ceu I 5 prtporoćt tm I ^ = C. J. HAMANN = i S ^ i S dobavitelj perila cea. in kralj. Visokosti, g. I S častniftkih uniformira nj, zavodov, sa« 5 i M mostanov i. *. d. w g I J. UUBLJANL ^ aiS 2» I ■ Periio po meni se izgotavlja najhitrejea £ 1 :: Istotam prva kranfska :: | ! pralnka in likalnica gerila. y I Motorni obrat. 3 1 • ——------------------------ > | M Himtit nmm perfla. MwM strolL ' I ____ _J naliio&ftenef&a postrežba. E lOlti UokOkL -------------------------------------------- Sportnl predmeti. S Miiiio mi su iD ^imi I 3 1 ' S I Staajt aeamrnih vlog oca. K 115,000.000"—. • ei&vnica s 40looo.ooo-—. ! ?££ Češka indnstri]alna banka m FUnmdnnle mKHli (čim. :: Lombirtmnje Hm. :: Kredite n mmwlzaiie iMkipe. I VsakOTrstne baiiča« trajuakcl]«. — — — NakazUa volalm ojetnlkom. Med plazovi. Koliko tihegra, ncenonog* fnrm**-*a prinalajo naii fauitje na vseh (rot>-taii! Le tu in tann prihajajo posainee-ne epizode nam v vednost, dasi ravno ga ni dneva* ko ne bi na& vrli junaid tvegall iivUcnje in zdravje z& ce-sarja in domovino. Eno taJco epiiodo hoćemo tM navesti Franc Stayer \% Dtrrrce Ma-Hfe v PoJJu pri Ljubljani piše svoji materi pismo, t ka. tereni opisuje tako epizodo \% globoko zasneienih gora. Piše pa: Akoravtto n% sr>r*jemam nikake poSte, kar je pač rzzurnevrio vpriio vremenskih razmer. Vam hoćem vendar pifati Vam v romirjtnje. đn-sira\rno ni zotovo, rla Vas pismo doseže. Da, zima, ta nas it poitcr.o ©biskala. Danes imamo na svoii postojan*:! tri metre 20 crn vtsofc snsfc. Vsa baterija je zamedena m bi Jo hihko primerjml veiikanskenri kupu snegra, le cevi topov srno zavarovali ter zijajo \7, kupa. Naše bivališče pa spoznaš edino Je po đ\mv H rot^h preljubih malih p~čic, nas;h dobri« prijateljev v tem snegu !n led*. Tako životarimo tja v en dmiu !• T*asgodek Vam ho?<»*w c* kratko opisati. Bilo ie 13. d«c*mvT& ob < rfat-rai, ko je prišlo v naše stanovaJišče j poveJje baterijskega poveljnika. Naš poveljnik se mudi stalno na opazova-Hščn na rekem jrorsken: rr hu. kakih 400 m višje od baterije. Povelje pa se je jđas'lo: »En podčastnik in šest mož k meni!« — Mtni je bilo povedeno, da izpe!]efn to povelje. Ker smo bili rmeM dva dneva m đve no-či neprestano snefni vf?i*x, srm si takoj misli!, da bo to prav naporna naloga, ki jo bome le z najvećim na-petjem vseh 5*1 kos. Ko sem zbra! svoje fame, srno se opremili s snež-nimi Čevlfi. z vrvjo in palico. Tako borno zmos:lf pot, sem si misli!, pa jo udarimo! Brzo posrebamo crno kavo in hajd pot pod noge. Povelje je sl'Šati prav nedolžno, toda i£pe!java povelja? PotI nikake. vsaka stopinja sproti zameder.a hi poleg tega po strminah navzgor v goro! Sneg: nam je ses:al ponekod do vratu in smo se morali prerivati na-prej m navzfcror za rokarm* in životom. Navadno lahko napraviš to rx>? v dobri uri, mi pa smo rabili še*t in pol ura. da smo srecno dospeii do mesta, kjer se je nahaja! naš po-veljnik. Vesel sem bfl, da sem rnoge! povelje ttpeljati, dariravno smo bi!i vsi, |S17 in moji možje, do kocri premraženi in mokri do kože. Toda prexgo-ciaj sem se vestliL Komaj s«ra bil prijali poveljni-fcu svoj pnhod, ti pdđrvi plaz ter od-dese našega povelinika, oadporoćni-ka Pećenko preko 600 m daltć v brezdno. Kaj storiti? Th se Bisera sniel obotavlJatL Cd ino, česar sem se zavedal v tem usodnera treootku, je bilo, da je treba Doveijnika resiti. Rtšiti! Tako izmučeni, kaJcor smo bili. to je naravnoct nadčloveika naloga. Vendar smo pričeii takci s pii-pra\ijalnimi rešilnirni deii. T tuli! ltd&\]* bujU. Dft, tdino resnično C!ov«koHabje mort fitUniti zadnjo trohD moći rz člove-Iol V grnami smrtni ntvarnotti smo začeli i deiom. Vrv ie bila zmrzla hi mTJjHii, udporočnik je bil brez sto- £e* fttto fer* .S8»w «^ *L,p > vMr»! amo !n wwt&maMRi t* Mto sli*«« v noi latagU na »o-o-rak«. Ze )o M pri mu, napol mrtm u-cer, vendar preko ntjhnjtea •▼•Cati t»4poročii%« va4 posvarw»> »ti. Stali amo §• m rota prepada Položiti smo nadporočnika poleg sebe ter se lotili vodnika, ki wmm ga tiuli srečno spravili cei skalo. * Pot»m p% je Mm wkn promme*-M im 2Gfl ni strmine, kar pa mmm lati še imogii. Le ena vr\* nm| bi »o bila utrgaU m zlete4i bi bili namj v prepad. pot?m bi ne bilo več treba ple- ZSLt\. O% 1?. uri pomaći mmm pr\spml\ vsi srečno rta vrh. Hura! ćasrafki so r^s obstopili ter nam čestitali. Klfub temu. da sem bil utmjen in irmneen do smrti, »em bil oni fremitek vtmd vse sre^e^. M^e življtnje je bilri tiče* viselo na n'ti, toda kaj ra tr». f^rig dru^rmu smo rari^alj življenje, pri^rKjnfić bo kdo dru* fa>tavil fiv-ljen?e ^a mene. V duha sem se bil žr pos'sa !f?J od svoiih, a upal sem Tfc?*x>, da se Se vroem. Nadr>oro<^n:ka so položili v po-srrJj<>, mi pa smo polrar^ na svoja le-r^Šča. ?7r*i'i nrno crno kavo. pokadiM p«r cfg^r^t. rfuraj pa smo bili »opet ?JraY! in Čili. Pređ'ajatM smo «a odlikovanje * T *'Zp*€TT\\m krijem«. Od m*e?ra ?asa Fnnrej pa no »n»e alkdo več »a T"" " A-^"*1 -*g ' jsisis i" iPiili ih izborne Ćelote debro snana nntt*^rtti5na Melttssne ustna | in zobna voda i kl ntr#l đl#s«o ia odstraniufe ! ; ne ti if etno savo )i mst. ; t sr!el=)9iticj» t ntTOdUen S 1"2«U Po PO=ti se posilja iM-mani ^ stekiepici Dežclna fekarf^ Mftana lersteka to1oift?1itrit?ajn »nf.ftifnice. c.kr. t'»^sčl!t ' aielaslBie-«siaia te »oba« vo4a. ' « Stmja, Hnfa§V-3. 22. tebrnarja '^08 Pro^*r»« vtjudno. p«#'i1te wi iropcl j tri «ter:1enice Va^e !«hArrtf> deltijoče • ajrtcirt!**« w«tmetBe-ti»tM« «#%«• rode, kaT"r£ je ncDrckr «ij*v« sred»tr# ; zoner zoboho!, etrja d!esno in od- ; 4 strania nmmri\m^mm sa»« rx sat Ka ahnnjenje zob in osveženje ust jo bom ; ; 79«k««iar kar »ajb«if? orfp«roćxL ( Mato Kavri*«vić, ter p«4te meštar ^^lIpjTprotr i •krmza ia r«k, kl •• ebfadujeaio ari anegna ' Ij^idfh, doiiaša atitor-.ai laslaika« 4rmjmi 6n-bič»k. V prvi vrsti je iepa, »da, mrhka po;t pa-treana ra x«Vav*e vse^i teUsj, ker Ic t* nstet« ia irch .oka omo??očujcta memoienm ćfhnn\e skogJ p«H. D^';c napravi lepota obraza in rol; na dru»f ^flK^V /-rfc. lia(^ pri leta«, toa*- Jr^ ^/ fi eijfTiaifrtvlieaBTiis. l«JRLaQfy/ 7-7 Kapakc na kaii, za- (ff/žj^C/f itćavć, aioeeti, lite, ij/^^^-^^ >'*?«. egnr«?»ie rte. fiMf^SiB« ^^^ ,^ ^-—<_ Ikodijivo. Tt hibe v ^jj^a^Kr"\ lmi)f ^k««< a»!t ra ta j ^^^ggT^^^,. je reidrav«. Ma»f* | ^a» ^ i ik rahiiafanfenvinjiii ^V /lT\Tt\ varatr« kote Pellcr- \\/yi|V 1IJ ;«v» pteii kui«aa> w- ^ Mzrri*wi J^pr^ni. ki so C*^jBm3^mŠ2& pmgosto Škodljiva, je Ai^^lVs.^^^V nap«ke »a ••i* tar j ^C^jAHL^—^. varjje ared solana- I Ilif^^c//V rico, aefimi,edslraiii I ll\y nT^^'^ zajedalee, moz©lc i. * V ^»v ^^^ii mila (Si via.) !■ ttK jietni uaiivalni pralck (b«raksov sralek 1 ift. Predvojne eeae! Buina rast las kl yaak eenz atfravi les«, ie doseže z sa>ji-tvUa laa s reliarlertsi prlaaBiai iamekšBumm&om «o6ia4i» Trrta it I 3 K). Te a*agQ» kratj a* , alKt, prrpre6ijt »Jtie ka prtdča»«# nanatoat, a^vraei »ovo ra* laai atlaaa»an bar^e, fcrhit<\mc (fJla^^Pv^Bp ™ ■ Baw™alBBaMa» a^JB aBBBBBB^aB^aaaaaaB» ^■■■* ^^^» ^^^^ Čaaar hae aradaoai prH IhodlJtVhBl lideikl, fes> hrtM foforta »rtporeCaio l|«d|e, U ■**• '•k^- ■atjl. Za fojitev brk ja Fa«arjeva> aaaarftoa brke (ft) vnarjev). Htrofl aej ** Mnvaoat pri I. f. riLLlB-la, lakaraa^a »irt'i—"-»""^r """ * aaaaaaBi tasaaaj ■^aa^aA afc a^a^BaTA otro§kjh fozičko? ^^^^^^^^^^ ^aak ^^^BBa^^^aa^ fp2 ■aplBa^BBB'aa^ ^^a^^^^^^^* ■ ^ time. jMBr* M.FaklA aiala^B^B^B^B^B^BB af f^|jBa*»a^BBBL ■p'^^^^a^^'aj'^aa* ^ai^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^b^bf i Franc Furlan j I kli«6aval6ar»tTe | ■ £%i$£S štedilalkaT I I jfekozev It| Jtet. 9. | ? IjEj!M iliia^ tnti il Velika zttoga fftelrl^sUaifj, viorcell- ■fir STstllk, zrcal, Upi feazareeT, vrčbov L t. d. {os:Hniška in kavarnu-ska namizna ji^soda po ite?nli?Hi cemah. 1 Parno barvarsbol [i ter kemično čišćenje in JTj snaženje oblek. LL A|3Palura sukna. ^' ■ iOS-REIGrU 1 NBt^D' idi izti ito n. 4.1 fl Sprdemališče n Siltrtirfiva olica st. 3. I I U Pittrežbt tritai. Vilice eene. LJ B X 5C I X I 5C 5CJB WbM at laaa O tokivit« v I SpecUilai friovi« u milo Mllao Hora Ljubljana Sv. Petra cestu 28. tototafu svete, tremi zi Mije, toaletu mllunulnlpnftl ni debelo in drobno. MILO Orahov les : kostgnjevjes kupiš« VaMrii« vafjansk« mnmSImm p« najvlijl afn««»il oatti & Peaaoalk, Llnbljiat, Mar. Terezlle otita 13. 4^BP IHtre, relcfrae »raltara««, taka) za vperabe, bnaieoe i JB -v • «^^V U 4. i I ■ -A Ta^^ FHvaM apanfl, S. Oilette, ▼ «4efanta«a alkeljasteni H AVV j£**»gl etuijn s e rezrrvairni kimam« K 6.— ia K 8 80; v finfh H AW MaPlL\ taasctik f eftc^ale«, totićem itd. s b klinami K7'30 ■ 4W JT ~ _ m * m 12 tL — NajboljSc Ia. aaj««telaiaj mmrmmmifrMm klimm ■■ #fK U tveat K 3*0 MU ■« il ^B ¥ I« itMfjtr stpajfl g« HriiatUt laaj z dvema čttaloma ■ V # ^K Vi K 7 50 PoHIfa pG povittlu. V»jao poštne poilljatvc pro- ^w . # l^Lv U tj vposiatvi zneska v Mftprej z dadatno 1 K za pOTto. ^V # ^^S Spedtaina trtjevina sa »aliRSk« jaktene aredmate Jp B A- WEE8SBERQ9 Dunaf II., C Ofiter« Donaustraiase, 2S1II., odale I eh Vt. Kflavtfl il ZTmmmki e» fjos za preda a kc fn-atn. StonsMka karespendener Zastopnik! se maje Le 14 dni! Okazijska prodaja bluz v Specijalni trgovini za bluze Antonija Sitar, Selenburgova olica 1. U 14 dni! *_____-J $vo/e častite odjemaice vlfudno prosim, da se naj pri nakupu orošja im municvi* vsakdo izka&e s potebnim dovoljenfem od c. kr. okrajnega gfavarstva ah od e. kr. državm pokere v Ljubi^am, da ima pravico do oro&fa m munume. Ne da bt se ukazat $ tem dovolienjmn, ne smem prodati orožfa ah municije, kahor tuđi ne popravljati orotja* ? 2xi časa vojne se eemhi ne raspoči/jajo. 4 Fran Sevčik ; puškar in trgovec % oružjem v Ljubljani. 1 -L* 4r Brez konknrence! ^ F. L Popper čevlji ' I a ftsaeie m gospe so aogiam aajMj arfletsi, lUiri ia najMJio fjB tafeevesti* Maproajaj seaaje sa «■ " JULIJI STOR, Ljubljana J • freieftfi ttUa ft. S. J ^k (k«9sersld tew\j\ za tMristc biggeiiCnl tf ^k eevij) za otrokc k Lawa-ten«J»-fcryL -V Jedllno olje ii flneaa Istandskega „Caraghe"-fnahu (navtdtlo za napravo je priloženo vsakema zavitku.) 2nttek mate a 1 fltaf eia........•».»*•• 1 I — ifeL iMttfllt pvvjartiriM Inmepi nsjoai aa 1 Hef wmM • •••-•••• Im 30 M ^bb^^^B»\^^bVi ^aaakaVBaa^aAa^SSBkaVJaVi ftalBftaVHUaidVAaVjaVi a^BBaaaWa>a ^BSB- ^ft MtAafali aa^BMVi ^Lr j4bA aVStvaK p*JVMiaTaj»l BBTMepje ananl ZB Z lul laj........ c w 4V M MtM pripratOtna rit za takoiino uporabo^e m razietate Rter 2 w — . „ . stekltniee je treba prinesti seboj; po pošti se pripravljeno tekoče olje ne raz-p#Silja. — Dobi se pri X*l. Špenko prodaji moke in islandskega mahu za iedilno o||e t Ljubljani, Kopitarjeva ulica. FoUna naroCila in denarne poštijatve naj se pošiljajo na Ivan DeStlNNIi 1 . straB"10-___________________________________________jLOv—smaop«.«—i)iin)ii|i hit.________________________________ 4. *w. ■ ■•USB MfM ■ M.IM.VOT —* ^^^ ____— BO^n Maq|t ««. rtof n *«■• k«jl««t SI. akt. !•!•: I ■•»»tt« „ n^tMtr^ *3. ln% Ijr prlv* ■ k 143,241.140—. u I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer I CatntautaK-lstiMTQaittM. lm* Hi ft* PM 0* (I ■ Jttmaai Ml IsbMvtjm «64. - JJ podnhfc I i^t -^^r***«*)« *•* b*«ktnr»f« *BM»fca% B.pt>: Plin—|i »Mwfll HH m afoatftM IktiaaaMaaatta anpfivvamftB Nm* MH« m vwfc tMMMli la in»i«imkni ro«»tfK — lipUCevanJe *»- ■ Unfllice U« rtittiMfa aavka, tonUntt hm*M *c M b»»» mmmt i nliiiiiulM n*M igKil« •»*•- m«« li rtii—Ji iiiiiimiim »****" — *•*•*••* ta prWa)an|> dcvit, vatat In hijlh novcev. — I t*0"]"!''*1* ~ k*"*' •« **ko *vi»* **•* «•» **•« Wa*v«dL - KiHVii)t ta ?*•*)••)« trt4Mtta* fc| ■»■«■* vamlli a*»4*l»v Miiifcrirti (—ftal a« ••nimn* afcramavani* vrtdnottnih ptmrjev, l'ttin, I !?2n***i flAMff#Jr ****?* ■r***lfc maammB Mr»UL - IbMlmNt ta ■pmUjnj, faa»»« TtiiaiHaH mmammmm. w4 ImM adrfiai« tlraaaa. - taMHMto t» BK mr. totsrtl« BrttplaCni reviziji iržre- ■ paplrttf bi poMfOt mrIc m *mmi**šmmmm0*f*r- — rim*mm mirt»aa)a. amjlatato la malastfte v Ama«*** t» *> feleri*«. ■ Uttmtn« ki pImom »•J«**IU Im w»»« • m** w >■■!■» atoefc« ipiiilili tPtta^^Mrflsk miIiOp >>■■>!■!■■ HP*ltM|iVtoi Ptiiimm fenka l^vMIsaa. - Ttietom *t«r. 4t Troovski pomotoik meiar.e ftroke lell prtmentti »tužbo. Vstop takoj aii po dogovoru Nailov pore uprava Slovenskega Haroda. Prazne vreče teeh vrst in v Tsaki mnoUni knpvi« wmmmm trgovska tvrdHa -== I KuJIan, Kranj, Gorenjsko. ^^gM^^\ : us*e s ^HHp . ^^^rJf natanćne ia«iira!»€ ^tE." . ^ a ptklja ali jtkla ^^a^" K 12t lf 20 : i rl- ^**"^ dlJ»kim »vetonrtiom K16, ^\2<; v »rebr okravt« r 11,74,1«. z radijskim svttUnikooi K 30. S6 Srtbrfia lapestai um K 90, S«, 40 14 kar. zlata zapejtri-ca K 100, 190, 140; 3letna et»m garancija. Polilja 9« po pavaetj«. NikaKe- ga rizika. Zamena dovonena ali §e 8enar rovrne. Prvm t«w«m» ••• i« nnm. l i h tm t**M. im fttr un. cifh Preiv C ^sIS^l Prai v Gorici. I« M Cilj Cl Gorki. Ljubljana, Stari trg šl 28. SDVOKOLES f J Zepnih elektritnlh svetifk * ' i kompletnih že od 2 K. e 3 V zalog! vsdno par tisot _ i I Nafboliše BKTERUE. 1 I Probni tžita aa a pnprtiiaa. I I Ivan Bizovičar nmetni bi Irgovski vrbur L|ubl!ana U9 Kolezijska ulica št 16 priporo^a SfOj© bogato ftprew^c») frtarstro ter oknu« fefetoe veset, ^epke ii traktve. Pil&itffctfctr ta« Bftlfl- I ^" #r«ili*># im đr«rttm« I ■ la balkoa«. u ■ VsaVovrttr.e sadt>e 4c R Daižlthtntttih evttttc rn K teicnja#i. Sprt^mam na- ■ roČiia na defelo. Vsa «a- 1 ^W lne|«Tt«i L MHTlttr, %mmw^ ------- Ljubljana ------- }?8Bftv^$$r ■ pr^^^fkt t d«5rmi/ umjaUmt č*v0t do^ter ne poidm ff^^oSr ^a.ogrj %*itt v$/ed comam^anim usnja in vslmd £pj^^^ ■ strogih m,ru$ia.n;sinth odrcdb 5« se peraba ujnim &3/r * skrarno ommjtia. y 2atoga fir^g št. 20 nasvt sv Jakoba mosta. Bovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na: ipscllnini otS^Iek 23 pletssins, trikotažo in perlio: Za dsisz! U jospođe! Za tetke tn temi«! Vrt^n« pleten« ic^i«^ In tfiifo« 0r*lel z rokavi kakor tadi brex rokavov. Sportfl^ €•??!€« iz volne im svile. 9po€ln!a fcr!!af p'rtera ir ro^ne, crepc dc Mnte, fvilc, liJtra, klot«, drntfo poiloT pleteno iz volne, bombaž^ im iifona. PrU^Mftl^ pisani, btii in crni v v9tk Modernih kro-ik. StasitiM v razHfriiti kakorottih cd nacmetfih do nijboljlih. HO9AVlC# tmt in v modnik barjak, volnent, tvilenc, ftor Hd. Ommmsm tt §«knaf pletene m triko. Rolovice glacć, pletene in triko. ž»pwl rotod iz platna, iifona ta batina. Srajo« šikane \i štfona im cenr]a v najboljlik kakovostin. 9rm}rm za iport v vscr Modermlh cblikah, ii ceffrja in mako. N«vH#r|l za dečke v vsth kakovoetim im velikottlh. fpoiliia <«pl— v različnih oblikak ili barvah. €mnwin ▼ vtern r«Uko«*fh. Wst|awlca od Mjcenejle do iiajfi-nejto rrtte, aa vte starosti, iz volmt, borni baza im flora. rito kakor: klaike, Jopict kombi na i« (iab€) v vsakovntnih ka-kovoatih ha vellkoatlk. TMr« »fflO za dojentke, hlgfje-nićmo primano kot na]bol}ie. ^liipimiM za dekliee iz pcrftntga in beltfa blafa, kakor tuđi za ■imle daCke iz mjočntf a uolaakina. liajTOčjm ta ntjpopointjtm umra ¥ toj ftromx T—4kn« primoroteno raaliča« ▼#|ltk> f>#rii# i* Mm* t^m n Ttl»lo4|« tlak*, dalj« falite amarilkaf* id Ire4aktfa proiiTodm t Taea veiiKoatik, vtlik* saJ#f« A#*Btt plmiJT o4 MJ*w«jftiB 4o BajtUojaik, «=——— im mm[m*4%*mm\}w feteM iz svile, »mrimut im t#4»«. mMHmmmMM usaiiono A. & E. SEABERNE unwi«w MBtnl tH U ^edjilu trp tlu zi ileteilte, trikotili li icrtl« MC^tHl tTj U Ha d#bto iw drobnot Ha dtbtlo in drobf»o! tar uienko M tok«]. 00 ZatUka ulica štev. 1. Stanovanje ▼ novejŠi hiii obstcje^ H 4—-5 sob z •laktrtomo raz^Tetljafo 10 lifta sa maje* WmtiL Ponuibe pod HMal** 430S oa upr. Sloren. Naroda. ^ PZenitna ponudba.^j I Mlad gospod z večjim premo- I jj ženjem se želi seznaniti z gos- j I pleo, Iri bi i* iela posestvo ali malo podjetje, trgovino, go-atilno, mlin ali neka] kapitala. Ponudbe pod J^pm prihoiiiest" it INO | 42M . na upravniltvo .Slovenskega Naroda" do 15. januarja 1917. m?f**^^"^—*^^^itsi^^^u^""*"*^^^ m i§ JI £ Ol. -I v&lElltv in solnčnike domaćega izdelka pri poraća. tvornica dtžnikov ln solnčnlkor Ljubljana *r%4 Skali}« Ift — Preftemora ulica i. BI. Schnbert preic Bilina & Kasch* Ljubljana, Židovska nL 8. priDoro^a reJtko talo^o tkaaizt la §!•••- rok*Tio, modno blago aa gospode in Harne, razno vrst ne HttO mavffammo, rotam teta in matorllml, fclrarfloao protaote. 413 Moderna predtiskarija. ls4oloTma!« prooaleeoaili 9«ia%ov. ■^, .^^^_i^3^^.^__a^i^^L-^^^^^^^^a^^^^^^a^^^fc^^^a^^a^^^a^^^^^^a^^^^^^^aa^i^aaaiawwMMBBBw^^B^^w^^i^^Bww^^ww^BMW[wiB^^^^"^"^^^iM>^"^M^*M"^p^M^MiM"^^M^^^"^ww*M—^^—i^i^^^^— Kmetsku posolilnlco ljubljanske okolice v Ljubljani. 4M 1/ 01* trez odfcitka renfaega fovh. vb ■ ^^^^^ i a^mmmm^H^^^Hi^^^M^^^^H^^H^Bi^miBmmmmBm^m^m^mmmimmmim^Bmmmmmflmm^mmm^mimmm^mBa^m" /4/0 Ustanovljena leta 1881.