f^MORSKI dnevnik » zsSel izhajati v Trstu ™i* 1945, njegov ™hodnik PARTIZANSKI EVNIK pa 26. novem- nad r9^3 V vas' Zakri* .. razmnožen !*»•«. Od S. do 17. JJJembra 1944 se je ti-v tiskarni cDoberdob» j.**«* pri Gorenji Trebu-septembra ČT60 1- maja 1945 v 2™ »Slovenija, pod Pn Idriji, do 8. 1*^945 pa v osvobojeni ^er J® ‘z$la za-Bil je edini 2?™ Partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) TU 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 210 (11.626) Trst, četrtek, 8. septembra 1983 Zaradi pomanjkljivosti varnostnih naprav Poklicnemu zavodu Stefan v Trstu grozi zaprtje šolskih prostorov Občina bi morala poskrbeti xa popravila, a tega še ni storila Skoraj neverjetno! Slovenskemu po-, cnemii zavodu za industrijo in o-pj}. *Jožef Stefan» v Trstu grozi za-Je- Vest je sporočil včeraj ravnanj! zavoda inž. Rudež na razširjeni zavodskega sveta, na kateri je j^anil člane in starše dijakov s ki 8a Je poslala pokrajina He ij°nec ju**ja- V pismu piše, da šolt mo^ej Poklicni zavod v novem sto ' m *et,u razpolagati z učnimi pro-j,,n v Paviljonu B komprenzorija biv-^ Psihiatrične bolnišnice pri Sv. Iva zaradi varnostnih razlogov. pPrašanje varnosti in spoštovanja j^JJ^denih zakonskih predpisov se aa poklicnem zavodu resno zasta- vili *)0 'n*Pekciji, ki so jo bili opra-Dr na šoli izvedenci ustanove za ni j 5evanJe nesreč ENPI junija la-trj. ašpekcija je ugotovila, da elek-p;s|^ napeljava ne odgovarja pred-(,,1 ■ in je to sporočila tudi ravna-lani n S f”smom z dne 29. junija stv Jva tedna kasneje je ravnatelj kra°- obveslll<> o pomanjkljivosti po- Pokrajina je v začetku letošnjega leta pisala občini o pomanjkljivosti na zavodu Stefan. Zatem je minilo šest mesecev, v katerih je ostala vsa zadeva na mrtvi točki; vse do 22. julija, ko je pokrajina pisala zavodu, da ne bo dovolila pouka v šolskem poslopju Vodstvo šole je imelo avgusta številne sestanke tako z občinskimi kot tudi s šolskimi upravitelji. 11. avgusta so o vprašanju razpravljali na pokrajini. 1. septembra so šolo res obiskali izvedenci tehničnega urada tržaške občine, ki so ugotovili, da bodo lahko opravili predvidene izboljšave. Kljub temu vodstvo šole doslej še ni prejelo nobenega uradnega zagotovila. da lahko začne s poukom v sedanjih prostorih. Novo šolsko leto se začne v petek, pouk prihodnji četrtek: bo v tem kratkem času kaj urejenega, ali se bo znašlo več kot 180 dijakov zavoda Stefan na cesti? NA 4. STRANI H Med včerajšnjo sejo zavodskega sveta i?java Mitje Ribičiča ČRPANA — Član predsedstva di0 j Mitja Ribičič je v izjavi za ra-Ro , blubljana ocenil odnose med Ju-stikaviio iti Italijo kot primer dobrih 4rh4k, med državama z različnima go^^Hopolitičnima ureditvama. Spreta !i tudi o položaju slovenske kazal n°stne skupnosti v Itaiji in na-su^f . Slavne težave pri izvajanju o-je k”' sporazumov. Mitja Ribičič se 2]ij °taknil tudi vprašanja ukrepov akti ° Pohodih meje in se zavzel za VrwV.nejš° vlogo Slovenije ob tem wasanju. NA 2. STRANI K VSE v znamenju ogorčenja zaradi sestrelitve jumba MADRID — Sestrelitev južnokorejskega letala je bil osrednji predmet posegov na včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov držav, ki se udeležujejo madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Predsedujoči je bil včeraj jugoslovanski zunanji minister Lazar Mojsov. Skoraj vsi govorniki, če izvzamemo predstavnike vzhodnega bloka so obsodili sestrelitev potniškega letala Južne Koreje, pa čeprav je slednje letelo nad ozemljem Sovjetske zveze. Sovjetski zunanji minister Gromiko je vprašanju posvetil le zadnji del svojega po-■ sega ter sicer obžaloval smrt 269 potnikov in čla-inov posadke, vendar je poudaril, da je letalo letelo nad ozemljem Sovjetske zveze. ki_ ima vso pravico, da se zaščiti pred morebitnimi kršenji zračnega prostora. Z druge strani pa je obtožil ZDA, da so se po-služile potniškega letala za vohunske namene in skratka zvrgel vso odgovornost za dogodek na ameriške vohunske službe ter na ameriški imperializem sploh. Za njim je spregovoril tudi ameriški državni tajnik Shultz, ki je dejal, da primer južnokorejskega letala in izjave ministra Gromika zgovorno dokazujeta, kakšen pomen daje Sovjetska zveza človeškemu življenju, ter se pri tem nanašal na tisti del Gromikovega posega, ko je slednji dejal, da bo SZ ščitila svoje meje pred kakršnim koli vdorom. Po človeških izgubah v kontingentu francoskih mirovnih sil Francoska letala bombardirala položaje drazov Bejrut — Francoska letala so včeraj one-°bila topniško baterijo Džumblatovih druzov ji 'rfsti Bejrut - Damask le dobri tri ure po . Vltern bombardiranju generalštaba francoskih ; ,0vnih sil v Bejrutu, v katerem sta izgubila t.l^nje francoski polkovnik in neki drugi častnik, francoskih vojakov pa je bilo ranjenih. •■etala tipa «superetendard» so poletela s lran-l 0 letalonosilke «Foch», ki se skupaj z ameri-0 *Eisenhower» nahaja pred Bejrutom, potem ko kot kaže ostale brez odziva grožnje francoske-obrambnega ministra Charlesa Hernuja, da ajp ^rar*coska letala uničila vse topniške PoloniL’ s katerih obstreljujejo francoski mirovni kon-»ent. Pariz je tudi odločno posegel pri sirskih oblasteh v Damasku, da bi preprečil nadaljnje obstreljevanje francoskih položajev. Nad Bejrutom pa niso včeraj letela samo francoska letala. Z ameriške letalonosilke «Eisenhower» so vzleteli tudi lovski bombniki tipa «F-14», ki pa so se omejili le na prelet Bejruta in gorovja Šuf, kjer že peti dan divjajo srditi spopadi med desničarsko falango in Džumblatovimi druži. Po vsem sodeč so druži skoraj dosegli svoj cilj. Pot Damask - Bejrut je v njihovih rokah, v gorovju Šuf pa se jim upira le še trdnjava krščanskih maronitov Suk-el-Garb. Granate pa niso včeraj obstreljevale samo položaje francoskega kontingenta, topovski izstrelki so rušili tako krščanske kot muslimanske četrti libanonskega glavnega mesta. Še največ mrtvih pa je bilo v atentatu na sedež «Morabituna» (neodvisnih Naserjancev sunitske muslimanske ločine), kjer je izgubilo življenje 10 oseb, vec duc. tov pa je bilo ranjenih, saj je eksplodiral s trotilom natrpan osebni avtomobil. Podoben atentat je bil tudi v Damasku, kjer je baje izgubilo življenje 20 oseb. Podrobnosti o atentatu niso znane Medtem pa so se vsi napori za mirno rešitev libanonskega zapleta izjalovili. Ameriški odposlanec Robert McFarlane je v Damasku doživel popoln neuspeh, kljub temu, da so ZDA še okrepile svojo prisotnost v libanonskih ozemeljskih vodah. Ob 40-letnici S. septembra BOGO SAMSA Pred štiridesetimi leti je Italija na današnji dan zamenjala fronto. Iz za veznice fašistične Nemčije in imperialistične Japonske je-skušala postati zaveznica «zaveznikov». Ta proces je bil takrat zapleten in naravnost sramoten za predstavnike vojaške hierarhije in kraljevske hiše. Mnogo je osebnih spominov na takratne dni in predvsem spominov na prvo zmago, na zmago nad italijanskim fašizmom. Naši ljudje, partizani in vsi ostali, pa se spominjajo na razkroj do takrat nadute armade, kako so se kot sneg pod močnim spomladanskim soncem topile italijanske divizije. Sam sem preživel ta dan v Ljubljani, katero je že zasedla nemška vojska. Ni bilo treba mnogo naporov in celotno italijansko vojsko so razorožili, v bistvu se ni mnogo spremenilo. Ljubljana pa se je spraznila, saj so mladi ljudje množično odšli v partizane. Pred kratkim sem bil po poslih v Rimu v «Cinecitta», kjer sem spoznal resnega strokovnjaka. Čim je izvedel, da sem Slovenec, pa še Primorec in bivši partizan po vrhu, so mi bila odprta vsa vrata. Ne slučajno, bil je eden izmed tisočerih italijanskih vojakov, ki so jih naši ljudje preoblekli v civilno obleko, napojili in nasitili in poskrbeli, da so se varno vrnili domov. To po treh letih nasilja v Sloveniji in desetletjih fašističnega terorja po Primorski. Vidni predstavnik Krščanske demokracije Zaccagnini pa mi je pravil, da je takrat nervozno hodil po mostu med Reko in Sušakom s partizansko prepustnico v žepu. Odločal se je: ali gre v partizane ali se vrne domov. Zmagalo je domotožje po Ravenni, sedel je na vlak in postal italijanski partizan doma. Zaccagnini je bil kot mlad zdravnik oficir med vojno v Novem mestu in je vzpostavil stike s partizani, saj je zdravil vse ljudi brez razlike, bil je že takrat antifašist. Zelo je občudoval partizansko gibanje, njegovo moč, predanost, moralno čistost in veličino. Slovensko in jugoslovansko partizansko gibanje je s propadom fašizma doživelo nesluten vzpon. V Italiji pa se je pričel resnično demokratični val odporniškega gibanja, usmerjen ne samo proti tujemu okupatorju, temveč tudi zato da se ustvarijo v državi novi demokratič-nejši odnosi. Zgodovinski procesi so zapleteni in bitka za novo, naprednejše, za dosledno demokratične odnose, ki temelje na spoštovanju sočloveka, še zdaleka niso zaključeni. V tem boju pa predstavlja današnja obletnica še zlasti za nas, za Slovence, ki živimo v Italiji, važno obletnico, svetal spomin na našo zmagovito preteklost in bogato izkušnjo za nadaljnje napore. j SREDOZEMSKE IGRE i|a*ijanom več kolajn Tudi D. Petrič «zlat» SfPf^ABLANCA — Včerajšnji dan m.skih iger je bil izjemno uspe-I)feriZa ilabjanske barve. Italija pa je jw?Vs®tn v p avanju imela absolutno ***. saj je v petih disciplinah o-slnJUa kar tri zlate kolajne in še vr srebrnih in bronastih odličij, pu ato kolajno pa je Jugoslaviji v 4qo aniu prislužil Darjan Petrič na ^'1 'U, & v Prosto. Drugi je bil Italijan lt»it0m°, tretii P° Borut Petrič, in^jo ■l0 nab> osv°i’'a še več ko-je v drugih disciplinah, medtem ko Jug0fclavija žela levji delež odli 1 v rokoborbi. Protest zapornika v tržaškem zaporu Iz protesta proti dejstvu, da je sam še vedno pod ključem, medtem ko so njegovi pajdaši že na svobodi, je 20-letni Riccardo Listuzzi sinoči.okrog 22. ure zlezel skozi rešetke svoje celice v koronejskih zaporih in se nato splazil po žlebu do strehe med ženskim in moškim krilom, kjer je obtičal. Njegovo drzno dejanje je medtem opazil stražar, ki je takoj sprožil alarm in izstrelil v zrak nekaj strelov. Tako v zaporu kot na ulicah okrog njega je nastal preplah, ki pa se je kmalu umiril. Listuzzi je govoril s podkvestorjem Savastonom in nato z namestnikom državnega tožilca Coassi nom, ki je obljubil, da bo danes preveril njegov sodni položaj. Listuzzi ja so nato rešili iz nedostopnega položaja gasilci, potem ko so prežagali rešetke zgornjega okna. V zaporu bi moral ostati še do januarja leta 1987, ker je bil obsojen na štiri leta zapora zaradi vrste tatvin v stanovanjih. Sindikat zahteva srečanje z vlado RIM — Na današnjem srečanju z ministrom De Michelisom in Deganom o skrbstvenih vprašanjih bodo predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL formalno zahtevali soočenje z vlado, da bi razpravljali o globalnih posegih v gospodarski politiki. Ob tem je generalni tajnik UIL Benvenuto izjavil, da je treba končati z izpadi tega ali onega ministra, ki so za delavstvo nič drugega kot hladne prhe. Sindikat nasprotuje izrednim ukrepom in običajnim mašilom. Obstaja namreč sporazum o ceni dela, ki ga sindikat spoštuje in ki bi ga morali vsi spoštovati. Ta sporazum je navsezadnje najresnejši doprinos pri iskanju izhoda iz krize vključno s pasivo v državni bilanci. Na današnjem srečanju bodo razpravljali o reformi pokojnin s posebnim poudarkom na omejevanje stroškov. Pred tem srečanjem pa se bodo sestali generalni tajniki treh konfederacij, ki bodo sprejeli akcijski program nadaljnjih pobud sindikalne zveze. , Odprli zagrebški velesejem ZAGREB — Podpredsednik ZIS Bo rislav Srebrnič je včeraj dopoldne odpri zagrebški jesenski mednarodni velesejem, ki je največja jugoslovanska gospodarska razstava in eden od vodilnih sejmov v svetu. Na jesenski sejemski prireditvi bo do 15. septembra sodelovalo 1080 razstavljavcev iz 60 držav sveta in Jugoslavije. Na 280.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora svoje najnovejše gospodarske dosežke predstavlja 1040 tujih razstavljavcev in 1650 jugoslovanskih organizacij združenega dela. (dd) V Cez 17 dni spet sončna ura RIM — Počitnice se iztekajo, poletje se bliža h kraju in tovarne začenjajo obratovati s polno paro. Vse to je na dlani, čeprav je v Italiji zaključek «uradne» turistične sezone v prehodu na sončni čas oziroma uro. Kmalu, natančneje 25. t.m. ob 3. u-ri ponoči, bo treba kazalce premakniti za uro nazaj, s čimer se bomo vrnili spet na čas pred 27. marcem. Noč se bo podaljšala in tudi prostega časa bo manj. Kljub vsemu temu kaže, da turizem ne bo povsem zamrl. Do polovice oktobra se bodo namreč nadaljevali vikendi, ki so letos, zaradi krajših dopustov, zelo dobro uspevali. In da ne pozabimo, s sončno uro bo stopil v veljavo tudi zimski vozni red vlakov V Z e preverjajo «sumljive» davkoplačevalce RIM — Za številne «sumljive» davkoplačevalce so že nastopili hudi časi. V polnem razmahu so namreč preiskave o dejanskem premoženjskem in dohodkovnem stanju, s katerimi bodo preverili verodostojnost lanskoletnih davčnih prijav. Imenske sezname sumljivih* so sestavil na podlagi kriterijev, ki jih je nakazal bivši finančni minister Forte v decembru 1982. Davčni inšpektorji bi morali letos pregledati najmanj 232.794 davkoplačevalcev. Seznami potencialnih davčnih u tajevalcev so seveda daljši, a vseh iz čisto organizacijskih razlogov ne bodo uspeli preveriti. Že sedaj pa napovedujejo, da bodo na podlagi letošnjih rezultatov skušali sestaviti nove kriterije pri selektivnem iskanju davčnih utajevalcev. V glavnem bodo skušali izostriti postopke, da bi lažje odkrili utaje. Pri sedanjih kriterjih upoštevajo predvsem prekomerne razlike v prijavah pripadnikov raznih samostojnih poklicev in podjetnikov, precej manj je križnega preverjanja med posameznimi davkoplačevalci. Leone zavrača stike z Gellijem RIM — Bivši predsednik republike senator Giovanni Leone je v daljši protestni izjavi ogorčeno obsodil članek tednika «Panorama», v katerem sta sliki Leoneja z velikim mojstrom prostozidarske lože «P2» Gellijem in z njegovim najtesnejšim sodelavcem Ortolanijem. Leone trdi, da so »namenoma rezali sliki*, da bi kolektivni sprejem izpadel kot zasebni. Bivši predsednik navaja svoje izjave parlamentarni preiskovalni komisiji o loži «P2», da je Gellija sprejel na srečanju s številnimi finančnimi opera terji, Ortolanija pa na srečanju z direktorji italijanskih časopisov v tujini. Leone zavrača tudi kot podle laži vse trditve o njegovi povezanosti s Gellijem Mitja Ribičič pred proslavo 40- letnice 9. korpusa Neuvrščena Jugoslavija zainteresirana za premostitev gospodarskih težav Italije Ribičič izrazil prepričanje, da bo rv prihodnji politiki italijanske vlade prišel do izraza nov odnos do slovenske narodnostne skupnosti v Ha Fifi LJUBLJANA — Ob bližnji proslavi 40-letnici 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, ki bo 11. septembra v Novi Gorici, je član predsedstva OK ZKJ Mitja Ribičič v izjavi za radio Ljubljana ocenil odnose med Jugoslavijo in Italijo, govoril o osimskih sporazumih, dobrososedskem sodelovanju in položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji. «Odnosi med Jugoslavijo in Italijo so, če jih primerjamo z odnosi z drugimi našimi sosednimi državami, primer dobrih stikov med državama z različnima družbenopolitičnima ureditvama. Lahko trdimo, da smo več ali manj odpravili breme preteklosti in da ta vprašanja niso več ovira nadaljnjemu razvoju stikov med državama, pa tudi odprta vprašanja niso takšne narave, da ne bi mogli krepiti sodelovanja na vseh področjih. Italija pozorno spremlja dogajanja v Jugoslaviji, zainteresirana je za gospodarsko in politično stabilnost neuvrščene socialistične Jugoslavije, pa tudi mi smo zainteresirani za razvoj Italije, da bi tako premeščala svoje gospodarske in druge težave in da predvsem obračuna s terorizmom in drugimi takšnimi pojavi, ki spremljajo italijansko družbo,* je poudaril Mitja Ribičič. Ko je govoril o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je Mitja Ribičič opozoril na svoj pogovor s sedanjim predsednikom vlade in voditeljem socialistične stranke Bettinom Craxi-jem. Izrekel je prepričanje, da bo soglašanje s Craxijem, predsednikom vlade in tajnikom socialistične stranke, prišlo do izraza v prihodnji politiki italijanske vlade. V zvezi z osimskimi sporazumi je Mitja Ribičič posebej poudaril, da so že do sedaj dali številne pobude za boljše sodelovanje med Furlanijo -Julijsko krajino in Slovenijo, Hrvaško in vso Jugoslavijo. «Prepričan sem, da noben problem iz osimskih sporazumov nj tako velik, da ga zdaj ne bi mogli razrešiti. Zelo velik problem je priznavanje šolskih spričeval, oziroma diplom, posebej pomembni pa so tisti dokumenti, ki zadevajo gospodarsko, znanstveno, ekološko in drugo sodelovanje med državama.* Ribičič se je zatem dotaknil ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjih mesecih lanskega leta. Me- ni, da bo ZIS moral takoj na začetku P® ka. jeseni pregledati učinke ukrepov in ugotovi >. teri so še potrebni in katere je treba ^ •»Večkrat sem dejal, da je treba mejo odpr ljudi, zamisli in blago, vendar za P0,*1!6 To so kot je v veliki večini obmejno prebivalstvo.^, ^ pripadniki naše narodnosti v Italiji in ita pri nas. Mejo je treba torej odpret1 ^ za . ju. zamisli, napredne zamisli, tiste, ki zaSr*JJ j,0n-goslavijo v luči helsinških načel, berlins ^ ference o nevmešavanju v duhu sodelovat1 nujnosti, da je treba strpno spoštovati tu yejja nja in stališča drugih. To pomeni, da J .ysern maloobmejni promet čimbolj razvijati, P n:ave na področju boljše organizacije, večje in večjega gospodarskega, tehnološkega gjp. stvenega sodelovanja. Prav zato bi m0 .. pre-venija kot enakopravni dejavnik federa J ,-ne vzeti tudi svojo aktivno vlogo v predložit . ^ ureditve na meji, da bi bile te značunos meje v celoti uresničene,* je dejal Mitja (dd) Kdo bo vodil socialistično stranko po januarskem kongresu? RIM — Socialistična stranka bo imela januarja svoj vsedržavni kongres, ki bo nekaj mesecev pred svojo redno zapadlostjo. Tako je dejal ob koncu zasedanja socialističnega vodstva tajnik stranke Bettino Craxi. Šlo bo za prvi kongres, od kar je bil Bettino Craxi imenovan za predsednika vlade. Postavlja se že vprašanje, če bodo na kongresu izvolili ali ne njegovega naslednika na čelu PSI. V preteklih dneh sta krožili dve domnevi: vodstvo stranke naj bi poveril Claudiu Mar-telliju, ki je trenutno najbližji Craxiju, sili pa naj bi ustanovili direktorij, v katerem bi bili najvidnejši voditelji stranke. Kaže, da je prva domneva dokončno odpadla, kot je izjavil sam Martelli, ki je dejal, da trenutno ni nobene potrebe, da bi šli v tako zahtevne spremembe. Druga domneva ostaja še vedno v veljavi, vendar v zelo nejasni obliki. Gotovo je le, da bo Craxi ohranil formalno funkcijo tajnika stranke. S praktičnega vidika sta tajništvo PSI in predsedstvo vlade seveda težko združljivi. Craxj je na včerajšnjem zasedanju vodstva napovedal celo vrsto italijanskih in mednarodnih obvez, ki jih bo moral v prihodnjih dneh opraviti. Tako bo na primer prihodnji teden skupaj z zunanjim ministrom Andreottijem v Parizu srečal predsednika Mitterranda. Že to dokazuje, da je težko uskladiti funkciji predsednika vlade in tajnika stranke. Kaj torej storiti? Prevladuje mnenje, da bo za časa Craxijevega predsednikovanja socialistična stranka imela kolektivno vodstvo. Na socialističnem kongresu bodo vsekakor morali pre-ustrojiti vodstvo stranke. Za sedaj še ni jasno, kakšen bo položaj obeh najvidnejših voditeljev notranje opozicije, se pravi sedanjega predsednika socialističnih poslancev Formice in sedanjega ministra za delo De Mi-chelisa. Ni še jasno niti kakšen bo odnos teh dveh vidnih predstavnikov PSI z Lombardijevo levico, ki jo še vedno vodi minister Signorile. Poleg vsega vlada v vrstah PSI dokajšnje nezadovoljstvo, saj je bilo treba plačati za predsedstvo vlade zelo visok davek. Socialistična stranka postaja vse bolj «predsednikova stranka* brez drugih izstopajočih osebnosti. To dokazuje tudi včerajšnje Craxijevo poročilo, ki je temeljilo v glavnem na njegovem vladnem programu. Vodja petstrankarske vlade se sicer ni ustavil pri detajlih, poudaril pa je potrebo po korenitih reformah inštitucij ter po dialogu s parlamentarno opozicijo, predvsem s KPI. R. G. Težavna pogajanja sindikati - Fiat TURIN — Po skoraj dveh' secih premora bodo danes P stavniki FIAT in sindikata k nar jev spet sedli za P°& J • mizo. Nadaljevali bodo P S nja glede zaposlitve delavce ki so že oktobra 1980 v nilni blagajni. Takrat je bi . reč podpisan sporazum, da . v dopolnilno blagajno 1 rajj uslužbencev, ki pa bi j spet nastopiti z rednim aew» julija letos. Ta datum šali za tri mesece in šemo zelo težavna, kajti stalisc dikata in vodstva FIAT so -eV kaj narazen. Sindikat kovi namreč zahteva, da se pw „ zaposli najmanj 5 tisoč.uirnbiiski cev, pri turinski avtom ^ tovarni pa pravijo, da se ne morejo obvezati, ker je ^ slitvena raven odvisna od mobilskega tržišča. Chinnicijev dnevnik danes pred višjim sodnim svetom RIM — Posebna komisija, ki jo je višji sodni svet imenoval, da bi raziskala primer Chinnichijevega dnevnika, je sinoči zaključila delo in bo danes poročala pred vsemi člani sveta. V odsotnosti predsednika tega telesa, Pertinija, ki se mudi še na počitnicah v Val Gardeni, bo predvidoma dolgo sejo vodil podpredsednik Giancarlo De Carolis, ni pa še znano, če bo odprta za javnost. Najvišje samoupravno telo italijanskih sodnikov bo moralo odločati na osnovi poročila in ugotovitev posebne komisije, ima pa več možnosti: odloči lahko arhivizacijo Chinnicijevega dnevnika, ministru za pravosodje ali generalnemu pravdniku kasacijskega sodišča lahko posreduje akte, ki se nanašajo na nekatere ali na vse sodnike, katerih imena vsebujejo Chin-nicijevi zapiski, posebni komisiji lahko naroči dodatno preiskavo, odloči pa se lahko tudi za pravo široko preiskavo o delu palermskega sodstva. Odločitev bo v največji meri odvisna prav od rezultatov, do katerih so prišli člani posebne komisije, ki jo je sestavljalo šest članov višjega sod nega sveta, njenemu delu pa je sledilo približno dvajset sodnikov. Višji sodni svet pa se bo danes v svojem počnem sestavu seznanil z vsebino 16 strani dnevnika ubitega sodnika. Policija spravila tolpo ugrabiteljev za zapahe TURIN — Po dvomesečnih temeljitih preiskavah je turinskim poiicij-skim agentom letečega oddelka v sodelovanju s kvesturami iz Novare, Va-reseja, Reggio Calabrie in Catanzara uspelo priti na sled tolpi banditov, ki je v zadnjih letih izvršila v Piemontu in Lombardiji vrsto ugrabitev. Z uspešno akcijo, ki jo je vodil državni center «Criminalpol» so priprli deset oseb, med katerimi sta tudi dve ženski in sicer 47-’etna Albertina Caversazi in pa njena 21-letna hči Gabriella. Obe stanujeta v Vareseju. Proti štirim osebam, ki pa so zaradi drugih prekrškov že v ječi, so sodniki izdali zaporne naloge. Policijski agen- ti iz Turina pa še iščejo tri priP3 tolpe. _ . noskU' Vse so obtožili ugrabitev u1 y zlo-sov ugrabitve ter združevanj g^o-činske namene mafijskega k® oegg>° raj vsi obtoženci so iz okohc® .^ Ja Calabria in preiskovalci rnf ckup**11 pripadajo mafijski zločinski «N’drangheta». (-0lp° Razen teh dveh poskusov sp^ga obtožili ugrabitve znanega tu g0 ga industrijca Paola Alessia, K1 po-banditi izpustili po šestih Diač^ tem, ko so njegovi sorodnik1 « y-preko 4 milijarde lir. Tolpa J® jji-grabila gradbenika BortočottiJ dustrijca Gellinija. Kancler Sinowatz sprejel predstavnike koroških Slovencev DUNAJ — Avstrijski kancler Sinovvatz je včeraj sprejel predstavnike slovenske manjšine na Koroškem. V več kot dveurnem pogovoru so obravnavali več vprašanj, ki zadevajo 7. člen avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki zadevajo sedanji položaj pripadnikov slovenske manjšine. Pozornost so predvsem namenili kulturi in izobraževanju, vključno otroškim vrtcem, otvoritvi druge srednje šole trgovske smeri v slovenskem jeziku, zastopnosti slovenske manjšine na radiu in televiziji. Slovenski predstavniki so izrekli nezadovoljstvo, ker so imenovali novega šolskega inšpektorja na Koroškem, ne da bi slovensko manjšino vprašali za mnenje. Kancler Sinowatz je novinarjem povedal, da se je pripravljen znova srečati s predstavniki slovenske manjšine, ko bodo to zahtevali. Pogovore je ocenil kot uspešne, dodal pa je, da so številna vprašanja še naprej odprta in da jih bodo obravnavali še na zvezni ravni, (dd) Carstens v Sarajevu SARAJEVO — Predsednik ZRN Karel Carstens, ki se z ženo mudi v Jugoslaviji na povabilo pred sedstva SFRJ, je včeraj obiskal Sarajevo. Ob tej priložnosti so bili uradni pogovori med delegacijama SR BiH in ZRN, ki sta jih vodila Milanko Re novica in Karel Carstens. Visoki gost iz Bonna si je ogledal bližnje športne objekte, na katerih bodo prihodnje leto 14. zimske olimpijske igre. Predsednik Carstens je obiskal tudi Unisovo tovarno avtomobilov v Vogošču, ki že več kot desetletje uspešno sodeluje z zahodnonemško družbo Volks-vvagen. Partner iz ZRN je do sedaj investiral skupno okoli 50 milijonov mark, za prihodnje obdobje pa je predvidena znatno večja naložba. Sarajevski TAS že proizvaja 50.000 vozil, ki jih prodajajo po vsem svetu, do leta 1985 pa bodo proizvodnjo povečali za 30.000 vozil. Predsednik Carstens je dejal, da to sodelovanje dokazuje, kako je moč skupne želje spremeniti v praktično delo in da bi sodelovanje teh dveh organizacij lahko postalo model za krepitev sodelovanja med evropskimi državami. Izrekel je posebno za dovoljstvo, ker v tej tovarni skupaj delajo jugoslovanski in nemški delavci, kar prispeva h krepitvi razumevanja in sodelovanja med državama, (dd) Italiji negativen rekord mladinske brezposelnost1 RIM — Izmed vseh industrializiranih držav ima Italija poseben negativni rekord: na Apeninskem pa’otoku je namreč največji odstotek mladinske brezposelnosti. Ta podatek je izšel iz seminarja, ki teče na pobudo OECD v Rimu in se bo zaključil jutri. Vsekakor pa so na seminarju poudarili, da je današnji položaj nadvse zaskrbljujoč, kajti vsi ukrepi, ki so jih sprejele posamezne države, da zajezijo mladinsko brezposelnost, so se izkazali za neustrezne. Kaže, da problematike ne gre uokvirjati samo v spldšen gospodarski okvir, ampak predvsem v krajevno stvarnost. S tem bi se dalo rešiti vprašanje. Razprava na rimskem seminarju je zaobjela tudi še en zelo aktu . v dik, in sicer upokojitve. Te • vjgrtu! Italiji veliko govori, da hi ^ jf starostno mejo upokojitev, k . teč3 izzvalo cel kup polemik. n-nriP0^ je predstavnik ENI Gabrielu V penil, da bi pomenil ta u*cre^L0gplo^':' varen manever, če bi ga č1 Spodbujal bi namreč brezpos® bi v vrsti podjetij zavrl °b h3 proces, kar bi znatno vpu' uv3' specializirano delovno silo in,kaj f janje novih tehnologij. Skr8 čina razpravljalcev je bila -jposU da je treba vprašanje brezPkržljc'[ upokojitve obravnavati rlf.lin r65’ in ni ravni, tev tega kar predstavlja cdin° vprašanja. Po tragediji južnokorejskega «jumba» nad Sahalinom Francoski piloti ne bodo leteli v Moskvo Moskva napada Reagana — Priznanje sovjetske lii •’-^a so sovjetski lovci «ustavi-tuznokorejski boeing 747, ki je flsei v sovjetski prostor nad Kamčat-jJ Je Povzročilo med tukajšnjimi o-bol°Va^Ci številne komentarje. Naj-,J P°Bost° vprašanje pri tem pa se hojl’ ZQkaj sovjetske oblasti niso ta-zanr]TlZTlaie *n pojasnile, kaj se je auo nad sahalinskim otočjem, na-da so čakale, da je dobila Hirnen^^na ^riza zaoslTui°ee ^j^jetski komentatorji zdaj tudi Pob' opozariai°, da je mednarodni tizr 1°^ Več k°t napet, vendar pa , £ 2a zaostritev vidijo predvsem (.j ^nški «protisovjetski kampanji», niške'1" bi jo okrog izgubljenega pot- je e9Q letala začel Ronald Reagan posredno po prvi novici, da °korejski boeing 747 ni prispel i>er C- Središčna točka sovjetske dj zte incidenta je zaradi tega tula n nain°vejši uradni izjavi osta-(„1 e^Premenjena: južnokorejsko le-^ • kakršnokoli že bilo, naj bi bilo na: ^vidniškem poletu, za njim pa tj- se skrivale ameriške obvešče-mne službe. dogodkov, ki so jo sovjetske (d sh_ vse dni dajale po koščkih jja- zjPetku tudi zelo protislovnih), thng„- bila tako zdaj po tukajšnjem HoniU za°kr°žena. Južnokorejsko lesami bi letelo brez vseh predpi-vQrb] navWacijskih oznak, ne odgo-itj v"0 na sovjetske radijske pozive PornpOZ?rda, preletelo strateško zelo čQ(, 'topne sovjetske baze nad Kam |0 j?. }n Sahalinom, nekajkrat odda-znaJPrana radijska sporočila, ki so torn- za obveščevalni sistem in ljje(lrQnia- Komanda sovjetske pro-te ^ke zaščite, ki je menda vse bj p°batke podrobno analizirala, naj stoja, dokazujejo predsinočnji incidenti v tonila s’ ko je policija napadla in brutalno raz-sre,^..študente, ki so demonstrirali po mestnem kaf^entje (po poročanju agencij jih je bilo ne '■ J sto) linice so se pomikali v sprevodu od državne vojar- proti vladni palači, ko je prihrumela stfant PM>l'clja- ki je skušala razpršiti demon-Protivf; Mladi so najprej reagirali s kričanjem tednih gesel, po nekaj policijskih napadih pa so segli po kamenju in z njim obmetavali policijske agente. Ob koncu dokaj ostrih spopadov je policija aretirala približno petdeset študentov. Brutalni nastop Pinochetove policije je še zaostril napetost v pričakovanju današnjega petega protestnega dne, ki ga je napovedala demokratska zveza, potem ko razgovor z vlado ni dal pričakovanih rezultatov. Od reakcije režima na «bobnenje» praznih loncev (ta oblika protesta je postala v Čilu že tradicionalna) bo mogoče presojati, ali Pinochet dopušča možnost dialoga z opozicijo ali pa bo skušal, kot že avgusta, ko je na santiaških ulicah obležalo 28 demonstrantov, zadušiti vse širši odpor s silo. Pomembna novost v čilskem političnem življe- nju in v ofenzivi zoper Pinocheta pa je tudi prvi tudi javni nastop nekaterih komunističnih voditeljev po skoraj desetletju strogo ilegalnega dela. Komunistični voditelji so na tiskovni konferenci, ki je bila v rezidenci pokojnega čilskega pesnika Pabla Nerude, odločno zahtevali odstop generala Pinocheta, obenem pa zavrnili tudi vsako možnost dogovarjanja z vlado za rešitev krize, ki pretresa državo. V tem pogledu se politika KP Čila precej razlikuje od politike sredinske «demo-kratske zveze», ki je pristala na dialog z notranjim ministrom Jarpo. Razgovor z vlado se je po mnenju komunistov izkazal za sterilnega, poleg tega pa bi dogovarjanje lahko omogočilo diktaturi, da se še nekaj let ohrani na oblasti. Atentat na francosko ambasado TEHERAN — Pred francosko ambasado v iranski prestolnici je včeraj prišlo do atentata. Neznanci so v vozilo z diplomatsko evidenčno tablico položili peklenski stroj. Avtomobil je bil parkiran kakih sto metrov od glavnega vhoda v francosko veleposlaništvo in ko je eksplodiral, je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Pri tem sta bila tudi lažje ranjena dva uradnika francoske ambasade. V zadnjih časih so zabeležili že vrsto podobnih atentatov proti predstavnikom francoske diplomacije, lasti pa si jih armenska teroristična skupina «Orly». V Bruslju sestanek o jeklarski industriji BRUSELJ — Predstavniki Euro-fer, to je organizacije, ki zajema največje proizvajalce jekla v Evropi, se bodo danes srečali s podpredsednikom posebne komisije EGS. Na sestanku bi morali določati višino proizvodnje železa za zadnje trimesečje 1983. Vladni predstavniki držav skupnosti so namreč 25. julija podpisali sklep o zmanjšanju proizvodnje na tem industrijskem področju predvsem zaradi padca povpraševanja na tržišču. Zaradi tega sklepa bosta utrpeli zlasti Italija in Nemčija, medtem ko ne bo prizadeto to industrijsko področje v Franciji in Veliki Britaniji. Kako bo po umoru Aquina? MANILA — V izredno napetem stanju na Filipinih, ki se je po umoru voditelja filipinske opozicije Benigna Aquina še bolj zaostrilo, se je včeraj začela uradno preiskava, s katero bodo morali ugotoviti, kdo si je atentat na Aquina zamislil. Predstavniki opozicije in Aquinovi sorodniki so že obtožili posebno komisijo, ki bo preiskavo vodila, pristranosti, ker je ta tesno povezana s filipinskim predsednikom Marcosom. Poleg tega je opozicija izrazila svojo zaskrbljenost glede na prihodnost države. Nujne so politične volitve in sestava demokratične vlade, trdi opozicija, le tako se bodo Filipini lahko izognili državnemu udaru, do katerega bi prišlo v primeru odstopa ali smrti že ostarelega Marcosa. Kitajska o odnosih s SZ PEKING — Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Qi Huaiyuan je ob skorajšnjem obisku sovjetskega podministra za zunanje zadeve Mihai-la Kapitse na Kitajsko izjavil, da ni nobene stvarne možnosti za izboljšanje sovjetsko-kitajskih odnosov. Qi je namreč podčrtal, da ne bo plodnega dialoga med državama, vse dokler ne bodo rešena vprašanja v zvezi s Kambodžo, z Afganistanom in s prisotnostjo sovjetskih vojaških sil na kitajski severni meji. Poudaril je pa tudi, da je treba razlikovati Kapitsov delovni obisk od pogajanj med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ki bodo letos oktobra v Pekingu. S Kapitsom se bodo namreč kitajski predstavniki razgovarjali o sodelovanju na trgovskem, znanstvenem, kulturnem in turističnem področju. 0%QlnJe odstopil, kot kaže je nje-Ptqv pl,htična kariera zaključena, ie-knje . njegovo gledanje in obna-1qsj ,Se dolgo vplivalo na njegove Z ato je sedaj čas obra-fc(,j ali vsaj čas poskusov razumeti, ^°bni P°toenila njegova vloga v so-?9°(j0t)|ufi>uski oz. točneje, izraelski : ki je rojen leta 1913, je še tiste prve generacije zsio-Prjsppte Patriarhom, ki so odločilno ŽQoe v°fi k nastanku izraelske drže A, D ^državni cčetje» pa so se <8%,, 90 bred ustanovitvijo judovske ftnsfa telili v dve glavni struji. Ve-f's,'čn Slruia' danes znana kot labu Oibar^’ ie izhajala iz socialističnega telet]a’ ki se je na začetku tega S(j J5® razvil v Vzhodni Evropi zlate jQ Rusiji. Po cepitvi na sionizem bfetfgi^iolistična vsebina vedno bolj fie . • a vendar ni izginila, teni' V a izhaja iz druge veje, ki iktnu n,a čistem judovskem naciona tfiitgj- katere začetnik je bil Beginov le pr] Jabotinski. Iz tega gibanja se Ie?ljnecI drugo svetovno vojno v Pa ktcj[azuila tudi vojaška organi *Wl Jr°.un Zwai Leumi, ki jo je °-gin in ki se je proslavila z Pavel Stranj V žariščih napetosti Z Beginovim odstopom konec njegove politike? atentati preti angleškim vojakom in z ustrahovalnimi pokoli palestinske ga prebivalstva. » Večina Izraelcev je še po letu 1948 zavračala Beginovo skrajno šovmistično gledanje na Palestince in v javnem mnenju je bila razširjena o-cena, da je Begin pač «izraelski ja-šist». Ben Gurion ga je leta 1963 označil z besedami: «Ko sem po radiu prvič slišal Beginov govor, se mi je zdelo, da slišim Hitlerja.» Kako je bilo potem mogoče, da so Izraelci leta 1977 izvolili ravno njega za državnega voditelja'.' Ta preobrat je še težje razumljiv, če se upošteva dejstvo, da je večina izraelskih volilcev danes po rodu iz arab skih dežel, da pripadajo zato revnej- šim slojem prebivalstva, medtem ko je bil Begin značilni predstavnik Ju dov evropskega porekla, ki imajo danes bolj ugoden družbeni položaj v državi. Razlago za ta premik v izraelskem javnem mnenju moramo iskati v letu 1967, ki ni prineslo le znane zrna ge nad arabskimi vojskami, ampak veliko več. Izrael je do tedaj igral vlogo obkoljene žrtve, ki jo sosednji velikani stalno ogrožajo. Šestdnevna vojna je pokazala, da lahko Izrael ogroža sosede, in vsi ki so sanjali o «Veliki Palestinh, ki naj bi pokrivala vse biblijske pokrajine so dobili nov zalet. Arabska Cisjordanija, ki se je sprva zazdela nekak talec, s kate rim bi Izrael zahteval priznanje ali kvhčjemu še Jeruzalem, je začela postajati judovsko kolonizacijsko o-zemlje. V tem novem vzdušju je bil Begin najbolj raprezentativna političrui osebnost v Izraelu. On je že 29 let trmasto trdil, da je treba iti v to smer in zato so bili pozabljeni vsi njegovi prejšnji grehi. Huda stiska, v katero je zašla izraelska vojska ob egiptovskem napadu leta 1973, je še bolj pospešila naraščanje Beginovega u-gleda. Ko se je zazdelo, da laburisti ne bodo znali ne izvojevati odločilnih bojev z Arabci, ne rešiti izraelskega gospodarstva iz slepe ulice se je večina Izraelcev odločila za Begina. In Begin jih ni razočaral. Jasno je pokazal, da ne misli vrniti ne Cisjorda-nije, ne Jeruzalema ne Golana. Sinaj je «žrtvovah, za mir z Egiptom in s tem dosegel proste roke na severni meji, kamor je lahko usmeril vse izraelske energije. In ravno tu je Begin doživel svoj življenjski neuspeh. Ob invaziji Libanona je verjetno računal, da bo enkrat za vselej zbrisal Palestince, kot vojaško silo in to mu ni uspelo. Žrtvoval je dober del simpatij, ki jih je Izrael užival na Zahodu, pripeljal je državo v strahoten gospodarski položaj (inflacija je v Izraelu 130%), sprožil je močno notranjo politično o-pozicijo, a kljub temu mu vsa njegova brezobzirnost ni pomagala do zloma Palestincev. Njegov odstop lahko ima veliko pomenov: lahko je le fizično strt, zaradi šibkega zdravja; lahko je moralno strt zaradi nedvomnega neuspeha, ki ga je doslej doživela njegova politika, lahko je res tudi oboje in želi raje ostati v zgodovini, kot predsednik, ki je dosegel uspeh na egipčanski fronti, kot pa predsednik, ki je doživel neuspeh na libanonski. Poklicnemu zavodu «J. Stefan» grozi zaprtje Spet v teku boj za učne prostore Kje bo imelo letos pouk več kot 150 dijakov slovenskega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan, potem ko je pokrajina obvestila, da ne bodo mogli iz varnostnih razlogov uporabiti sedanjega šolskega poslopja, paviljon «B» v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice prj Sv. Ivanu? Izredno resno vprašanje, ki veleva vsej slovenski zamejski javnosti, ne samo šolskim organom, da se postavijo odločno v bran naše poklicne šole, je že spet priklicalo iz spomina na dan enega od temeljnih aspektov časovno sicer še mlade, a zato nič manj bogate «zgodovine» zavoda Stefan: njegovo dolgoletno bitko za osamosvojitev in pridobitev primernih prostorov, ki bi ustrezali takemu tipu šole. Sedanji zavod Stefan je zakorakal v svet slovenskega šolstva v Italiji pred trinajstimi leti kot slovenska podružnica pri italijanskem zavodu Galvani. Svoje prostore (za dva oddelka) je imel na šoli Cankar prj Sv. Jakobu. Šola se je z leti razširila še z dvema oddelkoma (monterjev RTV in kemijskih operaterjev), medtem ko je bil ukinjen tečaj za šivilje. Z razširitvijo šole so postali prostori na Cankarju pretesni: šola je dobila nov sedež v Ul. Matteotti. Vštric z bitko za prostore se je bila še pomembnejša bitka za osamosvojitev, za avtonomijo šole, ki je bila novembra 1978 končno priznana. Na šolo se je bilo medtem vpisalo vse več dijakov. Vodstvo zavoda je zahtevalo primernejši učni prostor, pri čemer ga je slovenska javnost odločno podprla. Pred štirimi leti so prizadevanja obrodila zaželen* sadove: poklicnemu zavodu je bil dodeljen del paviljona «B» v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice. Najprej je dobila šola tri učne prostore v pritličju, nato so uredili vseh pet razredov, kasneje pa še del prvega nadstropja. Predlanskim se je v drugo polovico prvega nadstropja, v desni trakt, vselil oddelek za geometre pri trgovskem tehničnem zavodu. Poklicni zavod si je v prostorih s časom uredil tudi laboratorije (elektronskega za oddelek RTV in kemijskega za oddelek kemijskih operater jev), ki so za to šolo neobhodno potrebni. Mehanske delavnice na šoli sicer nimajo, uporabljajo pa delavnico zavoda Galvani v Ul. Androna Economo. Že takoj ob vselitvi je vodstvo zavoda obvestilo občino, naj uredi vse prostore za šolske namene in naj predvsem pregleda varnostne naprave, ki so predpisane po zakonu. Po preureditvi je vodstvo šole dobilo od občinskega higienskega urada potrdilo, da so prostori primerni za šolo. Poznejši pregled, ki so ga opravili izvedenci u-stanove ENPI, je pokazal, da z električno napeljavo nekaj ni v redu in prav te pomanjkljivosti so bile povod za sedanje izredno resno stanje, ko grozi šoli zaprtje. Pri tem naj omenimo, da se je pred nekaj leti med poukom v mehanični delavnici huje ranil eden od dijakov. Predmetni profesor in ravnatelj zavoda sta bila po nesreči poklicana na sodišče pred pre-torja zaradi morebitnih odgovornosti. Pregled nadzor-ništva za delo ie tedaj ugotovil, da so varnostne naprave v delavnici odgovarjale predpisom, zato so celotno zadevo arhivirali. Po negativni oceni inšpekcije ENPI bi bilo nadaljevanje pouka na šoli sila nevarno vse dokler ne bi pomanjkljivosti odstranili. Po znanem požaru v tu rinskem kinu Statuta je mnogo ravnateljev po Italiji odstopilo, ker šolski prostori niso odgovarjali predpisom. Prav zaradi tega vodstvo poklicnega zavoda ne more sprejeti nase odgovornosti za nadaljevanje po uka v takem poslopju. Dolžnost pristojnih organov je, da čimprej opravijo delo brez nadaljnjega nepotrebnega izgubljanja časa. (še) Napeto vzdušje ob današnjem začetku pouka Težave za tržaške občinske vrtce Občinski otroški vrtci tržaške ob čine ■ odpirajo danes svoja vrata otrokom v znamenju pravcatega kaosa. Namesto sproščenega, veselega, skorajda prazničnega vzdušja, ki bi moralo spremljati začetek pouka po poletnem premoru, so se znašli tudi letos ti vrtci v morju polemik in težav, kar bodo, na žalost, v prvi vrsti občutili na lastni koži prav otroci in njihovi starši. Težave ob samem začetku šolskega leta v zadnjem času sploh niso več novost. Prav zato pa se z vso silo zastavlja vprašanje, zakaj ne ukrepajo pristojne oblasti, v tem primeru tržaška občina, pravočasno, da bi pred začetkom pouka premostile, razrešile nastale probleme. Na podlagi večletnih negativnih izkušenj bi morale na ta način postopati. Ob pomanjkanju takega načrtnega, sprotnega ukrepanja, se zgodi, da začne nekaj dni pred odprtjem vrtcev ali šol teči upravnim in šolskim o-blastem voda v grlo. Na hodnikih, pred vrati pristojnih organov se začnejo zbirati vse večje vrste nezadovoljnih vzgojiteljic in mater z otroki v naročju, na pisalnih mizah v uradih se grmadijo svežnji papirja s številnimi prošnjami in še bolj številnimi protesti, telefoni vsevprek brnijo z zahtevami po pojasnilih za to ali ono premestitev, nenazadnje telefonira še odbornik za šolstvo, ki se Spored seminarja za šolnike Seminar za slovenske šolnike šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, se danes nadaljuje z vrsto predavanj za vzgojiteljice ter za učitelje. Teoretična predavanja ter praktična hospitacija v vrtcu Lucija pri Portorožu se bodo danes, 8. septem bra ter jutri, 9. septembra, ponovili za drugo skupino vzgojiteljic. Pred vajanja, na temo «Govorna vzgoja v predšolski dobi», bodo danes na učiteljišču «A. M. Slomšek*, s pričetkom ob 8.30, obisk v Luciji pa je predviden za jutri s pričetkom ob 9. uri. Tri skupine učiteljic pa bodo danes in jutri lahko v Kulturnem domu poslušale predavanja o «živih besedah slovenskega jezika* (Berta Golob, pedagoška svet. Zavoda za šolstvo SRS) o «Otroku - družini in šoli dandanaš nji» (psih. Slavica Pogačnik - Toli čič) ter o «Otroških ljudskih inštru mentih in otroških plesih v osnovni šoli* (Julijan Strajnar in Mirko Ra movš sodelavca SAZU). Predavanja se bodo pričela ob 8.30. • V parku na Pončani se danes prične tradicionalni praznik komunističnega tiska, ki se bo nadaljeval do 12. septembra. Glavna točka današnjega sporeda bo debata ob 20. uri o temi «Mladina danes in 8. september 43». Kasneje bo igral ansambel «E poi...». Nadaljevanje seminarja za vrtnarice Obisk v dvojezičnem vrtcu pri Luciji Prva skupina otroških vrtnaric se je včeraj v okviru 19. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem, udeležila hospitacije in obiska v otroškem vrtcu Lucija pri Portorožu. Srečanje je potekalo v jutranjih urah, obsegalo pa je vzorni nastop koprskih vzgojiteljic, razgovor o vzgojnem delu in z njim povezanih vprašanjih ter o-gled razstave didaktičnih sredstev za razvoj govora. Pri tem naj omenimo, da so številne igre, lutke, slikanice in sestavljenke, ki naj bi predšolskemu otroku pomagale do pravilnega govornega razvoja, sestavile in pripravile same vzgojiteljice tamkajšnjega Vrtca. Tako na srečanju, kot na ogledu prostorov, je udeležence tržaškega seminarja spremljala pedagogija in ravnateljica vrtca v Luciji, Vojka Štu-lar, ki je pohvalila stike med vrtnaricami iz Trsta in s Koprskega. «Udeleženci tržaškega seminarja za slovenske šolnike, to se pravi vrtnarice s Tržaškega,» je povedala gostiteljica, «so bili že 'ani na obisku v koprskem vrtcu pri Semedeli, tedaj je prišlo tudi do prve izmenjave izkušenj z našimi vzgojiteljicami. Zame je bila to prva priložnost, da sem se na štiri oči seznanila s slovenskimi kolegicami iz Trsta, čeprav sem o zamejskem šolstvu že precej brala v Primorskem dnevniku, ki temu vprašanju posveča veliko pozornost.* Pedagoginja Vojka Štular, nam je povedn a, da sta pri Luciji dva oddelka, slovenski in italijanski, poleg tega pa se v slovensko sekcijo vpiše veliko otrok iz sosednjih republik, ki slovenščine ne poznajo. Prav zato je vprašanje dvojezičnega govornega razvoja pri otroku ter dvojezičnega šolstva, tudi v vrtcu pri Luciji močno občuteno. «Prav vzgojitelji v vrtcih ter pozneje osnovnošolski učitelji,* je poudari- la Štularjeva, «imajo najvažnejšo vlogo pri ustvarjanju temeljev za skupno sožitje in ljubezen med otroki različnih narodnosti. Pri nas se tudi slovenski otroci v zadnjem letu vrtca u-čijo italijanščine in sicer v okviru i-gre in družabnosti. Važno je namreč, da otroka na učenje in poznavanje novega jezika predhodno pripraviš ter da ga nove govorice ne učiš pod pritiskom. Prav zato se pri nas slovenski in italijanski otroci skupaj igrajo, kosijo, skupaj pa tudi pripravljajo prireditve in se udeležujejo različnih praznovanj.* Lucijski vrtec obiskuje tudi malček, ki je fizično prizadet in se mora pri premikanju posluževati vozička. «Ta fantek se je odlično vključil v otroško skupnost in tudi njegovi starši so srečni,* nam je ob naših vprašanjih povedala ravnateljica vrtca. «Zanj skrbi varuhinja, dvakrat na teden pa ga obišče specialni pedagog, ki poskrbi za individualno terapijo. Sama mislim, in večji del to pri nas tudi uresničujemo, da bi morali otroci z la žjimi motnjami obiskovati normalno šolo, težje prizadeti pa zanje primerno posebno šolo. To tudi zato, ker vzgojiteljice v normalnih vrtcih in o-snovnih šolah največkrat nimajo dovolj strokovne priprave, da bi za fizično zaostalega ali psihično prizadetega otroka zadostno skrbele ter mu omogočile pravilen razvoj.* je znašel kar sam, brez spre ' in torej brez pomoči vseh pot dokumentov, mi ogledu ene . ških šol. Reševati nastala vp n ja v tako napetem ozračju je P™ tično nemogoče, zato ni me , ga, da upravni stroj kar naenkrat klecne pod težo vseh teh tezav. V podobnem kaosu je tudi tez>cu luščiti poglavitne nerešene Pr0 . • ’ tiste, ki bi jih morali ob odprtfl vrtcev najprej izpostaviti 771 V stiti. Že pred začetkom pouka je nomni sindikat šolnikov ostro P . stiral, ker je občina vztrajala V novem urniku glede odpiranja ^ ških vrtcev. Pri tem gre °P°z0 ’j,0t ne odpirajo vsi vrtci ob <■ • ^ predvideva nov urnik. Večina J „ pira še ob 8. uri, le v tisbh fLd-v katerih so starši zaprosili z v ^ časno odprtje, so se PnUl9,irnM vemu urniku. Z vprašanjem so torej tudi letos avtonomni kati le dvignili oblak prahu. Prav tako je bilo z upraš071-^.? vila otrok v posameznih ^ Po novi delovni pogodbi bi g šteti vsaka sekcija mj?eč P° ^jjMl trok namesto dosedanjih 31). v se je prilagodila tej normi ponedeljek. „ (pri Od tega zapoznelega sklep ^ čemer pa nosijo odgovornost tua dikati, ki so ^spregledali* n w srečanja z občino) je vzb;}„nje-rn vsemogočih vprašanj. Z zrriarzj ^ števila otrok v posameznih s j so postali kar čez noč nekater ^ «preobljudeni». Take primere „ beležili na Alturi, pri Sv. TLLvih-Istrski ulici in še v nekaterib 0 Starši otrok, ki niso dobili me ^ teh vrtcih, so se znašli taKo ^ vprašanjem: kam vpisati svuj ke? V drugih vrtcih je seved ^ dovolj prostih mest (popuia J troških vrtcev se je zaradi grafskega padca tudi oj. skrčila), ti vrtci pa so se dal jeni. tudi Pred podobnimi dilemam so vzgojiteljice. Mnogo so jih ‘(ofcra( mestili, premestitve pa so . izzvale ogorčene proteste Pr! jelo Dodati je treba še, da čaka ^ v občinskih vrtcih tudi pran ., y suplentov: na prednostni lest > ^ je razobešena na oglasni de ^ delka za šolstvo pri trzaš** .j je kar 234 imen, med fcatep yse tudi 13 slovenskih vzgojitelj1 • ^ kandidatke gotovo ne bodo zaželenih suplenc. ^ložafl1 V takem nerazčiščenem P t.r(- se torej odpirajo vrata občmsK ^ cev v tržaški občini. Med te „ so tudi štirje slovenski, 777 ■ 5». Ul. Conti, v Ul. Ginnastica, P'‘e Ivanu in na Greti. Omenjene nfii italijanskih vrtcev bodo le meri odsevale na slovenske, Kl ^frf-že spet nahajajo pred čisto spmcI nimi problemi. O le-teh Pa prihodnjič .. . Sok*7^ Na igrišču nabrežinskega v soboto in nedeljo tradic j^eja septembrski praznik, ki ga 9 ^cE komisija za prosti čas podjetj GA. bo Nenavaden in uspešen poskus Tarcisia Dal Masa na zemljišču pri Logu Brazilsko zelen j ad presadil v breško zemljo Vicenza, Benetke in Milan, potem Francija in Brazilija, nazadnje Trst: Tarcisio Dal Maso je dal skozi četrt sveta, na trenutke mu je življenjska pot bila prav pustolovska, saj je gazil po neprehodnih latinskoameriških pragozdovih, sedaj pa se je usidral v našem mestu. Bolj kot meščani pa ga poznajo naši ljudje iz dolinske občine: pri Logu med Dam jam in Ric-manji ima obsežno zemljišče, na katerem goji tipični sorti brazilske zelenjadi, quiabo in jilo. Edini v Evropi. To je že samo po sebi dovolj nenavadno, še zanimivejše pa je, da gre za križance, ki so jih ustvarili Japonci, a Tarcisio jih je nebodilen posnemal, in to z navdušijivim uspehom: nekaj jih je razstavil že ob lanskih Kmetijskih dnevih v Boljuncu in poskrbel tako za senzacijo, kd p« na letošnji skorajšnji razstavi ne bo nič manjša. Tarcisio Dal Maso je zanimiv človek. Rodil se je 18. februarja 1916 v Camisanu blizu Vicenze, svojih let pa gotovo ne izkaže. Izšel je iz številne kmečke družine, ni pa ostal na zemlji, ampak je po akademskem študiju na beneški univerzi začel poučevati francoščino (v Vicenzi, samih Benetkah in Milanu), pa tudi italijanščino v Franciji na Ažurni obali. Leta 1947 se je odpravil v Brazilijo «zaradi italijanskega povojnega kaosa* in tam leto dni poučeval, nato pa opravljal trgovsko-predstavniške posle do leta 1962, ko je pripotoval v Bari; zatem je prišel v Padovo, zdaj pa je že deset let na Tržaškem. Sorodnikov v Italiji nima več, vsi so v Braziliji. Med petnajstletnim bivanjem v Južni Ameriki se je dodobra seznanil z značilnostmi kmečkega pridelovanja in po prihodu v naše mesto je začel premlevati, kako bi brazilske zemeljske sadove presadil na naša tla. Zamisel je uresničil februarja lani in od tedaj mu semena rojevajo kot za stavo, celo bolje in nagleje kakor na brazilskih tleh. Quiabo in jilo uspevata na kakršni koli zemlji v zmernem podnebju, sta pa sila odporna proti burji, ki jima ne more do živega, tako globoke in široke razpredene korenine imata. In še: gnojenja sploh ni treba, le vode ne sme nikdar zmanjkati, to pa je tudi vse. Rastlini sta košati, v višino zrastet^ do me- • marših0 tra in pol pa še več, tudi za oko sta lepi, tako da ju w uporabi okrasno. Jilo je sad križanja med jajčevcem (melancano) 73 p3- dižnikom, na prvi pogled izgleda v resnici kot nekaks ^ radižnik, barva se suče med rdečo in rumeno. Setev J vejja goča skozi vse leto, sadov pa neverjetno veliko. Podob7). pp za quiabo, ki rojeva podolgovate in pri nas trikrat vcCJ~,rni3' dove kakor v Braziliji. Ti se pojavljajo v vsem premeru na steblu in vseh, gornjih, srednjih ter spodnjih ve71 - ^ijia• jilo kot quiabo sta zelo okusna zelenjad, vrh tega tudi zdr. p saj je izkušnja pokazala, da sta kot nalašč za zdravlje trnih in ledvičnih obolenj. Njuna semena, ki jih je v * , jje plodu na stotine, pa dobro dejo tudi zagrljenim kanarčk 1 je se jih dodobra nazobajo, prično kaj kmalu prepevati, veselje. ^ Sredi prisrčnega čebljanja njegovega sedemletnega siuž Elia nam je Tarcisio, čigar žena Angela Maria Noviem buje v tovarni Telettra, povedal, da preizkuša še drug ^3 brazilske zelenjave pa tudi sadja, tako na primer 1713713 ’ujš: xdxe, mandioquino in mandioco. Poglavje zase pa je ma ^ v sadno rastlino smo videli, kako bohotno se je razrasti ^3 samih štirih dneh in zvedeli, da je to ovijalka, ki i1 3 gs in iz katere sadežev iztisneš dragocen sirup. Trije s3 strežb dajo za liter. Prostorna stiska nam ne dovoljuje, da bralcem s Tarcisiovimi recepti, kako najokusneje pripraviti le. in jilojem jedila, ki so prava vaba za sladokusce. Velja. pe da z obema lahko zaokrožimo mesne dobrote, ju pa 80 j W želji zauživamo brez mesa, vendar z raznimi začimba dovedneži naj si kar ogledajo razstavo Dal Masa ob prm*’1 tijskih dnevov v Boljuncu in prišli bodo na svoj račun- DRAGO GAŠPKRL V Trstu bodo v nedeljo ustanovili Odbor za mir V Trstu se te dni snuje še ena pobu-a za mir. V času, ko smo priča vse ^cjermii zaostrovanju mednarodnih /’nosov, ko se ženevska pogajanja o rojevanju jedrskih raket srednjega Čktl0^ej° premakniti z mrtve to-t®.' »o obstaja resna nevarnost, da bo talija, skupaj z drugimi zahod-*^Wopskimi državami dopustila na-sbtev jedrskih raket na svojih tleh sicilskem Comisu, je vest o ustano-vi podobnega odbora nadvse dobro-V številnih drugih italijanskih 2®?®* smo bili že pred časom priča robnim pobudam; Trst, mesto na Ji dveh kultur, se očitno tudi ni v*°gel izogniti želji po miru, ki je a v zaanjih letin v svoj voz vse cm več preprostih, miroljubnih lju-P® vsem svetu. lJir'e nove rimske vlade na tem ključnem gospodarskem področju. Smernice vlade so bile konservativne, volitve so pokazale voljo po spre da 'n,,.t°da vrnili smo se na staro, je rečeno v sporočilu, ki sicer priznava, jj. Julijanske razmere pogojuje mednarodna kriza, a pripominja, da jim v qlj rsni meri botrujejo nesmotrne in povsem zgrešene odločitve tukajšnjih ‘Gstvenih krogov. ClSL in UIL o načrtu IRI-Fincantieri odWfera Fmeantieri, kot lahko po vsej pravici že nazivamo enostransko Sv!>t ®I o preustroju poldržavnega ladjedelništva brez obveznega po-VfJa S sindikati, vse bolj buri tržaške duhove. Toliko več spričo neuradne stih i ^a osrednji sedež nove družbe, ki bo nastala s spojitvijo šbrinaj-tf„ izjede Iških družb, v Rimu in da pripadata Trstu le vodstvi za gradnjo fohfh ladij in ladij,irih motorjev, medtem ko naj bi vodstvi za gradnjo *n ladij in za ladijska popravila šli prav tako v Rim. spo^ndikata CISL in UIL sta včeraj glede tega izdala ostri protestni Po trditvah Eligia Paolija Je Calvijev kovček v Celovcu? V aferi o Calvijevem begu iz Italije, v katerega so vpleteni tudi trije Tržačani, se odkrivajo nove skrivnosti, za katere pa je zelo težko vedeti, koliko resnice je v njih. Zadnja novost v tem smislu je informacija, ki naj bi jo dal tržaškim preiskovalcem «plavolasec» Eligio Paoli, češ da je Calvijev kovček, v katerem so so bili shranjeni dragoceni dokumenti, v neki banki v Celovcu. Eligio Paoli, tržaški trgovec z avtomobili, ki je še vedno v aretaciji na domu, ker je osumljen, da je skupno s tihotapcema Vittorjem in Marsichem sodeloval pri Calvijevem begu skozi Trst, trdi da mu je informacijo dal prav Vittor, ki je Calvija pospremil v Celovec, kjer sta se ustavila nekaj dni kot gosta sester Kleinszig. O Flaviu Carboneju, Calvijevi desni roki, ki je prvi obtožil Paolija sodelovanja pri begu, pa Paoli meni, da se je vse izmislil, zato da bi spravil preiskovalce na zgrešeno sled. Tako ali drugače, dejstvo je, da se vse osebe, ki so spletene v zadevo Calvi, skušajo rešiti pred odgovornostmi, tako da drug drugega spravljajo v kašo, kovčka, v katerem je Calvi baje imel žgo- če podatke o kriminalni loži P2, pa sodniki ne morejo dobiti v roke. Tržaški preiskovalni sodnik Colarie-ti je včeraj zjutraj zaslišal tako Vittor ja kot Marsicha. V križnem zasliševanju ju je zadržal več kot dve uri. Kot znano, sta med drugim obtožena goljufije na račun »plavolasca*, od katerega sta iztržila 30 milijonov lir, v zameno pa mu posredovala lažne informacije v zvezi s Calvije-vim kovčkom. Kaže, da sta goljufijo priznala, večji del odgovornosti pa o-ba zanikata, kot zanikata tudi dejstvo, da bi poznala kraj, kjer hranijo kovček. Colarieti misli vsekakor kmalu zaključiti s formalno preiskavo te goljufije in uvesti sodni postopek proti obema. • Danes popoldne bo na Trgu Uni-ta manifestacija Revolucionarne komunistične lige, ki sodeluje v vsedržavnem koordinacijskem odboru za mir. Od 16. do 22. ure bodo pristaši gibanja pobirali posebne glasovnice za referendum proti oboroževalni tekmi. Pogovor s tajnikom raziskovalnega inštituta Stranjem Obračun tabora «Benečija 83» je zadovoljiv + Nepričakovano nas je zapu- stila naša draga teta Emilija Stoper Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči sestra, svakinje, nečaki sestrične in drugo sorodstvo. Trst, 8. septembra 1983 Nenadoma nas je zapustil naš dragi Dušan Ota Pogreb bo danes, 9. t.m., ob 13. uri iz glavne bolnišnice v Dolino. Žalostno vest sporočajo: žena Angela, otroci, sestra in brat z družinami Kroglje, 9. septembra 1983 Uslužbenci občine Dolina izrekajo i-skreno sožalje svojemu delovnemu tovarišu Marinu Oti ob nenadni izgubi dragega očeta. 8. 9. 1981 8. 9. 1983 mm 0^ °bčiriški dvorani v Špetru Sloveče,, v Beneški Sloveniji bo jutri zve-la .predstavitev raziskovalnega de-Zjji 1 so ga udeleženci letošnjega ra-Bf^plnega tabora »Benečija 83» o-riju *1 v skoraj dvotedenskem bivati^ v tem kraju. S tem se bo tabor Se .^ključi], mladi raziskovalci pa tn0v^° v soboto vrnili na svoje do- 0 našem obisku v Špetru smo že poročali, napovedali pa smo tudi objavo nekaterih razgovorov, ki smo jih imeli tako z voditelji, oziroma mentorji tabora, kot tudi z nekaterimi od mladih raziskovalcev. Začeli smo razgovor kar s Pavlom Stranjem, tajnikom Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je tudi glavni organizator vseh treh dosedanjih raziskovalnih taborov: Zanimalo nas je, kako so se mladi znašli v Beneš ki Sloveniji, kako so navezovali stike z domačini, kako poteka delo itd. «Pot do domačinov je seveda šla na začetku preko že tukaj obstoječih slovenskih organizacij v Beneški Sloveniji, ki so nam bile v glavno pomoč in oporo. Tako smo imeli že ob svojem prihodu v Benečijo postavljene dobre temelje za naše .nadaljnje delo. Že drugi dan našega bivanja v špetru smo z veseljem pozdravili obisk mladih domačinov pri' nas v Dijaškem domu, kjer stanujemo in živimo. Led je bil prebit, saj smo se zvečer že srečali v gostilni, nekaj skupno zapeli in se takoj dogovorili tudi za razna športna srečanja v do mači telovadnici. Tudi sicer so nam prav ti mladi precej pomagali pri našem delu, predvsem kar zadeva delo naše sociološke skupine, ki je anketirala prav mladino tega področja. Prav tako smo naleteli na razumevanje in sodelovanje tudi pri občinski upravi, ki je izdala ob našem prihodu na občane razglas, da nam pomagajo pri našem delu.* Špeter je bil center delovanja letošnjega raziskovalnega tabora. Ste torej opravili vaše delo samo na tem področju? «Ker je to prvi tak tabor v Beneški Sloveniji, smo se morali nujno o-mejiti na eno samo področje. In ker je v Špetru ta Dijaški dom, ki nas je vljudno sprejel, smo izbrali za naše delo prav ta kraj, oziroma to področje.* Mladi so, kot smo to sami videli in tudi že zapisali, z bivanjem in tudi s samim delom v Beneški Sloveniji zadovoljni. Torej bo tudi prikaz njihovega dela dober, zadovoljiv? «Glavni poudarek prikaza našega tokratnega dela bo prav gotovo na tem, kako naši mladi pristopajo, vsak v svoji skupini, vsak na svojem področju, z različnih aspektov, k odkrivanju celotne problematike tega pod ročja. Tu ne gre torej samo za anketiranje, za risanje zemljevidov, za zbiranje podatkov. Tu gre za to, da znajo naši mladi iz svojega dela potegniti tudi zaključke in pravilno predstaviti rezultate in ugotovitve, do katerih so pri svojem delu prišli.* Jutrišnja predstavitev bo tako zelo pomembna in važna za uspeh tabora, zato se nanjo vsi vestno pripravljajo. Želimo jim pri tem kar največ uspeha. N. L. Ob drugi obletnici smrti Vide Pečenik roj. Kuret se je z ljubeznijo spominjajo mož Angel, sin Marino in hči Pierina z družinama ter drugo sorodstvo. Boljunec, 8. septembra 1983 8. 9. 1971 8. 9. 1983 Ob žalostni obletnici Saško Daneu se te spominjajo vsi tvoji Trst, 8. septembra 1983 Drugi natečaj «Foto Trst 80» Po lanski izredno uspešni in obetavni izkušnji je slovenski fotoamaterski krožek «Foto Trst 80» razpisal tudi letos fotografski natečaj. Z barvnimi diapozitivi na prosto temo ali barvnimi fotografijami na temo «... z ljubeznijo ...» se drugega natečaja lahko udeležijo vsi fotoamaterji iz Furlanije-Julijske krajine. Kot rečeno, je lanski natečaj pokazal, da vlada za tovrstno dejavnost veliko zanimanje. Lanskega, prvega natečaja se je namreč udeležilo okrog osemdeset fotoamaterjev iz raznih krajev dežele in obeh narodnosti. Prireditelji si nadejajo, da bo udeležba tudi tokrat na višini. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ petimi diapozitivi in petimi barvnimi fotografijami. Fotografije z osebnimi podatki (ime, primek, naslov in naslov dela) morajo biti označene z rdečo točko na spodnjem levem kotu v smeri pravilnega gledanja, nastavljene v okvirih 5x5. Daljša stranica barv nih fotografij mora biti od 20 do 40 cm dolga. Na hrbtni strani pa morajo biti navedeni osebni podatki avtorja. Dela je treba oddati od 7. do 18. novembra letos na sedežu krožka v Ul. sv. Frančiška 20/11 (34133 Trst). «Vesela pomlad* gost Pueri Cantores Mednarodni kongres «Pueri Cantores», se bo letos odvijal v Trstu, na mestnih trgih in v cerkvah pa bodo ljubitelji zborovskega petja lahko, od danes do nedelje, prisluhnili številnim otroškim zborom. Otvoritvena svečanost te pomembne manifestacije bo danes ob 18. uri na Vejni, ob 21. uri pa bo na Trgu Unita folkloristični koncert. Za jutri je na sporedu koncert v cerkvi S. Maria Maggiore, v petek pa se bodo mladi pevci udeležili svečanosti v Redipuglii. Manifestacija «Pueri Cantores* se bo zaključila v nedeljo v katedrah sv. Justa. Poudarimo naj, da bodo pred tržaškim občinstvom nastopali otroški in mladinski zbori iz različnih krajev Italije, častni gost prireditve pa bo openski slovenski otroški zbor «Vesela pomlad». SLOVENSKO 'GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 10. septembra, cb 16. uri v avditoriju v Portorožu PIERO CH1ARA DELITEV Gledališča PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE PDG Nova Gorica vas vabi k vpisu abonmaja za sezono 1983 - 84. Prijave abonmaja sprejemamo vsak dan vključno do 15. t.m. na naslov PDG, Leninova 2 (Kulturni dom) -65000 Nova Gorica ali po telefonu 25-326. Prijavo abonmaja lahko oddate tudi kulturnemu poverjeniku pri lastni delovni organizaciji. Repertoar je naslednji: W. Shakespeare «Troilus in Kresida» - režija Dino Radojevič; Jordan Plevneš «Erigon» «Ljubiša Georgijevski); Nikolaj Erdman «Mandat» (Jože Babič) ; Eugene 0’Neill «Dolgega dne potovanje v noč» (Zvone Šedlbauer); Sean 0’Casey «Pravljica za lahko noč» (Aleš Jan); Thomas Berndhardt «Nad vsemi griči je mir* (Dušan Mlakar). PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica Danes, 8. t.m., ob 13.00: Jordan Plevneš «Erigon». Predstava za srednjo šolo Ajdovščina na dvorcu Zemono pri Vipavi. Jutri, 9. t.m., ob 20.30 na dvorcu Zemono pri Vipavi: J. Plevneš «Eri-gon», red premiera in izven. CANKARJEV DOM - Ljubljana Predvežje velike dvorane: Še jutri, 9. t.m.: Razpisi abonmajev Slovenske filharmonije (od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure). Razstave Do 11. septembra v preddverju: Izbor s VI. jugoslovanskega bienala male plastike v Murski Soboti. Kino Ariston Zaprto zaradi počitnic do 1. oktobra. Eden 17.30 «Blade violent». Fenice 18.00 «Krull - Un mondo lon-tano anni luce dalla tua immagina-zione*. Ken Marshall. Nazionaie Dvorana št. 1 «1 Tabo» Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 «Sex orgy col-lege». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3. 16.00 «Zombi Holo-caust» Grattacielo 17.00 «Arturo» - za vsakogar Mignon 16.30 Pappa e Ciccia - P. Vil laggio Aurora 16.30 Franchestein junior Capital 17.00 Kramer contro Kramer. Radio 15.30 «L’altro vizio di una mo-glie». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Rassegna del terrore Changeling*. Moderno 16.30 Yerico mile. Lumiere 17.00 «Easy rider*. Prepovedan mladini pod 14 letom. Giardino pubblico 21.00 «Agente 007 -La spia che mi amava». ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi na komemoracijo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki bo v nedeljo, 11. septembra, ob 16. uri pri spomeniku na bazovski gmajni SŽ SLOGA - planinski odsek organizira v nedeljo, 11. t.m., 3. tradicionalni spominski pohod «Bazoviški junaki«. Zbirališče in vpisovanje bo na vrtu bazoviške zadruge. Odhod bo ob 11. uri. Hoje je približno 3'30”. Vabljeni športniki, starejši in planinci ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da se začne seminar za vaditelje otroških folklornih skupin danes, 8. t.m., ob 15. uri v Dijaškem domu v Trstu. v ŠD BREG s sodelovanjem KD SLAVEC priredi 10., 11. in 12. t.m. v Ricmanjih PRAZNIK BREGA Vse večere vas bo zabaval ansambel Pomlad ob dobro založenih kioskih Koncerti V soboto, 10. t.m., ob 20.30 bo v evangelistični luteranski cerkvi (Lar-go Panfili) koncert, ki ga izvaja Vokalno inštrumentalni sekstet. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 11. septembra, avtobusni izlet na Belopeška jezera in na Visoko Pončo. Odhod avtobusa ob 6. uri izpred tržaške sodne palače (Foro. Ulpiano). Prosimo točnost Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 11. septembra v Ribnico - Kočevje - Bazo 20 - Dolenjske Toplice (kosilo) - Muljavo in preko Ljubljane v Trst. Vpisovanje in informacije vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdi-rivo 30/11. nadstropje - tel. 64459 ah 732858. Odhod iz Trsta v nedeljo, 11. septembra, ob 6.45 z Oberdankovega trga. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Šolske vesti šola Glasbene matice obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1983 - 84 odprto za Trst in podružnice še jutri, 9. septembra, od 9. do 12. ure na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. Razna obvestila SKD Igo Gruden obvešča pevke in pevce, da je prva supna vaja v ponedeljek, 12. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Danes, 8. t.m., se z otvoritveno slovesnostjo na Vejni pričenja narodni kongres pevskih zborov, ki so vključena v italijansko združenje PUERI CANTORES. Osrednja manifestacija se bo odvijala jutri, 9. t.m., v cerkvi Santa Maria Maggiore v Ul. Colle-gio 6 s pričetkom ob 20.30. Kot častni gost bo nastopil MPZ Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Franca Pohajača. Pripravljalni odbor aDnevov kmetijstva* obvešča vinogradnike tržaške pokrajine, da se bo vršila v sklopu zgoraj navedenih dnevov, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu razstava grozdja naslednjih sort: a) za Breg: malvazija, sauvignon, merlot in refošk; b) za Kras: vitovska garga-nja in refošk (teran); c) ostale sorte so izven konkurence. Svoje šprone (mladica z grozdjem in listjem) lahko razstavljajo vsi vinogradniki, ki obdelujejo vsaj 800 trt. Šprone se lahko odda v soboto, 17. 9. 83, od 9. do 13. ure v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, ah pa od 9. do 12. ure na sedežih občin Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Za morebitne informacije se interesenti lahko obrnejo na občino Dolina - tel. 228110 ah na Kmečko zvezo tel. 62949. Vsi, ki bi radi razstavljah svoje pridelke na «Kmetijskih dnevih*, ki bodo od 16. do 19. septembra t.l. v Boljuncu, naj se javijo na občinskem sedežu v sobi 36. Zainteresirani se lahko zglasijo tudi telefonsko na številkah: 228110, 228127 ah na 228392. Za razstavo pride v poštev: grozdje, zelenjava, poljščine, zajci, kokoši in ostala pertunina. Uprava občine Repentabor bo sprejela v službo z začasno delovno pogodbo voznika občinskega šolabusa za šol. leto 1983-84. Zainteresirani naj se obrnejo na občinsko tajništvo za potrebna pojasnila do 10. septembra. f Čestitke___________ Danes praznuje NINO ZUDEK 50. rojstni dan. še na mnoga, mnoga leta mu kliče vesela kiapa. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Tabor - Opčine vabi danes, 8. septembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na ogled filma Tranvej uopen-ske. Film v barvah je posnel domačin To jo Biondo (Viktor Sosič). Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 8. septembra MARIJA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.32 — Dolžina dneva 12.58 — Luna vzide ob 7.54 in zatone ob 20.38. Jutri, PETEK, 9. septembra PETER Vreme včeraj: Temperatura zraka 24,2 stopinje, zračni tlak 1013 mb ra hlo raste, brezvetrje, vlaga 60 odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Pamela Naperotich, Marco Tonsi, Erika Sturii. UMRLI SO: 85-letna Carla Sbona vd. Karoschitz, 80-letna Maria Bro-sich vd. Mersnich, 87-letni Mario Co-cevani, 74-letni Alfredo Bellen, 85-letna Angela Faoro vd. Cosani, 74 letna Emilia Stoper vd. Ban, 88-letna Celestina Bresaz, 73-Ietni Giovanni Pausich, 68-letni Dušan Ota. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39 in Trg Unita 4) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Sesljan, Opčine, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OPRAVLJAM vsako pleskarsko delo po ugodni ceni. Tel. 81186. PRODAM peč Olmar na metan v d -brem stanju, 10 m emajliranih ce Telefonirati na št. 410372. NA OPČINAH se je dne 1. 9. 83 popo dne izgubil pes doberman,_ pr* vec, z nerezanimi ušesi, slisi na Gustavo. Velika nagrada za telja. Telefonirati na št. 211020 au na 211090. j u v OSMICO ima družina Frandou Sli vnem št. 25. Toči belo m cn vino. . v PRODAM dva lesena soda (w IU' dobrem stanju. Telefonirati na 0481/33553. „ . w OSMICO je odprl Rudi Petaf“ Boršta. Toči belo in črno vino- ^ ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovses ordiniral od 5. septembra da j 15. do 19. ure. ki ga JOŽE BIZJAK prosi gospoda. je srečal pred mesnico v v naj se zglasi v Divači št. 9.• KUPIM knjige za 1. razred P.oKULTe. ga zavoda za orodno mehaniK lefonirati 200-927. 25. PRODAM hišo na Kontovelu si. v dobrem stanju, 80 kv- m. ^ nirati na št. 220-601 od U-ure. cnjfla- OSMICO ima Josip Gruden v ^ torci 6/A. Vabi vas na kožar raje polič, belca ah terana. ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE EDDA DESC0 UL. DESTRIERO 11 TEL. 744-45« ZAČELO SE JE VPISOVANJE ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba od 20. do 8. jO. 9171, predpraznična od 16. ure in praznična od 8. do 20. V spomin na dragega ii,oža in o-četa Karla Lazarja daruje družina 50.000 hr za spomenik na Colu. Namesto cvetja na grob pok. Karla Križmančiča darujeta družini Vodopivec in Janko 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Alojzija Gojča in Eme Komar daruje Fulvija (Col 21) 10.000 hr. Ob tretji obletnici smrti Mirota Čuka darujeta žena Lidija in hči Gabrijela (Trebče) 30.000 hr za Skupnost družina Opčine. V spomin na prijatelja Marjana Kralja daruje Albert Kralj (Trebče) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Marija Kralja in Gi-gio Kralj darujeta Anica in Silvan Mesesnel 50.000 hr za godbo V. Parma. V spomin na Slavka Pirjevca in Marico Škabar daruje družina Poč-kar 10.000 hr za pevski zbor V. Mirk ter 10.000 hr za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Marico Škabar daruje družina B. Pahor 25.000 hr za Di jaško matico ter 25.000 lir za RMV. V spomin na Uroša Košuto daruje družina B. Pahor 20.000 lir za RMV. Namesto cvetja na grob tov. Marice Škabar daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za Združenje aktivistov za tržaško ozemlje. Namesto cvetja na grob Juste Švab vd. Tretjak in Marije Tenze vd. Ma ganja daruje Dušan Košuta z dru žino 20.000 hr za vzdrževanje spomenika padlim borcem v Križu. Namesto cvetja na grob Slavka Pirjevca daruje Dušan Košuta z dru žino 15.000 hr za pevski zbor V. Mirk. Namesto cvetja na grob dragega Marja Černeta darujeta teta Mira tisoč din in Viktorija Čok 10.000 hr za spomenik padlim v NOB v Lo-njerju. V počastitev spomina Marice Škabar daruje Stanko Bole 50.000 hr za Združenje aktivistov tržaškega ozemlja. V počastitev spomina na Slavka Pirjevca daruje Stanko Bole 50.000 lir za Združenje aktivistov tržaškega ozemlja. Namesto cvetja na grob Justine Tretjak daruje družina Košuta (Križ 276) 10.000 hr za KD Vesna. Namesto cvetja na grob Ruggera Martinisa in Franca Caharije daruje Rudi Sedmak (gostilna - Vižovlje 8) 20.000 hr za godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje Marko Pertot 10.000 hr za godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Juštine Okretič darujeta Marko Pertot in mama Zofka 20.000 hr za godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Ide Grilanc daruje Sonja Majovvski 10.000 hr za skavtsko organizacijo. V počastitev spomina Slavka Pirjevca daruje družina Fabjan 10.000 lir za pevski zbor V. Mirk. Namesto cvetja na grob Justine Caharija vd. Okretič darujeta svakinja Albina in družina Vassallo 30 tisoč lir za pevski zbor I. Gruden in 20.000 za nabrežinsko godbo. Renato Babič iz Milj daruje 30.000 hr za Zvezo borcev Boljunec. Namesto cvetja na grob Franca Caharije darujeta Stanko Mislej 10 tisoč hr in Stanko Kralj (Slivno) 10.000 hr za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Uroša Košuto darujeta Jole in Edi Germani 20.000 hr za ženski pevski zbor I. Grbec iz Skednja. V spomin na drago prijateljico Marico daruje Graziella Gregorič 20.000 lir za Združenje aktivistov. V spomin na Angela Ukmarja daruje žena Ivanka 10.000 hr za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Angela Ukmarja daruje brat Franci (Celje) 500 ND za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Slavkota Pirjevca daruje Nadja Ukmar (Bar) 5.000 hr za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Jušto Tretjak daruje Danica VergineUa 10.000 hr za KD Vesna. V počastitev spomina Slavka Pirjevca daruje družina Walter Brus 50.000 hr za tabornike RMV. V počastitev spomin Slavka Pirjevca daruje družina Rogelja 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na mamo Ido Grilanc darujeta hči Lidija in Romano Štoka 25.000 hr za ŠD Kontovel in 25.000 lir za dramsko skupino Prosek Kontovel. V isti namen darujeta Vilma in Drago Antoni 25.000 lir za proseški cerkveni pevski zb°r „ rc tisoč hr za popravilo cerkve pentabru. .. c dl' V spomin na pok. Ido Gru ^ aa rujejo nosači krste 60.000 vzdrževanje spomenika P3 j 0>i Proseku. V isti namen daruj ^ Guido 25.000 hr za vzdrževanj^0 menika padlim na Proseku ingepeF hr za popravilo cerkve na tabru. Grjla**c V počastitev spomina lae r>ragica in Slavka Pirjevca darujeta cer in Marija 30.000 lir za presest kveni pevski zbor. 0- Ob obletnici smrti očeta J^užin0 bada daruje sin Zdravko z 50.000 hr za ŠK Kras. gjay- Namesto cvetja na grob P°iV r0 # ka Pirjevca daruje družina ^e[)jiia tisoč lir za vzdrževanje SP° na Proseku. rahar^° V spomin na Frančkota ^ za daruje Marjo Golemac lO.OOU Godbeno društvo Nabrežina- ^a Namesto ‘cvetja na grob rafija Caharije darujeta Danilo /A dr11' Radovič 20.000 lir za godben štvo Nabrežina. Marta Kocjan (Bazovica de- je 50.000 hr za združenje bi portirancev ANED. fen V spomin na pok. tov. J°?Kžu> ^ ceja, soustanovitelja OF v ’SJkot\ce<'' ostalih tovarišev umrlih v tracijskih taboriščih daruj«3 M in Gigia Bogateč 20.000 lir Vesna, 20.000 za sekcijo bore tis*1, Križ, 20.000 za komunisti«*' $ 50.000 lir za združenje b* jjr z portirancev ANED in 20.0W o2gii>' Združenje aktivistov tržaškega lja. . ju^ Namesto cvetja na groD por*1'"' Okretič darujeta Danilo *** Gnjd^ Mihelič 20.000 lir za SKD L in 20.000 hr za ŠD Sokol. gla# V spomin na moža in brata darujeta Iva in Karlo PirjeV« lir za pevski zbor V. Mirk. ^jr V spomin na Slavka Pirjevca ij-jo: Cveto VergineUa (Uabr 10.000, Anica in Darko Sta£ Srečko Verša z družino 20-0*/’'J' in Andrej Nabergoj 10.000, yar^ Emil Nabergoj 10.000 in J*5*^ iV>' (Božje polje) 10.000 hr za Peva V. Mirk. Dva dneva beneškega filmskega festivala jjj ^°9ati filmski programi in strogost oziroma resnost, predvhodi v hjarf0ram^ (prepovedan vstop v kino po začetku projekcije), osebna fo-l®aJya na akreditacijah itd., karakterizirajo letošnji beneški festival, na bilpTem vc<3 tokih prerivanj pred projekcijami, ne kaotičnih gneč, ki so p značilne za prejšnja leta. Isto pa je vzdušje, direndaj, dnevi imajo obpeSen rdem, ljudje prihajajo, odidejo. Pomembne osebnosti se prikažejo cajno na polovici festivala ali celo na koncu. /eri torkovem sporedu je bil zanimiv film švicarskega režiserja T. Koer je n *^tot». že peti dolgometražec tega za nas neznanega režiserja, ki se "*sko izučil in dolga leta tudi sodeloval s Kluejem. Filmska zgodba se cm la v hveh časovnih obdobjih: iz sodobnega, ko se Andres (film industrij- Ifcb^Anna (vojna sirota) po dolgih letih spet srečata in skušata ustvariti ■zenski odnos, ki sta ga imela v mladosti, prehaja v obdobje nemške •£&,! ....................................................................... in faci-*€■ ko avtor prikaže bodisi Andresove mladostne krize, kot prostaško vzdušje njegove družine — oče je industrijec, ki se obogati z vrt anjem orožja Nemčiji. V ospredje prihaja dvoumna švicarska politika tedel9* svetovni vojni, ko so «Švicarji šest dni delali orožje za Nemce, v Pa molili za zaveznike Mnogo pričakovanj letošnjega beneškega festivala se je strnilo ob zad CF^eVvem filmu «Die macht der gefiihle» (Moč čustev). Delo ob jjj “V® tematski območji: 1. nasilna panorarnika mesta iz avtorjevih impre-kci de*eb Khein - main: rekonstrukcija čustev. 2. Opisuje kulturno inšti-j, lo opere kot «centralo proizvajanja čustev»: predstava sama in zakulisje. silj? kontekstih se mršijo zgodbe nekaterih vsakdanjih ljudi: reporter, po-tfto ^ 6C’ žrtev uboja, ropar kožuhov, detektiv itd. Nikakor enostavno tema Sen a°P°lnjuje z mnogimi citati iz starih filmov (Nibelungi fritz lang, mar-ai). r.°9 Gustava Ucickpja, stukes Carla Ritterja) in s posnetki oper Alceste PoT3?. w- C. Gliicka, Rigoletto in Aida z glasbo Verdija, ter osebnosti iz °oja politike filma, televizije in radia. r okviru filmov izven konkurence (se______.---------- Snu". mladi avtorji) so v kinodvorani La perla vrteli prvenec Gabrijela . ‘Vatoresa «Sogno di una notte d’estate» — filmsko dvoumno gledališko jntiski^-0!CV3ru Wmov izven konkurence (sekcija Venezia - De Sicaitali Salv 1 - w V I > ■ ■ i i • w w ■ i ■ Vw» J -- v ser ji ie Vred leti sam Salvatore zrežiral. Občuti se še vedno reži- tožnjo po gledališkem izražanju in voljo ustvariti sodoben musical. (sen B®awie Nanninijeve — italijanske rock zvezde — in dolga igra pred ^ Flavia Bucia ter krasna scenografija dajejo temu filmu poseben šarm. * * * la rv^etoš'n^ beneški festival ne dopušča velikih presenečenj. Filmi so vsi socr< Prečni ravni in ni izrednega dela. V dopoldanskih urah so vrteli «Ti-seK?- vcela» (Tisočletna čebela) Jurija Jakubisca, ki je v tekmovalni iiru,131 toga festivala. Češkoslovaški avtor prikaže življenje slovaške dru-v m V toali vasici skozi tri generacije tja do prve svetovne vojne — tudi fcj ^mahnjenem svetu slovaške vasice se občuti splošen politični napredek, ™ ^ po prvi svetovni vojni prinesel do spremembe življenjskih pogojev. Cai: 0sebru> zanimivo je bilo zadnje delo italijanskega režiserja Claudia okni 30 «Amore tossico», ki ga je Marco Ferreri predstavil publiki v CaUfari^lmoV iZV€n konkurence' Po 20 letih od Spadolinijevega Accatone rea!iUn P°novno «blišč» velike rimske «borgate». Od tega nastane kruto Oa Iiim' fci beleži «antropološko mutacijo» zgodovinskega pomena, ki Qq • , - - m —, - w^ — — „ w w vJe Spadolini opredelil kot «genocid» s strani nove oblasti konsumizma predmestja oblega heroin, in mladeniči obrobnih družbenih razredov v težkih mamilih upor vsem boržujskim moralizmom in kulturi, he- Ijaj. lm v resnici nekaj nudi. Mamila postanejo vir dohodkov za mnoge če ln so pravzaprav že del «podtalne» ekonomije velikih mestnih periferij: pfA0 to. za starejše generacije lahkoten vir dohodkov, postanejo za mlade potrošnja. Da bi film realiziral, je Caligari več časa živel v «bor jj| J1" in spoznal življenje teh mestnih predelov; za snemanje se je poslu tolJ(Sn9} narkomanov, avtorjevo prikazovanje je brezobčutno, surovo, ba ejJ]®®* iskanja življenjsko važnih mamil postane za te mlade edini smisel Knto in edina skrb. konkurenci za «Zlatega leva» je tudi znan režiser Andrej Vajda s t. toni «Kino Uoho r« (T.iuheren v Nemčiii). ki ie skuvai z ijušr toEine liebe in Deutschland» (Ljubezen v Nemčiji), ki je skupaj oZrur1 °bnovitelj poljske povojne kinematografije. V zgodovini filma je Sodob fcot avtor sP°s°ben občutiti in prikazati globoke družbene napetosti ie,! n°sti in bližnje preteklosti. Njegov zadnji film je tematsko osredoto-v obdobje druge svetovne vojne in okolje mu je nemška vasica. o j- 'togičen konec zaključuje strasten in obenem romantičen ljubezenski Potom katerega Vajda prikaže absurdnost Hitlerjevih idealov, ne-Hk^ost nemške religioznosti, ki preide skrajno do norosti. Obenem se k Ja wši tudi v sodobnem času, ko pisatelj (sin Paoline) končuje roman i? 'je v zvezi s tem vrne v rojstno vas ter se zanima za tragičen dogodek ,er.: vaši rubriki sem že večkrat bral, da se tudi italijanskim dr- šteje za pokojnino delovna doba in partizanščina v Jugoslaviji, sem eden izmed teh, ki imajo dobo v Jugoslaviji, vendar mi ni tojttf .ako bom dobil to priznanje. Moj primer je namreč precej zapleten: el sem bil pri partizanih v Srbiji, po vojni sem tri leta delal v Sloveniji, »Jslja še dve leti v Bosni. Neki kolega mi je dejal, da je moral on 1 Prošnjo v Sarajevo, a je zelo dolgo čakal in mu niso vsega priznali. dob nai se- po vašem mnenju obnašam, saj bom kmalu imel 35 let skupne jit6o ,n bi šel rad čimprej v penzijo, dokler ne zvišajo starosti za upoko-• kot se vedno pogosteje slišijo govorice.» R- K. da ' Pre(I kratkim je v jugoslovanski zakonodaji veljalo pravilo, v tl11?1'9 zavarovanec, ki uveljavlja pokojninsko oziroma zavarovamo dobo h republikah SFRJ nasloviti zahtevek na nosilca socialnega zava-loCbpJa republike, v kateri je kronološko imel zadnjo zaposlitev. Do- edost n°Ve8a zveznega zakona pa vsaj glede teritorialne, pristojnosti po-terjt ay^*ajo postopek, saj je sedai pooblaščena za reševanje teh zahtevkov Oje ”r'alno najbližja republika. V Vašem primeru ni potrebno pošiljati proš-hirjv, Sarajevo, temveč Vam bo vsa tri obdobja obravnavala Ljubljana ozi-lurjg . Področna enota SPIZ v Kopru. Tako bo olajšano morebitno zaslišanje le Or/r sPl°P neposredno posredovanje za čim hitrejšo izstavitev odločbe. Če Pok .točilnega pomena jugoslovanska pokojninska doba za dopolnitev 35-letne rpoJfuhske dobe morate počakati na odločbo in paziti, da ni partizanščina kov V* že priznana v Italiji. Če pa je že dozorelo pri INPS 35 let prispev-vložite takoj prošnjo in jugoslovanski del pokojnine boste uve-Naknadno. 0 sobote plačati kmečke zavarovalne prispevke Enkrat na začetku tega leta se je vpisal v kmečko zavarovanje Jtolj sin, ki pa je sedaj našel zaposlitev v tovarni. Čudno se mi zdi, % , rrQm sedaj plačati s prvim obrokom kar 350 tisoč lir. Je to za enega Pocfr^j ■dva zavarovanca? Zdi se mi vseeno preveč, ker smo na goratem Va in ker sin ne dela več na kmeti ji.» M. S. ejQ)7?u^arfca v starejšem obdobju. '*->■ ko pa je razstavi «sever- ka- Olnft se yi uui v u. in 16. Wii>! [Barthovi krilni oltarji v siiejšp,- priliv bolj poudarjen v s‘°leti času, se pravi v 15. in bauris (Barthovi krilni oltarji kr iJ? Bratu Carnicu in v Mediis ?intnhi** attar beljaškega mojstra v Kaž W’ in ^ drugi). ® pjj? Pa; da se je lesena plastika jati nr ntB z°čela živahneje razvi-»eeta -«ia ? beneškem obdobju in dotogi€(j v°i vrh v 16. stoletju: v tem ^ništ-kko pobliže zasledujemo u-MajtjL. razv°i v furlanski leseni niSQnJp 0(2 P°zne gotike do pozne re belo,. Beneških umetnikov, ki sc so je razmeroma fyil0 ,l v Furlaniji Mora na Tazstavi so prisotni Andrea Gia7nb?0n’ Baolo Amedeo in Michele rnočnn0n^ veudar je videti, da so ®ke ^ in uveljavljali bene- *fie?n ,e. (tipična oltarna oblika in ®kirn Po iptihov). Omenjenim beneška Qjnetnikom sledi domača furlan-f>lCner.Q«ta. ki je s svojimi stva-uhetnizoblikovala furlanski* ^0 i xzraz- Kakor v slikarstvu ^°!?ne/Stopa tudi v leseni plastiki kjer se severni in beneški Zbirni ^Pljajo in presnavljajo v ■'a jJ1 ln samostojen likovni izraz. t'Hnu,JJe7n mestu je Domenico da %tj ,2° (1448 - 1507), ki je na raz-°gato zastopan, tako da že iz, njegovega razvoja razberemo bistvene poteze splošne usmeritve tako i-menovane tolmeške šole: Spočetka u-metnik sprejema kot arhitektonsko zasnovo poliptiha beneško poznogotsko shemo: toda pregosta arhitekturna «mreža» (in deloma tudi okras) nekoliko utesnjujeta njegovo težnjo po plastičnem poudarku figur. Zato umetnik preurejuje tradicionalno shemo tako, da ji odpira večje niše, zato da v njih samostojneje zaživijo posamezne figure in se v njih bolj sprostijo. Kritiki so zato mnenja, da je Domenico utemeljitev furlanskega.» izraza prav v tem, da je «po-nazorih furlanskemu okusu prirojeno težnjo po plastičnosti. Svoj vrh je ta težnja dosegla v lesenem oltarju, ki ga je za župno cerkev v Morteglianu napravil najpomembnejši umetnik iz videmske skupine in po sodbi kritikov sploh najpomembnejši furlanski kipar Giovanni Martini (1470 -1530). V tem delu se je umetnik že povsem izognil nišam in je v treh «nadstropjih» razvil posamezne prizore in figure ločil od stene. Delo je že po samem obsegu monumentalno (cm 500X360), figure so zato zasnovane v večjem merilu, sploh pa je tudi celotna zasnova epsko poudarjena. Martini je celotno «pripoved» uokviril v solidno renesančno strukturo beneško-lombardskega tipa (ne ravno Rizzovega, pač pa prej Lombardovega). Kar zadeva omenjeni «furlanski» značaj v oblikovanju posameznih figur, se zdi, da v splošnem prevladuje v realističnem poudarku na obrazu (povzetem po on-stranalpskem vzorcu, medtem ko se gubanje oblačila odvija bolj po beneškem vplivu v smislu večjega telesnega poudarka). Zelo pa se je u-domačil pri furlanskih umetnikih tudi motiv Vesperbilda. Bolj beneško usmerjen je na razstavi Videti Martinijev sodobnik Antonio Tironi: «vivarinjevske» smeri, ne velja za posebno izrazitega predstavnika furlanske renesančne plastike, je pa precej prepoznaven po svojih nežmh Madonah in svetniških figurah. Avtorji razstave so dali primeren prostor tudi drugim manj pomemb nim umetnikom, ki so nadaljevali tradicijo dveh pomembnejših «de-lavnic» (tolmeške in videmske). Pri vsem tem pa nekoliko preseneča dejstvo, da se razstava pravzaprav zaključi s 16. stoletjem in ne z 18. kot je v podnaslovu napovedana. Gotovo kaže, da se je v Furlaniji v 17. stoletju bolj uveljavil marmornat oltar in marmornato kiparstvo. Vendar smemo domnevati, da se je tudi v Furlaniji kot drugod v času baroka izredno uveljavil «berninijevskv> pozlačen leseni kip. Avtorji razstave so popolnoma pre zrli furlansko - slovensko beneški pas. Morda je stvar opravičljiva s prej omenjenimi in trnovo - Trenta, dr. Biancorosso za občine Tol-Grahovo - Sv. Lucija - Volče - Ponikve, Pan-Za občine Kobarid - Kred - Idrsko - Livek -Bir* ' ^edlo - Drežnica - Libušnje, Pagatto za obči-Viri la!la ' Kožbana - Medana, dr. Grion za občine h 0u?ez - Bilje - Vrtojba - Renče - Vogrsko, Steiner iSib pne Števerjan - Podgora - Šmartno - Kojsko, ^esjV, Peternel za občine Kanal - Anhovo - Korada -. ~ Aiba - Ročinj. 'ana ^ana,I s*'a imela po dva komisarja, iifctij V ie Peternel v Kanalu bil dvojni komisar, poli-mPnien. bodo (tod* nutah igre, sledita 15 minut vsak. Če tudi po bi izid ostal nespremenjen vedli 11-metrovke. Prav lani je namreč v fina'a.Briani sta igrala S. Giovanni in * te[<- je) prišlo do podaljškov, saj se J ^ ma po regularnem času končale ^ stanju 1:1. Nato pa so zmagaipj žačani s 3:1. Tudi letos so r ,ado favoriti. Ekipa je namreč že v je voljivi formi in napadalna V1? ^je vsekakor precej nevarna. . aPrW bo zato moralo igrati precej jj. in skušati presenetiti Tržačane trimi protinapadi. . . j. Danes in jutri bodo tako naši i^vi' telji nogometa imeli priložnost, Si dijo na delu naše enajsterice t j. Primorje in Zarjo), ki bodo le ^ grale v prvenstvu 2. amatemk ^ ki se bo začelo v nedeljo, 1®-(B- Skrbi Renaulta Kljub zagotovilom prirediteljev Velike nagrade Italije v formuli ena, da ne bo prišlo do neljubih izgredov, je vodstvo Renaulta sklenilo, da bo francoskega pilota Alaina Prosta (na sliki) v Monzi zvesto spremljala osebna telesna straža. Francoska hiša se boji, da bi utegnili italijanski navijači, ki si obetajo uspeh Ferrarijevih pilotov, «onesposobiti» ali na kakršen koli način oškodovati Prosta, ki je na prvem mestu začasne lestvice za SP. Napoliju 15 milijonov lir denarne kazni Glede na tekme v italijanskem nogometnem pokalu je disciplinska komisija italijanske nogometne zveze izključila za eno kolo naslednje nogometaše: Dal Fiumeja (Napoli), Pezzello (Lecce), Vita Grazianija (Padova) in Colomba (Monza). Glede izgredov med nedeljskim srečanjem v Neaplju med domačim moštvom in Udinesejem pa je disciplinska komisija dosodila Napoliju. 15 mi lijonov lir globe. Med številnimi nogometaši, ki so dobili opomin, je tudi igralec Triestine Ruffini. Turnir v Osijeku: «azzurrc» in «plave» uspešne V prvem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Osijeku je italijanska ženska reprezentanca premagala Španijo s 74:62, v drugi tekmi pa je Jugoslavija odpravila Poljsko z 82:61. Poljski odbojkar Swiderek v Vidmu Poljski odbojkar Aloyzi Svviderek bo skoraj gotovo drugi tuji igralec videmskega društva Volley Bali, ki bo nastopilo v A-2 italijanski ligi. Ameriška košarkarica L. Pollard že v Trstu Včeraj je dopotovala v Trst ameriška košarkarica Lataunya Pollard, ki bo letos igrala za tržaškega prvoligaša Gefidi, ki bo nastopal v A l ženski italijanski ligi. Čmopolta, 23-letna Američanka je visoka 178 cm in je v svojem matičnem klubu Long Beach dosegla v ženski ameriški ligi poprečno 30 točk na tekmo. Pollardova bo gotovo za Tržačanke izredno velika okrepitev. Turnir za «Trofejo Jugoslavijc» «Plavim» četrto mestu Mednarodni mladinski nogometni turnir za nogometaše do 18 let sta rosti za «Trofejo Jugoslavije* je pri koncu. Včeraj so igrali finalna srečanja od 7. do 3. mesta, danes pa bo v Pulju veliki finale za 1. mesto, v katerem bo Jugoslavija, ki je bila gotovo največje ugodno presenečenje te prireditve, igrala proti Angliji. Tekma se bo pričela ob 16.30. Veliko pričakovanje pa je vladalo tudi včeraj v Pazinu za mali finale za 3. mesto med Jugoslavijo A in Zahodno Nemčijo. Po enakovrednem srečanju so bili Zahodni Nemci le prisebnejši in tudi zmagali z zadetkom razlike. Domači ljubitelji nogometa so seveda pričakovali od mladih jugoslovanskih reprezentantov ne samo v včerajšnjem srečanju, temveč na vsem turnirju. Glede na kakovost nekaterih posameznikov je bilo dejansko pričakovati, da sa bodo «plavi» uvrstili v veliki fi- nale, zadovoljiti pa so se s četrtim mestom. Peto mesto je osvojila zveza, moral* le Sovjet^f mesto je osvojila iyic0« ki je visoko odpravila Za določitev zmagovalca med sko in Madžarsko (tekma za sto) pa so morali izvesti e na J trovke, pri čemer so bili »veC1 sebnejši. VČERAJŠNJI IZIDI V Medulinu, finale za 7- ^ggU' Švedska - Madžarska 9:8 (P0, ^er lamem času 3:3); finale za sto: SZ - Švica 4:0. i nicS1^ Danes v Pulju, finale za *• Anglija - Jugoslavija B. f3v • MILUTINOVIČ IZBRAL- ^986 nas od svetovnega prvenstva *c je v Mehiki loči še precej časa. zvezni selektor mehiške nog0^ jjl reprezentance, Jugoslovan H01] - K* lutinovič že izbral 16 nogometaš® bi morali tvoriti okostje repne2®1 ce na mehiškem SP. Naši košarkarji na pripravah v Kamniku Jadranovci prizadevno vadijo V torek proti Slovanu, danes proti Medvodam, jutri proti Olimpiji ^ Franovi košarkarji, ki bodo le-jjj. Z0Pct poskusili napredovanje v B ligo, so te dni v Kamniku [.P^Pravah pod vodstvom novega ^"Ja Andreja Žagarja. T®aUa smo poklicali po telefonu, t ^ Pripravami sem zadovoljen. Fan-njf Prizadevno in požrtvovalno tre-staf-°' ^1 tu nismo v popolni po-zhn/i Sai manjkata Ivo Starc, ki je lovnih *n ^°bert Daneu. Zaradi de-fi,obveznosti pa sta se vrnila ov Žerjal in Kojanec.» ■‘Kako J^reniramo dvakrat dnevno in ker Do Je vreme doslej bilo naklonje-stemst^. lahko precej vadili na pro-l • Zjutraj v glavnem gojimo te-nine° pr'Pravo. Na popoldanskem tre-va.ij Poleg telesne priprave pa še ^ ^ m° tehnične in taktične elemen- juter u Poredu pa ie tudi nekai pri' tekem...» ski t 1 1 sm° igrali že dve prijatelj-Do tr m'' ^ Pryi. ki je bila izključ-m- ,ping tekma, smo zanesjivo pre-Pisniul PPPdajeno moštvo Ježice. Za-Pa nismo vodili. V drugem ljan^TJU pa smo izgubili proti ljubšem kemu Slovanu. Kljub porazu pa Ker Z *®ro svojih fantov zadovoljen. bi!o ,saio le na začetku priprav, je šatjtU praznik v Prosvetnem i ba m a Opčinah. Za prijetno žaba ^“rbel ansambel Taims. košarkarska sekcija Hinirc:a' da so se pričeli treningi za kij, jt|asket. Treningi bodo ob ponedelj- vabi* Devin Se U(,n!'ade smučarje in smučarke naj ki l C cžij° predsmučarske telovadbe, V v ,nav občinskem športnem igrišču dali p^ini vsak ponedeljek od 16.30 *ačenši v ponedeljek, 12. t.m. 1983, Devin in pohoda Vabi *i ^ležij ne *n Prijatelje kluba, da se »Bazoviški junaki deh*’ , £a organizira ŠZ Sloga v ne-’ O. t.m. v Bazovici. v*dt $Vo|(,Jutri> v petek, 9. septembra, vse rjeJ , alpiniste, člane in simpatize-tera a Se udeležijo pozdravnega ve-0(ta;i ‘rihodu v Himalajo slovenske delejVe “Anapurna 83», katere se u-gof si^a tudi zamejska alpinista I-spOfp^amperic jn Lucijan Cergol. Na h*«« l*o med drugim prikaz dia-skf, '(>v obeh alpinistov odprave in »Oej "a zakuska. Večer bo v gostilni s t V0(lnjaku» na Jezeru (gostilna Vab, ^ nad Glinščico) ob 20. uri. Pred pričetkom nogometnih amaterskih prvenstev Beneške enajsterice računajo na solidne uvrstitve Nogometna amaterska prvenstva so pred durmi. To vsekakor velja tudi za moštva in Beneške Slovenije, ki bodo letos igrala v L, 2. in 3. amaterski ligi. Pred pričetkom tekmovanj smo želeli poizvedeti več o nogometnih podrobnostih iz Benečije. Še posebej nas zanimajo nogometne ekipe iz Nediških dolin. Zatorej smo se povezali s predstavnikoma dveh tamkajšnjih društev, ki od blizu sledita nogometnemu dogajanju v teh krajih. Peter Zuanella, podpredsednik pri športnem društvu Savognese iz Sovodenj: «Tudi letos bo več ekip nastopilo v raznih prvenstvih: Val Natiso-ne bo po lanskem izpadu iz promocijske lige nastopil v prvi amaterski kategoriji, z namenom, da se ponovno vrne v višjo ligo. V drugi kategoriji pa bosta igrala Savognese iz Sovodenj in Audace iz Št. Lenarta; tema pa lahko prištejemo še ekipe iz sosednjih, obrobnih krajev: Caglianese, Faedese in Torreanese. V tej ligi bo torej veliko derbijev, kar bo vsekakor privabilo ob rob posameznih igrišč veliko število ljubiteljev te športne panoge. V tretji kategoriji pa bo nastopila ekipa Pulfero iz Podbonesca. Prav gotovo pa je na narodnostno mešanem področju videmske pokrajine še mnogo ekip, ki bodo nastopale v raznih amaterskih kategorijah, (Val Resia iz Rezije, nato v Terski in Kanalski dolini).* Vpr.: »Omejimo se na ekipe iz Ne-diške doline. Povej nam, katere možnosti imajo te ekipe v raznih prvenstvih, ali nastopajo z domačimi igralci in kot zadnje, kako gledajo ta društva na narodnostno vprašanje?* Odg.: «Glede možnosti mislim, da vsi startajo «na zlato sredino* lestvice. Glede nastopajočih igralcev pa nekatere ekipe igrajo z večjim številom Beneški derbi v Sovodnjah Savognese — Val Nati .one 7:6 (po stresanju 11-metrovk) (3:3, 3:1) V nedeljo je bil v Sovodnjah v Nediških dolinah v okviru deželnega pokala zanimiv beneški nogometni derbi med domačo ekipo iz Sovodenj in Val Natisone iz špetra Slovenov. Presenetljivo, po streljanju 11-metrovk, je zmago osvojila ekipa iz Sovodenj, čeprav je nasprotnik mnogo bolj kvalificirano moštvo. Po prvem polčasu je Sovodnje vodilo s 3:1, po regularnem času pa je bil izid izenačen 3:3. Beneški derbi si je ogledalo veliko število gledalcev, kateri so prav gotovo prišli na svoj račun. domačinov, druge pa z manjšim. Mislim, da je nogomet povsod enak s svojim kupoprodajnim sistemom, zatorej tudi k nam prihajajo igralci iz čedadskega področja in obratno. Pri Savogneseju pa dajemo postopno prednost domačim igralcem, kot tujec pa bo tudi letos igral z nami Žarko Rot iz Kobarida. Glede narodnostnega vprašanja pa je v glavnem odvisno od posameznikov. Načelno so društva apolitična . . . Nekatera društva, med katerimi je tudi naše, so vzpostavila stike z društvi s Tolminskega ter si tudi želijo stike s slovenskimi nogometnimi društvi s Tržaškega in Goriškega.* Dino Gorenza, tajnik športnega društva iz Podbonesca: «Naša ekipa iz Podbonesca bo brez večjih ciljev nastopila v tretji amaterski ligi. Z letošnjo sezono razpolagamo končno tudi z novim domačim nogometnim igriščem, čeprav ga moramo še delno dokončati. To je vsekakor pomembna pridobitev za našo občino in celotno tukajšnjo športno dejavnost. Na tej o-snovi bomo namreč lahko resneje programirali našo dejavnost in čez nekaj sezon tudi napredovali v višje lige. V naši ekipi pa bodo v glavnem nastopili domači igralci; primemo bi bilo, da bi se povezali z raznimi nogometnimi ekipami s Tržaškega in Goriškega ter tako vzpostaviti dolgoročno sodelovanje. Prvi koraki v tej smeri so bili že storjeni, v bodoče pa jih bo potrebno konkretizirati.* (ik) Seja predstavnikov združenih društev i\a Komovelu so se sestali odborniki in trenerji štirih naših odbojkarskih društev s Tržaškega (Bor, Breg, Kontovel in Sokol), ki so se dogovorili za sodelovanje na področju ženske odbojke. Sestanek je bil zelo ploden in konstruktiven. Vsi so soglašali, da je v sedanjih razmerah pot združevanja najprimernejša oblika sodelovanja, hkrati pa so poudarili, da je treba to sodelovanje še okrepiti in razširiti. Najprej so preučili položaj obeh združenih ekip (članske in mladinske) ter definirali igralski kader za vsa posamezna društva. Sledila je poglobljena razprava o tem, kako bi okrepili delovanje na mladinskem področju. Iz razprave so izšli nekateri predlogi, ki jih bodo društva iznesla na ravni odbojkarske komisije pri ZSŠDI. Ob koncu so tudi sklenili, da bodo sestavili skupen dokument, v katerem bodo tudi nakazali smernice za bodoče sodelovanje. Vsesplošno uspele priprave Roginih igralk in igralcev 1° JLrtn° združenje Sloga se je zače-i P javljati na bližajočo se sezono le v ^TOevnimi pripravami, ki so bi-f)a j/adnjih dneh avgusta na Ravnah Je praškem. V to koroško mesto, ki je (j j1 center slovenske odbojke, saj gtal 10 že cele generacije odličnih i-ji (K|^V in igralk, je s svojimi trener-,va'a večja skupina slogašev.