KAPITALISTI ZAHTEVAJO ODPRAVO DELAY. URADA Divje stavke v avtnih tovarnah predsednik general motors poziva vlado, naj nastopi proti industrial. unijam Po zatrdilu kapitalistov je delavska postava odgovorna za celo vrsto štrajkov. — Labor Relations ■ Board je baje skušal nasilno organizirati ameriško delavstvo — Razredna mržnja — največja nevarnost za trgovski svet. — Knudsen pravi, da industrijabia unija ni v soglasju s postavo. WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Na tukaj šnjem letnem zborovanju Ameriške trgovske zbornice, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva odpravo Wagnerjeve postave, oziroma Urada za delavske odnošaje (National Labor Re Nations Board). Malo prej je demokratski senator Burke zahteval pred 1 rgovsko zbornico, naj odstopijo vsi ravnatelji National Labor Relations Boarda, češ, da pošilja ta urad milijone delavcev nazaj v vrste nezaposlenih. V resoluciji je rečeno, da je delavska postava največja ovira, da se biznes ne more povzpeti tei da naj kongres takoj uvede tozadevno preiskavo. Nadalje poudarja resolucija, da je delavska postava odgovorna za celo vrsto štrajkov in delavskih nemirov ter da je dala pobudo takoimenova-nim sedečim stavkam. Senator Burke je v svojem govoru namigni), kako naj bo resolucija sestavljena, ko je rekel, da mora vodstvo Delavskega urada odstopiti, ker je smatralo za svojo najvišjo nalogo nasilno organizirati vse ameriško delavstvo. — Sicer pa v Delavski urad nihče več ne zaupa, — je nadaljeval Burke — Nepristranski opazovalci so prišli do zaključka, da so se odnošaji med delodajalci in delavci popolnoma zrušili. To je dalo povod splošni bojazni in zmedi. Zaupanje je izginilo, produkcija je nazadovala. Pred senatorjem je govoril predsednik Trgovske zbornice, George H. Davis, in dejal, da je razredna mržnja največja nevarnost za trgovski svet. — Izkušnja nas uči, — je rekel, — da ne bomo prišli posebno daleč, če bomo kaznovali tisto, kar je dobro, v namenu da odpravimo zlo. V ameriškem sistemu smo pač tako navezani drug na drugega, da se moramo bodisi skupaj potopiti ali pa skupaj plavati. Davis je kritiziral tudi teoretike, reformatorje! in preroke, češ, da so krivi današnje stiske. I Poleg drugih govornikov je nastopil tudi C. S. | Ching, ravnatelj U. S. Rubber Products, Inc., ki je pozval organizirano delavstvo in industrijo, naj skupno razpravljata o svojih problemih. — Dnevi so minili, — je dejal, — ko delodajalec svojih ljudi ni smatral za nič drugega kot za nava dne najeteže. WASHINGTON, D. C., 4. maja. — Posebno pozornost je pred Trgovsko zbornico vzbudil go vor W. S. Knudsena, presednika General Motors Corporation. Po njegovem mnenju bo morala zvezna vlada nastopiti proti industrijakiemu unionizmu. — Industrijalna unija v sedanji obliki, — je izvajal je odvisna od nasilja in ni v soglasju s postavo. V Združenih državah je le malo krajev, kjer bi se dalo to gibanje postavno kontrolirati. Početje 'sedečih" stavkarjev se da primerjati s početjem evropskih sindikalistov. V ečji del Knudsenovega govora je bil posvečen odnošajem med delodajalci in delavci. O gospodarskih razmerah je le malo razpravljal ter rekel, da vsled hipnega zastoja biznis ni v preveliki zadregi. INLAND STEEL COMPANYSE JE PRITOŽILA PROTI RAZSODBI položaj na Španskem Fašisti so zavzeli tri mesta. — Republikanski napad v smeri proti Cordobi je bil odbit. j UEXDAYE, Francija, 4. ma-jja. — Mehanizirane lašističm i čete so prodrle daleč v republi-ikaiisko ozemlje vzhodno od Te mula, ?fo zavzele tri mesta in so se približale rest i. ki pelje v Sagunto. Z zavzetjem Allepuza i a [dveh drugih mest v dolini rckt lAlfambre so prišli fašisti v j 1 posest važnih cc-t, ki peljejo čez gore vzhodno od Teruela Združeno je bilo tudi premikanje armade, ki operira proti ju !gu iz Aliage, z armado zapa-jdiio od Sierra de Gudar. | Fašistična mehanizirana ai -mada, katero je podpirala ai-Jtilerija in aeropla;;i. ni .zadela na velik odpor, dokler ni pričela obkoljevati gore Peima tova, ki je visoka 6000 čevljev in jo ključ za obrambo Mora e razteza vzhodno proti Sredozemskemu morju, kjer »kušu general Migv^el Ara uda prodreti do Ca stol Ion de la ' Plana in Valeneije. | Obrambna črta republikanskega vrhovnega poveljnika' general Jose Miaja v okolici Alcala de Cliivert se trdno dr- j ži proti sovražnim napadom. I CORDOBA, Španska, 4. rna-1 ja. — Republikanci so pričeli' napadati na cordobski fronti v j južno-osrednji Španski. ! V ozki dolini reke Cuzne s > j pričeli nepričakovano z močni ' mi napadi, ki pa niso uspeli. \ MADRID, Španska, 4. maja ' — Ko je fašistična artilerija i včeraj dvakrat obstreljevala Madrid, je bilo ubitih najmanj 50 ljudi Izstrelki so padali na vse kraje, posebno pa v sredino mesta. Xa mesto je bilo oddanih najmanj (J00 strelov. NEVESTE ZA JAPONSKE j NASELJENCE TOKIO, Japonska, 4. maja. Japonska namerava: poslati v Mančukuo cele ladje lepih deklet, da postanejo žene tanioš-njih japonskih naseljencev. Nedavno se je v Mančnkuu naselilo 6000 mladih Japoncev. Ne-j kateri so izrazili ždjo, da bi se rt<> ulicah. Za olepšavo mesta in za razne svečanosti (Hitlerju na čast je Mu sol i ni iz dal .^20,000,000. Hitlerja, ki je z nasmehom in ,v navadni khaki obleki stop'l iz železniškega voza, je naj I prej pozdravil kralj Viktor j Emanuel. Podala sta -i roke, ko je godba igrala 4' UeutseL latul ueber Alles.*' Nato je se igel roke z Mussolini jem, grofom Cianom in drugimi faši stičnimi dostojanstveniki. I Hitler se je z železniške po-| staje odpeljal v kraljevi kočiji s kraljem v kraljevo palačo Kvirinal, za njima sta se z av-jtomobilom peljala nemški vna-jiiji minister Joachim von Rib-bent rop in italijanski vnanjj minister grof Galeaazo Ciano, njima pa >ta sledila fašistični j glavni tajnik Sta race in prvi |iiazijski voditelj za Hitlerjem [iless. Mussolini pa se je s svo-ijim avtomobilom po stranskih j uliea 11 oil peljal v palačo Vene [zia. j Hitler in Mussolini bosta danes ob dveh pričela s svojimi razgovori in bosta razpravljala o naslednjih zadevah: Priklopi tov Avstrije k Nem-čiji. • Prijateljska pogodba med Italijo in Anglijo. S lična italijanska pogajanja j s P1 rane i jo. Nepisana, pa navzlic temu I mogočna vojaška zveza meti Anglijo in Francijo. Hitlerjeve bodoče namere glede Čehoslovaške Spor med Vatikanom i i: Nemčijo. ČEDEN ZASLUŽEK LOS AXOELES, Ca!.. 3. rna-m l ja. — 14 letna igralka Deanne i Durbin je zaslužila v zadnjih i petnajstih mesecih pri fiimu \w radio $165,000. To je prišlo mi dan tekom obravnave. Njen a-! gent hoče namreč imeti od tega denarja šest odstotkov komi- šna. -o- Glede Wagnerjeve postave je rekel, da senator Wagner najbrž ni niti domneval, kaj se bo izcimi-1 p iz nje. ADVERTISE IN QUAS NARODA" MILWAUKEE, Wis.. 4. maja. — United Automobile Workers Union, ki pripada C. I. O., je j danes s pomočjo sedeče stavke ohromila obrato-j vanje v Allis Chalmers Manufacturing Co. Unij-i ski uradniki pravijo, da stavka ni bila od unije o-I dobrena. Sinoči je bila stavka prek!: cana. Danes -o se začela po ga janja z vodstvom tovarne in z državno delavsko posredovalno oblastjo. Delavci zahtevajo zaprto de Jamico in pogodbo, ki se 1):» tikala tudi Allis Chalmers tovarn v Bostonu in Pittsburgh a. Zahtevajo tudi neomejeno sta rostno pravico. BAY CITY, Mich., 4. maja — K. S. VVelloek, vodja tukajšnje tovanie za majhne avtue tlele Chevrolet Motor Co., je rekel, da bo obratovanje, ki je bilo včeraj vsled neavtorizira ne stavke ustavljeno, jutri zopet obnovljeno. Zaštrajkalo j<* It MX* mož. CHICAGO. III., 4. maja. --Inland Steel Company se pritožila proti razsodbi National Labor Relations Boarda. da mora skleniti z unijo pisano pogodbo. FRANCIJA POVEČUJE ARMADO PARI Z, Francija, 4. maja. — Z ozirom na nemsko-i talija nsko zvezo je Francija izdala odredbo id večjo armalo, mornariško in zračno ?ilo. Tozadevno odredbo je izdal obrambni kabinet ministrskega predsednika Daladierja ob času, ko se je kancler Hitler bližal Rimu. kjer je obiskal M graditi dve bojni ladji, eno križa rko. 7 sribmarinov. ."> pet-role.i^krh parnikov in več pomožnih bojnih laid i j. Mornarici je bilo dovoljeno od leta 1938 pa do 1942 izdati za bojne ladje in orožje -i milijard frankov. _ KOUZIJA DVEH BUSOV NA PORTUGALSKEM LIZBONA, Portugalska, maja.e — Ko sta pri Vianna de Castello kolidirala dva bu sa, je bilo usmrčenih *21 osel-, 19 pa težko poškodovanih. NARODA" NAJSTAREJŠI SLDVF.NSKI DNEv3Cr V ^\ROCITE 8E NA "GLAS AMERIKA 9 1 r "XT* ■ »J» E^^^tl d^i T A O XT A 11AT\ A a C1TATELJE opozarjamo, Lprip^u^u.N.r.d.^'ic. ■ ■ . /1 ^^ J ml /% ■ ■■ ■ /1 A da pravočasno obnove narodni. \\ pridobite » nararuikm. Vam im bv..,,) m U I J JM, L J I /"m I ll W ■ M /-% "^»^no. Stem nam boste mnogo pn- (( fefl. ker Hit mu odprli pot k zarr. h-peo.u V V^ UMA AK/ ^L T X 1 I W V/ JL/ JL JL hranili pri opominih. — Ako še )) In ramraivmiu Hirn. :::: :/ ^^ naročnik, pošljite en do- _______________________________ _List slovenskih delavcev v Ameriki. _iar za dvomesečno skušnjo. ^ ^ ^^ : ^ ^ j''1 — ' "4'_________ Kntrrrd a.s Seruitd Cla^s MaHer September 21st, 1903 »t the l'ost Office at New York, N. \.t under Aet of Congress of Marrh 3rd. 1879. a!)DHESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 104. —Stev. 104. ____NEW YORK, THURSDAyT mAY 5rT938--"CETRTEK. 5rMAJAri 938 Volume XLV1. - Letnik XI.VL r "'"" 11 " " ■ 11 ' ' ■ ..-.-sr-r- t m- ■ ■■ -1----"ni i . — --- japonska ! ofenziva je zlomljena Kitajci so zlomili drugo japon. ofenzivo v San-tungu. — Hočejo uničiti prednje čete, prednoj dobe pomoč. ŠANH11AJ, Kitajska, 4. iiia-j ju. — Kitajci poročajo, tla Ijila ilrii^a japonska oltuživa v južnem Santungii zlomljena. Ko je !>ila prejšnji mesec /A^- ! mljeiia prva japouska ofenziva, je doživela japonska arniail-i j največji poraz v svoji zgodovini. Kitajci zatrjujejo, tla so pripravljeni proti japonskim le-uijam poslati S ! jv-tavili japonsko ofenzivo in. |.>o >ami pričeli veliko otenzi-i v<>, tla izrabijo dosedanje pri j d«»Uit ve. Poročila > fronte liazuanj;,-: jo. da >o Kitajci prelnli j a por. -ko črto na razdaljo 7 milj me i 'J'ajeirvanirum in Pilisijenom.| Japonska poročila ne omenjajo I »oje v v Šantunuu. V okolici Tančenj^a, '2'J. milj severno od Ijung^liaj železnice, je biio v bojih na bajonet ubi-tili 1000 Japoncev. Tančeng so Kitajci obkolili in Japonci se ne morejo umakniti iz mesta. SUČOV, Kitajska, 4. maja. — Kitajci so s končali koncentracijo svojih amiaali svoje napa-! dalne sile, ker so bili njihovi1 napadi preteklega tedna zeh» -iabi. 4'Japonci najbrže nameravajo obdržati svoje setlauje po--tojanke," je rekel general Umi, '4in čakajo medtem na c jacenja. Mi pa bomo uničili nji-liove prve ixldelke, pi-edno bo ' do dobili pomoč*' GEN- WEYGAND BOLAN PAB1Z, Francija, 4. maja. — General Max ime Weygand, ki je bil neda\Tio ojieriran v neki pariški kliniki, je vedno nevarno bolan. Poročilo, ki sta Ka izdala zdravnika dr. Marion in dr. Daverniere, pravi, da je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo. tola vsi obiski so prepovedani. konferenca i male antantej Danes se je pričela kon-1 ferenca Male antante v j Sinaji. — Razpravljala; bo o združenju Avstrije; z Nemčijo. < - j PRA( i A. 0eln»lo vaška, 4. ,maja. — Pokuradni lisi Pra-j^er Presse'" pravi, tla bo k^ntV-| renca Male antante v Sinaji. i | četudi od nje ni pričakovati: [ seiizaeijmu.lnili zaključkov.: razpravljala o zelo važnih j j vprašanjih, med katerimi jej 'najvažnejše združitev Avstrije j -z Nemčijo. ; O tem zdi nže n ju konferenca \ nt* bo razpravljala simio > po- i litičneira. tomvič v prvi vrstil z .irogledu Italija prekata Nemčijo. Stroški kometi i je, ki se vrši te dni v Rimu, bodo znašal; približno dvajset milijonov dolarjev. Nemška in italijanska tajna policija sta ver mesece* pripravljali vw jmtrebno za Hitlerjev obisk. Tudi predno se j«- bil podal Mussolini v Berlin, so bile v teku slične priprave. Da prihaja Hitler v prijateljsko deželo, je razvidno iz ]K>ro<"il italijanskega časopisja. Več tisoč Italijanov bo za časa Hitlerjevega obiska in-lorniraiiili; v Rimu, Na-jmlju in Firenei'so uveljavljene vse mogočo zaščitne odrodi>e; vojaštvo sine/A železniške proge: r«» |M»šti se ne sme pošiljati majhnih paketov; vsak hišni go-s|MMlar mora jamčit i za vsakega posameznika, ki stanuje v njegovi hiši; rože na oknih so prej>ovcdane, kajti med roža ni bi se lahko skrivala bomba, s katero bi ta ali oni utegnil pozdraviti visokega ohi>kovalea. Ko je lani Hitler -prevajal Mussolinija |k» l>erliiiski o-!.oln-i in tu n razkazoval najmodernejše tanke, letala, topove in • Irugo orožje, j,, zdelo, da mu hoče porogljivo reči; _ Vi «liš, to smo mi! MUKsoliui mu bo še več [pokazal in v njegovem nasmešku l»o še več poroirljivosti, češ, to smo pa mi. Kdo je več! Diktatorji s«, nimajo radi. Med Mussoliiiijetn in Hitlerjem ni bilo nikdar resničnega prijateljstva iu če ga je bilo kaj, -e je popolnoma ohladilo }h> zavzetju Avstrije. Tdarjoin, da jima dajo pri iliko dela in zaslužka. Kakšno tlelo in kakšen zaslužek — to se ne vpraša. Zakaj Labor day ni uHtanova delavstva, pač pa kapitala, da vsaj enkrat »na leto vidi tiste, ki garajo zanj. In zbirajo oljši in pravičnejši svet. Kako tudi ne* Sto letja je vzelo, prodno so so zavedli* delavske mase, združene in organizirane so predstavljale moč, ki je mogla imeti eno ^amo -smer: samo naprej. (""e bi bil kdo tedaj — recimo pred dobrimi -petnajstimi leti, vstal in rekel: leta 1938 l»odo na prvega maja komaj sence tega, kar je danes — bi mu človek rekel, da ni pri zdravi pameti. A vendar se je zgodilo tako. Skoro 1« rekel, da ne pomnim mirnejšega in tnejžega fclavja delaviskega prvega maja. kakor je bil letos. Zakaj je tako? Kaj to pomeni ? Ali so rešeni tisti veliki delavski problemi in načrti, za katere se je žrtvoval in bo ril vsak delavec? Ali je danes tako drugače na svetu, da se nploh na izplača imeti nobene borbe za kako izboljšanje! Da, drugače je na svetu — tako drugače, ka'kor bi ne imeli veliki narodi kakor so Nemci, Italijani, ali mi, Američani, sploh nobenega delavskega proiblema več. Delavski glasovi iso izostala, ker — so morali. Kdo bi bil mislil pred nekaj leti, da je sploh kaka sila na svetu, ki bi mogla ali si upala zamašiti delavski glas? In vendar se je zgodilo tako. V Netučiji imamo novo obliko vlade — narodni sozija)lizem, o katerem ni treba razpravljati, kaj pomenja-. Imamo dokaze pred «abo: dela-visrtvo tako molči, kakor bi ga ni bilo več na svetu. Enako je v Italiji, koder je bilo delavstvo v davnih letih bolj radikalno kakor kje drugje na svetni. Faišiizem mu je s cementom žalil usta in prvi nraj je bil, kakor se je izrazil Mubsolini: dan, kakor so dnr ffi- Avstrije ni vec — ž njo je izginila tudi tista zavedna skupi- davno sklenjene zveze med Anglijo itn Francijo, in ta je, da bo Francija začela zapirati meje v Pirenejih. Za koga jiili bodo zajprli, ni treba vpraševati, -zakaj Italija in Nemčija ne vozita svojih vojakov in municijo čez gore z ladjami. In Rusija ? Eno postaja jas no zadnje dni: ida se vedno bolj zapira sama vase, se organizira in vtrjuje. Vedno manj se sliši kaj pozitivnega od tam in vsi mogoči i>oroee-valci zunanjih listov ne vedo povedali dosti več. k.skor tii-ti rojak o Ameriki: hiše so, pa drevje raste. pa dve stvari, ki jih človek lahko vidi in čuti in te -o: Rusija se pred vsem vtrjuje na znotraj. Baš v tem se vidi da-lekosežna politFka Stalinova. Rusija, raztrgana od raznih političnih strank bi bila že davno -postala žrtev tistih, ki glodajo z zavistjo na njena rodovitna (polja in bogastva v mogočnem Uralu. In kaj >e pravi razdvajati de4avca. vidimo iiajbolj v naši Ameriki dve uniji, A. F. of L. i.n C.I.O. — obe namenjeni z-v izboljšanje delavskega položaja, se ne morete združiti in gfubite svoje moči in ugli^l v tem, da v niču jeta" druga diugo. Na jbol ja garancija za uspeh Rusije je njena notranja konsolidacija. To je torej princip Kaj potrt«? Ali potrebuje-ano nove unije? Kako da ne? Unije, ki hi se ne brigala samo z zadevami človeškega želodca, pav pa « problemi, ki o-t«Hii semena in pripravljen mora biti na veliko drlo in dolgo čakanje. No in take uniji* še nimamo. Tudi nobena izmed obstoječih ne govori o takem programu. Tisto pravlilo, d;t sn unije do-bre, koder in kadar so, se mi tudi nt* zdi posebno globoko. Za*kaj kdor pomaga nekaterim na stroške drugim, je k večjemu krpanje, no pa kaka radi kalna odprava r^nicr in pobojev, ki to ustvarjajo. V našli Ameriki je praznovalo delavstvo dokaj žalo-ten prvi maj. Temeljno vprašanje za Ijmlstvo je -delo in zaposlitev. In ttiga nimamo rešenega. Dosedanje unije urejujejo vprašanja »med delodajalcem in delavcem — ampak prvih je čim dalje manj, drugih pa čim dalje več — nezaposlenih. Jaz ne vem, cako je to, tla se v naši Ameriki držimo še vedno starinskih metod, katere so v«se urejene tako, da ohranijo, kar je bilo. Ne moremo in nočemo si dopovedati, da je danes nov svet, tako nov, Ja kur več ne drži tisto, kar je bi lo včeraj. Če kdo slučajno pride na to in pravi: pred ruga -čimo, je pa tak ogenj v strehi, tla se ga vidi na v-e .-trani. V tnnulku je vse v nevarnosti: naša oblika vlade, ua-še in-ti-tucije in tradicije, na- standard življenja. Vsaka predlagana novost je — če že ne rdeča, pa vsaj rdečkasta in kot taka l»aje ne rabi ji va za nano-ne na (»oslapja delavsikili stanovanj. Ali uaj naštevam razne manjše države.' ('emu pa? Je povsod ena m trsta |>osem: svobodnega delavskega glaaii premetava vlade, ker ni še nobena našla tistega kozla, ki se krmi s trskami in daje iz sebe — soiilio zlato, (Mudi je danes še v obliki demokracije, kakoršno poznamo, je vendar bila na prvega maja. bližje fa-sianvli ali absolutizmu, kakor resnični svobodi. Zakaj obe zbornici poslancev ste dali vladi isto dni na razpolago, to se pravi: v teh sto dneh zamore vlada napraviti v-se, kar hoče. Brez vsaikega vjprašsnja ljudstva lahko uveljavi zakone in naredile, ki bodo tako trdne in veljavne, kakor bi jrh bili vzprejeli ljudski zastopniki. Res ni sto -dni dolgo — ampak nevarno pa je. Zakaj če si ljudstvo v demokraciji neče ali ne .more pomagati drugače, kakoi*s tem, da da nekomu absolutno obla-1 v roke, |>otem bi rdkel, da je nekje nekaj narobe. Ali stare forme demokracije ne delajo več ali pa je ljudstvo tako zmešano in raz kosano po strankah in stnni-čicali, da drug drugem*! ubija delo. •Kaj ibo p;i |k> sto dneh t Če se najde človek, ki bo dovolj močan, bo rekel: ker gre boljše tako, 'kakor - parlamenti, pa obdržimo lo. Kaj imamo potem? To, kar v Nemčiji ali v Ttaliji. Da se v Franciji ne more seliti! Prav laiiko. Zakaj kadar je drugod na svetu, tako je tudi v Franciji: vladajo tisti, ki imajo. In teh je dosti in fcar slavno: močni so. Iz k rat k-i: nič dobro ne izgleda, kakor je. Pa Anglij;i * Augh*ško dela vstvo je bilo zmiraj nekaj dragega in dru-^ačne-ra. kafeor Ho bili delavci po drugih delili sveta. Nekaj takega, kakor je po Hit ilea sedanje na za t In jaške vlade v Angliji: dokler nismo mi v nevarnosti nas ne briga, lka*ko je po cstal?h delili sveta. Na Španskem bo kmalu dve-letnica krvavih bojev med delavstvom in fašizmom. Ta voj na ip natančen izraz tega, kar se godi po Evropi. Fašisti so .močno podprti od fa^isti-čnili vlad — imajo vsega dovolj, vojaštva in orožja. Združene delavstvo pa nima drugega, kakor simpatije delavstva po svetu. Francija je edina, ki bi jim lahko pomagala — a ne i?m:e. Drži jo za vrat — Anglija, katera ne mara nobene prave delavske vlade za svojo sosedo. Anglija hoče, da zavarje svoje kapitaliste in to doseže lažje s pomočjo fašistov, kakor delavstva ki se t»ori za enake pravice za vse. Lojaflistom gre slabo in ka kor bi rani videl, da bi bilo drugače, se vendar ne morem ogniti resnice, ki je vedno bolj vidna — da bodo loja I isti podlegli. Zakaj Španija ni Rusija, ki bi bila neodvisna od evropskega tržišča. Kaj pomaga vsa hrabrost lojalistov, če nimajo — orožja in nninlcije. Španija praznuje svoj prvi majnik — s skrbjo na obrazu in bolečino v srcu. Svet je gUuili za pravico in nova zveza Anglije in Francije garantira, tla nima bodočnost prav nič za tjjitste, ki umira jo za/ svobodo in pravico. Pomnimo namreč, da Francija ni hotela dati sto dni absolutizma predniku Blu-mn, Itafeor ga. je dala sedanjemu ministrskemu predsedniku Dalaidieru. Zanimal me je en stajvek ne- Stalinov in edino pravi princip, ki drži. Ce so vsi pogoji v telesu za dobro zdravje, potem ne more biti telo drugega, kot 'id lavo. Draga smernica se mi zdi. da bi bila ta: Rusija se je z zanimanjem vdelnževala splošne cvropejske politiko, tlelala po-vs( d., koder je bilo treba. Kv-r«pa pa ne samo, tla ni cenila tega tlela, ampak bilo ji je naravnost — zoprno. Zakaj pomnite: vsa Evropa raz ven Ru sije je v kleweah velekapita-lizma in fašizem ni drugega, kafcor na novo iznajden trik, «la olxlrzi velekapital svoje. Zadnje čase se opaža, da se Rusija vedno lwlj umika iz evTMpskih homatij. Vc&rok ni .-anio ta. ker ni nikjer tlobro-dosla. Je še drugi in važnejši. Kapitaliztim je v smrtnem boju s svojimi ljudstvi in zato je daleč najboljše, da se ga kar pu*iti. Vsaka ptnnoč ljudstvom ml strani Rusije vlije veleka-pitalizum nekaj nove življenjske moči, 'ki ne pride iz dobre in -zdrave lirane, aimpak iz — jeze. Torej bi bila politika Ru -ije primeroma ta: najbolj pametno je puHiti ostalo Kvro|H» — veleka pita listič no Evroj>o — tla se sama ulbije, ali. kakor je i-elcel pokojni Cankar o Avstriji: da pogine v svojem lastnem blatu. Kaklšeu prvi uuij smo imeli pa v naši Ameriki .* Dokaj miren. tih, skoro bi rekel: kla-vem. Ne*kaj parad, nekaj govorov — to je bilo \Tse. Omenil sem že dve delavski uniji. A. F. of L. in C. I. O. Prva je reakcijonarna in tako starinska, da že mah po nji ra-dte. Droga C. I. O. je poti vodstvom znanega Lewisa bolj ži valina, a se mi atIL da; je prešla v neko stagnacijo. Tistega začetnega ognja ni več. Kaj je vizrok temu! Recesija ali ponovna kriza. Ljudje so mislili, da bo nova unija rešila vis» njihova vprašanja. Res je unija napravila mnogo hi i tag in pogorib, ki pa vse sJkupaj ne pomenjajo za navadnega človeka dosti. Zakaj pogodbe so dobre in vredne, dokler je — delo. Če pa dela zmanjka, ee zajpirajo tovarne druga za drugo, če ljudi preganjajo iz eneiga mesta, kakor se to godi v Flint, Midh., koder pravijo, da je tpol preveč de lavtstva, da bi ga »mogli kdaj zaiposliti in da je zato najbolje da se ga odpelje v druge kraje — potem ugasne v človeku nekaj tistega, kar je gorelo, ko se je organiziral. Unije pomenjajo organizacijo delavstva za varstvo plač. če pa dela ni, ni tudi place in; potem? I In vendar stoji pred nami eno samo dejstvo: čim lelj zadržujemo potrebne reforme in prersnove, tem težje j ill bo vpeljati mirni n>jH>ton). So časi, ko ljudje čakajo, da vidijo, kaj bo. So pa tudi, ko se naveličajo in -hočejo nekaj radikalnega takoj. Kaj 1h> tedaj? Hblao pograbil ti>ti, ki bo najbolj pri pravi jen. Tako je bilo v Italiji, tako v Nemčiji in bo tudi drwgod na svetu. Ali bo delavstvo »j>ripravljf-nt>? Rojim se. da ne. Pod krinko svobodnega združevanja, se cepi in razcepljeno ubija drug dragega. Zato ne vidim* večjega in boljšega nasveta, kakor je: združite se! Združenim se bo ixiteni *lelo samo «d sebe odprlo. Ce si ztlružen, lahko čakaš na vsak naval. (V si cepljen, se ti godi tako. k?>*kor so-cijaliirstoin leta 1934 na Dunaju. ZARADI BOLEZNI JE OBUPAL Te dni se je odigrala na Mestnem trgu v Škofji Loki trageklija mladega življenja-. 25-letni mesarski pomočnik Milan si je pred leti nakopal kilo. Zdravil jo je, kakor je vedel in znal, a ni nič pomagalo; vse česče se mu je pojavljal tudi glavobol, ki je spravljal mladega fanta v obup. Že večkrat prej je govoril, da si bo vzel življenje, če se mu zdravstveno stanje ne izboljša. Glavobol, ki je nuučil mladeniča zadnje čase kar neprestano, ga je bržčas pripravil do (sklepa, rla .je svoje besede tudi izpolnil. Usodni dam je prišel Milan v mesnico in iz prodajalne šel v shrambo. Trenutek nato je »že preplaišil domačo hčerko strel. Hčerka .je hitela gledat, kaj se .je ugodilo, a v tem je pobilo še erikrat. Milan se je ustrelil v levo sence. Na po-inoč so takoj poklicali zdravnika, ki je po prvi pomoči odločil, da so Milana naložili na ivto in odbrzeli ž .njim v Ljubljano. Do Ljufoljane pa niso prišli, fcajti že mad vožnjo so spoznali, da so nesrečnežu irti-ixrte življenja štete. Peter :: :: Zgaga SKOPUH Malo pred lanskim božičem dično Štelo NaJa*kovs4ci iz ugledne poljske rodbine. Poroka se je vrnila v soboto 30. aprila ob 8. uri nj v tukajšnji katoliški eerKVi. Po )>oroki se je vrnila. pa svatba in sicer na že- ■ioveni donim. Udeležencev je Jio precej Slovencev, kot tudi drugega naroda. Zabavali smo do ranega jutra, 1. maja in seveda potem pa še nadaljevali po raznih lokalih in klubih, dokler ni prišel Pas iti se malo 7irtispat. Torej dragi ženin in nevesta, želimo vama obilo sreče i-n blagostanja v vajinem življenju ter prisrčna hvala za izvrstno postrežbo. letošnjo zimo smo imeli več prireditev po nabili klubih, katere so bile vse povoljno obiskane, za kar gre vsa čast občinstvu, ter posebej hvala še našim vrlim ženam in dekletom, katere so bile vedno pripravljene pomagati. Na zadnji seji Slov. Doma je bilo tudi sklenjeno, da naj se vrši še ena veselica na večer, 28. maja, toda vse »podrobno je bilo pre 1 ženo na sejo, katera >e vrši 8. maja popoldne, to je takoj po seji društva. Zatorej opozarjam v»e člane in članice dr. sv. Jožefa št. 53, kot vse ude Slov. Doma. da >e zagotovo udeleže seje 8. maja <»b 2. uri jHipoIdne. Na programu imamo več stvari, katere je treba rešiti. Za društvo je posebno važna volitev glede starostne podpore članom, da-li se vpelje ta sistem ali se opasti. Potem je sedaj še v teku kampanja za pridobitev novega članstva v obeli oddelkih. Upam, da vsi tisti, kateri še nimate svojih sinov ali hčera pri durštvu zavarovanih, da to sedaj storite, da bomo tudi mi pokazali, da smo voljni še bolj podpreti na so slavno JSKJ ob njeni 40-letnici ustanove. Kar se tiče delavskih razmer. so pač zopet pod ničlo; res je, da jih nekaj dela več kot je »potreba, medtem ko drugi nič in to bo šlo tako dol go, dokler se delavci sami ne bomo Lzpametovali ter vstopili v vrsto boriteljev za svobodo. Vreme imamo še tudi bolj mrzlo kot gor k o. če ravno je že povečini vse zeleno po travnikih in gozdih. Sedaj se je tudi delo po gozdih malo prenehalo in nas je zadnje dni obiskalo več prijateljev gozdarjev, s katerimi se večkrat niailo |K>zabavamo, kajti doma so po večini iz naših krajev ter se radi pogovorimo o svoji nekdanji damovžni. Želim jim veliko zabave, dokler se zopet ne povrnejo v svoja bivališča. Most čez tukajšnjo N. Y. Central železnico še ni popolnoma dovršen ter bo vzelo še par tednov, predno bo gotov. Cesta <št. 5, 'katera drži \i New Yorku in bo prenovljena, je že tudi v teku in kadar bo odprta »prometu, bo napravili itukajsnji trgovci nekak izlet ali parado po nji. Po imsstu budi popravljajo tlake in sicer z WPA delavci iu kdor hoče poceni prenoviti tlak (sidewalk) naj se zglasi pri mestnem inženirju, kajti lastniki plačajo samo, kar stane materijal, drugo pa plača vlada. Avtomobilskih nesreč je tu-d!i tukaj (»koli vedsio dovolj. Vzrok je seveda po večini brez obzirnost in pa pijača, posebno ;pa pri mladili šoferjih, kateri po večini vozijo, kot da bi treskalo za njimi. Čital som tudi, da je naš u-rednik Glasa Naroda, Mr. Ter-ček bolan ter da se ne bo še tako kmalu prikazal med nami. Upam, da je sedaj že boljši, ter da se v kratkem vidimo zdravi in veseli, istotako želim, da kanal u i>opolnoma okrevajo vsi tukajšnji bolniki ter se povrnejo med veselo družbo. Torej na veselo svidenje in poz; Irav vsem prijateljem in znancem po širni Ameriki in Kaimvli! Frank Masle. SMRTNA NESREČA NA CESTL V Library, Pa., je Rudolf Kralj, star 19 let in rojen tu, te dni padel s tovornega avta, ko se je vračal domov z dela. Takoj so ga ml peljal i v bolnišnico. ali vsaka pomoč je bila zaman, umrl je čez nekaj ur za težkimi poškod-bami. ne da bi se bil zavedel. Ponesrečeni fant zapušča starše, brata in sestro. ČEKAŠKE NOVICE Ponoči so tatovi obiskali pro-dajalnico rojaka Antona Bak seta v So. Chicagu in si naložili čevljev in druge moške robe, toda z ropotom so prebudili lastnika in druge stanovalce v hiši, ki so brž poklicali policijo. Tatovi so pobegnili brez plena. Mladi Frank Lu-stik iz So. Chicaga je zadnje dni odšel v taborišče CCC v Michiganu. SAN CARLO OPERA COMPANY Center Theatre, 4<>th St. & 6th Avenue, New York City. prireja operne predstave po ljudskih cenah: 50c do $1.99. Prihodnje predstave bodo: Madame Butterfly, 6. maja He Trovatore, 7. maja Carmen, 8. maja La Boheme, 9. maja Cavalleria Rustieana, 10. maja Lohengruen, 11. maja Samson in Dalila, 12, maja Rigoletto, 13. uaja Ob 40-Letnici Jugoslovanska Katoliška Jednota V Ameriki beleži in nudi v obeh oddelkih: IMOVINA — $2,254,385.93 ČLANSTVO — 22,954 NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov ŠTEVILO društev 187 PRAVILA — Sodobna in moderna POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju - ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov KONČNO: Ce niste še dovolj zavarovani, pristopite lc najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki. GLAVNI STAN IN LASTNI DOM: ELY, MINNESOTA ADVERT 1 S E i. 'GLAS NARODA' ROJAKI! ROJAKINJE! NAJVEČJI IN NAJVARNEJŠI SLOVENSKI ZAVOD JE Mestna Hranilnica Ljubljanska Ima lastnih rezerv nad Din 26,000.000.— vseh vlog pa okoli '' 400,000.000.— Hranilnica posluje popolnoma normalno, vloge so izplačljive brez vsakih omejitev. mestna občina ljubljanska Minulo je že precej časa, odkar ni bilo nobenega iglasu iz naše naselbine. Vzrok je mogoče ta, da stari rojaki počasi iz-ginijajo, naša mladina se pa dosti ne zanima za slovenske dopise. Dopisi od tu, iz naše zlate Colorado so čedalje redkejši in mi ž njimi. Včasih premišljam, kako je bila živahna marsikatera naselbina v naši državi Co-loradi pred 30 leti. Naši rojaki so bili naseljeni največ tam, kjer so bile rudoto-pilniee, premogorovi ter zlate ali srebrne majne. Kjer so bila trda in nevarna dela, tam si gotovo našel Slovenca, naprimer v mestih Leadville, Aspen, Pueblo, Denver, Trinidad, Wal-seriburg itd. Vetn da so ta mesta dobro znana marsikatere mu č-itatelju in naročniku lista Glasa Naroda. Jaz osebno še dandanes obiščem vse te naselbine ker so mi blag spomin «sko-ro od otroških let, ko sem prišel iz domovine, iz Belokraji-ne, iz fare Rado vice pri Metliki. To je bilo leta 1898. Kot 16 letni fant sem se podal z mojo drago materjo v Leadville, Colorado. Ko pri priložnosti obiskujem moje stare prijatelje po ondotnih naselbinah, žali Bog, vsakikrat, ko pridem tja, enega ali drugega zmanjka, vzame ga neiaprosna smrt. Vedno manj je tiste prave starokrajske uljudnosti in ni več tistega vpraševanja: — Ali ste lačni ali žejni? Časi se pač hitro menjajo in mi ž njimi. Novic ni bogve kaj. Pomlad je tukaj. Vse se bujno razcvita. Pomladno solnce je čedalje bolj toplo, dasi so naši očaki obdani s snegom celo leto. Tukaj je umrl star 22 letni "TRIJE PTIČKI* PRIDEJO V NEW YORK Na Materin dan, 8. maja, pridejo v cerkveno dvorano na Oslini (St. Mark's Place) v New Yorku "Trije Tički". To so prav posebni tički, ki se bode pojavili na našem odru iu nam napravili prav veseli ii; družabni večer. Igrali bodo j namreč v igri "Trije Tički*', ki jo priredi slovenska fara sv. Cirila v New Yorku. Igra je res zanimiva in smešna. Najbolj interesantno je .pa, kako se i-gra konča. Zato vas vabimo, da gotovo pridite. Igra bo naj boljše zdravilo za vaše težave v teh slabih časih. Zagotavljam Vam, da se boste tako se smejali, kakor se niste še nikdar prej. Eno leto je že minulo, odkar smo imeli zadnjo slovensko igro v New Yorku, in zato bo to veselo oznanilo za vas. Ker bomo ob tem času častili tudi naše dobre matere, bomo poleg igre imeli tudi kratek koncert. Pri koncertu bosta pela naša dva cerkvena zbora, odrasli in mladinski. Pela bo sta lepe slovenske in tudi angleške pesmi v počast našim materam. Gotovo bo to vas zanimalo, ker tako redko slišimo naše slovenske pesmi v koncertu. Mladi Johnny Grill pa bo dekla nural našim materam v slovenskem jeziku. Torej vidite, da imamo prav lep iu zanimiv program za ta vesel dan, da s tem napravimo ča-t vsem materam, vam pa veselo razvedrilo. Kakor je navada pri naših prireditvili, bo vse dobro poskr bljeno za jesti in za piti. Naše dobre kuharice bodo Vam ponudile okusne klobase, šunke, krofe in druge dobre stvari, tako, da vam ne bo treba večerjati doma. Tudi dobro pi jačo boste lahko dobili v dvorani, hladno pivo in okusno vino. Torej vse je pripravljeno. Še enkrat vabimo vse našč slovenske rojake v New Yorku, Brooklynu in okolici, da se u-deležite te naše lepe prireditve Torej vsi v cerkveni dvorani na Osmi v New Yorku v nedelje, a maja. Program se za-Ične točno ob 6. uri zvečer, po •programu bo ples in prosta zabava. Vstopnina za igro in ples bo samo 33c. Na svidenje! Pant od fare. V BARBERTON JE VEDNO KAJ NOVEGA V soboto, dne 23. aprila sta obhajala srebrno poroko Mr. Louis Sham rov (dolgoletni naročnik tega lista) in njegova soproga. Mr. Shamrov je domu z Rakeka, Mrs. Shamrov pa iz Cirknice pri Rakeku na Notranjskem. Pravim nekaj novega. Navadno s^ pri takih ''redkih" prilikah zbere eden ali dva in tudi trije pari rojakov in rojakinj ter gredo na skrivaj, tako da slav-ljenee o tem nič ne ve, od hiše, ter vabijo ljudi na praznova nje. Ob enem seveda prosijo ali pobirajo "prostovoljne" darove, da se tako slavljenca obdari s pohištvom, diva ni, ledenicami in drugimi takimi predmeti. So-li dotični, od katerih sc pobira prispevke, resnično naklonjeni in zvesti prijatelji slavljencev, se ne vpraša. Glavno je le, da se kar največ mogoče nakolekta ter bogato ob dari jubilanta. Seveda, kdor kaj daruje, si tudi potem privošči nekoliko zabave na slav-nosti, da vsaj nekoliko vravno-vesi stroške svojega daru. Pri slavnosti, ki sta jo praznovala Mr. in Mrs. Shamrov. je bilo pa vse drugače. Njun zet in njegova soproga Mr. in Mrs. John Ambrožič sta pa taki "slavnosti" oziro ma kolekti nasprotovala, češ, kdor je pravi prijatelj slav-jljeneev, ta bo sam vedel te? j prišel časti tat. Vedel je lahko vsaki, kdor je poslušal radio -prograhi iz Clevelanda postaje W. G. A. R. po katerem je bilo prejšnjo nedeljo objavljeno, da Mr. Shamrov in njegova soproga praznujeta srebrno poroko omenjenega dne. Njun sorodnik Mr. Jereb ji /u je odpeljal na svoj dom, češ, fla si nekoliko ogledajo njegovo posestvo na farmi. Ko ju je p.; zvečer pripeljal nazaj na dom, iu je čakala polna hiša resničnih prijateljev in prijateljic ter sorodnikov. Vsi hkrati so za vpili '4 surprise''. In bilo je res presenečenje, čajti Mr. Shamrov je za hipno res omedlela, tako da se je bilo bati kaj hujšega. Kaj bi ne! Predno je odšla od doma, je skrbno zaklenila dom, in po po-vratku, ko ga je zopet odklenila, je v hipu zagledala polne sobe ljudi, mize vse polne jedil, pijače in cvetlic. Slavnostna zabava se je vršila v jako veselem razpoloženju. Med čestitkami so bili izročeni razni lepi dragoceni darovi jubilantoma. Vesele domače popevke so odmevale pozno v noč. Plesa, zabave je bilo vsakemu dovolj. V gostih je bila pa zavest, da je prišel vsak iz pravega prijateljstva, da tako prostovoljno čestita jubilantoma še na mnoga leta, tja do zlate poroke, in a ko sama želita, še naprej. Eden izmed gostov je menda zadel v "tarčo", ko je čestital slavljencema, in jima zagotovil, »la smo tukaj vsi zbrani resnični in neprisiljeni prijatelji, ter da ^mo se udeležili njune slavnosti, brez prosjačenja, temveč iz srčne želje, da jima častitamo k njuni srebrni poroki. Zato je žel veliko odobrava !n ja. Jubilantoma želimo srečo in zadovoljstvo še mnogo leta. Eden navzočih. pišin ima lepo urejeno gostilno, j Torej sedaj, ko bo vroče, se bo ! treba k Mr. Kapišinu zateči. Želim mu obilo obiskovalcev, ker je dobra starokrajska du ša. Drugi podjetnik je dobro poznan tu in drugod, namreč Mr. Anton Škoda. On Vam lahko postreže z vsakovrstnim pohištvom. Obratuje tudi svoj premogovnik in ima dober v speli. Kar se tiče delavskih razmer, se ne moram dosti pohvaliti, posebno premogorovi slabo obratujejo poleti, ker gospodinje rade ne kurijo dosti v poletnem času. Well, moram z mojim dopisom nehati, če ne, se mogoče lahko znajde v uredniškem košu. Toraj pozdrav vsem čitate-ljem in želeč Vama obilo naročnikov in predplačnikov. Martin Bavuk. zastopnik*4G. N." NOVICE IZ JUŽNE AMERIKE. Viktorija Mikolič, stara 28 let, je v Buenos Aires prve dni aprilia porodila doklico v avtobusu oib navzočnosti policaja in nekaj pasantov, ko se je peljala v bolnišnico. Dne 10. marca je umrla Me toda Zoim, stara 25 leti in doma iz Prvačine pri Gorici. Zapu šča moža, v starem kraju pa starše, tri brate in dve sestri. Iz Urugvaja je prišla vest, da je rojak Štefan Huzjan iz Dolnje Lendave zadel v loteriji dobitek 5000 ftirugvajskih pezov in to ob čaisni, ko je delal kot dninar na neki farmi v provinci Salta in žWel v stiski. sin dobro znane družine Sti-glič. Pogreb je bil v sredo, 27. aprila po katoliškem obredu. Naše sožalje! Farmerji so jako zaposleni ob tem času in se jima obeta dober pridelek, ker je bilo dosti snega prejšnjo zimo. Slovenski obrtniki tukaj se tudi dobro postavijo. Mr. Mike Ka Slovenski list v Buenos Aires oglaša mnogo vinskih trgatev, ki so jih priradila slovenja društva ta -mesec. Za nas v severnem pasu se Čudno sliši, da bi bile vinske trgatve v aprilu, amjpak v Arg^nt*11^ 'kjer je adaj jesen in listje odpada, je to nekaj normalnega kakor bo pri nas v oktobru. Pri nas pa je »daj priroda v. najlepšem cvetju. # J OPERA V NEW YORK HIPPODROME New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 43 rd St. in 6th Ave., po ljudskih cenah od 50c do $J. Prihodnje predstave bodo: Rigoletto, 7. maja Lucia di Lammermoor, S, maja NAJBOLJŠE STAROKRAJSKE KOSE IN MOTKE NA SVETU COLORADO JI NAJBOLJ PRIJA RAZPOŠILJAMO NA VSE KRAJE — Poitnino plačamo mi. — Pošljite poitno .nakaznico z naročnino. KOSE, zvane STONICH, 26—28—30—32 palcev dolge, z rinko............92JSO KOSE. poliranlte, bolj ozke, samo 32 Palcev............................fi.so KOSIŠČA, javorov lea, po ..........%2.— BRUSIL.XI Bargamo BRUSI. ..... soc; boljSi ..........7Sc KLEPALNO ORODJE, kladivo, težko ostro ............................92.— SRPI za klepatl, po..................gOc RIBEŽNI za. repo H bati po ________91.50 ULAXKACB, ročno kovane, 5 do 8 funt. teike, po ..................$3.50 Nemftke brivne BRITVE...........$2.90 MOTIKE, ročno kovane v Jugoslaviji P« -v......$1-25; večje........$1.50 NASLOV NAPIŠITE SAMO: STEPHEN STONICH CHISHOLM, MINNESOTA Prosi'ii za malo prostora v Glasu Narode. Najprej »e vam lioeeni zahvaliti, ker mi niste lista ustavili, »dasi mi je naroe nina posla se 28. februarja. Sedaj vam pošleaii za pol letno naročnino $3.00. Ker le redko vidim kakšen dopis iz na£e zlate Colorado, bom pa jaz malo opisala, da ne bodo Slovenci v Ameriki misli- li, da v Coloradi ne živijo naši ljudje. O, pa še dosti nas je. Skoro kamor igrem, vidim Glas Naroda na mizi. Ali vsi smo enaki: pišemo malo, beremo pa dosti. Pa kdo ne »bi bral, ker Glas Naroda nam prinaša tako lepe povesti in polno novic od tukaj in iz domiovine. Rarla čitam dopise kanadskih Slovencev in tudi dopise Mr. Matija Po^orelca, te^a slovenskega popotnika. On je vedno kaj poroeal od tukaj, a!i pot ira je zanesla v dru^e kraje. Še se spominiim leta 1923, ko je na Primero, Colo., vsa ko Slovenko obdaroval z majhnim prstanom za iprvorojeneke. Med tistimi materama sem bila tudi jaz. Sineki i . ; zawtrajkali za deset dni, smo pa | šli v Perry, O., obiskat Mr. in | Mrs. Frank Grlica in njeno sestro Mrs. Frances Leopold. Srčna vam hvala za gostoljubnost. Ko ismo se vrnili v Pennsyl vanijo, je bil štrajk končan. Ker se nam tam ni dopadlo. smo se kar d on nov odpravili. Tukaj je bolj zdravo podnebje kot tam. Tukaj ni megle in ne dežja. Vsak dan solnce sije slovali pu banki v Worcester, da dobe na note in se jim vzame jm» $10 na mesec od čeka, ko bo mlekarna obratovala. Za več informacije se obr nite na direktorij ali pridite na sejo. Zdaj, ko se je pričelo z de lom. >o konrpanije razposlale svoje najeteže, da govore za njih in nagovarjajo farmer je, da mleko ne dajo v kooperativo, da bodo market izgijbili. To Slovsuvdi v JicumdL Cast pevskemu društvu "slovanu" kateri bi te posle vodil s po močjo kakega slovenskega lista v Ameriki. Po naših naselbinah pa bi se povsod našli možje, kateri bi pobirali mesečne prispevke od rojakov ter pošiljali vsoto na upravni odsek. Približno na tak način bi si Slovenci na severno ameriškem kontinentu lahko ustanovili svoj radio program z ene močne postaje, katera bi oddajala programe po N. B. C., in vsak rojak od Vzhoda do Zapada bi lahko čuI ta program. S tem pa bi Slovenci malo pokazali, da smo tudi mi en narod, ki Še živimo na svetu, četudi smo bolj slabo cenjeni na tem kontinentu. iS pozdravom V. F. Ručigaj. Osliawa, Ontario. GLAS NARODA"\ pošiljamo v staro do- j movino. Kdor ga Koče naročiti za svoje sorodnike ali prijate- j| fje, to lahko stori. — J Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poši- \ Ijamo. Dolžnost nas veže tudi Slovenes v Kanadi, kateri smo poslušali Slovanov program zadnjo soboto, da se zahvalimo na radio postajo vsak z eno dopi-uico. Rojakom priporočam, ako vsakdo to stori, potem smo sigurni, da bomo še za naprej jjoslušaii "loveuske pe-mii po radiu in morda tudi kake naše koračnice kdaj priletijo v naše sobe. Program je bil izvajan n*i pravi postaji, ker je bil oddajan po vseh N. B. Co., in vsak rojak v Kanadi, ga je lahko dobil z večjih postaj. Tu pri nas se je čulo jako lepo in razločno, pa tudi Mr. Končana, ko je vnaprej objavljal naše pesmi, je bilo natan-'no razumeti. Zato je treba, da čestitamo Slovanu tudi s kanadske strani ter želimo in se nadamo, da ga zopet kaj kmalu slišimo. Kedaj pa bo zopet kak drugi slovenski program, tega še ne veuio. Ali ne 1»I mogli Sloven .•i v Ameriki in Kanadi imeti en stalen program vsak teden po kake pol ure? Prav lahko! In tudi z jako malimi stroški. Razne vesti. Slovencev in slovenskih n;t--elbiu po Ameriki in Kanadi je lepo število, in skoraj vsak rojak ima svoj radio aparat. Aks bi vsakdo izmed Slovencev, ki lastujejo svoje aparate, plačal |*o en nikel na mesec, bi se n i bralo dovolj denarja za stroške raznih pevskih zborov in orkestrov in tako bi lahko imeli vsak teden svoj stalen pro gram. Dali lie bi bilo vredno poslušati štirikrat na mesec za ka kih 5 centov? V to svrho bi morali ustano viti nekje v New Yorku, Cleve-laudu ali Chieaigi upravni odsek 'Slovenski radio program', JAPONSKO-KIT AJSKA VOJNA kmalu deževalo, postane katastrofa neizmerna. Istočasno s Sašo so se pojavili v deželi velikanski roji kobilic. jahta za kkmala ataturka. 'Pred kratkim smo poročali o rajzkošni jahti "Savaroni", ki jo je dala prod leti zgraditi neka ameriška milijonarka in je potem šest let tičala v ham-buršiki Inki. Te dni je jahta nenadno odpkula in bilo je mnogo ugibanja; kam se je usmerila. Sedaj pa poročajo, da jo je kupila turška vlada in jo namerava kot darilo ljudstva pokloniti državnemu predsedniku Kemalu Atatnirku. Že v bližnji ludneh se bo 'Savarona* iz Southampton«, kjer se sedaj mudi, vrnila v HamJburg. THi jo bodo nekaj preuredili, posebno kar se tiče notranje o-preme. "Savarona" je po svoji zunanjosti in notranji o-premi najrazkošnejša jalita, kar jih je kdaj bilo. DEVET RAZBOJNIKOV POBEGNILO. Na velikonočno nedeljo je v varšavski kaznilnici devet razbojnikov napadlo paznike, premagali so jiih in nato zbežali. Vso policijo -so poslali za njimi. Enega izmed beguncev so stražniki, ker se na poziv ni hotel ustaviti, ustrelili, pet so jih ujeli, tri pa doslej zannan iščejo. V VIŠNJI GORI. V katoliško vero je prestopil Ramo Šaibanoviič, doslej 'islamske veTe. Prišel je iz Bosne kot delavec v Višnjo goro, kjer se nradi že leto dni. Prišel je v žujpnišče prosit -za pouk v 'katoliški veri. Po polletni pripravi tee je odločil za prestop v katoliško vero. Pri sv. krisbu si jo 'izbral ime Jožef. Za bot-ra si je izbral kaplana. Bil je knšičen na veliko soboto. Med sv. mašo je prejel sv. obhajHo eflcupaj z botrom. Ljudje so bili gin jen i, ko so gledali krst rn sv. Obhajilo. h Pošljite nam i in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem j j stalni naročnik. | avto podrl dve hlsni pročelji. Nedaleč od Trutnova na Češkem je z lesom težko naložen tovorni avto na strmi zaviti poti treščil proti dvema hišama. in jima podrl pročelji. Vozač je kmalu potem zavoljo Kvojiih poškodb umrl, dva delavca, ki sta isedela poleg njega, pa sta bila takoj mrtva. Neka ženska, ki je stala ob oknu ene izmed hiš ne je mogla rešiti s pravočasnim skokom kozi stransko okno na dvorišče. Preiskava je dognala, da so bile odpovedale zavore. smrt med avstralskimi ovcami. V srednji Avstraliji imajo ta Čas hudo sušo, kakršne ni bilo v deželi še 38 let. Na tisoče ovac, ki predstavljajo največje bogastvo tega dela Avstralije, je poginilo. Če ne bo Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu ei-tatelja oživi romantika v najbolj psstrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečita! do konca. Cena ......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zaišla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1-50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$100 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena;..................... - $1-50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ................70c- POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki G roga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55®- POD SVOBODAM 80LN0EM. Spisal Franci 8: Finžgar. 2 zvezka 306 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. MTadčga. Iztoka |e zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, Icjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Ges&rica n je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cen*................ ..... ikOO POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega 1 1 čarovnika.' ' Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$150 ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzan«," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko eita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- činskf. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal Uka Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu zaL Cena ......................$2.30 CVETJE V JESENI. — VIS0ŠIJ.A KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni** in "Visoška kronika" stat najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škof ji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.00 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovni&ki proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ...................... $1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena ...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau jo bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter niojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena......................$1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slovenk Publishing Company so pa zvijače, ki se jih poslužujejo za svoj interes. Mi pa imamo market za "fluid milk" vsak dan garantiran od Board of tiealth, City of New York. A. H., član direktorija. • . ▼ c v- . Vojaki oswekitajske armade, oblečen i v ja^jonsjte uniforme, ki so jij^atoptenili v bojih v Sa lisi pokrajini. ~ *" ■ 7' ••G T A 8 NAROD A" — New York Thursday* May 5, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN tf. 8. omilil \mmw filllillHItllilliiiMllllllllim r ctvlisli matere Kar priznajmo si: precej sitno je nam, materam, kadar obhajajo materinski dan Iti povsod častijo matere, bodi otroci bodi možje in časopisje in radio. Saj materinstvo ni zasluga, ampak je dar, ki se zanj zaliva liino, dasi nam ne daje vedno sreče in veselja. Toda — katera zdrava žen ska bi pa zamenjala svoje o-troke za prijetno življenje? Ka-tera zdrava ženska bi se samo radi bolečin in skrbi odrekla tisočeri sreči, ki nam vzklika iz naših otrok-' Ali si ne zaželi »10 spet i spet, da bi imele lako majhno novo bitje v naročju, kadarkoli zagledamo par okroglih, otroških ročic, ki hlastajo krog sebe? S pametjo ni mogoče doumeti sreče, da si mati. Materin-/>tvo je izpolnitev naše ženskosti, ki hoče življenje dajati in življenje ohranjati. I ri za \se to sprejemamo za hvalo, zahvalo otrok, ki se veselijo -vojega življenja, zahvalo svojemu naroda, ki živi v naših otrocih. Ali ni to čudovito lepo, da sprejemaš zalivalo za nekaj, ki nam ni bilo v dolžnost ampak v > rečo C V na- zjutraj zbudi jiesein v materinski dan; če -tojijo nn-iiie-tn budilke — otroci s pe-senico pri naši postelji in sv sinemo vsesti /41 okrašeno mizo, ki je za nas okrašena; ali ee »prejm« 1110 kak prav prisrčen pogled, poljub, ki velja materi, tedaj so to vrednote ljul>ezni— in ne denarja. Spominjamo se prošlih dni, ko smo imele prvikrat in ko smo imele zadnjr-krat novorojenčka na rokah in kako j«* bilo v vseli letih od o-aega i v najhitrejfe» tasu, te ker Je glavno, sa najmaojfte strelke. Nedrtavljanl naj ne edlaiaje de tadnj««a trenutka, ker prrdao se dekl b Wasbinxtena perratno dovoljenje. KEKNTKY PERMIT, trpi najmanj en nmec. I'Mlie torrj take) ia breipla^na nsvodlla In sacscavlJaMe Vas. 4* hu«lr pur fin in mli»bli<> pulevuli. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Iz sloverisk h naselbin Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padiiahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSKBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KR12EM PO JUTROVElv; 4 knjige, 598 strani, s slikami V8KBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kaka sem v Mekko romal. — Pri Čamarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $L50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač fiimen. — Zaroka s zaprekami. — V golob-njaka. — Mohamedanski svetnik Cena $1.5Q SATAN IN ISKARIOT I 2 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma deW. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem za padu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Prcklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komaači in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Sar. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET , NEW YORK. N. Y. tne ni majhna žrtev, da mu dam tisoč dinarjev. Ddbro veš, da -em si nekaj prihranil, da bi se mogel čim prej oženiti in ta denar pomeni, da bo treba spet malo oldožiti s poroko, ker ho- ( fern vse i>oplačati in se oženiti brez pare dolga. Ne vem, ali si moreš te moje žrtve zadostno zavedati! Zmeraj si mi dajala Nanija za zgled in si ga imela rajši. Daj, da povem! Res je lep, zabaven, pleše lepo, za njim dekleta kar norijo: zato je bil ludi vedno tvoj ljubljenec. Jaz pat Tovorna'živina! Le če prinesem denar, tedaj sem nekaj vreden,.. " "Valerio!" Zdaj je 11 i niti več posluša'. V mali predsobi se je nagi" oblekel in vzel klobuk. Nato so se zaloputnila vrata. Le s te žavo -i je mati oi>oniogla, pre den je -šla odpirat Naniju, ki je bil ves čas skrit v veži pod. stopniščem. 4 4 No, torej! Ali je dal t" 44Je — ubogi Valerio! A ti, Na ni, mi moraš enkrat za vselej obljubiti..." 44Oh, mama, pridige! !Saj mi že prej zadosti dolgo pridl-govala! Pusti me rajši, da jem! Ali je kaj pustil zame, ta pc že ruli V Sedeč za mizo je na polua u-sta goltal. Njegova plavolasa glava se je svetila pod svetilko. Njegov obraz, dasi mračen in jezen, je "bil videti prijeten s svojimi jasnimi, deškimi o-čmi. 4'Nani, glej, da 'boš zdaj pameten! Le*po te prosim! Pomisli na žrtev, ki jo je moral da 10vati zate V alerio." Oh, ta Valerio! Zmeraj ima; le Valeria na jeziku, on je vseii čednosti poln, jaz pa vseh hudobij; on je angel, jaz hudič! Odkar sem na svetu, sem moral vedno poslušati, kako si mi ga dajala za zgled. To je pač zato, ker imaš njega rajši ko nit ne, ki sem bil zmeraj za pet«* kolo pri hiši." 44Nani!" 44Pa je les, mama, odveč je, da bi ugovarjala. Če pomislim na to, bi vse razbil! Glej, rajši grem v kino, saj me ne boš o-števala za to?" Ne, ne — le pojdi. Nani, h pojdi..." Mati ostane sama... Nekaj časa je vsa zatopljena v misli; utrujena in zbita je, da niti no more več moliti. Tisto mleko bi morala popiti, a tako ji je, ko da ima oteklino v želodcu, ko da ji je grlo zadrnjeno... Potem pa se začne počasi, počasi odtekati val grenkobe, s katerim sta jo njena sinovala lili po prt mcgovnikiii. Tukaj v naši naselbini je na tal požar in uničil štiri posJo-•ja na velikonočno soboto zvečer. Tudi naš rojak Math Kušek je lrudo prizadet, lin*1! je groeerijsko prodajalno, pa im je požar uničil vs«\ kar j »ilo n«.tri. Tu ii Premo^arska Jvorana je |>ogorela. Tri družin«* so imele >labi in žalostne velikonočne prazni ke. Pozdrav vsem naročnik"ii (»lasa Naroda. "ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . . vARorXIXt > BO < >BX< > V LI ,A j (.Hpir-stite moji pisavi. aj vir lini vendar vsaki lan številke na listu. Mislila« »oni, tniogoče pride zastopnik, ia še ni bilo. Hvala vann za pošiljanje li sta. Že večkrat sem vam pihala, da pri meni ne boste iz-' *trbili centa. Bom poprej li>t ustavila. V par dneh beste sprejeli naročnino Kar se lista tiče, me zelo zanimajo novice iz starega kr \i., poroča John Olmek: — V pridihu vam paši lir m $3.0(1 za nnroe-nino za Glas Naroda. Novic n imuno pt ^ebnifli. S dHom se ne momno kaj pohvaliti. Večina Slovencev nas je zapo-de opljuskala. Vse se nekam rav taja, rablini in izgine. O, ta dva ljuba, krivična, ljuba, sebična sinova! V tem hipu sedi Valerio s svojo lepo Tanjo v gledališču, a Nani je s svojimi prijateljem v kinu. Skupno doživljata jpustološčine na platnu in sanjarita ko dva fantka. Saj nista hudobna ta dva sinova, niti ta ne oni nima hudobnega srca. In zdrava sta, to je poglavitno! In prav zdajle se nemara veselita svojega mladega življenja. Hvala Bogu! V ( I« velandu je v Glenville Jl ofnišnici umrl Joseph Žitnik, j-lai 70 h't. Zapušča ."> otroke, t Mary, omoženo iS;it« išik, Jo- hanno, cMiicženo Mif-m in J»»-se^jftiino Jr. ter vir sorodnikov. Doma je bil v Gradcu na Štajerskem, kjer zapušča brata ter veliko drugih sorodnikov. V Ameriki je bival 28 let. * V Clevelairdu je umrla Mary Ajster„ stara 42 let, rojena Tailika. Doma je bila it Žerovni ce pri Kaikeku, odkcnler je pri šla v Cleveland »pred 18 leti. Tukaj zaipušča žalujočega soproga Johna, dve hčeri. Vero Ln Julijo, in sina. in sestro Josephine Kaiser, v Fainport, ter brata Antona in več drugili sorodnikov. * Dne IS. -dprila je v bolnišnici M t. Ta i mel v PiMsbnrghn i mrla Mary Kutvšek roj. Grilc, -*tnra ~>7 let in »loma od Ra.plien-buiga na Štajerskom. V Aune-ritki je bila 336 let in ves ča^ je živela na fanni blizu Pitts •bupglia. Zapušča nioži, dva sineva in Štiri hčere, brata in tri sestre. SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz vaeh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM i\aivečja zaloga slovenskih knjig v Ameriki! V knjigarni ^Olasži^Narodaj[labko dobite vsakovrstne^sloveaske knjige •v * . ^ naših priznanih pisateljev: Cankarja, » • Tavčarja, Jurčiča, preglja, Kmetova, Milčinskega, itd.^TV^^alogi imamo prevode del svetovnoznanili mojstrov; Gospodarske, gospodinjske in poačae knjige . Igre, pesmi, zemljevide! Ljubitelji lepe knjig« naj pišejo pe cenik knjig, ki jih imamo v zalogi. smemo biti matere in da smemo živeti za svoje otroke. Ali se naj za vse to damo častili? Ali se smemo dati za to častili! Smemo se! Zakaj, naši otroci -o srečni, da se nam morejo kdaj za svoje življenje zahvaliti. Celo najmanjši so srečni, da smejo — ko veliki—, kdaj razveseliti mater, namesto da le sprejemajo veselje od nje. Napačna bi bila taka materinska ljubezen, ki hoče le sama dajati vse dobro otroku in ne pomisli tudi na to, da mora v otroku zbuditi hvaležnost in skrbnost za očeta in mater. Materinski dan pa obhajamo tudi radi moža, ki ostane vedno in svoje matere, ki mu je za zgled najčistejše iu najlepše ljubezni. Šola, listi in radio pri pravljajo materinski dan in tudi me, matere, pripravljamo. Xe z vznesenimi besedami, impak prav preprosto iu razumljivo. da se bodo že majhni »troci za\edali, da >ta mati i:i »i i ok — celota. Zakaj pa obhajamo materin -ki dan in zakaj ne privoščimo tudi očetom njihovega lne? "Očeta imamo radi," je de-iala nekoč neka deklica, 44a mater imamo še rajši." In nato je dodala: "Ker smo iz matere in nas je ona rodila." Tako preprosto iu pri rodni >e druga z drugo prepletene vezi oil oka in matere. Na materinski dan se pa tudi si>011110 1110, da sta ljubezen in zahvala, ki ju prejemamo matere — velika milo-t. »Spominjati se hočemo svojih mater iu se jim zahvaliti za svoje življenje, ki se je smelo v vsej že-nskosti izpolniti in ne sinemo pozabiti materinskih žena, ki sicer niso rodile svojih otrok, a so postale matere o-1 rokom iz krvi svoiesra naroda *'Mama, zakaj pa sediš v te-uii?'1 je vprašal Valerio, ko je šel po hodniku, da bi {prišel v svojo sobo, vendar ni čakal na odgovor, saj je itak vedel, kaj je njegova mati delala v temi: molila je. Res je rekla: 44Če molim, ni ni treba v rdeti —" iu je prižgala luč: prikazala se je miza, skubno pogrnjena, a le za eno osebo. 44Ne," je dejala mati tiho »h s težavo, 44tvoj brat je pova bi jen v uiesto." Oua sama ni nikdar večerjala; izpila je nekaj mleka, preden je legla, a z vso pozornostjo je skrbela za sinova, da jima je lepo postregla in je bila vsa -rečna, tla ju je gledala, kako jima večerja tekne. I i ( Valerio se je usedel za miz«, j razgrnil je prtič in je začel je sti. Medtem se je ozrl v večer j ni časopis. Molk je bil tako hud, < tako globok, da mu je bilo fear i j strašno. Dvignil je glavo in po j j gledal mater, ki je sedela vsa I •sključena preti njim na stolu, j J držeč roke v naročju. i j "Kaj pa je?" jo je strogo! .vprašal. 44Rajši mi kar precej j povej, s čakanjem le vse po-j slabšaš." t 44 Zaradi Natiija." Valerije v obraz je okainenel. < j Uprl je =voje temne in blesteče !se oči v mater. 44Ah..., 110, kaj se je pa zgodilo z mojim ljubeznivim brat- a * y cem - j 44 Veš, ob službo je." j 44Ali je to že četrtič ali pe tič, mama? je trpko in poro j 'gljivo vpraša Irnater. 4 4 Ne, dragi moj, a zdaj ni 011 krrv. Njegov šef; ue bo več i-mel podjetja. Samo... Veš, u-pravljati je moral majhno bla gajno, saj ni bila velika vsota, tisoč "dinarjev, šef mu jih j*-bil izročil za malenkostne izdatke. In glej..." 44 Zdaj jih nič več nima, se ve-! da..." 44 Veš, saj mu je hotel vrniti I teh tisoč dinarjev, ko bi dobil plačo, a zdaj ga j«' tako nepričakovano zadela ta nesreča..." 44No, zdaj jih nima, kajne?" 44Jaz tudi ne," je rekla mati ponižno,44o, če bi jrh imela...T' 44 Ali veš, mama. kaj je tvoj sinf Ali veš, kako pravimo ljudem, ki tako storijo.'" 44Valerio, za božjo voljo te prosim. Valerio je tako hrupno vstai, da se je stol za njim bobneči zvrnil na tla. Potem je šel v -vojo sobo in zaloputnil vrata za seboj. Mati se je s čelom naslonila na mizo. molila je in drhtela. Dolgo je morala čaka ti. Valerio se je preoblačil, da bo šel s svojo zaročenko Tanjo v gledališče. Ce le ne bi šel po hodniku, nc da bi še enkrat prišel v jedilnico! Potem je vse izgubljeno... Toda — vrnil se fe, bled, mrk, z okamenelim o-brazom. Z mirno kretnjo je počasi, pa odločno potegnil ban kovec za tisoč dinarjev iz listnice in ga (položil preti mater na mizo. 44Nisem svetnik," je 'bridko dejal, 44a moj brat je baraba! Kar vztrepelala ^ mama, 111 j bi ga rada zagovarjala. Vendar |bi se morala zavedati, da tozu- SINOVA MY cenik knjig, ki jih imamo v zalogi. • - - " WROIH' (Dep. k ) 216 H. 18lh Slreel. \fw Ywfc JI LAB n A B O d A"* »- Mew Torti SKRJANOEK roman iz Življenja s za "6las naroda" priredil: i. h. O i 35L 3 O Xanlednjega jutra po dnevu zaroke najde Hemia v svoji t»ohi pismo, v katerem ji [baronica Holstova odpoveduje sdužbo. Naznanja ji, da je ne potrebuje več -za vzgojiteljico svojih otrok. Baronica Holstova, njena imati in brat niso niti naj nranj sJtftHi, da se je medtem zaročila z Ounnai'jem. Pri zaj-trlku -kupno z Grunnarjem in Anito pokaže to pismo in pravi: *4 Soda j pa si z menoj zopet na boljšem. Oumiar, sedaj som učiteljica brez službe." 4*Saj res, »kake skrbi imam s teboj!" vzdih ne Gunnar, In ,k> smeje objame. Anita pa pravi važno: "Samo ne veseli se prenaglo, Hernia, da si sedaj naenkrat brecs službe. Saj veš, da sem te jaz vzela v (službo. Tcivj ilniain .-amo jaz pravico ti službo odpovedati ali pa meram <1 tebe prejeti odpoved. Niti najmanj ne inVlirn na to, da bi te odpustila. (V so ti vzeli službo vzgojiteljice, pri čenutir svoje sestre ne morem ovirati, boš ostala kot moja družabni-ca v mo.;i službi, dokler te Gunnar ne odpelje kot svojo nevesto. Prepričana foni, da me Gunnar ne l>o pognal iz h*:še, saj za nekaj časa Še ne. Kaj misliš o tem, bodoči grajščak na Lindedku?" Ounnar ji poljubi roko. Lindeck 1k» vedno ostal tvoj dom, Anita, dokler hočtJš tukaj ostati." Anita mu prikima. "tBamo videli, kaj bo vse naklonila usoda. Sedaj še ne rahlim na to, da bi- zapustila LLndecik, če pa grem v Berlin, upamt, da bosta taim moja gosta, saj nekaj mesecev pozimi, ravno tako, kot jaz ostajam poleti nekaj mesecev na Lindecku. Razumeš?" "Seveda, Anita!" Anita gre k svoji sestri in jo najde z materjo in bratom v družabni sobi. Sprejmejo jo zelo hdadno, pa vendar mnogo prijaznejše kot zadnje ease. Za nje je bila Anita zqfpet osebnost, katero so hoteli izkoriščati in jo je zaradi toga treba obdržati pri dobri volji. "Gospico HeHovo si odslovila Inga. T čital i o priliki njegovega v-toliči 11 ja. Reva l>o imela po--Ifi eez glavo sa-Mio s snaženjem t*»c.*»eljt s pohLšt.va in perzijskih preprog, ;.ko ne bo mogla — plačati služkinje. Štiri izmed 113 ameriških trgovskih ladij, ki jih bodo po načrtih zvezne pomorske komi-i je priredili za vojno službo. Tedenski kotiček Piše: I. BUKOVINSKI. Pittsburgh, Pa. VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. 1 YUGOSLAV r 11A VE h PEPT. 216 W. 18tli St. New Yofk, N. V. KRETAjNJE PARNIKOY SHIPPING NEWS 6. maja: Vulcanla v Trst 10. mu ja: Bremen v Brciiico 11. maja : Queeu Mary v Cherbourg U;ui-a v Hamburg t-, maja : Champlain v Havre N. maja : Rex v Genua 18. utaja : Norma n tiie v liavre Eurupa v Breint'ii 21. maja: Satumiu t Trtit 25. maja: Queen Mary v CVrlNturg Zl. tuaja : Bremen \ Bremen 28. maja: Cunte
  • i-a v Bremeu VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova, je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. I*r\a številka pouiein uiesee, druv:a dau iu troija pa l« t«». l»a nam prihranite ue|»otrebue^a dela in stroškov, Vas proMmo, da skušate uar«»čui-no pravočasno i*oravnati. 1'oSljite naročnino naravnost nam ali j^. pa plačajte naš<>ii)U zastopniku v Vasem kmju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkniui, ker so upravičeni obiskati tuo; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik ho Vam izročil fiotrdilo za plačane naročnino. CALIFORNIA: San Francisoo, Jacob Laushln COIAJR Al >U: Pueblo, Peter Cul »s. A. SaftiC Walseaburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indiaua[H>li*. Fr. Zupančič ILLINOIS: Chieago, J. Bevčic Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero iu Illinois) Joliet, Jennie Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustia North Chicago in Waukegan, Mnth. Wmrfek MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivee MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chisholm. Frank (JouŽe. J. Lukauicn E!y, Jos. J. Peshel Kveletb, Louis Gouže ..Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John Pov.<še Virginia, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup. M. M. Panian Wasboe, L. Cham;»a NEBRASKA: Omaha. P. Bruderick NEW YORK: Gowanda. Karl Htrnisha Little Falls, Frank Mail« . OHIO: Barlierton, Frauk Troha Cleveland. Anton Boln>k, Cbas. Kar* linger, Ja<-ob ltesnik. John Slapnoi Girard, Antt>u Nagode Lorain, l^>uis Balaut. John Kumše Youngs town. Anton Jvikelj OREGON: Oregon City. J- Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, Anton Ijmvec Coiiemaugh. J. Brezovec Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis Supaniit Farreli. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Fr. Blodnikar Greensburg, Frank Novak Hi-mer City, Fr. Ferenehak Johnstown, John Polantx Krayn, Ant. Tauželj Lim'rue, Frank Ballocb Midway, John Žust Pittsburgh iu okolica, Philip Progar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovun...... WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboj-gan, Joseph Kakei WYOMING: Rook Springs. Louis Tauehar Iiiamondville. Joe Rolich 4. junija : Roma v Genoa r. junija: i It- de France v Havre S. juuija: t^ueen Marv v Cherbourg H;iu*u v Hamburg 11. juuija: Kex v neona Coiuuihus v Bremen Cb:implain r Havre 15. juuija: Normaudie v Havre Aquitania v Cherbourg Breiueu t Bremen 18. juuija: Norma ndie v Havre ..Bremen v Bremen 18. junija: Coute di Savoia v Genua Aijuitania v Cherbourg 21. junija: Euroiiu v Bremen ZL junija: Queen Mary v Cherbourg lie de France r Havre 25. junija: Vulcanla r Trst 29. junija: New York r Hamburg Normandie ▼ Havre Aquitania v Cherbourg 2. Julija: Bremen v Bremen Champlaln v Havre Rex ▼ Genoa J Rojak me jt->|h>Iivalil, da senn j zelo dobro op'sal pitUburško 'električno razstavo. le o kravi-;činol; ki. ki da več mleka. afer. j ur-hiša rali'sko irotlbo, ni bi- j le ne duha ne sluha, četudi je ; pregledal v-o razstavo. Tri st« lvidov. : li j(. mar moji« : krivda ako hodi človek okol; j s. zavezanimi •ič»ni ali jih p; |<*elo doma pusti. Naj naprav' tako kot j;»z, ki vedno vzamem oči st-boj. kadar gn-ni na raj '/<► in jih na široko odnrte dr zim. zraven pa nosiin >e vh Inr pri sebi tudi pri belem dnevu svetilko ali laterno. in tako ni«' ne uide niriemu poirledu ir marsikaj vidim, kar dnigi ei?o-stavno pn'zrejo. Znati >e mora, t«i je vse. Ravno ko stiin zaključil ta Kotiček, pride brzojavno poro čilo iz Rima o veliki zračni ne sreči. »' iT> -tov » ti ]M)ročne j gostije albanske-gii kralja Z<> ; ltu- ko je zrakoplov treščil ».' j vrh gore. Mislil -eni sam pri j sebi — slabo znamenje za >rečc novoporočene kraljevske tl\» i jiee. zraven pa se mi j • mlvali1 velik kamen srca in -fin bi' hvaležen u zraku. Z letal-kim ptzdravinn in rs? svii len je! V1M>VA JE ZAIN>SLKNA. i Rojaki vprašujejo, zakaj , i vdov* iz Pennsvlvani je nič m i . , • * iogliH-i. Tukaj vsem odgovar ! jam. da ima vdova >e»laj j>r**ve«" I drugega dela, ker bo imela Sb i venska Zeitska Zveza -t. 17 ve , selieo 7. maja v Hrvrški hali na K. Ohio St.. X. S. Pitts burgh. Pa. Ker vdova pripada . dotični Zvezi, ima do-ti dela Na. veselici bo na razpolago dosti dobrih -ohili domačih kloha>, dobrih potic in krofov Iter raznih drugih dobrot, ki J men i niso znane, j Torej vsi, katrri ste \ bližini. .is«1 udeležite te veselice, ne bo i vam ž- 1. Tam se boste prepričali. kaj znajo žeu-ke in dekleta ■ v Pittsburghu! Tam boste tudi lahko vdovo (»sobno spoznali, j kateri se za njo zanimate, j Želim pa vsem obilo zabave, f Poročevalka. smrtna KOSA Po dve leti trajajoči bolezni je preminul dobro v Cleveland« poznani rojak Louis Gregorič. po domače Urbajs. Star je bil 1 -"»2 let, doma iz fare Ambnis. odkoder }e prišel se.m pred leti. 'lii&S1 jiE Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-to. katero Je prejeL Zastopnike toplo priporo&uno. UPRAVA 'GLAS NAHODA" ca. kjer ustavlja sina in hčei ter 89 let staro mater, tukaj pa eno sestro in nekaj •sorodnikov, Ivo som slišal vest, ini je bik limit* |»o prijatelju, s katerim sva ob i/bruhu zadnje svetov ne vojne drvarila po deviških 1 >enii'sylva n i j s k i h >n gtwAih katerih še ni bila oskrunila noga človeka in jim še ue zapel? njegova smrtonosna sekjra. Druga žrtev pa je bil France Pugelj v najlepši mt ski do bi 4.'^ let. rojen v Kasezah pr llii-ki Bistrici, kjer zapušč; brtta in dve s,-stri. v Amerik pa žalujočo soprogo, sina ii hčeiko. Oba sta bolehala z; znano delavsko boleznijo TB prvi. ki je bil član JSK.J neka. čez dve leti. drugi, član S.YP.T pa i koli 10 let. Bodi jim lahko tuja zemlji ca! * j. * Pi^zor ti>ti. ki rabite spa In pratšek! -Ml-letua Mrs. Marga ret Detchon je umrla zadnji te den v naši bolnišnici, ker g: je vzela preveliko dozo. Xu kar se tiče mene. ga ne jem Ijem nikoli, ker še tako ?»re več trdno spini, ila si nn t-.»ti v-aki večer pri veza t* Imddk« na uho. in velika sreč-?- je za me da nisem ženska, ker dni gače bi uii' še Ir'bko kak ne * *-:dTprav me l span um ukra del. * * * Draga rojakinja me je zad nji četrtek vprašala, če sem ž< kaj napisal za prihodnji teilen — Xe še — ji olgovorim — ali gradiva imtfin že nekaj pr i oka h. — Ali pa bo kaj od ljulwv.iii •Taiz najraje zaljubljene stvar čitam — je pristavila male« sramežljivo. Sveta, nebesa, ali jo vidite Xe du bi bila gospa stara. Boi me varuj kaj takega misliti, ni kar reči, ampak poročena je h lep čas. saj ima odrasle otroke in vendar ji še taifce otročariji ro-jijo po glavi. Morda pa j bije v pilili mlado srce, kd< ve? -K- Ko jšo zaslnjo credo vremen ski bogovi pognali živo srebn do 86 točke in bi najraje i>o snemal mwliste, prijatelje čisb narave in hodii okoli v Adamo vi obleki, ako bi ne bilo drugih l judi, posebno pa nadležnih polici i^tov, jo primaba na ulici proti meni neki inožicelj v zimski suknji. — I, -za sveto voljo, človek — ;ra ogovorim — zakaj pa vendar nosite zimski kožuh? — T zakaj? Po zimi da me ereje, zdaj poleti pa da me hladi, kar prepreči solnčnim žarkom, da mi ne pridejo do živega. Mož na vseztvlnje ni bolj ne-[ umen nego mi. ki po zimi piha-imo v roke da si jih ogrejemo, pri nbedu pa v žlico,"da si jed ohladimo. Albanija je torej navdušeno pozdravila svojo prvo kraljico, po} Madžar k o ptf ^ioieričan- VARO^ITE SK NA 'SLAS MARODA " NA .1ST .A R IvfS; SLOVENSKI PNFA^N^ -X MER DC I IKBi ..............m liMHillll! f Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg našlo* a. ki pomruljo- pri a meneč, druga dan in t ret i« pa leto. kdaj vam imroriiiiia poteče. N*p»i*ner: _ 4. 30. 38 TO POMENI, da vam je naročnini slekla 30.^aprila 1938 Pošljite pravočasno. »V. da nam prihranite nepotrebno delo pošiljanja LAS NARODA. 216 W. 18 St.. New York -u'-uumaisj JJLLL T. ■■ } - ^ VU. ■ULUBBIi Kot ljubitelj narave in njenega Stvarnika sem gojil že dolgo časa tiho željo, nabaviti si majhen teleskop, s katerim bi opazoval v jasnih nočeh veličino nebesnih teles in tako 'lahko še odkril kako novo zvezdo ali v:Hoko goro in globoko ; kotlino na mesecu, ki so jo j astronomi prezrli in ni še zaznamovana na luninih kartah. Tz tega namena sem preli-tal lansko pomlad v začetku rori-i la tozadevni cenik in že mislil i poslati naročilo, ko se nenadoma pojavi v časnikih vest, da j misli naše mesto zgrabiti novo ' zvesadogledhiico ali Planetarium. Zato sem naročilo odlo-i žii In zelo sem bil vesel, ko se je i-zkr-zalo letošnjo pomlad, daj novica ni bila hčerka prvega I reprila. kot '.-o to le prerado' zgodi, ampak je postalo dejstvo kajti pred ki-atkim so pričeli kopati temelj za milijon dolarsko zgradbo, kar sem si zadnji teden sam oe:lede-l na Irsrtne oči. O tem kaj več v mojem posebnem članku. * * * Štrajk blizu 2»MK> uslužbencev pocestne električne želez- nice tu v mestu je malodanc izbruhnil zadnjo soboto, ko je potekla 'uuijska pogodba med njimi in kiunpanijo, katera jim je hotela utrgati 15 cent >v na uro pri plači. Do zdaj so imeLi aprevo Iniki železnice '>•") centov od ure in družba je izjavila, da ji nikakor ni več mogoče obdržati teli plač in da ima le dve izbiri: znižati jih ali pa napovedati bankrot. Mestnemu županu Sc-ulyju in dragim merodajnim faktorjem pa se je posrečilo preprečiti stavko in tako rešiti ljur'ske mase neprijetnega položaja in velike izgube s tem, da se ie vo