lihaja vsak Cetrtok. Cena ma 8 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, i» Ameriko in druge tujo države • K). — Posamezne Številke ae prodajajo ————— po 10 vinarjev.
S prilogami:
—— Haš kmečki dom. Društvenik, Haša gospodinja
Spisi ln dopisi bc pošiljajo i Uredništvo ,,Domoljuba", LJubljana, Kopita rjsTa ulica. NaroCnlna, reklamacije ln tn-seratl pa • Upravuifilvu ..Domoljuba". — LJubljana, Kopitarje« nllca. ~
Stev. 36.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1911.
Leto XXIV.
Politični shodi.
Enkrat bo vendarle prav, da izpre-povorimo jasno besedo o političnih shodih. Med volitvami se je slišala marsikje kaka bolj trda beseda, češ, saj naš poslanec ne pride nikoli med nas, saj ga komaj poznamo. Taki očitki so večinoma doma po liberalnih gostilnah; tam jih izkuhajo ljudje, ki naših shodov sploh ne obiskujejo, razen če gre za to, da se napravi kaka nerodnost pri njih. Ponavljajo jih tudi ljudje, ki se sicer, kadar je priložnost, za shode Kploh ne menijo, in ki takrat, kadar se napravijo, po ravno tistem liberalnem receptu pojejo popolnoma drugačno pesem, češ, saj tega treba ni, čemu shodi.
Čisto jasno je, da ima poslanec dolžnost prirejati shode in dati ljudstvu po posamnih krajih priložnost, da povedo svoje misli, naznanijo svoje potrebe in se pogovorijo s svojim zastopnikom, kako bi se jim pomagalo. Tega ise poslanci tudi zavedajo. Zato je pa popolnoma gotovo, da bo vsak poslanec ljudstvu, ki želi shod, tudi rad ustregel, seveda kadar mu druge razmere to dopuščajo. Vemo pa za mnogo slučajev, ko poslanec na vprašanje, kdaj bi želeli kak shod v tem ali drugem kraju, niti odgovora ni dobil, ali pa, da se mu je odpisalo, da ga treba ni. Kako naj potem izvrši svojo dolžnost? Poreče kdo, da se ni obrnil na pravega, da ni zvedel ljudskega mnenja. Toda poslanec ni vseveden in se ne more obračati na vse. Navezan je na posamezne osebe, o katerih si more misliti, da nekako vodijo politiko kakega kraja.
Naša misel je ta-le: Kmečke zveze, ki imajo svoje odbornike in zaupnike po vseh krajih, bi morale na deželi vzeti to reč v roke; po mestih pa poli-
tična društva. Za celo leto, ali vsaj za pol leta naj bi naredili naprej načrt, po katerih krajih njihovega okrožja naj bi se sklicevali shodi in ta načrt naj bi naznanili poslancu, da bi po svojih razmerah povedal, kako more izpolniti njihovo zahtevo. Pri sestavi načrta naj bi se pazilo na to-le: Par večjih shodov, ki bi bili za več občin skupaj, je na leto v vsakem volivnem okraju potrebnih; poleg tega pa več malih. Zlasti v zapuščenih, od velikih cest in od železnic oddaljenih krajih so shodi neobhodno potrebni in naravnost pravimo, da tembolj, čimmanj čutijo ljudje tam potrebo po njih.
Politični shodi naj imajo predvsem nalogo širiti politično izobrazbo med ljudi, buditi stanovsko in strankino zavest in s tem vliti vanje novega ognja. Kjer te zavesti ni, tam je voda kalna, in liberalni pa socialno-demokraški ribiči lahko ribarijo v nji. Zadnji čas smo slišali od par občin, da se je pri njih ob občinskih volitvah ohranila prejšnja, bolj ali manj liberalna večina, oziroma bolj ali manj liberalni voditelji občinskega odbora. Ravno te občine so na.m najjasnejši zgled, kako sc vozi politika, če ni shodov. Slepih miši se ne da nikjer loviti v političnem življenju. Ljudje morajo vedeti, za kaj gre; morajo natančno razumeti, kaj jc naša stranka, kaj hoče in kako je treba po njenih načelih v boj ne samo za deželni ali državni zbor, marveč v vseh javnih zadevah. Pisanje po listih tu ne zadostuje; treba je žive besede; ta izda neprimerno več, nego mrtva črka, tembolj ker sc uravna lahko popolnoma po razmerah poslušalcev. Liberalni ugovori se tem ložje pobijejo, ker se lahko povedo v (isti obliki, v kateri se v dotičnem kraju prodajajo. Saj vemo, kako gre. Kak liberalen časopis prinese kako neumnost, to sprejme vase liberalen oštir in
po tem Kolomonu potlej po svoje to reč naprej razdaja, seveda s primerno pri-kuho, ki jo iznajde sam v svoji bolj ali manj zviti buči. Potem pa roma taka reč od osebo do osebe, od vasi do vasi. — Kdor bere naše časopise redno in a premislekom, pač lahko mahoma po-bije vse take govorice o kanonih, o mi-lijonskem posojilu, o cestnem zakonu in o vseh drugih takih rečeh. Še mnogo ložje pa dobi naš človek orožja za boj proti liberalnim fračam, ki streljajo prazen pezdir s takim šumom, kakor bi imeli kanonske krogle, če posluša politični govor poslanca, ki pri svojem govoru celo svojo osebnost javno zastavi za resnico svojih trditev. Na popirju je lahko lagati; papir se nič ne ustavlja. Če se pa pri shodu more dobiti kak nasprotnik, ki pove, kar je bral v listih ali kar morda sam celo misli, da je res, je pa to neprecenljive vrednosti. Poslanec mu lahko natančno pove, kako je s to rečjo, saj je bil sam poleg in je sam sodeloval. On pove tudi vzroke, zakaj s« je tako sklenilo in ne drugače. Svoja trditve pa tudi lahko izkaže, saj seje v deželnem in državnem zboru niso pod mernikom, ampak javne. Kar naenkrat se podere cela skladovnica laži in obrekovanj, ljudem se odpro oči in vdrugiiJ ne pojdejo več na liberalni lim. Pa ne samo to, marveč ravno pri shodih se vzbudi vse polno zagovornikov za našo stranko, ali kakor pravimo s tujo besedo: vse polno agitatorjev. V domači hiši, na poti, v gostilni, na sejmu, povsod sc potem lahko popravi, kar jo skazil sebični, liberalni nepridiprav.
Poleg tega pa še to, kar smo že poudarjali: Ljudstvo pride s poslancem osebno v stik in mu lahko pove svoje težnje. Vsak shod da poslancu pač novega dela, ljudstvu pa tudi novih koristi. Prej sc je za kake splošno koristno stvari samo kak načelnik kmetijske poli
družnice ali kak občinski veljak vnel; zdaj se vname celo ljudstvo in vse gre poiem lažje izpod rok. Ponavljamo: shodov je treba za politiko, kakor oči v glavo. Treba jih je pa tudi organizirati in zato priporočamo še enkrat: Kmečke zveze na dan!
50CIALN0DEM0KRAŠK0 KRIČANJE.
V Ljubljani je list, ki nosi lepo ime »Zarja«, ki pa sveti s čudno lučjo našim socialnim demokratom. Ker ji manjka drugega dela, — pa kriči, in ker je na dnevnem redu draginja, kriči proti draginji — kakor pravi. V resnici pa kriči ta list proti našim kmetom, češ, ti nam napravljajo draginjo. Tistih ljudi pa, ki so res krivi, da je draginja vedno večja, seveda ne vidi. In to jc čisto razumljivo. Soc. demokraški agitatorji so najboljše plačani ljudje, ker jih plačujejo delavci s krajcarji, ki jih morajo odtrgati od svojih ust, in na drugi strani veliki fabrikantje, ki jim dajo denar posebno ob volitvah. Da jc to drugo res, priča posebno fabrikant Fricdmann, ki se postavlja v svojem časopisu »Gospodarska Centrala«, da so velepodjetniki podpirali nemalo število kandidatov z velikim uspehom tako, da so volitve za velepodjetniko izredno dobro izpadle. Ti ljudje so podpirali soc. demokracijo, ki jim potem seveda mora biti pokorna in delati zanje, kar ti hočejo. Ker je prišlo sedaj v državni zbor toliko soc. demokratov in drugih proti-krščanskih mož, ki bodo vsi kimali oderuhom, jc tem greben tako zrastel, da so brž poJružiii sladkor, špirit itd. Ti delajo draginjo in njih pomagači soc. demokratje. Seveda krivda se mora zvračati na druge.
Kako malo so krivi kmetje in še posebno klerikalni kmetje — pri socijih je namreč vsega kriv poleg kmeta kle-rikalizem — priča to, da je draginja še večja kakor pri nas v obljubljeni deželi svobodomiselstva, na Francoskem. Iz te dežele prihajajo zadnji čas vedno pogostejša poročila o pretepih in uporih delavcev radi draginje in vendar so pri vladni skledi soc. demokraški ministri. Tu si vzemite zgled!
Kako silno škodljiv je boj proti kmetu za celo državo, priča Angleška, kjer ni skoro nič več kmečkega stanu, industrija ga je uničila, kakor žele tudi naši sociji. O ti deželi je govoril poslanec Hue takole: »Revščina je v tej deželi napredovala do višine, ki je naravnost strašna. V nobenem velikem mestu nisem videl tako velikih množic popolnoma brez vsako posesti, ljudi zavite v cunje, nikjer nisem videl tako strašno veliko število zanemarjenih otrok ležati v cestnem blatu, kakor v Londonu, metropoli — najbogatejše države na svetu.« O tem seveda naši rdeči preroki ne pišejo.
NAŠI LIBERALCI.
Zadnji ostanek pameti in njihovega programa zapušča naše liberalce. Kozlov, ki so jih ustrelili na vseh poljih, se ne da več prešteti, ampak tako grdi, kakor jo zadnje narodno izdajstvo, so pa žc najneunmejšega kranjskega liberalca nevredni. Štajerski Slovenci bije-jo boj za kolikonnogoče večjo neodvisnost od Nemcev in nemškega Gradca. Zato žele ločitev dežel, šolskega sveta in kmetijske družbe. Ta želja ni nova, liberalci so že govorili o tem, »Narod« je včasih pisaril in jokal za obmejne Slovence, ampak bilo je to v časih, ko je še liberalec gospodaril. Ker pa so sedaj na Spodnjem Štajerskem krščanski Slovenci s programom S. L. S. na površju, je začel »Narod« pisati, da se ta ločitev ne sme zvršiti, da ne pade Štajerska čisto v kremplje črnega kle-rikalizma. Torej prej bi bilo za Slovenci! dobro, sedaj ne! Res, liberalec misli vedno le nase; narod mu je deveta briga. Liberalna stranka pa jc s tem izgubila zadnjo pravico na lepo ime »narodna stranka«.
ČEHI IN NEMCI.
Zadnje dni je bil grof Tinin, ki vodi spravna pogajanja, pri našem cesarju v Ischlu, kjer je poročal o sedanjem stanju in dobil navodila za nadaljna pogajanja. Listi poročajo, da se v deželni hiši v Pragi že vse pripravlja na kratko zasedanje deželnega zbora, v katerem bodo rešili najvažnejše stvari. Nato se bodo brž sestali vsi voditelji čeških in nemških strank, da sc posvetujejo in dado navodila svojih zastopnikov pri pogajanjih. Večina listov je začela presojati upanje na uspeh bolj ugodno.
OGRSKA.
Ogrski voditelj stranke, ki se drži programa iz leta 1848, spada k tistim politikom, katerih pravi značaj sc težko spozna. Franc Košut, ki vodi z Ju-stom sedanjo opozicijo v ogrskem drž. zboru, jc sin Ludovika Košuta, velikega revolucionarja iz leta 1848. Ko je bila premagana revolucija na Ogrskem, jc bežal v Italijo in tamkaj umrl, svojemu sinu pa jc zapustil kot dedščino smrtno sovraštvo do Avstrije in habsburške dinastije. Pokazal pa se jc sin bolj previdnega od očeta. Prišel je po splošni amnestiji nazaj na Ogrsko in kmalu postal voditelj močne stranke. Sprijaznil se jc celo z vladarjem in postal ogrski minister. Zadnje čase pa zopet rujc proti vladi, kolikor le more. Že nekaj mesecev traja obstrukcija proti vladni brambni predlogi in zahteva, cla se izvede prej volilna reforma, seveda v smislu Košutovcm. Obenem pa zahteva samostojno ogrsko armado, kar bi bil le prehod k samostojni ogrski državi. Tako jc ta politik zopet pokazal, kako sovraži vse, kar je avstrijskega, kakor ga je naučil njegov oče.
O ogrskem državnem zboru se sedaj vedno pogosteje sliši, da bo razpu-ščen, ker obstrukcionisti pridno nagajajo in ovirajo razpravo o brambeni predlogi. Vlada tudi upa, da bo dobila
po novih volitvah večjo moč, ker se nekaterim Ogrom v sa obstrukcija zdi ve. lika komedija in bodo šli proti opozi- i-jonalcein pri volitvah v boj.
MAROKO.
Zadnje dejanje teb dolgih prepir-.v se je začelo odigravati. Po kratke!:: premoru sc začno zopet pogajanja rn< l Francijo in Nemčijo. Državni tajnik pl. xKidcrlen - NVacliter je prišel iz počitnic nazaj v Berolin, ravno tako državni kancler pl. Bethmann - Holhveg in tudi francoski poslanik Cambon, ki se pogaja v imenu Francije pri Nemcih.
če bodo pogajanja sedaj ugodno izpadla, tega ne ve seveda nihče. Nem>! i državniki izražajo v pogovorih s ča-; i-karji veliko upanja, zunanja znarnenia pa ne povedo nič ugodnega. Francija i.i Anglija se pridno pripravljata in t :i Belgija, ki leži na meji Nemčije u Francije, se pridno oborožuje, da 1 > pripravljena za vsak slučaj.
Pri sedanjih pogajanjih se bo lo za to, kaka naročila ima Cambon scl^j iz Pariza in kaj Francija z Marok.n namerava. Važna so pa tudi za A v.-jo, ker bo vsa zemlja v sredozemska' i morju v rokah evropskih držav. An. -ja ima nadoblast v Egiptu; Tunis in .V-žir sta žc sedaj francoska in I ta li j i gledajo s poželjenjem na Tripolis. 1 dobe Francozi šc Maroko, mora Avs ja gledati, kako stališče bo zavzern 'a proti drugim državam in proti alge -raški pogodbi, ki bo s tem prekršei . Bati se je, da bomo Avstrijci zopet pr -ni odšli pri delitvi kolonij.

—«!
Krnier Milanovi!!.
Prosto po Hussellovem romanu »Krmar Holdsvvorth«.
(Dalje.)
»Prosim, povejte mi, ljubi gosp> i, kako mi je ime in kako sem prišel semkaj,« je naenkrat zaprosil in milo pogledal kapitana.
»Kdo ste, dragi moj, tega vam pri najboljši volji nc morem povedati,« odvrnil je kapitan, ki je komaj žc čakal, kedaj sc vrne njegov spremljevalec. »Vse, kar vem, je to, da smo vas našli v zapuščenem čolnu in vas vzeli k selu na krov, kjer vas je ta gospod, ki o ravnokar šel ven, zopet oživil.«
»Čudno, čudno,« je mrmral Mna-novič, »ničesar o tem ne vem«.
»Nikar si zaradi tega nc mučite možganov; s časom pride vso samo "d sebe. Večkrat se zgodi, da ljudje i » težki bolezni izgube spomin, ki sc pa čez nekaj časa zopet povrne. Grozno reči sle morali doživeti od takrat, odkar ste zadnjikrat imeli pod nogami trden buljili krov. Nc veni sicer, ste U pomorščak ali ne, vendar jc trda, ka-
<lar pride tako daleč, da zmanjka vode in kruha.«
Vrata se odpro in v sobo stopi gospod Šerman, kateremu je sledil strežaj s krožnikom juhe in kupico ruma. Ko je Milanovič oboje slastno povžil, mu reče gospod Šerman: »Sedaj počivajte zopet, to vas bo najbolj pokrepilo«.
»Da, hočem,« odvrne Milanovič; »kako dobri ste nasproti meni! — toda strah me je, ko ne morem prav nič mislili nazaj. — Kaj naj vendar to pomeni? Niti svojega imena sc nc morem spomniti, pa naj so šc tako trudim in premišljujem! — Kolika muka! Ali mi lic morete prav nič pomagati?«
»Za sedaj ni še nobene pomoči, nesrečni moj prijatelj,« odgovori Šerman s sočutnim glasom, »a hočemo se potruditi, kolikor bo v naši moči, da razvoz-ljamo vašo preteklost. Potrpitc šc nekaj dni, potem vas prenesemo na krov, kjer vam sveži morski zrak, pogled na morje in na vaš čoln brezdvomno od-grne zagrinjalo, ki vam sedaj zakriva vaš spomin. Bodite mirni in odpodite od sebe vse, kar bi vas moglo vznemirjati. Uverjen sem, da se vam z božjo pomočjo vaš položaj popolnoma izboljša. Sladko počivajte. — Pojdiva, gospod kapitan, naš prijatelj ne sme sedaj več govoriti.«
Gospod Šerman je bolniku prijazno pokimal, kar je ta odvrnil z nasmehom, polnim hvaležnosti, ki je za tre-notek razjasnil njegov mrtvaški" obraz.
»Čudna, nerazumljiva stvar to,« je začel kapitan, ko sta bila na krovu. »Kaj more človeka vendar doleteti! Nekaj izrednega mora biti vsekakor, če človek cclo pozabi, kako mu jc ime!«
»Pomislite tudi, koliko jc moral nesrečnež pretrpeti, da mu je spomin, tako docela ugasnil!« pripomni tovariš. »Pojdiva takoj in poglejva čoln, morda i.ajdeva kaj, kar bi naju dovedlo na kako sled, da doženemo, kdo in kaj je ta človek!«
Skupaj sta odšla k čolnu in vsega natanko prebrskala, — a zastonj. Čoln in njegova vsebina sla govorila toliko kakor prazen list papirja.
»Ostane nama šc obleka,« meni gospod Šerman, »morda v njej kaj zalotiva«.
Na kapilanovo povelje so prinesli Milanovičevo obleko. Ta je vsa, bodisi filede kakovosti ali glede kroja, kazala, da je njen gospodar mož boljših slojev. Perilo je bilo zaznamovano s črko »M«. V žepih so našli uro, nož, nekaj denarja in še nekaj drugih manj važnih reči; vendar iz vsega tega ni bilo mogoče ničesar sklepati. Ostala je samo še nada, da bolniku oživi spomin ob pogledu na Kiiane mu stvari in predmete.
»To je vendar kakor začarano,« zo-kličc kapitan. »Če mož sam nc pride k f.dravi pameti, nc bomo nikdar izvedeli, kdo in kaj jc.«
»Obleka vsekakor priča, da mora biti mornar.«
»Mogoče jc; vendar kakor kaže njegova zunanjost in njegovo obnašanje, nc moremo soditi, da bi bil dolgo na morju. — Toda prav, da sem se spom-
nil, njegov mrtvi tovariš še ni pokopan; to moramo storiti še dopoldne.
Ker se pa prav nerad ukvarjam s takimi žalostnimi posli in mi vsaka beseda, katero bi imel ob takih prilikah izpre-govoriti, najraji zastane žc v grlu, zato bi mi storili veliko uslugo, dragi moj, če vi opravite to mesto mene. Dal bom truplo zašiti v platno, in vi storite ostalo. Kaj?
»Ako želite, zakaj nc.«
»Vi ste vedno krasen, ljubeznjiv človeček, dragi moj Šerman!« S temi besedami jc kapitan potolkel po rami svojega prijatelja in pristavil, ko je ravno v istem hipu zadonel zvonec, vabeč k zajtrku: »Čujtc, kuhar nas žc kliče; kako izredno mi bo zajtrk danes dišal.«
Težko jc dobiti kaj bolj pretresljivega, kakor je pogreb na morju. Morda sledi to iz tega, ker se človek nikjer tako ne zaveda svoje ničnosti, kakor tedaj, kadar ga od vseh strani obdaja neizmerno, silno mo"ie. Na suhem so grobovi nekake hišice ranjcih; srce čuti neko tolažbo v tem, če misli, da so mrtvi bitja, ki spavajo pod zelenimi rušami, ki jih lahko obiščemo, kadar hočemo.
Ako pa položc mrtvo truplo v globoki morski grob, občuti človeška duša bol popolne ločitve. Neizmerno morsko brezno požre in uniči telesne ostanke, pokoplje takorekoč tudi spomin nanje.
Opoldne je ležalo Zamjanovo truplo zašito v platno in na nogah obteženo na podolgovati mreži, katere konec je slonel na ograji, drugega sta pa držala dva mornarja. Moštvo ladje je stalo razkrito v polkrogu, poleg trupla pa gospod Šerman, moleč molitve za ranj-ke. Ko je končal z besedami: »Sedaj izročamo globini zemske ostanke rajnkega,« je dal kapitan z roko znamenje. Mornarja sta dvignila mrežo in truplo je zdrknilo v valove. »Tam doli naj čaka vstajenja vsega mesa, ko bo tudi morje dalo svoje mrtve in jih bo milost Jezusa Kristusa odvedla v njegovo kraljestvo, v večno življenje. Amen.«
S temi besedami je Šerman končal pogrebni obred. Mornarji so se tiho razšli in cel dan ni bilo čuti na krovu nobene razposajene besede ali divjega smeha.
TRINAJSTO POGLAVJE.
Ves trud brezuspešen.
Milanoviču so se moči vračale prav počasi in četrti dan mu je gospod Šerman — ki je prav po materinsko skrbel zanj — svetoval, naj gre z njim na krov, češ, da ga bo to razvedrilo in mu dalo novih moči.
Milanovič se jc nadejal, da mu pogled na čoln vrne spomin in s tem prežene temno noč, ki je kakor mora ležala na njegovem duhu. Čudno! Tema je krila cclo njegovo življenje do onega trenotka, ko se je zbudil iz svojega smrti podobnega spanja; nasprotno pa se je prav dobro spominjal vsega, kar je doživel potem. Zdelo se jc, kakor bi se I
začeli dnevi njegovega življenja šele s trenutkom, ko se mu je vrnila zavest.
Tudi gospod Šerman je upal, da mu mine to skrivnostno stanje kakor hitro sc mu vrnejo telesne moči. Za sedaj jc moral biti pa vesel, da je bolnik vsaj toliko okreval, da je mogel na krov.
Vreme jc bilo krasno; »Delfin« jo jadral v vročem pasu; pihljala je pri-jetna sapica; nad krovom je bila razpeta platnena streha, da je varovala potnike pred pekočimi žarki južnega solnca.
Ko jo Milanovič v spremstvu skrbnega gospoda Šermana stopil na krov, jc hipoma obstal in se boječe oklenil roke svojega spremljevalca. Ta je počakal, dokler se bolnik ni zopet osrčil, nato ga je pa odvedel na naslonjač, ki je stal sredi ladje, in ga varno posadil nanj.
Nihče, ki je kedaj poznal krmarja na »Adriji«, bi ne bil sedaj v tej sključeni, tresoči se postavi z udrtimi prsi in s popolnoma izpremenjenim obrazom spoznal nekdaj tako lepega in krepkega moža.
Gospod Šerman ga je opazoval a bojaznijo v srcu. Sam pri sebi se je bil nadejal, da bo na krovu v duši njegovega varovanca vendar vstal kak spomin na pretekle dni; a kakor je vse kazalo, so bile prazne njegove nade.
»Kje je čoln, v katerem so me našli?« je vprašal Milanovič; ko je že nekaj časa počival na stolu.
»Na glavnem krovu.«
»Prosim, ali si ga morem ogledatiT Morda mi kaka majhna, neznatna stva-rica razvozlja skrivnostno, temno uganko.«
Počasi sta šla proti sprednjemu delu krova. Ko prideta na mesto, pravi gospod Šerman:
»To je oni čoln.«
Vse je bilo skoraj še tako, kakor takrat, ko ga je bil zapustil Milanovič, še celo shramba za živež je stala odprta in tudi trije sodčki za vodo so ležali še okrog.
Marsikdo bi bil prepričan, da morajo predmeti, ki so bili v zvezi s tako strašnimi dogodki, zdramiti speči spomin in predočiti duši vse grozovite in pretresljive prizore, ki so se v teku dei setih dni drug za drugim vrstili v čolnu. Če so reči, ki se prav tako kakor žareča železo v meso, vtisnejo v našo dušo, t»* daj bi morala igralčeva blaznost, pijanost Mirtičeva, tragična smrt generalova in podoba nesrečne vdove, ki Je tilio in udano podlegla trpljenju in a njo njeno nedolžno dete, tedaj — pravim — bi moralo vse to brezdvomno pustiti v duši vsaj nekatere sledove. Toda pri Milanoviču ni bilo o vsem tem nobenega sledu; niti najmanjše stvari se ni mogel spomniti, dasi je z največjo pozornostjo ogledoval kraj trpljenja in muke in si na vse načine belil glavo, da bi dvignil zagrinjalo, lei mu je m* piralo pogled v preteklost.
(Dalje prih.)
Iz »Slov. kršč. soc. Zveze«. Letošnja glavna skupščina so vrši v nedeljo dne 17. septembra popoldne od 3. do 5. ure v veliki dvorani »Ljudskega doma«. Na dnevnem redu so običajna poročila. — Po skupščini zvečer ob 8. uri otvoritvena predstava »Ljud. odra« z znano lepo igro: »Divji lovec«. Zveza si nabavi razglednice s sliko »Ljud- j skega doma«, ki se bodo prodajale v j pokritje naraslih tekočih stroškov. — i Pouk v kuhinjski š o 1 i se začne j že krog 15. septembra v istem redu, < kot se je vršil prvi kurz. ■— Zveza pro- j slavi spomin umrle predsednice Zve- j zinega ženskega oddelka, ge. Manfredo . s tem, da se opravi drugo nedeljo v j oktobru društvena maša na šmarni j gori. — Ped n a predavanja se ! začno s prvim torkom v oktobru in se bodo vršila deloma v mali, deloma v veliki dvorani »Ljudskega doma«. — »Ljudski dom se slovesno b 1 a g o s 1 o-viinotvori dne 17. septembra o priliki Zvezinc skupščine.
Na birmovanje sc je odpeljal pre-vzvišehl gospod knezoškof ljubljanski dr. Anton Ronaventura Jeglič v semi-ški in kočevski dekanat. Povrne se dne 20. septembra.
Običajni po*et Zveze Orlov na Brezje na angeljsko nedeljo se letos nadomesti s poletom v Petro v če 10. septembra t. 1. na štajerskem. Za to prireditev vlada med odseki veliko zanimanje in se poleta v Petrovče udeleži tudi veliko odsekov s Kranjskega, tako s kamniškega in obsavskega okrožja itd.
Kanonično umeščen je bil v petek dne 1. septembra za novoustanovljeno faro Lom pri Tržiču č. gospod Jakob Ogrizek, župnik v št. Lambertu.
Duhovniške izpremembe v lavan-tinski škofiji. Za provizorija v št. Ož-baltu ob Dravi pride č. g. Vinko Loren-čič od Sv. Ane na Krembergu. Prestavljeni so čč. gg.: Franc Letonja iz Skal k Sv. Ani na Krembergu; Anton Pučnik iz Celja v Šmarje pri Jelšah; Ivan Hribar iz Šmarja pri Jelšah na Sladko goro; Simon Šimonc iz Sladko gore v Podsredo; Franc Rampre iz Sv. Vida pri Grobelnem v Marcnberg; Fran Škof iz Marenberga v Kamilico; Fran Ostrž s Ptujske gore v Križevco pri Ljutomeru; Jožef Pinter iz Mutc v Celje; Ad. Gril iz Remšnika na .Mulo. Na novo so nastavljeni čč. gg. novomašniki: Vacl. Jastrobnik kot kaplan pri Sv. Vidu na Grobelnem, Fran Kompolšek v Skalah, J. Goleč na Rcmšniku, F. Bervar na Črni gori.
^ Romanja na Sveto Goro. Ker sc že
več dni ni pojavil noben nov slučaj kolere v Trstu, je bilo to mesto zopet
41
proglašeno za neokuženo po koleri. Vsled tega razveljavlja okr. glavarstvo v Gorici odlok, s katerim se je prepovedalo romanje na Sveto Goro in na Grad blizu Mirna. Romanje k omenjenim svetiščem je tedaj dovoljeno; izključeni od romanja pa ostanejo do nadalj-ne odredbe le prebivalci sodnega okraja koperskega.
Blagoslovljenje nove cerkve. Na praznik, dne 8. septembra, bo knezoškof dr. Miha -Napotnik slovesno blagoslovil novo župno cerkev v Cirkovcah pri Pragerskem. Cerkev jc res krasno ilelo. Poleg cerkve priča tudi novo moderno zidano župnišče, da so v Cirkovcah sami vrli katoliško-narodni Slovenci doma.
Smrtna kosa. V Gorici jc 2S. avgusta umrl stolni dekan monsignor Alojzij Tomsig. Šel je v Trbiž na oddih. Tu ga je prijela srčna slabost in se ;e nezavesten zgrudil na tla. Vojaški zdravniki so mu dali prvo pomoč. Ko si jc opomogel, se je takoj vrnil v Gorico. V ponedeljek in torek jc še maše-val. V četrtek je legel in dne 28. avgusta ob 5. uri 15 minut zjutraj je umrl. Pokojnik je bil leta 1847 rojen v Gorici. V mašnika je bil posvečen 28. novembra 1869. Služboval jc večinoma v Gorici.
Tudi obletnica. Dne 1. septembra je minulo leto dni, odkar posluje na ljubljanskem magistratu vladni komisar. Tega dne jc bila za nedoločen čas ustavljena avtonomija ljubljanske občine vsled trmoglavosti in častihlepno-sti bivšega župana Ivana Hribarja, ki je za vsako ceno hotel še nadalje gospodovati na ljubljanskem rotovžu.
Na deže!ni gospodinjski šoli v Šmi-helu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. V šolo se sprejemajo dekleta, ki stanujejo v samostanu šolskih sester »de Notre Dame« ali pa zunaj v okolici. Za oskrbo v samostanu jo plačati po 30 K na mesec in je določenih za tc gojenke šest štipendij po 15 K na mesec. Vnanjc učenke ostajajo čez poldan v šoli in dobe, ako so podpore potrebne, brezplačno kosilo v samostanu. Prošnje za sprejem in za štipendije je predložiti do 15. septembra na vodstvo deželne gospodinjske šole v Šmilielu, pošta Kandija.
Umrl je Anton Jaklič, posestnik in gostilničar, župan občine Križka vas, član cestnega odbora, ud krajnega šolskega sveta in odbornik hranilnice v Višnji gori. Peljal se je na vozu po Pe-ščeniku, pri »Rinežu« je pa padel nanj zaboj in je bil takoj mrtev. Vsi poizkusi oživiti ga so bili brezuspešni. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Z
njim je umrl odločen somišljenik S. 1 S. Težko mu bode najti namestnika v naši okolici. Bil je dober kristjan, p gostoma je prejel svete zakramente. Zadnjikrat je bil pri sv. obhajilu piv i kakimi 14 dnevi. Star je bil 38 let. Sv. -tila mu večna luč!
Izboljšanje travnikov. Ker je bilo vsled neredno dohajajočih prošenj za nasvete v svrho izboljšanja travnik >v redno poslovanje otežkočeno, sklenil deželni odbor, da je prošnje za nasve <• o izboljšanju travnikov vlagati pri deželnem odboru v Ljubljani le od 1. novembra do 31. januarja vsakega le a. Nasvete dobijo prosilci brezplačno ;•■> vrsti, kakor bo deželni strokovni org n imel za to časa na razpolago.
Barjani še danes čakajo na vodovod, ki sta jim ga obljubljala Hribar in Tavčar, pa ga nista izpeljala. Zdaj pravijo liberalci, da so tega seveda »kl< -kalci« krivi, češ, da ni občinskega si ta, ki bi mogel to vprašanje rešiti. 1 vič niso »klerikalci« krivi, da jc bil občinski svet razpuščen, ampak liberalni občinski svet sani, ki ie proti cesarji \ i volji Hribarja še enkrat izvolil, dru.' pa Barjani za vodovod prosijo najmanj že 15 let in <o jim ga liberalni občinski sveti ves ta čas le obljubljali, naredi i pa ga seveda niso.
Prestolonaslednik in sušaški župan. Hrvaški listi poročajo, da je prestolonaslednik Fran Ferdinand povodom zadnjega potovanja v Dalmacijo v reški prosti luki slučajno se seznanil z županom na Sušaku baronom Zmaii-čem. Prestolonaslednik je pri tej pi i-liki vprašal barona Zmajiča: »Ste-li s!n zadnjega hrvaškega velikega župani na Reki?« To je baje Mažare zelo razburilo, ker že davno trdijo, da Hrvat jo na Reki nimajo nobenih pravic.
Pouk za vinogradnike. C. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalicky priredi tekom te jeseni več predavanj o trg vi in umnem kletarstvu, in sicer: V petek (praznik), dne 8. septembra, ob pol 8. uri zjutraj v št. Jerneju; v nedeljo, dne 10. t. m., ob 7. uri zjutraj v Semič a in ob 2. uri popoldne v Dobličah; v nedeljo, dne 16. t. m., ob pol 8. uri zjutraj v Št. Janžu in ob 3. uri popoldne v Tržišču; v nedeljo, dne 24. t. m., ob treli popoldne na Raki; v nedeljo, dne 1. oktobra, zjutraj ob 8. uri v Vipavi in p"-poldne ob 3. uri na Gočab. — Z ozirom na veliko važnost umnega kletarstva, zlasti za izvoz našega vina v tujino e. želeti obilne udeležbe od strani vinogradnikov.
Dile ant jI-i oder na predaj. Isti 1 4 70 m širok ter 3 50 m visok: da se p* urediti tudi za malo večji prostor. 1'"; sanmi kosi: Ospredje z napisom »\en
in omiki« ter zastor z liro. Prospekti: kmečka soba, gozd, pokrajina, mesto, ječa, viteška soba, 8 kulis, 1 drevo, še-petalnica. Cena primerno nizka. Kdor želi ta še dobro ohranjen oder kupiti, .se naj obrne na »K. si. izobraževalno društvo« v Mekinjah.
Kamniško okrožje Orlov bo priredilo javno telovadbo dne 17. septembra ■\ Ibanu. Spored: Ob 1. uri preskušnja za nastop; ob pol 4. uri javna telovadila. Po telovadbi nagovor Zvezinega predsednika brata dr. Lovro Pogačnika. Ob 5. uri okrožni občni zbor, za ■tem ustanovitev Orla v Ihanu. Okrožno predsedstvo.
Novakove zapuščine nI. Iz Pariza poročajo: Obširne vsestranske poizvedbe avstrijskega poslaništva v Parizu, generalnega konzulata v Marseillu, konzulata v Oranu in drugih avstrijskih konzulatov glede Novakove ded-M"ine so imele povse nepovoljen uspeh. Nihče nič ne ve o tej zapuščini, zlasti tudi ne francoska vlada, ki bi vendar morala vedeti za tako ogromno premoženje. Premoženja, katero bi bilo podedovati, ni nikjer. Ne ve se iz katerega razloga se je spravila v svet novica o te; namišljeni dedščini.
Neznan utopljenec. Dne 26. avgusta t. 1. so našli približno 30 do 40 let starega moškega utopljenca v Savi med Hrastnikom in Zidanim mostom, o katerem sc še doslej ne ve, kdo je. Nesrečnež je srednje postave, temnih las, rujavili brk, oblečen je bil v temno rajgasto obleko, obut v škornjali, katere se še hrani v spoznanje moža. Denarja je imel pri sebi 12 K 74 vin. Znakov kakega nasilstva ni bilo nobenih in se je isti le mogel ponesrečiti. Ako bi kdo zamogel kako pojasnilo dati, naj nemudoma to stori na občinski urad v Radečah pri Zidanem mostu.
Novice iz Amerike. V Calumetu so sc poročili: Josip Staudoliar iz Pred-firada, fara Stari trg pri Poljanah ob Kolpi, z Marijo Pečavar iz Črnomlja; 'John Rom iz Doblič z Katarino Adle-mč iz Čudnega sela pri Črnomlju, in Pavel M. Špehar iz Špeliarjev, fara Vrh nad Kolpo, z Marijo Ivapš, rojeno na Calumetu. — Ponesrečili so se: Dne •7. avgusta Ivan Stcrle v rudniku blizu Calumcta. Zasula ga je velika skala. Obležal je takoj mrtev. Doma jc bil iz Most pri Ljubljani, kjer ima ženo in otroke. Dne 5. avgusta sta se ponesrečila v Evelethu, Minn., v rudniku Fran Sterlekar in Jernej Tavželj, prvi iz Zakovico pri Št. Vidu na Dolenjskem, drugi pa iz Tavžlja pri Cerknici. Ster-lekar je bival v Ameriki sedem, drugi pa 11 let. Oba je zasula plast. — Umorjen je bil 11. avg. v Denverju, Colo, A. I.cvstik iz Strug pri Ribnici, star 33 let. Zapušča vdovo s 3 otroci. Oklal ga je poleg treh drugih nek Hrvat Ličan.
Nesreča pri vojaškem streljanju. Dne 25. avgusta je streljal pešpolk št. D7 na strelišču v Bezuljaku nad Cerknico. Posestnikova žena Ana Katern iz bližnje, na desno pod hribom ležeče ■vasi Dobec št. 3 je šla oddaljena kakih
10 metrov od stanovanja na vrt iskat nekoliko hrane za prašiče. Naenkrat je prileti krogla v vrat, ga prodre ter pade v oddaljenosti par metrov v zemljo. Nesrečnica je bila takoj nezavestna. O nesreči se je bliskoma izvedelo, vojaki so ustavili ogenj in zdravnik ji je podelil prvo pomoč. Obvezali so jo za silo in revica je morala čakati v velikih mukah drugega dne, da se je izvršila komisija. Prepeljali so jo v bolnišnico. Pravijo, da rana ni bila smrtnone-varna.
Prememba posesti v škofji loki.
Gospod Edvard Dolenz, trgovec in posestnik v Kranju in Škofji loki, je prodal svojo hišo v Škofji loki gg. Igu Plantariču in Hermanu Deisingerju za vsoto 44.000 K. Istotako je prodal svojo trgovino ravnotam tema dvema gospodoma za približno ceno 40.000 K.
Nagle smrli je umrla v Tržiču na Gorenjskem Neža Kcmperle. 30. avg. zjutraj je še zajtrkovala, kmalu potem se je mrtva zgrudila. Nepripravljena ni bila, ker je pogosto prejemala svete zakramente.
Ponesrečil se je Ivan Klobučar, čevljarski pomočnik v Tržiču. Prišel je pozno v noč domov najbrže omračen po alkoholu ter tako nesrečno padel po stopnjicali, da si je prebil črepinjo. Ne motimo sc, ako trdimo, da je padel v grob kot žrtev nesrečnega alkohola. Zapušča vdovo s tremi otroci.
Uboj v gostilni. Na Lancovem je neki Janez Dežman v prepiru napadel 19 let starega tovarniškega delavca Janeza Cegleja iz Ribnega s sekiro in ga udaril po glavi. Zadal mu je smrt-nonevarno rano. Cegleja so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je dan na to umrl.
Konja in hlapec v jarku. Nesreča na ''esti bi se bila skoraj pripetila v začetku minulega tedna č. g. župniku Fr. Uranšeku iz švabeka na Koroškem, ko se je peljal iz Pliberka proti domu. V kraju Dob so prepereli most čez globok jarek morali podreti. Vprežena konja je bilo treba izpreči in gnati čez jarek. Iz jarka navzgor je velika strmina in oba konja sta telebnila v jarek in potegnila še hlapca za seboj. Grozen prizor se je nudil navzočim; oba konja vznak ležeča in hlapec med njima zamotan od konjske oprave. Po velikem naporu se je posrečilo hlapcu rešiti se iz tega opasnega položaja, tudi en konj se jc hitro postavil na noge, drugi pa se ni mogel premakniti radi ožine. Le po velikem trudu so spravili konja na noge.
živinska kuga. V Cerovcu pri Rogatcu je bil 27. avgusta živinski semenj. Kmet Franc Karlin, ki je brez-dvomno prišel v stik s kako obolelo živino, je umrl na posledicah zastrup-ljenja krvi. Proti občinskemu pred-stojništvu jc uvedena sodna preiskava, ker je prikrivalo živinsko kugo in celo dovolilo semenj.
Vlak se je utrgal. Ko je peljal dne 26. avgusta tovorni vlak iz Brezovice proti Ljubljani, je stal signal na »stoj!«,
a se je obrnil na »prosto« predno se jo vlak ustavil, tako, da je isti vozil dalje. Tedaj pa je opazil čuvaj bližnje čuvajnice, da se je vlak utrgal in da je utrgani del obstal. Ker njegovih signalov ni noben sprevodnikov opazil, telefoniral je čuvaju na Marije Terezije cesti, da je vlak ustavil. Vlak je nato previdno vozil nazaj, da so mu pripeli utrgani del.
Peelin ubijalec. Iz Gradca poro-i čajo, da je 17 mesecev starega otroka zakonskih Pragartncr domači petelin tako močno kavsnil po glavi, da je otrok kmalu vsled poškodbe umrl.
Smrt v Savi. V nedeljo 27. avgusta je kapucinski sluga Franc Kostanjšek v Krškem pri kopanju v Savi utoniL Mrtveca še do sedaj niso našli.
Predrzna vloma v Trstu. 27. avgusta zjutraj sta dva tatova vlomila v menjalnico Bolaffio v ulici San Anto-nio. Slučajno so ju pa ravno pri delu zalotili in zaprli. Svedrovca sta Janez Rigotti in Trsta in Miha Quarantotto iz Rovinja. Prinesla sta s seboj sira in vina, ker sta vedela, da bosta imela dolgo opraviti. Policija ju je nadalj-nega truda rešila.
Sejmarjeva nesreča. Dne 24. avgusta se je peljal Vinko Arh s parom konj iz šentjernejskega sejma domov v Leskovec. Zadaj pri vozu je imel privezanega še enega konja. Pri Prekopi Dolenji se konja splašita ter prevrneta voz z Arhom vred. Voz in moža sta vlekla precej daleč. Arh je dobil lako težke poškodbe, da so ga drugi" sejmarji prepeljali domov nezavestnega. Prvo pomoč mu je dal še isto noč dr. Trene. Drugi dan je dospel iz Ljubljane še dr. Šlajmer, ker so poškodbe zelo kočljive.
Mlad ubijalec. 141etni DmitarKne-ževic iz Jablanice v Bosni se je na cesti spri z eno leto starejšim tovarišem Veljkom Sučevičem. V jezi pograbi Kneževič sekiro, ki jo je slučajno opazil pred nekimi vratmi ter s tako silo udari tovariša po glavi, da je isti v par trenotkih podlegel težki rani.
Marijanišče v Veržeju ob Muri. V tem vrloslovenskem trgu so nedavno tega položili temeljni kamen za zgradbo Marijanišča. Tržan Anton Pušenjak je leta 1908. zapustil svoje premoženja za ustanovitev samostana in deškega vzgojevališča. S pomočjo vrlih Muro-* poljcev se začne letos stavba graditi. Temeljni kamen je slovesno blagoslovil 18. t. m. dekan č. g. Jurkovič. V kamen se je vzidala spominska listina (pergament). Slavnost je bila izredno lepa in veličastna.
Postajališče Preserje — postajat Županstvo v Preserju je vložilo pri ravnateljstvu južne železnice prošnjo, da bi se postajališče Preserje preuredilo v postajo.
Nova žrtev Save v Zagrebu. Minolo
nedeljo dne 27. avgusta jc pri kopanju v Savi utonil čevljarski vajenec Mato Kovačevič v Zagrebu. To je neki že peti utopljenec v Savi v okolišu Zagreba.
Nesreča na žcleznici. V bolnici v Slovenjem Gradcu je umrl železniški
51
delavec Tomaž Dorner iz Skal. Pri premikanju s premogom naloženih vagonov na postaji Skale pri Velenju je padel pod kolesa vagona. Ponesrečenec je bil neoženjen in star 28 let.
Grozovit rojar&ki umor. V Veliki Gorici na Hrvaškem so dne 23. avgusta dobili kmetje denar iz prodaje občinskega gozda. Kmet Stjepan Cvetkovič iz bližnje vasi Cvetkovičbrdo se je s tem denarjem podal na pašo ter se ni več vrnil domu. Drugo jutro ga je šla žena iskat ter našla živino raztreseno, a njega nikjer. Končno je opazila na poljski >tezi zakrite krvave sledi, ki so vodile na bližnjo njivo v turšico. Po dolgem iskanju je našla žena strašno razmesarjeno truplo svojega moža. Zverine v človeški podobi so mu odrezale jezik, iziaknile oči itd. Strašnega zločina so bili osumljeni kmet Jure Cvetkovič in njegova dva sinova ter so vse tri zaprli.
Radi dote. Krojaški mojster Eme-rili Kovač v Karlovcih je vedno nadlegoval svojo ženo, naj pri svojem očetu, strugarskem mojstru, Jožu Derdiču izterja svojo doto. Večkrat je ženo nagnal iz hiše. češ, aH naj prinese doto ali pa na i sploh več ne pride. Te dni se je zgodilo isto in ker oče ni hotel dati denarja, je hči ostala pri njem. Tu pa pride Kovač in hoče ženo s silo odvesti sabo Derdič skoči hčeri na pomoč. moža sc sprimeta in oče potegne nož ter pa dvakrat zasadi v -rce zetu, ki mrtev zgrudi. Derdič teče nato v hišo med ruvanjem sta namreč prišla na cesto — ter spije steklenico luž-ne esence. 1'činek pa ni bil smrten ter so Derdiča spravili v zapor.
Podružnica Slov. dijaš e zveze za Dc enjaho ima svoj letošnji občni zbor v Novem mestu, in sicer v nedeljo, dre 10. septembra t. 1. Spored: ob 8. uri skupna sveta maša pri čč. oo. frančiškanih. Po maši občni zbor podružnice: a) poročilo odbora, b) volitve, c) slučajnosti. Po občnem zboru referirata tt. šile in ile, in sicer prvi »o kulturnem pomenu Dolenjske«, drugi pa »o našem narodnoobrambenem delu na Kočevskem«. Popoldne se vrši po možnosti ljudska predstava, ki bi jo priredil ribniški pododbor S. D. Z., in sicer bi se igral »Revček Andrejček«. Drugi dan namerjamo napraviti po oddelkih zlete po Dolenjski. Vsakega dijaka Dolenjca dolžnost je, da sc udeleži tega našega sestanka, vabimo pa tudi vse druge tovariše in somišljenike, da nas po.-ctijo, sa j se jim nudi ravno ob tej priložnosti najlepša prilika, da spoznajo značaj Dolenjske. Za prenočišča se bo preskrbelo. Odborniki podružnice in posameznih pododborov, ki spadajo v podružnično področje, naj pridejo v Novo mesto že v soboto, 9. t. m., dopoldne, da se lahko vrši potem takoj popoldne ob 2. uri skupna seja, drugo dijaštvo naj pa pride v soboto popoldne. Priglasi za udeležbo naj se pošiljajo tov. Fr. Lovšinu, stud. theol., Sušje pri Ribnici. Prostor, kjer se bo cela prireditev vr-'la: v dvorani rokodelskega društva.
Ribniški pododbor Slovenske dijaške zveze ima svoj letošnji občni zbor dne 28. t. m. pri Sv. Gregorju v prostorih g. Oblaka. Začetek popoldne ob 2. uri. Vsi tovariši, tudi oni iz Dobrepolja, naj pridejo!
Z vlaka je skočil 28. avgusta dninar Martin Božič, doma iz Broda pri Novem mestu. Mož ima padavico in je slaboumen, zato so ga hoteli poslati v blaznico in mu dali za spremstvo kan-dijskega policaja Peiriča. Med vožnjo od Št. Vida proti Zatičini je pa Božič skočil z vlaka. Zlomil si je obe nogi, roko si je pa zvil. Nato so ga mesto v blaznico peljali nazaj v kandijsko bolnišnico.
Belgrad za pocenienje živil. Bel-grajska uprava je sklenila, da bo v lastni režiji nakupovala neposredno od producentov in na drobno prodajala razna živila. Tako upajo doseči 20- do 30odstotno znižanje cen.
Zopet avtomobil provzroči! ne re-čo. Na cesti med Dovjem in Jesenicami na Gorenjskem se je pripetila v petek, dne 25. avgusta, zopet velika nesreča. Ivana Jakelj, posestnikova žena na Dovjem, se je peljala s sedmimi dru- I gimi osebami, med katerimi so bili ve- ; činoma otroci, na njivo. Kake pol ure | od Jesenic pridrvi nasproti po ce.-ti av-j tomobil v divjem teku. Ker se je konj jel plašiti, migali so na vozu nasproti, naj počaka. Dasi v takem slučaju vsak pošten avlomobilist tudi da znamenje ' po svojem, se to pot ni zgodilo, ampak so še hujše pognali. Zdaj skoči Ivana Jakelj z voza pred konja, ta -e vzpne, jo pobije na tla in tako je šel voz z vso vsebino čez ubogo ženo, ki je dobila težke telesne zunanje in notranje poškodbe. tako da bo težko še kedaj okrevala. Pa inteligentni divjaki se niso zmenili za nesrečo, ampak so v strašni naglici robato preklinjajoč drvili mimo in dalje. Menda je imel avtomobil številko 407.
Ofjenj v romar M cer' vi. V Sjelah na Štajerskem je izbruhnil v nedel,o, dno 27. avgusta, med službo božjo openj, vsled česar je nastal med verniki velik strah. Vneli so se namreč venci, s katerimi krase romarji svete kipe in podobe v cerkvi. Ljudje so prestrašeni drli iz cerkve ter ie bilo pri tem nekaj žensk lahko ranjenih. Nekaterim pogumnim možem se je posrečilo pogasiti požar, ki pa je kljub tenui neki oltar močno poškodoval.
Oflen5 v Zpornji Eesnici. Dne 26. avgusta je začela goreti ržena slama na podu in v svinjskem hlevu Janeza Štularja v Spodnji Besnici št. 16. p. d. pri Prekuhu. Ogenj se jc hitro razširil in vpepelil vse gospodarsko poslopje kakor tudi 30 sežnjev drv in 2000 butar. Zgorela sta tudi dva prašiča. Na lice mesta je prihitelo gasilno društvo iz Nakla. Škoda se ceni na 10.000 kron, zavarovalna svota znaša le 4000 kron. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Utonila je v Dolenji vasi pri Cerknici dekla Ivana Govekar. V sredo, dne 30. avgusta, so jo potegnili mrtvo iz po-
toka. Ker je imela padavico, mislijo, da jo je pri pranju vrgla božjast in v h I < < i tega je padla v vodo.
Vihar provzročil nesrečo na žeie?. niči. Na postaji v Dol. Miholjcu je zadnji vihar porinil na tiru več prazn it voz. Vsled velikega prahu tega nista opazila ondi se nahajajoča 171etni iaiit in 131etna deklica, ki sta oba prišla pn] vozove. Deklici so kolesa odrezala olm nogi, fantu pa eno. Deklica je kmalu nato umrla.
Blazna ženska na slrehi. V nedeljo, dne 27. avgusta, ponoči ob 1. uri o v Zagrebu v Vlaški ulici opazili na neki strehi belo oblečeno žensko, ki je nepremično čepela. Mislili so. da je »mesečna«, zato so tiho poklicali pomot /. rešilne postaje. To pa ni zadostovat, marveč .so morali priti ognjegasei s svojo lestvo, da so žensko sprn\i!| s strehe. Bila je blazna strežnica Kam-' rina Rožankovič.
Nezgoda v hlevu. Pri poje u Vinku Janu v Spodnjih Gorjah s! ;/ jočega hlapca Jakoba Gopola je i ri krmljenju sunil konj v obraz, da t u ji; zdrobil nosno kost.
Besniški klanec sc prelaga. V Iv --niči pri Kranju prelagajo sedaj !• i.: ••••c na okrajni ce^i Kranj-Besnica. De. rini odbor je poveril dela tvrdki J. Lon-čarič v Ljubljani za vsoto 36<821 kron.
Na nadaljevalni dekliški šoii (V7, VII. in VITI. razred) v Novem mc a pod vodstvom čč. šolskih sester de No-tre Dame se prične šolsko leto 16. n-tembra s slovesno sveto mašo. Vpiso\. -nje bode dne 13., li. in 15. septembra, dopoldne od 0. do 12. ure in popoldne od 2. do 4. ure v Romelovi hiši. I'ou< t-je se po učnem načrtu za meščan o šole. Sprejemajo se tuli zunanje učinke, ki lahko dob" stanovanje pri polnih, zanesljivih družinah, šolnina znaša mesečno 6 K.
M. slov.SzsbrMoo društvo vMeb
vabi k
slavnosti blagosiovljenja novepn »Društvenega Doma« v Sosucni,
ki se vrši
v n e d e 1 j o, 10. septembra 1 P ' 1.
SPORED: D o p o 1 u d n e :
1.	Ob 9. uri sprejem slavnih društev, »Orlov« in drugih dobrodošlih gostov pred »Društvenim domom«.
2.	Ob "'J-ilO. uri odkorakajo društva, »Bogomila« in »Orli« s si. domial-sko godbo na čelu v župno cerkev, kjer bo ob 10. uri cerkveni govor in sv. maša.
3.	Po cerkvenem opravilu obhod slav. društev, »Bogomile« in »Orlo\« 2 zastavami in godbo na čelu mimo Zadvora nazaj v »Društveni doni«.
4.	Pred »Društvenim clomom« govor državnega in deželnega poslanca dr. Jan. Ev. Kreka.
5.	Blagoslovljenje »Društv. doma«.
6.	Godba, pelje.
Po končani dopoldanski slavnosti rti'Od v odkazanih gostilnah. Vsi, ki sc žele udeležiti shoda, naj se prijavijo »Katoliškemu slovenskemu izobraževalnemu društvu« v Sostrem vsaj tlo (i. septembra.
P o p o 1 u d n c :
1.	Ob % 3. uri v župni cerkvi litanije z blagoslovom.
2.	Ob % i. uri začetek javne telovadbe.
3.	Po telovadbi veselica z godbo in petjem.
Vstopnina k telovadbi in veselici ,10 vinarjev za osebo. Orli v kroju vstopnine prosti.
Vabljeni so vsi prijatelji krščansko socialne organizacije, »Orli«, krščanska društva itd.
Odbor.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko ccrkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 ll2°lo brez kakega odbitka
Uradne ure oi 8. zjutraj io i. popoldne.
ie? inseraf!
DDDDODDDDnn
CODOGDDOOOD
naše
,Družinske pratike'
je ravnokar Izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v ,.K,itoliškl bukvami", proda aini »Kntol. tisk. društva', dalje v trrjovfni flnton Krisper, Vaso Petričič in ivan Ko-renCan; v Trstn: prodajnlna ,Katol. tisk. društva*. Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik.
naaaaaanaDagngggn
n iarefifske novice °
________________D
naaaaciaaoaciapaana
g Iz Šenčurja. Ker so liberalci propadli tako sramotno pri občinskih volitvah, ne vedo, kako bi se maščevali. Spravili so se zato na našo neomajno trdno hranilnico in posojilnico, češ, da bo propadla in da ljudje že dvigajo denar. Nam ni drugega znano, kakor da
je pred enim letom dvignila svoj denar neka liberalna mamica v Šenčurju, v novejšem času pa sta dvignili dve osebi, seveda oba liberalca, in pa neka obrekljiva ženska, ki tudi Kranjski hranilnici v Ljubljani ne zaupa. Ampak tla bi se govorilo o kakem propadanju naše posojilnico, to si more izmisliti le kaka propadla liberalna duša, ki ima pa vrhu lega še dolg pri nas. Naj si zapomnijo taki ljudje, da bomo mi takoj njihove dolgove iztirjali, ako ne bodo tiho, in jih bomo vrhu tega še vtaknili v luknjo, še tega je treba, cla bi mi take lumpe podpirali! Naša hranilnica in posojilnica stoji tako trdno, da bodo preje vsi drugi propadli po Šenčurju, kakor pa mi. Saj je že sedaj najlepši del Šenčurja hranilnična last, mi imamo vsled dobrih kupčij že sedaj profila nad 40.000 kron, in to samo v enem letu! In taka hranilnica naj propada?! Vsi uradi v Šenčurju so v naših prostorih, mlekarna, izobraževalno društvo, najimenitnejša gostilna, ki se bo kmalu zopet odprla, vse to je v naših prostorih, pa se še dobijo tako zabili ljudje pri nas, da poslušajo liberalne farbarije, da bo hranilnica propadla in da bo trpela občina. Te laži so rabili liberalci za agitacijo za časa občinskih volitev, toda ljudje so se jim smejali, ker je vsak naš mož že toliko poučen o zadružništvu, da v6, da če kaka hranilnica propade, zgube ne plačuje občina, ampak člani hranilnice. Do tega pa pri nas nikoli ne bo prišlo, dokler bomo mi gospodarji v Šenčurju. Poleg tega, da srno veliko nakupili, imamo še na sto-tisoče denarja naloženega v Ljubljani. Posedaj smo molčali, če pa še o katerem izvemo, da je govoril zoper našo posojilnico, ga bomo takoj tožili. Zoper enega je že vložena tožba.
g Iz Šenčurja. Dvanajstkratni strel iz našega velikega topa nam je v nedeljo, 27. avgusta, naznanjal, da je zopet izvoljen za župana pristaš S. L. S. Janoz Blagne, posestnik in gostilničar v Šenčurju. Naši liberalci so strašno jezni in vsi zbegani, ker so si reveži toliko prizadejali ponoči in podnevu, tako lagali, da se je kar kadilo za njimi, pa vse zastonj, propadli so v vseh treh razredih, in sicer z ogromno manjšino. Sedaj pa se v »Slovenskem Narodu«, katerega mimogrede omenjeno, bere v Šenčurju le še nekaj jako domišljavih osebic, tolažijo, da bi bili lahko vložili ugovor, pa so toliko ponosni in velikodušni, da bodo raje počakali, da naša stranka sama od sebe razpade, potem pa pravijo, da bo šele za plapolal a njihova zastava, ako je preje ne bodo molji snedli. Kdaj in kako se bo to zgodilo, tega ne pove nobena pratika. To je prvi del njihovega modrovanja. Sedaj pa pride še višje modrovanje. Pravijo, da mi pri občinskih volitvah že grozno nazadujemo. In sicer zakaj? Le poglejmo! Prvič smo zmagali v dveh razredih, ko so bile volitve ovržene, smo zmagali v vseh treh razredih tako, da so liberalci rešili le tri odbornike. — Dne 10. avgusta so bile zopet volitve, v katerih smo zopet sijajno zmagali, libcracem jc oslal le še
eden možakar, toda šc ta je volil našega župana. To se pravi torej po »Narodovo« hiteti v propad. Do takih zaključkov, ali bolje rečeno zmešnjav more priti le tak, ki »Narod« bere in pa tak, ki je sam žc od svojih denarnih propadov tako zmešan, da revež že več ne ve, kaj pomeni beseda »naprej« in kaj »nazaj«. »Narodov« dopisun naj pazi na svoj polom, ker bo ob času naših prihodnjih občinskih volitev že davno na robu propada!
g Iz Mekinj. Tukajšnja živinorejska zadruga priredi dne 10. septembra t. 1. v društvenem domu zanimivo in podučno predavanje. Govoril bo gospod Krištof in skoro gotovo tudi še drug iz-boren govornik. Živinorejci in polje^ delci, gospodinje ter dekleta, sploh vsi, ki se za dobro stvar zanimale — od blizu in iz okolico, pridite! Začetek ob 3. pop$ludne.
g Moravče. Liberalna posojilnica. Liberalci lažejo, da tisti, ki so nam oddali hranilne knjižice, ne dobe izplačanih obresti. Bomo videlil Le brez skrbi, ker o tej stvari ne bo odločeval ne Toman, ne Kavka, ampak drugi, ki bodo posvetili tudi v tiste kote, kjer je sedaj še popolnoma temno. — Ribče pri Moravčah. (Šola v Ribčah.) Že davno je določeno, da se zgradi za občino Velikavas v Spodnjem Prekru nova šola. Pobirajo se že nekaj let sem doklade za zgradbo in prostor za zidanje je že kupljen. Do zidanja še ni prišlo, ker še ni bilo tolike potrebe. Otroci te občine pa so do letos obiska-vali deloma šolo v Moravčah, deloma pri Sv. Križu. Ker je bilo pa letos io preveč otrok za moravško šolo, zato je sklenil krajni šolski svet v Moravčah dne 22. januarja 1911 sledeče: Krajni šolski svet v Velikivasi naj preskrbi za svoje otroke zasilno sobo, ker bi se morala drugače moravška šola razširiti, občina Velikavas bi morala pa plačevati doklade za bodočo svojo šolo in razun tega prispevati k razširjenju šole v Moravčah. To plačevanje, predvsem pa huda pot poldrugo uro daleč, je pa rodila v Ribčanih misel, sezidati novo poslopje, kjer bi se poučevalo toliko časa, dokler se ne sezida šola drugje; pozneje pa bi se hiša ali prodala ali pa porabila za kaj občekoristnega. Pa že mora biti Toman in njegova garda zraven. Mi pa Ribčanom povemo, da ne hote prav ničesar dosegli, če bo Toman zraven. Kdaj so bili zoper to gospod dekan moravški in kaplan Demšar? Če nam to dokažete, pa vam plačamo vsak korak, ki ste ga že naredili za rešitev svoje posojilnice, po deset kron. Vemo sicer, da prihaja to laganje iz morav-ških liberalnih grl, toda ne zmenimo so za te falirane ljudi brez dela; povemo samo Ribčanom to-le: Kdo je storil prvi korak, da vam je zagotovljena podpora in cla se ne bo nasprotovalo nastavi j e-nju učiteljske moči? Toman že prav nič, glavafstvo tudi nič. Ravno kaplan Demšar je bil prvi, ki je pojasnil stvar deželnemu odborniku dr. Zajcu in poslancu dr. Kroku. Na njegovo priporočilo se bo storilo, kar je mogoče. Zato
7'
ne poslušajte ljudi, ki se vam liiinijo, za hrbtom pa škodujejo, kjer le morejo. Kdor vam drugače govori, ga imenujte lažnika. — Cestni odbor za h r d s k i o k r a j. Na mesto odbornika Franca Peterka, ki je zaradi bolehnosti odstopi!, čegar odstop pa vsi obžalujemo, je deželni odbor imenoval našega : vrlega moža Janeza Berganta iz Krasc.
g Dob. Na praznik Malega šmarna popoldne vabimo vse domače in sosfed-ne prijatelje k veselici v Dob. Vršila se bo ob pol i. popoldne v Detelovih pro- j storili. Svirala bo godba na lok. udarjal bo tamburaški zbor in nazadnje se bo predstavljala zanimiva predstava.
g Kat, slov. izobraževalno društvo v šmarci priredi na Mali Šmaren, dne S. t. m., ob 4. uri popoludne v Društve- I nem domu v Šmarci veselico. Na spo- : redu jc: petje, govor, predstava »Naj- ; dena hči« in »Pastarica . ljubek prizor j s planin. Naj nihče ne zamudi lepe j zabave, kajti spored je tako razno- j vrsten, da bo moral vsakogar zadovoljili. Zato pohitite vsi na Mali Šmaren j popolmlne v Šmarco!
g Z mnlenskih višin, Dne 16. avgust i »e je vršil komisijski ogled šolskega j prostora in učiteljskega stanovanja na Malenskem vrhu, ki se nahaja v zasebni hiši Na lice mosta so bili povabljeni vsi odborniki občin Javorje in Trata, r; \no ako tudi člani krajnega šolskega sv.-1!!, ited katerimi je bil tudi po-IjansKi nadučitelj Perko Lovric. Vsi prestoli: ena učna soba. dve učiteljski stanovanji z lepo kuhinjo, popolnoma vstrezajo tukajšnjim razmeram. Lastniku hise sc plača za popolno ureditev sob 10')0 K; obenem se je zavezal za to plačilo pRpusuti sobe za dobo desetih le;, brez kakega nadaljnega letnega plraila, kar sc je z zadovoljstvom vzelo na znanje. Sobe so povsem odobrili izvedenci in gospod okrajni glavar, ter se je sklenilo, da se s 15. septembrom nastavi učiteljico. Ker ni bilo proti prostorom in nastanitvi učiteljice nobenega ugovora, se je sestavil zapisnik, kateri so jc od vseli odobril, edino liberalni poljanski hujskač Lovric je moral staviti ugovor, češ, da ni primerno stanovanje, in da se mora za izobraženega človeka, seveda, imenitno zidali. Vemo pa dobro, zakaj Lovricu sobe ne ugajajo; ako pride učiteljica, trpela bo njegovi. že itak suha k asa za letnih šeststo kron. Na to njegovo veliko skrb je od- i govoril g. okr. glavar s tako pripombo, i da mu ho zvenelo po ušesih, dokler jih bo nosil na svoji visoki glavi. Kaj ne, Lovric, kaj takega sc ti še ni pripetilo! Mislil si, da imaš šolske otroke pred seboj. ki tc poslušno ubogajo, ali pa morda liberalno Strojevčevo gardo, ki si jo bil vajen komandirati ob volilnih agitacijah za državni zbor. Toda tu so bili možje občinskih odborov, na čelu jim okrajni glavar, kateri so ti pritisnili na hrV'"i pošteno in zasluženo blamažo. — Ti. l.ovric agitira že sedaj s polnim parom za bližnjo občinsko volitev. Volilci, zapomnite si topa možica! Ravno tistih, kater.- bo nasvetoval Lovric ali kateri 8>
drugi njegove vrste, nobenega ne volite v občinski odbor! To bodi odgovor mož — možicu Lovricu!
Pri Sv. Joštu je drugo nedeljo dne 17. t. m. velik shod romarjev. Ker je letos praznik Žalostne Matere Božje cn teden pred kvaterno nedeljo, na kva-terno nedeljo ni dvojnega opravila, pač pa je za 17. t. m. preskrbljeno, da bo več spovednikov in maš.
g Iz Loma. Vedela dneva sta bila za nas 1. in 3. september. Dobili smo novega in prvega župnika č. g. Jakoba Ogrizek. 1. septembra je č. g. župnik nastopil novo župnijo. Na kolodvoru v Tržiču so ga pozdravili župan Mcglič in oba cerkvena ključarja. V spremstvu g. župnika tržiškega in g. kaplana Golita je prišel novi g. župnik v Lom, ki je bil ves v zastavah ter okrašen s slavoloki in vitkimi mlaji. V nedeljo je imel g. župnik slovesno sveto mašo. Pridigo-val mu je č. g. župnik tržiški, ki je opisal zgodovino nove fare ter se poslovil od Lomljanov, ki so pripadali dosedaj župniji tržiški. Vsa slovesnost se je izvršila v najlepšem redu ob ogromni udeležbi ljudstva.
g Iz loške okolice. Velika nesreča se je zgodila v Binklju pri Stati Loki. Obče priljubljena gospa Marija Logon-der se je pri prelivanju špirita ponesrečila. Vnel se je špirit; reva je bila naenkrat v ognju. Njena hčerka I.ojzi-ka je v prvem strahu poklicala soseda na pomoč. Bilo jC žc prepozno. Domača natakarica, ki ji jc hotela gorečo obleko odstraniti, je zadobila težke rane na rokah. Vso ožgano gostilničarko so prenesli v hišo. Zdravniška pomoč ni nič pomagala. Vsa obžgana je nesrečnica previdena z zadnjimi tolažili svete vere po proznih mukah zaspala v Gospodu. Da je bila ranjka res dobra in priljubljena gospa, je pokazal njen pogreb v soboto.
g Primskovo pri Kranju. V nedeljo so se poslovili od nas gospod župnik Matija Jereb. V imenu vseh dobromi-slečih kličemo blagemu gospodu, ki niso želel; nikdar nobenemu nič žalega: Bog plačaj trud in požrtvovalnost! Sedaj bodemo zopet brez gospoda. Nekaterim bo to morda všeč. Zlasti tistim, ki ne vidijo cerkve menda nikoli od znotraj, zabavljajo pa po gostilnah čez vse njene naprave. Naš učitelj zlasti ve mnogo povedati o tem, kako se napravi dež. Tako kunšten pa vendar še ni, da bi pa poskušal enkrat napraviti. — Zadnje občinske volitve «o pokazale, da za enkrat še ne bo nič z Luznar-jevo in Jakovo stranko. Sami Pavovčev oče niso mogli nič pomagati, dasi so brusili široke pete za liberalce noč in dan od Kranja do Predoselj, od Predo-selj do Št. Jurja. »Ne gre pa ne gre!« je mož zdihoval tri dni po volitvah. Mož je bil, kakor že večkrat, zopet enkrat pošteno potegnjen. Z njim pa še veliko drugih, ki so bili prepričani, da bodo zmagali in so že en teden prej zalivali to zmago. Pa ni šlo, pa še dolgo ne pojde!
S Dolsn^she nouice iS
n_______—-----------i q
□□□□ncnmnaaaGcaa
d Cesarice Elizabete javna bolnicn — za ženske — v Novem mestu je d. -
bila vsled sklepa zastopa zdravstvenega okrožja z dne 25. avgusta 1011 pj.• -potrebnega drugega pomožnega zdrav-nika-sekundarija. Bila je pa za to tudi že skrajno nujna potreba, ker sc izvršujejo na tej bolnici mnogovrstno, zelo velike in težke operacije. Dne li). avgusta je bila pripeljana v to bolnico ne-ka ženska, katera si je v samomorilnei i namenu poizkusila prerezati žile mi vratu in si preparala trebuh, iz katerega so visela na več mestih prerezana čreva. Posrečilo se je oteti nesrcčnici življenje in to po veliki, zelo truda polni operaciji. Sedaj je na potu okrevanja in je upati, da zapusti v kratkem času t I-nisnico — ozdravljena. — Taki in slišni slučaji povzročajo, da dobiva ljudstvo vedno večje zaupanje v ta zavod, kar sc kaže s tem najbolje, da raste od dne do dne število bolnikov. Saj pa temu tudi ni čuda. ko imajo bolniki poleg izvrstne zdravniške pomoči dobro hrano, čiste in zračne sobe in zelo ljubeznivo postrežbo po sestrah usmiljenl.ali, katere vrše res z vso požrtvovalno*-'" > svoj vzvišeni poklic — dobra dela usmiljenja. — Pretečcni teden obiskal je ta zavod deželni odbornik g. dr. Zajet? " r sc zelo laskavo izrazil o njem, ko si o natančno ogledal vse oddelke bolnišnice.
d Iz Ambrusa. V četrtek, 24. avgusta t. 1., je umrla tu gospa Marija Per:.o, mati pred tremi meseci umrlega nadučitelja g. Karola Perko. Žalost /.;i iskreno ljubljenim sinom jc spravila blago materino srce tako hitro v hladni grob. Naj v miru počiva!
d Vode! Vodel Tako zdihujc vsa Suha Krajina. Zakaj suha je. popolnoma suha; studencev itak nima. a vodnjaki in tisli kali, v katerih sc zbira nesnaga iz cele vasi, so se žc zdavnej posušili. Vi srečni ljudje, ki prebivate po blagoslovljenih krajih ob vodah, koder studenci napajajo zemljo, si še misliti ne morete, v kakšnih razmerah živimo mi leto za letom, zlasti pa še letos. Vsled suše je na polju žc zdavnaj vse dozorelo, za tisto blato po kalili so so ljudje naravnost bojevali. Kdor je imel kaj mokrega še v vodnjaku, je ponoči stražil pri vodnjaku, da mu ne odnese kdo vode, a po potih, ki vodijo v dolino ob Krki, pa škripljejo in ropotajo noč in dan vozovi s sodi za vodo. Nihče se ne upa pošteno umiti, kaj še oprati obleko. Lahko si mislite, kako nesrečni so pogorelci na Kalu in s kolikim trpljenjem si grade nova domovja. Vodo imajo v Krki, pesek v Valični vasi, les v Soteski ali pa pri Muljavi; in vse to si morajo dovažati v vas po potih, ki so še za koze preslabe. Ali dobimo vodo? kdaj se prične z deli za vodovod? Imamo šliri deželne poslance in državnega, poslanca; prosimo Vas, pritisnite »a
deželni odbor, da sc loti potrebnega dela! Vsa Suha Krajina je stala za Vami složno, delajte složno in vztrajno tudi Vi, da dobimo že skoraj vodo!
J Belokranjske novice. Sadovi s o k o 1 s t v a ! Dno 6. -avgusta je priredil metliški Sokol veliko veselico na metliškem »Pungertu«. To se je jelo in pilo, da jc bilo veselje. Saj »Slovenski Narod« poroča, da so znašali dohodki veselice 1470 K in ker jc bila vstopnina silno majhna — samo 20 vinarjev za osebo, — nam že dokazuje dejstvo, da sc je pojedlo in popilo za okroglo 1200 kron, v kakem smislu sc jc ta veselica vršila. Plesalo sc je do jutra, ko je posijalo žarko solncc in opomnilo metliške gospodične in omožene dame, da je žc čas, da gredo spat. Moški pa, pri katerih jc bilo navdušenje za »sveto narodno stvar« večje kot pri damah, so svoje delo v korist »milemu slovenskemu narodu« nadaljevali neumorno še ves naslednji dan do pozno noči po metliških gostilnah. To so vam bili prizori! Iz zakajenih gostilniških sob se jo čulo divjemu kričanju podobno petje, včasih so ti glasovi malo potihnili in za-Čula se jc navdušena zdravica, v kateri so ubijali »klerikalnega zmaja« in rimske »farje«. Enkrat — bilo je tistega ponedeljka zvečer ob 7. uri, se je neka posebno navdušena napitnica celo takole končala: »Prišel bo čas, ko bomo obračunali z Rimom in Dunajem!« Radovedni smo, kako si dotični gospod pred-slavlja svoj obračun — z Dunajem! — O tej sokolski veselici jc prišlo blesteče poročilo v »Slovenski Narod«, v katerem pa je pozabil dopisnik nekaj povedati in kar hočemo šc mi dostaviti, ker nam kaže posebno lepo, kake sadove prinaša sokolstvo našemu ljudstvu. Pri veselici se je zasačilo fanta pri tatvini in kmalu se je dognalo, da je hilo pokradenih precej jestvin in pijače — posebno na poslednje so sc tatovi z veseljem in uspehom vrgli. Fanta so ovadili soaišču; a temu ni ugajalo, da bi nosil kazen za vse svoje tovariše, pa je ovadil šc ostalih 11 sodrugov, ki so si med-seboj pomagali pri nelepem delu, stari okrog 14 let — skoro vsi iz naraščaja Sokolovega. Tako dela Sokol za vsestransko izobrazbo mladine — učitelji in starši pa tožijo, kako da je dandanes mladina tako neubogljiva, slaba in divja. Ako se vzgaja v taki družbi in na takih veselicah, seveda ne more biti boljša. — Metliška občina in birmovanje v Beli Krajini. Prejšnji teden smo imeli pri nas birmo. Ljudstvo je svojega preljubega nad-pastirja navdušeno sprejemalo. Pcscb-no so se odlikovali Drašičani, ki so priredili škofu tako prisrčen in sijajen .sprejem, kot se malokje zgodi. Metliški občinski odbor pa je sklenil z vsemi proti trem glasovom, da sc škofa ne sprejme in da ga župan ne sme pozdraviti. škof sicer ne izgubi na svojem dostojanstvu prav nič, ali ga metliški občinski odbor sprejme ali ne, tudi mu to ne vzame prav nič njegove gorečnosti pri delu za čast božjo in ljudski blagor. Značilno pa je to za naše razmere. Ob-
činski odbor je s tem pokazal, da odklanja katoliškega škofa in da sovraži Cerkev, katero škof s svojo osebo predstavlja. Ko jo prišel pred meseci v Metliko pravoslaven pop, jc bilo vse po-koncu — vse ga jc pozdravljalo, kot da jo prišel najmanj kak minister mednje. Iz tega se vidi, odkod veter piha. Kdor ima lc šc nekaj verskega katoliškega čuta v sebi, mora priznati, da je tako ravnanje napačno? So tudi po drugih kranjskih mestih šc liberalni zastopi, vendar toliko spoštovanja do svojega škofa ali pa vsaj toliko čuta dostojnosti šc imajo, da škofa pozdravijo, ko pride k njim po svojih višjepastirskih potih. Ali ni torej dolžnost vsakega občana, ki so še priznava za katolika, da pri prihodnji volitvi s takimi ljudmi obračuna z glasovnico v roki? Ali ni že poslednji čas, da se s surovostjo, ki se je zadnja leta v Metliki udomačila, obračuna? Okoličani že gledajo z zaničevanjem na mesto! Ali naj še dalje zapoveduje par kričačev, ki se odlikujejo po svoji prazni glavi, celemu mestu in vse strahu je? Ali naj bo občina še dalje v rokah ljudi, ki jim je korist in napredek občine deveta briga! Poglejte okoliške občine, kako se tam dela za ljudstvo! Zidajo se ceste, dobivajo podpore, dela se za vodovode, deželni odbor jim pomaga, kjer more. In v mestu? Zabavlja se in kriči proti deželnemu odboru, stori sc pa prav nič. Mestni mlin, ki požre vsako leto toliko hrastov iz mestnega loga, to je vse! Pri zadnji strogi živinski zaprtiji se je pokazalo, kako potreben je vodovod, ki ga bi bilo mogoče napraviti z malenkostnimi stroški — pa ga seveda nima kdo. Deželni odbor seveda ni tako neumen, da bi ga sam ponujal, liberalni sedanji odbor pa ga menda noče, ker noče od »klerikalnega« deželnega odbora nobene milosti. Seveda tisti magnati, ki občino komand irajo, ga tudi ne rabijo. Kako se pa drugim godi, to jih ne briga. — O p e k 1 i s o s e pri prvi dolenjski posojilnici. Zagnali so hrup in krik kot Judje, ko so osvojili Jeriho. Mislili so že menda, da bodo gospoda Petra ali pa še koga obesili na trgu, zdaj pa tolika blamaža. Vivodinski kaplan popolnoma oproščen in Dolenjska posojilnica mora plačati šc nemajhne stroške. Kdo bo zdaj plačal vso ono obilno pijačo v Jaški? Zastonj je bilo veselje, ko ste bosi plesali. — Poročila sta se dne 24. avgusta pri Treh farah gosp. nad-učitclj iz Vavtcvasi Štular in gospodična Marija Težak. Vrlemu mlademu paru naše čestitke!
d Dobrepolje. Dasi je bila leta 1908. suša dolgotrajnejša, je vendar letošnja izdatno hujša. Kaj prida dežja nismo imeli že šest tednov in tudi v soboto smo imeli le dobro roso. Luže so suhe, studenci suhi in vodnjaki prazni. In znani hujskači proti vodovodu so čudovito tihi; bahali so sc s tistimi smrdljivimi kapnicami, a te so sc tudi posušile in treba je iti za vodo. Težko jim je in sram jih je tudi, pa gredo za vodo rajši ponoči, ko jih ne vidi toliko ljudi, ko se jim jih ne posmehuje toliko. Gotovo ni
resnega človeka več med nami, ki bi ric bil vsaj v srcu za vodovod. Samo sramujejo se to tudi javno povedati. Hujskač kajpada ni nikdar v zadregi. Pomaga si tudi z lažjo. Ljudje, ki nilc-dar še niso videli studencev, od koder bi sc napeljala voda, vpijejo: »Ej, kaj bo vodovod! Studenci so suhi!« Pa ni res! Dne 24. avgusta si je ogledala studence večja družba in se prepričala, da so vsi studenci, zlasti pa Črna voda pri Kobiljem curku, Uzmanih, Šumnik in drugi, močni, da dajejo obilo čiste, mrzle studenčnice, ki bo zadostovala nc samo za nameravani vodovod v Dobrepolje in Suho Krajino, ampak še za velik del Dolenjske. Le Bog daj, da bi se z deli že skoraj pričelo!
d Hinje. Dne 23. avgusta od 11. do 12. ure ponoči so vlomili v hišo v Hi-njah št. 42 štirje vaški pobalini. Vrgli so vrata dol in v hiši spečo družino sili no prestrašili. Lepa mladina to!
d Sv. Dnh nad Krškim. Znani Pre-tov stric iz Ravni, ki v družbi soseda Toneta skrivaj zajemajo modrost ia »liberalnih cajtng«, tisti, ki so se zad-njič tako srborito zaganjali v »Slovenskem Domu« v našega častivrednega ki marljivega gospoda župnika, ta stric bi sedaj, ko so občinske volitve pred durmi, namah radi vse utajili, tudi to, da so pisali tiste čenče. Pa vse nič ne pomaga; obračunali bomo vsejedno. Na svidenje pri občinskih volitvah!
d Lokvica (Belokrajina). Naše slov. kat. izobraževalno društvo, šele pred kratkim ustanovljeno, zelo živahno deluje. Napadale so ga sovražne strelice, pa niso nič zadele in sedaj ponehale. K društvu je pristopilo veliko članov in članic pa beremo knjige in časopise in z veseljem poslušamo predavanja raznih gospodov govornikov, katerim na tem mestu izrekamo najtoplejšo zahvalo za njih trud in požrtvovalnost. Rea veliko dobroto nam je storil naš veleza-služni g. župan in predsednik našega izobraževalnega društva Alojzij Mi-helčič, ko nam je to društvo ustanovil, Pa je on tudi steber našega društva; dokler bo stal ta steber, je tudi napredek našemu društvu zagotovljen.
d škocijan pri Mokronoga. Misijon se je začel. Vsi liberalni oštirji so postali misijonarji. Najbolj goreča sta P. Durjava in župan Činkole. Za mežnarja je pa nadučitelj Benedičič. Ti čudni pridigarji so namreč teh misli, da so edina sreča za občino liberalne ošta-rije in da je treba to ljudem dopovedati. Kmet naj pa plačuje doklade pa liberalne oštirje bogati. Tega pa ne sme zvedeti, kako so se zvišale doklade pod Činkoletom in Durjavo. Ob času toče in nesreče kmeta noben liberalec no vidi.
d Iz Žužemberka. Nenavadno obilno je bilo letos obiskano žegnanje pri sv. Roku. Zlasti moškega sveta se je nabralo toliko, da ga je za dve cerkvi zunaj oslalo. Dasi je bila vročina huda in seveda tudi žeja velika, pa je to pot vsled odločnosti in možatosti gostilničarjev vendar brez vseh izgredov minilo. Tako je prav in tako naj bi odslej tudi vedno ostalo! Saj bi bilo res brez-
82
vestno od gostilničarja, ki bi tako priložnost zlorabil za ples ali nezmerno popivanje in s tem povzročil, da bi se to priljubljeno žegnanje opustilo, kakor se nam je lani v cerkvi že zagrozilo. — U n i 1 a je v bolnišnici v Novem mestu daleč naokolu znana žužemberška po-tovka Marija Roje, po domače Joškova Mica. Dobro so jo poznali po vseh ljubljanskih trgovinah pa tudi drugod, saj je marsikak težak jerbas prenesla in prevozila v Žužemberk in iz njega. Zato jo bodo težko pogrešali v marsikateri hiši, posebno kjer so bolj radovedni, kajti ona ni bila samo hitra donašalka blaga, temveč tudi različnih novic, kar je pa menda že v poklicu vsake potov-ke. Sicer je pa bila rajna Mica dobra žena, zato upamo, da se je tudi z nebeško potovko — smrtjo dobro in srečno pobotala. — Velikodušno podporo je naklonil deželni odbor nesrečnim pogorelcem na Kalu. Celih 10 tisoč kron jim je pretečeno sredo prinesel deželni odbornik dr. Lampe. Lahko se vesele tega velikega daru ubogi pogorelci, ki so letos poleg nesreče po ognja tudi od suše tako hudo prizadeti, vesele se ga pa tudi sosedne vasi in občine, ki so o tem zvedele, ker vidijo, da ima sedanji deželni odbor res srce za ljudstvo v njega stiskah in potrebah. Kje se je prej kaj slišalo o takih in podobnih podporah, ko so v deželnem zboiu sedeli liberalni mogotci, pred ka-tc-re si ubogi kmet niti stopiti ni upal? Vesel pa je te podpore gotovo tudi naš vrli deželni poslanec g. Vehovec, ki vidi v n jej zopet nov uspeli svojega truda in skrbi. Saj ravno on je bil, ki je prvi hitel v Ljubljano poročat na merodaj-nih mestih o nesreči, ki si jo je bil sam ogledal in se potegovat za te prizadete svoje volivce. Da zna dobro prositi, kaže velikodušno podeljena podpora. No, v torek smo ga pa že zopet videli peljati na to pogorišče g. okrajnega glavarja, da Se temu razkaže nesrečo in s tem tudi vladi omehča srce za kako državno podporo, za katero .je že prej tudi g. državni poslanec Jaklič posredoval. Obema vsa čast in priznanje!
d FolSnik. V podružni cerkvi svetega Jurija na Glinjeku se je napravil oltar Žalostne Matere božje. Denar je nabral ključar Janez Podrenk, ki sc zato prav srčno zahvaljuje vsem bližnjim in daljnim darovalcem in jim sporoča, da bo na Glinjeku cerkveno opravilo z blngoslovljenjem novega oltarja dne 17. septembra.
d Loški potok. Umrla je pretekli teden po daljši in mučni bolezni Marija Car iz Helij. Bila je obče spoštovana in priljubljena v celi župniji, svoji družini pa izvrstna gospodinja in dobra mati. /.■a njo žaluje tudi Društveni dom kot za svojo dobrotnico. N. p. v m.! — Zakopali smo tudi starosto naših starčkov in mož kot sploh cele župnije, Strleto-vega očeta iz Malega loga. Učakal je 103 leta. Ites krepka korenina naše doline, ki pa se je konečno le morala podati ostri kosi bole žene. N. p. v m.!
d Popotnik iz Mirno doline. Prav doli na koncu Mirne doline, malo v
stran je nek Drmelov Lojze. On jc za Boštanj to, kar jc za Tržišče Flajs: liberalizem prodaja. Možje, le njega nikar ne poslušajte, ko boste volili odbornike za občino. — Po celi dolini se veselimo dobre trgatve. Dež jc za silo namočil, da sc bo grozdje odebelilo. I.c na nekatere vasi jesensko solnce žalostno sije, ker jim jc toča preveč grozdja uničila; tako so posebno prizadeti vinogradi v Artičali, še bolj v Vozanku. — Pri Sv. Trojici se je pa okoli cerkve nekaj izpremenilo, kar nisem bil tam. Svet okoli cerkve so znižali in pod zvonikom lepo potlakali. Slišim, da so far-mani prav pridno kopali in vozili, še nekateri liberalci. — Ne vem kdaj mislijo pri Sv. Trojici odkopani del cerkve ometati. Menda so g. župniku vzele volitve pogum češ: z liberalci pa ne morem popravljati cerkve. Jaz pa Vam rečem: Le odpustite jim, ker ne vedo zakaj so liberalci. Z več Vašimilibcralci sem govoril, pa so mi rekli, da so bili zmešani pri volitvah. To lahko poveste županu Okornu in Prijatelju, ker sta v »Slovenskem Domu« pisala, da klerikalci niso vedeli, zakaj sc gre. — V Mokronog pa ne grem nič, je prežalostno. Rečem le šentruperčanom, Tržiščanom in vsem okoličanom: pojdite pomagat pogorelcem z vozovi, zlasti ob nedeljah; škof so dovolili za pogorelce delati ob nedeljah do Novega leta. V Tržišču so v nedeljo sestavili poseben odbor, ki bo skrbel za pomoč pogorelcem.
d Leskovška visoka šola liberalnih nialarjev je imela mnogo »lepih« načrtov. Tudi cerkev na Vidmu so hoteli pomalali, pa učenci niso ubogali »profesorja«, ki jim je radi te nepokorščine nekaj odtegnil na »plačilu«. Profesor je tudi hotel, da bi učenci pri misijonskem križu vrgli kip Matere b o ž j e n a 11 a , nanjo pa kip s v. J a n e z a , n a o b a skupaj pa še križ! Tako strašna bogokletna grozodejstva je botel »profesor« izvršiti po zapeljanih fantih! — Zaradi tolike neubogljivosti »profesor« ne mara več poznati svojih učencev in »pomočnica« jim še ta grenkega no privošči!
d Krka. Zadnji »Domoljubov« dopis jo naše liberalce silno razdražil, ker resnica oči kolje. Iščejo dopisnika in clolžc našega g. župnika. Podpisani jim svetuje, naj si nikar ne belijo glave, ker za pravega dopisnika ne bodo zvedeli, ampak poslušajo, kaj jim pove. Zadnjič sem opisal, kaj je pri nas liberalna stranka. Danes še lahko dostavim, da je to stranka barabstva, ki napada ljudi s kamenjem in katoliške duhovne zmerja s »farji«. Vse delo liberalne stranke obstoji v oštarijskem zabavljanju čez cerkev in »farje«. Kakor sc ptič pozna po petju, tako liberalec po svojem govorjenju. Zato ima pa ta stranka tudi sebe vredne agitatorje. Ktcri so? Fano nosi rdeči Borštnikov Tonček, ki nima drugega posla na svetu, kakor da Bogu čas krade in ljudi farba. V cerkvi ga nikoli ne vidite. Ali veš, Tonček, kaj je tebi in tvojemu bratu rekel Ilabija-nov Janez? Od tistega časa ne greš več
v njegovo hišo. Drugi jo Borštnikov Jo-žck, vreden bratec prejšnjega, to je ti. sti, ki je govoril o zakramentu sv. H. t. tako, da si ne upamo zapisati. To je ii-sti, ki je grdil sv. misijon na Krki. Tn u ji delavec v liberalnem vinogradu ju Ju r ko v pobič, ki je znan po svojem pri-duševanju in ponočnem razgrajanju. Jarem z liberalci vleče tudi Zorne, ki jo v cestni službi deželnega odbora. Kako opravlja svojo službo, o tem so znamo drugod pomeniti. Ali nas imate res za tako neumne, da bi volili z liberalno bando? — Dopisnik.
d Krškim liberalnim purg.irčkom silno predel Kar na debelo sleparijo kmete s pooblastili. Posebno se odlikuje notarjeva pisarna. Pravijo, da bodo kar na občini pokradli volivne izkaznice in glasovnice. 1'a ne bo šlo! Postava pravi, da se morajo glasovnice in izkaznice dostaviti vsem volivcem štirinajst dni pred volitvami! Seveda 1110 purgarčkov bi moglo zmagati nad 2300 kmeti le z lažjo in sleparstvom. Kmetje, ne udajmo sc!
d Krško. Liberalnim purgarčkom se že meša. Silno se bojijo kmečke zmage. Razglasili so, da občina ne bo plačala sokolorejskih dolgov. Kaj misli o purgarčki, da bodo kmetje res plačevali liberalne sleparije! Sokolorejci so kupovali liter po 8 do 12, prodajali pa po 20 do 28 krajcarjev. Delali so torej velikanske dobičke: pri enem litru od 12 do 20 krajcerjev! In vendar so napravili strašne dolgove nad 137.000 KI V čigave žepe jc zginil dobiček?
d Loški potok. K raznim društvom, v katerih se zbira naše ljudstvo, smo pridružili na praznik Vnebovzetja Marije še eno novo, ki po svojem leprm namenu nič ne zaostaja za prejšnjimi, namreč Vinccncijcvo družbo. Predsednik Vinccncijcve družbe kanonik in profesor preč. g. dr. Josip Gruden, nam je v poljudnem govoru poja.snil prelepi namen in cilj takega društva ter kazal na uspehe in korist, ki jih rodi to delo tam, kjer se je že pričelo. Pri govoru je bilo navzočih do mala polna dvorana moških in žensk, katerim je misel o takem društvu kaj ugajala. Sestavil so je odbor in začelo sc je takoj z delom, ki obstaja v tem, da se bodo zbirali mi-lodari za siromake, ne samo v denarju, marveč tudi v živilih, oblekah in drugo. Skrbelo se bo v prvi vrsti za domače reveže, se jih podpiralo z žive-c ženi, obleko, po možnosti tudi s podporo za stanarino, po možnosti pa tudi mimo idoče tuje siromake. Zlasti s preskrbo prenočišč in morda potrebnega oblačila. Nadaljna točka našega dela je: postrežba bolnikom. Odbor bo skrbel, da se pošlje kak dan ali noč po 1 postrežnico, ki bo z domačimi delila postrežbo in čutje pri bolniku. Siroma-ke-bolnikc se bo podpiralo s tem, da se jim včasih pošlje boljšo hrano, poma?a pri nakupu zdravil, onemogle skuša spraviti v kak zavod. Pa še eno točko smo si privzeli: Kaka gospodinja je ob nedeljah tako zaposlena po družinskih opravilih, da niti v cerkev ne more.
Skušalo se bo v takih slučajih dobiti pomočnico, ki jo bo nadoincstovala nicd prvo ali deseto mašo. Da se bo društvo zavzelo tudi za zanemarjeno mladino in sirote, to je odbor žc pokazal dejansko. Prelep namen je društvu in upamo, da se bo po možnosti tudi dosegel. Odbor moških kot tudi žensk nam daje lepe nade. Društvu načeluje g. L. Drolle. Tajniške posle vodi gosp. Skulj, blagajniške g. Fr. Roje. Ženski odbor ima ugledne krščanske in požrtvovalno žene, kar so že dejansko pokazale. Društvo seveda nc pozna politike in ima le geslo: Pomoč bližnjemu brez razlike. Podpira vsakega potrebnega, sprejema tudi podporo od vsakega. Točke dela kažejo obilo izdatkov; upamo na clobrotljivost našega ljudstva, na prispevke. Prva zbirka je že dosegla nad 100 kron. Prisrčna zahvala v imenu odbora kot tudi v imenu siromakov! Upamo, da nas bo podpiral po možnosti vsakdo, ali da vsaj nasprot-stva nc bo, ker delo koristi lahko vsakomur. Sem in tja pade kaka beseda od takega, ki stvari ne razume, morda bo baš njemu ali njegovim bližnjim društvo v pomoč. Novo društvo bo, kot jc izvajal gospod govornik, krona vsemu našemu društvenemu življenju. Dal nam Bog svojega blagoslova in naklonjenosti ljudstva!
d št. Jsrnej. V nedeljo, dne 10. septembra, priredi izobraževalno društvo v društveni dvorani veselico. Na programu je igra s petjem, komičen prizor, tamburanjc in drugo. Cene so prav nizke. Pridite pogledat v obilnem številu !
d S Krke. Jožek izpod cerkve je dal pred obč. volitvami s pomočjo nekega liberalnega dohtarja tiskati neki oklic na volflce, v katerem se baba, kaj so liberalci v občini vse izboljšali in olajšali. In kaj so izboljšali in olajšali? Izboljšali so dohodke advokatom, katerim so za ničvredne pritožbe vrgli proč 271 kron občinskega denarja. Izboljšali so plačo županu, ki ima zdaj G00 kron, prejšnji jih jc imel le 200 K. Izboljšali so plačo občinskemu tajniku, ki ga prej sploh ni bilo, zdaj pa je poseben tajnik, ki se da za vsako stvar dobro plačati in si je dal povrh še izplačati nagrado 100 kron. Olajšali pa so zadrego, kam s 1486 Iv prisilnega naklada za muljavsko šolo plačanega leta 1899, katere bi bili morali dati za poravnavo šolskega dolga, ki so ga naredili, a so jih meni nič tebi nič vpisali pod naslov »naše zasluge«. Olajšali so tudi, da bo treba nujno potrebne poprave, ki bi se bilo morale že izvršiti, a so jih liberalci vse brez razločka namenoma zanemarjali, zanaprej mnogo dražje plačevati, kakor bi bilo treba doslej. Olajšali so tudi izplačevanje »nagrad«, za katere so dali nič manj ko 1486 kron. Kaj pa se je bilo izboljšalo in olajšalo pod prejšnjim odborom? Izboljšalo se je bilo učiteljsko stanovanje in kar spada zraven, kar je stalo 5000 kron. Izboljšala se je bila šola in razširila iz dvorazrednice v trirazrednico, kar -je
stalo 4900 kron. Izboljšala so se občinska pota in boja in vožnja po njih. — Olajšal pa sc je bil tudi od liberalnega gospodarstva prevzeti dolg za 3600 K. — Jožek, boljo bi bilo, da bi bil tiho! Sam si dokazal, da je pod vašim gospodarstvom šlo vse nazaj razen tvoje oštarije in tvoje predrznosti!
d Na Vačah je v nedeljo popoldne, dne 3. t. m., na dobro obiskanem shodu Kmečke zveze za moravško dekanijo govoril deželni odbornik dr. Pegan. V svojem temeljitem govoru je pojasnil napredne laži in ostuden boj »nedolžnih« naprednjakov proti naši stranki. Pred volitvami se bodo naprednjaki delali tako krščanske, še imena na-prednjak ali liberalec ne bodo boleli slišati, po volitvah pa sami ne bodo znali, kako bi pokazali .svoje brezmejno sovraštvo do cerkve in duhovščine, korist ljudstva jim je deveta briga. Noben pameten volivec se ne bo dal ne z obljubami, ne s farbanjem, ne z grožnjo premotiti, da bi jim šel na lim. Poštenega moža mora biti sram, če bi ga zloglasna napredna stranka volila. Njih moč obstoji v naprednih časopisih, ki znajo farbati kakor bi se šlo za stavo. Ker bodo napredni časopisi na nas lajali od vseh strani, zato se nc bomo z bikom bodli. Štejemo si pod čast, da bi zaradi volitev časnikarskim rokov-njačem odgovarjali. Kdor ni nalašč hudoben in neumen, se ne bo dal farbati. Med shodom se je oglasila znana harmonika iz Jeklinovc gostilne. Zato je šel po shodu dr. Pegan, ki vodi v deželnem odboru zadeve občin, vprašat k Perucitu, če imajo pri Jeklinu dovoljenje za godbo. Naš župan pa mu je povedal, da se na Vačah sploh nikoli nič ne plača za godbo in ples v občinsko kašo, s čimur seveda ne bo zadovoljen deželni odbor. Koliko se pri nas premu-zicira in prepleše! Ko bi se tudi pri nas kakor v drugih občinah moralo plačevali za godbo, bi imela občina lepe dohodke in manjšo naklado. A kaj hočemo? Par trgovcev in »birtov« misli, da so oni cclo ljudstvo. Gostilničarji so napredni, naprednjak pa naprednjaka nc pozabi. Naše županstvo namesto tega rajši vtika nos drugam. Koncem lanskega leta je skušalo županstvo dobiti v svoje roke pokopališče in ubožni zaklad, še prej je hotelo gospoda župnika primorati, c4a bi napravil ograjo pod cerkvijo. Kako so ceste, pota in celo trg v slabem stanu, tega pa noče videti. Krajevno policijo ima v rokah županstvo. Ponoči pa po Vačah patrulira samo tista stranka, ki pobija okna, nosi stranišče, obeša tatermanc, zmerja in tuli. Tej stranki županstvo še nikdar ni na prste stopilo. Zakaj, to vemo vsi. »Sokolski Vestnik« se v letošnji drugi številki na str. 36 zaletava v procesijo s presv. Rešnjim Telesom in pravi, cla bodi geslo naprednosti: Odcerkvcnje-nje misli in čuta! Z drugo besedo: mladino treba odtrgati od cerkve in jo razkristjaniti. Naši naprednjaki razpošiljajo okrog vabila, na katerih je tiskano, da bo sokolska veselica 30. ju-
nija, na praznik sv. Petra in Pavla. To je pretiskano za nedeljo, 3. septembra, slednjič s črnilom popravljeno za dne 8. septembra. Če si zopet nc premislijo, bomo torej na Šmaren dan gledali nekje poleg Perucita ljudi, katere si bo treba ogledati prod in po volitvah. Kako so dobitke nabirali, žc vemo. Ne vemo pa še, kdo bo taterinana zadel. Naprednjaki, le vkup! Našo geslo pa bodi: Proč s hinavci tja, kamor spadajo!

0
nossscg
n Iz Godoviča. Ker leži naša vas ob cesti med Logatcem in Idrijo, je odprta živahnemu tovornemu in osebnemu prometu in se kaj lahko zanese ljulika med pšenico iz sosednje idrijske soc. demokracije, tako da se je bilo že bati najhujšega. Pa hvala Bogu, pri tukajšnjem ljudstvu se je zadnji čas zelo dvignila verska in politična zavest. Pri zadnjih državnozborskih volitvah smo zelo napredovali v korist S. L. S., pa tudi verska zavest se dviga, ker se ljudi stvo vestno udeležuje službe božje in večkratnega prejemanja svetih zakramentov. K temu je nemalo pripomogel naš lepo se razvijajoč pevski zbor, ki je v splošno veselje in zadovoljnost žup-i ljanov v kratkem toliko dosegel, da ljudje s ponosom govore, da smo v Godo-viču glede službe božje kakor v kakem mestu. Mladi organist kaže še na lepo bodočnost, moška mladina ga pa tudi pridno podpira s skrbnim obiskovanjem pevskih vaj. S hvalevrednim zanimanjem prebirajo tudi naše katoliške časopise: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. — Dne 27. avgusta na Jer-nejevo nedeljo praznovala je naša župnija obletnico posvečenja župne cerkve z vsem mogočim sijajem, ki se more v danih razmerah na deželi doseči. Slovesno pritrkavanje, streljanje, slovesna služba božja in mnogobrojna udeležba ljudstva, dala je vsej slavnosti sijaj. — Od letošnjih nezgod pa tudi nismo popolnoma obvarovani. Več slučajev škrlatice se je pojavilo in tudi griže pri otrokih in je smrt v enem tednu zahtevala štiri ^rtve. Suše toli-ko nc občuti--mo kakor drugod, ker ležimo precej visoko in imamo hladno podnebje.
n Vipavske novice. Občinske volitve v Vipavi dne 2. t. m. so nepričakovano slabo izpadle. Samo v 2. razredu je prodrla lista S. L. S. V vseh treh razredih jc bilo treba žrebati. Slika prihodnjega odbora je popolnoma nejasna. Liberalci imajo v najboljšem slučaju komaj polovico odbornikov. — Kdo je kriv, da ni popolna naša zmaga? Cela vrsta naših mož, ki žali-bog niso šli volit. Le par teh omahljiv-ccv naj bi prišlo volit in liberalci bi ne dobili niti enega svojega odbornika. Eno samo pooblastilo, ki so je dali naši prcslcpljchi ljudje nasprotnikom, bi nam odločilo popolno večino. Tu je živ dokaz, koliko ic vreden le cn sam glas.
62
Isodepoln je izgovor: »E, saj na enem glasu ni nič ležeče! Boste že brez mene opravili!« — Resen opomin teb volitev je: Pri vsaki volitvi, vsi naši možje na volišče! — Strašno so agitirali liberalci. Vse, kar se giblje v liberalnem taboru, je zlezlo na dan. C.elo stari poli-tikar izza časov hinterladerjev, g. tata II rova t in, so kobalili po gradiških bregovih in cela tolpa najetih agitatorjev. Naravnost nesramno in nasilno agitacijo so uganjali Kerlinetovi fantinci. Letali so, agitirali in vrtili grozne oči, kakor da bi hoteli vse Gradiščane žive požreti. Proti volji volilcev so se jemala pooblastila in glasovnice. Strašili so z vsemi mogočimi stvarmi. Uprizorili so letos naravnost ostudno agitacijo. E, scjavci liberalni, vaše seme se bo še prevejalo in presejalo, predno bo kaj kruha. — Zmagoslavje, kakor ga napravijo Hotentoti pri pojedini belega človeka, so napravili naši liberalci po volitvah. Zvečer so kar noreli po trgu, mnogo pod vplivom alkohola. Z divjim krikom so drli po trgu, vse pomešano: otroci, pijani agitatorji, znane trške pijane muhe, liberalne mamice in njihovi možakarji, učitelj Mrcina, iz davkarije, iz sodnije. lekarnar, župan Pctrovčič itd. Zdelo so je, da nameravajo napraviti originalno potujočo razstavo tipov raznih prismojencev in prismojenk. Pozno v noč so se pomirili. V alkoholni navdušenosti so mislili obesiti zastavo na Petrovčičevo hišo, a zjutraj so videli, da so jo obesili nad potokom Lipica. G. PelroVčTf, Vaš up bo šel po vodi! — Pri volitvi so se godile gorostasne ne-posfavnosti. O teh bomo še govorili.
n Iz Hotertršice. Pri nas so hudi
časi, ker pritiska huda suša. Pa še hujše čase pričakujemo, ker se bližajo časi občinskih volitev. V naši fari je nekaj takih ljudi, ki hodijo ob nedeljah k službi božji brez molitvenika in rožnega venca in se obnašajo v cerkvi tako, kakor se pošten kristjan ne sme. Nekaj teh čudakov se sili v občinski odbor. Zato pa, zavedni možje in fantje, pokažimo na dan volitve takim brezvercem, da niso za nas.
n Novice z Ustja na Vipavskem.
Marsikaj zanimivega se tu zgodi, pa navadno molčimo, danes bo vendar nekaj. — Nekateri liberalci tu mislijo, da na pokopališču nc rabijo križa; drugi pravijo, da tudi petje v cerkvi ni potrebno; za one. ki so zunaj, gotovo ne. — Pota so tu slaba, pa vendar se nič ne skrbi, da bi se popravila; samo takrat se govori o popravi potov, kadar se bližajo občinske volitve, po volitvah se pa zopet lahko tri leta spi; najboljša pot je ona, kjer je nasuto za pest debelo kamenje, povrh pa malo ilovice; krasno, pa resnično! — V taki mali občini, ki obsega le eno vas, je občinski sluga popolnoma nepotreben, pač peto kolo; denar za slugo bi se lahko drugam bolje obrnil. — Nekateri že dve leti premišljujejo, češ, da tukajšnji kurat lahko brez vode živi; to premišljevanje jih je stalo že 400 kron, pa še vedno premišljujejo; upamo, da bo deželni odbor Hi
kmalu konec storil takemu premišljevanju. — Župan si je iz javnega vodnjaka vodo napeljal v svojo hišo; ne bo šlo. — Začetkom oktobra bodo tu občinske volitve. Krščanski možje na noge! Ali ni sramota, da edino Ustje v celem postojnskem okraju ima še liberalno večino in občinski odbor docela liberalen? Vzdignite se in otresite se že vendar gnilega liberalizma, od katerega imate le Škodo in sramoto, koristi pa nobene! Pokažite, da Vam je kaj mar za krščanska načela, katera edino zastopa Slovenska Ljudska Stranka. Spomnite se vseh krivic, katere Vam delajo liberalci in se boste lahko odločili. — Dne 17. t, m. popoldne po litani-jah ima tu znani govornik p. Bonaven-tura govor o organizaciji krščanskega delavstva. Pridite!
n Iz Idrije. Državni poslanec Josip Gostinčar bode imel pri nas in v okolici pet javnih shodov. Poročal bode o političnem položaju, razmotrivale se bodo tudi lahko zadeve, ki so posebno za naš okraj važne. Pričakovati je povsod obilne udeležbe, ker so ljudje, četudi raztreseni po naših hribih, sami izrazili željo, da pride v njih sredo g. poslanec. Gostinčar je sploh znan, da rad ustreže, zato so se določili sledeči shodi: Na praznik Rojstva Marijinega, to jc 8. t. m., bode po maši shod na Vojskem v prostorih g. Feliksa Likar hiš. št. 52. Isti dan popoldne ob 4. bode shod v Srednji Kanomlji v prostorih Ivana Močnik hiš. št. 11. V soboto zvečer ob 8. uri shod v Idriji v dvorani Didičevi. V nedeljo, 10. t. m., bode po maši okrog 11. ure shod na Gori v hiši Jan. Lesko-vec hiš. št. 32 in popoldne ob 4. v Beli-Čekovnik v prostorih g. župana Janeza Šinkovec hiš. št. 20. — Cesta iz Vojske-ga v Idrijo je že dotrasirana. Ker se je cesta iz Rovt do Zirov žc oddala, oziroma se kmalu odda, in ker se bode cesta ]>o Kanomlji do Spodnje Idrije drugo leto že začela graditi, smo začeli malo lažje dihati. Bili smo dosedaj precej pozabljeni. Obljubovali so žc 20 let, a nikoli začeli, sedaj pa neki sveži veter piha, ki je dospel celo v naše hribe na robu Kranjske. Mogoče, da se pritegne k plačevanju tudi vojni erar ali da gotovo da kak prispevek radi napetih razmer z našim južnim sosedom, potem bode davkoplačevalec malo občutil novo breme, a cesta bode pa le rodu in rodu ostala. Zato je deželni odbor gotovo pravi čas porabil, da je v naše zapuščene hribe poslal svojega inženirja.
n Hrenovice. Kako daleč sega pro-fit posameznih ljudi, se da spoznati iz gonje senčnih prckupcev krog Vrhnike in najbrže tudi krog Postojne nasproti »Gospodarski zvezi«. Ko so jim novoustanovljene zadruge na Vrhniki in pri nas jele za kožo lezti, so mislili, da bodo z lažmi zbegali ljudi, da ne bi oddajali sena svojim zadrugam, ki ga iz večine pošiljajo »Gospodarski zvezi«. Ko bi bila »Gospodarska zveza« res v nevarnosti glede sena, bi bili ti seneni tiči zadnji, ki bi kaj črhnili o tem, temveč bi lepo čakali njenega poloma. Nc-
katernikom okrog Postoj ne bi svetova. Ii, naj primejo rajši svoje bratce, n. pr. Bajca, ki do zadnjega časa ni plačal ;e 1 lanskega sena, čeravno ga je dobil cent j po 1 krono, ali pa Matevža iz Sinadol, j ki na prečudne viže vozi svoje gospod ! darstvo dalje. Presneto je res sitno za 1 naše merkante, da morajo plačevati ! ccnt sena po 3 do 3 K 60 h, ko bi ga dobili k večjemu po 2 K, ko bi ne bilo l teh preklicanih zadrug, ki jim štrena ' mešajo. Naša zadruga izborno dosega svoj namen, ki obstoji v tem, da kmetje, za katere je ustanovljena, dob o prodajo svoje senčne pridelke. Določila pa bo cene tudi drugim pridelkom, kakor fižolu, krompirju, želodu, ježlcam, sadju itd., na kar svoje člane že sedaj opozarja.
n Idrijski Log pri Idriji. Davno se
že ni potočilo v naši vasi toliko res bridkih solza, kakor v petek, 25. avgusta, ko smo izročili hladni zemlji rajnega prevrlega mladeniča Franceta Rupnika. Velika množica ljudstva ga je spremila k zadnjemu počitku, dasi je bil le preprost kmečki fant, in glasno je vse jokalo za njim. Prav tako so ga prihajali v velikem številu kropil ia vsak je odhajal s solzami v očeh: škovia rajnega! Pokazalo se je v tem slučaju, da tudi priprosti ljudje znamo ceniti značajnega, dobrega in krepostnega človeka. In to je bil rajni France! Na njem ni nihče našel napake, a vsak ga je moral ljubiti radi njegovih krepos l Bil je vedno resen kakor dozorel mož. Nihče ga ni videl popivati ali ponoče-vati, dasi je imel v sebi živahnost zdravega mladeniča in je imel rad pošteno veselo družbo. Najraje se je razgovar. jal o tem, kako bi se to in ono izboljšalo, kako bi se napredovalo. Ob njegovem svežem grobu mi prihajajo v. spominu besede S. Gregorčiča: »Umreti bratje, težko ni, pustiti nade, to boli.a Bil je član Orlov, ki so ga spremili v kroju na zadnji poti ter s tem pokazali, da je bil tudi njim drag. Kako pa je dobil ta krepak mladenič bolezen, za katero je moral umreti? On, ki ni poznal nikdar nobene bolezni, dokler nI šel k vojakom. Bil je vedno izredno krepak in zdrav. Kakor mu doma nI bilo nobeno delo pretežko in pretežav-no ter ni nobenega odložil dokler ga ni dovršil, tako je delal gotovo tudi pri vojakih, kajti dasi ni imel razven ljudske šolo druge izobrazbe, je kmalu avanziral za podčastnika. — Služil je v Gradcu pri train-diviziji št. 3. —' Človeške moči pa imajo svoje meje, vsled prevelikega napora so mu opešale in moral je v vojaško bolnišnico, kjer je bil dva meseca, pred petimi tedni pa so ga poslali domov, češ, da je neozdravljivo bolan. Doma je kmalu spoznal, da mu ni več upati na zdravje, zato se je spravil z Bogom in nas vdan v božjo voljo za vedno zapustil. —< Boljše mu je sedaj onstran groba nego bi mu bilo tu v dolini solza. A mi mu ohranimo spomin v tem, da se bomo potrudili biti tako vrli kakor je bil rajni France! Lalika mu žemljica!
"noonnaaappanaaana
Dobre knjige
D
□
Mladini! Pogosto in vsakdanje sveto obhajilo. Spisal o. Julij Lintelo, D. J. (Slovenski prevod je oskrbela Marijina družba v ljubljanskem semenišču.) — Strani 86. Cena 30 vinarjev, 20 izvodov in več po 25 vin. Založila »Katoliška Bukvar n a« v Ljubljani. — O knjižici nam piše duhovnik, ki jc prebral delo v francoskem izvirniku: »Tako krepko, naravno, ne-pretirano in prepričevalno povedanih resnic o svetem obhajilu nisem dobil doslej še nikjer, dasi sem sam iskal primernih knjig, ker sem nedavno napravil ciklus nagovorov o pogostem svetem obhajilu. Sedaj, ko sem to knjižico prebral, vidim, kako malo sem v svojih govorih povedal, in bi pridige najrajši začel i znova.« — Knjižica jc namenjena mladini sploh, moški in ženski, in jc pisana tako primerno, da jo bo z veseljem vzela v roko mladina v nežni starosti, zlasti pa bo koristila odrasli mladini. Sveti oče Pij X. je izvod francoske knjižice, ki mu ga je bil poslal pisatelj, z vesoljem sprejel, močno pohvalil vnemo pisateljevo in izrazil željo, naj se ta spis med mladino kar najbolj razširi.
Skupščina S. K. S. Z.
sc vrši v nedeljo dne 17. septembra od 3. do 5. ure popoldne v veliki dvorani »Ljudskega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila Zvez ža Kranjsko, Štajersko, Goriško in Koroško. — 2, Poročilo Zveze Orlov. — 3. Poročilo o »SI. Straži«. — 4. Organizacija: a) pevskih odsekov; b) gledal, odsekov; c) ženskih odsekov; d) odsekov za prirodo-slovnc zbirke v društvih S. K. S. Z. — •). Jugoslovanska Strokovna Zveza. — 6. Slučajnosti.
Vsa društva prosimo, da blagovolijo poslati k skupščini svoje zastopnike. Skupščina bo zelo važna radi organiziranja podrobnega dela v društvih.
Po skupščini zvečer otvoritvena p r c d s t a v a »Ljudskega odra« : »Divji lovec«.
Informacijske pole
so nam vrnila sledeča društva: a) na Kranjskem: Ajdovec, Besnica Zg., Bloke, Brdo Brezje, Čemšenik, Črni vili nad Idrijo, Črnuče, Dol, Dolga vas. (Kočevje), Dravi je, Grahovo, Sv. Helena (Dol.), Horjul, Ilrenovice, Hrušica, St. Jakob ob Savi, Št. Janž na Dol., Jesenice, Ježica, Št. Jurij pri Grosuplju, Kamna gorica, Kamnik, Komenda, Koroška Bela, Koprivnik, Kresnice, Sv. Kriz pri Kort., Ledine, Ljubljana, Sentpetersko
prosvetno društvo, Ljubljana, Šentjak. izobraževalno društvo, Ljubno, Logatec Gor., Loški potok, Manče—Ložo, Mengeš, Mekinje, Mirna, Mokronog, Moravče, Motnik, Nevlje, Št. Peter na Krasu, IPodbrezjo, Podlipa, Podraga, Prežga-nje, Badečc, Rakek, Ribno, Št. Rupert, Scla (Zagradec), Senožeče, Slavjna, So-stro, Stranje, Suha, šenturška gora, Sinkov Turn, Škocjan (Turjak), Škoe-jan na Dol., Škofja Loka, Šmarca, Šmartno pod Šmarno goro, Šturje, To-mišclj, Trata, Tržišče na Dol., Ustje, Vavtavas, Vič, Vipava, Vrhnika, društvo rok. pom. Vrhnika, izobr. dr., Vrh-polje, Zabnica, Vel. Lašče, Dražgoše, Šmartno—Moste, Radovljica, Ziri—Do-bračeva. — Na Štajerskem: Brežice, Dobrava, Frankolovo, Galicija, Go-milsko, Gradec (Kres), Iloče, Št. Ilj, Sv. Jakob, Št. Janž, Sv. .Tedert, Sv. Jurij ob juž. žel., Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Jurij ob Taboru, Kapele, Konjice, Kozje, Sv. Križ, Sv. Križ na Murskem polju, Sv. Lenard 11. V. Ned., Sv. Marija Nazaret, Št. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter na Medv. Selu, Pil-štanj, Staremberg, Studenci, Studcnice, Šmartno, Tinjc, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Trojica v Halozah, Vel. Nedelja, Vransko, Zavodnje, Zavrč, Zibika, Zg. Ponikva, Laporje, Šmarje pri Jelšah.— Na Goriškem in Primorskem: Ajdovščina, Št. Andrcž, Avče, Batujc—Selo, Bi-ljana, Bilje, Deskle, Dolina, Gorica (Skalnica), Gorica (Katoliško delavsko društvo), Grgar, Kamnje, Kred, Krepijo (Gospodarsko društvo), Krcplje (Bralno društvo), Kronberg, Lokovec, Mačkov-Ije, Nabrežina, Osek, Podmelec, Rihen-berg, Smrtst, Šcbrelje, Skedenj, škrbi-na, Šmarje, Temenica, Zatolmin, Zabije Vel., — Na Koroškem: Brdo, Celovec (delavsko društvo), Celovec- (Zvezo), Celovec (Bisernica), Dobrlavas, Št. Janž, št. .Lipš, Maloviče, Možica, Pli-berk, Sveče v Rožu, Šmihcl, Sv. Tomaž, Vclikovcc, Vogrče, Žitara vas. — »Danica« na Dunaju.
Vsa d r u š t v a , k i nam pole še niso vrnila, prosimo, da store to takoj. Ako bi se pola kateremu društvu nc bila dostavila, prosimo, da nam to takoj javijo, da jim pošljemo drugo.
»Ljudski oder« v LjuMjani.
»Ljudski oder« priredi v letošnji sezoni, ki sc otvori dne 8. septembra t. 1., 20 predstav. Cene sedežev so sc določile po 3 K, 2 K, 1 Iv 50 v in velika pretežna večina sedežev po 1 K. Stojišča 40 v, dijaška stojišča 30 v. -r- Izda sc tudi abone-ment za 10 predstav, torej 2 bloka za celo sezijo. — En blok za 10 predstav stane 25 K, 18 K in 13 K. — Za enokron-ske sedeže se izda-abonement samo za vseh 20 predstav in stane za celo sezijo 17 K. Posebno na ta zadnji abonement pozarjamo naša društva v okolici, ki bi pošiljala lahko redno svoje člane v svrho učenja in študiranja za malo ceno dvajsetkrat k predstavam »Ljudskega odra«. Ako bi tistega, ki je kupil blok, nc bilo k predstavi, lahko za vsak
slučaj odda za dotični večer vstopnica kakemu znancu. Z abonementom si lahko zasigufa vsak dober in lep prostor za celo sezono in prihrani par kron. Oglase za abonement je pošiljati po dopisnici na naslov »Ljudski oder«, Ljubljana.
Listnica uredništva. Neštetokrat ja bilo že v »Domoljubu« objavljeno, da se rokopisi sprejemajo samo do ponedeljka, oziroma če je v prvi polovici tedna praznik, do sobote. Ker pa vkljub temu nekateri še vedno dopise poznejo pošiljajo in se potem čudijo in jezijo, ker jih v dotični številki nc čitajo, zato opozarjamo iznova, da ostanemo pri se-> daiijem običaju, ker drugače lista ne moremo o pravem- času ekspedirati. —. Ig. Šubelj, Savlje. Potrdimo, da: Vi niste v prav nikaki zvezi s člankom, v »Društveniku«: Preveč izobražen. Članek je popolnoma splošen in se ne ozira na noben poseben kraj. — A. B. Polšnik: Imen dopisnikov nikdar ne izdajamo. —
onnnnnnDnnaaDnanfl)
nr ir T t innnnnnr-in; ti—-r-ii—in
V lekarni. »Kaj bi rad, fantek?« — »Praška zoper stenice!« — »Za koliko?« — »No, za kakih par tisoč!«
Potegnil ga ie. Gospod pohišnemu kramarju: »S čim pa trgujete?« .m- Kramar: »S pametjo!« — Gospod: »Pa uzorccv menda nimate nič seboj?«
Pretežko. Poštni uradnik: »Pismo je pretežko, — morate še eno znamko gori pritisniti!« — Kmet: »Potlej bo pa še težje!«
Kupčijska zveza. A: »Ali ste kaj v zvezi a trgovino Štremfelj in drug?« — B: »Tako, sem pa tje!« ■— A: »Kako mislite?« — B: »I no, 011 mi pošilja blago s c m, jaz ga. pošljem zopet tj e!«	,
Dober izgovor. A: »V! ste ml priporočili trgovca Tcsenovca in jaz sem mu upal tisoč kron. Sedaj jo faliral in jaz sem ob denar!« — B: »Kako morete reči, da sem ga Vam priporočil! Jaz som le rekel, da je to že stara, hiša! No, — in sedaj se je zrušila!«
SKRIVALNICA.
Oh mamica moja, kje pa si?
Opozarjamo na oglas tvrdke H. S u 11 n e r v Ljubljani, prva največja eksportna tvrdka ur, zlatnine in s r c b r n i n e. Ceniki vsakomur zastonj.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 30. avg.: 25, 30, 85, 7, 58. Dunaj, 2. sept.: 84, 3, 71, 32, 52. Gradec, 2. sept.: 80, 34, 44, 53, 74.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, dne 5. septembra 1911.
C,nn
Deželni pridelki: K„,
Pšenica......
Kž .........
Ajda........
JeOmen......
Oves.......
Proso belo . . . . Proso rumeno Koruza stara . . Koruzo rova . .
Leča .......
C, rab......
Lareno seme Grašlcn . Domnčn detelja Gorenjska repa Fižol R onlčan Fižol Prepellčnr Fižol Mnndnlon
Čebula .....
Krompir......
Zelje veže Zelje kislo brez
sotia.......
Repo sveža . . . Repa kisla brez
soda......
Brtnle ......
K utnna......
Orehi ......
Gobe »uhe....
leilce .......
Zclcd . . Smrekovi storži.
Seno........
Slamo*.......
Stclja.......
2f>;
19 iS IG
1.4 |
20	| 111 | ;o
i!(i 27 44 82
00 »1 88 80 13
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitan« . Teleta težka . Teleta mota . . .
Praštil .....
Koštrunl
Kuretnina in tlrugo:
Maslo kuhano od K 2JO-— do Maslo surovo od K '-"•() — do . . . Slanina sveia
dpeli)......
Slanino preka* jena .......
Most svinjska . .
Loj ... :.....
Jajca 100 kom
PlSancI......|
Golobi.....
Raca......
Gos.......
na debelo
Rii Kongon od
K 25- - do ... . Kova Santos od K 202 — do . . .
Sladkor.....
Petrolej.
300 — 320; -170 —
mo[ — iso! — lin; — 60 20 70
8 6
280 — 90 60 38 SO
Visjr.gr, štabnega zdravnika in lirika dr. Schmida znamenito
ožje za sBnli
odstrani Jiitro in temeljito nastalo
gluhoto, tečenje iz uSes, Šumenje po ušesih in nagluhost
t;, li ako je žo zastarano.
cklfliioH titUllO- K 4*— Z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni na Novem trgu, Celovec.
Ostanke
nntl« « z« is:sk'
K . 20 1».
K io Silo troezoe I 'i potimo fin« Ij1 * JJ2-«
Siiji jugoslovamka raipoSlljalna
RSlfillMCUiH Mil
Naročajte
.Slovenca"!
V trajno delo sprejme več
r mizarskih pomočnikov
in enega fanta kot nčenca. — Anton Dernič,
izdelovatelj orgelj v Radovljici.	2654
Buzpisuje se služba	2652
organista ln cerkovnika
v Ajdovcu pri Žužemberku. Nastop s t. oktobrom. — Pojasnila daje tamoSnli župni urad.
Č>d visokega c. kr. deželnega Šolskega oblastva konceiijoniranc zasebne
Kciser-leuegUfslieiteSole,
UčiiKčn za vse imnoge glasbe i/Mi opere. 38. šolsko leto. 0 Ustanovljeno 1874.
(Plasovir, petje, orgle, vse orkestr. inštrum. in fcorel. stroke), refaj za konclnike, v katerem sc vadijo tedensko v dirigir. svmp. m dram. delih. Tečaj za drž. izkušnjo (v šol. letu 1010/11 je bilo > "6	sk,iPn? doslci »°-< državno aprobiranlh).
Rud	Ti510 .lzobrr,alb,° in koncerte: Quido Peters in dirig.
int tel. 6G9, vi. Zunanjim pojasnila o oskrbi.	1059
32
Prana se malo posestvo SS
pri hiši je velik sadnji vrt, v neposrediiji bližini se nahaja /aiaščen cozd Njiv je za 10 mernikov posetve. k posestvu pripada tudi trav-Sik. Hiša In gospodarsko poslopie je zidano iu \ najboljšem stanju ohranjeno. I.ega posestva je zelo tigndn.il 1'ojasnila daje: Franc Šavelj, Radomlje š«. 16
pri Kamniku.__2"»
Proti proviziji sc sprejmejo v vseh krajih "it-«
krajevni zastopniki
od nekoga prvega bančnega zavoda za prodajo postavno dovoljenih sročk proti plačilu v mesečnih obrokih. Osebo ki v tej stroki delujejo, dobe popolnoma posebno ugodno pogoje. Ponudbo pod šifro: »Visok zaslužek 577« na Haa-senstein & Vogler A. G., Dunaj I/l.	2646
zelo redna priložnost!
Tovarna mi le po neki elementarni katastrofi poverila rešeno blago in sicer več tisoč komadov krasnih
fiantisslEi odej
lepih, najnovejših vzorcev in modnih barv, katere imajo čisto ne-znatne vodne madeže Te odeje so rabne brez ugovora za vsako boljšo hišno gospodarstvo, za pokrivanje postelj in oseb, so Jako j fine, tople in močne, okoli 190 cm dolge in 185 cm široke.
Pošiljajo se po povzetju: 3 komadi krasnih, jako finih, v vseh modnih barvah in vzorcih za 9 K, 4 komadi gospodarskih odej za 10 K. Vsak ccnj. bralec tega lista naj naroči z zaupanjem. V047 Z mirno vestjo trdim, da bode s pošiljatvijo vsak zadovoljen.
c. Ur. finančne straže
Oto Bekera,
Hacbod (Češko) tovarn, sklad. Z —8. ! Ceni fotograf, aparati !
Kompletni fotograf-aparati dajo zajamčeno dobro sliko, s ploščami, papirjem, kemikalijami In podukom velikost slik (J X ^ cm K I * 90, 9X12 cm K 3 80, 5"70, 9'70 itd. (poštnina posobej).
Natančno krasne kamere in dvojni anastigmati nedosežni in poceni!
.Rabljeni aparati in objektivi zna-/ nih tvrdk zelo poconi! Glavni ce-niki obsegajoči 130strani zastonj,
1878
ravnotako priložnostni ceniki.
Ellr. Biritam
tovarna foto-gral-aparatov
HirsGhberg 326, Češko.
Uradno patentov, zav.
samo-vozeča žag a tračnica na molor
od 4 —20 konjskih moCI
za žasanie in cepljenje flr»
kakor za gonilo
mlatllnlh strojev, mlinov za debelo moko Itd , Itd.
priznano naiboljS! sistem. Had 700 strojev v obratu.
Prvovrstne reference.
Prospe (ti zastonj, a
2644 RUDOLF KOILE,
tovarna strojev ESSLINGEN Virtcmberško. Najstarejša in nsjvečja Spcc al tovarna
Ha na truda), sSSSšS?
ter jako veliko dvorišče. Hiša je pripravna za kakega duhovnih ker je blizu ccrkvc. Proda se zaradi selitve. Cena .B.uoo K. W
po\e BosP3terezija UoŠIR. Vrhnika St. 113. m
Št. 11403
2593
RHZGL
se
o sprejemu gojenk v deželno gospodinjske šole na Vrhniki in v Kepnjah pri Vodicah. Od 15. oktobra 1911 do 15. marca i9tf priredi na vsaki teh Sol
zimski gospodinjski tečaj.
Gojenke morajo stanovali v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda svetega Frančiška.
Deklice so poučujejo v vzgojeslovju, zdravstvu ljudi in živali, praktično in pa teoretično v kuhanju, šivanju, splošnem gospodinjstvu, živinoreji, prašičereji, porot-ninarstvu, mlekarstvu, vrtnarstvu, računstvu, knjigovodstvu, sploh v vsem, kar j« dobri gospodinji treba znati.
Pri vsakem zavodu so hlevi, perot-nina, vrtovi, prašiči itd. Gojenkam, katera se hočejo posebno v mlekarstvu izvežbati, se priporoča Vrhnika, kjer stoji šola V zvezi z mlekarsko šolo.
Pouk in stanovanje sta brezplačna, le za hrano je plačati dnevno 1 K.
Gojenke, ki hočejo biti sprejete, morajo biti stare najmanj 16 let, biti zdrav« in vzornega vedenja.
Natančneja pojasnila dobe pri vod« stvih šole.
Prošnje za ta vsprejem je vložiti do 10. oktobra t. L na vodstvo dotične šole.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 26. avgusta 1911.
Eskompte-kredit
Lastni akcepti solventnih protokoli-ranih tvrdk do najvišjih zneskov se vnovčujejo diskretno in najkulantneje. Dopisi pod	2032
„Rasche Erledigung 5"
na anončno pisarno Eduard Braun, Dunaj I. Rotenturmstrasse 9.
se Sode v nedeljo, dne 17. septembra 1911 ob 3. ari popoldne
v Repečnilcovi hiši v Sp. Gorjah na drobno prodalo. Pogoji so ugodni, plačevanje na večletne obroke. Več se izve pri 2634	Antonu Belecu v Št. Vidu nad Ljubljano.
CLIMAX motori na
Najcenejši obrat.
Bacftricb & Lo.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 0.
HniHtenstSdlerstras, 831 Je.
cložna, cena
In varna
Cunard Line
režnja s
3927/07
Bližnji odhod iz dotr.ače Stike Trsta: Suxonia 12./9. Paunonia 26.9., Cliarpatia 10./10. 1911.
TzLiverpola: Lusitanijn (najboljši največ ji in najlepši parnik sveta), 9./9., 7./10., 28./10., 18./11. 1911, Mauretania 2./9., 23. 9., 21./10., ll./ll. 1911. Po;asnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New~Jork III. razred K 170'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— Za otroka pod deset let vštevši davek.
Inženir.-AKademila Wismar
Kdor ima otroke, ta ve,
kolikokrat si isti nakopljejo pekoče mehurje, globoke rane in odtiske, Zdravniško priporočena, zdravilna krema za
rane	H
ozdravi hitro in za-brani zastrupljenje krvi. Dobi se samo od deŽeSEBB
lekarne uSloeenskl Bistrici.
' 1 pušica stane K 1 20. ZHZZ
Ceno češko posteljno perje!
S kg novo skutlj. K 9 tO uotj e K ;co kot pub oithku ; kuLlienj K 8- K 21 smžo tielo kot ptli m»iko -kubl.lenu 1(30 k3<i —. P.šiliafranko po po-vze!'U. Zauor.a ii vol ena orLtl nov nltvl pošto l c Benedikt Sachael, Lob«j 159, pri Plznn CeSko 2513 o
Dobro računale !
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
„pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pra-vega .-Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
1585
1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HP z mojim pat.
Priznano dobro felago
za mušketa rj ženske obleke
snkno, platno in druge) manufal^nrno se
2706 kupi n3lee8ieye 26

Ostanki po znižanih cenah.
ifimKff"
motorjem z močnim pri-tisitom in za surovo olje
od 16 HP naprej; 4 do 5 vin. pri mojib petrolinskih motorjih inpetrolinskih Inkomobilah, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvornica motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj III., Paulusgasse I. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji. 315
ALFA
brzoparilniki za krmo so ij
2522

Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine.
i—L—na i 111 i igKwtw itnm
Svari se pred Cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa 1
Zahtevajte cenike!	Dopisuje se slovenskol
Delniška dražba SSfa Separafor onnai *n 3.
Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, mlatilnice itd.
V zalo«! imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi! železne, svinčene in eumHaste štedilnike peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement in vse druge ste™be^e potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje .td,
FR, STOPICA1« LJOBLJflHl, Morile Terezije cesto 1.
__________■ -■-- ■ auagattmMgCMimilULtaUMlilU I lUgJf^A^Mmtf^l^ffgTiBKMMlZig^J^^^^
Tovarna strešnikov F. F. VIDIC 4 HOHIP. Ljubljana
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
v ®r
in patent, dvojno zarezani
rešnlk-zoKrlv
v
stiire oblllie
sistem .Harzolo'
782
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
rt
3IPTPI= III^PIII III^MHI IIJ1PE
H
"u1
pi^=iqBepi^=niagpi m—ne
366
Svoj izdelek ostro žgane strojne, zidne in zarezane strešne
OPEKE
prve vrste
priporoča
J. Knez v Ljubljani.
Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnihou.
nf—in i ras 11 iiirihin iiImIh

irfMhr== uranu uradu »rasii
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
Pripravna birmanska darila.
Mestni irg (nasproti rolovža) H. SllffSIEF - Ljubljana Sv. Petra cesto Stev, 8
Cenik zastonj In poštnine prosto. Lastna tOVSFIia UT V SvicI. - Tovarniška znamka „IKO". -
Nikelnasta ura z vcrižico ... K <'50 In napr.
» » >i i. boljše vrste „ «•— ,, , Plava srebr. moška ura . . . . „ 7'60 „ „ •i >i n n 1 verižico „ 9 70 „ „ ii ii n n boljše vrste „ »•- „ „ „ „ urazdvoj. pokrovom „ 10-75 „ „ n , i. posebno fina ,, 20 — „ „
14-karatna zlata ura.....„ 44 — „ „
,1 „ „ boljše vrste „ 70,80,100 „
Nikelnasta danska ura z vcrižico K 8»0 In napr. Prava srebr. „ ,	„ „ 9-tO
Prava srebr. „ „ boljje vrste „19 — •i >i » n zdvoj.pokr. „ 18 — i, u ii „ posebnoflna „ 1B-— 14-karat. zlati damska ura . . . ,,
i, n ,. boljše vrste „ Bo, 40, »0
Vse v finih
Am.doubl. zl.zavrat. vcriž.i obesit K 2 33 In napr.
„ Srebrnazavrat.verižica „ „ „	l-so
Pozlafena „ „ „ „ „ 2 _ "
„ 14k. zlata „ ........ta —
Srebrna dolga verižica za uro .	4 - " "
„ Araer double-zlata verižica za oro „	8-- ,
14-lcar. zlata, dolga ......"	«■_ " "
čkatulah
Uhani, zlato na srebro K 1 M in nap. 14-karatni zlati uhani „ 5 60 „	„ bolite vrste i prav finimi kamni . . . „ 8*— „	it i diamantom . . . „ „	n t pravimi briljantl . ,, 00 — n	»
za darilo.
p ri pravno
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne.
Izdaja konzorcij ,.Domoljuba"
12
Tiskala KatoliSka tiskarna
Odgovorni urednik: Ivnn Rakoveo.