8554 AA 60100200 OSREDNJA KNJI*N.IXA PRiiviuttSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., Abb. postale 1 gruppo (jCIia 500 lil’ Leto XXXVIII. Št. 215 (11.343) TRST, torek, o. oktobra 1982 P RIMO KS KI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, rtjegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* r Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO DVEH TEDNIH RELATIVNEGA MIRU NA BLIŽNJEM VZHODU Po napadu na izraelski avtobus položaj v Libanonu zopet napet Šest izraelskih vojakov ubitih - Povračilna akcija proti Sircem - Hudi incidenti v Tripoliju - VVazzanu zaupana sestava nove libanonske vlade BEJRUT — Izraelsko vojno letalstvo je včeraj v dolini Bekaa, pri Dahar el Baidi uničilo sirsko vozilo s protiletalskimi raketami «sam 9», obenem pa je napadlo še dve drugi vojaški postojanki v bližini. Čeprav je glasnik izraelske vlade izjavil, da je bil namen napada pre-prečenje dovažanja novih sirskih protiletalskih raketnih enot v Libanon, pa predvidevajo, da je to bila obenem tudi povračilna akcija za nedeljski napad palestinskih gverilcev na izraelski vojaški avtobus v bližini letovišča Aley, ob glavni cesti Bejrut - Damask. Napad Palestincev je povzročil med izraelskimi vojaki, ki so bili v avtobusu, šest mrtvih in 22 ranjenih. od teh 11 s hujšimi poškodbami. Preiskava, ki so jo uvedle izraelske vojaške oblasti, doslej ni prav nikoli podpisal separatnega miru z Izraeloma Razumljivo je. da si je Izrael želel na čelu nove libanonske vlade drugačnega «sogo-vornika*. Nasprotno pa je imenovanje Vazana zelo pozitivno odjek nilo med libanonskimi mohamedan-ci in eden izmed njihovih progresi-stičnih predstavnikov, Džumblat, ni zanikal možno.sti sodelovanja z novo libanonsko vlado. Toda če k vsemu temu dodamo obrodila nobenega rezultata, ugoto- ge dejstvo, da se Sirci nikakor ne vili so le, da so napadalci streljali nameravajo umaknili iz doline Be-z raketnim in lahkim orožjem. ^ kaa preden, se ne umaknejo iz Li-Ker je bil napad opravljen v ne- j banona Izraelci, ti pa so včeraj posredni bližini črte, ki razmejuje j še vedno dovažali svoje čete na - 1 1 ’----1-1- - ---t/IRcvnn tw 'ca../*,, nnntn.rNnln Ki/R .rnnnnnniA sirijsko in izraelsko zasedbeno po- sever in postavljajo tudi vprašanje dročje, je bilo pričakovati, da bodo | palestinskih borcev na severu Li-Izraelci obtožili za napad Sirijo, kar bančna, ki se pa po bejrutskem se p>a ni zgodilo. To pa verjetno le j pokolu tudi ne bodo pustili zlahka zato, da ne bi otežili pogajanj ame- j in prostovoljno izseliti v druge dr-riškega posrednika Habiba za u- > žave, potem je včerajšnja izjava mik vseh tujih čet iz Libanona. V predsednika izraelskega zunanjega resnici pa je letalski napad pred stavljal povračilno akcijo, ki pa ni bila edina. Neka izraelska tankovska enota se je namreč vrnila proti bejrutskemu letališču in se vkopala le 200 metrov pred postojankami a-meriških mornariških strelcev iz sestava mirovnih čet. Poleg tega pa je letalo z Davidovo zvezdo preletelo tile nad zemljo Bejrut z nadzvočno hitrostjo in povzročilo s si lori tim «bangom» velik preplah med prebivalstvom. V zvezi z vsemi temi dogodki se .je nujno sestala tudi izraelska vlada, ameriška vlada pa je tudi že izrazila svoje obžalovanje zaradi stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu. Da se pa t' napetost res stopnjuje potrjujejo vesti tudi iz drugih liba nonskih krajev, kjer st incidenti vrstijo drug za drugim. Najhuje je bilo v severnolibanonskem mestu Tripoli, kjer sta se včeraj ves dan borili med seboj dve izmed številnih zasebnih vojsk, ki jih v tej deželi ne manjka. Predstavnik redne libanonske armade je sporočil, da so do sinoči našteli v tem mestu 18 mrtvih in 53 ranjenih. K napetosti na političnem področju tega območja je prispevala včeraj tudi vest, da je libanonski predsednik Džemajel poveril sestavo nove vlade prejšnjemu ministrskemu predsedniku Šafiku Vazanu. Ta je namreč ob priložnosti Begi-novega predloga, da bi podpisal z Libanonom mirovno pogodbo, odgovoril: «Dokler bom jaz ministrski predsednik ne bom nikoli, in to ministrstva Ben Meira, da bo do u-mika vseh tujih čet iz Libanona prišlo že v nekaj tednih, morda le nekoliko optimistična. Včerajšnje dogodite na Bližnjem vzhedu je dopolnila tudi vest, da bedo izraelski častniki, od kapetana navzgor, zahtevali odstop o brambnega ministra šarona. Doslej so na svoji peticiji zbrali že 260 podpisov. Novo srečanje Shultz - Gromiko NEW YORK - V hladnem, skoraj ledenem ozračju zaradi obtožb, ki sta jih v zadnjih dneh izrekla, sta se včeraj že drugič \ enem tednu sestala ameriški državni tajnik Shultz in sovjetski zunanji minister Gromiko. Tokrat je bil Shultz gost na sovjetskem veleposlaništvu pri OZN in je zato njemu pripadala pravica, da predloži dnevni red pogovorov. O čem pa sta se dmlo-mata včeraj razgovarjala ni znano. Bržkone je tokrat Shultz izrabil svojo vlogo gosta, da je načel vprašanja, ki ga najbolj žulijo. ZVITA POTEZA TAJNIKA DE MITE KD ponuja socialistom «železno zavezništvo» Stranke sedanje koalicije naj bi sle na valitve s skupnim programom in kandidatom RIM — Krščanska demokracija je uradno ponudila svojim laičnim zaveznikom v vladi, zlasti pa socialistom, pravcati petstrankarski «pakt za zakonodajno dobo». V bistvu naj bi se 5 strank sedanje vladne koalicije predstavilo na prihodnjih volitvah s skupnim programom, s skupnim kandidatom za predsednika vla de, naj bi torej delale za pravcato spremembo italijanske ustavne u-reditve. Predlog, ki ga je sprožil tajnik KD De Mita in ga nato povzelo strankino glasilo, v resnici ni nov. Že Spadolini je ob umestitvi njegove prve vlade predlagal sklenitev podobne «sorodstvene zveze*, politične in volilne, da bi povečali odločitveno sposobnost in učinkovitost izvršne oblasti. Model je posnet po angleškem, kjer postane voditelj večinske stranke avtomatično predsednik vlade in ni mogoče doseči odstopa vlade brez istočasnega predloga alternative. De Mita je v svojem intervjuju ponovil ta predlog, s pomenljivim dodatkom: z načelom ^zamenljivosti*, o-ziroma možnosti, da voditelj koalicije ni nujno pripadnik stranke relativne večine, s čimer je predpostavil, da bi lahko po tej poti postal predsednik vlade tudi vodja PSI, Za sedaj ni glasu o uradnih reakcijah socialistov, katerim je predvsem namenjen De Mitov predlog, v njihovih vrstah je pa čutiti zadrego. KD skuša dejansko doseči soglasje PSI, s katerim so sedaj odnosi precej napeti, za pravo «že-lezno zavezništvo*, ki bi pripeljalo do trdne sredinske koalicije, kar bi socialistom odvzelo, morebiti do končno, tisti osrednji in avtonomni prostor v političnem dogajanju, ki ga Craxi tako vneto zasleduje. Zdi se. da nameravajo socialisti zavrniti tak predlog, a priznati je treba, da je KD odigrala zelo zvito potezo, katere resnični smoter jo spraviti spet v težave PSI. R. G. Kot priprava na vzporedna pogajanja o pogodbah in ceni dela, ki jih bodo vodili na ločenih mizah z delodajalci, ter o reformi davčne politike (ki je pogoj za pristanek sindikatov na popravke pri draginjski dokladi), z vlado se bo enotno tajništvo zveze CGIL - CISL - UIL sestalo jutri s strokovnimi sindikati industrijskega sektorja. Pred četrtkom ni predvidena uradna seja tajništva, a bodo Lama, Carniti in Benvenuto skušali izdelati enotno strategijo za pogajanja na neuradnem posvetu. Dolar po 1.433,5 lire RIM — Tečaj ameriškega dolarja je dosege) včeraj nov zgodovinski rekord 1.433,50 lire. podobno se je okrepil tudi v razmerju z vsemi evropskimi valutami in z japonskim jenom. Nov vzpon pripisu,jejo nepričakovanemu naraščanju denarne mase v ZDA ter ponovnemu povišanju bančnih obresti. RIM — Predsednik italijanske vlade Spadolini bo od 19. do 21. novembra v Egiptu. ODLOČEN NASTOP PRIZADETIH IZ LONJERJA, S KATINARE IN 00 SV. M. M. SPODNJE Preprečili vstop na zemljišča ki jih nameravajo razlastiti Zastopnik gradbenega podjetja ni mogel ugotoviti stanja zemljišč • Domačini nikakor ne nasprotujejo izgradnji avtoceste, postavljajo pa (doslej neuslišane) točne zahteve iniiiiiifiiiiinuviNiiiiimmtimiiniuiiinmriiiiiiiiimniMiifiiiinrtiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMriiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiifiiiMiiiiiui načrt spmskik desničarskih skrajnežev se ni posrečil DRŽAVNI UDAR NAJ BI PREPREČIL USPEH SOCIALISTOV NA VOLITVAH Priprave na pogajanja o pogodbah in ceni dela Napad palestinskih gverilcev na vojaški avtobus pri Aleju je povzročil Izraelcem hude izgube, saj je kar šest vojakov izgubilo življenje, 22 pa je bilo ranjenih (Telefoto AP) RIM — Vse kaže, da se v četrtek ne bo začelo skupno srečanje, med sindikati in vsemi združenji delodajalcev o vprašanjih stroškov za delovno silo, ampak vrsta sestankov med posameznimi delodajalskimi združenji in voditelji enotne sindi kalne zveze. Takemu skupnemu sestanku se upira Comfindustria, ki še niti ni pozvala včlanjenih strokovr nih združenj, naj začnejo hkrati po gajanja za obnovitev delovnih pogodb, ki jih hočejo sindikati zaključiti vsaj pred božičem. P0 VEČMESEČNEM POŽRTVOVALNEM DELU SODSTVA, POLICIJE IN KARABINJERJEV Tokrat stopili na prste teroristom iz vrst NAR v ^ Širokopotezna akcija še vedno v teku Voditelji so se baje izognili aretaciji RIM — Karabinjerji so v raznih krajih Italije aretirali preko deset pripadnikov skrajnodesničarske teroristične organizacije NAR, število aretiranih se bo v prihodnjih u-rah baje še povečalo, saj je širokopotezna operacija še v teku po vsej srednji in severni Italiji. In prav na severu so bili karabinjerji najbolj uspešni. Včeraj so končno potrdili vest, da so v nekem skrivališču v Milanu v nedeljo aretirali štiri osebe, in sicer: Roberta Frigata, Clau-dia Forcata, Luigija Fraschinija in Ambrogino Sala. Zadržanost in molk sta v takih primerih obvezna, saj so to le prvi uspehi proti črnim teroristom. Iz skopih vesti je razvidno, da je preiskava stekla iz. Rima, saj jo vodijo rimski sodniki, ki že lela in le ta sledijo prevratniški dejavnosti skupine NAR. V glavnem mestu so baje aretirali dva terorista, ki sta v zadnjem obdobju zagrešila dva umora. V Perugii so tako aretirali Mas-sima Procopia, brala Stefana Pro-copia, ki je bil hudo ranjen v napadu na neko orožarno v Parizu. Tudi v tem primeru so desničarskega skrajneža izsledili po dolgi in za mudtii preiskavi. V svojem včerajšnjem komunikeju rimski karabinjerji zatrjujejo, da je v teku širokopotezna akcija iskanja krivcev za najhujše zločine, ki so jih pripad niki NAR zagrešili v Rimu in na vsem italijanskem ozemlju v zadnjem obdobju. Kot kaže pa se bodo tudi tokrat najtežji kalibri črnega prevratni-štva pravočasno izognili roki pravice. Med dusedaj aretiranimi ni namreč Gilbeita Cavallinija, ndti Pasqua'a Belsita in prav tako se je aretaciji izognil Roberto Raho. Vče- raj so tudi zanikali vest, da bi bil kdo od četverice aretirane v Milanu vpleten v pokol na bolonjski železniški postaji. Po vsem sodeč so varnostne sile tudi tokrat izsledile le manj pomembne figure črnega pre-vratništva ne pa voditeljev, da ne o-menimo zakulisnih lutkarjev, katerih imena ostajajo neznana. Kljub temu pa sedanja operacija karabinjerjev dokazuje, da se nekaj premika tudi v boju proti črnemu terorizmu. Včeraj srečanje Kohl - Mitterrand BONN — Novi zahodnonem-ški zvezni kancler Helmut Kohl je včeraj tudi uradno sprejel svojo funkcijo, njegovi ministri pa so zaprisegli pred parlamentom. Po vsem sodeč bodo prvi ukrepi nove bonske garniture izredno previdni. Napovedali so nadaljevanje dosedanje zunanje politike, s propagandno gesto so za 5 odstotkov znižali prejemke ministrov. Kohl pa je že včeraj odpotoval v Pariz, kjer se je sestal's predsednikom Mitterrandom in premie-rom Mauroyjem. Kohlov obisk v Parizu je zgovoren dokaz, da tudi Kohlova Nemčija smatra za prednostno francosko - nemško zavezništvo. Sodeč po skupnem komunikeju ob koncu včerajšnjega obiska sta Kohl in Mitterrafid Lljub razlikam brez večjih težav našla skupni jezik glede zunanjepolitičnih vprašanj. Varnostne sile strle neapeljske brigadiste Za zapahi vsi pomembnejši teroristi razen dveh, ki sta na begu NEAPELJ — Iz ure v uro je vedno bolj jasno, da so funkcionarji Digosa, Ucigosa in neapeljskega letečega oddelka v dneh od četrtka do včeraj zadali smrtni udarec neapeljskemu vodu rdečih brigad. Več mesečno požrtvovalno delo. ki mu je dal novega zagona umor načelnika neapeljskega letečega oddelka Ammatura, se torej bliža koncu. Na begu sta samo še dva pomembnejša terorista, Antonio Ciocchi in Natalia Ligas, a še njima so preiskovalci že na sledi. Kot rečeno je vsa operacija stekla v četrtek, ko so agenti aretirali Manno in Scarabella, dva terorista ranjena v atentatu na Ammatura. Po tem uspehu so eden za drugim padali v nastavljeno mrežo ostali. Do sedaj so aretirali sedem teroristov, med njimi tudi voditelja neapeljskega voda 32-letnega Vit-toria Bolognesija, odkrili pa sedem brigadističnih skrivališč. Preiskovalcem je v dobršni meri uspelo dobiti nazaj dobršen del orožja, ki so si ga brigadisti priskrbeli v napadih na vojašnici v krajih Santa Maria Capus Vetere in Castel di Decima in v zasedi na vojaško kolono v Salernu. Predsinočnjim so namreč nekaj sto metrov od poveljstva NA TO za južno Evropo odkrili pod dobrim metrom zemlje skrbno skrite štiri puške «garand», bazuko, mino-metalee, dve brzostrelki in težko strojnico. Drugo orožje so našli še po skrivališčih, še vedno pa iščejo eno bazuko in minometalec, nekaj polavtomatskih in avtomatskih pušk tep brzostrelk. Preiskovalci domne vajo, da se bo tudi to orožje vrnilp v prave roke, saj kot kaže areti rani že delno sodelujejo s preiskovalci. V skrivališčih so odkrili tudi po- membne dokumente, iz katerih je razvidno, da so brigadisti načrtovali napad na neapeljsko jetnišnico Poggioreale, iz katere bi osvobodili vse «proletarce izven zakona*. S tem terminom brigadisti označujejo neapeljske kamoriste. Sam napad pa bi moral po vsem sodeč u-trditi do sedaj le naključne povezave z neapeljsko kamoro, ki so prišle do izraza predvsem po umo-u Antonia Ammatura, Puč je (v zaporu) pripravljal general Milans Del Bosch - Španska demokratična javnost obsodila poskus upora - Priprave na volitve se nemoteni?, ^nadaljujejo MADRID — Poskus državnega udara v Španiji je po eni stfatti povzročil veliko pozornost tako v državi sami, kot tudi drugod, po dvugi strani pa teče življenje v Španiji mirno, brez pretresov. Tudi predvolilna propaganda se odvija brez zastoja in vse kaže, da na njen potek poskus puča ni vplival. Čeprav oblasti še niso izdale u-radnega poročila o teh dogodkih so se vendarle izvedele razne podrobnosti, ki jasno kažejo, da je ves poskus državnega udara vodil «7-letni general Jalme Milans Del Bosch ln to kar iz zapora v Madridu, kjer je prestajal svojo obsodbo na 30 let ječe (zaradi ponesrečenega državnega udara 23. februarja 1981). Španska obveščevalna služba, ki je prisluškovala telefonskim pogovorom nekaterih desničarskih častnikov, je postala pozorna na obiske polkovnikov Luisa Gutierreza in Je-susa Crespa Cuspinede ter njegovega brata podpolkovnika Joseja pri zaprtem generalu. V petek zjutraj so sledniki opazili, da se je Munoz Gutierrez vrnil z obiska pri generalu v ječi z veliko torbo. Agenti so nekaj kasneje uspeli priti do do- kumentov, ki so bili v torbi, ne da bi polkovnik to opazil. Vsebina dokumentov je bila taka, da je takoj povzročila aretacijo treh častnikov. V polkovnikovi torbi je bila popolna dokumentacija za izvedbo državnega udara, 600 listov pa je bilo razdeljenih na tri dele. Prvi je obsegal operativne načrte za puč, drugi politični program, tretji pa seznam oseb, na katere bi se vstajniki lahko oprli pri svojem podvigu. Najzanimivejši j« bil za preisko okt valce tretji del dokumentov. V njem je bila sicer res cela vrsta ljudi, ki za puč niso niti vedeli, toda kljub temu je njihova prisotnost na seznamu pokazala širino nameravanega državnega udara. Vse te osebe niso povezane med seboj le s svojim izrazitim desničarskim prepričanjem, ampak mnoge tudi s prijateljskimi in sorodniškimi vezami. Po razkritju poskusa puča so generala Milansa del Boscua takoj premestili v neki drugi zapor, ostale tri častnike pa aretirali. Obrambni minister Oliart je izjavil, da je bil državni udar na-čdtovan za 27. oktober, to je «tihi dan* po zaključku volilne propagande in dan pred volitvami. Nobenega dvoma ni. da so pučisti nameravali prevzeti oblast v drža vi tik pred volitvami zato. ker so vsa sondiranja javnega mnenja po kazala, da se na teh volitvah obeta velika zmaga socialistične stranke, ki bi se tako povzpela na o-blast. Vsa dokumentacija o puču je zdaj v rokah vojaškega preisko\ Onega sodnika, ki se bo moral v nekaj Razlaščenci iz Lonjerja, s Katina-re in od Sv. M. M. Spodnje so vee1 raj jasno pokazali svojo odločnost v obrambi lastnih interesov in s konkretno akcijo podkrepili svoje zahteve, ki so bile postavljene odgovornim oblastem (tržaški občini in deželni upravi) v zvezi z izgradnjo hitre ceste, ki bo po načrtu potekala tudi po njihovem ozemlju. Okrog 14. ure je na Katinari. na Cesti za Reko, v kraju, ki mu po domače pravijo «Pri Spetiču na Se-žganki* veliko število domačinov in lastnikov pričakalo geometra, ki sodeluje s podjetjem Palmieri iz Rima pri ugotavljanju stanja zemljišč, ki bodo razlaščena (naj ponovimo. da so na osnovi teli ocenitev izplačane odškodnine, kar pa ,<* bolj važno je to, da podjetje dejansko prevzame v posest zemljišče takoj ko je bilo ugotovljeno njegovo stanje). Na miren in civilen način so mu preprečili, da bi lahko vstop il na parcele, zaradi česar je odšel in se malo za tem vrnil v spremstvu predstavnika podjetja samega. Le ta pa je takoj ostro nastopil proti domačinom in lastnikom, kar ie vzbudilo prečei neievole: dneh odločiti, kakšen naj bo na daljnji postopek proti pučistoro. I kar je vzbudilo precej nejevolje; Poskus upora so obsodili pred- njegov oster nastop pa ni pred nji-stavniki vseh španskih demokratk *lovo odločenostjo prav nič zalegel: nih strank, mnogi pa so tudi dali odšel je zato po karabinjerje, ki priznanje varnostnim organom, ki so priš'i čez kake pol ure. so uspeli ie v kali preprečiti za- Vodil jili jv marešulo, s katerim snevo napada na demokratično u-reditev španske družbe. PO SOBOTNIH UKREPIH IS SRS o omejitvi prodaje bencina Zahteva, naj zvezni izvršni svet zagotovi enakomerna porabo bencina po vsej državi z uvedbo bonov LJUBLJANA — Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na izredni seji v nedeljo obravnaval zaostrene razmere v oskrbovanju z motornim bencinom v Sloveniji. Ocenil je, da zaradi naglo zmanjšanih dobav motornega bencina iz rafinerij in iz uvoza ni bilo mogoče drugače zagotoviti enakomernejše oskrbe z gorivom kot z v teh dneh uveljavljenim začasnim ukrepom (omejitev prodaje bencina — 15 litrov na osebni avto). Hkrati je ugotovil, da oskrbovalne orga- Orožje, ki so ga zaplenili rdečim brigadistora (Teieioio AP) nizacije niso storile vsega, da bi vsaj delno omilile sedanje razmere. Da bi zagotovili v naslednjih dneh vsaj omejeno ter čim bolj enakomerno oskrbo z gorivom, so uporabili najnujnejše količine motornega bencina iz blagovnih rezerv. Hkrati je izvršni svet ponovno predlagal, da zvezni izvršni svet takoj sprejme ustrezne ukrepe za organizirano', o mejeno, a redno in enakomerno porabo motornega bencina v celotni državi z uvedbo bonov. S tem bo po mnenju izvršnega sveta skupščine SR Slovenije edino mogoče v sedanjih razmerah zagotoviti čim bolj enakomerno oskrbo z gorivom. Vsako odlaganje takih ukrepov bi sedanje razmere le še bolj zaostrovalo, spodbujalo nemil- in negotovost ter druge nezaželene pojave. Ob tem je izvršni svet pozval občane. da kar najbolj varčno trošijo gorivo, organizacije združenega dela in vse druge družbene dejavnike pa. da sprejmejo resnejše ukre pe kot doslej za varčevanje in smotrno rabo vseh naftnih derivatov ter jih tudi dosledno in učinkovito izvajajo. (dd) Primas Glemp ne bo odpotoval v Rim in v ZDA VARŠAVA — Poljski primas Jožef Glemp je včeraj odpovedal svoj obisk v Rimu in v ZDA. Sklepu je baje botrovala napoved, da bo 8. in 9. oktobra poljski parlament sprejel novi zakon o sindikatih, s katerim naj bi razpustili Solidar nost. Glemp bi moral Drisostvo vati beatifikaciji patra Kolbeja 10. oktobra v Rimu. so domačini in lastni' i razvili pogovor in mu obrazložili razloge protestne akcije ter ponovili zahteve, ki jih postavljajo v zvezi z izgradnjo avtoceste. To je bil edini način — so poudarili - da se javnost seznani s temi problemi, za rešitev katerih so od odgovornih doslej prejemali same gole obljube in nobene garancije, da bodo sploh kdaj rešeni. Predstavnik podjetja Palmieri, pa rti niti s prihodom karabinjerjev dosegel, da bi geometer vstopil na parcele in ugotovil njihovo stanje. Marešalo karabinjerjev je na kratko odrezal, da je v pomanjkanju privoljenja lastnika za vstop na zemljišče potrebno sodniško dovoljenje in brez njega ne more nihče nanj. . Sicer pa kaže. da se je podjet 'e odločilo, da bo kihih temu ugotovilo stanje zemljišč, ki bodo razlaščena: te naj bi naredilo kar od zunaj. V takem primeru obstaja vprašanje, do katere mere je takšen postopek lahko pravilen, saj ni mogoče riu tak način ugotoviti realnega stanja Domačini in lastniki iz Lonjerja, s Katinare in «1 Sv. Ml M. Spodnje, ki so se po odhodu kar ah in jer jev in predstavnikov podjetja Palmieri mirno razšli, so vsekakor trdno odločeni vztrajati v tej akciji, doktor ne bodo sprejete njihove zahtev?. Kai pa v bistvu zahtevajo? Predvsem je treba podčrtati, da niso nikakor proti temu, da bi se zgradila avtocesta, saj se dobro zavedajo važnosti, ki jo bo ta struktura imela za gospodarstvo naše pokrajine. Avtocesta pa naj povzroči čim manj škode posameznim domačinom in celotni krajevni skupnosti. Zato zahtevajo, da gradnja avtoceste ne sme v nobenem primeru ogrožati poslopij na Rovtah, prečkati ne sme pod Mclaro. ampak pori KaU-naro. poleg tega pa je absolutno treba rešiti pot do «Frnd*. da ne bi u-ničili še tisto malo vinogradov, ki .lih krajani imajo v tem predelu. Po mnenju koordinacijskega odbora razlaščencev so te zahteve, ki jih .ie pripravil v sodelovanju s Kmečko zvezo, v celoti uresničili ve; vse-sti se je zato treba za mizo in o n’ih razpravljati z odgovornimi oblastmi. Druga temeljna zahteva, ki pa jo postavljajo ne sritio lonjerski in ka-tinarski, ampak vsi razlaščenci je ta. da bi v najkrajšem času prišlo do javnega sestanka s predstavniki političnih strank, katerim je treba odločno posredovati zahteve posameznih krajevnili skupnosti. Na sliki skupina razlaščencev v pogovoru s predstavnikom podjetja Palmieri In z marešalom karabinjerjev. DREVI SE BO SESTAL TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Razprava o programu občinskega odbora poteka v nejasnem političnem položaju Nikomur ni Jasno, če Je KD posredno sestavni del koalicij - Deželni tajnik KPl Rossetti kritično ocenjuje Comellijeva stališča do vprašanj Trsta za Trst», tudi glede na dejstvo, da so o teh vprašanjih parlamentarci in deželni svetovalci KPI že izdelali zanimiva stališča in ustrezne zakonske osnutke. Upravni svet Kraške gorske skupnosti je predlagal senatorki Jelki Gerbec (KPI) in poslancem Antonimi Cuffaru (KPI), Aurelii Gruber - Benco (LpT) in Giorgiu Tombesi-ju (KD), ki predstavljajo našo pokrajino v parlamentu, sestanek v zvezi z načrtovano uresničitvijo hitrih cestnih povezav in Centra za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu, to pa z namenom, da bi poleg krajevnih in deželnih organov tudi osrednji državni dejavniki posvetili primerno pozornost tem problemom. V pismu, ki ga je naslovil štirim parlamentarcem, upravni svet KGS ugotavlja, da bi izgradnja tako obsežnih infrastruktur kot so predvidene hitre ceste in raziskovalni center po eni strani prevesila na ravno ravnotežje našega dragocenega Krasa kot takega, po drugi stra ni pa prizadejala prebivalcem kra-ških naselij dokajšnjo škodo gospodarske, socialne in kulturne narave, saj bi pobrala razsežne zemeljske površine. Skoraj vsi krajevni pa tudi nekrajevni dejavniki, ki ščitijo interese kraškega teritorija in nje- ■IIIIIMIIIIIIIIIIIIIimillllMniMIIIIIIIIIIIIIIIMIIinillllltlllllHIIIIIMiniMIIIMMIIMIIIMIIimillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItKtailllllllllllimiimilllllllllllMMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII Protest na Katinari proti razlastitvam f .f razuma palače Diana, demokristjani pa so tudi baje zelo užaljeni, ker so doslej v vseh rajonskih svetih o-stali brez predsedniških mest. Ne gre torej izključiti novih pritiskov zlasti na deželni ravni, kjer je KD v celoti ohranila svojo moč in svoj vpliv. , . Komunistično glasilo «L’Unitš* pa objavlja danes članek deželnega tajnika KPI Rošsettija, ki kritično o-bravnava stališča novega deželnega odbora do mnogih perečih vprašanj gospodarske in politične narave. Rossetti tako med drugim očita Comel-liju, da je ne glede na »izvor* deželne krize, v svoji programski izjavi skoraj popolnoma prezrl Trst in njegove težave. V zvezi s politično situacijo na krajevni ravni pa se deželni voditelj KPI sprašuje, kaj se bo zgodilo na deželi, v primeru, da bodo na občini in pokrajini preprečili vstop KD v večino. V nadaljevanju Rossetti poudarja, da komunisti stvarno ocenjujejo vsebino predlogov tako imenovanega »paketa Komunistični poslanec Cuffaro je včeraj naslovil na ministra za šolstvo in ministra za pravosodje vprašanje, v katerem ju sprašuje ali sta seznanjena z zelo »nevšečnim* položajem na fakulteti za politične vede na tržaški univerzi. Na tej fakulteti, poleg prof. Andrea Carbonija, še nadalje poučuje izredni profesor Augusto Sinagra, in to kljub temu, da je njegovo ime vključeno v seznam imen pripadnikov prostozidarske lože P2 (številka izkaznice 2234). Zaradi njegove pripadnosti loži P2 so uvedli proti njemu postopek in tudi njegove povezave z Gellijem so dokaj jasne, meni posl. Cuffaro v svojem vprašanju. Zato vprašuje, zakaj ga še niso iz varnostnih razlogov začasno odpustili od pouče vanja. V zvezi z načrtovanimi hitrimi cestami in raziskovalnim centrom KGS predlagala sestanek s tržaškimi parlamentarci Nanj so bili vabljeni župani petih zainteresiranih občin pa tudi sindikalni predstavniki kmetov in razlaščencev Drevi se bo sestal tržaški občinski svet, ki bo nadaljeval razpravo o upravno - političnem programu koalicije Liste za Trst in laično -socialističnega bloka. Tudi danes, podobno kot na vseh zasedanjih po poletnem premoru, bodo gotovo še vedno v središču pozornosti debate politična obzorja obeh važnejših tržaških izvoljenih svetov, ki so v tem trenutku zelo zapletena ter odprta za marsikatero, tudi presenetljivo rešitev. Dejstvo je, da imamo danes pred sabo dva ločena in po vsebini tudi različna sporazuma glede sestave koalicij na občini in na pokrajini. Prvega, ki je še vedno v veljavi, so v prvi polovici avgusta podpisali voditelji LpT ter pokrajinska tajništva PSI, PSDI, PRI in PLI, spričo katerega sta bila na čelu občine in pokrajine izvoljena listar Cecovini in socialist Clarici. Demokristjani so v odgovor na izključitev iz tržaških koalicij takoj sprožili politično krizo na deželi ter napeli vse svoje sile tudi na vsedržavni ravni — za takojšnji vstop v večino, tako na občini kot na pokrajini. Po maratonskih pogajanjih so na deželi spet obnovili pet-strankarski odbor (z zunanjo podporo SSk) in potrdili za predsednika deželne vlade demokristjana Comel-lija, v palači Diana pa so pred temi demokristjani in laično - socialisti pol podpisali sporazum, ki v bistvu odpira pot aktivnemu sodelovanju KD pri upravljanju občine In pokrajine. Več kot dva tedna po sklenitvi te ga sporazuma, pa še danes ni ni komur jasno, če je KD vsaj posred no sestavni del večin in kakšna do- j končna stališča bo zavzela LpT glede odnosa , do demokristjanov. Spr ! va so listarski voditelji postavili kot predpogoj za vstop KD v večino u-resničitev tako imenovanega »paketa za Trst*, danes pa so dosti bolj previdni in se očitno bojijo reakcije svojih pristašev, ki so v veliki večini nenaklonjeni KD, katero dolžijo, da je v prvi vrsti odgovorna za «degeneracijo strankarskega sistema*. Kaj se torej obeta tržaškima odboroma? Vprašanje je še vedno brez odgovora in tudi iz posegov občinskih in pokrajinskih svetovalcev ter samih krajevnih voditeljev zainteresiranih strank je mogoče jasno razbrati, da vlada med temi strankami precejšnja negotovost, kakšna stališča zavzeti. To velja v prvi vrsti za laično - socialistični blok, ki je tako rekoč vezan na dva sporazuma (z LpT in s KD), a tudi za listo, ki morda čaka, da bodo prvi korak naredili drugi. Iz pokrajinskih vrst KD pa medtem prihajajo prva negodovanja in prve kritike na račun »zamud* pri uresničitvi spo- •IHIIfllllflllllMIIIIMIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIItlllllllllllllltlllMMIIIIIIIIIIIItlMIIIIIHIUIIIIIIIIIIItUlMlllillllllllllllllllllllMIKIIIIMiniflUllllfllllHIIIMIIIimtmfllllllllllllllllUMIIIIIIIimMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIflllfllllllllMIlflllllllllllllllllia •iHIOHmilHIIIIIIIIHIHIMIIIHIIIIItHIIIIIIIIIIIMlItHIMlIHIIIIMHtlltllllllHIHinHHHIIIIIIIIIHIIHimilMMIHIIIII Domačini in lastniki s Katinare, iz Lonjerja in od Sv. M. M. Spodnje so včeraj uprizorili protestno manifestacijo in geometru gradbenega podjetja preprečili, da bi vstopil na tista zemljišča, ki jih nameravajo razlastiti za izgradnjo avtoceste. S to uspelo akcijo, o kateri poročamo na prvi strani, so hoteli seznaniti javnost s številnimi nerešenimi problemi, ki spremljajo gradnjo nove prometnice govega prebivalstva, je dalje rečeno v pismu, so zadnje mesece izpričali zaskrbljenost spričo teh problemov in zahtevali, naj pristojne o-blasti primerno upoštevajo potrebe in interese razlaščencev in sploh celovite skupnosti, ki naseljuje Kras. Upravni svet KGS je mnenja, kot navaja pismo, da bo mogoče Kras in njegova bistvena ravnovesja zaščititi le pod pogojem, da uresničitev omenjenih infrastruktur spremljajo sočasni ukrepi gospodarske, socialne in kulturne narave v prid' prizadetemu prebivalstvu in njegovim tradicionalnim dejavnostim. Dejansko misli KGS s tem protivrednosti za gmotno in tudi siceršnjo škodo, ki bi jo razlastitve prizadejale tako posameznikom kot slovenski narodnostni skupnosti. Pismo pripominja, da bi takšno ukrepanje koristilo tudi sicer celoviti družbeni skupnosti v naši pokrajini. Na sestanku s parlamentarci naj bi vodstvo KGS proučilo možnosti ustreznih parlamentarnih posegov v gornjem smislu. Na srečanje, o katerem se zaenkrat še ne ve, če in kdaj bo, je upravni svet KGS povabil tudi tržaškega, dolinskega, repentabrskega, zgoniškega in devinsko - nabrežinskega župana ter sindikalne predstavnike kmetovalcev in razlaščencev. Slovenski verniki v nedeljo v Rimu Nad petsto slovenskih vernikov med katerimi bo tudi približno petdeset Tržačanov, se bo v nedeljo u-deležilo slovesnosti ob proglasitvi za blaženega poljskega duhovnika Maksimilijana Kolbeja, ki .je avgusta 1942. junaško padel v nacističnem taborišču Ausctnvitz. Slovesnosti, ki ji daje posebne važen pečat dejstvo, da bo papež proglasil Kolbeja za blaženega samo 40 let po njegovi smrti, se bo po predvidevanjih udeležilo približno 10.000 poljskih vernikov. Pojasnilo in opravičilo Med svojim komemorativnim nagovorom na partizanski slovesnosti ob 35-letnici odkritja spomenika NOB na Kontovelu in 10-letnici odkritja spomenika NOB na Proseku, sem poimensko navedel nekatere zaslužne domačine in prve žrtve NOB. Nehote sem pri tem pozabil omeniti Antona Ukmarja, kar sem potem popravil pri podeljevanju Garibaldinskih zvezd v Soščevi hiši. Vsem, ki so me na to opozorili in vsem domačinom se opravičujem. Dušan Košuta pokr. tajnik VZPI-ANP1 Bencin v Jugoslaviji za tujo valuto neomejen Glede na naš članek v nedeljski številki smo iz zanesljivega vira dobili potrditev, da omejeno točenje bencina na jugoslovanskih črpalkah ne velja za plačevanje v bonih ali s tujo valuto, torej tudi z lirami. Danes sestanek sindikalistov z industrijci Danes ob 17.30 se bo odposlanstvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL UIL sestalo z vodstvom pokrajinskega združenja industrijcev. Govor bo o perečih problemih, ki zadevajo naklepe; o zaprtju žavelj-ske naftne čistilnice Aquila-Total in tovarne ženskih najlonk Calza Bloch pa še drugih industrijskih o-bratov na Tržaškem. Sindikalisti bodo industrijce pozvali, naj odgovorno prispevajo k rešitvi omenjenih tovarn. Današnji dan bo za sindikate na sploh naporen. Ob 8.30 se bodo se-šli z miljskim županom Bordonom in celim občinskim odborom, malo pozneje se bo sestalo pokrajinsko vodstvo enotne zveze, a ob 15.15 bo delavsko-sindikalna skupščina v ža veljski rafineriji. Pripomniti velja, da je bil sinoči v Rimu sestanek med vsedržavnimi predstavniki CGIL-CISL-UIL in ministrom za industrijo, na katerem so razpravljali o splošni krizni industrijski problematiki USPEH LOIMJERSKE RAZSTAVE GROZDJA V nedeljo se je v Lonjerju zaključila vsakoletna razstava grozdja, katere se je letos udeležilo devetnajst vinogradnikov iz Lonjerja in s Katinare. Praznik, ki sta ga priredila domače kulturno društvo ter športno društvo Adria, je popolnoma uspel, saj .je velika množica gostov z veseljem spremljala nagrajevanje najboljših »špronov* in pa seveda izvajanje Veselih god cev iz Bol junca. iimiiiiiiniitmiiiitiiiitiiiiiiMiiiiiniiMHiHtiitHiMiitiuiniimmiiiiimimiiimiiMiiiiiMitititinitiimmitiiiiM P0 DOLGEM IN SUHEM POLETJU JESEN PRIHAJA Z BURJO IN ŠTEVILNIMI PROBLEMI Včeraj je na Tržaškem temperatura le za malenkost presegla 18 stopinj Dolgo in suho poletje je za nami in ne samo po koledarskem času, ampak tudi po temperaturi in vremenu. Hladen val je namreč zajel vso našo deželo in tudi tržaško pokrajino. Včeraj je tudi pihala burja, živo srebro pa se je dvignilo le za malenkost preko 18 stopinj. Predvidevanja za prihodnje dni kažejo na poslabšanje vremena in na nadaljnji padec temperature. Jutri in pojutrišnjem bo oblačno, možne so padavine, v petek in v soboto naj bi se vreme poboljšalo, vendar ne za daljši čas. Tako vsaj pravijo vremenoslovci, dejstvo pa je, da smo morah že včeraj obleči toplejše majice. Kdor sicer opazuje, .naravo, bo o-pazil še vedno kak neobičajen pojav, kot je lahko hruška, ki je zacvetela ali pa pozno poletno zelenjavo, ki bujno raste, vendar so to po vsej verjetnosti posledice dolge suše. Drugače pa je že jesen, dnevi so krajši, ljudje bolj živčni, hladne sape ovijajo Kras, oglasi se želodčni čir, skratka, tudi ta letni čas prinaša dobro in slabo. Med dobro lahko brez dvoma prištejemo vinsko letino, saj je bilo grozdja Novi razpleti med včerajšnjo sodno obravnavo LETA 1973 NAJ BI A. P0L0JAC USTANOVIL PODJETJE V TUJINI S posredovanjem družbe «Southern Coffee» naj bi trgovec, njegov oče in komercialist Navigiio ustanavljali v tujini finančne sklade Včerajšnja prvostopenjska razprava proti trgovcu Alessandru Po-lojacu je bila kratka, a izredno pomembna. Na dan so namreč prišla nova odkritja, na osnovi katerih je namestnih državnega tožilca Drigani sestavil težko obtožbo, pred katero se morata braniti — poleg Alessandra Polojaca — tudi n'egov oče Gioacchino in komercialist Benedetto Navigiio, ki je bil predsednik nadzornega odbora izvozno - uvoznega podjetja »A. Polojac Spa*. Potem ko je Drigani v glavnih obrisih utemeljil novo obtožbo, je zahteval združitev sodnih postopkov za vse tri obtožence. Sodišče, pod predsedstvom sodnika Brenči ja, je njegovo zahtevo sprejelo, na zahtevo Navi-gliovega branilca pa preložilo proces na 19. oktober Drigani je bil sicer proti preložitvi, v naislabšem primeru nat bi po njegovem trajal le pet dni, Brenči pa je zaradi zasedenosti sodišča odločil drugače. V čem je novost včerajšnje razprave? Do sedaj so bili obtoženci pod sodnim nakovalom zaradi izvoza valute, oziroma pomoči pri izvozu (Gioacchino Polojac in Navigiio). Kaže pa, da je to kaznivo dejanie le zadnji člen verige nezakonite dejavnosti, ki so se — po Driganijevih trditvah začele že leta 1973, ko so omenjeni obtoženci, skupaj z drugimi osebami, o katerih je v teku preiskava, sporazumno ustanovili v Vaduzu (Liechtensteinu) družbo »Southern Coffee Anstalt*. Zato v obtožnici piše, da so obtoženci s posredovanjem omenjene družbe ustanavljali izven italijanske države finančne sklade za skoraj tri milijarde lir, oziroma, da so ta denar ilegalno izvozili*. Sledi nato drugi del obtožnice, v kateri jih Drigani krivi za dejstvo, da družbe niso prijavili Italijanskemu menjalnemu uradu in da niso, v skladu z obstoječimi normami, poskrbeli za vrnitev tega kapitala. Vsa ta kazniva dejanja naj bi bila storjena v obtežilnih o-koliščinah, dokaz« zanje pa so odkrili finančni stražniki med neko hišno preiskavo, ki so jo opravili 13. januarja letos, Polojaca in ostale torej bremenijo dokazi, ki so veliko bolj neomajni kot listič s šiframi, katerega so finančni stražniki zaplenili A Polojacu na mej nem prehodu pri Chiassu in s katerim se je vsa zadeva začela. Kako pa je potekal pretok denarja? Drigani se v te podrobnosti včeraj ni spuščal, verjetno pa bo držala naslednja varianta: podjetje «A. Polojac* je prodajalo kavo družbi «Southern Coffee*, seveda za ceno, ki je bila višja od tržnih, Ta prebitek in pa zaslužek, ki ga je »Southern Coffee* iztržila pri preprodaji kave. sta ustvarjala »valutne razpoložljivosti*, o katerih govori Drigani, ki sicer poudarja. da se o celotni zadevi ve toli- Srečeti konec dogodivščine tržaškega jamarja na Kaninu Spartaca Saria po 40 urah povlekli iz jame na površje Reševalna akcija se je končala v nedeljo opoldne - Ranjenca s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Palmanovo V nedeljo opoldne, 40 ur po nesreči, so reševalne skupine potegnile 23-letnega tržaškega jamarja Spartaca Savia na površje iz brezna »Davanzo* na Kaninu, kjer je mladenič obtičal od petka popoldne v globini približno 500 metrov, potem ko mu je del okrušene skale padel na nogo in mu zlomil gleženj ter mu tako onemogočil povratek na površje. Neprespanega in izmučenega ja marja so v spremstvu staršev, ki so prispeli nemudoma na kraj nesreče, da bi sledili reševanju, malo zatem s helikopterjem odpelja li v bolnišnico v Palmanovo, kjer se sedaj zdravi. Saviu so nudili prvo pomoč že v jami, ko sta mu dva zdravnika obvezala poškodovano nogo s posebno mavčno ob- logo. Sele nato so ga lahko reševalci (jamarji iz Trsta, Vidma in Gorice) počasi in previdno povlekli skozi številne tesne meandre brezna vse do vhoda v odprtino. Kot smo že poročali v naši nedeljski številki, se je Spartaco Sa-vio odpravil v petek skupaj s šestimi tržaškimi jamarji na raziskovanje 780 metrov globokega brezna »Davanzo*. Po njegovi nesreči so ga prijatelji privlekli do bivaka, ki so ga postavili v globini približno 500 metrov, nato pa so nekateri od njih prilezli na površje, odšlo do koče »Gilberti* in od tod (potem ko so vlomili v kočo, ker je bila le ta zaprta) sprožili po telefonu alarm. Celotno reševalno akcijo je usklajevala videmska prefektura. ZLIKOVCI OB VIKENDIH IZKORIŠČAJO ODSOTNOST LASTNIKOV TATVIHE V STANOVANJIH V GABROVCU IN DEVINU Pred dnevi smo poročali o dokaj «nenavadnih» dogodkih v Križu, kjer so neznanci vlomili v nekaj stanovanj in avtomobilov ter ponoči z razpršilcem pomazali vrsto vozil. Nekaj podobnega se je pripetilo konec preteklega tedna v Gabrovcu in v Devinu. V Gabrovcu so neznani tatovi vdrli v soboto zvečer v stanovanje 25 letne Daniele Gerebizza na hišni številki 63, in sicer med 18. in 23. uro, ko lastnice ni bilo doma. Njihov poskus ni bil kdove kako uspešen, saj so odnesli s sabo »le* dva vetrna jopiča, en prstan in par u-hanov. Vrednost ukradenega blaga je dokaj skromna. Tatičem je šlo bolje v nedeljo v Devinu, kjer so «prebrskali» vsa štiri stanovanja poslopja v Ul. Sta-zione, ki ji pravijo »Palača Adria*. Zlikovci so izkoristili istočasno odsotnost vseh štirih lastnikov stanovanj in odnesli predmete za več ko. kot je vrha pri ledeni gori NAVAL IZLETNIKOV V SOBOTO IN NEDELJO V dolini Glinščice skozi odprto mejo Nedeljski izlet v dolino Glinščice ni bil navaden sprehod skozi očarljivi kanjon do Bo-tača in nazaj. V nedeljo (kot sicer že v soboto) so izletniki pobirali pot proti Botaču z drugačnim občutjem v srcu, mogoče z občutkom oddahnjenosti, in večje sproščenosti, kajti v soboto in nedeljo je za hip izginila pregrada, ki izletniku vzbuja strašljiv občutek, da se jo prestopi, se bo z njim zgodilo nekaj neprijetnega. Z dvignjeno zapornico na meji je izginil strah pred kaznijo in prosto prehajanje čez mostiček, je postalo dražljivo in podkrepilo občutek oddahnjenosti. Neobičajna je bila tudi šahovnica uniform italijanskih in slovenskih miličnikov, policajev in carinikov, ki je prepredala ograjo ob mostičku. Na pogled bi človek rekel, da se niso takoj znašli v nenavadni vlogi paznikov - obiskovalcev: mimo njih se je pretakala reka ljudi, a sami so sloneli ob ograji, ko da bi jim bilo nerodno stati križem rok. ki so vešče pregledovanja dokumentov in pritiskanja »štemplov*. Kako se vam zdi kaj ta pobuda, smo vprašali enega izmed njih, Valterja Jakomina, «Zelo dobra, je odsekal prepričano, ljudem se ni treba voziti okrog na Beko in Klanec, temveč se lahko podajo v sosednje vasi kar z zdravim sprehodom skozi Glinščico*. Kaj menite, če bi bila meja odprta vsako soboto in nedeljo? »Mislim da bi bilo veliko več stikov z našimi občani in bi bilo zelo koristno, kajti to bi bil konkreten prispevek k utrjevanju prijateljstva.* Je šlo preko meje več ljudi z italijanske ali z jugoslovanske strani? »Z jugoslovanske strani so šli samo domačini iz bližnjih vasi. Naval je bil s tržaške strani. Ogromno je bilo Slovencev.* Italijanski financar Franco Govoni se z jugoslovanskimi kolegi kar dobro sporazumeva, saj je po naravi živahen in komunikativen. Franco, kakšen je tvoj vtis ob odprti meji? »Prijetno mi je opazovati, kako se sre čujejo ljudje z ene in druge strani, kot da bi ‘u ne bilo nikoli meje. Prav uživam, ko gle dam, kako ti ljudje prehajajo preko meje brez najmanjšega problema, prosto!* Na dvorišču gostilne pri Pepiju se je s svojo družbo oddihoval Aleksander Kalc. Kak šen občutek imaš, ko ti ni treba pokazati prepustnice? «Nenavadno se mi zdi — prevzema me občutek svobode, popolne svobode in neutesnjenosti...* Stojana Sancina, ki se je s sinkom in ženo Zdenko vračal že zgodaj popoldne, smo vprašali, kakšno je vzdušje med ljudmi, ki svobodno prehajajo čez mejo, ki je ponava- di zaprta. »Vzdušje je sploh turistično, živahno in skoraj ni občutiti, da je na meji kakšna sprememba. To najbrž čutijo ljudje v sebi...* Ste bili pri izviru Glinščice. Stojan se nasmehne in lapidamo pribije: »To je velik kozel, ki ga je nekdo ustrelil — Glinščica nima izvira, temveč jo ustvarja porečje potokov in pritokov!* Na poti proti Beki smo srečali še ljudi, ki so iskali izvir Glinščice, a ga niso našli... Srečali pa smo sploh najrazličnejše sorte nedeljskih izletnikov: priletne može v praž-nji nedeljski obleki, debelušno žensko srednjih let v sobnih copatah in s cigareto v roki na najhujši strmini, razposajene najstnice v kavbojkah in pa krasotice iz mesta v posrebrenih čeveljčkih in vrtoglavo visokih petah, kot bi jih snel s plesišča... pa tudi sprehajalcev v trenirkah in spodobni hribovski opremi ni manjkalo: rekli bi lahko, da je bilo teh še največ. Da — in pa znanih o brazov iz vseh breških vasi, s Krasa, iz okolice mesta, od povsod so prišli v Glinščico (mnogi izmed njih celo prvič?), ker je bil v nedeljo za Glinščico nenavaden dan, kot velik praznik ali rojstni dan, ali pomembna obletnica. Takšen občutek nas je spremljal do Beke in nazaj. Po pravici povedano pa bi se takšnih občutkov radi znebili...čim prej. (ria) milijonov lir vrednosti. Doslej so lahko agenti javne varnosti ugotovili le vrednost blaga, ki so ga bili neznanci ukradli v stanovanju 32-let-nega Itala Minca: iz tega stanovanja so odnesli ure, kolajne, nakit in krznene plašče v skupni vrednosti nad 7 milijonov lir. Tudi to tatvino so izvedli proti večeru, približno med 18. in 22. uro. Lastniki o-stalih treh stanovanj so izven tržaške pokrajine. Isto «tehniko», vlom v stanovanje na podvečer, so uporabili neznanci v Devinu že teden prej: v soboto, 25. septembra, so obiskali »osamljeno* vilo 42 letnega Luigija Vo-larija, ki stoji za trgovino z navtično opremo Millimar, in se okoristili za dva krznena plašča v vrednosti 10 milijonov lir. Tolikšna serija tatvin v stanovanjih je zaskrbela organe javne varnosti: policisti in karabinjerji menijo, da prihajajo zlikovci ali iz mesta ali iz drugih krajev in izkoristijo priložnosti, ki jim jih »ponujajo* lastniki stanovanj ob sobotah in nedeljah, ko ob urah večerje zapuščajo stanovanja. Zmikavti se v takih primerih najprej prepričajo (prek telefona ali kar direktno z zvonjenjem zvonca na vratih), da ni nikogar v stanovanju in nato vlomijo skozi vhodna vrata vanj. Primere takih vlomov so v zadnjem času poleg v Križu, Gabrovcu in v Devinu, zabeležili tudi v Bazovici, na Opčinah in v okolici Proseka. Prav periodičnost tatvin (ob koncih tedna) in sistem vlamljanja, daje preiskovalcem slutiti, da gre za eno in isto tolpo, ki bo verjetno še vztrajala v svojih akcijah. Zato ni odveč priporočilo prebivalcem okoliških kraških vasi, naj ob sobotah in nedeljah še posebej pazijo 'a svoja stanovanja. Preuredili kapelico v Gabrovcu Ob prisotnosti številnih vernikov in treh župnikov so v nedeljo blagoslovili prenovljeno kapelico v Gabrovcu in jo tako predali svojemu namenu. Pobudo za obnovitev dela kapelice je dala lani zgoniška občina, ki je nakazala prispevek iz občinskega proračuna. Nekaj sredstev je prispevala tudi proseška župnija, pod katero spada Gabrovec, večino finančnih sredstev pa so zbrali va ščani iz Gabrovca ž nabirko. veliko in tudi zdravo je bilo. Malce z nostalgijo pomislimo na kopanje, na vesele šagre, družabno in kulturno življenje se seli v zaprte prostore. Politikom bo verjetno žal za druge stvari, saj so letošnje poletje presedeli za poga-jatoimi mizami in še danes v naši deželi ter na tržaški občini in pokrajini računi niso povsem jasni. Morda bo jesenska melanholija u-blažila robove. To pa so že stvari, ki se ne tičejo vremenoslovskih zapisov, čeprav vplivi narave niso od muh. Kaj bo še prinesla jesen? če ne razmišljamo v duhu šolske naloge, lahko zapišemo, da je mnogo neznank: od vprašanja pogajanj za nove delovne pogodbe pa do drugih problemov se odvija nit, ki jo navadno jesen zaostri, kot zaostrijo zrak prvi sunki severa. Avto v plamenih Nenaden kratek stik je bil najverjetnejši vzrok požara, ki je v nedeljo dopoldne v Miramarskem drevoredu zajel motor fiata 851) last 34-letne Demidarie Adami vd. Pitassi. Ženski so priskočili na pomoč uslužbenci na tržaški želez niči in policijski agenti, ki so v kratkem času s protipožarnimi sredstvi ukrotili ognjene zublje. Avtomobil v vespo V križišču med Ul. Marchesetti in Ul. Felluga je prišlo do trčenja med vespo in avtomobilom, ker šofer vozila, ki je privozil iz Ul. Felluga, ni dal prednosti mopedu, na menjenemu proti središču mesta V nesreči jo je skupila sopotnica na vespi 15-letna Lizia Sereno iz Ul. Edera 8/2, ki so jo zaradi zloma gležnja leve noge sprejeli na zdravljenje v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Okrevala bo v mesecu dni. Avtomobil je upravljal 59-letni Antonio Roccia iz Ul. Ča traro 2, vespo pa 21-letni Sandro Bellussi iz Ul. Paisiallo 5/2. Tudi on se je pri padcu potolkel, a so mu v glavni bolnišnici nudili le prvo pomoč in ga nato odslovili. Prvo mesto na razstavi je odnesel letos Lovrenc Žerjul, drugi je bil Berto Giacomini, tretji pa Andrej Čok. Ostali razstavljavci pa so še Angela Čok, Gianni Čok, E-mil Gombač, Karlo Čok, Romano Sau, Lidija Gombač. Erminio Su-dič. Stojan Sancin, Karlo Gombač. Mirko Čok, Gigi Biščak, Ivan Na-dlišek, Silvano Močilnik, Vilko Batič, Fabio Pečar in Uči Glavina. Vsi udeleženci so prejeli nato praktične nagrade, prvi trije Da še po kale. Nagrade pa so prispevali A-graria Silvano Močilnik, Agraria Bolcich, Agraria Zhepek, Agraria Marinaz, Consorzio Agrario, Agra ria Furlani, Terpin, Hranilnica in posojilnica Opčine. R.PEČAR (Na sliki udeleženci in nagrajenci na ionjerski razstavi) • Renato Calligaris je novi predsednik tržaške Zadružne zveze. Prevzel je funkcijo Olinta Parme, ki je dal ostavko s predsedniškega mesta. V nedeljo mednarodni ex tempore v Skednju Na pobudo krajevnega društva Pro loco bo v nedeljo, 10. oktobra, v Skednju osmo mednarodno tekmovanje ex tempore. Udeležijo se ga likovniki iz vse Furlanije - Julijske krajine in iz Jugoslavije. Čas za žigosanje posameznih stvaritev bo od 9. do 18. ure v soboto in od 8. do 10. ure v nedeljo, in to v ške-denjski kinodvorani. Tema tekmovanja: Jesen v Skednju. Prijavijo se lahko vsi slikarji ne glede na njihovo usmeritveno specializacijo. Med udeležence bodo razdelili denarne. nagrade v skupni vrednosti 2,5 milijona lir (prvouvrščenemu gre 500.000 lir) pa tudi pokale in plakete. Lani se je takšnega tekmovanja udeležilot 110 likovnikov. Poleg za umetnike kot take bosta še tekmovanje ex tempore o isti temi za otroke in za šoloobvezno mladino. V štiričlanski komisiji, ki bo izbrala najboljša dela, bo tudi Milko Bambič. Ženica podlegla poškodbam V soboto popoldne je v glavni bolnišnici 76-letna Aurelia Leviš vd. Giorgione z Drevoreda XX. septembra 75 podlegla hudim poškodbam, ki jih je zadobila v nedeljo, 26. septembra, v prometni nesreči v Ul. Giulia. Med prečkanjem ceste jo je povozila vespa, ki jo je u-pravljal 26-letni Paolo Ambrosi. Pričetek sezone Društva slovenskih izobražencev Sinoči je v Peterlinovi dvorani Društvo slovenskih izobražencev priče’o svojo novo sezono. Prvi večer je bil posvečen diskusiji o letošnji *Dragi», ki sta jo vodila predsednik društva Sergij Pahor in Saša Martelanc. Slo je za nekakšen obračun, ki se je dotaknil poteka *Drage 82», polemik v ljubljanskem Delu pred Drago in poročil množičnih občil 'po študijskih dnevih. Vsekakor so prisotni pozitivno ocenili potek letošnjih predavanj in tudi sam o-bisk «Drage». Po diskusiji je predsednik DS1 v kratkih obrisih napovedal novo sezono društva in dejal, da je znan le del večerov, saj se program oblikuje tudi v teku sezone. V ponedeljek bodo tako gostje društva predstavniki Slovenskega stalnega gledališča, ki bodo predstavili letošnji repertoar, sledila bo diskusija. Prihodnji ponedeljek, to je 18. t.m., bo v Peterlinovi dvorani govoril mariborski škof Kramberger, ki bo prišel1 v Trst ob 120-letnici smrti A. M. Slomška. Društvo predvideva tudi cik'us predavanj o zgodovini slovenskega katolicizma na Primorskem in to v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici. V nedeljo, 3. oktobra, je po daljši bolezni umrl na domu v Novi Gorici naš predragi brat msgr. dr. ALBERT METLIKOVEC K večnemu počitku ga bomo na njegovo željo položili danes, 5. oktobra, ob 16. uri na pokopališču v Ajdovščini. Do te ure bo na 'parah v ajdovski župni cerkvi, kjer je do bolezni opravljal svoje dušnopastirsko poslanstvo. Žalujoči: bratje Josip, Atilijo in Vilko z družinami Sesljan, 5. oktobra 1982 4. 10. 1978 4. 10. 1982 Ob četrti obletnici smrti naše drage žene in mame DOROTEJE SAMEC por. SANCIN se je vedno spominjajo mož Mario ter sinova Zoran in Primož Boljunec, Dolina, a oktobra 1982 'GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1982-83 Vpisovanje abonentov do 7. oktobra ob delavnikih od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4 - telefon 734265 ali 734269. Dosedanji abonenti lahko obnovijo aljonma tudi telefonsko še danes, 5. oktobra. Gledališča SSG Danes, 5. 10., ob 20. uri gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta v Solkanu z delom Daniela L. Co-buina «Partija remija*. VEKD1 Pri blagajni gledališča Verdi se začenja oddaja abonmajev za operno sezono 1982/83. ki se Ifo začela 19. oktobra z gala predstavo Rossinijeve opere «Semiramide». Abonenti prejšnje sezone imajo možnost, da potrdijo svoj abonma z izpolnitvijo posebnega obrazca, ki ga izročijo pri blagajni najkasneje še danes, 5. oktobra od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Po tem datumu bodo abonmaji na razpolago za nove pro- CANKARJEV DOM (Ljubljana) I. preddverje Do 8. 10. — Razstava: Slovenski kiparji. Sprejemna dvorana Do 7. 10. — Razstava: Od risanja do likovne vzgoje Jutri, 6. t.m., ob 10. uri Risanje pod vodstvom lik. ped. Ksenije Ribnikar. Velika dvorana Danes, 5. t.m., ob 20. uri: Sloven siri, oktet — koncert v počastitev 30-letoice delovanja Slovenskega okteta. Jutri, 6. t.m., ob 19.30: Koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana - abonma in izven. V petek, 8. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije - rumeni abonma in izven. Mala dvorana Jutri, 6. t.m., ob 20. uri: Ivo Brešan - Predstava Hamleta v Spodnjem Grabonošu. Premiera. Gostuje Drama SNG Maribor. V četrtek, 7. t.m., in v petek, 8. t.m., ob 16. in ob 20. uri - Ponovitev istega dela. Sejna dvorana I Jutri, 6. t.m., ob 11. uri: Pet slovenskih dramatikov - Petnajst dramskih besedil. Vstop prost. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave. Razstave v Cankar je vem-domu so odprte od ponedeljka do petka, od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah in i edeljah pa od 9. do 13. ure. Vstop prost. Razna obvestila KRUT obvešča, da se začne telovadba danes, 5. oktobra, ob 18. uri na stadjonu «l.maj*. Pridite vsi z opremo. Prispevki V spomin na Mirka Čoka daru jeta družini Čok in Poropat 10.000 lir za ŠD Adria. Včeraj-danes Danes, TOREK, 5. oktobra DUNJA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 17.39 — Dolžina dneva 11.31 — Luna vzide«ob 19.16 in zatone ob 8.33. Jutri, SREDA, 6. oktobra VERA Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,5 stopinje, najnižja 14,8 stopinje, ob 18. uri 14,8 stopinje, zračni tlak 1012,7 mb rahlo pada. veter 35 km na uro severozahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Denis De Rose. Andreas Ulivi,. Stefano Vattovani, Antonio Perissutti, Lavinia Spanga-ro, Eriča Sain, Daniele Zamoner, Valentina Del Grande, Davide Kr-mec, Viviana Lionetti, Cristina Co-rossi, Antonella Bleve. UMRLI SO: 73-letna Danica Go-ljevscek, 80-letni Michele Falchetta, 85-letni Oscarre Lippi, 83-letni Pa-squale Aresta, 75-letna Aurelia Leviš vd. Giorgione, 69-letna Amelia Bradač por. Sancin, 52-letni Silvano Zollia, 82-letna Albina Veinovich vd. Cazzella, 73-letna Lidia Depangher por. Girani, 83-letna Giuseppina Pla-novsek por. Stagni, 78-letna Emma Gazzola vd. Polo, 36-letni Riccardo De Cassan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Lar go Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. An na 10, Strada per Lon-gera 172, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 iu od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure, tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do : ure, tel. 68-441. Kino Ariston 16.45 «Montenegrn Tango*. Režija D. Makaveiev. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden Danes zaprto Nazionale 16.30 «G i ochi bagnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Porca vacca*. R. Pozzet-to. L. Antonelli, A. Maccione. Grattacielo, 17.00 «Porky s — questi pazzi, pazzi porcelloni*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice Danes zaprto Mignon 16.00 «Scomparsu (missing)*. Za vsakogar. Filodrammatico 15.00 «L’altro' piace-re di una ninfomane*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.15 «Conan il barbaro*. Capitol 16 30 «Vieni avanti cretino*. Lino Banfi. Cristallo 17.00 «Rocky III.*. S. Stol-lone. Moderno 15.00 «L’arancia meccani-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30 «L’estasi e l’angoscia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «La pelle». Prepovedan mladini pod 14. letom. M. Mastroianni. Lumiere 16.00 «A qualcuno piace caldo*. M. Monroe. Razstave V priredbi KASTA je v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 odprta do 9. oktobra razstava slik z ex tempore z Repentabra. V Kraški galeriji v Repnu bo do 17. oktobra razstavljal svoja dela tržaški slovenski slikar Deziderij Švara. V galeriji «11 Mandracchio» v Mi Ijah bo odprta razstava slikarja Ti beria Carlinija do 10. oktobra. TK Galerija - Ul. sv. Frančiška 20 češki umetnik Jirži Anderle razstav Ija svojo novejšo grafično produk cijo. Na sedežu Novinarskega krožka Korzo Italija 12 razstavlja do 9. okto bra svoja dela slikarka Nora Carel-la. Urnik od 10. do 12.30 in od 17. do 19 30. razen nedelje. E oncerti u.asoi ua m ...a .azpisuje koncertni abonma 1982 83. Vpisovanje abonmajev v pisarni GM. Ul. R. Manna 29. od 15. do 17. ure od 11. oktobra dalje. Lanski abonenti naj potrdijo svoj sedež do 8. oktobra. Šolske vesti Sindikat Slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse zainteresirane, da je na ogled na sedežu sindikata, Ul. F. Filzi 8, vsako sredo od 16. do 18. ure tekst razpisa natečajev za habilitacijo za poučevanje v otroških vrtcih in za 1 stalno mesto vzgojiteljice v slovenskihr državnih otroških vrtcih .- in za '9' stalnih mest učiteljev« na -slovenskih''šolah. Zainteresirani1 bode dobili na sedežu tudi vsa ustrezna pojasnila za vlaganje prošenj. Rok za vložitev prošenj za pripustitev k natečajem zapade 30. oktobra 1982. f Čestitke V nedeljo je praznovala 20. rojstni dan NEVENKA PETAROS. Vse najboljše ter obilo sreče in zdravja ji želijo starši In sestra Vesna. BANCA' Dl OR EDITO Oi TRI E STE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA " ' S. P. A. ■ TRST - ULICA-r.TTLZl 1Q - /Jj? B1-A<3P 4. 10. 1982 Ameriški dolar 1.420.— Kanadski dolar 1.110.— Švicarski frank 650.— Danska krona 158.— Norveška krona 200.— švedska krona 223.— Holandski florint 508.— Francoski frank 197.— Belgijski frank 24.50 Funt šterling 2.390,— Irski šterling 1.900,— Nemška marka 560.— Avstrijski šiling 79.40 Portugalski escudo 15,50 Pezeta 11.75 Jen 5.— Avstralski dolar 1.290.— Drahma 18.— Debeli dinar 20,50 Srednji dinar 19.30 MENJALNICA i’;'. •: ." *.\ ., ■ .:r, ,_,•£{ . vseh tujih valut Pismo uredništvu PROBLEM KANALIZACIJE IN DOLINE LEŠKOVC V BAZOVICI V številki Primorskega dnevnika iz 30. septembra zasledim članek anonimnega Bazovca, ki obravnava pereči problem kanalizacije, oziroma odtoka deževnice iz naše vasi cb hudih nalivih. Res je, vse te nevšečnosti obstojajo že vrsto let, nanje ostaja občinska uprava še naprej gluha, čeprav je bilo pritiskov s strani . prizadetih domačinov kar na pretek. Kar pa me je razburilo, je zadnji odstavek tega članka, kjer pisec pravi, da je dolina Leskove odličen odtok, saj voda iz doline takoj odteče, Pa ni tako! Leskove, nekoč zaščitena in skrbno negovana dolinica, je že vrsto let zbirališče najgnusnejše umazanije (ostanki pralnih praškov, greznice itd.) in pravo pribežališče polkilogramskih podgan. Zato bi bilo pred bojaznijo raznih okužen.) ne samo priporočljivo, ampak tudi skrajno potrebno, da bi ne pristojni organi samo obljubljali, marveč tudi konkretno ukrepali, saj je načrt za bazovsko kanalizacijo, ki bo precej oddaljena od vasi, že zdavnaj odobren in tudi v občinskem proračunu je nakazana razpoložljiva vsoto za izpolnitev teh nujnih del. Mirjan Žagar iz Bazovice Včeraj je slavila svoj 70. rojstni dan SILVIJA UKMAR por. COLJA Vse najboljše ji želijo mož, sinova, snaha in vnuk Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM lord tranzit v zelo dobrem stanju opremljen za štiri o-sebe. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/751243. DRUŽINA v Grljanu išče hišno pomočnico. Telefon 040/224407. PRODAM, popolnoma obnovljeno stanovanje v Ul. Crispi s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, shrambo in balkonom. Tel. 226216. EGAMI-KAI je odprl tečaje karate-do. Resen in prizadeven pouk. Informacije Ul. Archi 4. šola «Padoa» v torkih in četrtkih od 18. do 19. ure - telefon 946565. PRODAM 140 basno harmoniko vic-toria. Telefon 040/54363 ali 228171. NUDIM pomoč v gospodinjstvu trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslat' ' na upra,vo Primorskega dnevniki;Mdhtecchi 6, po' šifro «dospodihjstvb». EIAT poverjeni predstavnik GRGIČ PADRIČE - Trst - Tel. 226-161 Prodaja novih avtomobilov in servis DNE 29. septembra sem na avtobusu iz Trsta na Prosek pozabil šolsko torbo črne barve. Poštenega najditelja prosim, da telefonira na št. 040/225149. IZREDNA PRILIKA: cirkularka za liobbist;e, mali kompresor 25 1, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami - Ul. Combi 9/1 Trst. MOTOR Honda 750 Ecour v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/34220. DOKTOR komercialist organizira te čaj o davčni amnistiji (condono fiscale). Telefon 040/763965. PRODAM merilec za vino in lijak iz medenine. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/741670. PRODAM fiat 850 special v odličnem stanju - generalno popravljen v avgustu 1982. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148. KUPIM rabljeno žensko kolo klasičnega modela. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/567876. GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu vsak dan v skladišču v industrijski coni - III. Traversale Est — telefon 81-73-25. PEDIATER dr. Oskar Volpi sporoča. da deluje v okviru zdravstvenega zavarovanja SAUB v ambulanti v Ul. S. Caterina 1. Informacije od 9. do 12. ure na št. 040/ 68114. ZALQ2NISTVO TRŽAŠKEGA TISKA vas prisrčno vabi na srečanje in pogovor s pisatelji, katerih knjige so v teh dneh izšle pri nas v zbirki Leposlovje: IRENA ŽERJAL, zbirka GLADEŽ ACE MERMOLJA, zbirka Z ZVEZDAMI V ŽEPU MIROSLAV KOŠUTA, TRI IGRE ZA GLAS VLADIMIR KAVČIČ, roman ŽIVALSKI KROG Predstavitveno srečanje bo v petek. 8. oktobra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni, Ul, sv. Frančiška 20. PETROLCHI111CA ADRIATICA F. MALE Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva SERVIZIO iTOTALl TOTALCOMFORT TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 V 36 RAZREDIH JE LETOS NAD SESTST0 DIJAKOV Ustaljeno število dijakov na petih slovenskih srednjih šolah v Gorici Prostorska problematika enaka lanski - Obnovljen tečaj za vrtnarice, deluje tretji razred zavoda- Žiga Zois - Enako število dijakov na trgovskem zavodu, več na učiteljišču Naš pregled slovenskega šolstva na Goriškem ob začetku šolskega leto 1982-83 zaključujemo danes s podatki o vpisu v srednje šole v Gorici, potem ko smo pred dnevi že objavili podatke o vpisu v osnovne šole in otroške vrtce. Že ob začetku našega pregleda lahko ugotavljamo, da je letos dijakov nekaj manj kot lani, več pa kot predlanskim in v prejšnjih letih. Razlike z lanskim in prejšnjimi leti so enakomerno razdeljene v vseh srednjih šolah. Vpis na to ali drugo šolo je pač odvisen od trenutnega razpoloženja dijakov in njih staršev. Prccei dobro se razvija oddelek za zunanjo trgovino pri trgovinskem tehničnem zavodu Žiga Zois, ki so ga, kot podružnico šole s tem imenom v Trstu, ustanovili v Gorici pred tremi leti. O-paža se zanimanje dijakov za nov tip šole, ki lahko nudi takojšnjo zaposlitev, istočasno pa omogoča tudi nadaljevanje študija na univerzi. Žal ni prišlo v začetku tega šolskega leta do odprtja slovenske paralelke v italijanskem tehnično industrijskem zavodu Galileo Gali-lei. Vpisanih je bilo osem dijakov in ne vemo kam so se ti kasneje vpisati. Treba bi bilo, da bi se vse slovenske organizacije, ki se ukvar ja jo s šolskimi problemi, in ki sodelujejo v enotnem šolskem odboru, pozanimale za stvar in poslale na ustrezna mesta novo vlogo čimprej, kajti prošnja mora dospeti v Rim do 15. decembra. Prav bi bilo, da bi se za stvar pozanimal enotni šolski odbor in ne samo nekatere organizacije, ki so član tega odbora in kak posameznik. Slovenska šola je stvar vseh nas in prepomeb-na, da bi se kdo sam lotil tega dela. V vseh slovenskih šolah v Gorici imamo v tem šolskem letu skupno 601 dijaka. Lani jih je bilo 612, predlanskim pa 583, manj pa jih je bilo v prednjih letih. Več kot polovica teh dijakov je na nižji srednji šeli Ivan Trinko, ki ima svoje učilnice v stavbi nekdanjega semenišča v Ulici Alvia-no. Ne, vemo še kako bo s tem poslopjem. ki je last goriške kurije, in za katerega nakup se zanima neka švicarska družba. Goriška občina je sicer dala v svoj proračun nekaj milijard lir, Iri bi bile potrebne z a nakup stavbe, vendar ni znano če bo kdaj denar dobila. O načrtu gradnji .šolskega centra v jušnem dolu mesta ni bilo še .govora. .Bolje-ja^ tem v Doberdobu, kjer si. je tamkajšnja občina s prizadevanjem na deželi dobila od te nekaj sto milijonov lir nakazila za adaptacijo neke občinske stavbe, v kateri bi bije učilnice za doberdobsko paralelko goriške nižje srednje šole. Na šoli Ivan Trinko imajo sicer letos s 358 dijaki manjše število vpisanih kot v prejšnjem letu, ko je bilo število dijakov rekordno (384). Takih številk najbrž ne bodo več dosegli, kajti otrok v vrtcih in osnovnih šolah bo čedalje manj. V prve razrede te šole hodi j mož Trubar je letos 47 dijakov, la ni jih je bilo 49, predlanskim 46. V prvi razred te šole. t.j v četrti razred gimnazije, se je letos vpisalo 9 dijakov, šola je v prvem nadstropju stavbe v Ulici Alviano. V drugem nadstropju iste stavbe so prostori učiteljišča Simon Gregorčič. Letos je bil vpis v prvi razred boljši kot v prejšnjih letih, saj se je vpisalo 17 dijakinj in dijakov (lani 5, predlanslrim 11). Na učiteljišču je letos 44 dijakov (lani .36, predlanskim 57). Letos so na učiteljišču obnovili tudi tečaj za vrtnarice in v prvi razred se je vpisalo 7 deklet. Lani in predlanskim ni bilo prvega razreda, ker ni bilo za to šolo zanimanja. Omenili smo že trgovski tehnični zavod za zunanjo trgovino, oz. gori ško podružnico tega tržaškega zavoda. V prvi razred se je letos vpisalo 12 dijakov, v dosedanjih treh razredih je skupno 49 dijakov. Prostor imajo v tretjem nadstropju stavbe v Ulici Alviano, ki ga prav v tem času adaptirajo za šolske potrebe. Še vedno v Ulici Rismondo je strokovni zavod za trgovino Ivan Cankar, kjer imajo letos 96 dijakov, enako kot lani. več kot predlanskim (89). Imajo pa en razred manj, kajti po dve paralelki sta letos le v drugem razredu, medtem ko so vsi dijaki tretjega letos v enem samem razredu. Prvi razred te šole obiskuje letos 20 dijakov. (mw) iiiHiitiiiiiiiiiiittiiiiiiiiitiMiinitiHiiiiiitiiiiimitiiitiiHiiiiMiiitiuiiiiiiiiaiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiniMiiniiitnm SPET GOVOR 0 MESU GORIŠKE PROSTE CONE Uvožena živina slabo pitana izkoristek je zato nižji Tako se pritožujejo mesarji - Nerodnost je v tem ker ni podatkov od oktobra lani, ko je pristojnost nad klavnico prevzela goriška KZE Da bo ob izvajanju zdravstvene ločitev. In to iz preprostega raz-reforme tudi nekaj težav in nega tivnih postranskih učinkov, je bilo jasno že od vsega začetka. Zdi pa se, da je tovrstnih posledic le ore-več in da bo kmalu treba razmiš Ijati o reformi reforme. Vse več j* tudi ugotovitev, da je zdravstvena služba pred leti, kljub takratni razdrobljenosti pristojnosti navsezadnje le delovala in menda celo bolj uspešno. S težavami uvajanja, oziroma u-resničevan.ja zdravstvene reforme se bo morala v prihodnjih tednih pobliže ukvarjati tudi goriška trgovinska zbornica, oziroma upravni odbor goriške proste cone. Kaj pa ima ustanova pravzaprav opravka z zdravstvom? Seveda da ima, po sredno namreč, v zvezi s kontingentom mesa pha v v' okviru gori ške proste cone. Tfgčvci, grosisti, imajo namreč možnosč da poleg mesa. uvozijo tudi klavno živino. In tu se pričenjajo nesporazumi tairoma pritožbe. mL&sM V sr d > lanskega oktobra,' w ]e bila klavnica v pristojnosti goriške občine, ni bilo posebnih težav. Na ‘podlagi teze uvožene živine ter čistega mesa. ki je prišlo v prodajo so ugotovili, da znaša izkoristek okrog 60 od sto, v nekaterih primerih pa celo več. In prav ta koe cient so upoštevali tuch v pristojnih uradih trgovinske zbornice Letos pa naj bi se razmerje bistve no spremenilo, tako vsaj izjavlja združenje IMGO. Iz uvoženih živali pridobijo občutno nižji koeficient (60 od sto), ki ga pri izračunih upošteva trgovinska zbornica. Združenje je na to dejstvo že opozo- letos 123 dijakov. Imajo pet pa- rilo upravni odbor goriške proste ralelk prvih razredov, medtem ko cone. Vprašanje je bilo tudi že na jih je v drugih jn tretjih razredih dnevnem redu zadnje seje ra/.šir-še vedno po šest. jenega odbora trgovinske zbornice. Na klasičnem liceju-gimnaziji Pri-1 vendar ni bila sprejeta nobena od- loga ker od oktobra lani, ko .je pristojnost nad klavnico, vsaj kar zadeva zdravstveno plat, prevzela goriška KZE, ni na razpolago ustreznih podatkov. Utemeljenost pritožbe združenja IMGO bo zato najbrž težko preveriti. Vsaj dokler ne bo kako drugače urejena, oziroma dopolnjena pristojnost funkcionarjev zaposlenih v klavnici. Prav to vpra sanje bodo skušali v Drihodnjiti tednih rešiti na pogovorih med u-pravnim odborom KZF in predstav- Zares množično kolesarjenje Če so si prireditelji nedeljskega 5. kolesarjenja prijateljstva po po teh novogoriške in goriške občine postavili kot glavni cilj množičnost, potem so z uspehom prireditve lahko zelo zadovoljni. Okrog 1800 kolesarjev vseh starosti se je v nedeljo zjutraj, ob čudovitem jesenskem vremenu, zbralo pred stavbo občinske skupščine v Novi Gorici, od koder so se, s kontrolnim kar tončkom za vratom, odpeljali na okrog 30 kilometrov dolgo vožnjo po poteh in ulicah Nove Gorice in Gorice ter nekaterih sosednjih krajev. Prvi so. ob zvončkanju skoraj dva tisoč zvončkov, odpeljali člani novogoriškega društva unoko-jencev — morda v podkrepitev gesla «Vsi na kolo za zdravo telo*. Proga na kateri so bile tri kontrolne postaje, je bila speljana po ulicah Nove Gorice in Gorice ter sosednjih krajev. Na italijansko stran so kolesarji-rekreativci pripeljali skozi mejni prehod na Gabrijelovi ulici, v Jugoslavijo so se vrnili preko mejnega prehoda v Mirnu. Tisti, ki so na cilj, ki je bil v novogoriškem športnem parku, prinesli z vsemi žigi opremljen kartonček so dobili obesek za kiju če in trimčkovo značko. Z žrelvim go razdelili tudi precej praktičnih nagrad. niki trgovinske zbornice. •iiiiiiiiHiiuiaiiiiiiimiKiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiuiiiniiiifiiiiiiinuiiiiiimiiiiiiiintiiifiHiminiiii BOGAT ENOLETNI OBRAČUN Občni zbor prosvetnega V društva «Standrež» Razvijajo dramsko, pevsko in .glasbeno dejavnost • rtv’v */{'‘j ’• ' Prosvetno dn3B-o*'v-«št3n2i?S6l''lf' jatTiSst' 'v vtisi, člani dramskega imelo svoj redni letni občni zbori Dosedanji predsednik Damijan Paulin je v uvodnem poročilu predvsem govoril o sodelovanju z drugimi društvi. Občni zbor so nato pozdravili predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Kazimir Humar, predstavnica kulturnega društva O-ton Župančič, Elda Nanut in predstavnik pevskega zbora Filej Viktor Prašnik. V tajniškem poročilu je Silvana Žnidarčič povedala, da so imeli od zadnjega občnega zbora 24. septembra lani osem od borovih sej in da je društvo razvijalo dramsko, pevsko in glasbeno dejavnost, ‘ skrbelo je za družabnost in za kulturno de- Navdušujoč nastop FS «Branko Cvetkovič» Gostovanje folklorne skupine Branko Cvetkovič iz Beograda s katerim se .je pričela letošnja sezona prireditev Zveze slovenskih kulturnih društev v Kulturnem domu v Gorici, je bila prav gotovo posrečena izbira. Nastop beograjskih godcev, plesalcev in pevcev je v nedeljo zvečer v Kulturni dom privabil zares veliko ljubiteljev folklore, ki so z užitkom in posebnim zadovoljstvom sledili bogatemu sporedu plesov in pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti Izraze zadovoljstva je bilo razbrati iz nasmejanih in zadovoljnih obrazov ob zaključku predstave, pa tudi iz številnih navdušujočih a-plavzov med samim izvajanjem sporeda. Med občinstvom smo opazili tudi župana Gorice in Nove Gorice, An tonia Scarana in Zorka Debeljaka ter predstavnico jugoslovanskega konzulata v Trstu, vicekonzula Kovačičevo in nekatere druge ugledne goste. S posebnim zadovoljstvom in u-žitkom je občinstvo sledilo zlasti sklepnemu delu prireditve, spletu šaljivih plesov iz Vojvodine v zares odlični izvedbi. Z zanimanjem pa je občinstvo sledilo tudi nastopu pevcev solistov, kot novosti iz sicer zelo bogate tolklorne zaklad niče naših južnih sosedov. Goste iz Beograda, ki so ob kon cu avgusta že nastopili v Gorici, na mednarodni folklorni prireditvi, je v imenu prireditelja tx>zdravil 'tajnik ZSKD Rudi Pavšič ter se zahvalil za prijeten nastop, ki nrav gotovo ni zadnji. Odpirajo se namreč možnosti za stalnejše oblike sodelovanja med goriško folklorno skupino »Travnik*, katere predstav niki so gostom izročili cvetje in spominsko darilo, ter gostujočo skupino. Člani folklorne skupine iz Beo grada so v soboto imeli koncert tudi v Pierisu, v nedeljo popoldne pa so si v spremstvu predstavnikov ZSKD ogledali nekaj krajev na Goriškem in se za krajši čas usta vili tudi v Sovodnjah. V tamkaj šnjem kulturnem domu so jih pozdravili predstavniki kulturnega društva. Sinoči pa so člani folklorne skupine »Branko Cvetkovič* nastopili tudi v Kulturnem domu v Novi Gorici. Na sliki: plesalci FS «Branko Cvetkovič* med nedeljskim nastopom v Kulturnem domu. odseka so se predstavili s komedijo Carla Goldonija Krčmarica v režiji Emila Aberška. Izvedli so devet predstav. S predstavo v Krminu so sodelovali tudi v gledališki sezoni. V minuli sezoni so naštudirali tudi Nušičevo veseloigro Dva lopova; delo je režirala Mira Štrukelj. V gosteh so imeli dve skupini iz Slove ni je: društvo Soča iz Kanala je na stopilo v domu Antona Gregorčiča s Finžgarievo Razvalino življenja, dramska skupina iz Sel pa z igro Kam iz zadrege. Za novo sezono pripravljajo Molierovega Namišljenega bolnika. Mešani pevski zbor, ki ga vodi Mirko Spazzapan. je sodeloval na Cecilijanki, na božičnici v stolnici in na Primorska poje. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Elvire Chiabai pa je nastopil na prazniku špargljev in na zaključni prireditvi glasbene šole V Štondrežu. Tajnica Žnidarčičeva je poročala tudi o glasbeni šoli, kjer 30 gojencev poučujejo klavir, harmoniko in kitaro. Na občnem zboru so izvolili novi odbor, ki bo na prihodnji seji izvolil predsednika. Generalni konzul Mirošič pri goriških predstavnikih V okviru svojih vljudnostnih predstavitvenih obiskov je novi generalni konzul SFRJ v Trstu Dra go Mirošič včeraj obiskal predsednika goriške pokrajine Cumpeto, go-riškega župana Scarana, predsed nika goriške trgovinske zbornice Lupierija in goriškega kvestorja Capassa. Pogovori na pokrajini, občini in pri trgovinski zbornici so se nanašali na nadaljnjo razširitev obmejnega sodelovanja na Gori škem in posebej še na gospodar skem, kulturnem, športnem in drugih področjih. V ospredju pogovorov pa je položaj in uresničevanje pravice slovenske narodnostne skup nosti na Goriškem. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo danes, 5. oktobra, ob 18.30 v Dijaškem domu v Gorici SESTAN EK ZA TEČAJ STROJEPISJA .Vabljeni vsi prijavljenci! Pa še tole. Glede množične ude ležbe so se najbolj izkazali otroci šempetrske osnovne šole. prireditev pa .je v glavnem minila brez nesreč in nezgod, kar je ob tolikšni udeležbi vsekakor zelo ugoden podatek. Pri organizaciji 5. Kolesarjenja prijateljstva so sodelovale novogoriška občinska Zveza za telesno kulturo. Zveza slovenskih športnih društev v Italiji in združenje TGS. ki se specifično ukvarja z mladinskim in socialnim turizmom. Na sliki: takale gneča je bila na startu pred poslopjem občinske skupščine v Novi Goriei. Preden so spustili na pot vse udeležence, jo minila skoraj ena ura. V sklad za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Podgori prispeva Angela Samec 20.000 lir. V počastitev spomina Franca Če-ščuta so starši otrok v Rupi darovali 70.000 lir za potrebe vzgojno varstvene ustanove. Razstave V razstavnih prostorih avditorija bodo v četrtek, 7. t.m.. odprli fotografsko razstavo pod naslovom »Lov za prijatelji — A caccia di amid*. Pripravlja jo goriška podružnica društva za varstvo živali v sodelovanju z goriško občinsko upravo. Razstava fotografij ptic in drugih živali bo na ogled do 16. t.m. Izleti Društvo slovenskih upokojencev in sekcija VZPI - ANPI Gorica prirejata 14. oktobra izlet v Istro.••Od' hod iz Podgore (pri spomeniku) ob 6.45, s Travnika ob 7. uri. Na sporedu je obisk Plave lagune in Poreča kosilo je v Momjanu pri Bu> jah; povratek v večernih urah. Vpisovanje v pisarni Arturja Košute v Ul. Mameli 8 in na sedežu društva v Ul. Malto 2. Strošek 18.000 lir. Pohitite •/ vpisom! Šolske vesti Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica pripravlja izpopolnjevalni tečaj za učitelje in vrtnarice, ki se nameravajo udeležiti natečaja za stalna mesta na slovenskih šolah. Zainteresirani naj se vpišejo na didaktičnih ravnateljstvih v Gongi (U-lica del Brolo) in v Doberdobu do 15. oktobra. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v uri v gledališki dvorani v Solkanu. D. L. Cobtim: Partija remija. Gostovanje Slovenskega stalnega gle dališča iz Trsta. Izvenabonmajsk« prestava. Kino it ur Ivu CORSO 18.00-22.00 «Io so che tu sai che io so*. A. Sordi in M. Vitti. Barvni film. VERDI 18.00-22.00 »Interceptor - il guerriero della strada*. Prepovedan mladini pod 18 letom. Vittorja 17.30- 22.00 »Arancia mec-canica*. Prepovedan mladini pod 18 letom. Tržič EXCELSiOR 18.00-22.00 »La colle- giale svedese*. PRINCIPE 18.00—22.00 «11 killer detla notte*. A m tvi t . uriva in oboliva SOČA 18.00—21.00 «Caligula*. Ameriška drama. SVOBODA 18.00—20.00 »Krvavi avto-stop*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Razbijač». Hongkon-ški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽI San Nicolo, Ul. 1. maja, tel. 73 DEŽURNA LEKARNA Tavasani, Korzo Italija 10 fon 84 576. POGREBI: Danes v Gorici ob 11. uri Krainer iz bolnišnice San Gius glavno pokopališče. Na Reki je včeraj preminila naša ljubezniva ZOFIJA GERG0LET vd. LAVRENČIČ Daceva iz Doberdoba ^k^°6reb bo jutri, 6. oktobra, ob 15.30 na pokopališču na Žalostno vest naznanjajo sin Boris In _ , „ ,, , hči Mira z družinama ter sorodniki Reka, 5. oktobra 1982 OB ROBU NADVSE USPELE KULTURNE MANIFESTACIJE LETOŠNJI PAZINSKI MEMORIAL ODRAZ KULTURNEGA RAZVOJA ISTRE Memorial so letos priredili že trinajstič - Zanimanje za vse manifestacije v okviru Čakavskega tabora Pred 13 leti je S(tahko) R(en-ko) v Primorskem dnevniku (4. okt. 1970) poročal o prireditvah V Pazinu ob 25-letnici osvoboditve ter ob 100-letrrici lista «Naša sloga*. Osrednji del teh prireditev je bil cPazinski memorial», rkatedra za noviju povijesl istar-skih Hrvatov»; memorial naj bi deloval dolgoročno tako, da bi iz leta v leto posvečal svoja zasedanja različnim temam novejše zgodovine Istre. Poročilo v Primorskem dnevniku je bilo navdušeno nad pazinsko pobudo, njegov pisec je sodil, da bi morali podoben t skrajšal za kakih sto milj, vendar je tvegal, da se bo srečal z ledenimi gorami. Od posadke je zahteval, naj napne vse svoje moči. Ves čas vožnje ni spregovoril s svojimi potniki. Na krovu .je bilo točno 1995 oseb, med temi tudi sloviti milijarder Rockefeller. V drugem dnevu plovbe je Rex preplul točno 716 milj, v tretjem 719 in v četrtem 736 Četrti dan je bil najbolj vznemirljiv, Rex pa je s polno paro, kljub slabe mu vremenu, rezal valove nroti New Yorku. Bil je veliki šmaren, vreme pa .je bilo neznosno vroče. Nenadoma je ladja zavozila v oblak megle, v presledkih pa nato še v druge, vedno gostejše. Po polovici dneva napetosti je lahen vetrič končno dvignil meglo in po štirih dneh, trinajstih urah in 50 minutaii, točno ob 4.40 zjutraj 16. avgusta je Rex v Newyorškem zalivu sprožil vse svoje sirene. 3.181 milj dolgo progo med Gibraltarjem in New Yorkom je prevozil 27 ur in 20 minut prej, kot je bilo predvideno. Skoraj neverjetna slučajnost je bila, da je prav tedaj, ko je Rex zmagoslavno plul proti pristanišču, zapuščala New York nemška čezoceanka Bremen, ki je štiri leta pre.i. točneje leta 1929, osvojila »modri trak*. Kot bi si ladji predajali štafetno palico. Druga svetovna vojna je Rexu preprečila čezoceansko plovbo, privezan je bil v raznih italijan skih pristaniščih, dokler ni skon-čal v Trstu. Po jeseni 1943, ko so v Trstu zavladali nacisti, so se tudi za to ladjo začeli slabi časi. Začelo se .je ropanje tega. har je bilo na krovu in nemški mornarji so si opremljali zasežena stanovanja s tem, kar so prinesli z ladje: s pohištvom, preprogami, umetniškimi slikami, posodo, priborom, posteljnino. Vse to se je porazgubilo ne le po Trstu, am pak tudi po Nemčiji. Prišel pa je 10. junij 1944. Pr vo veliko bombardiranje Trsta, ki je potekalo v polkrogu okrog mestnega jedra, je za nekaj mi nut spremenilo v ognjenik tudi Sv. Andrej. Rex je prav čudežno ostal nepoškodovan. Toda to opozorilo je zadostovalo in veliko ladjo so odvlekli v Koprski zaliv ter ga zasidrali v bližini obale 8. septembra 1944 pa so ga (v malo več kot 20 minutah) lovski bombniki smrtno zadeli. Po hu dem bombardiranju je legel na levi bok in se vnel. Nihče ni poskrbel, da bi ga zaščitil pred stotinami in. stotinami obiskov oseb, ki so v nekaj mesecih odnesle z njega vse, kar je še bilo mogoče. Kasneje so skoraj 20 let z morskega dna dvigali tone in tone železja...» »Vi ste podrobno sledili raznim potovanjem Rexa...» »V 30 letih svojega raziskovalnega dela sem stopil v stik z več tisoč osebami: s konstruktorji, mornarji, častniki, zgodovinarji, znanstveniki in potniki, ki so imeli srečo, da so potovali s to ladjo itd. Najzanimivejša pričevanja pa sem vsekakor zbral v zadnjih petih mesecih v Trstu, Kopru. Pazinu. Rabcu, Bakru in zdaj v Pulju. Dragoceno je bilo pričevanje nekaterih oseb v Tr stu, prav tako podatki in razni predmeti z Rexa, katere sem uspel odkupiti v tem mestu za vsoto več milijonov lir. V Konru sem se srečal z Vittoriom Rico-bonom, ki je prisostvoval propadanju velikanke. V Istri, na Peki, v Bakru in Crikvenici sem naletel na nekatere člane nosad ke. V Pazinu mi je uspelo dobiti res dragocen zapis znanega istr skega pisatelja Pier Antonia Qua rantotti Gambinija, ki opisuje po slednje ure Rexa. Mnogo priče vanj sem zbral tudi v Pulju, v krajevnem muzeju pa tudi več dokumentov. Menim, da je Puli res zadnja etapa potovanja, ki je — z večjimi prekinitvami — trajalo tri desetletja...* »In zdaj inž. Carofanni?* «Rex je bil zaradi svojih podvigov slavna ladja. Nihče pa mu ni doslej posvetil posebne publ! kacije. /daj upam, da bom imel dovolj čaša za izbor in ureditev vsega materiala, do katerega sem prišel v 30 letih raziskovanja in bom polagoma rekonstruiral zgodovino te legendarne ladje, ki je leta 1933 osvojila »modri trak* ter je zadnja leta preživela najprej v Trstu, nato pa ob obali med Koprom in Izolo.* je zaključil svoja zanimiva izvajanja inž. Mario Carofanni. E. OPASSI ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja Egipt 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 MASH Draga Peggy, TV film 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Posebna oddaja dnevnika 1 15.00 Šolska vzgoja: Garibaldijeva Amerika 15.30 Dolina Craddockovih 16.20 Jackson Five, risanke 16.45 Dick Barton, posebni agent 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Risanke 17.20 Trije nečaki in majordom: Lekcija radodarnosti, TV film 17.45 Risanka 18.10 L'opera selvaggia, 1. del 18.30 Programi pristopanja 18.50 Koga se vidi? Glasbena oddaja, katero vodita Sandra Mondaini in Rai-mondo Vianello: Tante scuse 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Nočne igre, 1. del 21.50 Tovarna zvezd, 3. del 22.40 Mest Wanted - posebni oddelek - TV film 23.30 Programi pristopanja 23.45 Dnevnik - Danes v parlamentu - Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Opoldanski program Mladina včeraj - dokumentarec 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 Program za mladino Čarovnica Bia - risani film Kraljica otoka - TV film 16.00 šolska vzgoja: Follow me - tečaj angleščine 16.30 Figure, figure, figure televizijski revival 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Srečanje s kinom 18.40 športne vesti 18.50 Profesionisti - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.40 »Penelope, la magnifica la-dra* - film Nastopata Natalie Wood in Peter Falk 22.25 Srečanje s kinom - filmi, ki jih boste videli na velikem platnu 22.30 čakajoč na Verdija . .. Intervjuji z igralci in režiserjem Oastellanijem ter druge zanimivosti nove TV nadaljevanke o življenju in delu velikega italijanskega glasbenika G. Verdija 23.25 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.45 «Partita a quattro» - po delu N. Manzarija 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.05 šolska vzgoja 20.40 Glasbena oddaja s kantav-torjem Robertom Vecchio-nijem 20.55 Koncert 22.25 Jazzovska glasba Poje Betty Carter 22.25 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.15,10.35 in 16.10 TV v šoli 17.25 Poročila 17.30 Lolek in Bolek - risana serija 17.40 Ljudski plesi in pesmi iz Istre 18.00 Pisani svet: Jup 18.30 Obzornik 18.45 Obramba in samozaščita 19.15 Risanka 20.00 Beg - dokumentarna oddaja 20.35 Berlin - Alexanderplatz -TV nadaljevanka 21.35 V znamenju Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku : V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še naslednje vesti: TRST — Predstavitev vodiča po Alpah TRST —r Premogovni terminal GORICA — Tihotapljenje gob 17.00 TV šola 17.30 Z nami pred kamero in TVD - Novice 18.00 Strah nad mestom - TV na daljevanl-i 19.00 Aktualna tema 19.30 Z nami pred kamero In TVD - Stičišče 20.15 Flash Gordon - film 21.25 TVD - Danes 21.40 Čez Everest - dokumentarni film - Ob koncu TVD -Danes Zagreb 17.15 TV koledar 17.25 Kronika občine Osijek 17.45 Radost Evrope - prenos 20.00 V žarišču - notranjepolitična oddaja 20.50 Dva Fjodora - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro ju bena matineja; 10.10. S koncertnega in opernega-repertoarja: 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Od Milj do Devina: 13.20 Glasba po željah: 14.10 Roman v nadaljevanjih: Drago Jančar: »Galjot*; 14.30 Otroški kotiček: 'O dečku, ki se ni znal smejati*. 15.00 Evergreeni; 16.00 Almanah: Arhitektura in orheologija v luči Danes ob 18. uri je na sporedu orva od devetih izvirnih radijskih iger, ki jih tržaška slovenska radijska postaja namerava v sezoni 1982-83 realizirati. To je «kronika neke ljubezni in bolezni* mladega slovenskega dramatika, režiserja in gledališkega publicista Toneta Peršaka »Pokojnik*. Z njo poskuša mladi avtor cJgovariti na eno od temeljnih vprašanj bivanja: kaj je resnica in kaj je le njen odsev, kako se v malem privatnem uradniku Tonetu Puškinu, trikrat a vsakič z drugačnimi izkustvi zaljubljen v isto žensko, udejanja ta dilema in do kod ga ta napol sanjske pa povsem resnična avantura pripelje. Nenavadna, za spoznanje groteskna igra med videzom in resnico, med naključjem in ljubeznijo, sredi zakajene malomeščanske kavarniške Ljubljane tridesetih let. To ironično - satirično, eksistenčno tragično pa nadvse humano igro. ki jo je avtor motivno povzel po istoimenski noveli Milana Puglja, tega našega slovenskega Čehova, je režijsko realiziral Boris Kobal, v posameznih vlogah pa nastopajo Silvij Kobal, Stojan Colja, Stane Starešinič, Barbara Jaqo-pič, Drago Gorup, Alda Sosič in Sandra Montanari. najnovejših odkritij: 16.35 instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: Z besedo o glasbeni umetnosti: 18.00 Izvirna radijska igra: Tone Peršak: »Pokojnik*. Kronika neke ljubezni in bolezni. KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.25, 13,00, 14.00. 16 55 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.15 Obvestila in reklame; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski. televizijski in filmski spored; 13.00 Glasba; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti; 14.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu, glasba; 14.30 Iz zborovskega arhiva; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Zabavna glasba. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 12.30, 15.30 in 18.30 Dnevnik; 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop: 7.50 Glasba; 8.32 Pesem...; 9.15 Knjiga po radiu: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Besede in glasba; 10.10 šola, otroštvo in vzgoja; 10.20 Cik-cak; 10.32 Glasbeni premor in Pesem dneva; 10.40 Mozaik. glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih; 11.32 Pesem...; 11.36 Made in Italy; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lahka glasba: 15.00 Pojejo Bobby Solo, Liza Minelli in Stefanu Ros-so; 15.45 Poje zbor Vox Julia iz , Ronk; MLOU*. Radijska priredba; 16.15 Poje in igra skupina Casa-dei; 16.55 Koledarček - iz sveta kulture in umetnosti; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje skupina Seventh Wonder; 17.45 Radijski zastor; 18.15 Rock glasba; 18.45 Slišimo se jutri. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 17.00 in 19.00 Poročila: 6.00 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 - 10.03 Glasbeno govorni program; 10.30 Pesmi. 11.10 Glasbeno-govorni program; 11.32 Irving Berlin: Cheek to cheek -radijska nadalj.; 12.03 Radijski variete: 13.35 Master - glasbene novosti: 15.03 Tedenska oddaja o ekonomiji: 16.00 Poletni spored: 17.30 Glasba za mladino: 18.05 Radijska priredba: 18.38 Programi pristopanja: 19.30 Jazzovska glasba; 20.00 Variete: 20.46 Brazilska glasba: 21.03 Korerjlne upanja -zgodbe italijanskih izseljencev v Ameriki; 21.30 Naprej pridi, norec!; 21.55 Glasba W. A. Mozarta: 22.22 Napotki za avtomobiliste: 22.27 Metropolis; 22.50 Danes v parlamentu: 23.10 Telefonski klic. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30 in 19.30 Poročila; 6.00 7.05 Dnevi: 8.00 šolska vzgoja; 8.09 Spored Radia 2; 8.45 Radijska nadalje vanka; 9.32 Življenje danes; 10.32 Glasba; 10.30 - 11.32 Radio 2 3131; 12.52 Pesmi; 13.41 Sound-Track: - glasba in kino; 15.00 Radijska drama; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival!; 17.32 Glas bene ure; 18.32 Pot sonca; 19.50 Minula leta; 20.50 Melodrama; 21.30 Poezija in proza; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.20 Radio 2 3131 - ponoči. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola za sredn jo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol Glasbena šola Rakek; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za..,; 11.05 Ali poznate Lepo Vido Rista Savina?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po do mače; 13.00 Danes do 13.00: Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogod ki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbe na medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20,00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; «Vesel.je ie doma v Precetincih*; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra - Glasbeni intermezzo; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta po pevk jugoslovanskih avtorjev. «Primorska ni klonila» - nova knjiga Branka Babiča Nova abonmajska sezona Glasbene matice V soboto smo v Trstu Imeli tr gosteh plavalce kranjskega Triglava, ekipne državne prvake Jugoslavije, skupai z n|lml pa sta bila tudi sloviti trener dr. Drago Petrič In n|egov mla|šl sin Dar|an, dobitnik bronaste kolajne na zadnjem svetovnem prvenstvu na 1500 m. Obiskali so razna naSa društva In ••n*pp"ve. no sIMtl pa |fh vidimo pri Kraški HIŠI v Repnu, k|er sta jih spre|ela repentabrskl župan dr. .'dvsI Col a in Primož Možina v Imenu zadruge Naš Kras ter pri TPK Sirena v Barkovl|ah, k|er so |lh dočakali predsednik Edi Filipčič In ostali člani odbora Prijateljsko in sproščeno čez odprto mejo v Botaču Razlaščan|e zemlje slovenskih lastnikov na Krasu In v Bregu za grad-n|o hitre ceste od Stlvana mimo Opčin proti Fernetičem na eni, ter proti pristanišču na drugi strani, |e v ospredju zaskrbljenosti In ak-tlvnostl prizadetih lastnikov. Prizadeti lastniki zahtevajo pravično odškodnino za vso narodno skupnost v obliki nadomestila, zase pa pravično odškodnino. Eden takih sestankov razlaščencev je bil v sredo tud' v Nabrežini Češkoslovaški slikar v TG ((Primorska ni klonila* je naslov knjige Branka Babiča, ki |e te dni Izšla v sozaložbl koprske «Llpe» In Založništva tržaškega tiska. V prisotnosti avtor|a In založnikov so jo predstavili v petek v Kopru, v prihodnjih dneh pa |o bodo tud! v Trstu, ko bo Istočasno tudi počastitev Babičeve sedemdesetletnice. «To ni zgodovina — nisem zgodovinar In zgodovinskega dela ne bi bil sposoben napisati — pač pa sem skušal podati globalno politično oceno o boju primorskih Slovencev med zadn|o vojno. Seveda, kar sem napihal ni absolutna resnica, toda osebne spomine sem skušal podpreti z Izvirnimi dokumenti.* Tako |e Babič sam označil svoje delo, ki dopoln|u|e prvi dve, Joža Vilfana In Aleša Beblerja, ki pa Ima kl|ub avtorjevi skromnosti vendarle velik pomen za poznavan|e takratnih doga|an| in za ocenjevanje kasnejšega razvoja na Tržaškem, morda celo do današn|l dni. Gre namreč za takratne odnose med Komunistično partijo Italije v Trstu In za severno Italijo ter CLN na eni, ter med Komunistično partl|o Slovenije In Osvobodilno fronto na drugi strani. Se posebel gre za ustvar|an|e enotne fronte v boju proti naclfašistlčnemu okupatorju, kakor tudi za narodnostno vprašanje, ali bol|e za bodoče me|e In za priključitev Primorske združeni Slovenili oziroma Jugoslavl|l. Na slikah med predstavitvijo kn|lge v Kopru Občinski upravi občin Dolina na Italijanski in Sežana na jugoslovanski strani, sta dali (po lanskem prvem poskusu) tudi letos pobudo za odprt|e prostega mejnega prehoda na bloku za maloobmejni promet v Botaču v dolini Glinščice. Pobuda sodi v okvir prizadevanj za vedno bolj prijateljske obmejne odnose, sodi pa tudi v okvir prizadevanj, da bi dolino Glinščice In njenega območ|a uredili v neke vrste »narodni park* In tako zaščitili n|ene edinstvene prlrodne lepote in človeka, ki na tem področ|u živi. Organiziranega oziroma manifestatlvnega prehoda meje v soboto dopoldne, so se udeležili številni na|ugledne|šl predstavniki upravnega In družbeno - političnega živl|en|a z o-beh strani me|e, ki so peš In v pristnem Izletniškem razpoloženju prešli pot od Hrvatov nad Borštom do Botača In čez blok, kjer so |im na drugi strani na prostem postregli z okrepčilom. Vse slike so s tega Izleta, za katerega |e bila značilna prijateljska sproščenost med ljudmi z obeh strani me|e, kakor tudi med obmejnimi organi. Kranjski plavalci z Zadnji dan septembra so v TK Galeri|l odprli razstavo češkoslova-vaškega umetnika Jiržl|a Anderleja. Slikar je razstavil grafične liste z naslovom Apokaliptična antika, ki so slika tragičnega dialoga med lepoto misli In strahoto nepremišljenih posledic zlorabl|an|a teh misli. Gosta sta predstavila animator galerl|e Franco Vecchiet in umetnostni kritik Milko Rener Darjanom Petričem pri naših športnikih Vodstvo Glasbene matice v Trstu |e minuli teden predstavilo slovenski in Italijanski |avnostl svo|o novo koncertno abonmajsko sezono 1982/83. Na programu |e 9 koncertov v Trstu In 4 koncerti v Gorici. Abonma|skl repertoar bodo lzva|all solisti, komorni ter veliki orkestralni in vokalni ansambli. Med lzva|alci bodo tudi nekateri mladi tržaški slovenski glasbeniki, ki so Izšli Iz glasbene šole GM. Zborovanje razlaščencev v Nabrežini IS GO MET V PRVI ITALIJANSKI LIGI' KOLESARSTVO «POKAL ADRIE Videmčani pri samem vrhu V nedeljo so igrali neodločeno proti Torinu - Surjak povsem zadovoljil - Prvi poraz Sampdorie - Juventus se vrača v najboljšo formo Presenetljiva Piša je zaustavila pol,od Sampdorie. V tekmi med obema novincema v ligi je toskansko moštvo premagalo Genovežane, ki pa so stopili na igrišče brez Bradyja in Francisa. Pri Piši, ki se je z dobro igro in z nedeljsko zmago povzpela na vrh lestvice, se je posebno i kazal danski igralec Bergrecn, ki je dosegel dva zadetka. Tokrat pa sta bili na sporedu dve tekmi, za kateri je vladalo posebno zanimanje. Inter in Fioreniina sta izenačila in pokazala precej meri o igro. čeprav je bilo prisotnih na igrišču več vrhunskih igralcev. Pcsebno Inter je precej razočaral svoje navijače, ki se menda upra vičeno vprašujejo ali res ni nekoliko nesmiselno igrati na domačem igrišču samo z enim napadalcem. Juventus pa je v nedeljo končno zaigral, kot zna in precej visoko premagal Napoli. Juventus je tokrat res navdušil. Posebno se je izkazal Boniek, ki postopoma pre haja v najboljšo formo in dosegel dva zadetka, ponovno pa je bil u-spešen tudi Pablito Rossi. S to zmago so Turinčani vsaj za sedaj zaustavili plaz kritik. Kljub slabi igri je Roma na vrhu lestvice. V nedeljo je premagala Ascoli. toda s svojo igro še daleč ne zadovoljuje. Pomembna tekma je bila tudi v Vidmu, kjer ,sta Torino in Udine.se izenačila. Tekma je bila /do lepa, saj sta obe ekipi igrali brez taktiziranja in prikazali prvovrstno nogometno predstavo. V vrstah Vi-demčanov je zelo dobro igral Cau-sio. pa tudi šurjak je pokazal velik napredek. Po presenetljivi zmagi nad Ju- I ventusom je Verona poskrbela še ' za eno presenečenje, saj je sredi Genove premagala Genoo. ki je trenutno v slabih vodah. Sreča je bila tokrat Veroni precej naklonjena saj je 5 minut pred koncem tekme branilec Genoe Testeni zagrešil nesrečen avtogol. IZIDI 4. KOLA Avellino - Cagliari Catanzaro Cesena Genoa Verona Inter - Fierentina Juventus - Napoli Piša - Sarapdoria Roma - Ascoli Udinese - Torino LESTVICA Piša. Roma, Sampdoria 6: Fio-roitina, Torino, Inter. Udinese 6; JumenU)*, Verona. Cesena 4; Avel lino, Napoli 3; Ascoli, Cagliari, Ge noa. Catanzaro 2. PRRIONJE KOLO (10. 10) .Ascoli - Udinese; Cagliari - Piša; Cesena - Genoa; Fionentina - Ju-ventus; Napoli Roma; Sampdoria - Catanzaro; Torino - Inter; Verona Avellino. pobasso, Lazio - Cromonese, Lec-ce - Sambenedette.se, Milan - Bari, Palermo - Monza, Perugia - Bologna, Pistoiese - Ca vese, Reggia-na - Como, Varese - Arezzo. ZA TEKMO PROTI NORVEŠKI Veselinovič izbral 16 kandidatov Novi zvezni trener jugoslovanske reprezentance Todor Veselinovič je izbral 16 kandidatov za srečanje evropskega nogometnega pokala, ki bo 13. oktobra v Oslu. Kandidati so; Vratarja: Svilar (Antvverpen) in Ivkovič (Dinamo) Branilci; Hadžič, Zajec in Bošnjak (vsi Dinamo), Krmpotič in Jovin (oba C. zvezda). Hadžibegič in Stojkovič (oba Partizan) Vezni igralci: Petrovič (C. zvezda), Gudelj (Hajduk) in Klinčarski (Partizan) Napadalci; Sušič in Pašič (Sarajevo), Živkovič (Partizan) in Savič (C. zvezda) Na razpolago je še šest rezervnih igralcev, in sicer: Bračun, Deverič in Čerin (vsi Dinamo), Mdjedovič (Velež), Baždarevič (Željezničar) in Mrkela (Beograd). Zbor reprezentantov bo od 7.10. v Vinkovcih. TENIS DAVISOV POKAL ZDA in Francija v velikem finalu V sklepnem srečanju letošnjega Davisovega pokala, ki bo v Gre-noblu od 25 do 28. novembra se bosta srečali ekipi ZDA in Francije. V polfinalu so ZDA, ki branijo lanski naslov v tem pokalu, zlahka premagale Avstralijo s 5:0. Za veliko in enkratno presenečenje pa so poskrbeli igralci Francije, ki so s tesnim 3:2 premagali Novo Zelandijo in so tako po nič manj kot 50 letih v finalu tega največjega tekmovanja. Luigi Del Bianco zopet najboljši Na drugo mesto seje uvrstil Jože Hafner • Poropat 15. rv G.0.KK 0:0 1:1 0:1 0:0 3:0 3:2 2:1 2:2 2. ITALIJANSKA LIGA Hud spodrsljaj Bologne V četrtem kolu drugoligaškega p-venstva je prišlo do nekaj sprememb na čelu lestvice. Atalanta je namreč izgubila v Arezzu. tako da so jo dohiteli na vrhu lestvice Cavese. Catania in Milan, ki je z goloma Jordana in Cuoghija zmagal v Campobassu. Pomembno zmago na tujem je dosegel Lazio, Bologna pa je ponovno izgubila doma in je sedaj na dnu lestvice. IZIDI 4. KOLA Arezzo Atalanta 1:0 Bari Lecce 1:2 Bologna - Palermo 1:3 Campobasso - Milan 0:2 Catania - Reggiana 0:0 Cavese - Varese 1:0 Ccmo - Cremonese 0:0 Monza - Foggia 2:0 Pistoiese - Perugia 0:0 Sambenedettese - Lazio 0:1 LESTVICA Milan, Cavese. Atalanta, Catania 6: Cremontoe. Arezzo. Lazio, Campobasso 5; Lecce. Pistoiese, Como 4: Monza, Palermo, Varese, Perugia. Sambenedettese. Foggia 3: Bari. Reggiana, Bologna 2. PRIHODNJE KOLO (10. 10.) Atalanta - Catania, Foggia - Cam- I.uigi Del Blanco, zmagovalec nedeljske dirke za »Pokal Adries Luigi del Bianco je spet zmagal na cilju v Lonjerju po 5,5 km dolgem vzponu iz Boljunca do Ključa. Vendar je bila tokrat njegova zmaga dosti težja, saj je v Ljubljančanu Hafnerju našel izredno hudega nasprotnika, ki mu je vse do zadnjih metrov delal preglavice in se izkazal za zelo nevarnega nasprotnika. Na nedeljski dirki za «Pokal A-drie» za cikloamaterje seniorje se je predstavilo 28 tekmovalcev, v glavnem iz Trsta, in z ekipo pobratenega kluba Grosuplje. Dirka pa se jo praktično odločila v drugem izmed sedmih krogov na sporedu v dolinski občini, ko so Cerasari, Del Bianco, Hafner. Pecchiari in Pri-vileggi kmalu pustili za seboj o-stale konkurente in pet krogov vozili složno. V predzadnjem krogu sta popustila Pecchiari in Privileg-gi. tako da sta se klubska tovariša Hafner in Cerasari znašla sama proti izredno dobro pripravljenemu Del Biancu, specialistu v gorskih vožnjah. Ni jima pa uspelo, da bi v ravnini utrudila furlanskega vozača, tako da je trojica složno napadla klanec proti Borštu. Vodil je Cerasari, z ostalima dvema v ozadju, vendar je nad Borštom popustil, tedaj pa je silovito potegnil Hafner, ki je tako skušal izločiti Del Bianca iz boja za prvo mesto. Namera pa mu ni uspela, saj je furlanski vozač hitro reagiral in prvi priDeljal v Ključ ter nato z nekaj metri naskoka tud; v Lonjer. Del Biancova zmaga je popolnoma zaslužena, saj se je še enkrat izkazal za najboljšega. Drugi je bil Hafner, tretji Cerasari, z nekajminutnim zaostankom pa so privozili na cilj še ostali tekmovalci, med katerimi tudi Adriina predstavnika Macarol in Poropat. Vrstni red: 1. Luigi Del Bianco (GS Ofma), ki je 58 km dolgo progo prevozil v 1.38' 2. Jože Hafner (Rif Basso TS) po 20” 3. Cerasari' (Rif Basso TS) po 50” 4. Pecchiari (DL Ferroviario) po 1’32” 5. Privileggi (GS Gentleman) po 2’ 15. Poropat (Adria) 17. Macarol (Adria) »ssr&Sptr1® 21. Gliha (Grosuplje) ROKOMET Drevi v Trstu (21.00) Cividin - Magdeburg V okviru rokometnega tekmovanja za evropski pokal prvakov bo danes tržaški Cividin ob 21. uri v športni palači v Trstu igral proti Magdeburgu, ki gotovo sodi med najboljše evropske ekipe sploh. Zoran Kaiinic izjemno uspešen IZMIR — Jugoslovan Zoran Ka-linič je bij na namiznoteniških balkanskih igrah v Izmiru izjemno u-spešen. Zmagal je namreč med posamezniki, v moških dvojicah in v mešanih dvojicah. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ClTATEUE Državni prvaki pred nevarno krizo? ::... if.. Od štirih jugoslovanskih predstavnikov v treh vda ljubljansko Olimpijo, ki je v evropskih nogoetnih pokalih je izpadlo prav moštvo, ki bi moralo jurišati na sam vrh evropske ga nogometa in ki je še po devetih kolih prve jugoslovanske lige še nepremagano. Mislimo seveda na zagrebški Dinamo, ki je v devetih kolih jugoslovanskega prvenstva prejel vsega pet zadetkov, v evropskem pokalu pa je v Lizboni moral kloniti kar trikrat. Razočaranje med ljubitelji nogometa v Jugoslaviji je bi'o ob tem «evropskem neuspehu^ dokajšnje. Med navi jači Dinama pa še večje, če upoštevamo, da Zagrebčani tudi v nedeljo v domačem nastopu proti Slobodi niso stavnika v evropskih pokalih, beo-mogli preko neodločenega izida, grajska Crvena zvezda in Saraje-Ne samo to: morali so celo na- vo pa sta se morala zadovoljiti z doknaditi gol zaostanka. neodločenim izidom. kri7nf^T~aV'1' vrva^ *>rc<* hujšo presenečenje kola pa je to- dučnost 10: Željezničar, Sloboda, Po drugi strani pa kaže. da je )Tat PotkrM Vardar, ki je z o_ Olimpija. Velež 9; Rijeka Var- beograjski Partizan ujel najbolj- L™?,® ° J?™«3 J ' /V7r' - - moštvo Rt jeke. Ugodno pa je pre- Vojvodina 8; Dinamo (V) 7; Ga senelil tudi Velež, ki je doma lenika 5; Beograd 4. zanesljivo odpravil ekipo Beograda, ki je sama na repu prvenstvene lestvice. drugem delu ostala celo brez svojega najboljšega moža, brez Elsnerja. IZIDI 9. KOLA Hajduk - Radnički Dinamo (Z) - Slobcda C zvezda Željezničar Rijeka - Vardar Osijek - Galenika Sarajevo - Vojvodina Velež - Beograd Partizan - Dinamo (V) Budučnost - Olimpija LESTVICA Dinamo (Z) 15; Partizan 13; Sarajevo, Hajduk 11; Osijek. Bu- 4:1 2:2 2:2 1:2 1:0 0:0 3:0 3:1 1:0 šo formo. Doma je zanesljivo odpravil Dinamo iz Vinkovcih in se-da; zaostaja le za dve točki za vodilnim zagrebškim moštvom. Splitski Hajduk, ki je uspešno igral v pokalu UEFA, je nadalje In še beseda o sobotnem sreča- val z dobro igro in nasul Radnič- nju v Titogradu. V poprečni tek-kemu štiri zadetke. Reprezentant mi je slavila zmago domača Bu-Gudelj je bil tudi tokrat odličen, dučnost, toda morala se je pošte- PRIHODNJE KOLO (jutri) Slobcda - Vardar; Galenika -Sarajevo: Beograd - Osijek; Radnički - Velež: Dinamo (V) - Hajduk; Željezničar - Partizan; Olimpija - Crvena zvezda: Dinamo (Z) - Budučnost; Vojvodina - Ri- Ostala dva jugoslovanska pred- no potruditi, da je lahko odpra- jeka (7.10. po TV). •iiiiiiiHmiilittiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiiiitiiiiiiiniiiiiiiliiiiiillliitiiiiimiiiiiitliiiiiiiimomiiimiHiiimfiiiiii....iiiiiiifiiniMiiiinitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiniiiiimuniiin.........................i................ KOŠARKA V DRUGEM KOLU PRVENSTVA A-1 LIGE V deželnem derbiju zaslužena zmaga Tržačanov Goričani odpovedali v drugem polčasu - Scavolini še vedno praznih rok ainiiMt' Tudi v drugem kolu prve italijanske lige je prišlo do nekaterih velikih presenečenj. V prvi vrsti velja omeniti poraza lanskih finalistov za državni naslov milanskega Billyja in Scavolinija iž Pesara. Položaj Skansijevega moštva postaja že zaskrbljujoč. Nihče namreč ni pričakoval, da bi lahko Scavolini po dveh kolih ostal še vedno praznih rok. Nikoličeva Carrera pa je po pričakovanju izgubila v Bologni. Za nas pa je bil še posebno zanimiv deželni derbi med tržaškim moštvom Bic in goriškim San Be nedettom. Bic — San Benedetto 69:56 (30:33) BIC TRST: Robinson 15 (7:9). Bo-bicchio, Valenti 11 (3:5), Floridan, Dietrick 15 (3:4), čuk, Agostinis, To-nut 4, Fabbricatore 6 (4:4), Berto-lotti 18 (2:5). " ">■ KOLESARSTVO l! DIRKA PO EMILIJI Gavazzi najhilrejši BOLOGNA — Italijanski kolesar; ski cestni prvak — Pierino Gavaz-7,i je zmagovalec dirke po Emiliji. Zmaga Gavazzija je povsem zaslužena, saj je bil med vsemi, ki so start ali, najbblj aktiven in prizade ven. Najprej je pobegnil, toda prizadevni Baronchelli, ga je kot odličen gorski vozač dohitel in tudi prehitel. Pri zaključnem sprintu pa je Ga-vazzi premagal Continija in Bom binija in še drugih osem kolesarjev, ki so vsi skupaj privozili z glavnino na cilj. Medtem, ko se je moral Saronni nastopu odpovedati iz zdravstvenih razlogov, je Moser odstopil in s tem potrdil, da je ob letošnjem koncu sezone preutrujen in naveličan KONČNI VRSTNI RED 1. Cavazzi, ki je prevozil 250 km v 6.6T7” s poprečno hitrostjo 40,951 km na uro; 2. Contini: 3. Bombini: 4. Vandi: 5. Pedersen; fi. Caroli: 7. Savini: 8. Seiz: 9 Conti; 10. Haf-gedooren: ll. Baronchelli (vsi v času zmagovalca). Ropret zmagal LJUBLJANA — Na tradicionalni dirki za rNagrado veteranov* v Ljubljani je zmagal Bojan Ropret (Sava) pred Polončičem (Rog) in Pavličem (Rog). NOGOMET V PRVENSTVU C-l LIGE Triestina sama na vrha lestvice Tržačani so v nedeljo premagali še Fano v gosteh - Prihodnjič s Piacenzo , " " 1 ; ' , ; Fano - Triestina 1:2 (1:1) FANO: Boldini. Cazzola, Capra, Fusini, Pazzaglia, Tondi, Allievi (71. min. Garbuglia), Valentini (77. min. Cerri), Messersi, Allegrini, Mocri. TRIESTINA: Nieri (46. min. Ge-novese), Costantini, Trevisan, Leo-narduzzi. Mascheroni, Pasciullo, De Falco (C5.min. Prevedini). Tolfo, Pedrazzini, Rulfini. Ascagni. SODNIK: Mele iz Bergama STRELCI: v 26. min. Allievi (avtogol), v 40. min. Cazzola, v 66. min. De Falco. Triestina je v Fanu pospravila še dve zlata vredni točki. S to zmago na tujem igrišču, ki je že druga po vrsti, je sedaj že sama na vrhu lestvice, saj je Vicenza, ki je po prejšnjem kolu delila vrh lestvice s Triestino, doma igrala neodločeno z ekipo Mestre. čeprav je prvenstvo šele na začetku in bi bilo nesmiselno pretiravati, lahko mirno rečemo, da je ta začetek prvenstva Triestine, ki je doslej izborila polno število točk, izredno ohrabrujoče. Najprej je treba vzeti v poštev, ■IIIIMIIIIIIIIIinillllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMUlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMimillllllllllltmillHflllllllinitlllllllllllllllIHMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIIIII ____________________________________________________■_________________________________________________________________________ KOMINTAR MIRKA NOVOSELA IzL/J.lč/ V/. Že v prvem kolu veliko presenečenje Marsikdo je menil, da letošnje košarkarsko prvenstvo prve jugo slovanske lige ne bo zanimivo, češ da so v tujino in na odslu žanje vojaškega roka odpotovali nekateri asi, kot so Slamič, Da-lipagič. Jerkov, Nakič itd. že prvo kolo pa je pokazalo, da bo tudi letošnje prvenstvo privlačno in verjetno še mnogo bolj razburljivo od nekaterih prejšnjih. Lani, na primer, se je borba za državnega prvaka v glavnem odvijala med Cibmo in Partizanom. Letos pa je krog favoritov za osvojitev državnega naslova znatno . širši, kar bi moralo dati jugoslovanski ligi večji čar. Prav Cibona in Partizan sta tako v prvem kolu ostala praznih rok. Beograjčani so pred TV kamerami igrali proti Crveni zvezdi in po izenačeni borbi izgubili le za točko razlike. Resnici na ljubo, več je bilo pričakovati od Zeravičinih varovancev, ki letos odločno juri šajo na osvojitev končnega prvega mesta. Zagrebški prvaki pa so v Šibeniku zasluie no izgubili. Junak srečanja je bil mladi Dražen Petrovič, ki je dosegel kar 27 točk, sicer pa je vse moštvo Sibenke igralo odločno, zagrizeno in dokazalo, da bo odvzeti točki v Šibeniku izredno težko ali skoraj nemogoče. Tudi zmagati v Zadru bo izredno težko. To je okusila ljubljanska Olimpija, ki se je morala v Zadru zadovoljiti le s častnim porazom. Najbolj dramatično pa je bilo v Titogradu, kjer je sicer Budučnost zmagala s košem razlike, vodstvo Borca pa je vložilo protest, češ da je Obradovič dosegel koš pred končnim žvižgom in bi morali zato igrati podaljšek. Ostre diskusije po tekmi so trajale več kot pol ure, toda dve točki sta vendarle *ostali» v Titogradu. IZIDI 1. KOLA V ZADRU: Zadar ■> Olimpija Ljubljana 108:97 V ŠIBENIKU: Šibenka - Cibona Zagreb 78:72 V BEOGRADU: C. zvezda - Partizan BG 95:94 V SPLITU: Jugoplastika - Kvarner Reka 86:69 V TITOGRADU: Budučnost Borac čačak 81:79 V BEOGRADU: Radnički - Bosna Sarajevo 87:97 LESTVICA Zadar. Šibenka Šibenik, Crvena zvezda Beo-gard, Jugoplastika Split, Budučnost Titograd in Bosna Sarajevo 2; Olimpija Ljubljana, Cibona Zagreb, Partizan Beograd. Kvarner Reka, Borac čačak in Radnički Beogrd 0. PRIHODNJE KOLO (9.10.) Partizan - Bosna; Olimpija - Radnički; Kvarner - Zadar; Cibona - Jugoplastika; Borac - Šibenka; Crvena zvezda - Budučnost. iviuscne- oui (Ti iestina) da je ekipa zelo zrela, saj doslej ni občutila posledic krize v vodstvu ekipe, čeprav vemo kakšne negativne posledice ima vedno društveni položaj na igro ekipe. Po drugi strani pa je treba reči, da je Triestina posebno v Fanu zmagala, ne da bi igrala najbolj zagrizeno. Dosegla je namreč najboljši rezultat z najmanjšim trudom. če pri tem vzamemo v poštev dejstvo, da je Fano razmeroma dobro moštvo, lahko sklepamo, da je trener Buffoni letos sestavil res odlično ekipo. Triestina je v Fanu igrala zelo donosno. Potem ko je na nekoliko srečen način prešla v vodstvo z avtogolom Allievi ja, ki je preusmeril v lastna vrata strel Ascagnija, je precej uspešno zaustavila napade domačinov, ki pa so nekaj minut pred koncem prvega polčasa izenačili na zelo dvomljiv način. Domači igralec Cazzola je namreč z glavo preusmeril v vrata predi o-žek soigralca. Na beli črti je žogo odbil Trevisan. Sodnik je ob splošnem začudenju dosodil Fanu zadetek. V drugem polčasu pa je Triestina menila, da je Fano porabil svoje energije in nekako ob 60. minuti začela s silovitimi napadi. Obramba Fana je zdržala, čeprav s težavo le 5 minut. Nato pa je De Falco mojstrsko preusmeril v vrata predložek Prevedinija. Triestina je zamrznila igro in dosegla pomembno zmago. IZIDI 3. KOLA Fano - Triestina 1:2 Forli - Brescia 2:2 Vicenza - Mestre 1:1 Parma - Sanremese 1:1 Piacenza - Padova 1:1 Pro Patria - Carrarese 0:1 Rimini - Modena 0:0 Rondinella - Trento 0:0 Treviso - Spal 2:1 LESTVICA Triestina 6; Vicenza 5; Sanreme-se, Mestre, Parma 4; Trento, Padova. Carrarese, Rimini. Fano, Piacenza, Treviso 3; Spal, Modena, Rondinella, Forli 2; Brescia, Pro Patria 1. PRIHODNJE KOLO (10. 10.) Brescia - Rimini; Carrarese -Treviso: Fano - Pro Patria; Mestre - Forli; Modena - Trento: Padova - Vicenza; Sanreme.se - Rondinella; Spal - Parma; Triestina -Piacenza. Pavla - Gorizia 2:2 (1:0) GORIZIA: Colavetta, Grazzolo (Zanetti), Marassi, Lazzara, Lombardo, Comisso, Codarin (Bertoia), Antoniazzi, Urban, Marcati, Colom bo. Gorizia je na gostovanju v Pavii dosegla pomembno točko. Sicer je treba povedati, da bi Goričani z igro, *ki so jo predvajali v drugem poičasu, lahko zmagali Vsekakor pa je treba poudariti, da je Gorizia igrala bolje od predzadnjega srečanja doma proti Ospi-talettu, kar je že dober znak za naprej. V goriškjh športnih krogih pa se govori, da je društvo kupilo novega igralca, izrazitega napadalca, ki bi svoj nastop opravil že na sobotnem srečanju proti Novari. SAN BENEDETT.) GORICA: Biag-gi 4, Valentinsig 2. Vazzoler 4, La-garde 7 (1:1), Sfiligoi 5 (1:3). Cec-chetti 1 (1:5), Pieric 4, Mayfield 23 (7:11), Bianco, Ardessi 6. SODNIKA: Filippone iz Rima in Bollettini iz Benetk PON: Tonut (38) in Valentinsig (39) Po sicer tehnično dokaj skromni, a borbeni tekmi je tržaški Bic zasluženo premagal goriški San Benedetto. Tržačani niso igrali na izredni ravni, a so bili bolj konstantni od Goričanov, ki so po dobrem IZIDI 2. KOLA Rancoroma - Ford 84:70 Sinudjne - Carrera »0:71 Cidneo - Binova 96:80 Honky - Billy 74:64 Cagiva - Latte Sole , 88:85 Peroni - Bertold ' ' 87:89 T.ebole Seavollni 65:63 Bic - San Benedetto 69:36 LESTVICA Berloni Turin, Sinudjne Bologna, Cidneo Brescia, Bancoroma Rim in Cagiva Varese 4: Peroni Livorno, Honky Fabriano, Biily Milan, Carrera Benetke, Lebole Mestre in Bic Trst 2; Scavolini Pesaro, Latte Sole Bologna. Ford Cantii, Binova Rie-ti in San Benedetto Gorica 0. PRIHODNJE KOLO (10. 10.) Billy - Bic; Berloni - Cagiva: Ford - Cidneo: Binova - Latte Sole: Scavolini - Carrera: Sinud.vne - Banco-rntna: Sen Benedetto - Peroni; Lebole - Honky. prvem polčasu povsem odpovedali v drugem delu. cMojstcr obrambe* De Sisti je v začetku presenetil z izredno učinkovito cono, ki ni dopuščala tržaškim košarkarjem, da bi zlahka prišli do meta. V napadu pa je že Mayfield poskrbel, da je San Benedetto vodil skoraj ves prvi polčas in ob koncu tudi imel tri točke prednosti. Med odmorom je D’Amico bržkone dobro poučil svoje varovance, ka ko naj premagajo nasprotnikovo a branibo. In res Tržačani so z nekaterimi protinapadi in učinkovitejšimi potezami v napadu prešli kaj kmalu v vodstvo in ga tudi obdržali do konca tekme. V tem delu je pri San Benedetto popolnoma zatajil Lagar-de, ki je celo zgrešil veliko število stoodstotnih priložnosti. Mavfield ni zadeval več kot v prvem polčasu, pri Biču pa se je razigral Berto-lotti, medtem ko so tudi Valenti. Dietrick in Robinson dali svoj doprinos k zmagi. (Marko) PRVENSTVO A-2 LIGE Nepričakovan poraz Tanjevičeve ekipe Tudi v italijanskem košarkarskem prvenstvu A-2 lige so odigrali 2. kolo. V tej konkurenci so samo še štiri nepremagane peterke: Sav Bergamo, Mangiabevi Ferrara, Vigevano in Napoli. Tokrat so štiri ekipe zmagale na domačem terenu, enak u-speh pa so izbojevale tudi gostujoče. Med tistimi, ki so ostale praznih rok (toda na nevtralnem igrišču) je tudi Indesit Caseria, za katero igra Slavnič. trener pa je Ta-njevič. Tudi po drugem prvenstvenem nastopu pri', je' Udinese praz nih rok. IZIDI 2. KOLA Brillante - Sapori 93:84 Napoli - Sacramora 72:68 Indesit Mangiabevi 92:100 Vigevano - Benetton 78:77 Sav Bergamo - Udinese 93:82 Italcable - Rapident 73:75 Coverjeans - Riunite 56:65 LESTVICA Sav Bergamo. Mangial)evi Ferrara, Vigevano in Napoli 4; Benetton Treviso, Brillante Forli, Bartolini Brindisi, Riunite Reggio Emilia, Sapori Siena. Indesit Caserla, Sacramora Rimini in Rapident Livorno 2; Italcable Perugia. Udinese. Coverjeans Roseto in Farrow’s Firen-ze 0. PRIHODNJE KOLO (10. 10.) Bartolini - Vigevano: Rapident -Coverjeans: Udinese - Farro\v's; I-talcable - Brillante; Sacramora * indesit: Sapori - Napoli: Benetton -Sav: Riunite v Mangiabevi. iiiiMiiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiniiMMiiiHMiiiiimiimiiiiiin KOŠARKA PRVENSTVO C-l LIGE Gostje dokaj uspešni Jadran bo v soboto igral doma proti ekipi Castiglione Glavna značilnost prvega kola pr venstva C-l lige je verjetno ta, da so bila gostujoča moštva dokaj u spešna. V osmih 'ekmah so namreč gostje pobrali točno polovico razpoložljivih točk. Žal. med le-temi ni Jadrana, ki je v soboto gostoval v Vidmu in v svojem prvem nastopu v letošnjem prvenstvu doživel poraz. Sicer pa imajo naši košarkarji možnost, da se oddolžijo za uvodni spodrsljaj že v soboto, ko bodo doma igrali proti moštvu Castiglione iz Bologne. Bolonjčani so v prvem kolu izgubili proti Vicenzi, ki naj bi sodila med glavne favorite za prestop v višjo ligo. IZIDI 1. OLA Eurocar - Jadran 71:68 Castelfranco Pachera 75:63 Stefanel - Maltini 69:88 Culligan - Teramo 63:69 Canella -Caveja 84:70 Castiglione - Pall. Vicenza 68:72 Budrio - Portorecanati 74:88 CIS - Ben XIV Cento 73:65 ODBOJKA NA DVEH TURNIRJIH V UUBUANI Zadovoljiv nastop Bora in Brega Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana - Vič ob pomoči OK Partizan Vič in OK ŠDOŠ Brezovica je organizirala v veliki dvorani študentskega naselja dva mednarodna (moški in ženski) odbojkarska turnirja, ki sta glede na trenutne potrebe vseh nastopajočih šesterk res odlično uspela. Nastopile so tudi tri naše ekipe — Breg in Bor v ženski konkurenci ter Bor v moški. Poleg treh slovenskih šesterk še Nuova Pallavolo iz Tista. Povsem zasluženo sta slavila slo venska drugoligaša: Merkur iz Nove Gorice v ženski konkurenci ter Šempeter pri moških. Oba zmagovalca sta končala turnir nepremagana. Goričanke so imele najtežjo delo z borovkami, saj so jih premagale šele po treh setih dokaj izenačene igre in v odločilnem na razliko, ko so Tržačanke vodile s 14:10. Poudariti velja, da so ekipe iz Slovenije že dobro pripravljene, saj so pred skorajšnjim začetkom prvenstva. Lepa je bila tudi tekma med Bre gom in Partizanom Vič, čeprav so bile igralke že dobro utrujene. Gre omeniti, da se je igralo po sistemu vsak z vsakim, na dva dobljena niza. Trenerja obeh naših ekip sta bi I Breg 2:0; Bor •Jartizan Vič 2:1; la z nastopom Brega in Bora v Ljub- Merkur - Breg 2:0; Merkur - Bor Ijani zadovoljna. V moški konkurenci je zmagal Šempeter iz okolice Žalca, ki bo letos nastopal kot novinec v 2. zvezni ligi. Zmagovalci pa so imeli precej sreče, saj so odigrali zadnje sre Čanje z Nuova Pallavolo iz Trsta takoj potem, ko so Tržačani odigrali tri izredn bojevite nize z Brezovico. To pa jim je povsem odvzele moči, da »o imeli šempetrčani raz meroma lahko delo do končne zmage. Ne glede na to, da je vrsta Bo ra osvojila zadnje mesto, ni razočarala. če izvzamemo prvi nastop z Nuovo Pallavolo. Tako Šempetru kot tudi Brezovici pa so odvzeli niz in niso odigrali podrejene vloge, pa čeprav ekipa ni uigrana in povrhu je nastopila okrnjena. To je bil o-benem tudi prvi uradni nastop Bo rove ekipe, ki bo letos igrala močno pomlajena in povsem spremenjena. Kljub temu, da so odigrali šest tekem v vsaki skupini, je tekmovanje ob dobri organizaciji potekalo brez zastojev. ŽENSKE Merkur - Partizan Vič 2:0; Bor - 2:1: Breg - Partizan Vič 2:1. Končni vrstni red: 1. Merkur No va Gorica 6; 2. Bor Trst 4; 3. Breg 2; 4. Partizan Vič 0. MOŠKI Nuova Pallavolo Trst - Bor 2:0; Šempeter - Brezovica 2:0; Šempeter - Bor 2:1; Nuova Pallavolo Trst - Brezovica 2:1; Šempeter - Nuova Pallavolo Trst 2:0; Brezovica Bor 2:1. Končni vrstni red: 1. Šempeter 6; 2. Nuova Pallavolo Trst 4: 3. Brezovica 2: 4. Bor Trst 0. (G.F.) LESTVICA Eurocar Videm. Castelfranco, Mal-tini Pistoia. Teramo Basket, Cancl-la San Dona, Pall. Vicenza, Portorecanati in CIS Pordenon 2; Jadran Trst, Pachera Sai Bonlfecio. 'tefa-nel Treviso, Culligan Firence, Caveja Forli. Castiglione Bologna, Budrio Be. Ca. in Ben XIV Cento 0. V prihodnje kolu (9. 10.) bo Jadran igral v tržaški športni palači ob 20 30 proti bolon jskemu moštvu TENIS Barazzutti državni prvak SANREMO — Corrado Barazzutti je osvojil sedmič zaporedoma naslov italijanskega prvaka. V finalu je premagal mladega Claudia Panatto s 6:1, 7:6, 4:6, 3:6 in 6:3. OBVESTILA li ŠZ Bor - Košarkarska sekcija sporoča, da bo jutri, 6. oktobra, ob 20. uri seja odbora sekcije. Obvezna prisotnost! ŠZ Bor - Atletska sekcija speioča, du bo seja odbora atletske sekcije danes, 5. oktobra, ob 20.30 na stadionu «1. maj». « * • ŠZ Bor Odbojkarska sekcija sporoča, da bo prvi trening ženske začetniške ekipe danes, 5. oktobra, ob 17.30 na stadionu «1. mai». Igralke se lahko vpišejo ue-posredno pred treningom. * • * ŠK Kras - Odsek za rekreacijo obvešča, du se bo v kratkem pričela v telovadnici v Kepnu rekreacijska telovadba za odrasle. Vpi-sovnnje in podrobnejše informacije pri Lilijani Kralj - Budin, Salež, tel. 229-375 do 10. oktobra. HI-FI CAR Vam na uslugo za PRODAJO — NAMESTITEV - POPRAVILA AVTORADIA IN PROTITATVINSKIH NAPRAV TRŽIČ, Ul. Fontanot 3 - tel: 0481/45382 ODBOJKA SVETOVNO PRVENSTVO Poraz proti NDR usoden za Italijo «Azzurri», ki so branili srebrno odličje iz leta 1978, bodo sedaj igrali v tolažilni skupini Prvi krog 10. SP v odbojki za •Hoške je končan. Tudi tekmovanje v Argentini je prineslo nekaj presenečenj. Za največje razočaranje pa je prav gotovo poskrbela Italija, svetovni podprvak iz leta 1978, ki je izločena iz boja za uvrstitev na končni lestvici od 1. do 12. mesta. Varovanci trenerja Pittere so izgubili odločilno srečanje z NDR s 3:0 (14, 6, 9) in so zaradi slabega količnika v setih tretji za Kanado, NDR, toda pred slabo Avstralijo, ki je bila seveda zadnja brez dobljenega niza. Potem ko so Italijani tesno premagali Kanado s 3:2 (5, —9, 5, —13, 8), so v odločilnem srečanju z vzhodnimi Nemci povsem razočarali in odpovedali, tako da je bil poraz neizbežen. To, kar smo napisali pred samim pričetkom SP. da Italija ne bo zmogla ponoviti enkratnega uspeha iz Rima se je povsem uresničilo. U-Pati je le, da razočarani Bertoli in tovariši ne bodo popustili in da bodo le zaigrali tako kot znajo, ker edino tako lahko osvojio mesto za dvanajsterico najboljših. Drugače obstaja nevarnost ponovnega «fia-ska» kot pred osmimi leti v Mehiki. Skupina boljših 12 reprezentanc je naslednja: Japonska, Argentina. SZ, Bolgarija, NDR, Kanada. Kuba, Poljska, LR Kitajska, Južna Koreja, ČSSR in Brazilija. V tolažilni skupini za končni vrstni red od 13. do 24. mesta pa bodo igrale naslednje države: Mehika, Tunizija, Čile, ZDA, Avstralija, Italija, Romunija, Venezuela, Francija. Finska Ubija in Irak ATLETIKA Moštveno prvenstvo Jugoslavije SARAJEVO - V nedeljo je bilo v Sarajevu jugoslovansko atletsko državno prvenstvo, ki so ga prvič izvedli po novem: z osmimi finalisti in po enim tekmovalcem na disciplino. Med člani je po pričakovanju zmagala Crvena zvezda pred drugim moštvom istega kluba, celjski kladi-Var pa .je zasedel imenitno tretje mesto. Najboljši rezultat prireditve je dosegel 30-letni Dmitar Marčeta, ki je disk vrgel 60,90 m daleč in tako za 18 cm izboljšal jugoslovanski rekord Zdravka Pečarja iz leta 1974. V ženskem delu tekmovanja pa je bila najboljša Senta pred Slavonijo in Sarajevom. Mariborčanke so bile pete. Vreme ni bilo naklonjeno organizatorjem in atletinjam, ki so na stadionu JLA dosegle večinoma poprečne rezultate. Nekaj boljše od drugih sta tekmovali samo Pergarjeva na 1.500 m in čolovičeva na 800 m. Dekleta so tekmovala v Beogradu. TENIS Davisov pokal PARIZ —* Žrebanje za Davisov pokal v tenisu za leto 1983 bodo o-pravili v četrtek na teniškem igrišču Roland Garros v Parizu. M!ad!nske igre RIM — Ob prisotnosti predsednika republike Pertinija so se včeraj v Rimu začele letošnje mladinske igre. Igre je odprl minister za turizem Signorello. NOGOMET1 V 3. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE Po nedeljski zmagi Primorje samo na vrhu lestvice Zarja in Kras na domačem igrišču prepustila točko gostom - Poraz padriško-gropajske Gaje Domio — Primorje 0:1 (0:0) DO MIO: Barichievich, Pinetti (v 70. min. Neppi), Crevatin, Gaeta, Zacchigna, Martin, Barnaba, Maco-ratti, Imani, Barnabei, Maiorano. PRIMORJE: Mikor, G. Husu, S. Husu, Angileri, Samese, Caharija, Bortolotti (v 75. min Štoka), Antoni, Di Benedetto, Vidah, Rustja. STRELEC: v 65. min. Di Benedetto. Z edinim nevarnim udarcem v vsem srečanju, in sicer iz prostega strela izven kazenskega prostora, si .je proseško Primorje v gosteh proti ekipi Domia zagotovilo obe točki in obenem tudi prvo mesto na lestvici. Kljub zmagi pa Prosečani niso igrali najbolje, toda tudi domačini niso bili preveč prodorni in tako se je igra skozi vse srečanje odvijala pretežno na sredini igrišča. Oba vrathrja nista bila niti enkrat samkrat zaposlena, kar dokazuje, da sta cbe ekipi ubrali obratni sistem igre. Če ne bi Di Benedetto realiziral iz prostega strela, bi se tekma gotovo zaključila z delitvijo točk. Na slabo igro sta seveda vplivala tudi grdo igrišče in burja. ki je vseskozi ovirala normalen potek srečanja. H W. Kra* - CGS 2:2 (0:2) KRAS: Coronica, Šugan, Klun, Škabar, Villalta, Puntar, Ferfolja, Dario Olivo (v 42. min. Milič), Samec, Sergio Olivo, Košuta. CGS: Acampora. Righel, Rebez, Bi sel, Celigoi, Verona, De Pangher, Crizsan, Tesevich, Cesta. Abrami. STRELCI: v 7. in 38. min. Abra mi, v 67. min. Milič, v 82. min. Villalta (11-metrovka). Tudi v tretjem nastopu v letošnjem prvenstvu so krašovci odnesli z igrišča pozitiven rezultat. Sodeč po rezultatu iz prvega polčasa pa prav gotovo ni kazalo na najboljše. Gostje so povedli že v 7. minuti, ko, je Abrami z diagonalnim stre lom z roba 16-inetrskega prostora neubranljivo premagal Krasovega vratarja. Nekaj minut kasneje je popolnoma neovirani Košuta v bližini vrat zamudil edinstveno priložnost, da izenači. V 25. minuti pa je dobro posredoval Acampora, ki je lepo ubranil strel Krasovega napadalca. Belo-plavi so podvojili v 38. minuti z Abramijem, ki je iz dvomljivega položaja brez težav premagal Coronico. Za razburljiv začetek drugega polčasa pa je poskrbel tudi izredno slab sodnik, ki V PRVI AMATERSKI LIGI Vesna doma znova praznih rok Poraz proti enajsterici Cima Adviser je bil popolnoma zaslužen Vesna — Cima Adviser 1:3 (0:1) VESNA- Bubnich, Schettini, Purič, Somma, Pribac, Baaiacco, Bruno. Pipan, Starc, Candotti, Kostnapfei. CIMA ADVISER: Parovel, Stani, Verzi, Coronica, Rados Cordini, Del Negro, Botta, Mendella, Toset to Pascon STRELCI: v 37. min. Coronica, v 54. min. Mendella, v 60. min. Candotti (11-metrovka), v 66. min. Mendella. Vesna je že drugič v tem začetnem delu prvenstva prepustila gostom celotni izkupiček. Poraz je bil tudi tokrat popolnoma zaslužen, saj je bila tržaška ekipa boljša v vseh elementih igre. Predvsem so gostje gospodarili na sredini in ta ko kar naprej zalagali: svoje nana-dalce z uporabnimi žogam:. Tako sta imela Pascon in Mendella celo vrsto ugodnih priložnosti. Zlasti se je izkazal Mendella ki je večkrat, ogrozil vrata domačinov in popolnoma zmedel vso kriško obrambo. Začetek je bi sicer spodbuden, pa čeprav niso «plavu ustvarili nobene priložnosti za gol. Okrog polovice polčasa so se gostje nekoliko prebudili, najnevarnejši pa je bil Tosetto z lepim prostim strelom, toda Bubnich je z izrednim posegom rešil svoja vrata. Kmalu zatem je Coronica povedel svoje moštvo v vodstvo z natančno izvedenim prostim strelom iz neposredne bližine vrat V drugem polčasu so gostje takoj pritisnili in že v 9. min. dose gli drugi gol po zaslugi odličnega Mendelle. ki je z lepim strelom izven kazenskega prostora neubranljivo premagal domačega vratarja. Zgledalo .je, da bo tedaj tekme ODBOJKA INTERLIGA ZA PIONIRKE Naše mlade igralke zadovoljile Brežanke v Dolini in borovke na «1. maju» osvojile 2., oz. 3. mesto V okviru odbojkarske interlige za pionirke, ki je na pobudo odbojkarskih organizacij iz Nove Gorice, Kopra ter Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, sta bila v nedeljo pri nas dva turnirja, in sicer na stadionu «Prvi maj* v Trstu in v Dolini. Če je turnir v Dolini potekal povsem regularno, pa tega ne moremo reči za «tržaški turnir*, saj so Koprčanke nastopile s starejšimi igralkami (na tej prireditvi lahko nastopajo odbojkarice rojene leta 1968 in mlajše). Ne glede na ta, sicer «nezaželeni primer*, pa mislimo, da sta oba turnirja uspela in predvsem pobuda se nam zdi dokaj hvale vredna. Za naše mlade odbojkarice je ta prireditev izredna priložnost, da si naberejo predra gocenih izkušenj, poleg tega pa je interliga tudi priložnost, da se naj mlajše odbojkarice z obeh strani meje med seboj spoznajo, spoprijateljijo. Brežanke so v Dolini osvojile dru go mesto. Trener Učo Jurkič je bil s svojimi varovankami povsem zadovoljen. Sicer pa .je bilo moštvo Kanala' za razred boljše od ostalih dveh tekmecev. Tudi borovke (na stadionu »Prvi maj*) niso zapustile slabega vtisa •n predvsem v drugem setu proti moštvu Brd so pokazale zadovoljivo tehnično pripravo in dobro mero Požrtvovalnosti. Turnir v Dolini IZIDI Kanal - Koper C 2:0 (0, 4) Breg - Koper C 2:0 (9, 12) Kanal - Breg 2:0 (9, 0) LESTVICA Kanal 4; Breg 2; Koper C 0. POSTAVE KANAL: Bukovec, Bucik, Strgar, Mlak, Rejc, Krnelj, Berlot, Tušar. 1. - L Belmez 1 2. Bangie Bi 2 z. - 1. Comoda 1 2. Bresso X 3. - 1. Tre Non 2 2. Efper X 4. - 1. Amoght X 2. Ammer 1 5. - 1. Marilius X 2. Batmeur B. X «. - 1. Bizza 2 2. My Blood 1 KVOTE 12 - 22.051.000 lir n - 1.050.000 lir 14- 81.000 lir BREG: Sancin, Tavčar, Možina, Velikonja, Elizabet Žerjal, Maran zina, Pertot, Elena Žerjal, Stranj. Turnir v Trstu Koper B - Bor 2:0 (6, 4) Koper B - Brda 2:0 (3, 8) Brda - Bor 2:0 (3, 12) LESTVICA Koper B 4; Brda 2; Bor 0. POSTAVE KOPER B: Radišič, Bešvir, Uršič, Parnič, Omerčekajič, Patelin, Rutar, Zlatkovič, Malaušek. BRDA: Strgar, Bensa, Skočaj, Erzetič, Roja, Ferjančič, Palik, Er-nješ BOR: Foraus, Centazzo, Lozej, Bandelj, Valenčič, Legiša, Požar. NOGOMET Mednarodna tekmovanja RIM — Ta teden bo na sporedu več mednarodnih tekem v okviru raznih nogometnih prvenstev. Levji delež bo vsekakor šel kvalifikacijskim tekmam za evropsko prvenstvo reprezentanc, ki bo leta 1984 v Franciji. Že jutri bosta na sporedu tekmi med Belgijo in Švico (1. skupina) in Češkoslovaško in švedsko (5. skupina, v kateri nastopa tudi Italija). V četrtek bo prijateljska tekma Francija - Madžarska, jutri pa bodo odigrali povratno tekmo v pokalu UEFA med Kninom in AEK iz Aten. V soboto bo spet v ospredju tekmovanje za evropski pokal med Luksemburgom in Grčijo, medtem ko bo v nedeljo na sporedu zanimiva tekma Poljska Portugalska. KOŠARKA Uspeh Forda DUNDELANGE - V prvi tekmi prvega kola košarkarskega pokala prvakov je italijanska peterka Forda iz Cantuja z lahkoto v gosteh premagala luksemburški Dudelange. Že rezultat 99:51 (52:21) zgovorno priča o poteku tekme, ki je bila pravi monolog Italijanov, med katerimi je dal Riva največ, 20 točk. Danes se bo v Rimu začelo svetovno prvenstvo v modernem pen-tatlonu. Italijani bodo skušah ponoviti uspeh z lanskega leta, ko so osvojili bronasto kolajno. konec. Toda sodnik je dosodil 11 metrovko v korist Vesne. Realiziral jo .je Candotti in tako so Kri Žani lahko še upali v sicer neza služen remi. Kmalu zatem pa je V 1. AL so tržaške enajsterice i-grale dokaj uspešno in nekoliko popravile slab vtis iz prejšnjih kol. Najbolj je presenetilo mlado moštvo Costalunge, ki je na domačih tleh odpravilo nekdaj zelo močno Palmanovo. Kriška Vesna pe je spet razočarala svoje navijače, saj je že drugič (v treh tekmah) izgubila in to spet na domačem igrišču. Križani se bodo morali resno zamisliti nad rezultati, saj je samo 1 točka na lestvici boren izkupiček, čimprej bo morala torej Vesna zaigrati bolj prodorno, kajti osvojene točke na začetku prvenstva so zlata vredne in ožnogočajo hiirno' 'nadaljevanje. Vesno čaka že v nedeljo težko gostovanje proti Sangiorgini. Za to srečanje se morajo Križani dobro pripraviti in odnesti pozitiven rezultat. IZIDI 3. KOLA Portuale - Stock 3:0 Fortitudo - Sangiorgina 2:2 S. Giovanni - S. Canzian 3:2 Costalunga - Palmanova 2:0 Torviscosa - Como Rosazzo 3:0 Vesna - Cima Adviser 1:3 Pieris - Pro Fiumicello 1:1 Ronchi - Percoto 2:2 LESTVICA Torviscosa in Percoto 5, Portuale, Cima Adviser, Pro Fiumicello in Pieris 4, Ronchi. Costalunga, S. Canzian, Fortitudo, S. Giovanni in Sangiorgina 3, Vesna, Palmanova, Cor-no Rosazzo in Stock 1. PRIHODNJE KOLO (10. 10.) Palmanova Ronchi, Percoto -Pieris, Cima Adviser - Fortitudo, S. Canzian - Costalunga, Corno Rosazzo - S. Giovanni, Sangiorgina - Vesna, Stock - Torviscosa, Pro Fiumi-cello - Portuale. Mendella dosegel še tretji gol za svoje moštvo in pokopal še zadnje upe domačinov. Fabio JADRANJE Prvenstvo »tornado* SABAUDIA — Po predvidevanjih je Tržačan Danelon zmagal tudi v šesti preizkušnji italijanskega jadralnega prvenstva v razredu »tornado* in s tem osvojil državni naslov. je igralcem obeh ekip nepotrebno kazal rumene kartone in se dvakrat odločil celo za rdečega. V 22. minuti je Milič iz izredno težkega položaja s srednjevisokim strelom poslal žogo za hrbet presenečenega vratarja gostov. Osem minut pred koncem tekme se je spet postavil v ospredje sodnik, ki je Krasu dosodil izmišljeno 11-metrov-ko, potem ko je nekaj minut prej spregledal očiten prekršek nad Fer-foljo v kazenskem prostoru CGS. Najstrožjo kazen je realiziral Villalta in tako izenačil, kar je pra vično plačilo za obe ekipi. Z. S. Zarja - San Pler dMsonzo 2:2 (1:2) ZARJA: Puzzer, Grgič (23. min. Benčič), Tognetti, Franko, ‘Makor, Križmančič, Damjan Fonda, Udovi-cich, Gatta. Sossi in Vojko Ražem (Egon Fonda). S. PIER DTSONZO: Todon, Brau-lin. Piazza. Moris, Sedel, Caus, Ma-lignani, Zoia, Lubiana. Bonaldo, Ter-neglia (v d.p. San Martino). STRELCI: v 1. min. Damjan Fonda. v 26. min. Mori, v 40. min. Ma-lignani in v 59. min. Križmančič. Tudi v tretjem kolu je morala bazoviška Zarja na lastnem igrišču prepustiti točko nasprotniku. Tekmo so zarjani dobro začeli, saj so že v prvi minuti zatresli nasprotnikovo mrežo in bili še nekajkrat nevarni. Vse je torej kazalo, da bodo Bazovci z lahkoto zmagah, saj jim nasprotnik ni bil dorasel. Kot pa se večkrat dogaja, so se Bazovci preveč zaprli v obrambo in prepustih pobudo gostom, ki so v 26. min. izenačili z lepim strelom Morija. Po golu se je Zarja nekoliko predramila in nekajkrat nevarno streljala na vrata gostov. Toda v 40. min. je Malignani z veliko mero sreče povedel svojo moštvo v vodstvo. V drugem polčasu je Zarja takoj pritisnila in nekajkrat je moral gostujoči vratar odločno poseči. Toda v 59. min. je bil Križmančič naj-prisebnejši in je v gneči poslal usnje v mrežo. V nadaljevanju je Zarja poskušala nadoknaditi zamujeno, toda gostujoči vratar je z nekaterimi izrednimi posegi vedno rešil svojo mrežo. Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat kapetan Križmančič n Damjan Fonda. Gaja — Supercaffe 1:2 (0:2) GAJA: Paulin, Maks Grgič, Ga-hrielli. Kalc, Boris Rismondo (Križmančič), Kralj, Marko Rismondo, Mahnič (Pečar), Branko Grgič, Slavec, Milič. STRELCA: v 20. min. (avtogol) in v 63. min. Gabrielli, v 34. min. Giovannini. V prvem polčasu so gostje pokazali res solidno in organizirano i-gro. kljub temu pa so v vodstvo prišli šele po nerodnem avtogolu Gabriellija. Domača enajsterica si je sicer skušala utreti pot v obrambo gostov, vendar ni našla pravega orožja niti nobene vrzeli, Supercaffe pa je pred odmorom iz prostega strela še enkrat premagal padriško-gropajskega vratarja. V drugem polčasu je Gaja zaigrala popolnoma drugače in je s hitrimi protinapadi spravljala v škripce gostujočo obrambo. Do tega preobrata v vrstah Gaje je prišlo zlasti po zaslugi Pečarja, ki je zamenjal Mahniča in je s svojim dinamizmom vnesel veliko svežine v vrste domače enajsterice, ki si je tako ustvarila tudi vrsto lepih priložnosti. Tudi Gabrielli se je odkupil za spodrsljaj iz prvega polčasa in je z izredm lepim zadetkom znižal zaostanek na 2:1. Gajevci so tedaj dali vse od sebe, da bi izenačili, vendar jim je sreča obrnila hrbet, saj je Ljubo Milič po podaji Branka Grgiča tudi zadel prečko, toda vrata gostov so bila kot začarana. Najbolj pomembna stvar, ki jo lahko izluščimo iz nedeljskega za-vrtljaja v 2. AL, je brez dvoma prvo mesto na lestvici proseškega Primorja. Primorje ima sedaj pet točk in se vrača od Domja z zmago, kar bo prav gotovo pozitivno vplivalo na moralo varovancev trenerja Mikuša. Sicer pa so naše ostale enajsterice igrale poprečno, čeprav so močno popravile efikantnost v napadu. Zarja in Kras sta ponovno remizirala, medtem ko je morala Gaja poražena z domačega igrišča. Skratka, naše enajsterice so zabile šest golov, prejela pa prav toliko. Gaja je sedaj zadnja na lestvici in bo morala najbrž popraviti svojo igro, predvsem v obrambi, ako hoče upati na mimo prvenstvo. IZIDI 3. KOLA Campanelle - C. E. Prisco 1:2 Kras - CGS 2:2 Domio - Primorje OH Opicina - Muggesana 2:2 S. M. Sistiana - Giarizzole 0:0 Gaja - Supercaffe L 2 Zarfa - Isonzo 2:2 Zaule - Libertas 3:0 LESTVICA Primorje 5. Zaule, Muggesana, CGS, Giarizzole, C. E. Prisco, I-sonzo in Supercaffe 4, Libertas in Kras 3, Domio, Opicina in Zarja 2, Campanelle, S. M. Sistiana in Gaja 1. PRIHODNJE KOLO (10. 10.) Muggesana - Zaule, Libertas - Za- rja, Supercaffč - Kras, Primorje -Opicina. Giarizzole - Domio. CGS • Gaja, C. E. Prisco - S. M. Sistiana, Isonzo - Campanelle. Italija «Under 21» na Dunaju Nogometna reprezentanca Italije pod 21 letom bo odigrala jutri na Dunaju prijateljsko tekmo proti avstrijskim vrstnikom. Prejšnji teden so začeli igralci ameriškega nogometa, najbolj popularnega športa v ZDA. s stavka I-gralci, teh je kakih 1.500. zahtevajo večje nagrade od tistih, ki jih prejemajo igralci bezbola. Avellino - Cagliarl X Catanzaro - Cesena X Genoa - Verona t Inter - Fiorenttna X Juventus - Napoli 1 Piša - Sampdoria 1 Roma - Ascoli 1 Udinese - Torino X Bologna - Palermo 2 Campobasso - Milan 2 Sambenedettese - Lazto Z Rimini • Modena X Giulianova • Teramo 1 KVOTE 13 — 83.224.900 Ur 12 — 1.998.500 lir MmiuiHfiHHiittiniiiiiiiiHniiiiiiHiiiNminmiiiiiiinNniimiiiHiiiiiiuiiiiiiiHHfHiiiiiiiiiinMiiiiinmMiiMiHminniiiiiiinmmimiiNfmiimiMiiiniNiiimiNimMi NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM Zmagi Mladosti in Sovodenj Štandreška Juventina izgubila na domačem igrišču proti enajsterici Medee, ki je v skupini favoritov tega prvenstva S. Lorenzo — Mladost 1:2 MLADOST: A. Gergolet, L. Fran-dolič (Lakovič). Pahor. Marizza, U-lian. D. Frandolič, Ferfolja (Lavrenčič), E. Gergolet, H. Kobal, Semolič, E. Kobal. Doberdobska Mladost je letos dobro startala, vendar povejmo, da je bila ta zmaga predvidena, ni pa bila lahka. To pa predvsem zaradi živčnosti nekaterih igralcev in zaradi netočnosti pri podajah. Kraševcem tokrat ni uspelo pokazati tiste hitre in prepričljive igre, kakršne smo bili navajeni videti v predpr-venstvenih tekmah. Doberdobci so takoj začeli napadati in si tudi ustvarili nekaj lepih priložnosti (Ulian je n.pr. iz prostega strela zadel vratnico). V vodstvo pa so prišli v 35. min. s Kobalom, ki je izkoristil 11-metrovko. V drugem polčasu pa je izrazitejšo igro pokazala ekipa iz Šlovren-ca. Že v prvih minutah ji je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki pa so jo zapravili. To r.apako so Kraševci hitro izkoristili in Semolič je domačine kaznoval z drugim zadetkom. Od tistega trenutka dalje so nasprotniki začeli napadati in vratar Gergolet je imel precej dela- Ekipa S. Lorenza je edini zadetek dosegla v 30. min. iz lepega prostega strela. Rezultat se po tem ni več spremenil in tako je Mladost osvojila prvi dve točki. Z. Frandolič Sovodnje — Piedimonte 1:0 (0:0) SOVODNJE: Cabas, R. Petejan. Costantini, Marson, Florenin, E. nilHMinfmfmilHMflllMlIlllimillHMIIMIIIIIimtllMMIIIIItlHHIIItlllllMHIIIIIMimMllltlllumillllllllllltllllllHHMUHHIIIIUHIIIMIIItlllllllllimilimiMIIIIIIIIMIIIIIia NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI NA TRŽAŠKEM Brežani letos startali z remijem Trebenci še zdaleč niso zadovoljili Srečanje v Dolini je precej ovirala burja - Na gostovanju pri Roianeseju je Primorec igral pod svojimi sposobnostmi Breg — Rabuiese 0:0 BREG: Paniconi, Tul, Rodella, Pinzin, Dazzara, Pauletič, Albertini, Gregori (Jez), Mondo (Zonta), Peroša, Strnad. V prvem prvenstvenem nastopu 3. amaterske lige Breg brez dvoma ni navdušil. Enajsterica iz dolinske občine je v prvem polčasu predvajala slab in počasen nogomet in si u-stvarila le malo priložnosti za gol. Delno opravičilo za Breg gre iskati tudi v burji, ki je neusmiljeno pihala in brez dvoma oškodovala bolj tehnično ekipo — Breg. Gostje so se predstavili kot zelo poprečno moštvo, ki se je odlikovalo z grobostmi in sodnik bi lahko nogometašem Rabujese.ia pokazal kak rumeni karton. Vendar se bo moral Breg privaditi tudi na grobo igro, če bo hotel v tem prvenstvu takoj napredovati v višjo ligo. V drugem polčasu so »modri*, kljub temu, da so igrali proti burji. niiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiititiiiiiiiiiMiMHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiniiuiiiiimiiHiiiiiiiitiiivviiiiiiiiiaiMiiminiimmifiiinniiiiiiiiiiiiMiiiitiiimiiiiimiiiMfiiiiiimiiiituiiiiiiiia NA SOBOTNEM IN NEDEUSKEM TEKMOVANJU DEČKOV IN NARAŠČAJNIKOV V TRSTU Slovenski atleti posegali po boljših mestih Z oktobrom se atletska sezona bli ža koncu. V soboto in nedeljo je bilo v Trstu eno izmed zadnjih tekmovanj, in sicer pokrajinsko tek movanje dečkov ter prvenstvo na raščajnikov. Tekmovali so tudi predstavniki slovenskih društev ki so večkrat posegli po boljših uvrstitvah. Zelo uspešna je bila Tiziana Natural. ki .je v treh disciplinah osvojila prvo mesto in naslov pokrajinske prvakinje. Najprej si je naslov zagotovila v skoku v daljino, nato pa še v teku na 100 m z ovirami in v teku na 200 m. V vseh treh panogah, zlasti pa v o beh tekih, .je dosegla zelo dobre rezultate. Med naraščajnicami je nastopila tudi Jasna Taučer in sicer v metu kopja. Taučerjeva je v tej disciplini zmagala in postala deželna prvakinja. Tudi med naraščajniki so se slovenski atleti izkazali. Najboljši je bil Vasilij Pečar (prvi v troskoku) David Inamo pa .je zmagal na 110 m ovire, v skoku s palico pa .je bil drugi. Tudi med dečki ni manjkalo do- brih rezultatov. V metu kroglice je bil zelo dober Igor Sedmak, ki je tudi osvojil prvo mesto. V teku na 80 m pa sta zelo kakovosten čas dosegla Marjan Gustinčič in Mitja Možina. Med deklicami izredno dobrih dosežkov ni bilo. zato pa sta Vera Kermec in Carmen Natural v skoku v višino oziroma daljino osvojili prvo mesto. DEKLICE 60 m: 1. T. Kalc 8”5; 8. M. Ger-lani 9”8; 9. M. Pilat 9"9 (vse Bor); 60 m ovire: 1. M. Viezzoli 11”9 (San Giacomo); 4. M. Gerlani 13"1 (Bor); 5. M. Pilat 13”2; (Bor); 100 m: 1. R. Zampino 3’34"9 (Prevenire); 2. V. Kozlovič 3’53”6 (Bor); Daljina: 1. C. Natural 3.93 m (Bor); 6. A. Sumberaz 3,11 m (Adria); Višina: 1. V. Krmec 1,25 m (Bor); Kroglica: 1. M. Rumez 25,18 m (San Giacomo) ; 2. P. Pavletič 25,08 m (Bor); 4. A. Sumberaz 23,14 m (Adria); 5. M. Viller 21,44 m (Adria). DEČKI 800 m: 1. M. Guštinčič 10”5; 2. M. Možina 10”74; B. Čepar U”2; 6. I. Bandi 12”9; 7. I. Tavčar 13” (vsi Bor); 2000 m: 1. P. Sinconi 6’54”5 (Marathon); 9. J. Kozlovič 7’57"7 (Bor); Daljina: 1. F. Pinto 4,88 m (CSI); 3. D. Giacomini 4,16 m (A-dria). Izven konkurence: S. Giacomini 3,55 (Adria); A. Batič 3,06 m (Adria'; Kroglica: 1. M. Guštinčič 44,20 m; 5. I. Bandi 29,68 m; 7. I. Tavčar 25,92 m (vsi Bor). NARAŠCAJNICE 100 m ovire: 1. T. Natural 16'’1 (Bor); 200 m: 1. T. Natural 27” (Bor); Daljina: 1. T. Natural 5,09 m (Bor); Kopje: 1. J. Taučer 27,88 m (Bor). NARAŠČAJNIKI 110 m ovire: 1. D. Inamo 18”3 (Bor); Daljina: 1. R. Cerlenizza 6,30 m (CSI); 4. V. Pečar 5,78 m (Adria); 5. D. Inamo 5,36 m (Bor); Troskok: 1. V. Pečar 13,14 m (A-dria); Palica: 1 R. Girotto 3,50 m (CSI); 2. D. Inamo 2.50 m (Bor). ČLANICE (izven konkurence) Krogla: l. Tavčar 12.83 m (Bor); Disk: I. Tavčar 44,80 m (Bor). C. D. imeli nekoliko več od igre in bi lahko zanesljivo zmagali, vendar so bili preveč neprisebni. V nedeljski tekmi je zapustil zelo dober vtis tudi novi vratar Paniconi, ob njem pa bi vsekakor pohvalili še Tula zaradi požrtvovalnosti in pa Ro-dello, ki je vedno steber ekipe. Roianese — Primorec 1:0 (1:0) PRIMOREC: Leone, Bruni, Marko Kralj, Lugnan, Franko Kralj, Dettori, Edvin Kralj, Finessi, Pavel Kralj, Mauro Kralj, Maina (v V nedeljo je startala tudi 3. AL na Tržaškem, v kateri nastopata dve naši moštvi. Start ni bil ravno vzpodbuden, saj je trebenski Primorec izgubil proti Roianeseju z 0:1, Breg pa se je moral zadovoljiti z neodločenim rezultatom proti skromni ekipi Rabuiese. Naj omenimo, da je to tekmo močno motila burja, ki ni dovoljevala razvitja pravih akcij. Prvenstvo 3., AL je. že na začetku pokazalo, da bo izredno trdo in o-stro in da ni več ekip, ki bi dobivale po 5 ali 6 golov. S tega vidika je najbolj presenetljiva zmaga Uniona nad ekipo Grandi Motori, ki bi morala biti med favoriti prvenstva. Union je namreč v zadnjih sezonah žel same neuspehe in bil vedno med zadnjimi na lestvici. Sicer pa bo treba počakati na naslednja kola. tudi zato. da se prepričamo o pravi moči Primorca in prenovljenega Brega. IZIDI 1. KOLA San Luigi For You - Olimpia 2:3 San Sergio - Barbanias 4:0 SanFAndrea - Chiarbola 1:0 Grandi Motori - Union 0:1 Breg - Rabuiese 0:0 Roianese - Primorec 1:0 Aurisina - San Vito 2:0 PRIHODNJE KOLO (10. 10.) San Vito - S. Anna, Primorec -Aurisina, Rabuiese - Roianese, U-nion - Breg. Chiarbol- - Grandi Motori, Barbarians - SanFAndrea, O-limpia - S. Sergio, počiva: S. Luigi. 63. min. Igor Milkovič), (12) Germani, (14) Modesti. V prvi tekmi prvenstva 3. A L je Primorec doživel zaslužen poraz na gostovanju pri Roianeseju. Trebenci so zaigrali pod svojimi sposobnostmi, kar so izkušeni domačini tudi izkoristili. Primorec je v prvem polčasu igral z rahlo burjo v hrbtu, a ni znal tega izkoristiti v napadu, saj je trikrat streljal, a vedno v roke vratarju. Gostje pa so spretno izkoriščali vrzeli v obrambni sredini igrišča in z naglimi protinapadi stalno in resno zaposlovali gostujočo obrambo. V 15. min. so že bili blizu gola, v 25. pa so povedli s srednjim napadalcem. Trebenci se niso znašli in prav domačinom sta se v protinapadu ponudili še dve zreli priložnosti. V drugem polčasu je Primorec skušal a ni bil dovolj odlečen, tako da so domačini z lahkoto odbržali vodstvo. Poglavje zase pa je bil slab sodnik, saj je večkrat po nepotrebnem pokazal kar 10 rumenih kartonov (7 domačinom in 3 Treben-cem) in rdeči karton Marku Kralju v 89. minuti, vedno zaradi ugovarjanja njegovim čudnim odločitvam. Dejstvo pa je, da so si domačini zmago zaslužili, predvsem zaradi bolje organizirane igre. K. B ODBOJKA Turnir Zagrebčanom ZAGREB — Odbojkarji Mladosti Monterja so zasedli prvo mesto brez poraza na močnem 22. memorialu Zdenka Mikine. Drugo mesto je o-svojil španski prvak Son Amar pred reprezentanco Šanghaja in Jednoto (ČSSR). Petejan, Šuligoj (Sambo), Zeare, Butkcvič. Milloch, Kodrič. PIEDIMONTE: Rigonat, Marega. Terpin, Makuc, Pecorari, Klaučič. Nardon, Mannu, Bizaj, Pascali in Rotordam STRELEC: Florenin v 28. min. d. p. Sovodcnjci so z uspehom opravili prvo nalogo letošnjega prvenstva, ki bo, kot kaže, zelo težko in negotovo zaradi številnih kvalitetnih ekip, ki v njem nastopajo Pred domačim občinstvom so namreč zasluženo, vendar z marsikatero te- Dve zmagi, od katerih ena na tujem, ter poraz: to je izkupiček treh slovenskih ekip v prvem kolu nogometnega prvenstva 3. AL na Goriškem. IZIDI 1. KOLA Juventina - Medea 1:4 San Lorenzo - Mladost 1:2 Capriva - Vermegliano 2:1 Sagrado - Romana 2:1 Torriana - Begliano 1:2 Sovodnje - Piedimonte 1:0 Fogliano - Azzurra 1:1 Poggio - Italcantieri 0:0 Spartakiada v Sovjetski zvezi MOSKVA — Po vsej Sovjetski zvezi so se začela množična tekmovanja v športnih kolektivih tovarn, podjetij, po šolah, kolhozih in sov hozih. To je prva, najbolj množična, etapa poletne spartakiade SZ, ki traja tri leta po zelo zapletenem sistemu. V vodstvu spartakiade so sporočili, da bodo do konca prihodnjega leta tekmovanja potekala v 220.000 kolektivih in športnih klubih in da so privabile na start do 85 milijonov ljudi različne starosti in poklicev. OBVESTILO Sv . .. *„-X .v JV VV V. V .. > Športna šola Trst sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 7. t.m., v Ul. sv. Frančiška 20. Začetek ob 20. ari. LESTVICA Medea. Mladost, Begliano. Sovod-nje. Capriva. Sagrado 2; Azzurra. Fogliano, Italcantieri in Poggio 1; Juventina, Piedimonte. Romana, Vermegliano, Torriana in San Lorenzo 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA Azzurra - Juventina. Vermegliano - Fogliano, Begliano - Sagrado, Medea - Torriana, Italcantieri - Capriva, Piedimonte - Poggio. Mladost - Sovodnje, Romana - San Lorenzo. žavo, premagali enajsterico iz Pod-gore s tesnim 1:0. Zadetek .je padel v drugi polovici drugega polčasa po zaslugi Florenina, ki j« direktno s prostega strela premaga 1 nasprotnikovega vratarja z natančnim in močnim udarcem. Že pred zadetkom Florenina so belo-modri imeli številne priložnosti. a vsakokrat za las ni prišlo do gola, deloma do zaslugi nasprotnikovega vratarja, deloma zaradi nespretnosti domačinov. Marsikdo je že računal na prvo delitev točk v letošnjem prvenstvu, ko je Silvan Florenin z neubranljivim strelom povedel. Po tem prvem nastopu čaka belo-modre izredno težka naloga v pri hodnjem kolu. Igrali bodo namreč v Doberdobu z Mladostjo, ki jih ja na predprvenstveni tekmi premagala kar s 3:1, Tokrat bo v sovo-denjski enajsterici nastopil tudi Čaudek, ki bo brez dvoma ekipi zagotovil tisto urejenost in učinkovitost. ki ju na nedeljski tekmi večkrat ni bilo opaziti. Juventina - Medea 1:4 JUVENTINA: Wirtrisch, Varac-chi. Travagin, Medeot. Furlan, Šturm (Ligovic), Russo I., Cinger-li. Russo II., Lauri, Niti (Tavčar). Juventina je v svoji uvodni tekmi letošnjega prvenstva doživela na domačih tleh visok poraz proti Medeji, ekipi, ki je v lanski sezoni nastopala v višji ligi in je letos med glavnimi kandidati za ponovno napredovanje Kljub razliki v golih pa velja omeniti, da si štandrež-ci tako pekočega poraza niso zaslužili, saj so bili enakovredni gostom. Le nekaterim napakam o-brambe in napačnemu sojenju sodnika je treba pripisati 4 zadetke. Medea je namreč do prvega gola prišla po napačni odločitvi sodnika, ki je gostom pripisal prosti strel. Ob rezultatu 2:0 je Juventina dosegla zares lep gol s komaj 16-letnim Nitijem. nekaj minut kasneje pa je sodnik spregledal II-metrovko v korist domačinov, ni pa pozabil dosoditi najstrožje kazni za goste, ki so tako dosegli tretji zadetek. Naj povemo še, da sta v štan-dreških vrstah manjkala dva napadalca, Marvin in Acconcia. Uredništvo, upravo oglasni oddelek TRST Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica Drevored 24 mogglo 1 Tel. (0481) 63382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6.00 din. ob nedeliah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90.00. letno 900.00 din, za organizacije in podietja mesečno 120,00. letno 1200.00. Poelnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK 5. oktobra 1982 Zo SFRJ 2rf0 račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nod.. telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: tigovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mm) 32 400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ah uprovi iz vseh dmqih dežel v Italiji pri SPI. ..-.i.LjžTT 2E22S£S:| Odgovorni urednik Gorazd Vesel ,n,l,l'*r 1int »tožnika* FiEG PUSTOLOVŠČINA NEZNANIH ZRAČNIH GUSARJEV SE ŠE NI KONČALA UGRABLJENI IRANSKITeRCULES KROŽI NAD PERZIJSKIM ZALIVOM Gusarji so izpustili vse potnike • iranske vojake in nji-ho ve družine - in zahtevajo politično zatočišče v IDA BAHRAJN — Pustolovščina iran skega vojaškega transportnega leta la hercules C 130, ki so ga še nepoznani gusarji predsinočnjim preusmerili proti arabskim emiratom, ko je letelo na neki notranji iran ski progi, se še ni končala. Kot kaže, so gusarji v zadnjih urah izpustili vse potnike in pridržali za talce samo še posadko ter sedaj z velikim letalom preletavajo območje Perzijskega zaliva. Vse se je začelo v nedeljo malo po 12. uri. ko je skupina štirih o-seb. treh moških in ene ženske, pre usmerila hercules iranskega vojaškega letalstva s 79 potniki na krovu — vsi so vojaki z družinami. O-koli 14. ure po krajevnem času. je letalo pristalo na letališču v Du baiu; gusarji so se poslužili zvijače. saj bi sicer ne dobili dovoljenj za pristanek. Kontrolnemu stolpu so sporočili, da je letalo zašlo in da mora pristati zaradi pomanjkanja goriva. Šele po pristanku je posta lo jasno, da gre za ugrabitev. V Dubaiu so se začela dolga pogajanja. med katerimi so gusarji pristali na izpustitev 26 otrok in 19 žensk. Pogajanja so trajala vso noč in včeraj je v jutranjih urah letalo ponovno vzletelo, letelo je tri u-re in nato pristalo na letališču šar-ja. ki je le kakih 30 km oddaljeno od Dubaia. Tu je letalo stalo precej časa. rezervoarje so napolnili s gorivom in popoldne je hercules zopet vzletel ter preusmril proti liha nonski meji. Libanonske vojaške o-blasti pa so mu preprečile vstop v libanonski zračni prostor ter odredile zaprtje letališča v Bejrutu, če bi kljub prepovedi pilot usmeril letalo proti libanonskemu glavnemu mestu. Hercules se je tako vrnil v zračni prostor nad Perzijskim za livom. kjer .je nadaljeval s preletavanjem ozemlja Arabskih emira tor’, ki pa so že zaprli svoja letališča. V trenutku, ko poročamo še ni znano, kje namerava pristati u-frabljeno letalo. Povedati je še treba, da so u-grabitetji že od vsega začetka zahtevali navezavo stikov z ameriškimi oblastmi, ki naj bi jitn zagotovile politično zatočišče v ZDA. Ker pa na letališču v Dubaiu niso hoteli vzpostaviti zaželene telefonske zve-! ze so se gusarji zadovoljili z zahte-1 vo po političnem zatočišču v Arab- J skih emiratih, a tudi ta zahteva je bila zavrnjena. ni. Po sklepu preiskovalnega sod nika De Lilla, ki je delno v nasprotju z zaključki državnega pravdnika. se bo moralo čred so dišeem zagovarjati obtožbe nena klepne povzročitve nesreče, poškodb in neprevidnosti pred nezgodami na delu 5 voditeljev družbe. Enemu ne bodo sodili, ker so odgovorne ga za proizvodnjo v obratu Paola Paolettija ubili pripadniki skupine «Prima linea*. Županu iz Mede Malgrati.ju in dvema zdravstvenima funkcionarjema, ki so bili obtoženi neizva.ja n.ja službenili dolžnosti, je priznal amnestijo, medtem ko je ostale javne funkcionarje, ki niso prijavili naraščanja rojstev pohabljenih (■-trok. oprostil, češ da niso izvrši); kaznivega dejanja. Med orijavl.ie nimi sodišču sta predsednik ICM5 SA Guy Waldovege; in tehnični ravnatelj družbe «Roclie» Anton Sambeth. Pred Švedsko zopet neznana podmornica STOCKHOLM - Enote švedske bojne mornarice že od petka za sledujejo neidentificirano podmorni co, ki se baje skriva med otoki vzhodno od prestolnice. Z globinski mi bombami so jo doslej zaman sku šali prisiliti, da bi prišla na površje, tla spravijo »vohljača* z bližine otoka Muskpe. kjer je ena glav nih postojank švedske vojne moi narice. Avstralski domorodci v boju za lastno zemljo BRISBANE — Avstralska policija je aretirala več kot 200 domorodcev, ki so hoteli vstopiti v mestni stadion, kjer potekajc «igre Com monvvealtha*. da opozorijo svetovno javno mnenje s protestno manifestacijo na svojo upravičeno zahtevo po ohranitvi lastnine v kmetijskih rezervatih v državi Que-cnsland. Drugih 40 domorodcev so zaprli že v preteklih dneh, toda organizatorji protesta so zagotovili, da bodo nadaljevali borb.) proti zakonu, ki ga označujejo za izra žito rasističnega, ki spravlja v nevarnost njihovo lastnino nad rodno zemljo. Zaključena preiskava «zastrupitvi v Scvcsu MONZA — Po šestih letih se je preiskava o uhajanji' strupenega dioksina iz tovarn ICMESA uri Se vesu v 1-ombardiji zaključila s r) predajami sodišču in 7 obtoženci, ki so bili oproščeni ali amnestira ZANIMIVA POBUDA KOROŠKE SPZ V Podravljah pomemben seminar o dvojezičnosti Pobuda je aktualna, ker na Koroškem več prireditev poteka dvojezično CELOVEC — V soboto in nede- roda enakopravna, da pa si mora ljo je slovenska prosvetna zveza človek najpoprej ustvariti svo-v Podravljah priredila dvodnevni jo kulturno in človeško identiteto seminar za slovenske kulturne de- na osnovi svojega materinega je-lavce na Koroškem, ki je bil po zika. Pri tem jezik ni samo oro-svečen problemu dvojezičnosti, dje, temveč zelo občutljiva druga Zadeva je postala aktualna, ker je človekova koža, ki vsebuje zgo na Koroškem vedno več priredi dovirio posameznika, naroda in tev slovenskih prosvetnih d niš te v, družbe, izkušnje, svetovne nazo-ki potekajo dvojezične. V prvi re. vrednostne presoje neke druž vrsti gre za prireditve, ki so v be in neke regije, poletni sezoni namenjene turistom V nedeljo pa so udeleženci se ali pa Id hočejo nagovoriti tudi miuarja po uvodnih mislih dr. pripadnike sosednega naroda. Janka Malleja o dosedanjih iz-Za uvod je univ. docent dr. Diet kušnjah z dvojezičnostjo in nalo-mar I archer s celovške univer gah za bodoče v štirih delovnih ze govoril o potrebi in vrednosti krožkih razpravlja'] o sodelovanju materinščine za razVoj človeka z društvi sosednega naroda, o pri-in nanizal nekaj tez o dvojezič- reditvah za turiste, o dvojezično nosti. Osrednja teza je vsekakor sti v slovenskih društvih in kul bila njegova ugotovitev, da je dvo- turnih skupinah ter o prireditvah jezično bolje samo tedaj, če sta okoli 10. oktobra in avstrijskega dva jezika, dve kulturi in dva na državnega praznika. (Sindok) VČERAJ PRED POROTNIM SODIŠČEM TOSKANSKEGA GLAVNEGA MESTA Začel se je proces proti «Primi linei» Obtožnica zaobjema teroristično dejavnost v Toskani v obdobju od leta 1977 do leta 1980 FIRENCE Včeraj dopoldne se je v Firencah začel »mcgaproces* proti 92 obtožencem vpletenih v teroristično dejavnost «Prime li-nee* v Firencah in Toskani v obdobju od leta 1977 do leta 1980. Kot pri drugih podobnih primerili so tudi tokrat poskrbeli za izredne varnostne ukreiie. Sodno dvorano so zgradili kar na nekdanjem vrtu ženske kaznilnice v Firencah. V ta namen so porabili težke milijarde, sam proces pa bo prav tako izredno drag. Kljub vsemu temu pa so morali začetek razprave odložiti za dve uri, ker niso zaradi stavke sardinskih trajektov pravočasno premestili pet obtožencev iz kaznilnice v Nuoru. To pa je bil navsezadnje edini včerajšnij zaplet. Predsednik porotnega sodišča Pie-tro Cassano je takoj dokazal, da se ne bo pustil izigravati in da se bo dosledno postavljal po robu vsem poskusom zaviranja. Kot je že običaj so namreč obtoženci zahtevali »samoodločbo* glede razporeda v desetih kletkah, ki so jih namestili v sodni dvorani, a jim tega včeraj ni dovolil. Od 92 obtožencev je včeraj pri* sostvovalo procesu le 47. Odsotni so bili vsi skesani teroristi (ducat oseb), ki so sporočili, da se bodo udeleževali razprav le, ko bodo morali pričati, ali ko bo to sodni zbor izrecno zahteval. Med njimi so Paolo Azzaroni, Marco Donat Cattin in Michele Viscardi. "Samo odločba» bo bržkone povzročala zaplete še na prihodnjih razpravah, saj so obtožence razdelili glede na njihovo večjo ali manjšo privrženost logiki oboroženega boja. Poleg skesanih teroristov in obtožencev, ki zavračajo oboroženi boj. a ne sodelujejo s preiskovalci je na florentinskem procesu tudi "nevtralni» terorist Česare Dagliana, ki bo sedaj sam samcat v svoji kletki, saj do sedaj nj še bilo takega primera. O razsežnosti tega procesa zgovorno pričajo podatki, da bodo zasjišaji preko J00 prič, da je kar 28 obtožencev osumljenih pokola in da bodo obravnavali kar 202 kaznivih dejani Med temi je napad na zapor Murate, leta 1978, ko je bil ubit policijski agent Fausto Dionisi, atentat na deželnega svetovalca KD Giancarla Niccolaija, na sedež IMI v Firencah in na komunikacijski center policije v toskanskem glavnem mestu. NEW DE1JJI — Med hudimi spo padi med hindujci in moliamedanci v mestu Meerut v severni Indiji je med soboto in nedeljo izgubilo življenje 16 ljudi. wtsb . PRIMORSKE VESTI Križišče pred Izolo skoraj nared Zamisel o ureditvi kolesarske steze med Koprom in Izolo IZOLA — Veliko cestno križišče pred Izolo, ki so ga poimenovali priključek Ruda, je skoraj nared. Graditelji bodo morali urediti še nekaj podrobnosti in ob križišču posaditi 120 dreves, saj so obljubili, da bodo ponovno posadili po dve drevesi za vsako od 60 podrtih pinj. Za priključek so tri obalne občine skupaj z republiško skupnostjo za ceste namenile približno 140 mili jonov dinarjev. Vendar se sedaj mnogi občani sprašujejo, zakaj je sploh to križišče bilo potrebno. Pro met se pred Izolo sedaj nič hitreje ne odvija, kot se je, preden so začeli graditi omenjeni cestni priključek. »Zamašek* — veliko semaforizirano križišče v industrijski coni pred Izolo je še zmeraj tam. Predvsem poleti je grel pločevino in kri voznikom na tej poti. Mar ne bi bilo smotrneje denar, ki so ga porabili za priključek raje na meniti gradnji ceste, so se spraše vali nekateri. Po toči zvoniti je prepozno, prej ali slej pa bi križišč" morali postavili. čc bi se hoteli izogniti se maforjem. "Križišče bo prišlo do veljave šele, ko bo zgrajen odsek obalne ceste Ruda Strunjan*, so nam povedali odgovorni z obalnega izvršnega sveta. Ta odsek nove ceste bo zaobšel Izolo, zgradili pa naj bi ga do konca leta 1985. Sedaj že pripravljajo dokumentacijo — gradbeno dovoljenje, ki bi ga morali iz delati do začetka prihodnjega le ta, kar pomeni, da bi prvo tretjino novega cestnega odseka (Ruda Cesta na Dvore) začeli graditi že v začetku leta 1983. Za začetek gradnje odseka Ruda Strunjan, naj bi po predvidevanjih zagotovile denar le tri obalne občine in bi zato v začetku gradnja nove ceste poča sneje napredovala. Šele kasneje, predvidoma leta 1984 naj bi svoj delež primaknila tudi RSC. To bi bilo določilno. da bi načrtovan odsek obalne ceste dokončali še v tem srednjeročnem obdobju, seveda, aaj sporazum o vlaganju v obalno cesto predvideva, da bi naj republiška skupnost za ceste prispevala kar 75 odstotkov, torej večji del predvidene naložbe. 4> * «■ Stiska z gorivom je dala misliti tudi tistim, ki načrtujejo nove ceste, predvsem pr občanom, ki mdrsi kje še kako razmišljajo, na kakšen način bi prihranili izdaten zalogaj nafte. Zakaj pa ne bi uredili kole sarske steze med Koprom in Izolo, so predlagali nekateri, ki se vozijo vsak dan iz Kopra v Izolo, ali v obratni smeri na delo. Saj res. zakaj ne? Med Koprom in Izolo je približno šest kilometrov, od tega so 2 kilometra kolesarske steze že asfalti rali. Sedaj bi morali urediti le še kakih štiri kilometre ceste med Žu-sterno in Izolo po nasipu nekdanje železniške proge. Nasip je raven, širok približno 2,5 metra in utrjen. Strokovnjaki, ki načrtujejo obalno cesto, so menili, da bi za približno deset milijonov (po hitri oceni) lahko postavili ustrezen asfaltni sloj. Če pa bi hoteli stezo zavarovati z ograjo tudi z morske strani, bi bili stroški dvakrat večji (torej 20 milijonov dinarjev), šest kilometrov kolesarjenja po ravnem bi mtrp'kdo z veseljem sprejel. Temu so naklonjene tudi siceršnje vremenske razmere ob morju. V poletnih mesecih bi bilo kolesarjenje za marsikoga pravi užitek in poceni rekreacija. Med Koprom in Izolo sicer ie zdaj vozi marsikateri kolesar in mopedist. vendar v stalnem strahu, da ga bo katero od hitečih vozil zbilo s ceste. Prebivalci izolske in koprske občine bodo glede na tako pobudo upravičeno pričakovali, da bodo na primer odgovorni delavci o batnega izvršnega sveta v kratkem poskrbeli nelcatere izračune (na primer predračun predlagane ureditve kolesarske steze, ali pa predviden prihranek goriva...) in druge razloge. ki naj bi pomagali pri dokončni odločitvi za ali proti taki naložbi. Verjetno se bodo proti takemu predlogu oglasili tisti, ki sedaj na tem nasipu parkirajo svoje avtomobile in tam ribarijo, ali pa se sončijo in kopajo. Vendar bi lahko tudi za te našli ustrezno rešitev. K odločitvi pa bo prav gotovo največ pripomogla tudi sama zdrava pamet. B. Š. Sodniki iz Barija oprostili neofašistc BARI — Prizivno sodišče je opro stilo obtožbe fašistične stranke vseh 14 pripadnikov zloglasne mladinske organizacije «Fronte della gioven-tu» in s tem povsem preobrnilo raz sodbo prvostopenjskih sodnikov, ki so jih bili 6 obsodili "zaradi fašistične dejavnosti*. Tistim obtožen cem. ki so morali šc odgovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb, škode in posesti nepravega orožja, so pa priznali amnestijo. Od obto žencev .je bil na razpravi prisoten le Stefano Di Cagno, ki .je zaprt zaradi umora, medtem ko se sod nikom ni predstavil Giuseppe Pic colo. že obsojen na 16 let, ker je novembra 1977 ubil mladega komunista Benedetta Petroneja. kletki obtoženk na procesu proti pripadnikom toskanske »Prime linec* v Firencah (Telefoto AP) flMMiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiii**itiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiitiMitiiiiitiiiiiiiiitiiiiitiif iiiiiiiih miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiim SOVJETSKA DRUŽBA ŠE VEDNO NI REŠILA SVOJEGA OSNOVNEGA PROBLEMA Teoretično znanje pri sovjetski mladini naj preraste v komunistično prepričanje Od teorije do prakse v neprožnem šolskem sistemu je izredno dolga pot - Skrajšali je ne bodo niti opomini centralnega komiteja (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Zahteva, da je treba mladino vzgajati v marksistično -leninističnem duhu, je nasploh široko prisotna v sovjetski družbi toda v zadnjem času je vse več ugotovitev, da .je pri tem največ problemov ravno na področju viso kega šolstva. Sovjetski tisk in strokovnjaki pri tem opozarjajo na pomanjkljivosti družboslovnih znanosti in od univerz zahtevajo, da mora'o v okviru rednega študi ja naiediti vse, češ da bi "teoretično znanje pri mladih preraslo v komunistično prepričanje*. Nedavno od tega je tudi centralni komite sovjetske partije sprejel posebno «postanovljen.je*, (opo min), v katerem je sovjetskim visokošolskim zavodom in njihovim profesorjem naložil, da .je treba izboljšati kvaliteto poučevanja družbo slovniii znanj. V partijskem sklepu je bilo rečeno, da je formiranje marksistično leninističnega pogleda na svet v tem trenutku odločilnega pomena za študente in da je treba študirajočo mladino z ustreznimi sc cialno-političnimi prijemi pripraviti na to, da bi bili »aktivni borci za komunistične ideale*. Kakšne prepreke in prob'emi se pri tem pojavljajo, .je pokazala raz prava na kljubiševski državni urn verzi, kjer so profesorji sami opozorili, da so slabe rezultate pri poučevanju družboslovnih ved na da našn.jih sovjetskih šolah krivi — poleg pedagoških delavcev — tudi neustrezni učni programi in vsebin sko slabo zasnovani učbeniki. Profesorji so posebej poudarili, da se pri študiju družboslovja pojavi ia vse preveč formalizma in mehaničnega ponavljanja "splošnih resnic* veliko premalo pa je njihovega teo retičnega in praktičnega razumeva n.ja, ki bi vodilo v družbeno u-stvarjalnost. Profesorji so odkrito opozarjali, da mladina in študentje danes zelo hitro pozabljajo na parole in šablone, ki samo površinsko obravnavajo realno družbeno stanje in da si želijo pri študiju družboslovja več praktičnega in konkretnega zna n ja. Vsi v razpravi na kjubiševski univerzi so bili enotnega mnenja da je odmik od deklarativnih stanj NIIIIIIMIU 1(1111111111111 IIIIIIIMIIHIIIIIII llllllll II lili llllllllf III Ml IIIIIIII lUlllllllllllllAHAIIIIIIHIIIHIfnllllUllllllllllllllllllllllllliUIIIIIIB PRIPRAVE NA 10. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV Piranski gostinci o svojih težavah PIRAN — Pogosto lahko v javnosti slišimo ali beremo o gostinskih in turističnih delav cev. Kaj vse že ni bilo izrečenega oa rovaš tega Stanu? Kaj malokrat pa prisluhnemo nji liovim težavam in problemom, ki jim greni jo normalen delovni dan. Morda je ravno v tem enostranskem obravnavanju posamezne ga gostinskega delavca (v črno belem sli kanju natakarskega poklica) tudi skritih naj več razlogov /.a vrsto večjih in manjših ne sporazumov, ki nastajajo med gostinci in u porabniki njihovih storitev. O svojih težavah bodo s svojega zornega kota enkrat sprego vorili tudi gostinski in turistični delavci sa mi — na desetem kongresu Zveze sindika tov Slovenije. Piranski gostinci so svojo razpravo za ta kongres že pripravili in v njej nanizali glav ne točke, ki jim po njihovem mnenju potežu jejo delo, hkrati pa tudi ovirajo hitrejši raz voj gostinstva in turizma nasploh. «še zme- raj nismo pristopili k dolgoročnemu odprav Ijanju slabih delovnih razmer, nismo začeli urejevati vprašanja varstva pri delu, ustrez ne organizucije dela. Vprašanj zdravstvenega varstva gostinskih delavcev, rekreacije.... Vse to še kako vpliva na socialno - ekonomski po ložaj delavcev v tej panogi.* Se je mar kdo že vprašal, koliko kilome trov mora prehoditi priden natakar na dan zakaj se jim že pri tridesetih letih pojavijo Uolezni ožilja nog. kolikšen odstotek gostili skih delavcev se upokoji predčasno, pri kak sni vročini in pari (ob štedilniku) in pri kakšnem mrazu (v hladilnikih) delajo kuha rji? Le malokdo vodi tudi nesramno obnaša nje gostov do natakarjev. Njihov delovni čas ne pozna počitka — najbolj je treba poprijeti za delo takrat, ko je največji praznik. In še bi lahko naštevali... Posledica tega je beg iz te panoge in vse skromnejši interes mladih za gostinske pokli ce. Ob tem se nekateri zavzemajo za boljšo organizacijo dela, drugi za uvedbo sodobnej še tehnologije, tretji za beneficiran delovni staž. »Področje gostinstva in turizma je pre malo raziskano, razvoj je premalo opredeljen, za to je kriv tudi sindikat...,* so zapisali v svojo razpravo. Strokovnjakov za organizacijo dela, socialno kadrovske službe in druge smeri v tej panogi skorajda nimajo. «NapoČil je čas, da začnemo sistematično zbirati podatke resničnega stanja, ki naj bo jiodlaga za uva-lanje strokovnili rešitev. Pbudnik in nosilec teh nalog mora biti prav sindikat...* Ob koncu so v svojo razpravo, ki je (verjetno ravno zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov), jezikovno slabo izpisana in včasih premalo poglobljena, opozoril tudi, 'da vsebujejo programi usmerjenega izobraževanja premalo praktičnega urjenja, kar lahko bistveno osi romaši na novo zastavljeni izobraževalni proces. BORIS ŠULIGOJ in potreb sovjetske družbe danes pri poučevanju temeljnih marksistično leninističnih ved nujen in da se morajo študentje že na univerzi spopasti s problemi, s kate/imi se bodo soočali tudi kasneje pri svojem delu. Nekateri so se pri tem tudi u strašili in poudarili, da povezovanje študija s praktičnimi problemi se veda ne more pomeniti zgolj opo zarjanje na pomanjkljivosti in pro bleme, ki danes obdajajo sovjetsko družbo, toda več ali manj so se vsi strinjali, da bi nadaljnje vztrajanje na poenostavljanju kompleks nih družbenih in gospodarskih Dro cesov, h kateremu so se v preteklo sti široko zatekale oosamezne katedre na sovjetskih univerzah, še naprej zmanjševalo interes sovjet skih študentov za družboslovje Zato so prišli v Kjubiševu do /a vse sprejemljivega zaključka, češ da morajo družboslovni predmeti na sovjetskih visokih šolah študentom danes omogočiti tudi spoznava- nje z rešitvami, ki vodijo iz problemov, s katerimi se sooča sovjetska družba. Ob tem je bilo slišati tudi stalno prisotne zahteve, da morajo imeti svojo stalno mesto v poučevanju družboslovja na visokošolskih zavodih tudi propagiranje »socialističnih dosežkov sovjetske komunistične graditve in opozarjanje na prediv, sti socialistične družbene graditve v družbenoekonomskem razvoju sovjetske dežele. «Zlasti rektor kjubi-ševske univerze V. Rjabov je oou-darjal, da je študentom treba pokazati, kako sovjetska družba »uspešno koristi te socialistične prednosti in kako so te prednosti lahko u-strezna podlaga za soočanje z vsemi negativnimi pojavi, ki obdajajo sovjetske ljudi*. Po njegovem mne nju »nihče ne more reči, da je centralizacija slaba stvar*, čeorav je povsem očitno — kot je dejal — da so nekatere njene oblike »začele zavirati nadaljnji razvoj sovjetskega agro-industrijskega sektorja*. Številni profesorji so opozorili tudi na povsem praktične probleme pri poučevanju družboslovja na univerzah in poudarili, da je ob še vedno mnogih pomanjkljivostih v učbenikih, ki so na razpolago štu dentom, slabo, ker visokošolske u-stanove ne smejo izdajati svojih publikacij, ki bi jih bilo moč bolj povezovati s prakso iri konkretnim okoljem, v katerem delajo profesorji in študentje. Danes sme namreč baje samo ministrstvo za visoko šolstvo izdajati splošne družboslovne učbenike, kot tudi določali študijski program, v teh pa — kot trdijo profesorji »velikokrat ni tistega, kar bi študentje najbolj po trebovali*. Tako baje v učnem programu politične ekonomije socializma še danes ni, na orimer. takega termina, ko je »gospodarski mehanizem*, čeprav 'e vsem jasno, da danes ni moč predavati politično ekonomijo brez poznavanja splošije teorije gospodarskega mehanizma. DANILO SLIVNIK JADRANSKI KOLEDAR almanah • zbornik 1983 Igo Gruden IZBRANE PESMI Ivan Pregelj TOLMINCI, Mario Magajna TRST V ČRNOBELEM, fotokronika, 1945-81 STENSKI KOLEDAR s slikami R. Hlavatyja CENA ZBIRKE 19.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA DO 31. OKTOBRA 1982 Ošabno na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6, Trst V Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, Trst Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, Gorica Na uredništvu Novega Matajurja, Ul. De Rubeis 20, Čedad Preko raznašalcev Primorskega dnevnika BON za POPUST 8.000 lir, ki ga lahko takoj izrabite za nakup drugih izdaj ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA.