60100200 PRII □ SREDNJA KNJUNTCA P.P.126 ro 66001 KOPE«. Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I grupo«. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 303 (9911) TRST, pelek, 30. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam) ((Doberdoba g rovcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarna «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OD ODOBRENIH SREDSTEV GRE 3Q0 MILIJARD ZA ZASEBNA PODJETJA Vlada namenila Štiristo milijard lir za podjetja v hudi gospodarski krizi V glavnem negativne ocene o vladnem posegu v prid podjetjem v krizi • Na včerajšnji šeji vlade sklenili uvesti «volilno izkaznico», ki bo nadomestila volilna potrdila RIM — Na svoji včerajšnji seji je vlada med drugim odobrila ukrep *a nujne posege v prid podjetjem, ki so v hudi gospodarski in finančni stiski in ki delujejo na področjih, za katera so sklenili, da bodo začela predčasno veljati določila zakona o preosnovi. Ukrep pooblašča denarne zavode, da odobrijo podjetjem na kemijskem in železarskem področju kredite, /a katere jamči javna uprava. Skupen znesek teh kreditov za zasebna podjetja ne ho smel presegati 300 milijard lir. Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje CIPI bo v prihodnjih dneh izdelal seznam podjetij, ki bodo lahko deležna 12-mesečnega kredita in bo obenem določil višino zneska za vsako podjetje. Znesek vsekakor ne bo smel presegati sredstev, ki jih podjetja nujno potrebujejo za plače do vključno 31. januarja 1978. Poleg tega predvideva vladni u-krep tudi posege v korist nekaterim podjetjem z javno udeležbo. Gre za predujem na že določena sredstva za IRI, ENI in EFIM. Konkretno pomeni, da bo IRI za začasno rešitev položaja v tovarnah UNIDAL prejel 50 milijard lir, po 25 milijard lir pa bosta prejela. ENI in EFIM. S tem so vsaj začasno rešili tudi položaj v obratu v Otta ni. Vlada je včeraj odobrila tudi nekaj ukrepov na področju krajevnih uprav. Tako je sklenila vključiti,, za prehodno obdobje 1978-1980, v državni proračun celotno breme, ki izhaja iz posojil najetih za poravnavo primanjkljajev v obračunih ter do- •iiiMmiiiMiiiiiiiiiiHimtiiiHiiiiiiiiiiitiimimtiMiiHiiiMiiiiiiiHitiiiMijHitiiiiiiMiiiitiiHiiuiiiiinitiiimtiuii SEDANJA VLADA NI VEČ KOS POLOŽAJU Levica odkrito poziva Andreottija k odstopu \ ■ KO pa vztraja pri zavračanju zahtev komunistov in socialistov ter dopušča kvečjemu razširitev julijskega sporazuma RIM — 13. januarja bo zasedal socialistični centralni komite, 10. januarja komunistični ter skupščina demokrščanskih parlamentarcev; 18. januarja bo na sporedu splošna stavka. Valčka z odločilnimi datumi — kajpak za življenje Andreottijeve vlade — je torej konec. Pri tem je treba zabeležiti nemajhno spremembo: nameravano zasedanje vsedržavnega sveta KD je izhlapelo zaradi vročine .notranjih polemik, namesto njega pa se bo zbral demo-kristjanski miniparlament s slabo prikritim namenom, da postavi na zatožno klop najbolj «neprevidne» voditelje. Glavni obtoženec je seveda Zacca-gnini, ki bo moral po vsej verjetnosti v dobršni meri opiliti svoje prejšnje izjave, če si bo hotel zagotoviti splošno podporo. Še posebno, ker morebitni dogovor s komunisti ne razburja samo strankine desnice (De Carolisovih groženj z ustanovitvijo »nove KDi> menda nihče ne jemlje resno, ampak tudi bolj zmerne parlamentarce, ki so navadno bolj dovzetni za besede zgodovinskih voditeljev* stranke. Skratka, obstaja nevarnost, da se bo 10. januarja «korak naprej*, ki ga je o-men.il Zaccagnini, spremenil v okorno pirueto. Demokristjani nočejo ničesar slišati o «vladi za krizno obdobje*: po njihovih trditvah je položaj tak, kakršen je — se pravi slab — ker ni bilo dovolj časa, da bi temeljito preizkusili julijski sporazum. Najbolj napredni med njimi izražajo pripravljenost na ponovno pogajanje o sporazumu, oziroma o njegovi raztegnitvi še na druga vprašanja, so Pa odločno proti novi vladi. Šesta viti «vlado za krizno obdobje* bi namreč (»menilo, kot soglasno zatrjujejo bolj ali manj vsi — od Pic-colija do direktorja «Popoia» Bel-cija in do samega Mora — dajati prednost politiki formul in političnih zavezništev, ki jo KD odkla nja. Pravilna pot je za KD drugačna: treba se je dogovorit; o konkretnih stvareh, ki naj jih izvede Fašistični atentat na stanovanje Giorgia Rossettija Včeraj ponoči so še neznani fašistični zlikovci izvedli atentat na stanovanje tržaškega pokrajinskega tajnika KPI Giorgia Ros-setlija. Vlomili so vežna vrata, postavili pred vhod Rossettijeve-ga stanovanja posodo s približno 14 litri bencina, prižgali zažigal-»n vrvico in zbežali. Prišlo je do eksplozije, na srečo pa se bencin ni vnel. sicer bi lahko n-tentat povzročil pravo tragedijo muradi velike količine bencina. Demokratični Trst je takoj odgovoril na podlo fašistično dejanje. Številne politične stranke in dnige organizacije , so izrekle Rossettija solidarnost, sinoči pa je KPI priredila v Ul. Madonni-na solidarnostno manifestacijo. Poročilo na drugi strani. Andreottijeva vlada. Morda bi bili Pripravljeni privoliti v vključitev ♦strokovnjakov* v vlado, da bj na ta način pomirili najbolj nezadovoljne zaveznike, toda s pogojem, da Se potem neha govoriti o vladni krizi. , , . , , f, Po željah KD bi se morala torej KPI odreči tistemu »očitnemu zna- menju spremembe politike*, ki ga komunisti že več časa in čedalje bolj odločno zahtevajo. S temi pogoji je KD pripravljena na pogajanja. Toda nikakor ni videti, da bi levico takšna 'stališča prepričala: nasprotno KPI in PSI (včeraj je to Storil komunist Di Giulia, danes pa «Avanti») zatrjuje, da so »polovični ukrepi* nekoristni in neustrezni. Namesto, da bi sanirali položaj, bi še povečali zmado in s tem nevarnost predčasnih volitev. Za levico je položaj zrel za korenito spremembo. Pajetta (KPI) je včeraj izjavil, da so «Andreottijevi dnevi šteti*, Manca (PSI) pa je pribil, da je vladna kriza »potencialno že odprta*. Po mnenju socialističnega predstavnika, ki je prevzel vodstvo notranje opozicije proti Craxijevi liniji izredne previdnosti, je že sam obstoj sedanje vlade resna ovira k vzpostavitvi dialoga in soočanja, ki naj vodi k »vladi za krizno obdobje*: Manca je pomenljivo izrazil upanje, da se tega zaveda tudi Andreotti. Skratka, povabil ga je, naj odstopi, podobno povabilo pa bo verjetno izšlo tudi iz zasedanja CK KPI. Toda nič ne kaže, da bi KD nameravala to povabilo sprejeti. Res je, da je KD v določenem obdobju Je s težavo prenašala Andreottijevo vlado, po drugi strani pa je jasno, da. se ji ne bo odrekla prav sedaj, ko ji služi kot »jez* pred «vlado za krizna obdobja*. Vprašanje je, koliko je ta jez trden ir kakšne pritiske bo lahko vzdržal. CANDIDA CURZI Schmidt v Egiptu KAIRO — Zahodnonemški kancler Schmidt, ki se mudi na obisku v Egiptu, je včeraj med uradnim kosilom, ki ga je njemu na čast priredil generalni tajnik A rabske lige Mahmud Riad, potrdi! nujnost umika Izraela z ozemelj, ki jih je zasedel leta 1987. ter upoštevanja zakonitih pravic palestinskega ljudstva. \Kancler je izrazil svoje nasprotovanje osvajanju o zemelj s silo ter prepričanje, da je treba zagotoviti vsem bližnje-vzhodnim državam, torej tudi Izraelu, pravico do varnih in priznanih meja. Popoldne je kancler zapustil Kairo in se z ženo podal v Gornji Egipt, kjer se bo zadržal kot tu rist en teden. delitev finančnih sredstev v kar se da kratkem roku. Na seji so tudi sklenili uvesti posebno «volilno izkaznico*, ki omogoča upravičencem, da se udeležijo slehernega volilnega posvetovanja. Izkaznico bodo izročili upravičencem, ko jih bodo vpisali v volilne sezname posameznih občin. Po mnenju ministrskega sveta pomeni uvedba volilne izkaznice dokajšnje zmanjšanje finančnega bremena, ki ga terja razdelitev volilnih potrdil in ki ga občine s težavo prenašajo. Volilna izkaznica bo trajen dokument, ki ga bodo zamenjali samo v primeru, da se upravičenec preseli, aii da mu začasno odvzamejo volilno pravico, ah pa, seveda, če jo zgubi. Kljub temu bo za občihe z izstavljanjem volilnih izkaznic mnogo manj dela. kot z razdeljevanjem volilnih potrdil. Največ, komentarjev o včerajšnji seji ministrskega sveta je seveda v zvezi z ukrepom v prid podjetjem v gospodarski in finančni krizi. Socialistični poslanec Gian-notta, član vodstva in odgovoren za urad za načrtovanje, je dejal, da pomeni vladini ukrep zaskrbljujoč korak nazaj v italijanski gos]>o-darski politiki. Šlo je, sicer za nujen poseg, pravi Giannotta, vendar ga je povzročila dosedanja neprevidna in neumestna gospodarska politika. Sedaj se je treba odlo čiti: ali je to zadnji tovrstni korak pred dokončnim preobratom, ki noj omogoči levici, da prevzame neposredno odgovornost v procesu ob navijanja, ali pa je samo nadaljevanje političnega zastoja, ki lahko sproži nevarno spiralo nazadovanja. Generalni tajnik UH, Benvenuto je v intervjuju italijanskemu radiu dejal, da sodi vladni ukrep o pomoči podjetjem v krizi v okvir podporne politike vlade, je do dodal, da je bil ukrep nujen. To utegne izzveneti kot avtokritika. je reke! Benvenuto, vendar gre pra.' goto vo za ostro kritiko na račun vlade in ministrstva za državno udeležbo. Ukrep je predvsem zapoznel, je izjavil .generalni tajnik UIT-., treba pa- je preprečiti, da bi imel podporni značaj, (if) Kljub obdukciji vzroki Larghijeve smrti zagonetni MILAN — Vzroki smrti 20-letnega pripadnika tako imenovane »delavske avtonomije* Maura Larghija so še vedno zagonetni kljub temu, da je bila včeraj izvršena na inštitutu za sodno medicino obdukcija, kateri je prisostvovalo šest zdravniških izvedencev. Pokazala je le. da na trup- lu ni vidnih znakov, iz katerih bi se dalo sklepati, da je žrtev podlegla posledicam udarcev (kakor znano, je bil mladinec po aretaciji 15. t.m. pretepen). Namestnik državnega pravdnika Minna, ki vodi preiskavo o dogodku, je po obdukciji dejal, da je smrt Larghija skoraj gotovo treba pripisati neki vrsti božjasti, ki naj bi nesrečniku paralizirala dihalne organe. Odvetnika pokojnikovih svojcev sta odločno obsodila preiskovalčeva iz.vajanja, s katerimi naj bi Minna hotel zgolj pomiriti javnost in odvrniti od državnih dejavnikov, (policije) vsakršno odgovornost. Pripomnila sta, da vzroki Larghijeve smrti sploh še niso pojasnjeni. V resnici so strokovnjaki, ki so izvršili obdukcijo, naglasili, da se bodo dokončno izrekli šele čez kakih 30 dni. Andreotti podpisal odlok o ustanovitvi posebne komisije za pripravo zakona za globalno zaščito slovenske manjšine RIM — Predsednik vlade Andreotti — kot poroča uradni komunike iz palače Chigi — je včeraj podpisal odlok o ustanovitvi posebne komisije za proučitev problemov manjšine sio-veuskega jezika v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Komisiji, ki šteje dvajset članov in v kaleči so tudi predstavniki slovenske manjšine, predseduje prof. Gio-vauni Cassandro, bivši sodnik u-stavnega sodišča, sestavljajo pa jo strokovnjaki za probleme jezikovnih manjšin, predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine in zastopniki državnih uprav. Komisija — se zaključuje sporočilo predsedstva vlade — bo morala v kratkem času pripraviti osnutek zakonskega odloka, ki ga bo predložila vladi. Več o tem na tržaški strani. Uslužbenci podjetja UNIDAL za ohranitev delovnega mesta V štirih tovarnah podjetja UNID AL v milanski pokrajini so bile včeraj skupščine, ki se jih je udeležilo veliko število uslužbencev, nakar so delavci zasedli tovarne, kot so včeraj sklenile sindikalne organizacije po pogovorih na ministrstvu za proračun. Tudi v neapeljskem obratu se je skupščina odločila za zasedbo (ANSA) JUTRI BO AMERIŠKA DELEGACIJA ODPOTOVALA V IRAN Z obiskom v Varšavi Carter pričel daljšo turnejo po Evropi in Aziji Pred odhodom je predsednik ZDA v televizijskem intervjuju zatrdil, da bi bila ustanovitev samostojne palestinske države «neumestna» WASHINGTON — S prihodom v Varšavo je ameriški predsednik Carter včeraj začel svoj devetdnevni obisk v šestih evropskih in azijskih državah. Turnejo so prvotno napovedali že za zadnje dni novembra, vendar jo je Carter odpovedal zaradi notranjih težav, v prvi vrsti zb-radi nesoglasij s parlamentom o vprašanju energije. Sicer bo o en«u getskih problemih ameriški predsednik razpravljal prav z vsemi sogovorniki naslednjih dni. kajti to področje je skupno šestim obiskanim, državam, ki so jih izbrali, da bi »nudile veren prikaz raznolikosti a-meriških interesov*. ' V televizijskem intervjuju, ki so ga nekaj ur pred Carterjevim odhodom predvajate štiri največje ameriške postaje, je predsednik ZDA takole utemeljeval svoje obiske: Poljska je »prijateljska država vzhodne Evrope*, Iran «trden zaveznik in pomemben trgovski partner*, Indija »najštevilnejša svetovna demokracija*, Saudska Arabija »glavni ameriški dobavitelj nafte*, Francija «zgo-vinska zaveznica ZDA in ključna evropska država*, Belgija pa sedež pakta NATO. Vsekakor v svojem najdaljšem potovanju po tujini, od- čicnsednik Carici ob odhodu mr (Telefoto ANSA) NEGATIVNE REAKCIJE MED ARABCI NA IZJAVE PREDSEDNIKA CARTERJA KAIRO — V očeh egiptovskega naroda se pot do mirovne ureditve položaja na Bližnjem vzhodu neprestano daljša. Razočaranju, ki ga je prineslo božično srečanje v Ismalliji med Sadatom in Beginom, se je včeraj pridružila še zavest, da Wa-shington, ki ima po oceni egiptovskega predsednika odločilno besedo, odločno podpira izraelska stališča in odreka tako Palestincem pravico do samostojne države. Izredno ostro je na Carterjeve izjave o «neumestno-sti* nove države na Bližnjem vzhodu odgovorilo palestinsko osvobodilno gibanje, z razumljivim zadovoljstvom pa ga je sprejel izraelski premier. Ravno včeraj so egiptovski časo- pisi izšli z mastnimi naslovi o «e-giptovski zavrnitvi Beginovih predlogov*. kar priča o Sadatovem zagovarjanju vsearabskili žalitev. Zelo Obširno so tudi poročali o novih predlogih, ki jih bodo egiptovski pred stavrjiki iznesli na zasedanjih voja-ške\ in politične komisije. Pozitivno so ocenili tudi dejstvo, da se bo srečanj v Jeruzalemu udeležil ameriški zunanji minister. Že dopoldne pa se je začela vrsta nerazveseljivih novic: Jordanija je uradno sporočila, da se na osnovi Beginovega načrta ne namerava sporazumevati, prišlo je besedilo Carterjevega televizijskega intervju ja in nato še podrobnejše poročilo o razpravi v izraelskem parlamentu, kjer se je zunanji minister Dajan »zelo nerodno izrazil*. Dejal je namreč, da »bi Izrael lahko tudi z vojaškimi silami zatrl palestinske zahteve po samostojnosti*, s čimer so sicer soglašali samo najostrejši ♦jastrebi*. Zadnje izjave ameriškega predsednika o Bližnjem vzhodu je Sadat označil za »zaskrbljujoče*. PLO pa jih je ocenilo «kot žalitev arabskemu svetu in napad na njegovo moč*. Edini mogoč odgovor vidi palestinsko osvobodilno gibanje samovše odločnejši zavrnitvi »sramotnega Sa-datovega popuščanja* in ostrem političnem in vojaškem boju. (bp) kar je postal predsednik ZDA, Carter zasleduje veliko ciljev, ki pa bi jih lahko strnili v poglavitno težnjo, da bi ameriška velesila v svetovnem rherilu ponovi« zadobila neomajno vodilno vlogo. Med enournim razgovorom s štirimi novinarji pred televizijskimi kamerami je ameriški predsednik naredil kratek obračun prvega leta svojega mandata ter podčrtal, da je bila njegova največja napaka dejstvo, da je «vzbudil preveč pričakovanj* tako doma kakor v tujini. Odstopanje od obljub pa je pripisal prevelikim oviram, ki nikakor niso bite v skladu «s stvarnostjo, ki si jo je zamišljal*. Vendar pa se Carterjeve najpomembnejše izjave nanašajo na Bližnji vzhod. V televizijski oddaji je namreč prvič uradno povsem podprl stališča izraelskega premiera Begina in s tem dejansko zanikal ameriško - sovjetsko resolucijo, ki jo je prve dni oktpbra sam prebral na tribuni generalne skupščine Organizacije združenih narodov. V sredo zvečer pa je ameriški predsednik zatrjeval, da »ZDA z naklonjenostjo gledajo na ustanovitev neke skupnosti, v kateri bj Palestinci živeli v miru, vendar rajši vidijo, da se ne bi združili v samostojno državo, temveč da bi bili na kakšen način po ! vezani s sosednimi državami kakor sta na primer Izrael in Jordanija*. Vsekakor, je Carter pristavil, bi Washington soglašal »s kakršnokoli razumno rešitvijo*, vendar je po niegovi oceni na Bližnjem vzhodu la žje doseči dolgotrajno mirovno sožitje, če «v osrčju področja ne zrase še ena samostojna država*. Carterjevo izvajanje je še v večji meri zadobilo pečat uradne odobritve Beginovega mirovnega načrta, ko je pridal upanje, da bo z njegovo oceno v kratkem soglašal tudi e-giptovski predsednik. Ponovno je pohvalil «pogum in odločnost bivših sovražnikov in sedanjih sogovornikov* in jima potrdil vso podporo. O palestinskem vprašanju in o celotnem položaju na Bližnjem vzhodu se bo Carter razgovarjal 3. januarja v Riadu in sicer najprej s saudskim kraljem, nato pa še z jordanskim. Ameriški predsednik je zavrnil trditve, češ da bi ZDA hotele prepričati Huseina naj se udeleži zasedanj politične komisije, za katero sta se v Ismailiji dogovorila Begin in Sadat. Še posebno navdušeno se je ameriški predsednik izražal o Beginu. čigar politiko je označil za «zeio prožno*, vendar pa je dodal, da Bela hiša zaenkrat ne namerava skleniti z Izraelom dvostranskega o-brambnega sporazuma, za kar se je med nedavnim obiskom v ZDA zavzemal izraelski premier. »Ameriška vlada bi želela le stati ob strani spo-razumnikom,* je še dejal Carter, »pozabil* pa je dodati, da bi moral doseženi sporazum ustrezati njihovim željam, (bp). vi ter omejevanju teritorialnih voda, ki se ji morajo podvreči vse države članice EGS. Omenjeni sporazum je zapadel že lansko leto, vendar je bil podaljšan do 31. t.m. in sedaj — kakor rečeno — še za polletje. V smislu sporazuma je italijanskim ribičem dovoljen ulov tudi v jugoslovanskih vodah, sicer -na petih natanko določenih območjih. Mednje spada trikot v Tržaškem zaiivu, ki zajema del istrskih voda. Nadaljnji ribolovni območji, kamor smejo po dogovoru italijanske ribiške ladje, se nahajata pri Dugem otoku in Paiagruži. Sporazum o ribolovu med Italijo in SFRJ podaljšan do junija BRUSELJ — Izvršni svet Evropske gospodarske skupnosti je dovolil 6-mesečno podaljšanje italijansko-jugoslov anskega sporazuma o ribolovu na Jadranu. Ukrep sodi v okvir nove mednarodne discipline o delit NEW YORK — Ameriški predsednik Carter je imenoval za novega predsednika zvezne banke »Federal reserve Board* industrijca Willia-ma Millerja. PARIZ — Generalni tajnik OZN Kurt Waldlieim bo 3. januarja gost francoskega predsednika Valeryja Giscarda D’Estainga. Z gostiteljem bo tajnik svetovne organizacije razpravlja! o mednarodnem položaju in zlasti o razpletu bližnjevzhodne kri- Primorski dnevnik jutri na 28 straneh IZ VSEBINE: ■ DANILO TURK — Študija OZN o pravicah pripadnikov otnič- nlh, verskih in jezikovnih man|šin ■ VLADO BARABAŠ — Tito in Jugoslavija sta nerazdvojno po- vezana ■ KAREL BRAVEC — Gospodarstvo Slovenije v letu 1977 ■ FRANC UDOVIČ — Trst - mesto likovne umetnosti ■ TOM MARC — Zasebne TV in radijske postale na Tržaškem ■ STOJAN SPETIČ — Dolga pot k deželnim TV oddajam ■ PAVEL STRANJ — Staranje Trsta Aktivnost in razgledanost maturantov no slovenskih višjih srednjih šolah ■ BREDA PAHOR — Polemika o terapevtskem splavu ■ MARKO VVALTRITSCH — Tret|a številka »Goriškega letnika* ■ ELIO FORNAZARIČ — Od ene do druge konference o trža- škem gospodarstvu ■ LUCIJAN VOLK — Gradbena razdelitev tržaške občine z ozi- rom na »urbanlzacijska bremena* ■ BOJAN BREZIGAR — Martin Čedermac iz Kanalske doline ■ VLADO KLEMŠE — Delovanje Dramatičnega društva v Gori- ci po zapisu režiserja - igralca Justa Košute ■ ŽIVA GRUDEN — Planinski vodnik — star, a še koristen ■ STANISLAV RENKO — O izkoreninjanju recidivov globokega nezaupanja ■ ANDREJ PAGON - OGAREV — Partizanski tisk na Primorskem ■ BRANKO BABIČ — Ljudstvo vredno ljubezni (Odlomek iz še nedokončanega spisa o prvih dneh vstaje na Kozarl) ■ VOJMIR TAVČAR — Neofašistični terorizem na Tržaškem ■ MARIJ ČUK — Stoletnica dolinskega tabora ■ VID VREMEC — Dogodek v Gorici med 21. in 22. avg. 1928 ■ Zamejski športnik leta ■ Program tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika ■ Leto 1977 v veseli kroniki IIIIIIMIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII lili llMIIMIimtlllllltlMItlllMIIIMI milil lllllllllltlflllllllllllllltMlllllimiimilllllltllltlllllllliiilllliiil Iimm II tiliillliiiliiilltiillHHllItt^ ZVEZNA VLADA SE NOČE ODPOVEDATI SEDMOJULIJSKI ZAKONODAJI Slovenci na Koroškem zavračajo žaljive trditve ministra Pahra Avstrijski zunanji minister jc obtožil manjšino, da «ni pripravljena na pristne pogovore* - Odločni izjavi dr. Zwittra in Narodnega sveta CELOVEC — Avstrijski zunanji minister Pahr je v pogovoru za avstrijski radio krivdo za nerešeni položaj slovenske manjšine na Koroškem ponovno zvalil na koroške Slovence. Pahr je v pogovoru — ki je bil posnet že 22. decembra, kot objavlja avstrijsko zunanjo ministrstvo — očital predstavnikom koroških Slovencev, da niso pripravljeni'na pristen pogovor, temveč samo poskušajo prisiliti vlado, naj se odpove manjšinski zakona daji, kar pa po ministru »pač ni mogoče*. Nadalje je ponovno pozval koroške Slovence, naj vendar gre jo v manjšinske sosvete, ker da je to tisti forum, kjer so možnj pogovori. »Za uradne pogovore, za oblikovanje mnenja tudi znotraj manjšine in za sodelovanje manjšine z vlado je z zakonom predviden gremij in tega zakonitega gremija se je treba poslužiti*, je rekel Pahr. Na vprašanje, ali bi bilo koristno, da bi vlada povabila Slovence na pogovore, kjer bi obravnavali sosvete, je Pahr povedal: »Če zastopniki slovenske manjšine mislijo. da hočejo še. enkrat govoriti o tem ali o drugih vprašanjih, naj vendar pišejo zveznemu kanclerju. Kot poznam zveznega kanclerja, takega konstruktivno zastavljenega poziva na pogovor gotovo ne bo odklonil*. Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev so zavrnili izjave zunanjega ministra. Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. _ Franci Zrvitter jc Pahrova izvajanja imenoval izrazito zavajanje javnosti, ker so koroški Slovenci pri vseh razgovorih pokazali iskreno pripravljenost za sporazumno rešitev, da pa so od vsega začetka tudi povedali, da se s sedanjo rešitvijo ne morejo zadovoljiti. Zunanji minister Pahr ima najmanj pravice Slovencem očitati nepripravljenost na pogovore, ker je sam kot vodja komisije strokovnjakov prekinil pogovore in vnesel ekstremne pozicije nacionalističnih krogov na Koroškem v manjšinsko zakonodajo Dalje je brez osnove Paiirova trditev, da so manjšinski sosveti zakonit gremij tudi za oblikovanje mnenja znotraj manjšine. To je popolnoma nova interpretacija, ki je zakon * ne predvideva in ki še bolj potrjuje pravilnost stališča slovenskih organizacij, da ne sodelujejo v sosvetih, saj to predstavlja poskus . vplivanja na odločitve manjšine, za katere so pristojne edinole manjšinske organizacije. »Koroški Slovenci tudi niso absolutno proti sodelovanju v sosvetih, vendar šele tedaj, ko bodo odprta vprašanja rešena v sporazumu z manjšino in bodo ti sosveti samo še obravnavali izvajanje te kočih zadev. Če minister poziva slovenske organizacije, naj sc še obmejo na vlado, moram reči. da je bilo v vseh naših izjavah doslej poudarjeno, da smo seveda pripravljeni na' pogovore*, je izjavil dr. Zvvitter. Narodni svet koroških Slovencev prav tako zavrača Pahrove izjave kot nepravilne in ugotavlja, da na sijo odgovornost za to, da do danw še ni prišlo do »pristnih pogovo-rov», politične stranke in - posebej še zunanji minister Pahr, ki so prekinili tako imenovane pogovore strokovnjakov in osvojili' ekstremna stališča koroškega Heimatdien-sta. Narodni svet v svoji izjav* pravi, da se v ostalem vedno bolj jasno razkrinkava dejansko jedro manjšinskih sosvetov. Zunanji minister ni po naključju omenil, da so ti sosveti predvideni tudi za »oblikovanje mnenja znotraj manjšine*. To pa bi pomenilo, da hočeta dr. Pahr in avstrijska zvezna vlada slovenski manjšini vsiliti novo zastopstvo. Narodni svet koroških Slovencev ob zaključku apelira na zveznega kanclerja Kreiskega, naj v bodoče prepreči take nepremišljene izjave svojega zunanjega ministra, in naj raje ponovno aktivira kontaktni komite. (Sindok) RIM — Vlada je zaskrbljena nad usodo Italijanov', ki žive v Eritreji, kjer se domači gverilci bore za o-samosvojitev od Etiopije. Zunanje ministrstvo skuša iz varnostnih razlogov privabiti italijanski živelj v domovino (letos je dospelo iz Etiopije 1.000 beguncev). PARIZ — Mavretanski predsednik Moktar Ould Dadah je v intervjuju z urednikom neke francoske radijske postaje potrdil, da so francoska vojaška letala sredi decembra pomagala pri napadu na enote osvobodilnega gibanja Polisario. NA SINOČNJI PROTESTNI MANIFESTACIJI V KROŽKU «CHE GUEVARA> DEMOKRATIČNA JAVNOST OGORČENO OBSOJA ATENTAT NA STANOVANJE TAJNIKA KRI Fašistični zločinci skušali z bencinom zažgati stanovanje Giorgia Rossettija, a jim nakana ni uspela * Govora posl. Culfara in sen. Geričeve ■ Solidarnost PSI, KD, PDUP in ACLI Še neznani fašistični zlikovci so včeraj ponoči izvedli atentat na stanovanje pokrajinskega tajnika KPI Giorgia Rossettija. To je že drugič v zadnjem mesecu, ko so fašisti u-smerili svojo akcijo proti vidnemu predstavniku KPI; v noči med 30. novembrom in 1. decembrom so namreč zažgali vrata stanovanja očeta poslanca Cuffara. Kot takrat, je tudi včeraj demokratični Trst odločno odgovoril na to izzivalno dejanje. V večernih urah je bila v dvorani v Ul. Madonnina manifestacija solidarnosti z Rossettijem, solidarnostne izjave pa so komunističnemu voditelju poslale številne politične in druge organizacije. Neznanci so izvedli atentat malo po 2. uri. Z železno palico so vlomili vežna vrata poslopja na Sprehajališču sv. Andreja in se po stopnicah povzpeli v drugo nadstropje, j kjer stanuje Rossetti. Pred vhod v Solidarnost SKGZ s tov. Rossettijem Ob nočnem fašističnem atentatu na stanovanje tajnika tržaške federacije Komunistične partije Italije, Giorgia Rossettija. izreka Slovenska kultumo-gospodarska zveza tovarišu Giorgiu Rossettiju svojo občuteno antifašistično solidarnost. V tem atentatu, drugem v kratkem razdobju proti vidnim predstavnikom tržaške KPI, in poslednjer v dolgi vrsti atentatov na sedeže tržaških demokratičnih strank in organizacij, kakor tudi na spomenike partizanskega boja in odporniškega gibanja, vidi Slovenska kulturno - gospodarska zveza načrtno dejavnost protdemokra-tičnih sil s prozornim namenom, da se tudi v našem mestu ustvari ozračje nemira in napetosti zato, da se prepreči ali vsaj zavr* demokratični družbeni proces, ki odpira obmejnemu Trstu nove možnosti gospodarskega in omikanega družbenega napredka v mirnem in tvornem sožitju. Slovenska kultumo-gospodar-ska zveza najostreje in z ogorčenjem obsoja fašistično rovarjenje proti življenjskim interesom Trsta in njegovega italijanskega in slovenskega prebivalstva, poziva vse demokratične sile k aktivni budnosti, odgovorne varnostne in sodne o-blasti pa k odločnemu nastopanju proti fašističnim atentatorjem in prevratnikom. stanovanje so položili 20-Iitrsko posodo, ki je bila približno do polovice napolnjena z bencinom. Preluknjali so zamašek in skozi luknjo potisnili nekakšen stenj, na katerega so privezali zažigalno vrvico, jo prižgali in zbežali. Ko je stenj dogorel do zamaška, so eksplodirali bencinski hlapi, s katerimi je bil zasičen gornji del posode. Zaradi eksplozije se je zamašek preklal na dvoje in del s stenjem je odletel nekaj metrov vstran. Bencin, ki tako ni prišel v dotik s plamenom (verjetno tudi zato, ker je bil stenj prekratek in ga atentatorji niso mogli potisniti globoko v posodo do bencina) se ni vnel in eksplozija je le nekoliko o-‘ črnila vrata Rossettijevega stanovanja. Prava sreča, kajti v nasprotnem primeru bi bili priča pravcati traged'ji. Še kar močan pok je zbudil preiskovalnega sodnika dr. Fernia, ki stanuje v tretjem nadstropju istega poslopja. Vstal je in. ko je ugotovil. kaj se je zgodilo, zbudil Rossettija in obvestil policijo. Na kraj sta prihitela dežurni komisar na kvesturi dr. Padulano in polk. Ce šari. ki nadomestuje načelnika političnega oddelka dr Volpeja. A-tentatorji so medtem že izginili in preiskava je tako osnovana na res nenavadni posodi, ki ima obliko kocke z zaokroženimi robovi, kakršnih ni v prosti prodaji. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da bi šlo za povračilni ukrep zaradi atentata na hišo v Ul. Ros setti, v kateri stanuje znani voditelj mladih tržaških neofašistov Almerigo Grilz. Policija se je sicer bala povračilnih ukrepov zaradi česar je včeraj ponoči ojačila nadzorstveno službo v mestu. Očitno nezadostno, da bi preprečila podvige fašističnih skrajnežev. Včerajšnji atentat je ponovno do temeljev stresel zavest tistega dela Trsta, ki si resnično in iskreno želi naprej, ki si želi miroljubnega sožitja, da bi lahko bolje gradil u-godnejše družbene in gospodarske pogoje. Demokratične stranke in druge organizacije so se oglasile s solidarnostnimi izjavami in izrazi ogorčenega protesta ter z zahtevo, ki je v prvi vrsti naslovljena na policijske organe ter sodstvo, da se zagotovita red in varnost. Družbo pretresa globoka kriza in nezaupanje rado najde v takšnih pogojih rodovitna tla. da se raz množi in razpase. V takšnem, vzdušju pa je lahko vsako izzivanje in nasilje povod za stopnjevanje napetosti, za sejanje zmede in za skalitev prijateljskih odnosov med skupnostmi in narodi. Prav zato pa je potreben enoten, jn odločen odgovor demokratičnih sir na sle- Pobuda tržaške občine, da v sodelovanju s trgovci zajamči stalnost cen. se bliža koncu. Končni obračun bo mogoč šeie po 31 decembru. a že sedaj lahko ugotovimo, da je uspela, saj se je nad 200 trgovin odzvalo pozivu občine. Med temi so se izkazale med drugimi trgovine z živili Delavskih zadrug. Standa, Pam, Despar, Altura AeO in tržaška zadruga trgovcev z jestvinami. Mestni redarji niso odkrili nobenega prekrška pravilnika, saj so trgovci dosledno od-držali . cene nekaterih artiklov na predprazničnih višinah. Ta pobuda je pozitivno vplivala na celotno področje, saj je pogojevala tudi tiste trgovce, ki se niso odzvali tej pobudi. To nam najbolje izpričajo naše gospodinje, ki niso v zad. njih dneh zabeležile nobenega pretiranega porastka živil, saj j>i bile v nasprotnem primeru pripravljene napraviti nekaj več korakov in zaviti v'trgovine, ki'so se udeležile pobude o jamstvu cen. Na splošno pa smo ugotovili v pogovoru s trgovci, da je prodaja ••niiiiiiiiiiiittiiiiiHiMiiiiiMtiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMtiuimiiiiiiiiMMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMMiiuiiitiiiiiiiiiiinmiMiMiiMiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiM hemo izzivanje. Obnovitev in po trditev zahteve po čim trdnejši an-tifašističru enotnosti, budnosti in aktivni mobilizaciji za zaščito vred. not demokratične ustave in odporništva in za gradnjo boljše družbe je jasno izšla tudi iz včerajšnjih prvih reakcij na zaskrbljujočo vest, da so se fašistične tolpe spet oglasile s svojim značilnim nasiljem, ki bi lahko imelo tragične posledice. Najodločneje je seveda reagirala KPI. Nemudoma je vodstvo tržaške federacije napovedalo protestno manifestacijo, ki je bila v večernih urah na sedežu krožka Che Guevara namesto predvidene proslave oktobrske revolucije. Komunistična parlamentarca Cuffaro in Jelka Gerbec sta se v popoldanskih urah sestala s tržaškim kvestorjem dr. Ca-pitaneom ter izrazila poleg zaskrbljenosti nad obnavljanjem fašističnega nasilja tudi zahtevo po izsleditvi krivcev ter sploh po zagoto vitvi večje varnosti prebivalstvu. Oba parlamentarca sta poleg predsedujočega Vidalija ter pokrajinskega tajnika in žrtve atentata Giorgia Rossettija spregovorila tudi na večerni manifestaciji. Senatorka Gerb-čeva je poudarila, da se atentat proti Rossettiju, kakor tudi drugi atentati proti voditeljem in sedežem partije ter drugih strank, uvrščajo v dolgo veriga terorističnih dejanj, ki imajo za cilj zrušenje demokratičnega reda in uničenje vseh pridobitev delavskega in demokratičnega gibanja. Proti vsemu temu pa niso dovolj besedne obsodbe in manifestacije, temveč je potrebna stalna mobilizacija in enotna akcija vseh demokratičnih sil. Posl. Cuffaro je dejal, da ne gre z a navadne razgrajaške izgrede, temveč za širši dobro zrežiran načrt, s katerim bi radi zaustavili pro- (Nadaljevanje na zadnji strani) SREČANJE V KONGRESNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Sprostiti pri dijaku ustvarjalnost namen izvenšolskega prostega časa Izkušnja florentinskih mladincev v našem mestu koristna tudi za tržaške dijake, ki so sovrstnikom iz Firenc pomagali pri raziskavah V kongresni dvorani trgovinske zbornice je bilo včeraj srečanje z vodjo centra za prosti čas pri florentinski občini, dijaki iz Firenc, ki so bili letos poleti v okviru študijskih počitnic v Trstu in odbornikom za šolstvo tržaške pokrajine Spadarom, kot pobudnikom gostovanja. Spadaro je zastavil vprašanje, če bi bilo mogoče raziskave in izkušnje, ki so jih opravili florentinski dijaki v našem mestu, prenesti tudi v Trst. Seveda je to zelo teikb, kajti mesto in upravitelji so skoraj brezčutni do takih novih pobud, kar kažejo tudi obiski na predstavah mladincev iz Firenc, na katerih ni ne profesorjev, šolnikov, niti predstavnikov oblasti, ki imajo s šolstvom neposredno opravka. In o-bisk florentinskih dijakov spada prav v širše šolsko okolje, kot je dejala Giovanna Ceramelli, voditeljica centra za prosti čas iz Fi- niiiKiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiimniMUiniiiiiiiiiiiiiMiMMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiif PRED JUTRIŠNJIM SILVESTROVANJEM Zaradi gospodarske krize Tržačani nakupovali v teh dneh manj živil Najbolj občuteno nazadovanje pri zelenjavi, sadju in povrtnini - Prodaja mesa ostala na lanskoletni ravni ZA GLOBALNO ZAŠČITO SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI Z zadovoljstvom sprejeta vest o ustanovitvi vladne komisije V krogih SKGZ m SSk poudarjajo, da mora komisija čimprej pripraviti zakonski osnutek, ugotavljajo pa, da zastopstvo Slovencev v njej ni zadostno Na prvi strani objavljamo uradno »poročilo predsedstva vlade, da je predsednik ministrskega sveta Andreotti podpisal odlok o ustanovitvi posebne komisije, ki naj v najkrajšem času pripravi zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Jjlijski krajini. Komisijo bo sestavljalo dvajset članov in znano je, da bo med temi pet, to je četrtina, Slovencev. Dva je na predlog SKGZ in SSk imenovala dežela in sicer dr. Karla šiškoviča in prof. Albina Sirka, o-stale tri pa osrednji vodstvi političnih strank KPI in PSI in sicer Stojana Spetiča in Borisa Iskro (KPI) ter prof. Aljošo Volčiča (PSI). Znano je tudi, da bo komisiji predsedoval bivši sodnik ustavnega sodišča prof. Giovanni Cassandro, ni pa nam še znano, kdo so njeni preostali člani; V krogih'Slovenske kulturno - gospodarske zveze so vest o ustanovitvi komisije sprejeli z zadovoljstvom, saj je s tem — tako poudarjajo — predsednik vlade končno izpolnil o-bljubo, ki jo je dal slovenski delegaciji v Rimu že 9. avgusta letos. Čeprav je do ustanovitve komisije prišlo z občutno zamudo in je bil zaradi tega tudi izgubljen dragocen čas, je zdaj važno predvsem, da se komisija takoj konstituira in brez odlašanja pristopi k delu, da bo vladni zakonski osnutek o globalni zaščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti čimprej nared in nato po čim hitrejšem postopku spremenjen v zakon v roku. ki je predviden z osimskim sporazumom. Ob tem, ko izražajo zadovoljstvo ob podpisu odloka o ustanovitvi komisije, pa v krogih SKGZ ponovno ugotavljajo, da zastopstvo Slovencev v njej ni ustrezno spričo dejstva, da b i komisija vendarle morala odločati o vprašanju, ki je življenjskega pomena za slovensko narodnostno skupnost v Italiji in pri katerem bi morala soodločati kot enakopraven subjekt Zato pa je toliko večja odgovornost na teh petih predstavnikih Slovencev, da v njej nastopajo z enotnimi stališči in zahtevami v imenu Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kot so v bistvu enake zahteve vse slovenske narodnostne skupnosti. Prav tako pa Slovenci pričakujemo — poudarjajo pri SKGZ — da bodo tudi ostali člani komisije v celoti upoštevali interese in zahteve Slovencev v skladu z obvezo o maksimalni možni zaščiti, ki jo vsebuje uvod k osimskemu sporazumu. Tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti je z zadovoljstvom sprejelo vest o ustanovitvi posebne komisije, katere naloga bo izdelati zakonski osnutek za celovito zaščito vprašanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Slovenska skupnost — je rečeno v njenem sporočilu za tisk — jemlje na znanje dejstvo, da je predsednik vlade Andreotti držal obljubo, ki jo je dal slovenski delegaciji, ki je bila sprejeta v vladni palači 9. avgusta letos. Nekajmesečna zamuda pri imenovanju članov po. sebne komisije gotovo ne bi smela ovirati njenega čimprejšnjega začetka delovanja. Ob tem pa tajništvo SSk ugotavlja naslednje; 1. Komisija žal nj paritetna, kot je bila za južno Tirolsko, temveč je v njej le četrtina slovenskih članov. To bo gotovo otežkočalo delovanje komisije same, saj bodo v njej Slovenci bolj objekt kot subjekt obravnavanja in reševanja svojih narodnih pravic. 2. V vladno komisijo je bilo imenovanih pet Slovencev. Od teh štirje iz tržaške, eden pa iz goriške pokrajine. Zal ni v vladni komisiji nobenega slovenskega predstavnika iz videmske pokrajine, kar bo tudi gotovo oviralo njeno delo. Deželno vodstvo izraža, zaključuje tiskovno poročilo Slovenske skupnosti, upanje, da 'bo kljub tem okoliščinam posebna komisija čimprej izdelala tak zakonski predlog, ki bo vladi in parlamentu trdna opora v dokončnem sprejetju zakona, ki naj celovito reši vsa odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, ki. so zdaj po osimskem sporazumu prešla v novo fazo urejevanja. Slovenska skupnost ob koncu želi slovenskim predstavnikom v rimski komisiji veliko vztrajnosti in doslednosti v zagovarjanju slovenskih pravic, ki jih kot Slovenska narodna skupnost zagovarjamo že vso povojno obdobje. Družine Jožeta Cesarja, Maksa Morelja in Sergija Cesarja izrekajo priznanje raznašalcu Primorskega dnevnika za vest- * nost in požrtvovalnost pri o-pravljanju njegovega dela. Slovo dr. Molinarija od tržaških časnikarjev Tržaški prefekt, vladni komisar za deželo Furlanijo-Julijsko krajino dr. Molinari, je včeraj ob svojem odhodu v pokoj, sprejel na pošlo vilnem obisku tržaške časnikarje in se z njimi zadržal skupno s svojo soprogo v prijateljskem pogovoru. V kratkem nagovoru .je dejal, da je v 25 letih svojega službovanja v našem mestu vzljubil Trst in mu namenil vsa svoja Prizadevanja za njegov družbeni napredek. Poudaril je med drugim veliko vlogo sredstev javnega obveščanja za nadaljnji razvoj mesta. V odgovoru na njegove besede sja se mu zahvalila za njegov razumevajoči odnos do tiska in za 'dolgoletno službovan.je v našem mestu podpredsednik časnikarskega združenja Njccolini in predsednik združenje tržaških kronistov Poms. Sprejema, ki se je zaključi! z izmenjavo voščil ob novem letu, so se udeležili glavna urednika o-beh tržaških dnevnikov «11 Piccolo* * in «Primorskega dnevnika* z večjim številom članov obeh uredništev ter predstavniki tržaških dopisništev drugih listov in tiskovnih agencij. Prisotni so bili tudi predstavniki tiskovnega urada prefekture prefekt dr. Pino, funkcionar Petarin ter prefekta dr. Ruggiero j dr. Camer-lengo. Odslej le neuradno vrednotenje delnic Državnj komisija za borze CON SOB sporoča, da bo zaradi odstopa borznega agenta Bruna Višina od 1. januarja dalje vsakodnevna o-bjava seznama, vrednosti delnic na tržaški borzi neuradnega značaja zaradi pomanjkanja sogovornika. živil nekoliko upadla. Gospodarska kriza, negotovost pred jutrišnjim dnem, porast cene tekstila in dražje storitve v gostinskih lokalih in zimskošportnih središčih, so vplivale na nakupe Tržačanov. Vrnili so se na običajne .jedilne liste, saj se je povečala prodaja klobas in kislega zelja, purana pa je zamenjala svinina. Gospodinje bodo prav tako pekle nekoliko manj kot v prejšnjih letih, vsi ti Dodatki pa so do skrajnosti relativni, saj marsikateri Tržačan kupuje živila predvsem v teh dneh v trgovinah onstran meje. Statistično spada Trst med tista mesta Italije, kier se porabi najmanj mesa na osebo, zveza mesarjev naše pokrajine pa je celo prepričana, da v resnici spada Trst v sam evropski vrh. Do sedaj pa ne moremo še ugotoviti, če bodo Tržačani dočakali ri«l vo leto doma ali pri prijateljih, saj se živila za silvestrovanje kupi jb zadnji trenutek, podatek er 0NP daji penečih se vin, raket, slepih nabojev in petard pa .je nemerodajen, saj jih ljudje vzamejo s seboj, čeprav ne ostanejo doma. • Tržaška občina sporoča, da bo treba od 1. januarja 1978 na vseh prošnjah za izdajo kakršnegakoli dovoljenja ali licence navesti davčni kodeks prosilca, sicer na občini prošnje ne bodo sprejeli. Kdor pa že razpolaga s kakšnim dovoljenjem gli ■ licenco, jo bo moral do 30. januarja 1979 na lastne stroške izpopolniti s številko davčnega kodeksa. • Tržaška občina obvešča, da zapade 30. januarja rok za plačevanje davkov na reklamo za leto 1977. Po zapadlosti tega roka bo treba plačati poleg davka še globo v višini 120 odst. davka. Prof. Zaccaria bo govoril o pristojnostih dežel s posebnim statutom glede radiotelevizijske službe. Deželni odbornik Cocianni pa bo govoril o javni radiotelevizijski službi za našo deželo. Sledila bo razpravo, ki se bo nadaljevala popoldne ob 15. uri. Zaključke pa bo povzel ob 1Š.30 posl. Galloni. 2. IN 3. JANUARJA Zaprli uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v dneh 2. in 3. januarja 1978 zaprti zaradi novoletnih praznikov. Ob 80. življenjskem jubileju TONČKE ČOKOVE tt „ l‘<\ ji iskreno čestita z najboljšimi voščili Slovenska prosvetna zveza renc. Glavni namen študijskih počitnic je sprostiti v dijakih ustvarjalnost, čut sodelovanja, družbenega in družabnega življenja, stimulirati pri mladincu raziskavo vsega tistega, kar mu je neznano in bi ga zanimalo. To je v šoli malodane nemogoče, kajti poslovni vzgojitelj ima profesionalno deformacijo in daje mladincu malo svobode, da bi se kulturno razgledal in rastel. Cilj takih pobud je torej povrniti dijaka k samostojnemu delu. Jasen primer takega dela so zaključni prikazi raziskav, ki jih te dni skupina florentinskih mladincev posreduje tržaški javnosti. Vso delo so mladinci od 14. do 18. leta napravili sami, brez interferenc, pri čemer pa ne gre pozabiti delež tržaških dijakov, predvsem slovenskih, ki so svoje sovrstnike vodili in jim pomagali. Metodologija dela je osredotočena samo na opazovanje in živa pričevanja ljudi, prebivalcev me sta in okolice. Dijaki, ki so se vključili v pogovor, so dejali, da jim šola ne more dati neposrednih izkušenj. V neposrednem stiku s tržaško zgodovinsko stvarnostjo od leta 1915 pa do danes, so si prisvojili veliko več znanja kot iz šolskih knjig. Na koncu srečanja je odbornik Spadaro dejal, da pokrajina pripravlja tudi za tržaške šolarje vrsto gostovanj, in sicer v Genovi, Anconi in Firencah. Florentinski dijaki prikazujejo torej te dni sad svoje raziskave. Včeraj smo poročali o avdiovizuelni raziskavi, ki je na zelo visokem nivoju, sinoči pa smo gledali v zavodu «Palutan» predstavo «Fantje so pripravljeni na vse* (11 morale della truppa e alto), ki presega vsa pričakovanja. Eksplozivnost, ustvarjalnost 'a neizkrivljen prikaz tržaš ke zgodovine si bomo lahko ogledali tudi v ponedeljek v Kulturnem do mu. Na ta dogodek, ki bo ob 18. uri, se florentinski in tržaški dijaki vneto pripravljajo in ga nestrpno pričakujejo. 1 • V tednu od 19. do 25. t.m. So v tržaški občini zabeležili 7 primerov škrlatinke. 4 primere noric. 2 pri mera rdečk. 1 primer srbečice, 4 primere nalezljivega vnetja jeter in 2 primera salmoneioze. Vlada podaljšala plovne koncesije družbi A. Adrialico Uslužbenci plovne družbe Alto A-driatico lahko končno zadihajo, saj je vlada včeraj odobrila zakonski iiiiitiMtiiiMiit m iiiiiiiiiiiittiiititiititiiiiiitiiitiiiiiMifiiiiiMiiiiiiiiiiiiii milni t umili milni mit iiniimiiiiiiin Minister za zdravstvo v Trstu - e ■ ■ Si ; jssafcrr :■ ?§ ' %il" * fV '■ šiitom Zasedanje KD o radioteleviziji Deželna KD bo 28. januarja priredila v Gorici srečanje na temo: «Radio in televizija v Italiji in Furlaniji - Julijski krajini*. Predsedoval mu bo podtajnik KD posl. Galloni, uvodno poročilo pa bo imel posl. Bubbico. Dnevni red zasedanja v goriškem Avditoriju bo naslednji: ob 9. uri pozdravni govor deželnega tajnika Collonija, nato poročilo posl. Bubbica «KD za pluralizem obveščanja: tisk, javne in zasebne radiotelevizijske postaje*, iiiimiimiitiimitiiimmiihmiiimiiiimmmMmimiimmiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiimiiiiimiiii ODLOČNO STALIŠČI BOLNIŠNIŠKECA OSEBJA Nezadovoljstvo nad sklepom upravnega sveta bolnišnic Uslužbenci protestirajo, ker vnašajo v bolnišniško službo novo kategorijo -um M f -ŽMmm fgs m' • I f "B t m b s. \ Upravni svet bolnišniške ustanove je s svojo odločitvijo, da spremeni sklep, ki zadeva namestitev odgovornih v ekonomialni službi, izzval nov val ogorčenja med uslužbenci bolnišnic. S tem sklepom vodstvo deželnih bolnišnic namreč dejansko ustvarja neko novo kategorijo. Delavstvo, ki se že dolgo sooča z dokaj kritičnim in neurejenim položajem in nanj zavzeto in vztrajno o-pozarja, je novi sklep v posebnem pismu označilo za provokacijo. Po mnenju podpisnikov pisma, ki so ga poslali upravnemu svetr ter v vednost vsej javnosti, uvaja sklep nekakšne nadzornike v pomožno službo, ki bi prav gotovo odpravila tudi brez njih. Ustvarja skratka novo diferenciacijo, kar je jasen odraz težnje, da mora biti upravljanje takšne socialne službe, kakršna je bol-nišniška oskrba, prej v interesu o-hranjevanja neke osebne oblasti kot pa v interesu prebivalstva. Uslužbenci bolnišnic imajo nadalje odločitev upravnega sveta za nov poskus, da bi preprečili sodelovanje med različnimi kategorijami bolniš-niškrh delavcev in s tem ohromili tudi možnosti enotnejšega nastopanja ter s tem njihovo večjo moč soodločanja. V pismu nato ponovno opozarjajo na celo vrsto še nerešenih problemov ter pozivajo upravni svet naj se izreče o teh problemih, predvsem pa naj odgovori na upravičeno zaskrbljenost delavstva, ki jo je izzval njegov zadnji sklep. Uslužbenci so s svoje strani napovedali skupščine, na katerih se bodo dogovorili za morebitne oblike in termine sindikalnega boja. V zvezi s tem pismom je skupina KPI v upravnem svetu bolnišnic sporočila, da ni glasovala za omenjeni sklep, ker je prej zapustila dvorano v znak protesta, ker niso upoštevali njenih predlogov. Včeraj je obiskal Trst minister za zdravstvo senator Dal Falco, ki se je sestal z deželnima odbornikoma za zdravstvo Romanom ter za načrtovanje in proračun Maurom, poleg tega pa še z najvišjimi predstavniki krajevnih oblasti, ki so ministra seznanili z glavnimi vprašanji v zvezi z gradnjami novih bolnišnic v deželi Furlaniji - Julijski krajini, še zlasti kar zadeva potresno področje. Minister si je nato ogledal gradbišče nove bolnišnice na Katinari in se zadržal v razgovoru z upravitelji tržaške bolnišniške ustanove, ki so mu nakazali glavne probleme v zvezi z gradnjo bolnišnice. Umrl je med čakanjem na zdravniški pregled V čakalnici nevrologa prof. Caz-zata je včeraj dopoldne umrl priletni, moški, ki je prišel na zdravniški pregled. Gre za 63-letnega Aure-lia Mereadanteja iz Ul. Vemiellis 11. Že dal časa ga je bolela desna roka in osebni zdravnik mu je svetoval specialistični pregled pri nevrologu. Dogovoril se je z dr. Caz-zatom in včeraj je odšel v sprem stvu žene z avtom na pregled. Avto je parkiral v Ul. Coroneo, od koder je odšel peš v ambulanto v Ul. Battisti 11. V čakalnici je sedel na naslanjač, sklonil glavo in izdihnil. Žena je takoj poklicala dr. Cazzata in reševalce Rdečega križa, vendar Mercadanteju ni bilo več mogoče pomagaj!. Umrl je verjetno zaradi srčne kapi. dekret, ki podaljša družbi za eno leto plovne koncesije, omogoča v bistvu nadaljevanje poslovanja, ki bi 31. decembra zapadlo. S tem pa niso končane vse skrbi, saj mora dekret v roku 60 dni ratificirati parlament, ki bo obenem razpravljal o bodočnosti te nadvse pomembne krajevne plovne družbe, ki povezuje naše mesto z istrskimi pristanišči. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE Sindikat slovenske sole sporoča, da bo prihodnja seja glavnega odbora, v torek, 10. januarja' ob 17. uri na sedežu sindikata, Ul. Fabio Filzi 8 Urnik trgovin Jutri, 31. decembra: vse trgovine bodo redno poslovale dopoldne in popoldne. Nedelja, 1. januarja 1978: vse trgovine bodo zaprte. V prvem tednu januarja (praznik 6. januarja je bil odpravljen) bodo trgovine poslovale po rednem urniku ter upoštevale pravila o običajnem medtedenskem počitku. „Danes praznuje naša draga PAVLA JAZBEC 80-letnico rojstva. Iskreno ji čestitajo svojci DRAMSKI STUDIO STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA pod vodstvom Maria Uršiča in s sodelovanjem režiserja Zvoneta Šedlbauerja z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane priredi danes, 30. t.m., ob 20. uri v prostorih SPZ v Ul. sv. Frančiška 20/11. PREDAVANJE O OSNOVAH DRAMSKE IGRE Vljudno vabljeni! Kino Ariston 16.30-18.25-22.00 tAldila del bene- e del . male*. Režija Liliana Cavani. D. Sanda. E. Josephson, R. Powell, V. Lisi. Prepovedan mladini P Na zborovanju v Čedadu 21. t.m. je čedadski ARCI sprožil razpravo , , . načrtovanju organičnih pobud s svetovalec Specogna, pokrajin- kuiturnimi krožki Nadiških dolin in svetovalca Chiabudim in Pe čedada. Uvodni poročili sta podala predsednik Orsetig in tajnik Catta-rossi. Iz njunih poročil je razvidna potreba po ustanovitvi stalnega enotnega centra za demokratične in ljudske pobude. Navedli so prve uspešne pobude v letu 1977: kot so konferenca o emarginaciji. o Furlanih in Slovencih ter o demokraciji in socializmu. V razpravi so med drugimi spregovorili; Palmieri (center za kulturne pobude iz Čedada), ki je navedel problem uporabe javnih prostorov In razširitev pobud vojaštva), Martinis pa je prikazal furlanske kulturne pobude. Marinig iz špetra Slovenov je navedel probleme o spoštovanju manjšin glede na specifični geografski in etnični položaj pedadske kulture, Petricig iz Študijskega centra Nediža pa je predlagal nadaljnje stike s slovenskimi krožki V Čedadu so slovesno odprli razstavo slovenskih umetnikov Svoje izdelke razstavlja deset priznanih slikarjev - Priložnostni nagovor prof. Pavla Petriciga V društvu šivan Trinko» p Čedadu so odprli pomembno razstavo, na kateri sodeluje s svojimi deli deset sloi>enskih likovnih u-metnikov, in sicer Bratuš, Jelčič, Medvešček, N. Nemec, R. Nemec, Pečanac, Pergar, Pogačnik, Terpin in Volarič, ki predstavljajo svoje najnovejše in modernistične izdelke. Na odprtju razstave so bili prisotni predsednik Zveze kulturnih društev iz Nove Gorice, tajnik Zveze komunistov iz Nove Gorice, čedadski župan Del Basso in mnogi predstavniki slovenske kulture. Priložnostni nagovor je imel pokrajinski svetovalec prof. Pavel Petricig, ki je z veseljem ugotovil, da kulturna dejavnost v Beneški Sloveniji nenehno raste tudi na čisto umetniškem polju. To predstavlja večje razumevanje in poznavanje med različnimi narodi in narodnostmi. miroljubno sožitje in družbeni razvoj. Tudi predsednik Zveze kulturnih društev iz Nove Gorice je pohvalil pomembno pobudo. ki pomeni medsebojno poglobljeno spoznavanje, medtem ko se je prof. Čemo vsem prisotnim zahvalil za prisotnost in si zaželel še več podobnih pobud, čedadski župan Del Basso je poudaril vlogo, ki jo ima obmejno prebival- stvo pri razvijanju » prijateljskih odnosov med državami. Zgodovino Slovencev označujeta dva pomembna trenutka: začetek kultur nega preporoda, ki se je začel v prejšnjem stoletju in osvobodilna borba. Na koncu je «Goriški oktet* u brano zapel nekaj slovenskih, furlanskih in italijanskih pesmi. Problemi zdravstva na potresnem območju Deželni odbornik za zdravstvo Romano se je včeraj v Hunimu sestal z upravitelji tamkajšnje bolnišnice in bolnišnice iz San Danieleja. Na srečanju so proučili vrsto perečih problemov, saj zapadejo 31. decembra vsi odloki, ki jih je svoj čas izdal izredni vladni komisar za obe bolnišnici, da je- zajamčil nove oblike zdravstvenega skrbstva predvsem v korist mater in otrok na ozemlju ki ga je putaadel:-potres. Novi položaj nareka torej skrbno analizo in iskanje možnih rešitev. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1978 Celoletna................................ 29.000 lir Mesečna . . . . . . . . 2.900 lir NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel. 795-823 Raznašale! Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192 Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel. 83-382 Raznašalci Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO «DAN» IN MALE OGLASE ZASTONJ Občinski svet v števerjanu je na zadnji seji, ki je bila v sredo zvečer, razpravljat in odobrit finančni proračun za prihodnje lem. Dokument, za katerega so glaso- vi občinskega pravilnika glede u-reditve pokopališč ter pristojbin za nagrobnike in nakup zamljišč. Razpravo bodo dokončali na eni pri hodnjih sej. Na dnevnem redu je vati svetovalci večine, mmtem ko bila tudi točka o odobritvi manjšo se predstavniki manjšine vzor- < še spremembe načAta pri gradnji žali, predvideva v prihodnjem le-1 osnovne šole s celodnevnim potu ekonomski primanjkljaj v višini ukom, vendar so razpravo, ker ni skoraj 119 milijonov lir. Predvide- bil pravočasno izdelan spreminje-niti dohodkov iz davkov, prispev-1 valni načrt, prenesli na prihodnjo kov države in dežele ter raznih1 sejo. Na tajni seji so svetovalci IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIMIIIIIiniltlllllllHIIIIIIINIIIIIIItinMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUMIIIMIIIIMtIlllllllllllllllimillllimilllllllllllllllllllMIItllllMIIIIMmillllHIIHtlllllllll« OPOZORILO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA l_________________________—————__________ Važne zapadlosti za podjetja ob 31.12.1977 AVTOPREVOZNIKI, na račun tretjih morajo do tega dne plačati pristojbine državnih kopcesij in Nadzomištva za motorizacijo, medtem ko imajo čas za vpis v posebni seznam avtoprevoznikov do 30. 4. 1978. KROŠNJARJI (venditori ambulanti) morajo do tega dne predložiti pristojnim občinskim uradom, ki so jim dovoljenja za krošnjarstvo izdali dovoljenja v pregled in žigosanje. Kdor tega ne bo storil bo lahko dovoljenje koristil do 31. 1. 1978, pb tem dnevu pa mu dovoljenje zapade. Dovoljenja utif. Ta dovoljenja imajo vsi trgovci z alkoholnimi proizvodi (gostinci, trgovci jestvin, drogerije, itd.). Vsako leto je treba plačati za njihovo obnovo 5.000 lir. Komur je dovoljenje zapadlo ali je kot najemnik V obratu mora do tega dne poskrbeti, da je dovoljenje prepisano na njegovo ime, prav tako je treba do tega dne plačati navedeno pristojbino na obrazcih UTIF. VLADNE KONCESIJE za prodajo alkoholnih in visokoalkoholnih pi jač, za dovoljenja, kj jih izdajajo organi javne uprave hotelom, penzionom, kampingom, za uporabo juke - boxov, za dovoljenja • u-ram, tiskam, fotografov in mesnic je treba poravnati na obrazcih vladnih koncesij do tega dne. Zneski so različni za vsako navedeno dovoljenje. i RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPREJEMNIKI v javnih lokalih so tudi podvrženi plačilu vladne koncesije in jih je treba poravnati do tega dne. PATENTE ZA PRODAJO MONOPOLNIH PROIZVODOV je treba obnoviti do 31. 12. 1977. Vse zainteresirane obveščamo, da je večina poštnih uradov brez poštnih položnic oranžne barve za vladne koncesije, ker so v tisku novi e-lektronski obrazci. Zato je treba plačilo izvršiti na navadnih obrazcih z dvema odrezkoma in jih nasloviti na Ufficio Tasse e Concessio-ni Governative št. 11/48000. Za podrobnejša pojasnila se lahko' vsakdo obrne na urade Slovenskega gospodarskega zd-' ženja Trst, Ul. Cicerone 8/b, tel. 37-808. DRUŽINSKO VODENA PODJETJA Podjetja, vodena v družinski režiji, so lahko na podlagi veljavne zakonodaje koristila številne olajšave, oziroma so lahko pravično razporedila davčno breme na vse družinske člane, ki so sodelovali v družinskem podjetju. Nova družinska zakonodaja, ki urejuje odnose med zakoncema jč to prakso nekoliko zmedla, vendar ostane še vedno izredno vabljiva za vsa tista podjetja, pri katerem sodelujejo poleg zakoncev še drugi družinski člani, kot otroci, starši, snahe in zetje, itd. Listine, ki ustanavljajo, ali bolje P°tejujejo obstoj družinskega sodelovanja v podjetjih, morajo zainteresirani sestaviti leto poprej, to se pravi najkasneje do 31. 12. 1977 za dohodke ustvartene v letu 1978. Na davčni prijavi, ki bo predstavljena v letu 1979 pa se bodo ustvarjeni dohodki porazdelili po ključu, ki je naveden v ustanovni listini med posamezne družinske člane, ki jih bodo nato vsak zase prijavljali In vsak zase plačali odnosne davke. Olajšava je tem višja, čim višji so v družini ustvarjeni dohodki, saj so davki IRPEF progresivni, prihrani pa se tudi na davku ILOR, kjer vsak družinski član koristi 6 milijonov odbitkov. Tiste, ki doslej niso še koristili teh olajšav opozarjamo, da se tega nemudoma poslužijo. Listine mora overoviti notar, podpisati pa jih morajo vsi družinski člani, ki so v podjetju soudeleženi s svojim delom. Za podrobnejša pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Slovensko gospodarsko združenje v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, ki ima stalen dogovor z notarskim uradom za sestavljanje ustanovnih listin. OBČINA REPENTABOR (Trst) Občinska uprava razpisuje javno dražbo za gradnjo slačilnic na športnem igrišču v Repnu — osnovni dra-žbeni znesek lir 27.000.000. Dražba bo po postopku predvidenem v 3. členu zakona št. 14 z dne 2.2.1973. Prošnje za vabilo na dražbo — na kolkovanem papirju — morajo prispeti v občinsko tajništvo najkasneje do 12. ure dne 9.1.1978. Do tega datuma bo obvestilo za dražbo na ogled na občinski oglasni deski. Župan dr. Pavel Colja drugih dohodkov, bo za ssoraj 184 milijonov lir. K temu je treba dodati se za 189 milijonov lir posojila. Občiija bo za obvezne in neobvezne posege izdala znatno več, od tod tudi predvideni primanjkljaj. Dober del dohodkov bo občina porabila za upravne stroške. Za plače osebju, vzdrževanje poslopja in druge stroške bo slo nad 85 milijonov lir. Za posege na šolskem in kulturnem področju (vzdrževanje vrtca, osnovne šole, prevoze oirok, podpore prosvetnim društvom, občinsko knjižnico itd.), je namenjenih nekaj nad 48 milijonov lir, za socialno področje (zdravstvo, oskroa ostarelih občanov, prispevki za obvezne in neobvezne konzorcije) pa skoraj 16 milijonov lir, medtem ko predvideni izdatki na gospodarskem področju (ceste, razni stroški itd.) znašajo 10 milijonov lir. Posebno po^.avje predstavljajo finančna bremena, ki se nanašajo na odplačevanje dolgov iz prejšnjih let. Takih bremen bo v prihodnjem letu nad 70 milijonov lir. Največji delež gre na račun odplačevanja posojil za gradnjo osnovne šole (41 milijonov) ter za kritje občinskih primanjkljajev (18,5 milijona), medtem ko manjši znesek (1.750,000 lir) odpade za kritje posojila za gradnjo cest. Ce to primerjamo z rednimi dohodki občine, ki bodo najbrž znašali okrog 164 milijonov tir, ugotovimo, da bo šla za odplačevanje posojil skoraj polovica sredstev. Zato bodo posegi na drugih, neobveznih področjih, precej omejeni. Finančna bremena bodo v prihodnjih letih najbrž še večja, saj je v prihodnjem letu predvideno najetje dodatnih posojil za dogra ditev osnovne šole, županstva in nekatere druge posege na javnem področju. Kaj bo iz celotnega načrta uresničeno, je v mnogočem odvisno tudi od pokrajinskega nadzornega odbora, utegne pa se zgoditi, da bo dokument ubral daljšo pot, v Rim. Naj v informacijo navedemo, da so pri sestavi proračuna sodelovali tudi predstavniki manjšine, ki so se pri glasovanju vzdržali, medtem ko so lani glasovali za. Občinski svet je na zadnji seji odobril tudi obračun za leto 1976, ki izkazuje 24 milijonov lir primanjkljaja, kar pa je bilo že sanirano z najetjem desetletnega posojila. Med ostalimi točkami obširnega dnevnega reda naj omenimo poročilo župana o zasedanju študijske komisije glede izkopa ilovice v go-rišhi pokrajini ter o tem. da bo odsek ceste med Bukovjem in Križiščem v kratkem končno le popravljen. Župan je tudi poročal o nujnosti povečanja števila občinskih uslužbencev. Tako so v ožjem odboru že razpravljali, da bi v prihodnjem letu najeli vsaj dva nova uslužbenca: geometra in uradnika ali uradnico. Tako odločitev narekujejo novi predpisi na področju gradbeništva o-ziroma izdaje gradbenih dovoljenj. To bo vsekakor predstavljalo precejšnjo dodatno obremenitev za občinsko upravo, vendar v današnjih razmerah je nemogoče pričakovati, da bi uspešno in v skladu s predpisi vodili občino z enakim številom u-službencev, kakor pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Občinski svet je tudi potrdil pet sklepov ožjega odbora ter sprejel spremembo občinskega pravilnika za osebje glede znanja slovenščine. Načel je tudi razpravo o odobrit- razpravljali o nadomestitvi uslužbenke Marije Pintarjeve, ki stopa v pokoj. Seja se je zaključila s poslovilno slovesnostjo, med katero se je župan zahvalil občinski uslužbenki, ki po skoraj treh desetletjih dela na števerjanskem županstvu stopa v pokoj ter ji izrazil vse priznanje. izterjevanje prispevkov poverjeno zavodu INPS, ki ima v svojih vrstah tudi precej upnikov. Izdatkov je bilo za 16,19 odst. več kakor letu prej. V številkah pomeni to 1.209.013.689 lir. Če v celotnem obračunu upoštevamo še znesek, ki ga je pokrajinsko ravnateljstvo nakazalo v vsedržavni sklad za bolniško oskrbo, se je poslovanje zaključilo s primanjkljajem v višini 4 milijarde 18 mil jonov lir, leto prej pa je primanjkljaj znašal (samo) 2.694.689.000. V PRIPRAVI ZAKONSKI OSNUTEK Dežela bo prispevala za restavriranje sinagoge Po tolikih letih govorjenja in načrtovanja, izgleda da je končno le nastopil čas za konkretne posege za sanacijo nekaterih starih mestnih predelov. Na deželni ravni se namreč pripravlja zakonski osnutek za finančni prispevek goriški občini za obnovitev judovske sinagoge v Ulici Ascoli ter za nekatera dela za ureditev okolja. Zakonski osnutek pripravlja deželni odbornik za finance Tripani, pobudo pa je dala goriška občina. S skupnimi sredstvi, naj bi restavrirali judovski tempelj, ki od zadnje vojne dalje propada ter uredili okolje. Tak poseg bi nedvomno pomenil priznanje judovski skupnosti za njen doprinos kulturnemu in gospodarskemu napredku mesta. Judovskega porekla so bili nekateri svetovno znani učenjaki in umetniki. Naj omenimo samo jezikoslovca Ascoli ja in filozofa Michelstaedterja. Na žalost je včasih precej številna skupnost po drugi svetovni vojni močno o-pešala. V Hitlerjevih taboriščih smrti je izgubila skoraj četrtino članov ir| od tega udarca si ni več opomogla. Obenem z restavriranjem sinagoge, se pojavlja tudi vprašanje ohranitve drugega pomembnega kulturnega spomenika, Ascolijeve rojstne hiše v istoimenski ulici. Goriški občinski odbor je tudi glede odkupa in preureditve te stavbe že razpravljal. Glavna ovira, kakor zmeraj, pomanjkanje denarnih sredstev. S pripravo deželnega zakonskega osnutka pa so možnosti za dokončno ureditev -teh vprašanj zdaj veliko večje. Od 1. januarja 1978 dr. Mdonu vodstvo g psihiatrično bolnišnice Izredna pokrajinska komisija je 28. t.m. odločila, da od 1. januarja dalje poveri vodstvo .goriške psihiatrične bolnišnice dr. Realdonu. Dolžnost bo opravljal začasno, dokler se o zadevi drugače ne izreče pokrajinska uprava. Ukrep pokrajinska izredna komisija opravičuje s potrebo, da se sedanjim bolnikom v omenjenem zavodu zagotovi tudi v bodoče normalna oskrba. Odobren obračun INAM v letu 1976 Pokrajinski odbor zavoda za bob niško zavarovanje (INAM), ki mu predseduje Achille Colautti, je na seji dne 19. t.m. obravnaval zaključni račun poslovanja v letu 1976 in ga odobril. V splošnem lahko zapišemo oceno, da so se znižali dohodki, povečali pa izdatki. V primerjavi z letom prej je zavod v pokrajinskem merilu i-mel za 203 milijone manj dohodkov. Sicer pa so v tej zvezi možna še precejšnja odstopanja, ker je bilo • Goriška občinska uprava sporoča, da bodo zaradi gradnje novega večnamenskega socialnega centra v Ul. Baiamonti zaprli 'za promet omenjeno ulico. Dostop v stadion v Ul. Baiamonti bo omogočal 3.50 m širok prehod ob zidu stadiona do Ul. Cap-puccini. Omejitev v prometu bo ostala v veljavi, vse dokler ne bo zaključena gradnja. • Goriška prefektura sporoča, da bodo pismeni izpiti za dodelitev 168 mest pomožnega uradniškega osebja v javni upravi 12. in 13. aprila prihodnjega leta. Kandidati' iz Furlanije -Julijske krajine. Veneta in Južne Tirolske naj se omenjenega dne ob 8. uri zglasijo na razstavišču v Veroni, Viale del Lavoro 8, paviljon 24. KAKO POŽIVITI MLADINSKO DELOVANJE V Doberdobu pripravljajo ustanovitev mladinskega odseka Poskus, da bi se v okviru mladinskega odseka p. d. «Jezero» organizirala vsa mladina na področju občine Na nedavnem skupnem sestanku teritorialnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze in družbenopolitičnih dejavnikov v občini Doberdob (na njem so sodelovali predstavniki občine, prosvetnih, športnih in drugih društev) so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, zaradi katerih organizirano delovanje v občini ne poteka tako kol bi si želeli. Ugotovili so, da so nekatera področja nepokrita in da je potrebno vrzeli, ki obstajajo, napolniti. V tem duhu se je prejšnji dan sestal v Doberdobu pripravljalni odbor za ustanovitev mladinskega odseka prosvetnega društva «Jezero». Na sestanku, ki sta' ga vodila predsednik p.d. »Jezero* Karel Ferletič in tajnik Karel Černič, sta bila navzoča predsednik odbora za mladino SKGZ Igor Komel in član tajništva David Sošol. Sestanka so se udeležili tudi Viljem Gergolet, Mirjam Gergolet, Marino Černič in Fabij Gergolet. Le-ti so bili zadolženi, da ta odsek ustanovijo. V razprav; so najprej ugotovili, da obstajajo, poleg potreb, tudi možno sti, da takšen odsek ustanovijo. Nje- NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK nuiMiiimimiMiiiiiiiiiiimiiniiitiiiiiiiHiMiHiHiiiiuiMiiiiimiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiimiiiiiiui VČERAJ V NOVI GORICI Svečana proslava 30-letnice izhajanja Primorskih novic Listu podeljeno visoko Titovo odlikovanje - Poudarjena njegova izjemna vloga pri zadovoljevanju družbenih potreb - Velik napredek informacijske mreže na Primc rskem govo delovanje naj se razširi na celotno področje občine. Na sestanku so pripisali ustanovitvi društva veliko vlogo, saj bi moralo povezovati mladino v občini ter zadovoljevati njene potrebe. Ob sklenitvi sestanka so se dogovorili, da bodo priredili 4. januarja na sedežu prosvetnega društva »Jezero* v Dobordobu ustanovni sestanek mladinskega odseka. Pobudniki te akcije že sedaj vabijo mladino iz vse občine na sestanek, ki bo ob 20. uri. S svojo udeležbo naj mladi pokažejo, da se ne zapirajo v ozke vaške meje, zaradi česar se nekatere dejavnosti ne morejo razmahniti do tiste mere kot bi se lahko. Mladi sodijo, da bi morali hoditi vštric z razvojem ter se vse bolj povezovati znotraj občinskih meja ter tako prispevati k zavesti, da pripadajo širši skupnosti. Le na takšen način bodo dali svojemu delovanju nov zagon in tudi novo kvaliteto. Kino V hotelu Argonavti v Novi Gorici so včeraj proslavili 30-letnico Primorskih novic, tednika, katerega predhodniki so bili nekateri listi, ki so izhajali v Slovenskem Primorju kot so «Nova Gorica*. »Istrski tednik* in »Slovenski Jadran*. Ob tej priložnosti so časopisu podelili visoko priznanje predsednika republike Tita. Prav tako so plakete prejeli številni zaslužni časnikarji ter nekatere ustanove, med temi tudi Primorski dnevnik. Direktor in, glavni urednik Tomaž Bizalj je v svojem nagovoru poudaril nenadomestljivo "vlogo Primorskih novic v procesu osvobajanja človeka ter se spomnil tudi drugih listov, ki so še pred Primorskimi novicami delali za izjemne družbene potrebe v primorski regiji. Ko je govoril o nalogah, je predvsem poudaril potrebo, da tednik dopolnjuje informacijsko mrežo in na takšen način bolje seznanja delegate, da bodo učinkovitejši pri svojem delu. V tem okviru so zelo koristna tovarniška glasila. Informacijski mediji, je nadalje dejal Tomaž Bizejl, in še posebej Primorske novice opravljate važno vlogo, saj informirajo či-tatelje regije, ki se razprostira ob meji in kjer živita dve narodnostni manjšini. Opozoril je na velik napredek pri formiranju časnikarskih kadrov (danes je na Primorskem o-koli 80 časnikarjev) ter nakazal možnost, da bi Primorske novice pričete izhajati -dvakrat na teden in da bi časnikarji ustanovili svojo interesno skupnost. Članica izvršnega odbora republiške konference SDZL Slovenije Silva Jereb, ki je izročila kolektivu visoko Titovo odlikovanje, je predvsem poudarila, kako so Primorske novice na najboljši poti, da ustvarjalno vplivajo na razvojne procese na Primorskem. Urednik Dušan Kralj je prebral nekaj nisem in telegramov, ki so jih poslali ugledni družbenopolitični delavci, med temi tudi telegram predsednika SZDL Slovenije Mitje Ribičiča, ki je še zlasti naglasil, da opravljajo Primorske novice važno vlogo v regiji, ki jo označujejo nekatere posebnosti, med temi tudi ta, da na širšem območju te regije živijo tudi manjšine. Člana Primorskega dramskega gledališča Metka Franko in Iztok Jereb sta prebrala nekaj odlomkov iz Kardeljevega referata o sistemu javnega komuniciranja, Regentova razmišljanja o tisku in časnikarjih citat izpod novinarskega peresa Moše Pijadeja in avtobiografski zapis Branislava Nušiča. Kulturni del srečanja je izpolnil Primorski študentski oktet, ki je pod vodstvom Matjaža Ščeka ubrano zapel več pesmi. Poleg sedanjih in nekdanjih članov kolektiva so se proslave udeležili vidni predstavnika republiške konference SDZL, predstavniki oblasti ter družbenopolitičnih organizacij vseh primorskih občin. Gorica VERDI 17.15-22.00 »Al di la del bone e del male*. D. Sanda in R. Howell. CORSO 17.15-22.00 »Guerre stellari*. MODERNISSIMO 17.00- 22.00 »Sbatti il mostro in prima [»gina*. G. M. Volonte in L. Betti. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Innocenza o-rotica*. L. Torena in H. Vale. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CENTRALE 17.15-22,00 «11 principe e il povero*. C. Heston in R. Welch Tržič PRINCIPE 20.30 Silvestrski koncert zborov in pihalnih ansamblov. EXCELSIOR 16.30-22.00 «2200: la so-conda Odissea*. Nova Gorica in okolicu SOČA «Leteči odred Scotland Yarda», angleški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »čarobna piščal*, švedski film ob 18. in 20. uri. Razna obvestila Kmečko društvo v štandrežu vabi vse lastnike zemljišč območju štandreža, tudi tiste, ki imajo parcele na območju izven področja, kjer se gradi obmejno postajališče in kjer se namerava graditi tovorno postajališče, naj čimprej pristopijo v odbor nastajajočega društva za zaščito štan-dreške zemlje. Vsa pojasnila kakor tudi prijavnice dobijo pri odbornikih kmečkega društva ter pri predsedniku Viljemu Zavadlavu. Prispevki Ob 1. obletnici smrti očeta Jožefa Gravnerja darujejo sin in hčere 100.000 lir za onkološki inštitut v Ljubljani. NiiiMiiiMMmiiiiiHiitiitiiiiiiiiiitiiHifMiiiiiiimtfniiniiitiiHtiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniituianuHiiinuf USPEŠNA AKCIJA V BOJU PROTI KRIMINALU Na Goriškem aretirali 5 oseb devet pa prijavili sodišču Naložili so tudi 84 glob za 384 tisoč lir V okviru koordinirane 24-ume akcije za boj proti kriminalu, ki so jo izvedli orožniki na celotnem področju goriške pokrajine, 28. in 29. tega meseca, so aretirali pet oseb, devet pa so prijavili sodišču. Orožniki so v teku akcije aretirali 34-letnega trgovca iz Ronk Giuliana Gona, proti kateremu je bil izdan nalog za aretacijo; na podlagi zapornega naloga pa so pospremili v goriške zapore tudi 25-letnega delavca Fubia Pasta. Med akcijo so aretirali tudi 21-letnega šoferja Massimiliana Visinija iz Gorice, ki so ga ustavili zaradi prometnega prekrška in ki se je upiral plačilu odmerjene kazni. Zaradi nošnje ne- Maketa hidroelektrarne v Solkanu pri Novi Gorici .■.v.v. v:;-.-.'.;..:: Pred dnevi smo pisali o postavitvi spominskega obeležja na bregu reke Soče pri Salkonu, kjer bodo zgradili novo hidrocleklranio, pomemben vodnogospodarski objekt, ki bo dobavljal dragoceno električno energijo za potrebe razvijajočega se gospodarstva v občini Nova Gorica. Na sliki maketa bodoče hidroelektrarne prijavljenega orožja in vožnje brez vozniškega dovoljenja se bo moral zagovarjati 18-letni Giorgte Marche-san iz Tržiča. V noči med sredo in četrtkom pa so orožniki v Gra-dežu aretirali 39-letnega Celjana Rajmunda Gračnerja. Skušal je u-krasti natovorjen tovornjak podjetja Ambria Pešca iz Gradeža, ki je bil namenjen v Milan. Pri dejanju je fizično napadel voznika in uslužbenca omenjenega podjetja Agosti-na Pozetta, ki mu je naklep skušal preprečiti. Gračner je nato skušal odpeljati drugo prav tako natovorjeno vozilo, vendar so ga nekateri uslužbenci, ki so medtem poklicali orožnike, zadržali. Med akcijo za boj proti kriminalu so devet oseb prijavili sodišču zaradi različnih prekrškov: ena oseba se bo morala zagovarjati zaradi pohujšanja mladoletnih, dve zaradi prevare, šesta pa zaradi kršenja predpisa o javni varnosti. Na celotnem območju pokrajine so izrekli 84 denarnih kazni za skupaj 384 tisoč lir, odvzeli pa so tud: eno avtomobilsko knjižico. Včeraj-danes iz gurtskega matičnega urada ROJSTVA IN SMRTI Včeraj je v Gorici umrlo osem oseb, sedem pa se jih je rodilo. SMRTI: uradnik 61-letni Mariano Navarra, gradbeni delavec 54-letni Edoardo Bizaj, 77-letna Teresina Sgurbissa, vdova Lualdi, pleskar 74-letni elemente Vidali, 56-letna Danica Stani, poročena De Colli, upokojeni šofer 68-Ietni Federico Stocco, 54-letni Ugo Bortolotto. ROJSTVA: Barbara Rizzetto, Francesca Pascoletti, Andrea Cos-sar, Barbara Calligaris, Enrica Cozzutto, Rodolfo De Gasperi, Lisa Anna Gigante. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini Korzo Verdi 57, tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽJČD Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ulica Romana,-tel. 40497. VČASIH SKORAJ ŽE PRIJETNA NADLOGA Novost na knjižni polici MARTIN ŽNIDERŠIČ: Knjiga in založništvo Delo bo dobrodošlo ljudem, ki se z izdajanjem knjig poklicno ukvarjajo, pa tudi vsakemu ljubitelju pisane besede Kakor v mnogih drugih mestih, imamo tudi v Trstu veliko golobov, lligicni&ti trdijo, da je ta lepa in tako domača ptica tudi nevarna, ker da prenaša bolezenske klice, toda lepo je videti jate golobov, ko letijo nad mestom, ko* tudi tedaj, ko sc ob lepem vremenu zberejo na nabrežju Knjiga sodi v socialistični sa moupraviii družbi nedvomno med tiste temeljne kulturne dobrine, ki naj bodo v enaki meri dostopne vsakemu delovnemu človeku glede na njegove potrebe in želje. Hkrati z drugimi dejavniki mora knjiga aktivno sooblikovati svetovni nazor, stopnjo kulturne razgledanosti in strokovno raven delovnega človeka. Ob tem pa moramo upoštevati, da je knjiga tudi ekonomska kategorija, proizvod ekonomskega procesa, kateri na enem delu svoje poti od avtorja do bralca ne more negirati. svojega blagovnega karakterja. Knjiga, postavljena na tržišče. se na njem obnaša kot vse druge vrste blaga. Knjiga na tržišču ostaja blago vse do trenutka porabe, šele takrat knjiga izgubi svoj blagovni karakter in POTOVANJE S SOVJETSKIM NADZVOČNIM LETALOM «TU-144» Na višini skoraj 20 kilometrov in z brzino dobrih dveh machov Pred vzletom letalo kar drhti - Kar 22 minut do normalne višine letenja Letalo se zaradi trenja segreje in za 10 cm podaljša - Hladna hrana O anglo-francoskem nadzvočnem civilnem letalu »Concorde* se je napisalo že toliko, da bi bilo za deocle knjige, b pristankom ameriški!) oblasti, da letalo sme pri »tajali na ameriških letališčih, se je »poglavje* tega letala verjetno končalo. Veliko manj pa se je svetovna javnost ukvarjala s podob uun sovjctsivim letalom, z nadzvočnim civilnim letalom «1U 144*. pa čeprav gre tudi v tem primeru za izreden dosežek moderne tehnike in čeprav je to letalo na svetovni razstavi letalstva blizu Pariza pred leti doživelo veliko katastroio, ko se je v zraku raz treščilo. Pred nedavnim pa je to sovjetsko letalo začelo leteti v redni civilni službi na • progi med Moskvo in Alma Ato. Jugoslovan ski časnikar U. Bubreško je bil tuji časnikar, ki mu je bilo da no, da leti s tem letalom kot gost sovjetskega »Acroflota*. Iz .njegovega dolgega opisa tega poleta povzamemo nekaj podatkov: »Izvolite gor. kmalu bomo odle teli — je z nasmehom na ustih rekel poveljnik Kuznecov. Vsi srno na svojih mestih. Pasove smo krepko pritegnili. Pesmi v ruščini ali angleščini z lepo razporejenih zvočnikov imajo verjetno nalogo, da nam odženejo strah. Doslej je že vse kot v. vsakem drugem sodobnem letalu na reakcijski po^on. Letalo pa se počasi že pomisa proti vzletišču. Letalu v večji razdalji sledi gasilsko vozilo. To je normalno. Manj normalno je lo. da sledijo letalu štiri črne »volge*, v katerih so sovjetski letalski strokovnjaki, ki se vedno pazijo na to. kako se bo letalo obneslo, pa čeprav že opravlja svojo redno službo. Letalo je že na mestu, s katerega se bo povzpelo v zrak. Najprej so mu dodali nekoliko več »plina*. Nato so še pritisnili, da se je začelo že nekakšno grmenje. Nato so spet zmanjšali »plin*, čemur je spet sledilo grmenje. Vse se trese, vse drhti, kot bi se začel potres. Tisti, ki je o tem odločal v pilotski kabini, je to večkrat ponovil. V času grmenja *e glasba iz zvočnikov ni slišala. Točno devet minut so trajale te priprave, nato je »tupoiev* zgrmel. | V treh sekundah, ko so zavore j 1 popustile, se je pognal po vzle-li.icu. Ni je site, ki v teli trenutkih bi mogla ločiti potnika od naslonjača. Letalo drvi s peklensko brzino in ne |wtrebuje niti pol vzletišča, da bi se odlepilo od tal. Letalo drvi zelo strmo proti nebu. Tudi ee bi hoteli, bi v tem trenutku ne mogli stopiti v pilotsko kabino, da bi si ogledali, kaj se tam dogaja. To, kar smo doživljali, ni bil vzlet letala, pač pa je bila to že nekakšna izstrelitev. Teče deseta minuta letenja. Sila, ki nas je pritisnila na sedeže, je popustila. Sluard Vladimir Be-rcsagin nam šepne, da komandant Kuznecov vabi »časnikarja* v kabino. Toda letalo je se vedno na poti navzgor in se zalo po letalu vzpenjamo navzgor. In že smo v čudoviti kabini. Tu .je za komandno ploščo prvi pilot Aleksander Larin, ki ni komandant, pač pa le »vozi* letalo kot inšpektor ministrstva za civilno letalstvo . . . Poleg' Kuznecova in inšpektorja Larina je posadka razmeroma majhna. Poleg pilota je njegov pomočnik Sergej Agatov. Tu je navigator Stanislav Hramov, dva inženirju za elektronskim pultom, in sicer Mihail Isajev in Jurij Ava-jcv. Poleg že omenjenega stuarda Vladimira Verešagina sta še dve stuardesi Jelena Ivanova in Na-td.ša Kondralijeva. To je čsa posadka letala. Dvanajsta minuta letenja. Kuznecov stopi k elektronskim napravam na desni strani in pokaže o krogel instrument, na katerem se vidijo podatki, številke od 0,6 do 3,0. Se deset sekund, pravi Kuznecov, in »puščica* bo prekoračila številko 1. To bo trenutek, ko bomo prebili zvočni zid. čakamo, štejemo sekunde. Sedaj, pravi Kuznecov, in nič se ni zgodilo. Seveda se ni moglo slišati, saj smo zvok kitala, pravzaprav njegovo grmenje puščali za seboj. Pričakovali pa smo vsaj kako vibracijo, a je nismo občutili. ' Letalo, ki je dolgo 64.45 m in ima razpon kril 28 m. vtem ko je višina «repa» 12,5 m. drvi dalje. Kuznecov nam niza nove in Mogočni »Tli-144», ki zmore dvojno zvočno brzino nove podatke, in, sicer višino letenja, 111.000 m, torej 1!) km, maksimalna brzina 2.300 km na uro, radius, to se pravi največja dolžina 'poleta 6.500 km. In pri tem se še vedno vzpenjamo in letalo dobiva čedalje večjo brzino. Točno 10 minut pozneje, to se pravi 22 minut po vzletu je letalo prebilo drugi zvočni zid in prispelo na višino 19.000 m. Kot v prvem primeru, tudi sedaj se v letalu ni niti opazilo, da je »puščica* prebila drugi zvočni zid. Koznecov pravi • »Na Zemlji, na tleh pa prav gotovo slišijo prebijanje zvočnega zidu, • eksplozijo, pa čeprav smo na višini 19 km. Na Zemlji nam sledi neprestano grmenje, nam sledijo neprestane eksplozije* Kuznecov nam razlaga onih tisoč kontrolnih in merilnih naprav, ki so na komandni plošči. Ena teh naprav beleži tudi temperaturo izven letala. Letimo skozi pro-slor, kjer je 62 stopinj pod ničlo. Toda letalo se ob vsej tej nizki ■MHIIIIIIIIIIIIIIlmilllllllllMMIIIIMIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillMIinillllllMIIIIIIIIMtllllllimilllllMIItmillllimMI Pogovori o davkih LOČENO ALI SKUPNO PREMOŽENJE ZAKONCEV Na dan 15. januarja zapade rok za ureditev premoženjskega stanja zakoncev. Kot je že morda vsem znano, je do uveljavitve novega zakona, t.j. do 20. septembra 1975 veljal za zakonce io čen premoženjski režim. Od navedenega datuma dalje ua so u-vedli premožen iško skupnost za koncev, razen če so se le ti od ločili, da bo premoženje ostalo ločeno. Na željo zakonskega para .je možno združiti v eno samo enoto tudi lastnino, ki je biia pridobljena med zakoncema pred 20. septembrom 1972. .0 ureditvenih postopkih se bo do prizadeli mogli obrniti za nasvete tudi na strokovna združenja (Kmečka zveza in Slov. gospodarsko združenje) zaradi tega se bomo danes omejili na preprosto lazlago posledic, ki bi jih utegnila imeti tako ali drugačna premoženjska ureditev na davčnem področju, ki največkrat pogojuje odločitve zakonskega para. zlasti za nepremičninska premoženja, nastala pred uveljavitvijo novega družinskega prava, z izključitvijo premoženja, ki je bilo darovano ali pa je bilo predmet zapuščine. Po razveljavitvi skupnega obdavčevanja zakoncev se je dav ena uprava doslej naslanjala na ■adevne vknjižbe, odslej pa bo Morala upoštevati tudi morebitno drugačno ureditev, izvirajočo iz sedaj uveljavljenih postopkov. Povsem jasno je, da bo skupno premoženje glede obdavčevanja bremenilo v enaki meri — to je za polovico — oba zakonca. Skupno ali ločeno premoženje lahko v občutni meri vpliva na bremena davčne narave, seveda različno za vsako davščino. Danes imamo dva neijosrcdna davka: davek na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) in davek za krajevne ustanove," (ILOR). če računamo skupno breme, ki ga prinaša ILOR. bomo takoj epa-žili. da kakršna koli ureditev premoženja ne bo predrugačila rezultatov družinskega obdavčevanja. saj davščina ni prog resi v na (t.j. ne narašča z vrednostjo obdavčljivd osnove), davčni ob-vezanci, v našem primeru zakonci bodo odšteli za ILOR ločeno ali skupno 15 odst. davka na pre moženjc. pa naj bo to skupno ali ločeno. • Večji učinek utegne imeli da vek IRPEF na skupno davčno obremenitev, ker je tovrstna dav ščiria ne samo progresivna, an) pak prizna . tudi oprostitev najniž jega dohodninskega pu.su. Večja razlika pri d p v ooštev zlasti ob občutni neenakosti dohodkov med enim in drugim zakoncem. Vsak davkoplačevalec bo v tem pogle du z lahkoto ugotovi) svoj dav eni položaj in bo presodil, ee se mu drugačna ureditev premoženja izplača ali ne. Za bolj jasno razumevanje na vajamo primer zakoncev, ki imajo skupno 7 milijonov dohodkov letno, od česar se ,2: milijona na našata na nepremičnine, če ima mož 5 milijonov dohodkov od od risnega dela. ppleg tega pa še 2 milijona od nepremičninskega premoženja, ker je kataštrajno njegova izključna last, ga bodo obremenili za 1 milijon kosmate ga davka. IRPEF na loto: za ženo, ki nima nič, bo imel pra Vico do 72.090 lir popusta. Če je nepremičninska last izključno že nina. bo le ta plačala 200 "00 lir davka. ‘ mož pa na preostalih 5 milijonov 590.000 lir. Prihranek znaša potemtakem kar 249 "00 lir na loto. Lahko se‘ zakonca odločita z notarskim aktom,, da svo je premoženje združita. V tem primeru se dohodek od nenremlč-nin razpolovi: mož bo plačal 78" Usoč (tis 6 trulij.) žena pa’ 1,00 tisoč "pravico bo imela do po pusta 36.000 lir). V pravkar na vertenem primeru bo znašala skutina davčna obremenitev 844 tisoč- lir. Seveda bo v vsakem ST, OBLAK (Nadaljevanje na zadnji strani) temperaturi zaradi trenja z zrakom ogreva in — daljša. Letalo, ki je, kot smo rekli, normalno dolgo 64.45 m, je sedaj za 10 cm daljše, kajti kovina se pri višji temperaturi podaljša. Letimo z brzino 2.300 km na uro. torej z dvojno zvočno brzino. Naše letalo se je. čeprav za malenkost, spotoma podaljšalo. Pri tolikšni višini in pri tolikšni brzini pa se potnik vendarle počuti kar udobno. Morda se človeku le lastna glava zdi nekoliko večja, je pač to subjektivni ob čulek. Drugače pa ni nikakršnih sprememb, nikakršnih tegob ali težav. Verjetno pa potnik nima niti časa. da bi o tem razmišljal. Skozi okna, ki 1 so za polovico manjša kot na letalu «DC9», se s te višine že opaža zaobljenost Zemlje, črta horizonta ni več ravna. Poleg precejšnjega ropota, ki ga človek v kabini ves čas čuti, bi bili ti vtisi skoraj vse, kar bi bilo vredno zabeležiti. Če pogledamo potnike, opazimo, da to niso običajni potniki , sovjetski!! p-misnih ictal s nosuami in culami. Potniki tega letala so »bolj gosposki*, kar je tudi razumljivo, kajti cena vožnje je višja kot na drugih letalih. Z navadnim letalom stane vožnja med Moskvo in Alma Ato 62 rubljev, vožnja s TU 144» pa stane 83 rubljev. In to ni malo. Ob razmišljanju o letalu in ob ugotavljanju, kdo vse je na letalu se bližamo času kosila. Da vidimo, s čim nam bo «AerofIot» postregel na tem letalu? Predvsem je treba povedati, da je bilo vse, s čimer so nam postregli — hladno. Tako maslo kot sir, pa tudi klobase, kaviar, ki sle kumarice in več kosov rekli bi »listov* pečenega mesa, pa tudi pecivo in mineralna voda. vse je bilo tako hladno, kot če bi to bili hranili na zunanji strani letala. Edino čaj jc bil vroč. In prišel je kot naročen. Komaj smo kosilo pospravili, je Kuznecov najavil, da sc začenja mo spuščati. Minilo je 100 minut, torej obilno poldrugo uro poleta in na obzorju sc jc pojavilo go rovje Tjen San. v katerem smo razločili tudi goro Ala Tau, pod katero se razteza mesto Alma A ta, to se pravi, »oče jabolka*, kot bi po naše rekli temu kazaške mu imenu mesta. Sledilo je se 15 minut spuščanja in pristajanja, torej toliko, da smo se pošteno privezali in premaknili Kazalce za I. ure napi e j, kajti tolik Sna jt razlika med Moskvo in Almo Ato. Spuščanje je bilo dokaj e-nostavno in če je letalo pri vzlc • di lite"), je bilo pri pristajanju mirno, kot pristanek ptice. Ko smo stopili na tla, pa smo bili vendarle srečni in zadovoljni, da smo pristali na trdili tleh.* prične opravljati svojo osnovno funkcijo kulturne dobrine. Iz tega dvojnega karakterja knjige pa izvira tudi vrsta problemov okrog funkcije založništva. ki je na eni strani čisla gospodarska dejavnost, po drugi strani pa mu prav to blago nalaga vrsto neekonomskih ciljev. Danes v svetu opazujemo dva nasprotna koncepta založništva. Prvi, izhaja iz blagovnega koncepta knjige in tudi na proizvodnjo gleda kol na poslovno aktivnost. Drugi sistem, ki je v veljavi v socialističnih državah, popolnoma negira blagovni karakter knjige. To je nekaj stavkov ’z uvoda h knjigi Mariina Žnideršiča KNJIGA IN ZALOŽNIŠTVO, ki jo je izdala Državna 4založba Slovenije in ki pomeni doslej najpopolnejše delo o problemih založništva in .knjige, kar jih imamo vri nas. Mariin Žnideršič, ki je naš znani založniški delavec in publicist, avtor številnih sestavkov o problemih knjige in založništva, je že leta 1972 izdal knjigo Ekonomski problemi slovenske knjige, Tri leta prej je izdal knjigo z naslovom Propaganda za knjigo. Objavil je tudi študijo o sodobnih razvojnih trendih slovenskega založništva. Knjiga, ki je zdaj izšla, pomeni nadaljevanje in dopolnitev njegovega bogatega dosedanjega dela na tem področju in nedvomno prvo slovensko kompleksno študijo o problemih knjige in založništva. Avtor -je svojo knjigo razdelil na deset poglavij. Za uvodom razpravlja najprej o založbi in knjižnem tržišču, pri čemer govori o nekaterih posebnostih slovenskega in jugoslovanskega knjižnega trga. Marketingu v založništvu je posvečen poseben razdelek. Primer iz prakse Cankarjeve založbe in njene izkušnje z Leksikonom prikazujejo, kako je mo goče vta podlagi raziskave tržišča in sodobnih prijemov uspeti z določeno izdajo. Drugo poglavje knjige govori o 'avtorskih pravicah v svetu in Jugoslaviji. Tretje poglavje viosi naslov Prodajna cena knjige. O prodaji in distribuciji knjige razpravlja Žnideršič r četrtem poglavju pri čemer je zanimiv prikaz sodobne organizacije poslovanja založb. O propagandi za knjigo je govor posebej, pri čemer je posebej poudarek na stikih z javnostjo. Naslovi Marketing v knjigarni, propaganda v knjigarni. antikvariat. avkcija, reprint so obdelani v poglavju, kjer je govor o funkciji knjigarne in antikvariata kot posrednika knjige. Na koncu knjige je poglavje o knjigi v svetu. Literatura je dodana posebej, v dodatku pa listina o knjigi ter zakon o avtorski pravici. Slovenski koledar 1978 Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je, kot vsako leto. pripravila pod vodstvom širšega uredniškega odbora (glavni urednik Drago Seliger odgovorna u-rednica Mila Šenk) SLOVENSKI KOLEDAR 1978, ki je v prvi vrsti namenjen Slovencem, raztresenim po vsem svetu. Izseljenska matica izdaja za Slovence v svelu mesečnik Rodno grudo, vsako leto pa jih povezuje še s Slovenskim koledarjem, ki je letos doživel srebrni jubilej. Minilo je namreč 25 let, odkar je Izseljenska matica začela izdajali ta koledar. ki je prej izhajal kot A-meriški družinski koledar v Ameriki celil: 36 let. Ko se je uredništvo preselilo v Ljubljano, je koledar dobil širšo vsebino in nove naloge. Vendar je zdaj že 61 let, odkar izhaja Slovenski koledar, namenjen izseljencem po svetu To pa je že častitljiva številka, ki io je ob letošnjem srebrnem jubileju Slovenskega koledarja. treba še posebej poudariti. Koledar, ki ima 9000 naročnikov, hkrati pa štirikrat več bralcev, odhaja vsako leto v 46 držav po vsem svetu in tke vezi med slovenskimi izseljenci in domovino. Kot vse podobne publikacije, ima tudi Slovenski koledar pred vsem dvojno nalogo Tako naj. seznanja slovenske ljudi po svetu z matično domovino, z razvojem in napredkom v Sloveniji. Drugi vidik pa ie seznanjanje slovenske javnosti z življenjem slovenskih izseljencev po svetu. Revija Rodna gruda ie v tem pogledu orala ledino in je imela dolgo vrsto let težko delo. Odkar pa se je pri slovenskih izseljencih. zlasti tistih v Ameriki, rodila želja po spoznavanju lastnih korenin ko skušajo vnuki izseljencev popraviti to. kar so zamudili njihovi očetje in ko vsako leto prihaja v staro domovino na tisoče naših ljudi, je v tem pogledu mnogo lažje. Izseljensko življenje spoznavamo v domovini. Naši rojaki na tujem pa se seznanjajo z našim napredkom in v domovini spoznavajo, kaj smo dosegli in kaj ustvarili,. V smislu teh dveh osnovnih nalog je naravnana tudi vsebina Slovenskega koledarja za leto 1978. Poleg običajnega koledarskega dela je najprej nekaj člankov o vlogi Jugoslavije v svetu, o jugoslovanskem turizmu, o jugoslovanskem gospodarstvu, o pomenu sestanka v Čebinah. Potem je v koledarju nekaj literarnega gradila. Močan delež zavzemajo sestavki o življenju in delu slovenskih izseljencev v tujini, Teh je kar petindvajset Za ta bogat prispevek k zgodovini slovenskega ižseljenstva zaslužijo' vsi, večinoma tuji dopisniki, polno priznanje. Pri tefn ni “btiveč omeniti, da je bilo v petindvajsetih letih izhajanja koledarja objavljenih .kar 500 podobnih sestavkov o delu in življenju Slovencev v tujini. Sl. Ru. PETEK, 30. DECEMBRA 1977 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Block notes; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Rojstna hiša naših velmož; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Veliki izvajalci; 15.35 Njej v posvetilo; 16.00 Gremo v kino; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.25 Glasbena panorama; 18.10 Kulturni dogod ki v deželi in ob njenih mejah; KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Baročna glasba; 9.20 Pojejo Tavares; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn; svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Družba in kultura; 14.10 Free-shovv; 14.33 Pojejo I Romans; 14.45 La Vera Roma-gna; 15.00 Naši otroci in mi; 15.10 Valčki, polke in mazurke; 15.45 Folk ansambel; 16.00 Izletnik;/16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glas ba; 18.00 Tops-pops; 18.35 Naši zbori pojo; 19.33 Crash; 20.00 Glasovi in zvoki; 20.32 Kako se počutiš?; 21.17 Igra saksofonist Dino Solera; 21.32 Simfonični RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Resna glasba; 9.00 in J0.35 Vi in jaz; 11.00 Beethoven in Italija; 12.10 Oni drugi zvok; 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.05 Vzgojna oddaja; 14.30 Zlianstvene informacije; 15.05 Avtobiografije znanih novinarjev; 15.45 Prvi Nip; 18.00 Glasbeni program; 19.35 Zlata doba; 20.15 Konec tedna. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, H.Q0, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00. L5.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila: 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Iz glasbene tradicije; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 z orkestri in solisti: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem; 14.30, Glasba po , že-i Ijahj, 15^30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inlermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.6,5 Moment musical; 19.20 Zabavna glasba; 16.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Stop pops 20: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti lnjlacija, vzgojna oddaja 13.00 Komični filmi 13.3(1 DNEVNIK 17.00 Ob petili z Romino Potver 17.05 Filmske premiere 17.20 Marcellino pane e vino. 3. 18.00 Argumenti, vzgojna oddaja 18.30 Dnevnik 1 — KRONIKE Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 19.00 Dino Slani pri klavirju 19.20 Happg dags PRVI DOMENEK, TV film 18.45 Almanah in Vremenska 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam lam Aktualnosti DNEVNIKA 1 21.35 RIM, film v režiji Fcderica Fellinija Ob koncu DNEVNIK in Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim Knjižna rubrika 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. UlU 13.30 Nebo, vzgojna oddaja 17.00 Knjiga, osebnost, film POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, 2. del filma 18.00 Vzgojna oddaja 18.25 Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI 1845 Dober večer s ... Silvanom MUPPET SHOVV 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 PORTOBELLO, petkov sejem 21.50 Lanciatori di coltelli, igra Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.20 SMUČARSKI SKOKI, posne tek iz Obcrstdorfa 17.20 Pisani svet, oti jška oddaja 17.55 Obzornik 18.10 V .vi enako, vsak po svoje, serija 18.45 Konstrukcije in montaža, serija 19.30 DNEVNIK 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 .7. Mitchell: JENNIE. nadalj- 21.00 Razgledi: KONDORJEVE VIŠAVE 21.35 Spencerjevi piloti, serijski film 22.25 DNEVNIK 22.40 625, pogovor s poslušalci Koper 19.00 Obersdorf: Smučarski skoki 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 UMRETI ZA STO MILIJONOV, film 22.15 Likovni nokturno, TISOČLETJE ČRNSKE UMET NOSTI Zagreb 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Brimlc, serijski film 21.55 ČloVek in čas, dok. oddaja 22.40 DNEVNIK 22.55 šahovski komentar ŠVICA 18.05 Program za mladino 20.45 Grožnja, 1. nadalj. 22.15 Filmske premiere 22.30 Hokejsko srečanje ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacijo slovenskih učiteljev (1875 - 1909 - 1919) LVIII. ANTON LEBAN (1849-1925) ie bil eden izmed (reli bratov uči teljev Lebanov iz Kanala. Po 4 razredih realke in po preparan diji v Gorici jc učiteljeval naj prej na Goriškem, pozneje v Mozirju in Ribnici na Pohorju, nato spet na Primorskem, v Sežani, končno v Komnu na Krasu, kjer jc |X)učeval 30 let. Med prvo svetovno vojno se je že ko: upokojenec preselil v Stično na Dolenjskem. V Vrtcu in Zvončku je objav Ijal svoje prispevke za mladino, pisal v Edinost, Slovenski narod. Sočo, pedagoške članke v Lapajnetovega Slovenskega učitelja, Učiteljskega tovariša, Popotnika in v goriško Šolo. IVAN MERCINA (1851 19 iO) je bil rojen na Gočah pri Vipavi. Po nižji gimnaziji v Gorici se je izšolal za učitelja na triletnem učiteljišču v Gorici in maturiral leta 1874, torej leto pred ustano vitvijo moškega učiteljišča v Ko pru. Koj po maturi je šel za uči telja-voclitelja na novoustanovljeno pripravnico za učiteljišče na Proseku. Usposobil se je za pouk na meščanskih šolah s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Nato je služboval v slovenskem delu Istre (v Materiji), v letih 1879 1915 pa kot vadniški učitelj na deški vadnici v Gorici. Nad 30 let je poučeval petje v semenišču, petje in klavir na ženskem učiteljišču, na deški vadnici petje in orglanje. Na učiteljišču je poučeval tudi druge učne pred mete, tako slovenščino, nemšči no. zemljepis in zgodovino Vodil je pevske zbore, posebej se je zanimal za zvonove; kot zvonoslovec .je nastopal najbolj po prvi svetovni vojni, ko so obnavljali mnoge porušene cerk ve: napisal je knjigi Slovenski pritrkovavcc in Navodilo za pritrkavanje cerkvenih zvonov po številkah. Priredil je tudi napeve in izdal Ig/e in pesmi za' o-troška zabavišča in ljudske šole. b) IZTEK GORIŠKE GENERACIJE SLOVENSKIH UČITELJEV Delovanje obeh slovenskih uči teljišč, moškega in ženskega, kakor delovanje vseh drugih šol v Gorici, je prekinila vojna med Avstrijo in Italijo v maju leta 1915. Nastanek soške fronte je takoj paraliziral življenje v mestu Moško in žensko goriško učiteljišče sta med vojno delovali združeno v obliki zaposlo valnih tečajev v Trstu in l.ju bljani, torej v begunstvu Najprej so organizirali te te čaje v Trstu dr. Karel Pirjevec, Ivan Vouk in Anton Kutin Vsi trije so prišli iz Gorice, puma gali so jun tržaški učitelji Ivar. Grbec, Slavoj Dimnik in drugi V šolskem letu 1916-1917 je pru čevalo na tržaških zaposlovalnih tečajih že kar 13 učnih moči po leg navedenih še Fran Ferjan. Josipina Furlani, Adolf Komac Fran Kos, Josip Ribičič. Matija Škabar, Joža Trdinova, Avgust Vaschte in zadnje leto šc Fran Fonda, Anton Gvaje in Inna Kenda. Ker po končani vojni slovenski učiteljišči v Gorici nista več za čeli delati, je vadniški učitelj Vladimir Koršič v letih 19*9-1922 'reševal učiteljiščnike. ki so o.šta li na sredi študija, tako da iih je na nekakšnem ilegalnem za poslovalnem tečaju pripravljal na maturo. Zaposlovalni tečaji goriških u čiteljišč v Ljubljani (vodi! jili je ravnatelj Viktor Bežck z nekate, rimi drugimi profesorji) so pri Čeli z delom šele v septembru leta 1916 in so delovali v šol skih letih 1916-1917 in 1917-1918, s precejšnjim presledkom še v letu 1918-1919. Zaposlovalni tečaji v Trstu in v Ljubljani ter Koršičev zaposlo valili tečaj v Gorici so delali po predvojnem t.j. avstrijskem uč nem načrtu za slovenski goriški učiteljišči. Z njimi se dejansko konča šolsko strokovno oblikova nje koprskp-goriške generacije slovenskih učiteljev. Naj v te učiteljske profile uvrstim samo pet predstavnikov i/. zaključne faze goriškega slovenskega učiteljišča: Goričana Lojzeta Bratuža, Kobaridca Toneta Miklaviča. Barkovljana - Tržačana Milana Pertota, okoličana Gorice Kazimira Sauniga in Nolranjca Avgusta Šuligoja. Lojze Bralo/. (1902 - 1937) Rojen jc bil v Gorici v številni družini iiskarriiškega delavca ki je bil po rodu iz Banjške planote, mati pa je bila iz Brd. Lojze je obiskoval osnovno šolo v Šolskem domu v Goric: in dovršil tri razrede slovenske gimnazije, ko je zaradi izbruha vojne leta 1915 moral prekiniti študij. Vsa leta soške fronte je z družino preživel v Gorici, najprej nod avstrijsko, nato pod italijansko za sedbo — prav sredi fronte, v nenehni smrtni nevarnosti. Ob polomu pri Kobaridu so Italijani odvlekli v begunstvo s civilisti ludi Bratuževe. Ti so se po kun čanj vojni vrnili v Gorico, kjer se je l.ojzc vključil v ilegalni zaposlovalni tečaj bivših sloven skih goriških učiteljišč, ki ga je vodil vadniški učitelj Vladimii Koršič, Leta 1920 je Bratuž ma turiral v Gorici. Nato je učite Ijcval v Šmartnem pri Kojskem. v Solkanu in 4 leta v Batujah na Vipavskem, dokler ni bil kot Slovenec leta 1929 premeščen v provinco Pescaro (v Monopello), kjer je ostal eno leto. Vrnil se je v Gorico in sprejel službo u čitelja glasbe v nadškofijski gi mnaziji (malem semenišču), Fašisti so ga začeli besno preganjati. Bil je večkrat po nekaj mesecev v zaporu, enkrat pol le ta, leta 1933 je moral iz šeme nišča: prevzel je vodstvo tovar ne orgel »Cecilija*, ki je izdelovala tudi harmonije. Glasba je bila tisto .področje umetnosti, kj mu je Bratuž z ve liko predanostjo in zanosom slu- žil vse življenje. Bil je glasbeni talent, ki bi bil v normalnih razmerah in ob rednem glasbenem študiju pomenil zelo veliko. Or-glal je že kot deček. Koder j* služboval, je vodil pevske zbore. Ko je prišel za učitelja glasbe v malo semenišče, se jc ves predal delu za dvig kvalitete cerkvenih pevskih zborov in za sistematično vzgojo organistov: deloval je v oglarski soli in v Ce-cilijanskem društvu, imenovan j® bil za nadškofijskega nadzornik* vseh cerkvenih pevskih /borov-Že prej (1924) jc bil ustanovil v Gorici močan posvetni pevski zbor »Mladika* in z njim prire" jal nastope. Ker jc bil neodjenljiv, zagnan in Uspešen glasbeni organizator in je trdovratno ohranjeval ter dvigal Slovensko pesem, so se fašisti zarotili, da ga bodo spravili s poti. Zatekli so se k zločinu, ki mu ni primere. Sedim škvadristov iz Podgore je 27. decembra 1936 pričakalo pred cerkvijo v Podgori, kjer je orglal; Bratuža ter ga skupno s štirimi pevci odvedlo ria sedež fašja-Ločeno so jih prisilili,, da so morali izpiti 'četrt litra ricinovega olja. Morilska drhal je Bratuž" natočila v kozarec neko gos*0 rjavkasto tekočino — strup, nili" brž je bilo strojno olje z nek° pogubno primesjo, kajti nesrečo* Lojze je v neznosnih mukah umri za posledicami zastrupitve. Morilci so bili vsem dobro znani in na očeh, rimska justic* pa se ni zmenila za ta umor. Ostal je bogat Bratužev skladateljski opus okoli 180 cei k venili pesmi. Izdal je več samostojnih zbirk, skladbe je objavljal pod psevdonimom Lojze Sočenko, Harmoniziral je več ruskih in čeških narodnih pcslT>l’ na Primorskem je najbolj znana njegova otožna ruska »Monoton0 pojejo kraguljčki*. Kitica iz °ic pravi: *.lo). kako otožna je ta pesem- poln ganotja njen domači zl° ’ še v srcu mojem ogenj vnema- ki zagrnil ga je mrak globok * SMUČARSKI SKOKI DANES PRIČETEK V OBERSTDORFU Jochen Danneberg (NDR) glavni favorit turneje Veliko poškodb v avstrijskem taboru - Močno ekipo ima SZ - V jugoslovanski reprezentanci ima največ možnosti Bogdan Norčič Najboljši smučarski skakalci bodo danes v Oberstdorfu pričeli novoletno turnejo, ki jih bo v nadaljevanju tekmovanja povedla še v Gamrsch Partenkirchen, Innsbruck in Bischofshofen. Prijavilo se je približno 100 skakalcev iz 15 držav, ki se bodo pomerili med seboj v najvažnejšem tovrstnem letnem tekmovanju. Glavni favoriti za končno zmago so prav gotovo skakalci iz NDR, ki bi letos ne smeli imeti pretežkega dela s svojimi tradicionalnimi Tekmovanje bo prenašala tudi jugoslovanska TV, s pričetkom ob 15.20. | nasprotniki iz Avstrije. V vrstah slednjih je r.amreč prišlo do števil-' hih poškodb, tako da so bolj slabo pripravljeni na letošnjo turnejo. V , Vzhodnonemški reprezentanci prav gotovo izstopa Jochen Danneberg, ki je že zmagal v zadnjih dveh izdajah turneje in ga lahko tudi letos prištevamo v ožji krog favoritov za končno zmago. Najnevamej-1 še nasprotnike bo imel prav v svoji ekipi, saj so Eckstein, Weber in Glass izkušeni, vrhunski skakalci. Poleg teh bodo za NDR tekmovali še mladi Buse, Dusliek in Meissin-ger, ki so se že izkazali na lanski turneji. V letošnji sezoni niso imeli Avstrijci veliko sreče. Tako Schnabl, kot Bachler in Innauer so šele pred kratkim pričeli s pravimi treningi. Po težkih poškodbah so še daleč od dobre forme, tako da bd bil žabje velik uspeh že uvrstitev med prvo deseterico. Tudi svetovni prvak v poletih, Švicar Walter Steiner, je začel s pri pravami šele pred kratkim, zajfl ne moremo od njega pričakovati vidnejših rezultatov. Dobri ekipii imata reprezentanci SZ in ČSSR, ki pa sta še zelo mladi (zlasti ČSSR). Posebno sovjetski skakalci računajo na visoke uvrstitve na vseh skakalnicah in tudi na končni lestvici. Jugoslovanska reprezentanca je odpotovala na turnejo zelo pomla jena. Največ lahko pričakujemo od Bogdana Norčiča. Uvrstitev v prvo dvajseterico niso zanj dosegljive. Vendar je reba upioštevati, da se je pred kratkim poškodoval. Za druge mlajše skakalce pa bi bil že velik Uspeh uvrstitev v prvo trideseterico, kar pa je ob tako kakovostni konkurenci že težko doseči. Letošnja novoletna turneja bi morala torej potekati v prerttbffi ‘vzhodnonemške reprezentance, z Danne-bergom na čelu. če bi slednjemu u- = §§ i i| i § i P spelo zmagati tudi letos, hi bil za Norvežanom Wirkolo drugi skakalec vseh časov, ki bi trikrat zaporedoma zmagal na tradicionalni skakalni turr.čii Intersport. SMUČANJE Slalom v Fiumsu FLUMS — Italijan Carlo Trojer je osvojil slalpm na 58. mednarodnem tekmovanju FIS v Fiumsu, v švicarskih Alpah. Proga je bila izredno zahtevna in le 40 tekmovalcev (od 120) je prispelo do cilja v obeh spustih. Lestvica: 1. Trojer (It.) 1’40”09 2. Liischer (Švi.) 1’40”33 3. Kaiwa (Jap.) 1’40"34 4. Aelig (Švi.) 1’40"38 5. Soh'Arndener (Švi.) 1’41”04 PIANI Dl bUndiD - Na medna- rodnem smučarskem tekaškem tekmovanju za «Trofejo Maggi* je v štafeti 3x8 km zmagala ekipa italijanske gozdne straže. Progo je pretekla v 1.15 35". Danes na tej prireditvi ne bo tekmovanja, jutri pa bo na sporedu tek na 30 km. Korčnoj nepričakovano zapustil Beograd BEOGRAD — Viktor Korčnoj je včeraj nepričakovano odpotoval iz Beograda. Organizatorjem šahovskega finala kandidatbv za svetovni naslov je uradno sporočil, da dvoboja ne bo nadaljeval, če do ponedeljka ne bodo ugodili njegovim zahtevam. V pismu, ki ga je izročil organizatorjem, zahteva, da bd se p>artije nadaljevale brez piublike ob prisotnosti enega ali dveh sodnikov. Zahteva tudi odstranitev demonstracijske table. Če mu ne bodo ugodili, se bo obrnil na mednarodno šahovsko zvezo. Nazadnje je še sporočil, da se bo vrnil v Beograd samo v primeru, da bodo sprejete vse njegove zahteve. Atletski ekipi Levstika (zgoraj) In Adrie ((spodaj), ki sta se udeležili Borovega krosa na stadionu «Prvi maj* Y __ m ŠAHOVSKA PANORAMA m. Dvoboj SPASSKI — KORČNOJ Ob prisotnosti dr. Euweja se je px>srečilo po dolgotrajnih pogajanjih dvoboj Spasski - Korčnoj vendarle vsaj začasno rešiti. Kompromis je bil dosežen v tem smislu, da demonstracijska deska o-stane na odru in da jo lahko oba igralca uporabljata za razmišljanje tudi takrat, ko sta na potezi. Lahko sedita pri tem v svojih «boksih», toda zavese z njih so odstranjene tako, da sta igralca drug drugemu in tudi sodniku vedno vidna. Pod takimi pogoji se je potem 24. decembra nadaljevala 10. partija, ki je bila prekinjena kar devet dni in je tako dosegla rekord v zgodovini dvobojev za svetovno prvenstvo. Toda tudi tu je prišlo do presenečenja. Spasski je v poziciji, ki je bila objektivno remi, že v drugi potezi po obnovitvi igi-e naredili nerazumljivo napako in izgubil. 26. decembra je sledila 12. partija. Spasski je igral otvoritev v francoski obrambi odlično in dosege! dobljen položaj. Oba nasprotnika pa sta zašla v časovno stisko in včasih delala kar nerazumljive napake. Tako je Spasski kar dvakrat zamudil priliko, da bi nasprotnika matirat.' Končno pa je Korčnoju padla zastavica v poziciji, ki je bila še vedno ugodnejša za Spasskega. Po 12 partijah je bilo torej stanje 7,5:4,5 za Korčnoja. Kljub vsemu je malo verjetno, da bi v preostalih osmih partijah lahko Spasski premostil razliko celih treh točk. Kar najbolj skrbi, pia je dejstvo, da med igralcema prihaja še nadalje do skoraj neprestanih incidentov in da so protesti ves čas na dnevnem redu. Vsaj zaenkrat torej nemoten potek do konca še ni zagotovljen. FRANCOSKA OBRAMBA Beli: SPASSKI Črni: KORČNOJ (Deseta partija dvoboja, Beograd, 16. in 24. 12. 1977) 1. e4 e6, 2. d4 d5, 3. Sc3 Lb4, 4. e5 c5, 5. a3 Lc3:4-, 6. bc3: Se7, 7. Sf3 Ld7, 8. dc5: Že četrtič igra Spasski to prej, skoraj neznano potezo. Ne glede na izid dvoboja je treba pripomniti, da je Spasski s svojimi odkritji v tej KOŠARKA PRVA ITALIJANSKA LIGA DRAGOCENA ZMAGA PAGNOSSINA Tržaški Hurlingham izgubil v Trevisu proti Scavoliniju iz Pesara 1. - pni X 2 drugi 2 X 2. - prvi 2 2 drugi X 1 3. - prvi 1 2 drugi 1 1 4. - prvi X X drugi 2 2 5. - prvi 1 2 drugi 1 X «. - prvi X 2 drugi X 2 X 1 A-1 liga Pagnossin — Xerox 94:91 (41:52) PAGNOSSIN: Savio 20, Garrett 28. Ardessi 4, Fortunato 4. Laing 16, Fle-bus 2, Antonucci. Bruni 20, Purttin, Soro. XEROX: Roda 2, Guidali 4, Jura 40, Serafini 14, Rancati 16, Lauriski 15, Farina, Maccheroni, Pampana, Maggiotto. SODNIKA: Compagnone in Montella iz Neaplja. PM: Pagnossin 10:12, Xerox 13:19. PON:' Bruni v 39. min. (90:87). Pagnossin je v domači tekmi z milanskim Xeroxom v zadnjih minutah za las ujel dragoceno zmago, potem ko so gostje dober del srečanja vodili. Goriškg peterka je tako osvojila par točk na račun svojega neposrednega konkurenta za vstop med šesterico najboljših. Srečanje se je pričelo v znamenju premoči domačinov, ki so ohranili vodstvo do srede polčasa. Tedaj so gostje ostreje pritisnili, in si v nekaj minutah nabrali 13 točk prednosti. V tem delu je bila odločilna odlična igra Jure, ki so ga domači branilci zaman skušali kriti. V prvih minutah drugega polčasa, ko je že vse kazalo, da se bo ponovila tekma s Cinzanom, je stopil na igrišče Bruni, ki je poživil igro Pa-gnossina. Prav Bruni je tri minute pred koncem izenačil in nato skupaj z Garrettom pokopal vse upe gostov, da bi slavili v Gorici zmago. M. M. Komentar Mirka Novosela ■sr Presenečenje v Cnčku Največ je presenečenje 11. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je poraz Jugoplastike v čačku. Takoj naj omenimo, da so domačini zasluženo zmagali, saj so v tem srečanju pokazali več od renomiranih gostov. Košarkarji Borca so bili namreč skozi vso srečanje boljši nasprotnik in so predvsem pokazali večjo željo do zmage. Veteran Mišovič in mladi Aršič sta bila odlična pri tem podvigu. Ljubljanski Brest je v Skopju brez težav osvojil novi točki in je tako ostal v borbi za državni naslov. V tem srečanju so o zmagovalcu odločali centri. In prav pod košema sta čosič in Jelovac povsem onemogočila nasprotnike, tako da je bila zmaga Ljubljančanov povsem zaslužena. Rabotnički je brez kapetana Georgijevskega (odslužuje vojaški rok) kot brez glave. Vse kaže tudi, da bodo košarkarji iz Skopja verjetno z Dalvinom zapustili skupino najboljših. Nekdaj izredno nevarno igrišče Rabotničkega postaja sedaj lahek plen za vse ekipe. V Splitu se je tekma med Dalvinom in Bosno spremenila v pravo igro med imačko in miško*. Dalvin je bil namreč odločno prešibak za Bosno, ki je večji del srečanja igrala brez Delibašiča, ki se je tako lahko odpočil pred težjimi spopadi v ligi. V Zagrebu je Clbona s pravo točo košev odpravila reški Kvarner in Zagrebčani so tako potrdili, da so tudi letos najnevarnejši «out-sider* prvenstva. Značilnost tega kola je bila, žal, zopet ta, da so na vseh igriščih dosegli veliko število košev, kar zopet dokazuje, da se v Jugoslaviji odločno premalo pozornosti posveča obrambi. IZIDI 11. KOLA V ZADRU: Zadar — Crvena zvezda Beograd 119:101 V ČAČKU: Borac — Jugoplastika Split 116:114 V SKOPJU: Ršbotnički — Brest Ljubljana 85:96 V ZAGREBU: Cibona — Kvarner Reka 119:93 V SPLITU: Dalvin — Bosna Sarajevo 83:113 / V BEOGRADU: Beko — Metalac Valjevo 96:97 V BEOGRADU: Partizan — Radnički FOB Beograd 99:97 LESTVICA Bosna in Partizan 18, Brest in Jugoplastika 16, Cibona 14, Crvena zvezda, Metalac in Zadar 12, Bor .c 10, Radnički FOB 8, Beko in Kvarner 6, Rabotnički 4, Dalvin 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA (7. 1.) Brest — Cibona, Crvena zvezda — Borac. Rabotnički — Jugoplastika, Kvarner — Dalvin, Metalac — Radnički FOB, Beko — Zadar, Bosna — Partizan (8. 1. po i'V). IZIDI 12. KOLA -Gabetti - Fernet Tonic 99:86 Mobilgirgi - Brili 82:78 Cinzano - Canon 92:77 Alco - Perugina 63:79 Emerson - Sinudyne 80:85 Pagnossin - Xerox 94:91 LESTVICA Mobilgirgi Varese, Gabetti Can-tu in #Sinudyne Bologna 18; Xerox Milan,* Cinzano Milan in Pagnossin Gorica 14; Canon Benetke in Pe-rugina Rim 12; Brili Cagliari in Fernet Tonic Bologna 8; Alco Bologna in Emerson Genova 4. PRIHODNJE KOLO (4.1.1978) Fernet Tonic - Cinzano; Sinudy-ne - Alco; Perugina - Canon; Xerox -Emerson: Brili - Gabetti; Pagnossin - Mobilgirgi. A-2 liga Hurlingham — Scavolini 78:87 (47:52) . HURLINGHAM TRST: Ritossa, Patemo 23, Scolini, Oeser 14, Bai-guerra 8, Meneghel 2, Jacuzzo, De Vries 23, Zorzenon 6, Forza 2. SCAVOLINI PESARO: Bocconcel-li, Terenzi, Ponzoni 12, Scheffler 9, Benevelli 17, Ottaviani, De Monte 2, Riva„15, Thomas 24. Giauro 8. SODNIKA: Cagnazzo in Forcing (Rim), PM: Hurlingham 14:23, Scavolini 17:22. PON: Giauro (33). GLEDALCEV 1.500. Zaradi diskvalificiranega igrišča je Hurlingham v prvem povratnem kolu igral v Trevisu proti Scavoliniju iz Pesara. Medtem ko so Tržačani v prvem delu prvenstva premagali tega nasprotnika, in to na tujem, pa so v sredo nepričakovano z istim nasprotnikom izgubili. IZIDI 12. KOLA Eldorado - Althea 75:85 Vidal - Jolly 77:80' Chinamartini - Pintinox 74:76 GIS Neapelj - Sapori 78:94 Hurlingham - Scavolini 78:87 Mecap - Mobiam 123:105 LESTVICA Althea Rieti 22; Mecap Vigevano in Sapori Siena 16; Pintinox Brescia in Jolly Forli 14: Chinamartini Turin in Mobiam Videm 12; Hurlin gham Trst, Eldorado Rim in Scavolini Pesaro 10; Vidal Mestre in pIS Neapelj 4. PRIHODNJE KOLO (4.1.1978) Althea - Chinamartini; Jolly -GIS; Sapori - Hurlingham; Vidal -Eldorado; Scavolini - Mecap; Pin-tinox - Mobiam ATLETIKA V LETU 1978 Nekaj važnih prireditev Najvažnejše mednarodno tekmovanje v atletiki leta 1978 bo Evropsko prvenstvo v Pragi, ki bo od 28. avgusta do 3. septembra. Poleg tega prvenstva, ki bo seveda glavni cilj vseh boljših evropskih atletov, moramo beležiti še tri druge izredno zanimive prireditve. 25. marca bo na Škotskem tekmovanje »Kros dežel*. Vsako leto se udeležijo tega krosa vsi najboljši dolgoprogaši, saj neuradno velja ta tek za pravo prvenstvo v teku čez drn in strn. Iz leta v leto se kraj tekmovanja spreminja. Tokrat bo le-ta v Glasgovvu. Za ljubitelje atletike in potovanj ■pa velja omeniti Afriške igre, ki bodo v Alžiru in to od 13. do 28, julija. Tudi Italija bo v tej sezoni orga nizirala pomembnejšo prireditev. V Milanu bo 11. in 12. marca Evropsko dvoransko prvenstvo. Tekme bodo v novi in izredno moderni športni palači, v mestni četrti San Siro. V hali je prostora za 15.000 gledalcev, sedežev pa je 11.500. Atletom sta na razpolago dve manjši telovadnici za ogrevanje. A tletske steze in zaletišča so zgraje ni iz umetne mase «rekordtan». x Norme za nastop na letošnjem EP indor so naslednje: MOŠKI 400 m: 48"0; 800 m: 1'50”5; 1500 m: 3’47”0; 3000 m: 8 00 ”0; višina: 2,18; palica: 5,20; daljina: 7,70; troskok: 16,10; krogla: 19,00. ŽENSKE 400 m: 54"6; 800 m: 208 *0; 1500 m: 4'21"0; višina: 1,84; daljina; 6,25; krogla: 17,00. A. B. ’ NOGOMET NA SVhi G*>t' M l'll% * v o Italija nosilec skupine RIO DE JANEIRO — Joao Have-lange, predsednik mednarodne nogometne zveze je izjavil, da bi morala biti Italija eden izmed nosilcev skupin na prihodnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Ostali trije bi morah biti ZRN (kot svetovni prvak), Argentina (kot prireditelj prvenstva) in Brazilija. PO IFSTAN0VITV1 ZAMEJSKE TRENERSKE ZVEZE sr Čaka nas težko deh» # Tako je dejal prof. Franko Drasič, predsednik zveze Atalanta - Milan X Fiorentina - Napoll X Foggia - Perugia 2 Genoa - Vicenza 1 • Inter - Pescara 1 Juventus - Bologna 1 Lazio - Torino 1 Verona - Roma 1 Cagliari - Brescia 1 Taranto - Ascoli 2 Ternana - Palermo X Triestina - Mantova 1 Arezzo - Parma 1 X X 2 Dnevi ob novem letu so dnevi letnih obračunov in načrtov za bodočnost. Trenerska zveza seveda o-Dracunov še ne more delati, saj je bila ustanovljena šele novem-ora letos, ima pa zato veliko načrtov. O tem smo se pogovorili s predsednikom trenersae zveze, profj Frankom Drasičem. Najprej smo ga vprašali, kako je spioh prišlo do ustanovitve zveze same in katere funkcije bi morala opravljati. . »TrenersKo zvezo smo ustanovili na pobudo ZbSDl. Zamisel o trenerski zvezi pa je vsekakor sprožilo že kionicno pomanjkanje kadrov v vseh športnih panogah in psi, .premajhna strokovna HSPOsc|b-ljeriost skorajda vseh naših trenerjev naspiun. Trenerska zveza bo morflra torej spremljati mlade trenerje v njihovem delu - trt ~pa usposabljati nove. Posamezni trenerji pa bi morali ria trenerski zvezi iznesti težave, s katerimi se srečujejo pri svojem treniranju in pa predloge, da bi stanje izboljšali. Zveza pa bo seveda skušala, tudi s pomočjo ZSŠDI, probleme in težave čimbolje rešiti. Poleg tega pa bo seveda treba organizirati čimveč tečajev za vse trenerje. Zveza je še v povojih, težav bo zato nedvomno veliko, mislim pa, da se jih bo dalo z dobro voljo članov premostiti.* «Kaj pa načrti za prihodnje leto?» «Po novoletnih praznikih bomo morali sklicati prvo odborovo sejo, na kateri bodo načelniki posameznih panog poročali o stanju, v katerem se njihova panoga trenutno nahaja. Od tega bo seveda odvisno tudi naše nadaljnje delo. Nadalje mislimo čimprej ustanovi- ti skupno knjižnico vseh trenerjev. V knjižnici bo na razpolago vsem čimveč strokovne športne literature. V prihodnjem letu pa misli zveza organizirati še izpopolnjevalne tečaje za vse športne panoge. S tem v zvezi bi omenil odbojkarski tečaj za začetnike, ki je bil septembra letos pri Banih. Po mojem mnenju je ta tečaj vsekakor u-spel, saj so tam odbojkarje vadili trenerji-začetniki, ki v letošnji sezoni z začetim delom nadaljujejo. Take tečaje bi morali prirediti tudi za ostale športne panoge, saj na tak način lahko pridemo do trenerjev začetnikov. Naloga naše zveze pa bo, da te trenerje na njihovi trenerski poti spremljamo in jim skušamo ’ potrtagat! "ter izučiti.* BOKS 7. JANUARJA V MILANU Monzon si bo ogledal dvoboj Cuello-Parlov BUENOS AIRES — Carlos Monzon, bivši svetovni prvak srednje boksarske kategorije bo prihodnji teden prispel v Italijo. Prisostvoval bo dvoboju, ki ga bo opravil njegov rojak Cucllo 7. januarja proti Jugoslovanu Par lovu. Ta dvoboj bo v Milanu. PARIZ — Zdravstveno stanje za hodnonemškega boksarja Jeorga Ei-pla se ni nič spremenilo. Kot je znano je Eipel pred desetimi dnevi, ko je boksal proti Francozu Alainu Marionu, padel v nezavest in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Dc7, 9. Ld3 La4, 10. Tbl! varianti mnogo doprinesel k teoriji, francoske obrambe. 8. V prejšnjih treh partijah je po skusil Spasski druga nadaljevanja. Poteza v tekstu se izkaže kot daleč najboljša in najnevarnejša za črnega. 10. . . Sd7, 11. Tb4! Lo6, 12. 0—0 Sc5: 13. Tg4 Ta napad na kraljevo krilo že povzroča črnemu resne težave. 13.. . Sg6, 14. Sd4 0-0—0 Drugega črnemu ne preostane. Toda sedaj je seveda na vidiku rokad-ni napad na črno damino krilo. 15. f4 Ld7, 16. Tg3 Kb8, 17. Del Ka8, 18. h4(!) Sd3: 19. cd3: b5 Sicer igra beli 20. h5 20. Le3 Tde8, 21. a4! Th7 Kmeta na a4 črni seveda ne sme vzeti, ker bi - < odprtju a-linije beli napad hitro (..odrl. Zadnja poteza črnega pa tudi kaže, kako slab je njegov položaj. Trdnjava mora na čisto pasivno polje, ker samo tako omogoči skakaču, da zanusti slabo pol.ie g6. 22. Tg5 Se7, 23. Lf2 g6. 24. Dal To8, 25. Tel Tbh8, 26. a5 Sf5, 27. c4! Se7, 28. Tg3 Še druga trdnjava se vrača v igro, črni pa medtem ne more ničesar pod vzeti. 28. .. Thd8, 29. Tf3 Db8, 30. Da3 Sf5, 31. Sf5: gf5: Čmi stoji še vedno slabo, če ne celo izgubljeno. Toda neenaki lovci in odprta g-linija mu dajejo vsaj nekaj upanja. 32. Lc5 Tc6, 33. cd5: ed5: 34. d4 Tg8, 35. Tbl Ta6, 36. Db4 Lc6, 37. Tc3?? In naenkrat nadvse težka napaka, saj beli enostavno prezre kmeta. Pravilno je bilo bodisi 37. Tal, bodisi 37. Tbb3 Dd8, 38. Tg3. 37.. . Dd8, 38. g3 Da5: 39. Db2 Da2, 40. Del De2, 41. Te3 Dg4, 42. Kh2 Tu je bila partija prekinjena. Objektivno je pozicija najbrž remi. Ob slabši igri črnega p« lahko beli še vedno poskusi igrati celo na zmago v napadu. 42.. . Ta2+? Kuvertirana poteza - napaka! Kot pravilno navajajo 42. .. Dg6 ali 42. Tg6. 43. Tb2 Ta4, 44. Tg27? In sedaj, kljub devetim dnem časa za analize, napaka ki izgubi, ker omogoča črnemu lovcu, da poseže v igro. Pravilno je bilo npr. 44. Dbl. 44. . . Lb5, 45. Ta3 Ta6, 46. Ta6: La6: 47. Da3 Tc8, 48. Ta2 Ddl Črni bo poskusil izsiliti zamenjavo dam. 49. Db2 Dfl, 50. Db3 Dc4, 51. Da3 b6! 52. Da6: Ali 52. Lb6: ab6:, 53. Da6: + Da6: 54. Ta6: -I- Kb7. 55. Ta4 Tc4 itd. 52. .. Da6: 53. Ta6: Kb7! 54. Tal bc5: 55. Tbl+ Kc6, 56. dc5: Ta8! lotZalcto PO ISTI CENI NAGRADNI SKLAD SE POVEČA ZA Zagotavlja napredovanje prostega a-kmeta, proti čemur ni obrambe. 57. g4 (?!) fg4: 58. Kg3 a5, 59. f5 a4, 60. Kf4 a3. 61. Kg5 a2, 62. Tal Kc5: 63. Kf6 Kd4, 64. Kf7: Ke5: 65. f6 Kd4. Beli se vda. FRANCOSKA OBRAMBA Beli: SPASSKI Črni: KORČNOJ (Dvanajsta partija dvoboja, Beograd, 26. 12. 1977) 1. e4 e6, 2. d4 d5, 3. Sc3 Lb4, 4. e5 c5, 5. a3 Lc3: + 6. bc3: Sc7, 7. Dg4 Tako je igral Spasski v 2. partiji. V vseh naslednjih je kot beli vlekel ■7. Sf3. 7.. . cd4: 8. cd4: V 2. partiji je igral beli 8. Dg7: Poteza v tekstu je bila doslej znana s; mo kot malo igrana stranska varianta. 8. . . Dc7, 9. Kdl(!) 0—0(7) Korčnoj sam, ki je obdelal to varianta za beograjsko Enciklopedijo, navaja tu po Keresu 9. . . Sf5, 10. Sf3 h5 «z nejasno p-zirijo*. Ni razvidno, zakaj sedaj namesto tega ro-kjra, kar je gotovo tvegano, ker bo beli takoj začel z napadom. 10. Sf3 16, 11. Ld3 Sf5, 12. Dh3 Sc6(!), 13. g4 fe5: Z zadnjima potezama je črni našel edino, toda zopet samo začasno rešitev, ker grozi 14. . . e4. 14. de5: Sc5: 15. Se5: Ne 15. gf5: Sd3: 16. cd3: Dc3 s protiigro. 15. . De5, 16. Tbl* Sh6, 17.Tel! Dc7, 18. Lh6: gh6: 19. g5! e5, 20. Dg3 Ii5, 21. Te5: Lg4 S 22. Ki l Dg7, 23. De3 Tf3, 24. Dd4 Td8, 25. Tb4 b6, 26. Le4 Morda je še bolje 26. Td5 s prehodim v končnico. 26. t. Tf2: 27. h3? Bolje seveda 27. h4. 27. . . Tfl + , 28. Kh2 Lh3: 29. Ld 5:+ KK8, 30. Dc3 Tff8? Tu bi se črni lahko s 30. .. Tf5 rešil. 31. Lb3 Lf5? Bolje 31. . . Lg4, da prepreči naslednjo potezo belega. 32. Tf4! Tc8, 33. Lc4 Lg6, 34. Tf6! Tfe8, 35. Td5 Tc7, 36. Dd4 h4, 37. Lb3? Takoj bi dobilo 37. Td8 Tcc8, 38. Td7 itd. 37. . . h3, 38. Dh4? Še vedno je dajalo 38. Td8 takojšnji dobitek. Tu pa je črnemu padla zastavica in beli je dobil s knntumacem. Po padcu h-kmeta bi bil imel beli tudi sicer vse izglede na zmago. Vasja Pirc Športnik leta PARIZ — 19 časnikarjev francoskega časnika «L'Equipe» je po posebni anketi razglasilo za najboljšega športnika na svetu v minulem letu žensko in sicer vzhodnonemško skakalko v višino Rosemarie Ackermann. Ackermannova je prva ženska, kateri je uspelo zrušiti »čarobni zida dveh metrov. HELSINKI — športna komisija finske avtomobilske zveze je proglasila Tina Salonena za najboljšega pilota rallyjev na svetu. Salonen je v minuli sezoni tekmoval na avtomobilu fiat 131 abarth. SNEŽNE RAZMERE Velika planina Krvavec Kobla Komna Kranjska gora Martuljk Zatrnik Pokljuka Španov vrh 20 cm 50 cm 15—30 cm 95 cm 35 'cm 15 cm 40 cm 50 cm 50 cm Pohorska vzpenjača 10 cm Predel • 40 cm Mokrinje 50 cm Nevejsko sedlo 50 cm Koča Gilberti 80 cm Forni Avoltri 10 cm Forni di Sopra 15 cm Studena 10 cm Pradibosco 40 cm Ravascletto 30 cm Zoncolan ' 50 cm Sauris 35 cm Trbiž 30 cm Višarje 30 cm Ovčja vas 30 cm Matajur 0 cm Sedlo Chianzutan 0 cm Piancavallo 40—80 cm Sedlo Pordoi 50 cm Auronzo 10 cm Nevegal * 25 cm Lorenzago 0 cm Agordo 0 cm Cortina d’Ampezzo 15 cm Faloria 30 cm Cristallo 30 cm Tofana 30 cm Sedlo Falzarego 30 cm Lagazuoi 30 cm Malga Ciapela 20 cm Marmolada 100 cm Misurina 35 cm Sappada 20 cm Pian del Cansiglio 40 cm San Vito di Cadore 10 cm S. Stefano - Cadore 10 cm Sedlo M. Croce Comelico 20 cm Selva di Cadore 15 cm Pralongo 10 cm Sedlo Sella 20—40 cm Canazei 20—40 cm M. di Campiglio 90 cm Moena 15—45 cm M. Bondone 30—60 cm Predazzo 10—50 cm San Martino di Castrozza 25—50 cm Vigo di Fassa 25—40 cm Uredništvo, upravo, oglasni oddslok, TRST, Ul. Montsechl 6, PF 559 — Tol. 7« 3« 08 79 46 3« 7« J« 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tol. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za ltaii|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StfOH 6 NAPETOST V RIMU SE NEVARNO STOPNJUJE VAL ŠKVADRISTIČNEGA NASILJA PO UMORU ANGELA PISTOLESIJA Zaradi oboroženega napada na tri levičarske fante kvestor zaprl misovsko sekcijo v četrti Talenti ■ Poziv rimskega župana vladi, sodstvu in policiji PRIMORSKI DNEVNIK DZS - 61000 Ljubljana, 30. decembra 1977 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Član italijanska|j zveze časopisnih P založnikov FI6G v Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in liska I zrr (Trst RIM — Neofašisti so dokončno o-vrgli krinko dvoredne suknje in se predstavljajo javnosti s svojim pravim obrazom. Načrtno izzivanje, pretepanje, napadi na politične nasprotnike, ki so v zadnjih časih dosegli višek v Rimu in v drugih italijanskih mestih, dokazujejo, da se fašisti, ki so bili potisnjeni ob rob političnega in družbenega dogajanja, skušajo s silo vrniti na oder političnega dogajanja. To pa lahko dosežejo le, če zaostrijo napetost do skrajnosti in ošibijo demokratično državo. V to »igro* se vključujejo razne dvoumne organizacije in skupine, z razliko od preteklosti, ko so prepuščali vlogo nasilnežev izven-pa rl a menta rnim skr a jnodes niča rskim skupinicam,' pa misovci nastopajo sami kot glavni akterji zlasti s svojo mladinsko organizacijo «fronte della gioventu*. Ni naključje zato, če so imeli včeraj in predvčerajšnjim glavno vlogo v izgredih, ki so sledili nasilni in še nepojasnjeni smrti Angela Pistolesija. V spletu kazenskih odprav, ki so sledile zločinu, gre omeniti zlasti atentat na stanovanje znanega levičarskega pisatelja Alberta Mora-vie in napad na tnlade levičarske študente v četrti Talenti. Trojica nasilnežev, ki je streljala na mlade študente in tri ranila (eden od leh, Angelo Bruno, je bil sprejet na zdravljenje s pridržano progno- zi, druga dva pa sta bila le lažje ranjena) ni bila še identificirana, njihova startna točka pa .je bila kot kaže misovska sekcija v tej doslej še neznanih razlogov obraču- četrta. Na osnovi zbranih pričevanj so namreč agenti političnega oddelka rimske kvesture včeraj z ju traj zaprli sedež sekcije kot predpisuje pred nedavnim odobreni zakon o javnem redu. Policijski ukrep je izzval ogorčeno reakcijo MSI. Uradni samozagovor ni preveč prepričljiv, veliko bolj jasni so bili izgredi, ki so jo povzroči: v Ul. Statella, kjer je bil ubit Pistolesi. Mladi pnenapeteži, ki so ves dan v večjih ali manjših skupi nah postopali na kraju zločina, so podvečer začeli prevračati parkirane avtomobile in jili zažigati. Ka že, da so nekajkrat segli po orožju, vendar vest ni bila potrjena, čeprav nekateri očividci trdijo, da so razločno slišali streljanje. Kar zadeva preiskavo o umoru Angela Pistole.rija ni vidnejših novosti. Preiskovalci ne pripisujejo nobene verodostojnosti sporočilom, s katerimi so si predsiročnjim samozvane skrajnolevičarsUe organizac je prilastke odgovornost za zločin, zlasti še, ker prvim telefonskim sporočilom ra sledilo običajno pismeno sporočilo, s katerim so doslej te skupnice vselej pojasnjevale in u-temeljevaie lastno početje. Zato Mf HI1IMIIIIIIM (IH llllllllll tli M MIHI tl IIIUII Iti •tiimtllltiitllllMIII lili MII I llllllll III1411III lil llllllllllflMI IIII lil lili MED VČERAJŠNJO «QLJZ» ODDAJO «SCOMMETTIAMO?» Velika smola beneškega rojaka Armanda Binutlija Posedal je prasilen odgotor. loda žirija je naknadno raz* sodila, da je odgovoril prepozno - Povedal je tudi, da v njegovi s asi Subid govorijo slovenski MILAN — Sinočnja televizijska «xj jiz t oddaja na prvem kanalu « Scommetiamo?» (Stavimo?) je i-mela kaj buren potek zaradi spornosti okrog točnosti oziroma pravočasnosti odgovorov. Končno je ostal že tretjič zmagovalec ekstravagantni Alfredo Mara Rossi, toda za zmagovalca so ga izvedenci razgla sili šele naknadno po že končani oddaji, ko so potrdili bistveno točnost njegovega odgovora v zvezi z imenom š. mpanjca. Rossiju sicer- ne gre odrekati ni no tostranskega znanja hi tudi ne simpatičnosti, vendar pa je tudi res, da je bil na robu poraza in da je bil pravzaprav žrtev oddaje njegov rival, beneški Slovenec Armando Binutti iz Suhida pri’ Ahtnu, ki sc je prijavil za zgodovino Furlanije. Binutti se je predstavil samozavestno, simpatično in tudi odlično pri- Podjetni čarodej Na treviški preluri se je včeraj začel proces proti 21-letncmu Saivaloru Zuccarellu, ki je bolje znan kot čarodej iz Aten. Skupno z njim je sedel na zatožiti klopi tudi njegov nekdanji pomočnik Rugae-ro Doronzo. Oba sla obtožena večkratne goljufije in vrste drugih kaznivih dejanj. Kaze namreč, da je bil ZuccareVo, ki se je izdajal za zdravnika in se je bahal tudi z drugimi akademskimi naslovi. zelo spreten v svojem poslu zlasti še, ko je bilo treba vraževerne prepričati, naj za honorar globoko sežejo v žep. Da ve bi mislili, da je vraču šlo le za denar! Nikakor ne. včasih se je zadovoljil tudi z gnatjo in .salamo, če pa je bila pacientka zelo mlada in prikupna, mu je bil do-volj tudi sam pogled na njene gole obline. Vsekakor pa je bil vraču usoden poskus, da bi rešil «grozeče hudičeve prisotnosti» ženo cerkovnika v vasi San Zenone. Vrag si /e kot kaze večkrat privoščil žensko in to celo, neotesanec, vpričo moža. Ker palica in druga zdravila niso zalegla, je cerkovnik peljal ženo k čarodeju na pregled in na zdravljenje, zb kar je odštel okroglih šest milijonov lir. Pocedi ravno ni bilo. upoštevatij pa gre. da se je Zuccarello'dajal s tolikšnim nasprotnikom. Skratka čarodej iz Aten je cerkovnika prepričal, da je bil honorar pošteno zaslužen, povsem nasprotnega mnenja pa so bili karabinjerji, ki so skrivaj prisostvovali čarobnemu obredu. In ker jih je najbrž obsedel sam vrag. so se za čeli zanimati še za ostale ča-rodejevc pacientke. Tako sta se Zuccarello in njegov pomočnik znašla na zatožni klopi z obtožbo golivfiie. V boju z vragom, ki ie obsedal njune pacientke, sta si že nekako pomagala iz zagate, vprašan ie pa ie, če jima bo to uspelo tudi v spopadu s pravico. ( vt) pravljen, skratka tak, kakršnega po znamo z mnogih sindikalnih nasto pov v obrambo socialnih in narod postnih interesov beneških izseljencev (tudi sam je bil izseljenec). V uvodnem razgovoru z vodjem oddaje, Boegiornom je povedal, da obnova Po potresu še kar napreduje (tudi po zaslugi pomoči iz tujine) in da v Furlaniji govorijo dva jezika — furlanskega in slovenskega. S ponosom jo še dodal, da v njegovi vasi Subid govorijo ljudje slovensko. Če ne bi Bongiorno razgovora prekinil, bi gotovo povedal še kaj o tem. Na preliminarna vprašanja jp odgovarjal gladko in tudi na kasnejša vse do vprašanja na koga se je nanašala neka pesem. Armando je dolg« časa. premišljaj in povedal ime Gagarin v trenutku, ko je zvonec najavil potek časa. Spor: je odgovoril piavočgrno ali ne? 'Razsodnik je odločil, da je odgovoril prepozno; Armando je menil, da je bi! njegov odgovor pravočaseh, čeprav tik na robu in tega mnenja smo tudi mi,'ki smo oddajo poslušali. Armando je v tem trenutku vodil in če bi mu pra vilen odgovor priznali za veljaven, bi bil verjetno tudi končni zmagovale. Smola, da večje ni mogoče. Kljub temu je prislužil nekaj nad SCO.OOO lir. Za delavca-emigranta tudi nekaj! prevladuje domneva, da gre umor fašističnega pretepača pripisati na-vadmrn kriminalcem, ki naj bi iz nali s pajdašem. Pistolesi je imel namreč že nekajkrat opravka s pravico zaradi goljufije in drugih kaznivih dejanj. Obenem pa preiskovalci ne prezirajo možnosti, da je bil Pistolesi žrtev obračunavanja med fašisti, saj kaže, 'da je izdal pajdaše, s katerim.' se je udeležil zločinskega pohoda na mestece Sežge Romano,. Ravno njegovo pričevanje naj bi omogočilo tamkajšnjemu sodniku podpis zapornih nalogov za poslanca Sandra Saccuccija in ostale pretepače, Tretja domneva je, da so nasilneža ustrelili pripadniki skraj-nolevičarskih skupinic, spričo dejstva, da si nobena še ni z letakom prevzela odgovornosti za zločin, pa naj bi bila med tremi domnevami slednja najmanj osnovana. V zvezi z dogodki zadnjih dni je rimski župan Giulio Carlo Argan pozval sodstvo in policijo, naj ne šte-dita z napori, da bi pojasnila okoli ščine in ozadje zločinskih izpadov. Obenem je tudi pozval vlado naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi zajamči javni red in demokratično so žitje. (vt) MADRID — Pet zakrinkanih o-š'eb je v baskovskih pokrajinah napadlo dostavno vozilo, ki je prevažalo 900 kilogramov zelo močnega eksploziva, ki je bil namenjen nekemu kamnolomu, španski tisk je včeraj ugotovil, da bi s to količino lahko vrgli v zrak pol Madrida. TEHERAN — V notranjosti a meriškega kulturnega središča v Teheranu je prejšnjo noč eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil dokajšnjo materialno škodo, vendar na srečo ni terjal človeških žrtev. Ne izključujejo možnosti, da bi atentat utegni) biti povezan s skorajšnjim obiskom ameriškega predsednika Carterja v Iranu. I V Alžiriji odkrili staro mučilnico francoske vojske AL21R —■ Alžirska tiskovna agen cija poroča, da so v kraju Tebesa v .vzhodni Alžiriji odkrili skupen grob, v katerem je bilo osem okostnjakov. Grob je bil v kletnih prostorih neke garaže, ki naj bi. tako trdi tiskovna agencija, služili kot soba za zasliševanja in mučenje francoskim oboroženim silam za časa okupacije. Trdijo, da so mnogi bivši borci za alžirsko svobodo pričali o obstoju te -»zasliševalničev, kjer so mučili vsaj 50 alžirskih rodoljubov. APS poroča, da je imela francoska vojska v Alžiriji še vrsto takih mučilnic. LONDON — Laburistična opozicija v londonski občini je predlagala. da bi uprava na javne stroške postavila pred kratkim umrlemu velikemu filmskemu igralcu Charlesu Chaplinu spomenik v južni mestni četrti, kjer se je Chaplin Alof.s-mUrn Bruno, 20-letni levičarski študent, prerismnnjim v rimski četrti Talenti ki so ga fašisti hudo ranili (Telefoto ANSA) PODOBNA NEVARNOST PRETI TUDI SULMONI V ABRUCIH Dramatičen položaj v Caltanissetti in Palermu zaradi pomanjkanja vode Sedemnajst sodnih sporočil upraviteljem ustanove za sicilske vodovode EAS PALERMO, CALTANISSETTA, SULMONA — To so trenutno naj: bolj «žejna mesta» v Italiji. Njihovi občani od dneva do dneva bolj čutijo pomanjkanje sveže vode, kar jih upravičeno navdaja, kot pravimo po domače, s sveto jezo. Razlogov za hudo nevšečnost ne gre iskati zgolj v naravnih okoliščinah, tako na primer v suši, temveč in še zlasti v človeških napakah. S tem mislimo na nesmotrno načrtovanje vodovodnih omrežij v okviru urbani-zacijskih programov, ki je pač sad predvsem pomanjkanja dalekovidno-sti, z druge strani pa na raznotere špekulacije posameznih javnih upraviteljev, ki v zameno za denarne protiusluge delujejo v /korist kapitala, namesto, da bi skrbeli za interese družbene skupnosti. V tem oziru sta posebno značilna primera sicilskih mest Palerma Caltanissette. Slednja leži nekako sredi otoka in razpolaga seveda z lastno vodovodno mrežo in vendar se morajo njeni prebivalci že dolgo zadovoljevati s kapljicami. Vodo, ki bi morala biti po vsej pravici njihova, je namreč vodstvo ustanove za sicilske vodovode EAS v veliki meri dobavljalo industrijskim podjetjem v sosednih pokrajinah. Kajpak nikakor ne zastonj, ampak v zameno za lepe denarce, čemur pravimo podkutiovalnina. Naposled je sodstvo le stopilo na prste špekulantom: včeraj je name- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim«imifiiiiiiaimiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii,iiiliii,i«iirill||IM|l||l||||||l|^ll|,lull|llllll|lll|l|Mt|l|,||ll,HIIII|R FARSA V FARSI NA KOŽI ČILSKEGA LJUDSTVA Razveljavljen Pinochetov odlok o razpisu ljudskega glasovanja «Generalni nadzornik/), ki je ugotovil nepravilnost odloka, je bil takoj nato odstavljen - Izvedba referenduma v dvomu - Spori tudi v sami vojaški junti SA.NTIAGO DE CHILE - Poskus generala Pinocheta, da bi izkoristil resolucijo OZN o obsodbi teptanja človekovih pravic v Čilu, v korist lastnega režima, je obsojerT na neuspeh. Napoved referenduma, ki naj bi bil 4. januarja in na katerem naj bi se čilsko ljudstvo izreklo, ali pod pira »agrčsijo Združenih narodov*, ali pa vladno akcijo «za zaščito dostojanstva domovine*, je namreč sprožila verižne reakcije nc samo med ljudstvom in v krogih ilegalne opozicije, amoak v satnh vodilnih ustanovah čilskega režima. Sicer pa je farsa, ki jo Pinochet namerava uprizoriti z ljudskim glasovanjem dosegla višek Včeraj, ko je «generalni nadzornik* — nekakšen predsednik čilskega ustavnega sodišča — Heclor Huineres razveljavil Pinochetov odlok o sklicanju referenduma, češ da jc ilegalen. »Generalni nadzornik* ni povedal, kateri so razlogi protizakonitosti diktatorjevega ukrepa, dejal pa je, da je teh razlogov več. Eden naj bi bil v dejstvu, da je odlok pod pisal Sani Pinochet (poleg njega pa notranji ‘minister' Raul .Bena vi- rodil in preživel prva leta svojsga: des), morali pa’ bi' ga podpisati vsi otroštva. I štirje člani vojaške junte. Teroristični atentat v Izraelu Ne gre pa samo za tehnično vprašanje, ko pa se je kmalu nato zvedelo, da kar dva izmed članov junic nasprotujeta izvedbi referenduma. Eden od njiju, baje general Lcigh, ki poveljuje* letalstvu, je celo pisal Pinochetu pismo, v katerem je orisal razloge svojega nasprotovanja referendumu. Sam Pinochet je v pogovoru s časnikarji prjznal obstoj nesoglasij ter pisma enega od čjanov j Im te, ki prav tako izraža »različne ocene*. General Leigh pa ni hotel odgovoriti na vprašanja časnikarjev, kaj misli o referendumu, češ cl.a-'sedaj , ni najbolj primeren ča3-, da bi o tem razpravljali. Toda farse še ni bilo konec. Samo dve uri po sporočilu, da je »generalni nadzornik* Heclor Hume res razve-l.iavil ^ Pinochetov odlok, so uradno* sporočili, da bo Humeres že danes zapustil svojo funkcijo in da ga bo nadomestil sedanji minister za delo Sergio Fernandez. Uradno sporočilo „„ pravi, da odstop Humeresa nikakor od tel: hi v zvezi s razveljavitvijo Pinochetovega odloka, čerpur pa seveda nihče ne verjame. Edini rezultat, ki ga je Pinochet s svojo zamislijo dosegel, je t6rej la, da je. spet opozoril* mednarodno javnost na dramatični položaj v d*-žavi ter da je ustvaril pogoje napetosti, ki bi jih antifašistične sile ČPa utegnile izkoristiti. Zelo zgovoren je na primer dogodek, ki se je pripetil predvčerajšnjim v sarm-m središču Santiaga, kjer je prišlo do množičnega in silovitega pretepa med pristaši in nasprotniki vojaške junte. Še pred enim mesecem bi bilo nepojmljivo, da bi večja sku pina ljudi javno nastopila proti ‘režimu. Za sedaj pa ostaja še odprto vpra šatije, ali bo moč izvesti referendum ob nameravanem času, ali pa ga bo treba odložiti zaradi včerajšnjega nepričakovanega zapletljaja. Sam Pinochet je zagotovil, da ne bo odložitev, vsaj zaradi sklepa »generalnega nadzornika*. Seveda pa bo treba tudi videti, v kakšno Smer se bo razvil spor znotraj vojaške junte. (tm) možen,ja je v splošnem davčno koristno ob dedovalnih postopkih. Ob dedovanju zahtevajo od dedičev vplačilo deduvaJue davščine na osnovi progresivne lestvice ki znaša za otroke in ženo 3 odst na vrednost, toda le od 30 milil, lir dalje, od 50 do 100 milijonov je alikvota 5 odst , od 100 do 175 milijonov ti odst., itd. če je Dre moževe združeno, se vrednost dediščine seveda' razpolovi in sc seveda zadevna alikvota zniža Os vrednost zapuščine ne preseže 30 mil. lir. ne dolgujejo dediči sploh nobene zapuščinske pristojbine. Skupno premoženje med zakonci je skratka za dediče vedno ugodno. Opozorili bi tudi na davek na povišanje vrednosti INV1M, ki je krivičen in za revnejše dediče skorajda nevzdržen. Na samo davščino ne vpliva združeno ali ločeno premoženjsko stanje. Velika prednost pa tiči v dejstvu, da se [NVLVl vplača v primeru združenega premoženja dvakrat v uo-gosto znatnem časovnem presled ku. Združeno premoženje jc s tega vidika priporočljivo,. slnik generalnega pravdnika Pieran-toni podpisal 17 sodnih sporočil, ki so naslovljena na bivše in zdajšnje vodilne ;organe, funkcionarje ter u-pravnike ustanove EAS. Sporočila so v zvezi s hudimi zakonskimi prekrški, ki gredo od goljufije in zlorabe javnih funkcij pa do neupoštevanja pogodbenih odnosov med EAS in sicilsko deželno upravo oziroma krajevnimi oblastmi. To pa še ni dovolj. Še tiste male količine vode, ki je bila res namenjena občanom Caltanissette, so se med dotekanjem v mesto razgubl.jale v podzemlje zaradi neustreznega vzdrževanja vodovodnih cevi. Razen tega so »zgledni* upravitelji EAS pošiljali prebivalstvu okužen« vodo, ki so ji dodajali klor; vsebina klora pa je bila izdatno nad dovoljeno mero. Preiskava o omenjenih nepravilnostih se je pričela 15. novembra na osnovi poročila karabinjerjev, ki so prijavili sodstvu 21 oseb. Sedemrtaj-stim so bila torej že poslana sodna sporočila in sedaj bo treba razčistiti še položaj zadnjih štirih. Med prejemniki sodnih sporočil so: nekdanja predsednika EAS Antonino Montanti (deželni poslanec) in bivši senator Luigi Mazzei (oba republikanca), glavni ravnatelj ustanove Ettore Šansone in njegov prednik Giovanni Cottone ter načelnik EAS v Caltanissetti Alberto Fioren-za. še znatno hujše je pomanjkanje vode v Palermu. V prvi vrsti ga je treba pripisati nad dva meseca trajajoči suši, obenem pa prav tako nesmotrni politiki pristojnih oblasti, ki niso pravočasno poskrbele za primernejše vodovodno omrežje. Nedavno so načrtovali izgradnjo novega vodovoda, ki bi moral stati (po današnjih cenah) okoli 22 milijard lir, vendar ho do njeaove uresničitve minilo še dosti časa. Kaj pa medtem? Zbirna bazena v Scanza-nu in na planoti Piana degli Alba-nesi sta tako rekoč že prazna in je iz njiju mogoče črpati le še blato pomešano z vodo; L januarja bosta tudi sicer zaprta vse do prihodnjega ooletja. Pripomniti gre, da sta to edina zbirna bazena, ki ju upravlja pristojna oblast, drugače je na območju Pdterirta ‘več žšsfebnih vod niakov, ki Da razumljivo »stanejo*: niihovi lastniki so se po začetku suše spustili v'širokopotezne špekulacije in služijo lene denarje. V bodoče jim bo odklenkalo, kajti oblasti so začele te vodnjake preprosto zaplenjevati, s čimer so deloma že omejile »črno borzo z vodo*. Doslej je bilo zaplenjenih že 7 takih vodnjakov za skupnih 230 litrov vode na sekundo ter so bili navezani na mestno vedovodnd mrežo. To še tij dovolj. Ljudje čedalje odločneje dvigajo glas proti nemogočemu položaju in včeraj .je nekaj deset žensk v najhuje prizadeti mestni četrti demonstriralo na u-licah. Pomanikanje vode se je sprevrglo v nesrečo skoraj že katastrofalnega obsega, ker ni mogoče računati niti z veko Oreto. Njena voda ie tako močno onesnažena, da bi bila uporabna le po večdnevnem neprestanem deževju. Kaže pa, da dežja ne pričakujejo tako kmalu. Podoben je položa j v Sulmoni sredi Abrucov. Mesto (25.000 prebivalcev) dobiva vodo iz reke Gizio, katere zmogljivost pa se je močno zmanjšala: od 5.000 litrov na sekun- do iz 1. 1980 je osem let poznej® padla na 2.500, danes pa je že izpod 2.000. Ce se da z ene strani preurediti vodovodno omrežje, ki je sedaj pomanjkljivo, z druge strani ni mogoče proti naravi: zadnja leta Je na Apeninih vse manj,snega, zaradi česar je opažati neprestano o-bubožanje Giziovega izvira. K temu velja dodati še dejstvo, da je v 0" kolici Sulmone več industrijskih °-bratov brez čistilnih aparatov, ki onesnažujejo reko s strupenimi odplakami in raznovrstno nesnago. (dg> BEOGRAD — Evropska gospodarska skupnost bo uvozila iz Jugoslavije v priliodnjem letu za 87 mili' jard lir tekstila. Kot poroča Tanjug, naj bi sporazum, ki ga je SFRJ podpisala z EGS v prejšnjih dneh v Bruslju, predvideval 4-odstotni letni prirastek uvoza. ....................................■■■»■m.. ........ SREČANJE KOMISIJ OBEH OBČIN TEL AVIV - Sredi izraelskega obmorskega mesta Natanija je včeraj zjutraj eksplozija peklenskega stroja ubila dve osebi in ranila pet. Bombo je v znak protesta proti Be-ginovemu mirovnemu načrtu za Bližnji vzhod nastavila posebna enota palestinskega osvobodilnega gibanja, kakor je nekaj ur zatem v Boj' rutu poročala tiskovna agencija WA FA, ki je objavila dokument vrhovnega štaba palestinskih vojaških sil. Po obojestranskem topniškem obstreljevanju v začetku novembra ob libanonsko - izraelski meji je vče rajšnji napad prvi, ki je v Izraelu povzročil smrtne žrtve med civilnim prebivalstvom. Močan peklenski stroj so palestinski gverilci zakrili pod drevo v neposredni bližini zelo o-biskanega zelenjavnega trga v mestecu Natanija, ki leži ob Sredozemskem morju približno trideset kilometrov severno od Tel' Aviva. Ob pol sedmih zjutraj po krajevnem času (ob pol šestih po italijanskem), ko je bomba počila, se je trg že začel polniti. Policijski agenti so takoj posegli, področje zaprli za ves promet ter že pozaprli nekaj o-seb, ki so bile v bližini. O izvedenem atentatu, ki je po vzročil tudi nekaj gmotne škode, poroča tudi »Demokratična fronta za osvoboditev Palestine* v posebnem letaku, ki so ga pripadniki delili po bejrutskih ulicah. Dejanje utemeljuje kot «odločno borbo proti izraelskim težnjam, da bi zasedba arabskih ozemelj dobila mednarodno pravna privolitev in privedla k dejanski priključitvi vsega področja*. (bp) Na sliki: izraelski agenti si ogledujejo kraj eksplozije, kjer jc ostaJ It kup razbitin. - (Telefoto ANSA - UPI)........... Eksplozivno pismo na Malti ubilo 15-lctno Mie LA VALLETTA — Petnajstletno dekle je včeraj odprlo zalepim, ki je bila namenjena njunemu očetu jn pri tem ostala zaradi nenadne hude eksplozije na mestu mrtva. Njgn brat je bil hudo ranjen in so ga nemudoma z letalom prepeljali v London, kjer ga bodo zdravili tamkajšnji specialisti. Oče obeh otrok je zdravnik in je zaposlen v državni bolnišnici, ki redno deluje, kljub temu da je na Malti v teku stavka zdravnikov, ki traja že pet mesecev. Ločeno' ali skupno (Nadaljevanje s 4 strani) primeru nepremičnina obreinenje .na s 15 odst. ILOIt, to je s 300 tisoč lirami. Združe v anjc premičidiiskega prc- Stiki med pobratenima občinama Novo Gorico in San Vendemianom l.ansko lelo nad 30 srečanj . Sestavljen program za leto 1978-Napovedana izdaja skupne publikacijecOdprLa meja» «Z več kot tridesetimi skupinski mi obiski med občinama Nova Gorica in San Vendemiano pri Tre-visu je občina Nova Gorica v pogledu razvijanja stikov s pobratenimi občinami prav gotovo na prvem mestu v Jugoslaviji,* je dejal Cvetko Nanut, predsednik občinske komisije za razvijanje stikov s to italijansko občino, na skupnem zase danju komisij obeh pobratenih občin. »Stiki so prerasli zgolj protokolarni značaj ter so postali sestavni del življenja prebivalcev teh dveh mest*. Sestanka komisij, sklicanega z na mehom, da ocenit" v letošnjem letu opravljeno delo ter sprejmeta obveznost* za naslednje, so se udeležili predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj, svetnik ambasade SFRJ v Rimu Štefan Cigoj. konzul SFRJ v Trstu Lojze Kante, senaLor Innocenti in občinski predstavniki San Vendemiana na čelu z županom. Gosl telj jc bil predsednik občinske komisije San Vendemiana za razvijanje stikov z Novo Gorico Adriano Maccari. V letu 1977 'o se še bolj poglobili stiki med občani pobratenih mest. Izvršde so se izmenjave med šolniki in šolarji, otroci iz San Vendemiana so sodelovali na slikarskem ex tempore v Solkanu, skupno s starši so sodelovali na pikniku na Marku, priredili so več športnih in lovskih srečanj. V program sta komisiji vključili nadaljnje razvijanje sodelovanja na šolskem, kulturnem, športnem in rekreacijskem področju. Dogovoril: sta se, da bi odpravili zamude, ki se pojavljajo v gospodarskem sodelovanju. V okviru srečanja, na katerem so si izmenjali novoletna voščila, so odprli razstavo fotografij, otroških risb in publkacij o razvijanju prijateljstva med prebivalstvom pobrateni!) občin. Dogovorili so se za pričetek izdajanja skupne publikacije «Od prta meja* v letu 1978. Izredno deloven dan so člani obeh delegacij sklenili s tiskovno konferenco za časnikarje v pokrajini Tre vi so. Na njej so poudarili pomemben delež, ki ga pobrateni občini dajeta k poglabljanju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. VESTI S KOPRSKEGA Jubilejna priznanja primorskim pionirjem in prijateljem mladine KOPER - Ob 35-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije in ob 25-let-nici Zveze prijateljev mladine Slovenije so podelili vrsto priznanj. Na Primorskem so prejeli zvezno priznanje «Kurir Joviča* Miha Bizjak, Valerija Malovrh in Nada Rener. Zlato plaketo Zveze prijateljev mladine je prejela koprska radijska postaja za oddajo mladim poslušalcem, urednica te oddaje Silvija Mozetič pa zlato značko. Razen tega so prejeli tri prve nagrade v kategoriji animiranega *il-ma pionirji osnovne šole »Vojka Šmuc» iz Izole. L. Omladič Demokratična javnost (Nadaljevanje z 2. strani) NEVVTON — Pred časom smo poročali o tragični letalski nesreči, v kateri so zgubili življenje vsi člani nekega košarkarskega moštva. Vest ni bila popolnoma točna, eden od igralcev je namreč zamudil iri je letalo odletelo brez njega. Šlo je ga 18-letnega Davida Furra, ki pa se jc sinoči smrtno ponesrečil, ko se je avto, s katerim se je vozil, zaletel v naproti vozeči tovornjak. TURIN — -Med kopanjem rova za postavitev vodovodnih cev* je zemeljski usad ubil v Vol jlanu (Hi letnega zidarja Antonia Camoietta. varnost. ces vedno bolj enotnega nastop** nja demokratičnih sil v našem mestu. Dejal je tudi, da teroristična dejanja zavzamejo v Trstu, mestu ob meji, ki je bild tako dolgo v središču napetosti posebne razsežnost1 in imajo tudi hujše posledice, ki se odražajo v mednarodnih odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Cuffaro je obšel glavne etape fašističnega rovarjenja in izzivanja v naših krajih, ki so bile vselej del širšega prevratniškega načrta na državni m mednarodni ravni in so bile v naših krajih še posebej vperjene proti odpravljanju napetosti ob meji ter proti miroljubnemu sožitju med Slovenci in Italijani. Proti vsem tem poskusom pa jc tukajšnja demokratična skuphost odgovorila z odločnostjo in zrelejšo antifašistično P®* litiko. V novem vzdušju se je nat® rodil sporazum med Italijo in Jugoslavijo o ureditvi mejnega vprašanj* ter o novi gospodarski in družbeni pol*tiki v teh krajih. Ta sporazum je bil odraz zmage treznejše poli; tike nad reakcionarnimi krogi, ki pa se s tem niso sprijaznili, kot dokazujejo nešteti primeri fašističnega nasilji z včerajšnjim atentatom vred. Posl. Cuffaro je očital policijskim siJam, da ne izpolnjujejo v celoti svoje dolžnosti in da svojo neučinkovitost, prikrivajo z izgovori o neučinkovitosti zakonov. Podoben očitek j® izrekel na račun sodstva, ki mor* ravno tako odločneje nastopiti. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, d* niso dovolj izrazi solidarnosti in gorčenega prostesta. temveč, da so politične in druge demokratične družbene sile dolžne stopiti korak napr*i na poti novega načina upravljanj* države. Spregovoril je tudi Rosselti, ki j*’ kot V izjavi tisku, poudaril, da 80 fašisti z atentatom na njegovo st** novanje hoteli zadati udarec predvsem partiji, ki jo predstavlja. To je nov primer, ki dokazuje prevratniške namene mračnjaških sil. je če' jal Rossetti, obenem Pa narekuj® vsem demokratom in antifašistom, h* okrepijo svojo budnost ter prisp*' vajo h gradnji boljših družbenih P®" fiojev. Na manifestaciji, ki se je je ud®' ležilo veliko ljudi in na kateri 90 bili prisotni tudi predsednik pokrajine Ghersi, pokrajinski tajnik P^I Carbone, predstavnik svetovalske $ku' pinc KD v občinskem svetu Richet-ti, predstavnik PDUP Baracetti, Pl'e<*' sednik ACLI Barbo in drugi, so s0’ glasno sprejeli resolucijo, v kateri so zaobjete glavne misli, ki so j**’ izrekli govorniki.' * Kot rečeno, so Rossettiju izrazil® solidarnost lažne stranke in organiz** cije. Med drugimi so solidarnost **' razili pokrajinski predsednik Ghersir tajništvi PSI in PDUP in pokrajini' tajnik KD Rinaldi. ki jc v imen® stranke obsodil teroristično dej*n-ie ter poudaril, da bo njegova stranka delovala v obrambo demokracije proti prevratniškemu nasilju. Samo 9 trdno voljo vseh po ohranjevanju demokratične ureditve je mogoče **' "tarifi n:.-Rje ki ogroža j*/®0