Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za tel* lato predplaian 16 (ld., za pol leta $ fld., xa ietrt lata 4 (Id., za jedea cneiec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za telo leto 13 gld., za pol le1* G gld., ia četrt leta 3 gld., ia jeden meiec V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Poaamns iterilke po 7 kr. i iec 1 gld. I o. Naročnino in oznanila (in a er a te) rsprejema upravnlfttTo ln ekspedlclja v ,,Katol. Tlakami" Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se nt vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh nlleah It. 2, I., 17. Ixh«ja vaak dan, izviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefdn - štev. 74. *s*tev. 167. V Ljubljani, v ponedeljek 24. julija 1899. Letnili XXYI1 8 socijalnega kurza. Na Dunaju, 20. julija 1899. II. Zavarovalništvo. Poslanec dr. G e s s m a n n je podal najprej zgodovinski pregled o zavarovalništvu, ki nikakor ni novodobna ustanova, ampak se v prvih začetkih dobi že pri starih grških pisateljih, v rimskem slovstvu kot »donatio propter nuptias« (darilo za slučaj možitve) in »collegia tenuorum« (za slučaj smrti). V srednjem veku so zadruge in cehi imeli podobne naprave. Razloček mej temi in med novodobnimi zavarovalnicami je ta, da so novodobne zavarovalnice osnovane na znanstveni podlagi, katero sta prva dala zavarovalništvu Janez de Witt in Dr. Halley. V Avstriji je zavarovalništvo zelo zaostalo za Nemčijo, Francijo, Belgijo in Švico, in veliko krivdo pri tem nosi nebrižnost države, katera je skoro brez nadzorstva pustila zavarovalništvo v rokah liberalnega- manchesterstva, da privatni veliki kapital iz njega vleče ogromne dobičke. Naše zavarovalnice niso v prvi vrsti dobrodelni z a v o d i, ker je glavni namen njih snovateljev privatna korist, ne pa občni blagor. Tudi pri vzajemni udeležbi dobička večinoma odločuje uprava, ker je državno nadzorstvo minimalno. V Avstriji je zakonodajstvo v tem oziru čisto pomanjkljivo. Minister Badeni je 1. 1896 pač sestavil neki »Reichsgebaudever-sicherungsgesetzentvvurf«, ki je sicer pomanjkljiv, a bi bil vendar prvi korak do državnega zavarovanja ; pa izginil je z Badenijem vred. Sedaj se ne stori nič, deloma, ker državnega zbora ni, deloma, ker manjka poguma in dobre volje pri odločilnih možeh. Tudi socijalni demokratje, ki bi se pač morali dosledni truditi za državno zavarovanje, molče, ker bi izgubili ž njim njihovi voditelji mastne zaslužke. Liberalni vodje so pa itak večinoma soudeleženci takih akcijskih družb, in i LISTEK. Eendez-vous. (Spisal Alojzij Benda.) »Ljubezniva gospica!« — Ne, to niza nič . . . Brez vsega patosa, brez vse poezije, pre-prozajično. — »Dražestna Vila!« — Že bolje. Toda vendar še ne izraža tega, kar mislim. Fantazija, kje si? Muze prihitete v pomoč svojemu svečeniku! . . . »Boginja mojega srca!« . . . Da, boginja mi bo. Njo bom opeval, njo proslavljal v večnolepih poezijah, ona mi bo vdihavala krasne verze . . . Torej dalje! — —« »Valovi vroče ljubezni, ki so zaplapolali v mojem srcu, mi ne dad6 spati ne po dnevu, no po noči ... Ko zvečer sladko zadremam misleč le o Tebi, boginja moja, snivam divne sanje. — Krasna narava razprostira svoje krilo pred menoj. Julijskega solnca prijetni žarki se kopljejo v srebrnem, žuborečem potočku, kristalijo v biserni večerni rosi . . . Rahli, poldanski vetrič se poigrava z listi zelene, košate lipe, kateri šepe- zato se ustavljajo na vso moč vsakomur, ki bi jim odnesel kaj od nezasluženega dobička. Le krščanski socijalci zahtevajo Bedaj javno zavarovanje, in sicer po pravici, ker je res koristno in lahko izvedljivo, kakor kažejo vzgledi javnih*zavarovalnic, ki s sijajnim uspehom poslujejo. Na Bavarskem je zavarovanje za ogenj že dolgo podržavljeno. Ni sicer prisilno, pač pa je monopol. Naši državniki in javni funkcijonarji, ki tako radi potujejo na javne stroške, si te koristne naprave še niso ogledali. Zavarovanih je pri njej že posestev v vrednosti 5000 milijonov mark. Ta zavarovalnica pa je koristna tudi zato, ker svoje kapitalije uporablja za povzdigo ndustrije. Iz dobičkov in v zvezi s to zavarovalnico so nastali že razni veliki zavodi, k* so tehnično izdelovanje povzdignili. Tudi na Bavarskem so je izpočetka liberalna vlada ustavljala, a sedaj, ko je dobiček jasen, stopa dalje na poti javnega zavarovanja. Sedaj so upeljali državno zavarovalnico za točo. Kolikega pomena za ijuusko blagostanje in za napredek države je javno zavarovanje, je razvidno iz statistike. L. 1884 je bilo zavarovanih samo 8000 kmetov na Bavarskem. Danes je zavarovanih 232.000 kmetov. Zanimivo je, kako se je število izpreminjalo vsled podržavljenja: Izpočetka so hotele privatne zavarovalnice s konkurenco uničiti državno zavarovanje. Premije so silno padle, in ljudstvo se je vsled tega hitro zavarovalo. Privatne zavarovalnice, ki so imele 1. 1884 le 8000 zavarovancev, so jih imele kmalu po po-državljenju 70.000. Sedaj pa število zavarovancev pri privatnih zavarovalnicah dosledno pada, pri državni pa raste, in izračunati se da čas, ko bo v največjo korist ljudstvu vse prebivalstvo zavarovano pri državi. Podobne naprave imajo na Virtemberškem, na Badenskem in v posameznih švicarskih kantonih. Za nas je najbližji in najpo-dučnejši vzgled nižjeavstrijska zavarovalnica, o kateri poročamo jutri. tajo drug drugemu o sladkostih ljubezni . . . Beli, nežni zvončki, ponižne vijolice, ljubke šmar-nice, rumene primule, drobne potočnice, pisane ovčice in nebroj drugih cvetlic — naju obdaja. Nad nama se razprostira veličastna kupola, ki jo tvarjajo mogočne hrastove veje, zeleno smrečje, listje in košate bukve. V mehkem, blazinastem mahu sedeč, Ti prebiram svoje poezije, Ti pa se poigravaš z mojimi kodri.....Oh, poezija! Drobni kraljiček posluša v grmovju, tudi plebejski vrabec napenja svoja majhna ušesca . . . Vsa narava se raduje z nama. — Zdajci mi zapreš vrelec divne poezije, ki mi žubori iz ust, z dolgim, gor-kim poljubom ... in — o, kruta realnost! . . . izbudim se — iz sanj . . . Vila moja, boginja moja! Ali bi se ne mogle vresničiti te sanje, ali bi ne mogla vživati teh prizorov v — resnici ?.....Da, da! Samo če hočeš Ti. — Srce mi ne bo mirovalo, vzbur-kani plameni ne bodo vtihnili, srce mi ne bo našlo pokoja niti v — grobu, če se me ne usmiliš Ti . . . Daruj srce možu, ki Te ljubi, obožava! Tvoje ime bode se imenovalo stoletja poleg mojega. Proslaviti Te hočem bolj, ko so proslavljene Občili zbor »katoliškega tiskovnega društva" v četrtek, dne 20 julija 1899. (Poročilo tajnikovo.) (Dalje.) 2. V smislu § 2. pravil je društvo tudi podpiralo v sedanjih časih prepotrebna katoliška časopisa »Slovenca« in »Domoljuba«, katerih zlasti prvi bi ob svojih letnih dohodkih brez društvene podpore ne mogel izhajati. Tudi »Glasnik«, glasilo krščanskih delavcev, ima v našem društvu oporo. Že leta 1896 je na prigovarjanje od raznih stranij sklenil društveni odbor, da je pripravljen podpirati izdajanje dobrih podučljivih knjižic in brošuric apologetične, narodno-gospodarske, soci-jalne in drugačne vsebine, če se mu predlože primerni rokopisi. Začetek je storjen; ljubljansko katoliško politično društvo je namreč zasnovalo: Knjižnico za ljudstvo in izdalo že tudi prvi snopič: Zadruge in njihovi nasprotniki. Uredil dr. Janez Krek. Tiskala Katol. Tiskarna. Da bi le ne ostalo pri samem začetku. Sicer so pa sem prištevati tudi prof. Anton Kržičeve brošurice, o katerih nekoliko spregovorim na drugem mestu. Če prav ne spada v okvir odborovega poročila o društvenem delovanju, mi vendar dovolite, da navedem nekaj sem spadajočih tujih spisov. Morda pomagajo na dan kakšni ideji, ki je že spočeta, ali pa ožive kako novo idejo. V zalogi Ambrož Opitzevi v Warnsdorfu na Češkem je v zadnjih letih izšlo več zanimivih brošuric. Ena vrsta ima naslov: Volksaufkla-rung — narodna omika. Izšlo je že 15 zvezkov a 5 kr. Zelo podučljive so brošurice P. Venceslaja Lercha T. J. in redemptorista P. Jur. Freunda. V Nemcih izdaje take brošurice F. X. Wetzel, mestni župnik in dekan v Altstatten-u na Švicar- vseBeatrice, Lavre, Julije . . . Živela boš na veke. Upam, da boš prišla, draga, jutri ob polu-devetej k vodometu v mestnem vrtu. — Tam Te pričakujem z željnim, vročim srcem . . .« »Zmaga, zmaga je moja ! ... To so besede, to je poezija! Kdo bi se temu ustavljal? In ona je tako nežna, gotovo tudi rahločuteča. Zjokala se bo in mi hitela z razprostrtima rokama v — naročje . . .« Poravnal si je dolge, rumenkaste lase, ki so mu silili v — čelo, zapalil drobno, lično — dramo. »In pa ti orisi narave! —« Vzel je majhen zvezek iz miznice, ga prelistaval, čital, zmajeval z glavo . . . »Ta pa bo. ,Moji boginji.' Kakor da bi slutil, da bom še potreboval tako pesmico. Zdaj mi pride ravno dobro«. Prepisal je pesmico na rudeč, parfumiran papir. * »Blažena poezija! . . .« Spoštljivo je zložil papirček, pritisnil poljub na njegov rob. M. '7 J -7) L sitem, zalaga jih pa Dorn v Iiavensburgu na\Viir-temberškem. Njihovi naslovi so taki-le: a) Ali mrzel ali gorak, b) Srečolov, c) Oče naš, d) Puhlice, e) Neduhovni apostol, fj Vodnik na potu življenja, g) 'Ženinem in nevestam, h) Žena, i) Mož, k) Dober otrok, 1) Mali misijonar, m) Očetov dom, n) Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača, o) Zdravo telo najboljše blago, p) O čitanju, r) Vodilo za moško mladino. Od 2. do 6. septembra 1895 so bile v jezuitskem konviktu v Inomostu duhovne vaje, katerih se je udeleževalo 136 duhovnikov iz raznih škofij. Med nekim obedom je dal voditelj duhovnih vaj, Ljubljančanom dobro znani misijonar P. H. Abel T. J., prečitati prvo poglavje iz \Vetzel-jevega »Moža« z naslednjo opombo: »Navlašč sem izbral to berilo, da Vas seznanim z \Vetzel-jevimi deli in Vam jih toplo priporočam. Duhovnik iz njih marsikaj lahko povzame za pridige in kate-heze. Visoko cenim te spise in želim, da bi jih čitali v vsaki hiši. \Vetzel zna pisati za ljudstvo da malo kdo tako; v nekih obzirih ga stavim celo nad Alban Stolza. Bog ga še dolgo ohrani!« (Augsburger Postzeitung. 1895.) Primernih nemških brošuric za ljudstvo imamo tudi od drugih pisateljev, znana sta n. pr. duhovnik dr. Robert \Veissenholer in gimn. profesor Jožef Wichner. Pri ti priliki se srčno zahvaljujemo vsem ča-stitim dopisnikom od nas podpiranih listov. Ob enem pa željo izražamo, da bi bil njihov krog vedno večji in večji, da bi mogli toliko vspeš-nejše zastavljati pot silno nevarnim zmotam, ki se dandanes širijo po liberalnem in socijalno de-mokraškem časopisju in umazanem leposlovju. Sodelovanje pri krščanskih časnikih je dandanes pravo duhovno-pastirsko delo. Leon XIII. je meseca novembra 1894 v neki avdijenciji rekel slo-večemu italijanskemu pridigarju p. Zachi-ju: »Pater! pišite članke. Ti bodo še več sadu prinašali, kakor pridige; kajti kamor ne seže beseda pridi-garjeva, tje pot najde časnik. Časopise bero tudi taki, ki ne hodijo k pridigam.« Krasne besede, po katerih naj bi se ravnali zlasti oni gospodje duhovniki, katerim je Bog dal spretno pero. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 24. julija. Volitve v delegacijo in obstrukcija. S tem predmetom so se jeli v poslednjem času resno pečati tudi listi ostalih desniških strank. Skoro VBak vplivneji politik ima glede tega drugačne nazore, a največ tozadevnih načrtov je izšlo izpod peresa »posilipolitikov«. S tem vprašanjem se peča tudi praška »Politik« v svoji predzadnji številki ter dokazuje, da obstrukcija pri teh volitvah ne more računati na kak uspeh. Praški list piše mej drugim: Tu govorimo o volitvah, kajti delegacija ne izide iz enega, ampak iz sedemnajstih posamnih volilnih činov. Gospodska zbornica voli 20 delegatov, 40 pa je zastopnikov 17 kraljestev in dežela avstrijske krone. Na obstrukcijo v gospodski zbornici ni lahko misliti in na njeno uresničenje ne računajo niti prijatelji ob-strukcije. Delegacija je pa kompetentna, ako je poleg predsednika prisotnih trideset članov. Ako »Ah! Koliko sem že spisal takih pisem za sosedovo — dojiljo, toda . . . .« Prečital je še enkrat pismo, se zadovoljno nasmehljal in si pogladil golo brado. »To delo pesniškega mojega duha pa ne ostane brez uspeha«. Zunaj na ulicah je vrvelo ljudstvo, a on je sedel nepremično pri mizici, strmel v pismo ter ga poljubljal in poljubljal. Kaj je njemu, pesniku-zaljubljencu, zdaj mar oni dolgočasen, neznosen, nizek svet se svojo prozo, se svojim vrvenjem in stremljenjem po materijelnem blagu ! — Nervozno se je vselej stresel, ko je zaslišal krik in zmerjanje in kletve iz bližnje gostilne, ter nevoljno siknil: »Podli svet! Vse se valja v — blatu . . . Blagor pesniku, ki je stresel od svojih čevljev prah te nizke, podle zemlje ter se vzdignil v zračne, čiste višave eterične . . .!« Pogledal j<» skozi okno. »Oh! In tudi jaz bom tako hodil ob njenej strani roko v roki, kakor ti pusteži tam doli —«. Poljubil je še enkrat pismo in je hotel zalepiti. (Dalje sledi) se toraj posreči v poslanski zbornici izvoliti le 11 članov, je za delegacijo že popolno dovolj. Za volitve zadostuje konečno, da je prisotnih 17 članov, oziroma iz vsake kronovine po en zastopnik. Ker tudi glede načina volitev ni ničesar določenega, sme predsednik eventuvalno poslati glasovnice poslancem na dom ali pa jih zbrati na kakem drugem kraju. Obstrukcija toraj pri najboljši volji ne bo mogla rogoviliti in zabraniti volitev niti potom »stvarne« in ne nasilne ob-strukcije. Nemške opozici jske stranke proti uve-Ijavljenju nagodbe ni h predlog. Nemški opoziciji prijazni listi objavljajo v svojih včerajšnjih številkah oficijelni izjavi nemškoliberalne stranke in slobodne nemške zveze proti uveljavljenju najnovejših vladnih naredeb s pomočjo paragrafa 14. V svojem uvodu pravijo zastopniki teh strank, da so nameravali prirediti skupno izjavo vseh strank, ki spadajo pod takozvano nemško »Ge-meinburgschaft«. Ker so pa šli krščanski socijalci svojo pot, sta morali ostali dve glavni stranki isto storiti, in zato je zagledal beli dan oklic na vo-lilce, v katerem se najodločneje ugovarja neprestanemu »poslovanjenju«, raznim, pred nedavnim izdanim odredbam, posebno pa sedanji rešitvi na-godbenih predlog. Protest so toraj podpisani Funke, Gross in Pergelt doposlali svojim volil-cem, mesto osrednji vladi. V oklicu tudi pravijo, da bodo s svoje strani storili vse, karkoli je v njih moči, da se nadalje ne bo več kršila na tako nečuven način avstrijska ustava, ki je „ein Hort der Rechte" nemškega naroda. Konečno se pa izraža upanje, da pride dan, ko bo grof Thun z vsemi svojimi pomočniki pozvan na odgovor za vse nebrojne krivice. — Prepričani smemo biti, da se grof Thun že trese samega strahu pred napovedanim dnem, ne more mu pa vendarle v glavo, kako ga bodo mogli soditi tisti možje, ki bi sami morali zaradi tega zagovarjati se pred javnim svetom. Nova mejnarodna konferenca. Mirovna konferenca v Haagu bo ta teden završila svoje delo. O kakem vspehu seveda ne moremo govoriti, ker se delegatje niso mogli sporazumeti niti glede mejnarodnih razsodišč. Komaj pa je dobro završeno dolgotrajno in brezvspešno zasedanje, je že na dnevnem redu druga mejnarodna konferenca. Ruski car je zopet nje provzročitelj. On namerava sklicati novo mejnarodno konferenco v svrho rešitve skrajno zamotanega orijentalukega vprašanja. V tem oziru čakata najnujneje rešitve takozvano armensko in macedonsko vprašanje. Zadeva je sicer nujna, toda dosedaj pač nihče noče pripisovati temu poročilu kake resnosti, ker bi se ravno šlo za usodo »bolnika ob Bosporu«, oziroma za njegovo dedščino. To vprašanje se pa zdi evropskim velesilam tako kočljivo, da se ga ne upajo dotakniti in hodijo diplomatje okolu njega, kakor maček okolu vrele kaše. Vse preži na plen, a nihče nima toliko poguma, da bi sprožil prvo misel. Zatoraj je tudi vrlo dvomljivo, da bi bil nje provzročitelj ruski car. Volilna reforma »a Belgijo beli glave petnajBtorice članov poslanske zbornice, ki se morajo mesto počitnic baviti z velevažnim in težavnim vprašanjem o preosnovi sedanjega volilnega zistema. V tej komisiji sedi toraj 15 mož, razun socijalistov de FuisBeaux, Fournemont, Journez in Vandervelde ter progresovca Loranda so vsi katoliški možje. Načrti, o katerih se jim je posvetovati, so zelo različni. V prvi vrsti je vladni načrt, o katerem pravi posl. Woeste, da ga vlada sicer še ni umaknila, da pa je že pokopan. Potem pride v poštev proporcijonalni zistem za celo deželo, ki ga zagovarjajo socijalni demokratje. krščanski demokratje, zmerni liberalci, pa tudi v veČini ima nekaj somišljenikov; za njim pride uni-nominalni zistem, ki je podoben nemškemu volilnemu redu in po katerem voli vsak volilni okraj jednega poslanca, dva okraja pa jednega senatorja; tudi ta načrt ima somišljenike v vseh taborih. Temu nasproten je binominalni zistem, po katerem voli vsak okraj dva reprezentanta. Ta načrt nima mnogo prijateljev. Mej nadaljnimi predlogi se nahaja tudi naBvet krščanskega demokrata Daensa, naj bi se nove volitve vršile v oktobru mesto v maju, ker je ta mesec odsotnih iz domovine večje število delavcev. Gradiva ima toraj komisija dovolj nabranega, ne ve Be pa, kateri načrt bo dobil večino. Slovstvo. »Slovanska knjižnica«, snopič 86 - 88. Vsebina : »Jestfab contra Hrdlicka«, novela, »Prve skrbi« povest, češki spisal Svatopluk Čech. — Cena 54 kr. •Veda a učenci katoličti«, preložil Vaclav Ha-zuka. Katoliške knjižnice 12. snopič. Cena 75 kr. Dobiva se v Cirilo • Metodejski tiskarni in pri založniku V. Kotrba v Pragi. Ravnotam in po isti ceni: >Lichva a Orok ve svetle mravouky katolicke«. Spisal dr. Antonin Vfestal. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. julija. (Otvoritev vrhniške železnice) se jo včeraj vršila jako slovesno. Točno ob 9. uri je odšel vlak z okrašenim strojem z južnega kolodvora. Prve vožnje so se mej drugimi udeležili gg.: Deželni predsednik ekscelenca baron H ein, dvorni svetnik Wu r m b kot zastopnik železniškega ministerstva, deželni glavar pl. Detela, deželni odborniki ces. svetnik Murnik, Fr. Povše in dr. Schaffer, župan Hribar, baron Schvvegel, okr. glavar marki Gozani, nadzornik Detella, postaje načelnik G u 11 m a n , zastopniki raznih časnikov itd. Na vseh postajah so prvi vlak slovesno vsprejemali in pozdravljali. Na Drenovem Griču je goste pozdravila vrhniška deputacija, in sicer župan Jeloševk, svetnik Kobal in poštar Obreza. V Puščavi so bili gostje pogoščeni mej sviranjem godbe pešpolka št. 27. Slavnostni banket je bil v »Katoliškem domu« na Vrhniki; banketa se je udeležilo nad 50 oseb. Prvo napitnico je govoril na presvetlega cesarja v nemškem in slovenskem jeziku baron Schvvegel kot načelnik upravnega sveta. Dalje so napi vali žel. ministru župan Hribar, dež. predsedniku župan Je 1 o v šek, baron Hein občini vrhniški, dvorni svetnik Wurmb na gospodarski razvoj dežele, deželni poslanec Lenarčič deželnemu odboru in kranjski hranilnici; dežSlniglavar pl. Detela Vrhniki in okolici; dalje so še govorili predsednik kranjske hranilnice Luckmann, ces. svetnik C a s p e r, F r o h 1 i c h in dr. E i s 1. Vsa slovesnost se je vršila v najlepšem redu. — Železniško ministerstvo je dalo koncesijo dne 23. septembra 1897 in dne 1. julija t 1. je bila proga gotova, zgradila jo je tvrdka Knez & Zupančič iz Ljubljane pod vodstvom g. A. Holescha. Želimo, da bi nova železnica donašala prebivalstvu mnogo koristij. (Družbe sv. Cirila in Metoda) XIV. redna velika skupščina bode letos na Vrniki v četrtek dne 3. avgusta 1899. leta. — Vspored: I. Sv. maša. II. Zborovanje. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Taj-nikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo. 5. Volitev jedne tretjine druž-binega vodstva. 6. Volitev nadzorništva. 7. Volitev razsodništva. (Opomba: Natančneji vspored se bo objavil v kratkem.) — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 24. julija 1899. — Prvomestnik : Tomo Zupan. (Na znanje!) Gosp. kanonik A. Kalan je odpotoval za nekaj tednov iz Ljubljane ; prosimo zato gg. dopisnike, da ta čas vsa svoja pisma, namenjena našemu listu, pošiljajo z naslovom: Vredništvo »Slovenca« v Ljubljani. (Imenovanje.) Suplent na novomeški gimnaziji g. Fr. V a d n j a 1 je imenovan pravim učiteljem. (Umrl) je na Trsatu minulo soboto po noči, previden s sv. zakramenti za umirajoče, č. gosp. o. Amand M a u e r, ki je bolehal že od binkoštnih praznikov. Rodil se je v zagraški župniji na Dolenjskem. Kot učitelj na ljudskih šolah je mnogo let deloval v Kamniku in v Novem Mestu. Bil je skromnega značaja, ljubeznjiv in vesten redovnik. Priporočamo ga v molitev njegovim sošolcem, prijateljem in znancem. Naj v miru počiva! — Minuli petek po noči je v Stari Loki po daljši bolezni, star 53 let, umrl g. Jakob Jelovčan, mnogoletni župan, posestnik in trgovec. Naj v miru počiva! (Zrelostne izpite) na ljubljanski gimnaziji, ki bo se dno 8. t. m. pričeli in v petek končali, je delalo 68 osmošolcev, eden privatist in dva kandidata, ki sta izpite ponavljala. L odliko je izpite naredilo osem kandidatov, prvi red 43, ostali bodo izpite ponavljali. (O deželnem zboru goriškem) so poročali listi te dni, da je razpuščen. Hkratu pa so prinesli isti listi brzojavke, da vest o razpuščenju ni osnovana. Kaj bo torej s tem deželnim zborom ? 1 Razpuščenje bi bilo seveda najnaravneji in najlo-gičneji korak, ako bi se ne bližal konec dobe; sicer bi morali zaporedoma dvakrat spravljati vo-lilce na volišče. Škoda za stroške in delo. Ali bojimo se, da vladi se ne bo posebno mudilo, ker ve, da bi jej nove volitve težko prinesle tega, česar si želi. In verjetno je tudi, da bo čakala, d a-1 i j e j n e v z r a s t e kak profitek iz spora, kije navstal mej našimi poslanci? Ako to misli naša vlada, moti Be jako. Vlada nima in ne bo imela od spora deželnih poslancev nobenega profita. Sumničenje na to stran nima temelja. Vzroki spora na Goriškem so bili dovolj jasno razloženi. Omenivši, da je deželni zbor gorici zaključen in da so pogajanja med laškimi in slovenskimi poslanci ostala brez-vspešna, pravi »Der Siiden«, da vsa — komedija od strani Italijanov ni imela druzega namena, nego kazati se navzgoraj kakor najmirneje ljudi na svetu, s katerimi Slovenci nočejo in nočejo v miru živeti. V Nemcih je rečeno v »binkoštnem programu« : nemško nadvladje, nemšhi državni jezik, in ako prevedemo to na italijanski, se zove — primat!! Škoda le, da so Italijani pozabili utemeljiti ta svoj »primat«. Ali se pa opira morda na večino prebivalstva ? Ali na »izkušano« zvestobo Italijanov do cesarja in države^ Ali na zasluge Italijanov za večino prebivalstva v deželi ? . . . Kar utegne slediti sedaj, ne bo bržčas navadno, pač pa zasluženo plačilo za italijansko slepenje: zboljšanje učiteljskih plač in svojedobna odprava mitniških pristojbin v Gorici, nove volitve na podlagi nepristranosti vlade. Potem bo kraj italijanskemu primatu, italijanski večini v deželnem zboru in slavju laškega deželnega glavarstva, ali pa ne bo deželnega zbora. »Gorica«. (V Krško) se je dne 21. t. m. pripeljal iz Gradca s 3. top. polkom k strelnim vajam princ Ludovik Orleans de Braganza. (Izlet v Karlovec) Vožnja od Ljubljane do Karlovca in nazaj bode veljala 4 gld. 67 kr. V Zagrebu se slovenski izletniki pridružijo posebnemu vlaku, ki bode vozil na slavnost v Karlovec zagrebška društva. Odbor »Zveze« prosi vsa naša društva, da nemudoma določijo odposlance, ker smo dolžni bratom Hrvatom vrniti njihov obisk na vseslovenski delavski slavnosti. Društva in posamezniki naj se oglašajo ustno ali pismeno pri g Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. (Prvo grozdje) so danes prinesli na ljubljanski trg. (Dve zlati poroki.) Iz Borovelj ob Žili na Koroškem nam poročajo: Dne 17. t. m. smo v podružnici sv. Henrika v Goričah ob Žili praznovali jako redko slovesnost. Dva zakonska para sta slavila s prijatelji petdesetletnico svoje poroke. Ravno v tej podružnici sta bila oba para poročena dne 18. svečana 1849, a sedaj, po preteku dolgih 50 let so ravnotam vsi štirje že osiveli ponovili zakonske obljube in se Bogu zahvalili za to izredno milost. Prostorna cerkev je bila polna ljudij, ki so od vseh stranij prišli gledat tako redko slovesnost, ki je marsikoga ganila do solz. Zlatopo-ročencem Bog daj še mnogo let v sreči in zdravju! (»SUdmark« na delu.) Iz Celovca. V Brežah snujejo »Sfidmarke« podružnico. Ustanovni shod bode dne 15. avg. Nemški listi že sedaj rote svoje bralce, da mora takrat vse, kar po nemško leze in gre, v Breže. — V Železni Kaplji je »Sudmarka« že ustanovljena. »Mir« poroča o tem: Imamo jo — toliko zaželjeno in tako težko pričakovano »Sadmarko«. V soboto 8. t. m. zvečer je bil ustanovni shod v gostilni pri Nieder-dorferju, katero ste kinčali dve frankfurterici. Iz vseh krajev, Celovca, Beljaka, Velikovca, Borovelj, Dobrlevasi itd. so prišli Nemci, pristni in ponarejeni, počastit in tolažit svoje »zatirane" brate v Kapli. Tudi tujih učiteljev (!) ni manjkalo, prišla sta dva iz Galicije, Pavlič iz Božjega Groba in učiteljski abiturijent Roblek. (Ta zgodaj začenja!) Pa dobro je, da je prišlo toliko gostov, ker sicer bi bilo pač dosti govornikov a nič poslušalcev, ker Kapelčanisobili prav slabo zastopani. Tržanov niti deset ni bilo, pač pa so bile vse tri naše učiteljske moči, grof Thurnovi služabniki, uradniki »bleiberške Union« in naših C. kr. uradnikov : gg. kanclist Ilašej, gg. kontrolorja Mack in Steudl, od katerih sta prva dva rojena Slovenca, ki sta se še le v poznejših letih priučila nemščine — pa sta zdaj pristna »Teutona«. Bd je še prisoten en financar Maurer, ki ni ravno čast delal družbi s svojim obnašanjem, in 14 pevcev. Cela ljuba družba je torej štela kakih petdeset »nemških« glav. Shod je torej bil bolj za uradnike ali za »gospddo«. Zborovanje se je začelo ob 9. uri zvečer. Predsednik je bil naš c. kr. notar Valentin Schwarz, ki je najbolj deloval za ustanovitev »Siidmarke«. Po kratkem pozdravu gostov je dal besedo poslancu E i s e 1 e-ju. Vsebina njegovega govora jo bila: Društvo »SUdmark« je v sedanjem času zelo potrebno. Govornik ne more umeti, kako morejo nekateri temu društvu nasprotovati, »klerikalci« pa so itak izda-jice Bvojega naroda. Namen društva ni le nacijo-nalen, ampak posebno gospodarsk (?) ; v njem naj se družijo vsi Avstrijci (čujte!) zoper skupne sovražnike: Slovane! Ščuval je celo k vstaji, ker kaj druzega pomenijo njegove besede: »belgisch reden« ? (Tako govori C. kr. deželne sodnije svetovalec ! !) — Nato se je pela »Bismarcklied«. Iz spoštovanja do Bismarka — nemškega svetnika, se morajo vsi odkriti. En pošten mož, ki je dober Avstrijanec, ni snel klobuka, pa koj mu ga je borovški apotekar dregnil z glave (!!). Govorila je še cela vrsta govornikov; ravnatelj »bleiberške Union«, Jahne, potem Plaveč, dr. Gassner iz Beljaka in dr. Vetter iz Borovelj. Vsi so se navduševali za novoustanovljeno društvo, in oznanjevali vojsko proti Slovanom in klerikalcem. Tudi veliki 'Nemec« Dobernik je govoril in sicer pomiloval, da država za Nemce nič ne stori, tudi pričakovati nimajo pomoči od vlade, a tem bolj ga to tolaži, da se njih bratje na Nemškem (Pruskem) začenjajo za avstrijske Nemce zanimati in jih podpirati. Kadil je tako dvema gospodoma, ki sta prišla s Pruskega (Reichsdeutsche) počastit ustanovitev tega društva (! 1). Velikovški župan P i n t e r i č se je hudoval, da so mu tja pod nos postavili slovensko narodno šolo, in g. Rainer iz Borovelj je klical na boj ne le zoper sovražnike Slovane, ampak tudi zoper zmerne Nemce (Indiferentiste). Sledila je še »Die Wacht am Rhein«, in potem je hajlanje in kričanje trajalo do 5. ure zjutraj, ko je že zvonilo k sv. maši. Potem pa po novi šegi: mesto k maši — v postelj. — Kaj pa »Naša straža«?! Ali cenjena gospoda Tavčar-Hribar Malovrh še ne spozna, da nam je je treba, kakor ribi vode ?! (Razveljavljen sklep zoper § 14.) Iz Celovca nam poročajo: Celovški mestni zbor je v zadnji seji 18. t. m. ugovarjal, da se je pogodba z Ogrsko sklenila s pomočjo § 14., češ, da se s tem ruši ustava (katero so skovali liberalci sami!!), poživljal nemške poslance, naj delajo zoper pogodbo in naročil županu, naj ta sklep predloži potom deželne vlade ministerstvu! Deželna vlada pa je ta sklep razveljavila, ker je občinski svet z njim prestopil svoj delokrog. — Častna nemška gospoda jo je torej dobila po zobeh! Dobro teknilo, a gotovo se bodo še branili zoper ta poper. — Kaj pa bo vlada storila s sklepom glede »Bismarckring-a«? (Izvestje višje gimnazije v Novem Mestu) za minulo šolsko leto objavlja na prvem mestu prof. M. M a r k i č a »Studien zur exacten Logik und Gramatik«, katero razpravo hoče g. pisatelj nadaljevati v prihodnjem izvestju. Na drugem mestu objavlja g. ravnatelj dr. Fr. D e t e 1 a svoj govor, ki ga je imel povodom cesarjeve petdesetletnice. — Iz šolskega poročila posnamemo, da je poučevalo na tem zavodu poleg ravnatelja 13 profesorjev in je bilo koncem leta v osmih razredih 210 dijakov, in sicer 24 iz Novega Mesta, 164 sicer s Kranjskega in 22 iz drugih kronovin. Po veri so bili vsi katoličani, po narodnosti je bilo 206 Slovencev, trije Nemci in jeden Hrvat. Odličnjakov je bilo v vseh razredih 21, prvi red jih je dobilo 123, drugi 17, tretji 10, ponavljalne izpite mora delati 39 dijakov. Šolnine so vplačali 2145 gld., ustanov so pa prejeli 1769 gld. 40 kr. Zrelostne izpite je delalo od 18 dijakov osmega razreda 16 in jeden eksternist. Z odliko so napravili izpite trije dijaki, trije kandidatje in eksternist morajo pa ponoviti preskušnjo. Prihodnje šolsko leto se prične 18. septembra. (Občinske volitve v Dalmaciji) so letos skoraj povsod jako burne. Stojita si nasproti pravaška in liberalna narodna stranka, katera se v mnogih občinah druži s srbo-italijansko. Najhujši boj je v Makarski. Danes so se pričele volitve tudi v Sinju, Metkovičih, Dubrovniku in Kotoru. Srbi se mnogo trudijo, da bi zmagali v Dubrovniku in Kotoru, toda Hrvatje gotovo dobo večino. Obžalovanja vredno je, da Hrvatje brez boja Zader prepuščajo Italijanom. (Uravnava Save.) Pri mestnem poglavarstvu v Zagrebu bo izloženi načrti in proračuni za uravnavo Save v zagrebški županiji. Troški se prora-čunavajo na 1,400.000 gld (Iz celovške škofije.) Č. g. župnik E d e r se je zopet odpovedal podeljeni mu župniji Motnica, ki je na novo razpisana do 18. avgusta t. 1. — Na proštijo Spodnji Dravberg je prezentovan č. g. župnik Cvetko I z o p v Glinjah. — Medaljo (kolajno) za 40 letno službovanje so prejeli č. gg. : župnik A. Eichholzer v Globasnici, župnik Josip K o k i c v Štebnu, župnik Alojzij L e d -vinko v Št. Kancijanu, vpok. župnik Val. Legat v Dobrlivasi, komendator Matija Š e r v i -c e 1 j na Reberci, župnik J. Seebacher v Apačah, vpok. župnik Jan. Slomšek v Kortah. — Na župnijo Steuerberg je prezentovan č. gosp. Fr. Š i 1 h a v ? , župnik na Ravni; na župnijo Steinbichl pa č. g. J. S e d 1 a č e k , kaplan v Št. Urbanu. — Nameščeni so č gg. novomaš-niki: P. Kayserv Bergu ; H. K 1 i m b c h v Sachsenburgu ; J. L o i g g e v Trbižu ; Fr. M a -ž i r v Šmihelu nad Pliberkom ; A. M 1 i n a r v Prevaljah ; M. M vi 11 e r v Št. Urbanu ; Fr. N e u-w i r t e r v Lipi; S c h \v a b 1 J. v Šmihelu pri Volšberzi. (Zavarovalnica za življenje, starost in rente) je začela delovati dne 1. julija v Celovcu. Vpeljali so jo vsled sklepa deželnega zbora z dne 29. aprila t. 1. Nova zavarovalnica je pravzaprav podružnica nižje-avstrijske zavarovalnice. — Pri tej zavarovalnici je razpisano tudi mesto uradnika. A prosilci morajo biti Nemci (!!), tako zahteva naš deželni odbor!! V deželi, kjer je tretjina prebivalstva slovenska, je Slovenec izključen iz deželne službe! Ali se more pravici še hujše biti v obraz? (Izlet slov. bralnega društva v Retečah na Brezje) se ne priredi 25. t. m., kakor se je sprva sporočilo, marveč na dan sv. Ane, v sredo 26. t. m., kar naj blagovolijo na znanje vzeti slavna društva in društveni prijatelji. (Razpis dobave.) C kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovski zbornici, da je glasom razglasa kr. rumunskega vojnega ministerstva na dan 4. avgusta t. 1. določena ponudbena razprava za dobavo 1,012.000 gumbov iz kovine raznih oblik in velikosti. Podrobni pogoji so v poslopji vojnega ministerstva vsak delavnik dopoludne od 9. do 12. ure na razpolaganje in ogled. * * * (Lovska sreča.) A.: »Ali imate srečo na lovu?« — B. : »O da, nedavno sem ustrelil 13 rac«. — — A.: »Ali so bile divje ?« — B.: »Race ne, pač pa kmet, kateremu sem jih postrelil«. (Živa domišljija.) Zdravnik : »Svetujem Vam, gospa, da mnogo hodite po čistem zraku ter nosite lahko obleko«. — Gospa doma svojemu možu : »Čuješ stari, zdravnik mi je ukazal, da moram v kopališče, kjer je Čist zrak, in si omislim nove obleke«. (Otroški pogovor.) Tonček: »Pri nas imamo vse od srebra«. — Sosedov Pepček: »Pri nas vse od zlata, tudi lončene sklede so od zlata«. (Pri zdravniku.) »Ali Vaš sinek vedno jecljd?« — »Ne, samo kedar govori«. Društva. (Shod slovenskih posojilnickoroš-k i h.) Drugo poučno zborovanje, katero priredi za koroške slovenske posojilnice »Zveza slovenskih posojilnic v Celju« v ponedeljek dne 31. julija 1399, ob '/»U. uri popoludne v Celovcu v mali dvorani hotela »Sandvvirt«. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. O poslovanju koroških posojilnic. 3. Vprašanja posojilnic glede davčnih raz mer, kolekovanja itd. 4 Posvetovanje zaradi vzajemnega postopanja koroških posojilnic v socijal-nem oziru. 5. Razni nasveti. — K obilni udeležbi se vabi vse koroške slovenske posojilnice, njih načelstva in rodoljube, ki se za razvoj slovenskega posojilništva na Koroškem zanimajo. — Želimo čim največ vspeha! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 24. julija. Na ladiji „Adler", ki se je nahajala v Korčulskem prekopu, se je v soboto zvečer razpočil kotel. Ubiti so: M. Grabmayr, Jos. Deotto, Ant. Siegl, Nik. Uli-pič in nadkurjae Miljak, Kocian in Mus-cardin sta ranjena. Ladijo je gnalo do brega in se nahaja sedaj v tufferskem zalivu na severozahodnem koncu otoka Toreola. Ladija je znatno poškodovana. „Komet" je prepeljal trupla ponesrečenih v Spljet. Dunaj, 24. julija. Ladijo „Adler" so rešili danes in jo odvedli v lesinski pristan. Trupel treh ponesrečencev še niso dobili. Brno, 24. julija. Jutri se snide spravni odsek k razgovorom. Češki člani so zahtevali sejo, da nemški člani pojasnijo svoje stališče glede binkoštnega nemškega, programa. Budimpešta, 24. julija. Pri sv. Nikolaju so včeraj Slovaki priredili shod, katerega se je udeležilo do 5000 oseb. Zahtevali so narodne pravice. Zastopnik vlade je vse govornike klical k redu. Shod se je končal z veliko demonstracijo. Belgrad, 24. julija. Poročila o demisiji Georgevičevega kabineta so povse neosno-vana. Ministerski predsednik se je v soboto povrnil z dopusta in prevzel vladne posle. Berolin, 24. julija. Včeraj je strela udarila ter omotila 40 oseb; 3 osebe so mrtve, več ranjenih. Pariz, 24. julija. „Aurorew in „Matiu" javljata, da se prične razprava o Dreyfusovi aferi dne 7. avgusta in bo trajala kakih deset dni. Peterburg, 24. julija. Minister za ljudsko omiko naznanja po carjevem naročilu, da so razen neznatnih izjem pomiloščeni vsi povodom zadnjih nemirov odpuščeni dijaki in da lahko zopet nadaljujejo svoje študije, v kolikor mesta niso popolnjena. Peterburg, 24. julija. V vladnih krogih se zatrjuje, da je bil napad na kralja Milana umetno osnovan Baroelona, 24. julija. V soboto zvečer so bili tu zopet večji nemiri in je imela policija dovolj opravila, predno je razgnala de- monstrante, ki so kričali: Živela slobodna Katalonija. Bruselj, 24. julija. Listi poročajo, da sedanje ministerstvo odstopi in se ves kabinet preosnuje. „ Svilnati damasti 75 kr. do gld. 14'65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 4"> kr. do gld. 14 65 meter — v najbolj modeuiih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto, na dom. — Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 169 c. in kr. dvorni zalagate!], Curlh. 11 — 6 6 Tanno Neprekoaljlvega učinka je chinin tinktura za lase. Okrep6uJe ln ohranjuje l&alšče ln preprečuje Izpadanje las. Cena 1 steklenlol z rabllntm navodom 50 kr. Jedlna zaloga 1 566 4 lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Realjeva oeata št. 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Razpošilja z obratno pošto. Umrli ao: 21. julija. Franc Naglost, mizarja sin, 13 mesecev Trnovski pristan 8, oSpice. — Julij Verhunc, stražnika sin, l1;, leta, Vodmat 123. oSpice. — Anton Vari, dninar, 50 let, KonjuSne ulice 5, jetika. V hiralnici: 20. julija. Marija Gnidovc, zidarja žena, 39 let, kap. 21. julija. Katarina Gombač, gostija, 85 let, ostarelost. V otroški bolnišnici: 21. julija. Ana ZdovSek, delavca hči, 1 leto 10 mesecev, plučnica. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrori Nebo « ti •S § B B S i. _ ž2| 9. zvečer | 736-1 ~j~ si. jug | jasno 23 7. zjutraj 2. popol. 7S5 8 734 2 20 2 29 9 si. szah. sr. jvzh. soparno oblačno 00 23) 9 zvečer | 734-3 | 24-5 j si jsah. | oblačno 2-7 0.1 7. zjutraj I 732-2 I 20'1 Isl. zahszh.lpol oblačno H 2. popol. | 730-4 | 26 5 | si. j*ah. | Srednja temperatura sobote 24.0°, normale: 19 9". Srednja temperatura nedelje 24 9°, normale : 19-9°. Danes zjutraj kratka pa močna nevihta, takisto ob poldne. lnlri vsakovrstni: lak za uanje, llUl (Un l, liOlini lik. lak za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11—4 B co o Raba tega v zamaSek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GioMltlliikii kisle vode. 20 -29 V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalniuah in trgovinah z jestvinami in vinom. Dva altarja, zelo dobro ohranjena, se oddaBta za prav majhno ceno. Visoka sta okolu 4'/» m. Žnpni urad v Logatcu, dne 17. julija 1899. 614 3-3 Josip Lavrič, župnik. j i* Pilil?® blizu Škofl e Loke z 61 oralov sveta, mej temi 25 orali zaraščenega gozda, s hišo, 3 gospodarskimi poslopji, kjer se lahko preredi 14 goved, 5 prašičev in 30 glav drobnine, je z vsemi gospodarskimi pritiklinami iz proste roke za blizu 8000 gld. takoj na prodaj. Kupci naj se oglasijo pri M. Žigonu, trgovcu v Škofji Loki. 607 3—3 1 1 III SLOVENCI, pristopajte k „Naši straži«! w v faza Wafonigg *» S^nton Cadej poročena. > Šmartno pri Litiji, dne 23. julija 18£S. 6-22 1-1 Razpis. v svrho popravljanja in podaljSanja cerkve v Trzinu se razpisujejo naslednja dela ipo minuendo - licitaciji): 1. Zidarska dela, cenjena na.......... 6252 gld. 30 kr. 2. tesarska dela, cenjena na.......... 299 » 63 » 3. mizarska, ključavničarska, pleskarska in steklarska dela, cenjena na............ ■ 285 » — > Skupno . . 6836 gld. 93 kr. Vsa dela se bodo oddala skupno stavbenemu mojstru, ali zidarskemu mojstru pod nadzorstvom kakega tehnika. Načrti so na vpogled v kapelaniji v Mengšu. Pismene ponudbe naj se vlože pri župnem uradu v Mengšu do dne 2. avgusta t i. 623 1-1 Stavbeni odbor. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. 11AMK1 lakso Teršec v I^JUBI^JANl. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnO do dnč po 4l/i%. Poštno - hranilnlčne poloinioe na razpolago. —i > j * =* u n a j s k a borza. ^-- On6 24. Julija. Skopni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg ▼ srebru.....100 > Ivstrijska zlata renta 4°/0......119 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 > Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 96 » fcrstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 910 » Kreditne delnice, 160 gld..............383 » London vista...........120 > Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž. velj. 58 » 80 mark*............11 » 30 frankov (napoleondor)............9 » Italijanski bankovci........44 » C. kr. cekini......................5 » 55 kr. 30 » 10 » 20 » 05 > 50 » 62",. 90 » 77 » 65 » 45 » 67 » Dni 22. julija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 170 gld. 75 kr. 6°/0 državne srečke i. 1860, 100 gld. . . 158 » — » Državne srečke i. 1864, 100 gld.....194 » 75 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 » 35 > Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 » 25 » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ... 129 » — > Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 70 » Posojilo goriškega mesta.......112 » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— > — » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4% 97 » — > Prijoritetne obveznice državne železnice . . 213 » — » » » južne železnice 3°/0 . 168 » — » » » južne železnice 5°/0 . 121 » 25 » » » dolenjskih železnic 4°/0 99 » 60 » 20 28 84 83 Kreditne srečke, 100 gld......197 gld — kr, 4<7„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 Igld. 160 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is Brečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3250 » — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 442 » — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 74 » 75 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 105 » — Montanska družba avstr. plan.....241 » 25 Trbjveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 » — Papirnih rubljev 100 ................126 » 76 90 25 35 60 60 Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „I11RC1J R" I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. tSJT Pojasnila TEB v vseh gospodarskih in ilnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti AT naloženih g 1 a v 111 o.