Poštnina plačana « gotovini
LETO LX
V Ljubljani, v torek 10. maja 1932.
Štev. 106
Cena t Diu
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska i 7. (kija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul. b/lll
Teleloni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
COVENEC
Ček. račnn: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserote; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ishaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznikn
Mož zvestega deta
Francija je istega dne izgubila dva značilna predstavnika svoje kulture in političnega življenja: Doumera in Thomasa. Zelo različna po nazoru o življenju in programatični usmeritvi pa po temperamentu, sta si bila jako podobna po praktičnem gledanju življenja. Podedovana kultura, ki se enakomerno razteza po vseh plasteh duševnega življenja, varujoč osebnost pred škodljivim ekscesom na to ali ono plat, je iz obeh Francozov izoblikovala politika, ki sta kljub veliki razdalji med svojima duhovnima svetovoma delala na istem cilju: nacionalni okrepitvi Francije. Oba — konservativni republikanec in socialni demokrat — sta po različnih potih, programih in strankarski veri nadaljevala in izpopolnjevala eno in isto vekovito nacionalno kulturno tradicijo Francije iu ji v času svetovne vojne pa velike povojne krize dajala posebno močnega izraza v mednarodni politiki: Doumer bolj kot političen reprezentant svojega naroda, Thomas kot aktiven socialen delavec, ki je v svoji funkciji kot ravnatelj Me<lnarodnega urada dela prepotoval leto za letom zemeljsko oblo.
Kakor tragično od roke degenerata preminuli predsednik republike je tudi Tl.omas začel karijero kot profesor in publicist. Po temperamentu zane-šen v skrajni radikalizem, je Thomas ostal pristen Francoz po humanistični kulturi, dobroti srca in vrednotenju življenja, ki Francozu ni v prvi vrsti blazno pehanje za pridobivanjem kot samoname-nom, ampak uživanje dobrin po prekogmotnih vidikih v najplemenitejšem pomenu besede. Kot socialnodemokratski pisatelj, govornik in agitator je Thomas spadal v vrsto prvih bojevnikov II. in-ternaciouale, ki so neusmiljeno podirali poleg predsodkov tudi resnične vrednote francoske tradicije, po svojem parlamentarnem delu pa se je pokojni kmalu izkazal kot pozitiven praktičen delavec, ki z bridkostjo v srcu spozna, da je tudi največji bodisi duhovni bodisi politični preobrat v nadaljnjem fatalnem poteku življenja obsojen h kompromisom z obstoječimi in nepotlačljivimi realnostmi. Med vojno je goreči zagovornik vsečlo-veškega bratstva v službi svojega naroda postal minister za vojno industrijo, kar mu je nakopalo divje sovraštvo najskrajnejšega marksizma (ki danes producira morebiti relativno največjo količini vojnih sredstev na svetu), ni pa niti najmanj zlomilo niti njegovega idealizma niti njegove neizčrpne energije, ki nikoli ni izgubila svoje silne napetosti.
Po vojni je bilo Thomasu poverjeno eno najvažnejših mest v skupini onih naprav, ki so po določbah verzajske mirovne pogodbe namenjene učvrščenju miru med narodi: postal je ravnatelj Mednarodnega urada dela v Ženevi. Ta urad je izvršilen organ mednarodnih delovnih konferenc, katere spadajo pod kompetenco Društva narodov ln se posvetujejo ter državam članioam D. N. predlagajo zakonske načrte glede zaščite dela. Temeljna ideja je: okrepitev mirnega sožitja kulturnih narodov po čim pravičnejši uredbi socialnih odnošajev, postopnem izboljšanju delovnih pogojev, iz-gradbi čim popolnejše delavske zaščitne zakonodaje v moderni kapitalistični državi. Izpostavljen istim očitkom ko preje, da se je namreč udinjal obstoječemu družabnemu redu v svrho krparjenja na neozdravljivo bolnem socialnem telesu sodobnega človeštva, se je Thomas lotil naloge z njemu svojskim optimizmom, prepričan, da more tudi socialnoreformno delo delavskemu razredu le koristiti. Izvršil je v dvanajstih letih tako ogromno delo in sicer po največjem delu po lastni iniciativi, kakor nihče pred njim od Owna dalje, ki je dal leta 1818 v svoji znameniti spomenici zastopnikom »Svete alijance« prvo pobudo za zakonito zaščito dela in delavstva. Zato bo ime Thomasa ostalo v zgodovini nove dobe zapisano na najvidnejšem mestu in bodo njegove zasluge v tem pogledu preživele teoretični spor o vrednosti socialnoreforin-nega dela za preobrazbo človeške družbe, zakaj vse, kar se je na tem polju ustvarilo četudi v kapitalistični eri in kot več ali menj organioen sestaven del kapitalističnega družabnega reda, bo ostalo vsaj kot etapa k boljšemu redu.
Umirajoč je pokojni mogoče v hipni sintezi uzrl pred seboj vse, kar je po Uradu dela za človeštvo pozitivnega in trajnega storil: mednarodno uzakonjenje osemurnega delovnika, vsaj v večini kulturnih držav, mednarodna statistika brezposelnosti in državno posredovanje dela, zaščita delavske žene pred porodom in po njem, mednarodno uveljavljenje obrtnega nadzorstva in zaščita otrok, prizadevanja in uspehi na polju obveznega socialnega zavarovanja. Res da strah pred konkurenco in zmanjšanjem kapitalističnega dobička velik del teh prizadevanj do danes ovira In po znatnem delu sploh onemogočuje; res da je ratifikacija premnogih delavsko-zaščitnih in socialno-reformnih načrtov od strani držav izostala, toda to ni krivda Thomisa iu njegovih sotrudnikov, pač pa določbe, da se morejo taki zakonski načrti od strani Mednarodnih konferenc dela državam predložiti samo, ako se od paritetične konference sprejmejo z dve-tretjinsko večino. To je krivda mednarodnega kapitalizma, proti kateremu se je Thomas boril do kosca, ne da bi se odtegnil pozitivnemu delu v njegovem okvirju in v mejah možnosti, danih po sedanjem družabnem redu. Neglede nn to, da je tako delo nujno potrebno, ker človek mora kolikor toliko doslojno živeti in se za to prizadevati tudi v najneugodnejših okoliščinah, je to delo na vsak način stopnja k Popolnejšemu, četudi je dosežena po počasnem razvoju. Mogoče, da je zato še več vredna.
Thomas spada med velike može novejše zgodovine. Poudarjati se mora še, da je s plemenitostjo pravega Francoza z največjo stvarnostjo in
Francoska vlada poda ostavko
Prva posledica zmage levice pri volitvah - Levičarski kartel zopet na obzorju ?
Pariz, 9. maja. Levičarske stranke, Herriotovi komunisti Trockega 13, moskovski komunisti 11, leve in desne sredine, skupaj 327 poslancev. 3.
Pariz, 9. maja. Levičarske stranke, Herriotovi radikalni socialisti in Blumovi socialisti so pri ožjih volitvah dosegle uspeh, lci ga niti same niso pričakovale. E. Herriot se povrne v zbornico s 158 poslanci, to se pravi, da je njegova stranka izvoje-vala 31 mandatov več kakor pri zadnjih volitvah 9. junija 1928 (v času zadnje zakonodajne dobe se je od njegove stranke odcepilo 14 poslancev, štirje mandati pa so ostali nezasedeni) in 16 poslancev več kakor pri volitvah leta 1924. Prav tako so nepričakovano napredovali socialisti, ki so si pridobili 30 mandatov. S pomočjo republikanskih socialistov bosta Herriot in Blum imela v zbornici večino na svoji strani.
Že prvo glasovanje, ko je bik) izmed 615 poslancev izvoljenih 248, so pokazale rahlo težnjo francoskih volilcev na levo. Vendar ni javnost splošno pričakovala, da se bo pri drugem glasovanju, to je pri ožjih volitvah, ta tendenca na levo tako poostrila. Tistega, ki je pozno motril razvoj volilne propagande v zadnjem tednu, pa uspeh levice ni presenetil. Proti sedanji večini in posebno proti Tardieujevi skupini, ki jc bila pri volitvah poražena, je pač govorila predvsem okolnost, da jc bila na Tladi že od leta 1928., to je v času, ko se je tudi v Franciji jela čutiti finančna (primanjkljaj t državnem proračunu, podeljevanje posojil inozemskim državam preko parlamenta) in gospodarska (brezposelnost) kriza. V takšnih časih je položaj strank, ki so v opoziciji, vedno lažji in lažja tudi volilna propaganda, ker volivec vedno rad obsodi s svojim glasom gospodarsko stisko, za katero dela odgovorno včasih tudi po krivici stranke, ki so na vladi. Močnega sunka na desno v Nemčiji, to je nenadnega razmaha hitlerjevcev, niso mogli desničarji v Franci.ili dovolj izrabiti. S tem volilnim geslom so uspeli edino v Parizu in večjih središčih vzhodne Francije, medtem ko je ostala provinca, ki jo posebno na jugu, prevladuje Herriot s svojim tiskom, za to geslo gluha; Nemčija je zanjo predaleč.
Razlaga za poraz desničarskih strank pri ožjih volitvah leži predvsem v sistemu njihove organizacije same. To niso stranke, ki slone na določno izdelanem političnem programu rn železni disciplini kakor stranke v drugih državah in levičarske v Franciji. Medtem ko sta se Herriot in Blum prav lahko sporazumela glede postopanja pri ožjih volitvah in sta postavila za načelo, da se mora pri ožjih volitvah umakniti v prid drugemu kandidatu, ne glede na njegovo strankarsko pripadnost, umakniti svojo kandidaturo tisti poslanec, ki jo pri prvem glasovanju prejel manj glasov in ki torej nima upanja, da lii prodrl, sc stranke sredine niso mogle sporazumeti v tem pogledu. Zaman se je trudil neumorni organizator De Kirillis, ravnatelj lista »Echo de Pariš«, da bi na desni napravili nekaj več reda hi uvedli več discipline. Celo v pariškem volilnem okrožju, so se kandidati desnice do zadnjega prepirali, kateri naj umakne svoje kandidiranje in so končno šli po večini deljeni v boj. Desničarske stranke so se že prej dobro zavedale, da so ožje volitve zanje nevarne prav radi te njihove razdrapa-nosti in so prav radi tega forsirale volilno reformo, ki naj bi odpravila ožje volitve.
Ugotoviti je treba, da se jo stranka ljudskih demokratov, ki sloni na katoliških načelih, dobro držala in si izvojevala 18 mandatov, čeprav se na-giblje k desnici. Pri volitvah v letu 1928. je dobila ta stranka 19 mandatov, pozneje se je en poslanec od nje odcepil, tako da se bo stranka vrnila v parlament z istim številom poslancev, kakor ga je imela ob zaključku zakonodajne dobe.
Pariz, 9. maja. AA. Notranje ministrstvo je objavilo naslednji pregled končnih izidov poslanskih volitev v Franciji, ki so bile prejšnjo in včerajšnjo nedeljo:
Konservativci 5 (prej 8), demokratskorepubli-kanska zveza 76 (90), neodvisni republikanci 28 (26), ljudski demokrati 16 (19), republikanska levica 72 (101), neodvisni radikali 61 (90), radikalni socialisti 156 (109), neodvisni socialisti 36 (32), združeni socialisti 129 (112), komunistični disidenti 11 (5), komunisti 12 (10).
Izvoljena sta bila vsega skupaj 602 poslanca.
Pariz, 9. maja. tg. Francoske volitve v poslansko zbornico so končale s popolno zmago levice, kakršne levica niti pričakovala ni, ker bivša opozicija lahko sedaj brez komunistov sestavi vladno večino in je dobila več mandatov, kakor pri kar-telnih volitvah leta 1924, ki so dovedle do padca Poincareja. Od 610 mandatov je dobila dosedanja opozicija 346 mandatov, vladne stranke pa 264, in sioer:
neodvisna desnica 35, Marinova skupina 80, katoliški ljudski demokrati 15 (?), republikanci levice (Tardieu) in Demokratska in socialna akcija (Maginot) 75, radikalna levica in neodvisni radikali 59, skupaj 264, ki so v vladnem bloku. Radikalni socialisti pa so dobili 159 mandatov, skupini Painleveja in Demonzieja skupaj 34, socialisti 129,
pravičnostjo cenil in v svojih znamenitih poročilih povzdigoval delo katoličanstva oziroma krščanstva in krščanskih delavskih strokovnih organizacij za izboljšanje in izpremembo družabnega reda. V tem pogledu se je bil otresel neobjektivnega gledanja socialne demokracije in se visoko povzpel nad poprečni nivo svoje stranke. Delal je z vsemi svojimi silami za popolno enakopravnost in enakoveljav-nost krščanskih sindikatov z marksističnimi pri delu za napredek mednarodne socialne zakonodaje in je tudi dosti dosegel — žal ne vsega po krivdi
komunisti Trockega 13, moskovski komunisti 11, skupaj 346. Opozicija je pridobila skupaj okoli sto mandatov, zgubila pa 20. Največje izgube imajo srednje stranke Tardieujeve vlade, posebno Tardieujevi tovariši is republikanske levice. Skrajna desnica se je obdržala.
Okoli 200 poslancev bo prišlo novih prvič v poslansko zbornico, od njih samo 2, katerih ime je znano in sicer radikalno socialni pisatelj Vienot in sin bivšega ministrskega predsednika Dechanela. Med propadlimi pa se nahajajo bivši predsednik reparacijske komisije Dubois in podpredsednik Marinove skupine de Warren. Srednje stranke so izgubile državnega podtajnika Guerarda in bivšega državnega podtajnika Gignouxa, podpredsednika poslanske zbornice Bouilloux-Laffonta ter bern-skega poslanika in bivšega poljedelskega ministra tovarnarja konjaka Hennessyja. Levičarske stranke so izgubile socialista Grumbache in Uryji in voditelja republikanskih socialistov Chabruna, komunisti pa svoje najvažnejše voditelje Cachina, Martyja in Duclosa.
Ta izid volitev omogoča tri kombinacije za večino: 1. levo koalicijo od Herriota do Leona Biu-ma, ki bi štela 322 poslancev od radikalov, socialistov ter skupine Painleveja in Demonzieja. 2. Vlado republikanske koncentracije od Paimeveia do sedanjega pravosodnega ministra Reinaulda iz radikalov, pristašev Painleveja in Demonzieja ter
leve in desne sredine, skupaj 327 poslancev. 3. Manjšinska vlada od Painleveja do sedanjega kolonialnega ministra Chapedelaina iz radika ov, pristašev Painleveja in Demonzieja in leve sredine, skupaj 252 poslancev.
Nova vlada se bo sestavilo šele po sestanku nove poslanske zbornice, torej po 1. juniju. Do tedaj pa bo ostal na vladi Tardieu in bo pač še enkrat prišel v Ženevo. Na lozanski konferenc pa bo Francijo najbrž zastopal že Herriot. Zadnje delo stare poslanske zbornice bo jutrišnja volitev predsednika republike.
Ožjo volitve so na zunaj potekle še mirneje kakor prve. Radikalni socialisti so odpovedali sknra, vse svoje shode, pa tudi socialisti in skrajna levica so ostali zelo mirni.
Vlada poda ostavko
Pariz, 9. maja. A A. Ministrski svet je proučil položaj, ki je nastal 7. istočasnimi volitvami novega predsednika republike in narodnih poslancev, katerih rezultat je izpremenil razmerje v parlamentu. Ministrski svet je soglasno sklenil predati jutri zvečer ostavko vlade novemu predsedniku republike. Pri tej priliki bo predsednik vlade zaprosil predsednika republike, naj ne poveri sestave nove vlade ministrom, ki so v ostavki.
Uradno poročilo o Koroščevi proslavi v Ljubljani
Nadaljne proslave prepovedane
Belgrad, 9. maja. AA. Dne 8. majnika je bil v Ljubljani shod v proslavo G0 letnic« g. dr. Antona Korošea.
Nekateri so hoteli izkoristiti to priliko za de moustracijo proti režima in obstoječemu redu s tem, da so razobesili v lokalu, kjer se je vršilo zborovanje, plemenske slovenske zastave in vzklikali: »Doli vlada!« — »Živela samostojna Slovenija!« — »Živel dr. Korošec!«
Oblast je razpršila demonstrante in pri tem aretirala 11 oseb.
»Komunike kr. banske uprave Dravske banovine glede proslav 60 letnice gospoda dr. Korošca.
Kraljevska Itanska uprava Dravske banovine je dovulila javno proslavo 60 letniee gospoda bivšega ministrskega predsednika dr. Antona Korošca, za narod in državo zaslužnega moža, ter je prireditveni odbor odločno izjavil, da »na kake politične demonstracije absolutno ne misli in jih bo ljudem tudi
odsvetoval, ker mu je na tem, da se morejo v redu izvršiti proslave tudi drugod po deželi«. To jamstvo jc bilo podkrepljeno s tem, da je predsednik pripravljalnega odbora sam osebno prevzel razdeljevanje in prodajo vstopnic za proslavo v Ljubljani v svoji pisarni ter imel po zaupnikih pri vhodu v proslavno dvorano točen pregled vseh udeležencev. Kljub temn je pri tej proslavi nekaj desetin povabljenih udeležencev povzročilo izgrede in pozivalo na izpade, ki ho v nasprotju z danim jamstvom, pa tudi niso v skladu z obstoječimi zakoni in iskrenim žuvstvovanjem naroda. Kor se je s tem kalil resnični pomen proslave in je dokazano, da pripravljalni odbor ni zmožen izpolniti svojega jamstva, jc kraljevska bnnsk.i uprava odredila, da se nadaljnje tozadevne prireditve ne dovole.
Ta objava se pošlje vsem slovenskim dnevnikom.
Ljubljana, dne 9. maja 1932.
Ban: Dr. Marušit, I. r.«
Protislovanski vohuni razkrinkani
Praga sedež vohunske organizacije — Izdajali so tudi Primorce
— Belgrad, 9 maja. 1. Iz Prage poročajo, d je praška policija zadnje dni odkrila zelo raz-mreženo mednarodno špionažo, ki že nekaj časa vrši v češkoslovaški republiki obsežno vohunstvo v koristi neke inozemske sile. Policija je bila opozorjena na kretanje nekaterih sumljivih inozemcev ter je takoj aretirala nekega Lidickega iz Zadra in Josipa Rustio iz Trsta, ki sta se nahajala v Pragi brez pravega posla. Policija je pri tej priliki zaklenila mnogo zelo važnega inaterijala, ki dovolj jasno govori o poslu, ki sta ga oba vohuna vršila. Pri zasli-šanjn pred preiskovalnim sodnikom se je izkazalo, da sta Lidicki in Rustia vzdrževala intenzivne zveze z atašejem za tisk nekega praškega poslaništva in da sta po navodilih tega atašeja vršila obsežno vohunstvo v korist te države. Na policiji je Lidicki izjavil, da je poklicni vohun in da je do danes že bil v služI« določenih držav ter bil vsled svojega vohunskega delovanja prijet v Avstriji in Jugoslaviji ter bil iz.gnan iiz teh držav. Lani je bi.l v službi istega poslaništva na Dunaju ter je tedaj pomagal tudi nekaterim teroristom, ki so pripravljali atentate lia jugoslovanske vlake. Ko je postal sumljiv, so ga avstrijske oblasiti izgnale. Nato se je naselil v Pragi, kjer je takoj nadaljeval svoj poklic. Najprej se je seznanil z nekim Riccobonijem ter stopil v njegovo službo. Za ushfge je prejemal zelo lepo denarno odškodnino. Poleg naloge, da vestno zasleduje delovanje nekaterih v Prago priseljenih Italijanov, mu je bila poverjena pred vsem tudi naloga, da zasleduje nekatere vojaške osebnosti.
predsodkov in svobodoumske tradicije druge in-ternacionale. Albert Thomas je sprejel in uresničil v svojih socialnoreformnih načrtih veliko načelnih pobud in praktičnih zamislov Leonove »Re-rum novaruin«, koje epohalno vrednost je opeto-vano poudarjal in s spoštovanjem priznaval. Zato ni katoliškega kulturnega in socialnega delavca, ki ne bi ob žalosti, ki je zavladala po vsem omikanem svelu ob nenadni smrti tega izrednega moža, spoštljivo priklonil glave:
Neminljiv spomin Albertu Thomasu!
S pomočjo svoje izredne spretnosti se mu je posrečilo, da je dobil najlepše zveze v vojnem ministrstvu v Pragi, kjer je po navodilih Rir-cobonija nadziral delovanje nekega generaJ-štabnega polkovnika. Obenem je stopil v zveze tudi z inženjerji škodovih tovarn. Pri Ricco-boniju se jc spoznal tudi 7. Rustio. Takoj sta se razumela in jKistala sta velika prijatelja. Prepričal se je ob tej priliki, da ni sam na terenu in da je v Pragi še veliko število tipov, ki so v Riccobonijevi službi. Lidicki je izpovedal, da je isti inoizemsk.i ataše za tisk na|>ravil nekaterim praškim dumam, ki se kretajo v častniški družbi, posebne usluge in dobil za to določene informacije. Vsi sestanki vohunov s svojimi praškimi sotrudniki so se vršili v zavodu za italijansko kulturo, ki je nastanjen v veličastni palači zavarovalne družbe »Riunione Adriatica«. Zanimivo pred vsem pn je. dn je Rustia redno izdajal Riecoboniju imena in točne podatke o Slovencih iz Julijske krajine, ki po njegovem mnenju niso naklonjeni fašističnemu režimu. Na podlagi teh njegovih podatkov in denuncijacij so se nato organizirali protesti proti Jugoslovanom v Italiji in veliko število nedolžnih Slovencev se ima zahvaliti temu de-niincijantskemu poslu, dn so bili aretirani, deportirani in drugače mučeni po fašističnem režimu. Oba vohuna sta bila izročena praškemu okrožnemu sodišču, kjer bosta sojena po zakodti o zaščiti države proti vohunom.
Vstaja v Peru u
Newyork, 9. maja. AA. V Limi v Peruju je Izbruhnil na dveh križarkali upor. Po uradnem poročilu je bil upor potlačen.
Pariz, 9. maja. A A. Havos poroča iz Limc, da so uporniki skušali izkrcati svoje čete, kar pa so vladno čete' preprečile. Vlada je izdala komunike, v katerem pravi, da obvlada položaj in du uvaja 15 dnevno obsedno stanje.
Dunajska vremenska napoved: V severnih Alpah izpremenljivo, pozneje pa bolj oblačno z dežjem. temperatura bo padla. — Južne Alpe: Večinoma iasno in topleje.
Stran 2f>
>SLOVENEC<, dne 10. maja :1932-
Btev. 100.
Naši zadrugarji so zborov
Ljubljana, 9. maja.
Danes dopoldne se je vršil v Ljubljani občni zbor naše največje zadružne organizacije, ki je tudi
največja v državi in prednja?! vsemu zadružništvu. Podan je btl račun za preteklo leto, ki je v poslovanju Zveze že 32. V sedanjih težkih dneh se kaže, kaj i«iamo Slovenci v našem zadružništvu. Leta krize bodo pokazala, kaj je dobrega, pa tudi slabega v našem zadružništvu. V težkih Časih se preizkušajo značaji ne samo posameznikov, ampak tudi življenjske sile organizacij itd.
V	odsotnosti zadružnega predsednika dr. Antona Korošca in zadružnega podpredsednika ravn. Bog. Remca je vodil zborovanje drugi podpredsednik dr. Karel .Cepudor. Uvodoma je pozdravil navzoče ter na kratko orisal težavne razmere, v katerih živimo. Opozoril je na pasivnost naše trgovinske bilance, nadalje na velike dobičke tujega kapitala ter poudaril potrebo vrnitve k starim preizkušenim načelom. Pozdravil je tudi zastopnika zagrebške Zadružne zveze, ravn. Gortana.
Načelstveno poroHlo.
Na?elstveno poročilo Je podal na?, ravn. Fr. Gabrovšek. Iz njegovega temeljitega in obširnega poročila posnemamo par najvažnejših misli. Lani je bila najbolj občutna kriza na denarnem trgu. Zamajali so se veliki denarni zavodi v Avstriji in Nemčiji, opuščen je bil zlati standard v Angliji in vsepovsod je zavladalo nezaupanje. Krivde za današnje težke čase ni iskali pri denarnih zavodih, pa? pa v sili razmer. Podrobno se je pečal z vprašanjem kmetskih dolgov v naši banovini. Ti dolgovi znašajo ca. 1 milijardo Din, od česar odpade samo na zadružne denarne zavode 752 milj. Din. V prvi polovici leta je bilo odobrenih še nekaj posojil, v drugi polovici pa dotoka novih vlog ni bilo in dajanje kreditov je popolnoma prenehalo. Potrebno je, da v teh težkih časih skrbe naše zadruge za čim ve?)e rezerve in da naj bodo pri dajanju podpor previdne. Glede obrestne mere je obsoditi previsoko obrestno mero zn dolžnike, zaradi katere trpe socijalno najšibkejši. Med kreditnimi zadrugami je bilo ustanovitveno gibanje živahno pri živinorejskih zadrugah. Največ pa je bilo lani ustanovljenih pašniških in gozdnih zadrug, o katerih na bo šele življenje pokazalo njih upravičenost. Ustanovljene so bile za izvedbo agrarne reforme.
Zadružno propagandno delo je bilo kljub krizi živahno. Zveza je izdajala v veliki nakladi mesečnik Narodni gospodar, ki je obravnaval vsa zu zadružništvo važna vprašanja. Zveza ie lani izvršila 361 revizij in ob koncu leta ni bilo zadruge, ki ne bi bila revidirana v teku dveh let. Revizijski oddelek zveze je sodeloval pri 318 inventurah, zaključnih računih, ureditvi knjigovodstva, občnih zborih itd. Da bi se pa revizijsko delo izpopolnilo, je treba, da načelstva zadrug upoštevajo nasvete, nadzorstva pa naj še natančneje pregledujejo računske zaključke in poslovanje. Lani je imelo na-čelstvo 43 sej, odbor pa 3, skušalo je pomagati vsaki zadrugi in iskalo prave poti. Pisem je zveza prejela 26.620, odposlala pa 156.255, kar vse dokazuje veliki obseg dela v zvezini pisarni. Zveza j» izdala tudi 29 okrožnic. Oddelek v Mariboru je prejel 1270 pisem, odposlal pa jih je 783.
Idejni cilji zadružništva
V	sedanjih težkih časih naj se pokaže moč solidarnosti in odpade naj sebičnost. Zadruga naj ne ho sama «ebi namen, ampak naj se smatra za del višje enote, sknpnostl. Osebni osiri naj ponehajo. poudariti pa ie treba, da mora iti vse radrnž-nn delo la korist celotne drulbe. Danes je sirer mnogo govorjenja o koncu kapitalizma, toda hliia naj se predvsem konee mamonizma. V dobi iskanj novih smernic mora zadruiništvo odločno isporedati, da ni samo gospodarsko gibanje, ampak tudi so-rialno in vzgojno, da inia tndi idealne cilje, katerih ne bo nmgnčr uničiti. Zato je treba vztrajali do boljših čn«or. ki morajo priti in .<» zavedati, da delamo za splošno stvar.
Poročilo nadzorstra.
Poročilo nadzorstva je podal predsednik Ignacij Zaplotnik. Iz njegovega poročila je razvidno, da je nadzorstvo pregledalo poslovanje zveze, posebno računski zaključek ter sklenilo predlagati občnemu zboru absolulorij obenem s pohvalo uradništvu.
Debata.
Nato se je razvila obširna debata, ki je pokarala predvsem, s kakšnimi težkočami je predvsem v sedanjih časih zvezano poslovanje kreditnih zadrug. Debate so se med zadružniki udeleževali naslednji delegati: Križnik iz Zreč, Tovšak iz Št. Ilja. Rajb iz Ljutomera, Vesenjak iz Ptuja, Stoklns, Jevnikar iz št. Vida. Anžič iz škocjana, Hafner iz Starega trga, Prosenc iz Zagorja. Aši?, Omahen iz Višnje gore, Jeri? iz Mur. Sobote. Rndej iz Rajhen-burgn. Crnoga iz Zdol, šparovee iz Rudnika, Snoj Iz Gornje Radgone itd.
V	debati je bilo govora o novem zakonu o zaščiti kmeta, o stikih z zadružništvom v ostalih banovinah, o tezavriranju, o izplačevanju vlog za Izplačilo davkov, o vračanju posojil, o znižanju obrestne mere. o izterjavanju obresti, o pomirjenju vlagateljev itd. V debato sta posegla tudi ravnatelja Basaj in Gabrovšek, od katerih je prvi obsežno govoril o izjavah vlade glede inflacije, ki je nikakor ne bo. Glavna zadružna zveza je že izprego-vorila 9vojo zadnjo besedo glede zadružnega zakona, ki čaka sedaj uzakonitve. Misli se tudi nn osnovanje blagovne eontrale za vse zadružne zveze v državi. Glede tezavriranja je bilo podanih mnogo interesantnih podatkov. Tezavrirajo denar predvsem bogatejši ljudje, nadalje podjetniki, ki potrebujejo gotovino za izplačila svojih delavcev in se ne poslužujejo več donarnih zavodov za svoje tekoče potrebe. Mnogo nasvetov je bilo podanih glede podrobnosti denarnega poslovanja, katerih izvrševanje bi prineslo velike olajšave. Obrestno mero bi bilo treba znižali za vloge na 2 do 3%, za posojila pa na t do 5%, kar bi pomagalo dolžnikom t sedanjih Ipžkih razmerah. Ugotovljeno je bilo tudi. da morajo posojilnice za dolžnike, ki nočejo plačati, postopati drugače, kot se postopa z dolžniki, ki bi radi plačali pa ne morejo. Paziti je treba na le, da ne bodo cene realitet zaradi izterjavanj dolgov še bolj padle. Obrestno mero je treba zbiti dol in prav bi bilo, da se v onih krajih, kjer je ob-resna mera visoka, zadruge spornztimejo za nižjo obrestno mero, posebno bi bilo to priporočljivo v Slovenski krajini. Slišali smo tudi apel na prisotne zadružnike, da naj pridejo kupovat vino v vinorodne kraje. Na koncu debate je dr. Basaj navedel tudi nekatere momente, ki kažejo na skorajšnje spremembe na denarnem trgu. Večkrat je bilo ludi v debuli poudarjeno, da naj se pritegnejo v državo nazaj oni kupitali, ki so jih bojazljivi lastniki prenesli čez mejo. Govorilo se je mnogo tudi o poslovanju državnih denarnih zavodov, ki vzdržujejo visoko obrestno mero.
Volitve
Računski zaključek Zveze za 1. 1931 je bil po končani debati Soglasno odobren. Nn predlog ministra n. r. Vesenjaka je bil ob burnih ovacijah zopet izvoljen v odbor min. dr. Anton Korošec, kakor tudi g. gimnazijski ravnatelj Bogomil Remec. Nadalje so bili izvoljeni v odbor tile gospodje: profesor dr. Karel Capuder, nač. ravnatelj Franc Gabrovšek, odvetnik dr. Jakob Mohorič, dr. Franc Schatibach (na novo) iz Maribora, dekan Valentin Zabret, pro-
fesor Anton Cestnik, posestnik Ivan Černoga, župnik Franc Šegula (na novo) iz Makol, Klekl Josip iz Črensoveev (na novo), pos. Ivan Lovrač, župnik Jernej Podbovšek, in posestnik Janez Štrcin. Nadzorstvo pa je ostalo nespremenjeno, kakor sledi: duh. svetnik Ignacij Zaplotnik, zdravnik dr. Anton Brecelj, dekan Jakob Fatur, župnik Ivan Kle-menčič, prof. Josip Osana, duh. svetnik Jakob Ramovš, dekan Matej Ribar, posestnik Martin Steblov-nilt in odvetnik dr. Stanko Zitko.
Naše produktivno zadružništvo
O tej temi je podal obsežen referat ravnatelj dr. Joža Basaj. Uvodoma je definiral pojem produktivnega zadružništva ter razdelil te zadruge: 1. v zadruge za produkte, ki služijo za skupno nabavo produkcijskih polrebščln ali pa za skupno vnovčevanje izdelkov oziroma pridelkov, in 2. v zadruge za produkcijo, ki se neposredno bnvijo s procesom produkcije. Tu zopet razločujemo delno-produktivne zadruge, pomožno produktivne zadruge in polno-produktivne zadruge. Vsa zgodovina zadružništva nam kaže, kako je vedno stremelo zadružništvo za zadružno produkcijo in koliko težav ter ovir je bilo pri tem. Domovina produktivnih zadrug v najstrožjem smislu, pri katerih so vsi člani brez izjeme lastniki in sodelavci pri zadružnem podjetju, je Francija. Ustanovitelj produktivnih zadrug je Francoz Bottchez, za njim pa Louis Blanc. Tudi rochdalski pionirji ter Schulze-Delltzsch in Reiffeisen so kot poglavitni zadružni pionirji vedno imeli pred očmi potrebo, da se stopnjema pritegne v zadružno skupnost produkcija iu kooperativizem kot gospodarski red izpelje do polno-produktivnlh zadrug v vseh panogah gospodarstva.
V primeri s kreditnim zadružništvom slovensko produktivno zadružništvo še daleč zaostaja, čeprav imamo že lepo število produktivnih zadrug. Še bolj pomembni pa so podatki o številu članov v zadrugah ier o prometu. Najvažnejša vrsta kmetijskih produktivnih zadrug so mlekarske. Priznati pa je treba, dn je veliko število življenja nesposobnih zadrta.; in da je organizacija po enotnem načrtu neizpeljlva. Promet in trgovina z mlekom sta v higienskem in strokovnem oziru še neurejena. Zato tudi nikjer ni toliko prekupstvn kot v mlečni trgovini. Med nabavnimi in prodajnimi zadrugami, ki so za»topune z izredno visokimi številkami prometa, imamo tudi delavska konsumna društva. Dokler naše blagovno zadružništvo ne bo strogo centralizirano v močni gospodarski zvezi, dotlej ne moremo dosegali velikih uspehov, kakor jih dosegajo drugod. Živinorejske in pašniške zadruge so lepo zastopane po številu, praktičnih uspehov pa dujejo še največ živinorejske zadruge na Gorenjskem. Pri živinorejskih zadrugah je najmanj skupnega poslovanju s prebitkom zu pokritje režij, izredno povišanje števila pašniških in gozdnih zadrug je sicer številčno okrepilo zadružne vrste, vendar pa mnoge niso prišle do svojega cilja, da bi dobile iz veleposestev pašnike in gozde ter so zato ostale samo nn papirju. Strojne zadruge so pri nas že lepo razvite, a je njih število še neprimerno manjše. Nabavljanje dragega strojnega inventarja za malega kmeta je gospodarski nesmisel, ker pomeni tak strojni Inventar pri malem kmetu neizkoriščen, mrtev kapital. Izkušnje zadnjega desetletja so pokazale, da so v primeri z velikimi električnimi centralami male zadružne električne naprave nerentabilne. V pošlev bi električne zadruge prišle kot veleodjemalec toka od velikih električni!) central.
Cim večje so težave z vnovčevanjem vina, tem pomembnejše postajajo vinarske zadruge za vinogradnike. Te zadruge pa je izpopolniti tako, da bi prevzemale od vinogradnikov izključno le grozdje, ga sume predelovale, saine kletariie in prodajale vino. Le tako bomo dosegli najvišjo kvaliteto vina, ki jo rabimo n. pr. za izvoz. Vinarske zadrugo se imajo boriti z največjimi težkočami. Potreben je izredno visok kapital, nadalje pa je malo smisla pri vinogradnikih za zad-užno skupnost. Obrtniške zadruge po svojem številu ne odgovarjajo stanju in delu obrtništvu v Sloveniji. Med njimi so nekatere le po obliki obrtniške zadruge. Obrtnik gre nerad v produktivno zadrugo, in sicer tem bolj, čim bolj je zadruga polno-produktivna. Imamo dve pravi zadružni tovarni, to je Zebljarsko zadrugo v Kropi in Usnjarsko zadrugo - Runo« v Tržiču.
Produktivnim zadrugam so na poti največje ovire, ker jo težko dobiti ljudi v zadružno skupnost. Velike važnosti pri produktivnih zadrugah je tehnično, strokovno vodstvo, za kar manjka sposobnih ljudi. Druga, nič manjša težava jo komercielno vodstvo, ki zahteva trgovske gibčnosti, pa poštenosti, nesebičnosti, udnnosti in požrtvovalnosti za skupno zadružno stvar. Tretja težava je, da je pri produktivnih zadrugah treba znatnega kredita za investicije, za stroje, mnogokrat j>a še obratnega kredita. Posebno pri produktivnih zadrugah kmetovalcev se člani proli zadrugi poslavljajo v isto stališče kot proti trgovcu in zahtevajo takojšnje plačilo blaga, mesto da bi se zadovoljili le s predujmi. Končno bi morale produktivne zadruge imeli z zakonom zajamčeno prednost pri vseh dobavah.
Ze se vrši borba, kdo bo naslednik individua-listično-kapitalističnega roda: ali korporativni sistem ali koopernlivizem ali komunistični kolektivizem. Zadružništvo tu ne sme zamuditi trenutka. Kooperativizem Je našemu ljudstvu znan, je domač, je že preizkušen in ga naše ljudstvo tudi ceni, ker se zaveda, kolike vrednosti je svoboda osebnosti in demokracija, ki mu ostaneta le, ako bo naslednik kapitalističnega reda zadružništvo.
Referat je dr. Basaj končni ob odobravanju delegatov. V sledeči debati je zadrugar Mešl iz ltač opozoril na važnost zadružne prodaje krompirja iu o dosedaj doseženih uspehih. Apeliral je na pomoč Zveze pri tej akciji. Za njim je govoril še minister Vesenjak, župnik škulj iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki se je posebno zavzel za to, da se ne bi našim kroš-njarjem iz ribniške doline ustvarjale ovire pri izvrševanju njih poklica, Erjavec iz Višnje gore, župnik Osolnik In ravnatelj Kocmur.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik skunščine dr. Capuder zaključil uspelo zborovanje ter se vsem udeležencem zahvalil za udeležbo, kajti bilo je zastopanih 258 zadrug s 1084 glasovi. Pozval jo navzoče, da naj še vnaprej ohranijo zvestobo zadružništvu, ki je žo toliko dobrega storilo in ki bo v sedanji krizi edino pokazalo pravo pot.
Doumer na mrtvaškem odru
Lebrun bodoči predsednik
Pari«, 9. maja. A A. Danes od 14>, v torek in arodo pa od 9 do 20 bo občinstvu dovoljen dosloj) v Elizejsko palačo, da se poslovi od pokojnegu predsednika republike Paula Doumerja. Stražo ob mrtvaškem odru bodo vršili biv^i bojevniki-pisato-Iji in vojni pohabljenci,
Pariz, 9. maja. tg. Vdova pokojnega predsednika Dounterja je prosila, naj njenega soproga ne pokopljejo v Panteon, temveč na pokopališču v Vau-girardu, kjer so pokopani njegovi štirje sinovi. Tej prošnji so seveda ugodili. Vendar pa bo pogrebna svečanost tudi pred Panteonom. Truplo pokojnika bodo v torek ali sredo položili v krsto in gn položili na oder v kapeli Ellzeiske palače. Žalni govor pred Panteonom bo govoril ministrski predsednik Tardieu. Angleškega kralja bo zastopal Waleški princ. Na pariški borzi je danes v znak žalosti bilo ukinjeno zn dve minuti vse delo. V ruski cerkvi v Parizu je bila danes žalna maša za Doumerja.
Zeno morilca Gorgulova so danes zasliševali ve? ur, potem pa so jo izpustili. Izjavila je, da je bil njen mož zelo veren in da je redno obiskoval cerkev. Pri njem ni opazila znakov duševne bolezni. Nikoli ni govorila z njim o politiki. Nekoč ji je pripovedoval o svoji organizaciji za rešitev ruskih kmetov. Njeno doto 40.000 Irankov sta že porabila in sta potem živela skromno z dohodki literarnega delovanja.
Največ upanja na zmago pri jutrišnjih volitvah predsednika republiko ima predsednik senata g. Lebrun.
/Raissia obiralu\e
v. .	„-	e§>
Oborožiti se hoče in reparacij ne bo plačevala
Berliu. 9. maja. AA. Na sprejemu, ki gn je včeraj priredilo Društvo nemških časnikarjev, je imel nemški državni kancler Briining govor. Briining je upravičil svoje stališče, ki ga jo zavzel na razorožitveni konferenci v Ženevi, kjer se je Iru-dil, da prepriča delegate na konferenci, da se cilji Nemčije ."-'klad a jo z interesi vsega sveta. Nalo je Briining rekel: Kako naj se razvije zaupanje, ki je neobhodni temelj za vsako obnovo in za vsako >7-boljSanje medsebojnega razmerja, če se neprestano naglaša neenakost med zmagovalci in premaganci? Dalje je Briining v svojem govoru naglaša! pravico Nemčije tlo obrambo svoje države. Nemčija, je rekel kancler, no zahteva nikakih privilegijev glede razorožitve, ona želi samo enakost In ukinitev podrejenosti, v kateri se nahaja kot edina neobrtrožena država med sosedi, ki so oboroženi do zob. Nalo jO dr. Briining izjavil, da je Nemčiji nemogoče izpolniti obveze, ki sc od nje zahtevajo; zato zahteva ukinitev reparaeij. Mi ne želimo, da hi število konferenc čedalje bolj naraščale, jo izjavil Briining, nam je potrebna samo čim hitrejša in definltlvna
Jugoslavija plačuje
— Ljubljana, 9. maja. Zadnje dni je jugoslovansko časopisje, med katerim je bil »Slovenec« prvi, kategorično demantiralo razne vesti, da gremo nasproti inflaciji in je protestiralo proti temu, da bi se naše gospodarstvo izpostavljalo posledicam inflacije. Uspeh tegu močnega in pravočasnega protesta naše javnosti ni izostal, kajti v borznem poročilu na drugi strani današnje izdaje lahko beremo, da se je kurz dinarja danes v Curihu dvignil na 9.05 in da je naša državna valuta pokazala razveseljiv dvig, ki se čvrsto vzdržuje. Naši gospodarski krogi bodo ta pojav sprejeli z velikim zadovoljstvom, ker brez dvoma dokazuje, da inozemstvo ni izgubilo zaupanja v naš jugoslovanski denar, ampak da se je lo zaupanje zadnje dni še bolj utrdilo.
Mislimo, da pravilno tolmačimo ta borzni pojav v prilog našega denarja v Švici, ako trdimo, da med drugim dokazuje tudi, da je naša drŽava izpolnila vse inozemske denarne obveznosti, in to v trenutku, ko je cela vrsla sosednih držav Jugoslavije podlegla gospodarski krizi in odpovedala plačevanje svojih Inozemskih dolgov. Nadalje moramo pribiti, da jo tudi naša pogodba s Švico in Avstrijo, s katerima urejujemo klirinški promet, mnogo pripomogla k učvrstitvi kurza našega dinarja na curiški borzi.
Napad na stabilnost našega denarja, ki se je zadnje tedne vršil po nekaterih inozemskih borzah in pri katerih so sodelovali tudi nekateri neodgovorni elementi, očividno ni uspel in vrednost našega denarja je izven vsake nevarnosti.
V počastitev A. Thomasa
Ženeva, 9. maja. tg. Danes je imel Svet Zveze narodov svojo prvo tajno sejo pod predsedstvom guatomalskega delegata Matosa in sklenil, da so zasedanje Sveta Zveze narodov z ozirom na smrt Doumerja in Thomasa odgotli do 18. maja. Angleški delegat je predlagal, da mora tudi Zveza | narodov sama gledati na to, da se pri njej kolikor : mogoče varčuje z ozirom na splošno gospodarsko j krizo. Oeneralnl tajnik Drumond je odgovoril, da je njen letošnji budžet že skrajšan. Današnja Javna • seja pa se je začela z žalno manifestacijo zn Dou-
mera in Thomasa.
Pariz. 9. maja. AA. Painlove je uradno izjavil, da pristane na kandidaturo za predsednika repub-like.
Sožalfa
Pariz. 9. niaja. A A. Vdova umorjenega predsednika republike Paula Doumerja in vlada dobivajo neprestano sožalne brzojavke. Med drugimi so izrazili svoje sožalje norveški kralj, britanski premier Macdonald, bolgarski kralj, emir Fejsal, madžarski regent, predsednik republike Venezuela, predsednik Litve, predsednik Estonske, madžarski premier Karolji, grški premier Venizelos in italijanski zunanji minister Grnndi.
London. 9. maja. AA. Valeški princ bo zastopal kralja Jurija na pogrebu pokojnega Dounicra. Angleški dvor bo žaloval teden dni.
Poljska in Podonavje
Zafaski prede v Belgrad
Varšava, 9. maja. A A. Poljska vlada je poslala francoski, angleški in italijanski vladi spomenioo, v kateri izraža svojo voljo za sodelovanje pri ureditvi podunavskega vprašanja.
Varšava. 9. maju. tg. Napovedani obisk poljskega zunanjega ministra Zaleskega v Belgrudu o Binkoštih se v tukajšnjih krogih razlaga v tem j smislu, da so s lem vrne zadnji obisk dr. Marinko-| viča v Varšavi. Ker pa bo takrat v Belgradu kon-| fereucn Male antente, pa jo pot Zaleskega v Bel-! grad gotovo tudi političnega pomena, posebno kar i so tiče podonavskega načrta. Neka francoska age^i-J tura javlja, da je poslala poljska vlada zastopnikom | Francije, Anglije in Italije v Parizu spomenico'o i svojih nazorih glede podonavskega vprašanja, ki | spominja posebno na delovanje Poljske za ustva-I ritev agrarnega bloka.
Skof našel smrt v ognju
Nowyork. 9. maja. AA. Po poročila iz Santiagn v Čilu je požar vpepelil škofijsko poslopje v Bal-diviju. škol in več drugih oseb je pri tem nflš'.o smrt.
Hrib leze v dolino
35 mrtvih
L.von. 9. maja. AA. Izpod ruševin hiše, ki se je včeraj podrla in ki je štela 45 prebivalcev, se je rešilo 10 oseb. Računajo, tla je 85 oseb ostalo pod ruševinami. O priliki te nesreče je počiki tudi plinska cev, tako dn je nastal hud požar. Po sedanjih okoliščinah se zdi, da ne bo mogoče re&ti pod razvalinami pokopanih oseb.
Razpoke nn bregu, kjer je stala porušena hiša, se širijo. Kasneje so našli truplo neke žene in otroka.
Zaradi neprestanih nalivov se je porušil nasip v neposredni bližini železniške proge Lyon-Saint Germain-Mondel.
Mamščanje cen uvoznih
Pariz, 9. majn. AA. Sovjetski poslanik je poslal predsedniku francoske vlade Tardieuju pismo, ki v njem izraža sožalje sovjetske vlade zaradi smrti predsednika francoske republike Doumera.
V pismu pristavlja, da sovjetska vlada in ves ruski narod soglasno obsojata zločin.
Atenlator agent OPU?
Pariz, 9. maja. AA. Na podlagi najnovejših izsledkov v preiskavi proli Gorgulovu se domneva, da je bil atentator član komunistične stranke iu skrivni agent GPU.
akcija. Isti duh bo moral prevladovati tudi ua bližnji lausannski konferenci, ker mora drugače brezpogojno priti do poloma. Dr. Briining je končal svoj govor z izjavo, da optimistično gleda v bodočnost nemškega naroda, cc J>o nemški narod znal razviti svojo železno voljo, da si ponovno izrojujc neodvisnost.
Pariz, 8. maja. AA. llavas poroča iz Merann,
da jo v lamosnjcm sanatoriju >Merano<: preminul črnogorski princ Peter Petroviči Njegoš.
Belgrad, 9. maja. AA. Davi ob 11.30 Je bila v dvorski kapelici v prisotnosti Nj. Vel, kralja služba božja za blagopokojnega kneza Petra Petroviča Njegoša.
Belgrad, R. maja. AA. Zaradi smrii Nj. kr. Vi-so&mslva Peka Petroviča Njegoša je Nj. Vel. kralj odredil sedemdnevno žalovanje našega dvora iu Eo od V. maja do 13. maja t. 1. (Iz pisarne maršalata dvora.)
Indeks cen v aprilu
Pravica r objavljeni indeks cen v mesecu aprilu t. 1. izkazuje padec v primeri z marcem. Najbolj je padel indeks Industrijskih proizvodov, in sicer za dve točki (najbolj so namreč ob uvedbi svobodnega žitnega režima padle cene moke). Nadalje so padle cene rastlinskih proizvodov zu 1.7 in živalskih za 1.4 točke. V primeri z mesecem aprilom lani so najbolj padle cene živine in proizvodov: za celih 21.8%, dočim so ostali indeksi padli v znatno manjši izmeri. Cene uvoznih predmetov so se povečalo, dočim so zelo padle cene izvoznih predmetov.
Posamezne skupine so izkazovale naslednje izpremembe:
april 1932 marec 1932 april 1931 rasli, proizvodi	74.3	76.0	77.6
žival, proizvodi 53.0	55.0	75.4
miner, proizvodi 70.4	76.7	77.4
induslr. proizvodi 66.2	68.8	73.9
skupni indeks	66.1	67.,S 75,5
uvozni proizvodi 68.2	65.8 7J.fi
izvozni proizvodi 63.1.	66.7	75.7
Zo v preleklom mesecu smo zabeležili čvrslo tendenco za ceno, ki je bila deloma sezijskega značaja, še bolj pa je razvidna posledica deviznih odredb v nivoju cen mesec« aprila, ko so narasle cene uvoznih proizvodov. Upoštevali jo treba nadalje, da smo dobili v aprilu svobodno trgovino z j žitom v državi, kar je povzročilo padec cen pšenice in moke. To je razvidno iz zmanjšanja indeksa cen rastlinskih in industrijskih .proizvodov. Mineralni proizvodi so drže v ceni in najbrž bo tudi indeks za mesec maj pokazal podobne rezultate, V sedanjih razmerah je pričakovati dviganja nivoja i cen, če ne bodo v kratkem nastopile na deviznem trgu izpremembe, ki bodo racionalnejše zmanjšale naš uvoz. Pričakovali pa jih je, ker so sedaj za nami velika plačila kuponov državnih posojil 'v inozemstvu, zu kar smo potrebovali toliko deviz, iz Belgrad« žo poročajo, da se hitro dela na novem pravilniku, ki bi moral iaiti v kratkem.
Stev. 103.	»SLOVENECc, dne 5. maja 1932.	Stran 3.
Praznik slovenske hvaležnosti in zvestobe
Tisoči Slovencev slave Korošcev jubilej - Veličastna slovenska manifestacija
Ljubljana, 9. maja. j
Kakor dragocen dragulj je zablestela včerajšnja nedelja v nizu 52 ljubljanskih nedelj v krogotoku leta. Tako puste in brez bleska so navadno ljubljanske nedelje. Posebno takole ob zgodnjih jutranjih urah. Poosebljeno dolgočasje se takrat sprehaja po ulicah. Nikjer ni znakov onega šumečega, veselega vrvenja, ki te ob delavnikih tako prijetno potegne vase in te vsega razživi. Izostanejo vse tiste nepregledne kolone kmetskih voz in vozičkov, ki nam dan za dnem dovažajo živila in druge kmetske pridelke na trg. Izostanejo vsi oni deželani, ki prihajajo uted tednom po neodložljivih opravkih v mesto: na davkarijo, na sodnijo in bogve kam še vse. Izostanejo naposled ludi vsi oni, ki prihajajo ob delavnikih v mesto nakupovat raznih reči za družino in dom. Sicer tako živahni promet na ulicah v nedeljah skorajda |>osvem odreveni. Le zdaj pa zdaj vznemiri monotoni ritem ulice preglušujoč pisk avtomobilske hupe, žvenket kolesarjevega zvonca, težki koraki izleUlikov, ki odhajajo na kolodvor, ropot motorja, ki z živce trgajočo brzino drvi nekam daleč ven... V naravo. V solnce in prostost
Danes pa... Ljubljana si je obrisala dremavost z oči in v prazničnem pričakovanju zadihala vsa sveža in sočna. Skorajda je ni bilo več poznati — te naše bele, zaspane, čemerne, a vendar tako drage in ljubo nam Ljubljane! Vsa se je razvnela, vsa razblestela. Kakor nevesta ndada, ki na pragu stoji, si z dlanmi senči oči in svojega ženina čaka. Daleč je še, toda prihaja. Na iskrem vrancu kakor sveti Jurij. S solncem in pomladjo. Z našimi željami in sanjami. Ženina, ki mu je simbol mladi maj: rdeč nagelj iu rožmarin ima pripet v gumbnici in visok krivec zataknjen za klobukom ...
Solnca ni bilo na nebu. Toda bilo ga je v nas samih dovolj: ob pogledu na goste gruče ljudi, ki 60 prihajali od vseh strani. V osrčje Slovenije, v belo Ljubljano. Da se poklonijo >jemu zaslužnemu voditelju, sivolasemu bon. za narodove ideale, za narodove svetinje, za pravico in svobodo, njemu — dr. Antonu Korošcu!
Ni bila to navadna nedeja. Bil je to svetal, čudovito svetal praznik. Praznik našega najvišjega spoštovanja in naše najgloblje hvaležnosti. Praznik, posvečen njemu, katerega ime je tako tesno, tako nerazdružljivo spojeno z našo bližnjo in daljno preteklostjo, z našo bližnjo in daljno bodočnostjo, z nastankom naše mlade države, z vsem, kar nam je najdražjega in najsvetejšega, z njim, ki obhaja danes šestdesetletnico svojega bogatega, plodonos-nega, od Boga in nas vseh blagoslovljenega življenja !
Vsi smo se strnili okoli njega, ki smo po duhu in srcu Slovenci. Nekateri — in teh je bilo največ — samo v mislih in željah, drugi osebno. Že dolgo, dolgo pred začetkom proslave so se jele valiti proti »Unionu« mogočne procesije ljudi, ki so postajale čedalje gostejše in narastle slednjič v silno množico. V posebno častnem in razveseljivem šlevilu je prihitela k proslavi naša mlada generacija': kmetski fantje in dekleta, visokošolci, srednješolci, dijakinje. Naš ponos in naša nada. Steber našo bodočnosti. Vsem so srca in duše prekipevale od navdušenja. Tudi sivolasim, od življenjskih viharjev in borb sključenim možem. Danes, danes so se pomladili vsi. V spoštovanju in v gorki ljubezni do njega, v katerega poštenost, praviroljiibnost in resnicoljubnost niso dvomili nikoli in nikoli ne bodo!
V dvorani glava pri glavi
Prostorna je unionska dvorana, več tisočev najde prostora v njej toda prireditelji so vedeli že naprej, da bo ob tej proslavi še vedno premajhna za vse, ki bi se je radi udeležili.
Kamor je v dvorani pogledalo oko — povsod je bdi zaseden vsak kotiček, polna je bila dvorana, polna galerija in vsi balkoni. Kljub gneči pa je bila disciplina občinstva vzorna. Družno so bili zastopani na proslavi vsi stanovi in do malega vsi kraji slovenske dežele. Dekleta so imela pripravljeno cvetje, da obsujejo dr. Korošca, ko pride na proslavo.
Na častnih mestih so sedeli predvsem soborci dr. Korošca. Iz Hrvatske so prihiteli zastopniki hrvatskega katoliškega gibanja dr. Šimrak, Barič, ravnatelj zagrebške zadružne zveze Gortan, dr. An-drič in dr. Grubošič. Najvišji slovenski znanstveni zavod, slovenska univerza, za katero ima dr. Korošec mnogo zaslug, je bil zastopan po rektorju dr. Sorku, prisotnih pa je bilo tudi mnogo drugilt vse-učiliških profesorjev: dr. Kušej, dr. Veber, dr. Sla-viž, dr. Ujčič, dr. Ltikman, dr. Ehrlich in drugi. Med sobojevniki dr. Korošca, ki so se udeležili, pa navajamo starosti slovenskih katoliških politikov min. n. r. Gostinčarja, ministre n. r. dr. Kulovra, Sušnika, inž. Sernota, dr. Gosarja, številne bivše poslance nekdanje SLS iz dunajskega in belgraj-
Kdor si upa javno govoriti: Meni sem hotentot ali Slovenec, samo
Pogled na polno dvorano. V ospredju v sredi odličnikov dr. A. Korošec, ki si opira glavo i roko.
skega parlamenta, nekdanje kranjske in štajerske narodne prosvete, kulture, svobode in gospodar-deželne poslance ter poslance iz bivše ljubljanske | stva, polagali očetje — nove, višje zgradbe. Nehva-
---.-t-----i-i--.-- -i—_ j-	---- ležno6t pa te temeljne kvadre ruSi in zida v veter.
Bratje in sestre! Zdi se mi, da bi bilo zelo zgrešeno, ako bi današnji spominski dan porabili samo za to, da bi Korošca slavili s praznim zvokom slovesnih besedi, in prav tako bi bilo napak, ako bi mu tepraševali vest, kje, kdaj, kako bi izsle-
in mariborske oblastne skupščine z dr. Natlačenom na čelu, ki je bil tudi predsednik pripravljalnega odbora. Dalje so prisostvovali proslavi tudi člani prvih pokrajinskih vlad za Slovenjio dr. Brejc, dr. Brocelj in drugL Gospodarske sloje sta zastopala predsednik industrijske zbornice Dragotin Hribar m generalni tajnik Zbornice za TOI dr. Windiseher, dalje so bili prisotni še odlični drugi zastopniki, tako provincial frančiškanskega reda p. dr. Rant, predsednik Pokojninskega zavoda Vrtovee i. dr. Uredništvo »Slovenca« je bilo polnoštevilno zastopano z glavnim urednikom dr. Ahčinom na čelu.
Proslava se je pričela ob polil. Močan orkester je izvrstno zaigral klasično Griegovo »Vda-nostno koračnico«. Žel je za to obilo odobravanja. Živahno pozdravljen je nastopil za tem naš priljubljeni izvrstni pevski zbor »Ljubljana«. V mešanem zboru je zapela pod vodstvom dr. A. Dolinarja Fleišmanovo »V Gorenjsko oziram«. Tako izvrstno izvajanje kakor tudi pomembnost besedila sta navdušila vse tisoče prisotnih. Tisoče rok se je dvignilo k viharnemu aplavzu.
G. Miloš Stare, našemu občinstvu znan sijajen recitator, je z zanosom recitiral Pregljevo poetično prigodnico: »Dr. Antonu Korošcu za 60letnico«. Ko je recitator izpregovoril ime našega voditelja, je zadonel po dvorani val navdušenih ovacij, kakor jih ta dvorana menda še ni čula.
Vnovič je nastopil zopet navdušeno pozdravljen mešani zbor »Ljubljane«. Z Adamičevo »Ecce dolor« je dal ta zbor najboljše, kar je mogel. Krasno glasbo in poezije polno besedilo so podčrtavali še instrumenti.
Navdušenje občinstva je rastlo od točke do točke in je najviše zrastlo ob slavnostnem govoru, ki ga je govoril slovenski pisatelj Franc S. Fuižgar.
Finžgarjev slavnostni govor
Bratje in sestre!
Današnja skupščina hoče opozorili Slovence na to, da je prehodil mož slovenske matere in slovenske zemlje sin, ki se je tej zemlji in temu narodu na njej vsega posvetil, že šest desetletij. Spominski dan moža je, in mimo njega ko javnega narodnega delavca v naši zemlji ni nihče bolj ukoreninjen in nihče bolj znan in priznan doma in v tujini. Ime doktorja Korošca je tako tesno zvezano z leti in dogodki naše osamosvojitve, da se preko njega ne bo mogla pisati nobena naša zgodovina teh let, politična in gospodarska.
Spominski dan je, dan slave, dan hvaležnosti narodnemu delavcu bodi ta spomin. Hvaležnost je velika in odlična stvar. Nehvaležni rodovi propadajo. Nehvaležne narode žro žrela zavid-nega sveta. Hvaležnost pa je vselej vir novih moči. Hvaležnost je rast v novo, v boljše, v bolj popolno. Hvaležnost tista, ki gradi na težko izklesanih kladah preteklosti, ki so jih v temelje
dili na njegovem javnem potu kak neuspeh in napačič. Vem, na grajo in slavo bi on odgovoril z rahlim smehljajem, kot se spodobi možu, ki ve kaj je hotel, čemu je živel, kaj še hoče in kateremu cilju še živL
Porabimo rajši današnjo slavno priliko v to, da si poskusimo javno predstaviti lik javnega
Druga lastnost narodnega delavca mora tritt — brezjx>gojna vztrajnost v smereh, ki ntu jih nalaga javno delo za narod. Usoda javnega delavca je la, da ntu danes od množice doni »Hoaana I«, jutri »Križaj ga!« — Pravi javni delavec ve, da tudi »križaj ga« koristi na svoj način celoti naroda. Odrešenje jo prišlo po tistih, ki so trpeli, nikoli po tistih, ki so bili pestovani. Biti vztrajen v poklicu, se pravi, živeti. Živeti se pravi odločno in energično delati preko hrupa in kljub hrupu. Jasni delavec mora imeti jasno, premo črto, kam hoče. Kes, da ga razmere silijo, da krene po stezi na levo, na desno — toda cilja — to jo javnemu blagru in življenjskim interesom naroda ne smo pokazati nikoli hrbta.
Ta vztrajnost ni šala. Lahko je biti narodni delavec, ki z bobuečimi besedami hvali tistega, ki » škodljivec celote, zato da si polni s hvalo žep. je vseeno, ali
da sem sit, tisli je prodal narod za skledo leče. — Ni vztrajen, kdor gleda, v katerem taboru je zanj bolj bogato f>ogmjona miza in gre sebičen tja, ne glede na celoto. — Ni vztrajen kdor zbeži iz barke, ki jo tresejo viharji, in iz|>usti krmilo, da otme sebe, čej>rav barka propade. Tako detojo podgane.
Tretja prejtotrebna lastnost je — sjHištotanje do discipline. Ideje ne vise v zraku. Nosilci idej so ljudje, so borbeni in disciplinirani vojščaki. Ideja zmaguje samo s temi. Naj je četa tudi majhna, naj borci trpe in padajo — ideje sovražniki ne bodo več ubili. Narodni delavec mora to disciplino priznati. Mora in sme zahtevati, mora se ji pa tudi ukloniti. Tisti sebičneži, ki so demokrati še le tedaj, ko gre vse po njih volji, so slabi narodni delavci. In če ne gre vso po njih željah, ali če se jim nudi prilika za trenotni dobiček, pa to disciplino krušijo, delajo ideji žalostno uslugo. Koliko takih užaljencev je bilo že grobokopov narodnega, gospodarskega in prosvetnega dela. Discipliniranost narodnega delavca je velika, ko se tudi zoper svoje spoznanje vda volji večine. Če tak stori napako po volji večine, je ta iz discipline izvirajoča napakn le trdnejša opora discipline. Če pa grešiš zojkt disciplino in naredil napako, si disciplino jx>rušil in si škodljivec.
Narodni dekivec mora imeti tudi pogum in tem večji pogum, čim močnejšega nasprotnika Ima. Vsi tisti slovenski možje, ki so delali prosvetno, gosjx>darsko, organizntorično, politično — od Gubca preko prešerna, Levstika, Krek« so
Mladina vzklika slavljencu ob iloveau.
Ob barji in viharjn se občinstvo razhaja pred »Unionom«
narodnega delavca, tihega značajnega za žrtve pripravljenega. Ob takem liku bomo lažje prodrli skozi naličje tistih zlaganih narodnih delavcev, jx> vsem svetu jih je dovolj, ki intajo po pet in deset mask v žepu in si nataknejo vselej tisto, ki je za komedijo, ki jo igrajo, najbolj primerna in koristna.
Kdo je narodni delavec? Pri širšem pomenu jo vsak: on, ki orje grudo, ki koplje, obrtnik, uradnik za mizo, profesor na katedru, duhovnik na leči — prav iz del in vsega truda vseh teh se zgraja narodna kultura. Toda človeška priroda zahteva vidcev, prerokov in glasnikov. Vidci — umetniki so vrhovi, so luči, ki žare v vse plasti naroda. V teh izbranih možeh se je zgostila smiselnost, čuvstvovanje, izžarevanje kulturnih vrednot. Muka, borba celega naroda ni prižgala kresov, ki vedno gore. — Toda razen teh zahteva priroda množice vodnikov, močnih svetilnikov. Vedno, vse čase. Množici gre za kruh, gre za vzore in nazore, gre za delo, za otroka. Mora v morje življenja — danes in vselej — mora imeti svetilnike in krmarje. Borba, cesta, kruta vsakdanjost jih hoče — jih nujno zahteva. Kakor j>a so redki vrhovi — geniji — tako so redki pravi narodni krmarji, zvesti voditelji. Za tako delo je treba jMiklica, ki ga dodeli nebo izmed tisočerih komaj enemu. In od tistega, ki je poklican, se predvsem zahteva, da se temu jxiklicu odzove in da je temu poklicu zvest.
Ni hvale vreden zato, ker je dobil dar zn tak poklic, hvale vreden je, če je bil temu poklicu zvest. Imeli smo vrhove — Prešerna — Cankarja
—	kot umetnika — imeli moža Krekovega imena in dela — vsi so živeli po Prešernovem geslu: »Stanu se svojega spomni — trpi brez miru.« Talenti in geniji so bili — pa zaradi zvestobe do poklic« — skoroda bosjaki. Nikdar niso oklevali med poklicem in osebno koristjo; temu poklicu zvesti mož mora za vsako ceno služiti samo celoti
—	nikdar svojemu dobičku. Če pride do konflikta med osebnim in narodnim interesom, ne sme biti zanj ne hij>a oklevanja. Kdor voli svoje ugodje in beži pred grenko čašo. ki jo mora piti vsak narodni delavec, ni naroda vodil, ta je narod zavajal, ta ni naroda reševal, ta je narod pogubljal.
bili v neprestani borbi s premočnim sovražnikom Niso klonili. Tak pogum mora imeti vsak narodni voditelj, sicer nastane iz njega narodni valj>et, ki gospodari navzgor z ukrivljenim hrbtom, navzdol pa z bičem.
Iz vseh teh lastnosti pa se sama posebi rodi še ena, neskončno potrebna zn javnega delavca: Modrost. Tudi tedaj, ko zmaga, se zaveda, da je zmagala ideja in celota. Znto njegova modrost ne sme poznati nizkih lastnosti, ki so sprem! javke šibkih lizunov, škodljivih javnih delavcev: to je maščevalnost in denunoljantstvo.
Bratje in sestre!
Ni popoln ta lik javnega narodnega delavca, a v grobih črtah je podan. Mož, ki se ga danes spominjamo, je že štirideset let javni narodni delavec. Vdanost in zvestoba poklicu, ki ga je pozval iz mirne duhovske službe v politični nacionalni in gospodarski vrvež, ta je brezjtrimerna. Celo zoper voljo s\ njega stanovskega predstojnika se je klicu odzval. Še danes je kol duhovnik čisto navaden kaplan. In vsa ta dolga lela je brez doma, brez miru in pokoja, v borbi z Nemci, v borbi s političnimi strankami, v večnih skrbeh, v detu in odgovornosti. Vdan in zvest j>oltlicu za vsako ceno in najbolj vztrajen tedaj, ko je bila borba najbolj vroča. V takih borbah je pokazal poklicu največjo zvestobo.
Ko je bil narod najbolj navdušen ob dobi majske deklaracije, ko je šlo valovje za našo svobodo najvišje, tedaj so ljudje izpregali konje in Korošca samotež vozili. Takrat se mu ni zvrtelo v glavi. Smehljajoč se, nam je rekel: To se za človeka ne spodobi. Vem pa, da bodo mnogi teh še pljuvali name. Toda zaradi tega ne pojdem v kot in se ne bom užaljen kujal. Doživel je pljunkov dovolj, pn dož/iveli smo tudi njegovo žilavo vztrajnost.
Ko je za majske deklaracije divjala nemška tolpa in ga psovala po vagonih, ko je po tokavah bežal pred njo s shodov, ko mu je vlada zaprla beeedo, ko je preživel par let neprestano v senci vislic, ko ga je cesar Kari s solznimi očmi rotil, naj izda slovensko in jugoslovansko misel, je bil Korošec tisti, ki je imel poguma zadosti, da ni
< I
■ 'A* K
t
prijetno osvežujoča zobna pasla s poprovo meto tuba Din 8,— in Din 13,—
Stran 2f>
>SLOVENEC<, dne 10. maja :1932-
Btev. 100.
niti trenotka okleval. In imel je pogum, da je
držal v organizaciji disciplino, da je kajkrat zoper svojo miSljenje po demokratičnem načelu se brezpogojno uklonil veČini, ne da bi bil rato užaljen, ln ko so ga zasledovali, da bi se ga % atentatom
iznebili in jo celo vlada, ki ni bil z njo, odredila skrbno pažnjo za varnost njegovega življenja, smo se prijatelji tresli zanj. On pa je mirno hodit svoja pota ter nam smehljaje se rekel: Javni delavec mora biti vsak hip pripravljen da pade kot žrtev za dobro stvar, ki jo brani. Ali jc bil to pogum ali ne?
Dovolj. Kar sem povedal je zgodovina, be to mulo bo Korošcu odveč. Saj ml je sam rekel: Ne govori o meni, govori rajši o dobri stvari in ideji, kateri sem služil po svoji najboljši vesti in vednosti.
Ker je torej Korošec bil in jo še zvest poklicu narodnega delaven, zato tudi še danes kljub najodličnejšim državnim službam, nima svojega doma, ker ni iskal sebe, ampak korist in blagor naroda.
Bratje in sestre!
Za sklep še besedo linši mladini. Borbena je, živa, podjetna, v nove smeri hoče. Prav ima. Toda eno jo prosim: Ne zaničuj v mladostni prešernoeti onih oratorjev, ki so v trudu in znoju orali in prebili ledino slovenske kulture, da boš ti mladina sedaj Inliko sedla na široki moderni traktor. Gradi na kvadrih naše preteklosti, gradi slovensko akropolo, prosveti in gospodarstvu, da bo naša Slovenija bratom na jugu preko Vardarja do valov Črnega morja, vedno zvesta, požrtvovalna sestra.
lu ko bodo kresovi enajstega maja zagoreli po slovenski zemlji, naj pomnijo vsi onstran naših meja. ki hočejo iztrebiti slovenski živelj in tudi drugi naj se zavedo, da so ti plameni, keru-bovi meči — stražarji slovenske kulture in samobitnosti, ki kličejo s pesnikom vsem:
Pustite lo burko: Ta burka je stara že tisoč
ostale glasbene točke smo tudi to simbolično razumevali in zato nam je bila ljubša kol kaka bučna koračnica po nemškem vzorcu. Fleišmanova V Gorenjsko otiram se, po svoji obliki klasično zgrajena skladba, ima v zadnjem času vedno večjo moč do naših src in je že skoraj postala narodna himna. Pel jo je, kot tudi naslednje pesmi, pevski zbor i/Ljubljana.- pod vodstvom dr. Ant. Dolinarja. Svoje vrste skladba je Emil Adamičeva *Ecce dolorV začetku bolestno otožna izzveni v zmagoslaven konec; bolestno razpoloženje pa večkrat presekajo veseli vzkliki. Pesem so na trobila spremljali godbeniki dravske divizijske godbe. Moški zbor je še zapel Ipavčevo Slovenec sem in Aljažev Triglav, mešani pa Ipavčevo Bodi zdrava domovina. Kot solista sta sodelovala član kr. opere g. J. Gostič in kon-servatorist g. J. Likovič. Orkester je še zaigral dr. Dolinarjeva Mlada pota. Ako bi bil orkester šte-vilneje zaseden, bi se skladba brez dvoma še bolj uveljavila. Sicer smo pa imeli priliko videti, kako so zlasti ljudje z dežele kar požirali znane jim me-
lodije. Še plesno kolo s spremljevanjem harmonike naj omeuimo. Plesalke so nastopile v slikovitih slovenskih narodnih nošah. Za konec je še »Ljubljana' zapela Premrlovo Zdravico. Tudi ljubitelji ljudskega petja so prišli na svoj račun. Toliko v teoriji pišemo in govorimo o ljudskem petju, navajamo razlogo zanj iu proti njemu, praktično se pa vsa stvar ne premakne veliko naprej in se ne bo, dokler ne pride pobuda iz ljudstva samega. Na tej proslavi se je to zgodilo in reči moramo, da je bil vtis ogromen. Teh točk sicer ni bilo na sporedu, prišlo so čisto spontano, zato so tudi učinkovale elementarno iu zapustile v vseh srcih nepozaben vtis. Kako je lo valovilo po vsej dvorani, da se je tresla v svojih temeljili! Ob taki priliki odpovejo vsa učena glasbena merila, s katerimi sicer merimo druge skladbe in dokazujemo njihovo upravičenost ali neupravičenost; tu govori čista prvotna glasba, ki se ne da ukleniti v nobene zakoue. Takih užitkov si še večkrat želimo!	T.
G. dr. Lazar Marhmnc o dr« Korošcu
let.
Sfavlienec prittaia
Markantni nastop govornika, tehtne besede, ki iili jc govoril, kakor bi govoril i/, duše vseh prisotnih, so vžigale od stavka do stavka nov ogenj v poslušalcih. Po vsakem stavku, po vsaki misli, so nastale v dvorani ovacije, ki so večkrat trajale tudi po nekaj minut. Ves Čas so tisoči občinstva prekinjali govornika t; soglasnimi medklici: iZivel dr. Korošec! Živel naš voditelj! Bog ga živi! Tako je!«
Med tem je stalo zunaj na stotine in stotine ljudi, ki niso več dobili vstopnic. Od teh so t-e nekateri razočarani \rnili na svoje domove, drugi pa — in teh ni bilo malo — pa so ves čas. od začetka do konca proslave trdovratno vztrajali na svojih mestih zunaj dvorane, pred vhodom in na cesti. Večina njih zato, da ne ziimudi prilike osebno pozdraviti njega. ki mu je bila namenjena vsa ta svečanost, lil medtem, ko so se stene Uni-onske dvorano med govorom pisatelja FinŽgnrjn tresle in grmele ml silnega navdušenja, medtem, ko se je odmev tega navdušenja veličastno razmahnil v širino in višino — ob 11 je bilo — je res pridrdral avtomobil slavljencn in nestrpno pričakovanje ljudi je bilo poplačano z zadoščenjem. Navdušeni i>ozdr.ivni kzkliki:
»Živel dr. Korošec! Ztveli Slovenci!"
po aadoueli slavljeneu nasproti. Desetero čvrstih mladih rok naših akademikov se je iztegnilo, si ga posadilo nn rame in ga skozi špalir navdušenih manifestantov v triumlu |><mosli v dvorano.
Nepopisne so ovaeije. ki so jih tisoči delali slavljeueu, naJe žene pa -o obsipale dr. Korošca z diijem cvetja. Komaj, komaj se je vihar navdušenja polegel, da je mogel slavnostni govornik nadaljevati svoj govor. Ob zaključku govora se je navdušenje zopet stopnjevalo. Občinstvo je uporabilo vsako najmanjšo priliko, da je vzklikalo dr. Korošcu in slovenski misli.
Sledile so Iri umetniško dovršene pesmi, ki jih je iiel zbor Ljubljane jkh! vodstvom dr. Dolinarja in ob sodelovanju solistov gg. Ciastiča in Likovič*. Peli so Slovenec sem . ki jo je dvorana stoje poslušala, Ipavčevo Rodi zdrava domovina in Aljaževo pesem >Trig!a\ . Viharen aplavz pevcem in nove ovacije dr. Korošcu so sledile tudi tem točkam.
Orkester je zaigral nalo dr. l>olinarjev venček
Mlada pota . ki je ustvaril v dvorani prijetno narodno občutje. Ljubka točka je biln, ko je priigral na oder v narodno nošo oblečen harmonikar, za njim pa je prirajalo 7 slovenskih deklet, oblečenih v narodne noše, lu so zaplesale kolo ter končno ob-sule dr. Korošca s cvetjem.
Vihar navdušenja je vnovič vzplamtel po dvorani. ko je stopil na oder	•
dr, Korošec, da Spregovori
Komaj je slavljenec s kretnjami izprosil od na-rdušeuih čestilcev malo odmora v ovac.ijah, da je mogel izpregovoriti nekaj besed v zahvalo:
; Prosim, da mi dovolite samo dve. tri besede, da sc vam zahvalim. Slavlje. ki pa slavimo, ne velja toliko zame, temveč za vso pn domovini, ki so bili in so zvesti svoji slovenski domačiji in zvesti sln-Tcnski miselnosti. Nismo se sestali, da bi slavili mene. ampak, da spoznamo: Ohranili smo pogum in vztrajnost, nismo pa imeli klečeplaitva in ne malodušnosti. Tako gledam, tako mislim n današnji slavnosti, da jc današnji dan dnkaz. ua še nismo skopneli. Narod kljubuje vikarjem! Zmaga bo naša!«
Vsa dvorana jc med tem zapela... >Hej Slo-renci .
K dr. Korošcu je prihitela medtem akademska mladina, ki ga je ovila v narodne barve, kar je vsa dvorana pozdravila ponovno s plazom ovacij. Po dvorani so zavihrale tribarvnice.
Pevci Ljubljane- so zapeli nato Prešernovo »Zdravico v Premrlovi uglasbitvi. Z globokim utnevaujem je dvorana poslušala mogočne akorde, izražajoče se v željo Bog živi ves slovenski svet!-
Manifestacije dr. Korošcu pa še dolgo po proslavi niso bolele ponehati. Tudi iz dvorane je navdušena akademska mladina ponesla dr. Korošca v triumfu. Manifestacije so trajale še dolgo tudi pred unionskim poslopjem.
Veličastno je potekla v Ljubljani proslava 60-letnice dr. Korošca. Pri proslavi je sodelovalo vse slovensko ljudstvo, ki je dokazalo, s kakšnim ognjem, s kakšno ljubeznijo in s kakšno vztrajnostjo so oklepa svojih voditeljev. Današnja proslava je zapisala važen datum v slovensko zgodovino.
Glasbene točke proslave
Slavnost je olvoril orkester z Ciriegovo Vd/i-iioflvo koračnico. Norvežan Grieg doživlja vso svojo glasbo, tudi koračnice, drugače kot mi. Nekaj severnjaško težkega, skoraj bi rekel mestoma bolestnega leži v tej skladbi. Le semintja, zlasti na koncu, dajo trobila skladbi svetlejši značaj kot bi posiialo "olucp sknrj gosto severno meglo. Kot vso
G. dr. Antona Korošca sem spoznal prvič v novembru 1. 1918. v Ženevi. Mislim, da sem med srbijanskimi politiki eden prvih, ki so se tedaj seznanili z g. dr. Korošcem. Tedaj sem v Ženevi izdajal list »La Serbiec, a g. dr. Korošec je prišel v Ženevo kott odposlanec Narodnega Viječa iz Zagreba v družbi pok. dr. Žerjava in dr. Molka Oingrije, da bi se sestal s predsednikom srbske vlade pok. Pašičeni ter se sporazumel o združitvi vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Najin sestanek v Ženevi, kjer sem imel zadovoljstvo, sprejeli g. Korošca na svojem domu, je bil prisrčen in prijateljski. Politični razgovori so bili čisto informativni, vendar me je očarala osebnost g. Korošca, njegova umerjenost, njegova pronicavost Ln tista velika narodna vedrina, ki jo je tako samozavestno izražal.
Dve leti kasneje 1. 1920. v vladi pok. Veeniča sem imel čast in zadovoljnost, biti mlajši tovariš g. Korošca. Tedaj sem imel priliko, gledati ga pri
pozitivnem državnem delu. Posebno me je prese- . netila prisebnost g. Korošca ob treh prilikah: meseca decembra 1. 19Ž0. ob uporu kmetov zaradi žigosanja živine, novembra ob podpisu rapallske pogodbe ter meseca novembra in decembra ob razpravi prve ustave, lci sem njen predlog izdelal jaz kot minister za konslituanto, kakor tudi ob izdela-vanju začasnega poslovnika za ustavotvorno skupščino. S temi svojimi lastnostmi se je dvignil nad svoje sodobnike in se približal edino velikemu Nikoli Pašiču.
Razvoj političnih razmer me je kasneje ločil od dr. Korošca in šele 1. 1927. za vlade pok. Vel je Vu-kičeviča sva zopet prišla v stike.
Kot nasprotnik je dr. Korošec resen, dejal bi, nevaren nasprotnik. Kot politik se ne strinjam z mnogimi naziranji g. Korošca, priznam pa, da je treba spoštovati to, kar ima g. Korošec v sebi, v svojem delu za narod in v svojih nedvomnih političnih in državniških sposobnostih. V tem oziru predstavlja g. Korošec narodni moralni kapital ' vseh Jugoslovanov, kar je toliko pomembnejše, ker | imamo iako malo pravih državnikov.
Zato tudi mi Srbi sodelujemo s svojimi simpa- : M jami pri proslavi g. Koroščeve 60 letnice. Od nje- | gove delavnosti pričakujemo, da bo tudi v prihod- j nje usmerjena v krepitev naše narodne solidarno- ; sii in v harmonično razvijanje Jugoslovanov in j vseh njihovih kulturnih, političnih in drugih spo- ; sobnosii.
Redukcije delavstva na Jesenicah
Jesenice, 7. maja.
Pred kratkim je Slovenec« poročal, da se bo ua Jesenicah v najkrajšem času uvedlo normalno obratovanja, ne dn bi se izvršile predvidene redukcije. Ne vemo iz kakšnih virov je to poročilo prišlo, kajti po najnovejših informacijah ne odgovarjajo resnici.
Informirani smo, da se bo reduciralo 250 do 000 delavcev, in to iz obratov v tovarni na Jesenicah. Nekateri obrati ie delajo po 8 ur, največ pa samo C ur dnevno. Edino v obratih na Javorniku
so vsi delavci zaposleni, dela se 8 ur dnevno in ne bo redukcij.
Brez dela je sedaj okrog 500 delavcev, tedaj • bo po napovedani redukciji prišlo v poštev za delo j še '200 delavcev, ostali pa bodo odpuščeni. Med nji- • mi jili je nekoliko, ki so predlagani za vpokojitev, ; ostali pa bodo mlajši delavci, ki so bili zadnji spre- i jeti v delo. Želeti bi bilo, da se, kar smo že ope- i tovauo naglašali, upošteva tudi socialen položaj tega delavstva.
Dno 4. t. m. se je podpisala tudi nova kolektivna delovna pogodba, ki ureja plače in akordne j sisteme za vse obrate.
Pet človeških žrtev požara
Iz Goapiča poročajo: Pretekli petek zvečer ! okrog 10 jo začela goreti hiša Ludje Vujnoviča, logarja v Divosehi. Ker je bila hiša lesena m krita s slamo, poleg tega je pa še pihal močan veter, se je ogenj bliskovito hitro širil in zajel | ludi hlev. Hiša in hlev sta pogorela do tal, ž njima vred pa tudi vse, kar je bilo živega v hiši in hlevu. V hiši je spala logarjeva žena z dvema hčerkama, ena stara sedem, druga pa deset let. in i>etletni sin, dočim je drugi 14 letni sin spal na hlevu. Vseli pet je zgorelo. Logar Vujnovič se je ta večer slučajno delj časa zamudil v mestu in jo tako ušel strašni smrti. Pomagati ni mogel pri tej nesreči nihče, ker je hiša stala osamljena v
Roparski napad
pri belem dneva
Na vrhu Gorjancev so trije lopovi napadli dva sej marja
V soboto, dne 7. t. m. se jc vršil v SoStcah onstran Gorjancev semenj. Med drugimi se.j-marji je prišel tju tudi 52 letni mizarski mojster Rangus Anton iz Stranja pri Vrhpolju v Sentjernejski občini. Na sejmu sta se dobila /. ženo leisnoga trgovca gospo Slavo Martinovo i/. Metlike, s katero sta imela poslovne zveze. Likvidirala sta nekaj računov in Rangus je dobil od ge. Martinove 550 Din gotovine. Zavil je nato v gostilno pri Štefanu, kjer je nekaj malega jedel in pil, potem pa se te okrog poldne odpravil proti domu. Pridružil se mu je še 2(S letni Karel Blatnik, ki je doma iz iste vasi in mahnila sta jo čez Gorjance, čez katere vodi samotna gozdna iw>t proti njihovi vasi. Prišla sta že do Brezika, ko naenkrat stopijo pred nju trije po obrazu črno maskirani roparji iu s klicem sstnjlc namerijo pištole proti njima. Oba sejmarja sta se tega nenadnega napada zelo prestrašila, vendar pa sta se hitro zbrala, so obrnila in pričela bežati naza j proti Sošicam. Blatnik je bil kot mlajši tudi urnejši in je hitro izginil i/pred oči roparjem, ki so za njim oddali več strelov, k sreči pn ga tliso zadeli, llatigus pa nt mogel tako hitro toči, poleg tega pa se je še celo »podtaknil ob korenine in jc padel, kar je bilo zanj Usodno. Ho|>arji. ki jih je beg obeh sojmarjev razjezil iti ki so oba begunca zasledovali, so planili na na tleh ležečega Ran-gusa, še preden se mogel pobrati in so ga z naperjenimi pištolami obkolili ter kričali: »Daj amo novači« Ker se je nekaj obotavljal ga je eden roparjev brezobzirno in /. veliko silo udaril /, ročajem svojega samokresa ]x> glavi tako močno, da mu je prebil lobanjo na temenu. Rangus se je takoj onesvestil, roparji so ga pn •preiskali in mu vzeli ves denar v znesku 550 dinarjev, srebrno žepno uro, žepni nož, steklenico slivovke in dozo, napolnjeno s savskimi cigaretami. Vsega krvavega in nezavestnega so potom roparji pustili na mcsiti in jo odkurili. Cez čas se je Rangus vendarle prebudil iz omotice in se s težavo privlekel v Sošice, kjer je bil slučajno navzoč zdravnik dr. Skala, ki je ranjencu nudil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali domov, od tam pa v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. O napadalcih so bili takoj obveščeni sošiSki orožniki, ki so so takoj podali na zasledovanje za neznanimi ropatji.
gozdu in daleč proč od drugih hiš, poleg tega je pa požar lako hitro divjal, da je v 20 do 80 minutah ostalo od hiše in hleva samo pogorišče. Takoj drugi dan zjutraj je prišla sodna komisija. Ko so kopaii po ruševinah, so našli v kotu hišne kleti zgorelo ostanke uboge matere ln dveh najmanjših otrok, ki so ob času požara gotovo trdo spali in se skupno z gorečo posteljo pogrezali i v klet. Desetletno hčerko so našli tik pri vratih. Očividno je hotela ubežati strašni usodi, pa je bilo ze prepozno. Na pogorišču hleva so našli zogljenele kosti 10 letnega sina. V hlevu je zgorelo šest glav goveje živine, en konj in več kokoši. Kako je požar nastal, ni ugotovljeno.
— Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz- ; Jose!« grenčice. Kliniki svetovnega slo- : vesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef < vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Orkan v Slov. goricah
Maribor, 0. maja.
Nad Mariborom in Slov. goricami je včeraj popoldne nenadoma potemnilo nebo in med viharjem in bliski in med viharjem in bliski se je vlit strahovit naliv. V mestu in okolici je napravil vihar mnogo škode; pometal je opeko s streh, polomil vejevje na drevju, vendar jc kmalu ponehal. Zalo pa prihajajo tem žalostnejšn poročila iz Slovenskih goric, kjer se je vihar razbestiel v pravi orkan ter divjal tako, da že leta in leta ne pomnijo take nevihte. Najhuje je bilo okrog Sv. Antona in okoliških bolmov. Raz antonoveko farne cerkve je odnesel opeke za polovico kritja. Marsikatera streha, ki jc doslej tako čvrsto čuvala stavbo vseli nezgod, kaže danes žalostna rebra. Opeka je razmetana naokrog ter pobita, slamo jo odnesia vihra Bog ve kam. Kozolci in supe so se ponekod zaman upirali sili viharja ter so se naposled s hreščanjcin in pokanjem tramov udali ter se sesuli na kup. Najhuje pa je trpelo ubogo sadno drevje, ki se je nahajalo baš sedaj v najlepšem cvetu, da so vse Slovenske gorice izgledale kot en sam cvetni vrt. Še včeraj dopoldne so se polnila srca kmetov z veselo tiado od pogledu na te cvetoče gozdove — saj si še edino od sadja nekaj obetajo —, danes zjutraj pa je človeka zabolelo srce, ko se je ozrl po sadovnjakih. Drevesa so izruvana in razmetana križem, druga so oropnnn najlepših vej, tla pa so pokrita s cvetjem, da izgledajo kot pisana preproga. Sila vetra jo posnela z drevja cvetje, da štrle sedaj samo gole veje v zrak. Zelo velika je škoda, katero je povzročil vihar na hišah in drugih poslopjih, ne da pa se še zdaleka primerjati s škodo v sadovnjakih. Od vseh si rani »tiskanega kmeta je zadela seda j še vremenska nesreča ter mu uničila lepe nade t nn boljšo jesen.
je bivanje v SLATINI RADENCIH, Prvim v razvedrilo, drugim za zdravje. Osem slovitih zdravilnih vrelcev služi tu za zdravljenje raznih bolezni. Edinstvene naravne oglji-kovo-kisle mineralne in železnateko-pel ji. Bolni na srcu, ledvicah, presnovi in živcih najdejo tu zopet svoje zdravje. Julija in avgusta slalna godba, drugače priložnostni koncerti, kino, radio, obširna biblioteka itd. Prospekti v vseh pisarnah Putnika in od uprave zdravilišča.
Neurje s točo in požarom
Škofja Loka, 9. maja.
V nedeljo dopoldne ob pol 11 je s škofjeloškega gričevja prihrula nad naše mesto in okolico silna pomladanska nevihta. Nastala je prava tema, veter je zabučal po ulicah in nato se je med gromom in bliskom vsula sodra, ki se je takoj spremenila v gost dež, ki je dobre pol ure lil kakor iz škafa, tako da so bili na mali vsi kanali polni vode in prsti in niso mogli sproti vsega požirati. Strele, ki so neprestano švigale, niso prizanesle človeškim bivališčem. Ena je udarila v leseno kočo g. Fran«i Freliha v Dorfarjih, v vasi, ki je tri četrt ure oddaljena od Škofje Loke v smeri proti Kranju. Hiša je povsem zgorela, dasi so prihiteli gasit gasilci iz Bitnja, Žabnice, Škofje Loke, Sv. Duha in dasi je dež curkoma lil na goreče poslopje. Gasilci so dosegli vsaj to, da so požar omejili le na to hišo. Deževalo je nato v majhnih presledkih ves dan, neurje pa je krenilo v smeri proti Sv. Joštu.
Če se pijan človek v koprive zvrne
Št. Jernej na Dol., 8. maj*.
Sedaj, ko imamo pomlad v naših krajih, se večer za večerom vračajo iz vinogradov skupine veselih kopačev, ki, kakor škrjanček lepo, prepevajo in vriskajo, da doni in se razlega po vsej širni dolini. Vsakdo rad pohiti sedaj v vinske gorice, v bele hrame in zidanice, da tam ob kapljici rdečega cvička najde tolažbe in utehe svojim življenjskim težavam in bridkostim.	(1|
In kakor mnogi drugi srečni izvoljenci in iz-branci, tako je bil pretekle dni od gospodarja tudi naš dobrodušni Janez povabljen, da sme pohiteti z veselimi kopači v solnčne gorico in ondi tudi on okusiti in preizkusiti opojno pijačo.
Veselo je teklo vince, opojno se lesketalo v velikih vrčih in hrupni napoji in zdravice so donele v čast povabljenemu gostu, ki je mogočno iu košato sedel na stari stiskalnici v kotu.
Janez je pil, a kmalu je klonil njegov duh, da se je le še zadovoljno smehljal in končno sladko zadremal na svojem vzvišenem mestu. — Ob večeru pa, ko je bilo žeji že dovolj zadoščeno, so so veseli možje vračali na svoje domove in so tudi pijanega Janeza odpeljali domov. Pred domačo hišo so ga odložiti in samega prepustili nadaljnji usodi.
Mož je tipal po zidu, so gugaje pomikal dalje
in končno odprl neka vrata--»Aha, zdaj sem
doma,t jo zadovoljno zamrmral sam pri sebi. »Vstani stara in skuhaj črne kave! Veš, grozansko me nekaj črviči in vije tu notri v želodcu!« — Toda, komaj je ponižno željo izrekel, že ga je nekaj, kakor z metlo udarilo po glavi, da se je opotekel in zrušil po trdih tleli. Zakolobaril je z rokama proti nevidnemu sovražniku, ujel in prestregel v zraku besno motovilo in že spoznal v nJem — kravji rep. — »Glej ga šmenta, h kravam .sem zašel, je godrnjal in robantil Janez, nato pa po vseh štirih zapustil nečedni prostor in nehvaležne živali...
Dospel je pred hišna vrata; tolkel, klical, prosil — nikjer žive duše, od nikoder človeškega glasu. šlo mu je kar na jok, da se je milo ozrl proti nebu, hoteč tako še nebeščanom potožiti svojo bridkost in nehvaležnost domačih ljudi. Pa tudi z neba ni bilo odziva, le svetla luna je strmela vanj in se mu smejala in grohotala v pijani obraz, da je ve.s jezen povesil oči in odjadral na drugo strmi iiiše. Tam jo našel odprto okno. Spoznal je, da bi se dalo skozi to odprtino priti v sobo k svoji dragi družini. Ves zadovoljen je slekel jopič, si zavihal rokave, se oprijel lesenih obojen in zavihtel kvišku. .. O joj, pa preslabe so bilo roke, preveč vinske iti okajene dušne in telesne moči! Zdrknil je nazaj, med potjo pa zadel ob oster žebelj, da je nekaj presunljivo resknilo in že so se tudi na hlačah pokazale grozne posledice mukepolne plezalne turo...
Pa junak ne odneha, tako tudi Janez ni! Drugič se jo zavihtel in pognal kvišku; pa zopet je priletel nazaj in omalinll v bujno zelenje in katnenjo pod oknom... ZajeČal je od bolečin, malo poležal, a žo zavpit, skočil kvišku kakor od kače pičen in bil hipoma trezen. Skakal je po eni nogi, so drgnil po obrazu, obupno vil roke, vekal od bolečin iu klical svoje drage na pomoč. Toda bridkosti niso minile, bolečine niso pojenjale; koprive, v katere je bil padel, so storilo svojo dolžnost, ga docela streznile in mu prepodile vinske duhove... Vekal jo in kričal, dokler ni slednjič žena vstala in pogledala, kdo tako razgraja pod oknom. Ni ga spoznala v senci dreves, zato je tiho, po prstih, pohitela po lonec mrzle vode in jo — neznancu — bušila v prepadeni in obupani obraz... >Na, dedec nemarni, boš pomnil, kdaj si lazil pod okni poštenih hiš in motil spanje krščanskim ljudem!« — Pa jo zaprla okno in pustila svojega zakonskega druga 9amega v hladu iu pokoju mrzle noči...
I'o dolgem tavanju okoli hiše je Janez končno izgubil upanje, dn bi mogel prenočiti v topli postelji; odšel jc na skedenj in »i tam na mehkem senu poiskal udobno ležišče. Pa ko je počival, je še daleč v noč razmišljal o svoji nesreči in o pekočih koprivah, ki so tako blagodejno vplivale nanj in ga rešile iz krempljev hudih vinskih duhov. Sklenil je ta tihi večer, da bo tudi v vrtičku čudežne rože nasadil, da mu bodo v bodočih dneh lajšale iu zdravile kronično vinsko bolezen, ki mu je, — po usodi bridki — že od ranega rojstva v knjigi življenja zapisana
Štev. 106.
Stran 5.
Ljubljana
Smrtna nesreča z revolverjem
Ljubljana, 0. maja.
Nocoj sc je pripetila v Gregorčičevi ulici huda nesreča, ki je zahtevala življenje mladega dijaka. K svojemu prijatelju v Gregorčičevo ulico 5 je prišel 22letni akademik Fedor Senekovič, sin pokojnega dvornega svetnika Senekoviča. stanujoč v Gradišču 5. S prijateljem sta nekaj časa igrala na klavir, potem pa sta si ogledovala revolver. Oba sta bila trdno prepričana, da je revolver prazen. Tovariš je nastavil Fedorju revolver na levo sence in dejal v mladostni šali: :>Sedaj te bom pa ustrelil!« Res je sprožil revolver, toda na njegovo grozo je res ustrelilo in krogla, ki je še ostala v revolverju,

Še do
oddane obleke v kemično čiščenje, plisi-ranje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno
do bintioštniti ps-aznSkov
tovarna JOS. REICH
KAJ BO DANES?
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Kino Kodeljevo, Ob 20.30 premjera zvočnega filma »Čudovito mesto«. Globoko znižane cene.
Nočno službo iinatn lekarni: dr. Piccoli, Dunajska ccstu 6 in mr. Bukareič, Sv. Jakoba trs 9.
© Dve bolgarski pesnici v Ljubljani. Danes zjutraj dopotujeta v Ljubljano odlični bolgarski pesnici Liza Bagrjana in Dora Gabe, ki se mudita žo nekaj časa v Jugoslaviji, da bi se seznanili s tukajšnjimi književniki. Pesnici bosta gostinji ljubljanskega Penkluba, ki jima priredi drevi večerjo v hotelu Unionu. Obe sta znani kot močni pojavi v sicer bogati sodobni bolgarski liriki, odlikuje ju velika izvirnost in izrazna sila. Vsaka je izdala žc po več zbirk pesmi, ki so lako pri dosti strogi bolgarski literarni kritiki kakor pri ljudstvu, ki še intenzivno živi s svojimi pesniki, dosegli zelo odlične uspehe. Znani kritik in esejist Balabanov trdi, da sta obe pesnici, ki ju danes pozdravlja Ljubljana, lako močni, da zasenčujeta pretežni del sodobnih bolgarski!! moških pesnikov. — Želimo, da bi predstavnici bolgarskega pesništva odnesli iz Ljubljane najboljše vtise.
© Uspela dobrodelna akcija Rdečega križa. Včeraj med 11 in 15 uro se je vršilu v mestu dobrodelna akcija Rdečega križa, to je nabiranje darov za reveže. Akcija je uspela nad vsi ilepo. P° v,sem mestu jo krožilo 10 avtomobilov. ki ^o jih dale na razpolago ljubljanske tvrdke. Vsak avto je imel poseben rajon v mestu, tako du so avtomobili obkrožili vse mesto. Na vsakem avtu so bili po en akademik, skavt in uslužbenec mestne občine, ki so pobirali darove. Pred avtomobili jc krožila po mestu posebna fanfara, ki jo je vodil g. Cvirn. Pobirali so pri strankah, ki .so se že prej priglasile, pa tudi pri drugih, ki so sedaj prinašale darove. Ljudje so imeli durovo zavite v zavoje. Teh dosedaj še niso prešteli, cenijo pu, <la jih je bilo 600 do 700. V zavojih ju bila obleka, perilo, čevlji, spotlnju obleka, tudi po dve obleki je kdo daroval. Bilo je prav lepo cledati, kako so ljudje prinašali k avtomubi-om darove in kako so jili na avtomobilu radostno sprejemali. Dobrih ljudi ie v Ljubljani torej še vedno dovolj. Reveži iu brezposelni pu borlo torej prišli do prepotrebnih stvari, ki jih bodo drugi z lahkoto pogrešali. — Avtomobile za nabiralno akcijo so dale na razpolago naslednje ljubljanske tvrdke: Dukič, pivovarna Utiloit, Malo-želez. družba, Kolinslia tovarna, Medič & Zanki, Tomaž Mencinger, Anton Šarabon, Rajko Turk, Franc Slamič ln Nlckelsbacher & Smcrkolj.
© Otvoritev razstave Razvoj glasbe v našem narodu* bo v soboto, dne 14. t. m. oh 11. dop. v veliki dvorani Narodnega doma. Glasbena Matica vljudno vabi zastopnike oblasti ter naših kulturnih organizacij, da se udeleže otvoritve razstave. Pripominjamo, da .se posebna vabila zu to otvoritev lie bodo razpošiljala.
© Nov knvalir srnicam. Srnjuček, o katerem smo pisali, da jo izginil z. vrtu gimnazije na Poljanski cesti, se ni hotel več oglasiti in tudi tisli, ki ve, kaj je bilo z njim, tega lii po-
f,
se je zarila Senekoviču v glavo. Ustreljeni mladenič se je zgrudil, iz rane pa se mu je viil curek krvi. Bilo je to ob 18.45. Domači, upajoč, do se bo dalo mladeniču še pomagati, so brž telefonirali po reševalni avto, ki je bil takoj na mestu. Toda reševalci so spoznali, da je nesrečni Senekovič že mrtev in so morali pustiti truplo tam. O strašni nesreči je bila obveščena tudi policija, ki je poslala tja svojo komisijo.
Strašna nesreča je potrla vse, ki so pokojnega mladeniča poznali. Pokojnik je bil marljiv dijak in je pridno študiral. Najbolj pa je, umevno, potrla nesreča njegovo mater, gospo Olgo Senekovičevo, vdovo po dvornem svetniku.
vedal. Ali Zvonko in Micka in stari penzionist, ki so žalovali za sriijnčkoni, se bodo morda sedaj potolažili. Prav tako vsi prijatelji te ljubke družinice isrnic. Srnice so namreč dobile sedaj novega kavalirja. Prav zanimiva zgodba jc s tem srnjačkom. Saj bi kmalu tudi ta prišel ob življenje. V sredo zjutraj se jc ob dolenjski progi pnsel mlad srnjaček, ki se je zatekel tja z Golovca. Tedaj pa je privoz.il dolenjski vlak in tega se je ubogi snijnček tako ustrašil, da je stekel proti Gruberjevemu prekopu in po pobočju strmega bregu zdrknil v vodo. Pogumno je plaval do zatvornice, ki je bila na pol odprta. Tam so ga zagrabili vrtinci in pogoltnili. Srnjačku je šla že prav trda za življenje. Vendar se je zopot dvignil iz vode. Teduj s>ta ubogega isrnjačka zapazila neki moški in ženska in mu vrgla vrv. Srnjaček je uganil, kaj je s to vrvjo, zakaj zagrabil je krepko za vrv in se pustil potegniti na suho. Srnjaček je bil seveda močno sipeha.il, toda ostal je živ in se je kmalu opomogel. Star jc približno poldrugo leto. Lastnik lova je ravnatelj dohodarstvenega urada g. Zupan, ki sc je takoj spomnil nesreče, ki je doletela dru-žinieo srnic nu Poljanski cesti in je srnjačku podaril gimnaziji na Poljanski cesti. Tako so srnice dobile novega kavalirja in mi in vsi želimo, naj bi bila usoda temu srnjačku prijaznejša kakor njegovemu predniku. Srnjaček je sedaj še v hišici, da si malo opomore in da izgubi strah pred ljudmi. Kmalu pa ga bomo videli, ko se lio pnsel v družini srnic. Prejšnji srnjaček je imel sicer dvojno rožičke, ker ie bil dobro hranjen, ta pa ima samo enojne, toda upati je, tla se bo tudi ta razvil v prav lepega srnjaka.
© Marijin trg številka G in Prešernov spomenik. Ljubljanico so začeli zopet obdelovati. Tvrdka »Slograd« je prevzela dela za poglobitev Ljubljanice in ob šentpeterskem mostu že začenja s pripravami. Tudi frančiškanski most bo kmalu povsem obdelan. Razumljivo, da estetski čut Ljubljančanov ne prenese za dolgo časa neobdelanih betonskih ploskev. Pristojni činitelji pa so pri vsem tem delu pozabili na mnogo hujšo napako, ki tako kazi sedaj že razširjeni Marijin trg. Zdi se nam, da bi se že lahko začelo reševati vprašanje, zaradi katerega je že steklo toliko črnila, namreč prestavitev Prešernovega spomenika. Pa resnici na ljubo bodi povedano, da kljub temu,'da je ostal Prešeren osamljen na kainenlti pečini, ter zgubil še tisto bore ozadje, ki gu je imel, nima noben resen Ljubljančan nič proti temu, če ostane še par let tam. Če se že on noče umakniti, se nm bodo pa umikali Ljubljančani, ki bodo hodili čez spodnji most. Spoštujmo starosti — Vse drugačno pa je vprašanje Prešernovega (ličnega »višavija — št. G na Marijinem trgu. To ubogo skrpucalo je namenjeno Človeškim potrebam, je hkrati trafika in menda še zasilno stanovanje. Krasno se prilega In koliba novemu mostovju. Ali lie bi bila prva dolžnost, da se še pred končno ureditvijo mostu izdelajo podzemeljska stranišča! Za reprezentativni moeit je Se sedaj dovolj denarja, za odpravo tako škandaloznega stranišča In ureditev podzemeljskega pa ne. Stranišča pač lahko počakajo konec krize, saj imajo Ljubljančani še nekaj prav tako elegantnih prostorčkov.
© Nesreča v šiški. Včeraj popoldne, okoli 17.80, se je pripetila v Hiški resna prometna nesreča. Delavec Luka Avgust, zaposlen pri Janezu Useniku na Rimski cesti 12, je peljal voz gramoza. Izza vogla pa je pridrvel neki avto. ki se je zadel v voz, tako, da se je truga z gramozom prevrnila. Avgust si je pri padcu zlomil desno nogo v členku.
© Kolesa kradejo kar naprej. Zdi se, da bodo letošnjo sezono tatvine koles še 1k>1 j pogoste kakor prejšnja leta. ako kmalu ne pride obljubljena odrediba banovine o registraciji koles in o uvedbi evidenčnih številk. Izpred Delavske zI>ornice je bilo ukradeno 800 Din vredno kolo, last Alojzija Modica. — Te dni pu je bilo ukradeno Ix>vru Ruparju izpred Kovaeičove gostilne na Dunajski cetsti 1200 Din vredno kolo.
© Nesreča šolarja. Včeraj zjutraj je reše-
Pomlad szafiteva
v obrambo vsled zimskega oblačila pomehkužene kože skrbno negovanje z
NIVEA-CREME
Nivea-Creine prodre vsled vsebuj očega Eucerita globoko v kožo, hrani in krepi staničje in poživlja delovanje celic. Povzroča torej oni poživljajoči ini-puls, potom katerega postane koža naravno gladka in dobi a tem dragocen, nežen in mladostnosvež izgled.
Nivea-Creme: Din 5---22 -—.
Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor.
Naznanila
Ljubljana
Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob 8 pevska vaja celotnega zbora.
Vokalno-instrumcntulni koncert šole Glasbene Matice. Drevi točno oib 20 ibo v Unionski dvorani vokalno-iustrumentalni koncert šolo Glasbene Matice. Kakor že iavljeno sestoji program iz treh delov. V 1. delu zapoje mladinski zbor 9 mladinskih /.borov s spremljevanjem klavirja. Zbore izvaja mladinski zbor pod vodstvom prof. Šonca, spremlja pa konzervutorist-ka Boženn Mucha. V II. del u nastopi klavirski ansumbl in sicer najprvo z Bachovim koncer-to niza 4 klavirje osmoročno s spremljevanjem godalnega orkestra nato pa z Dvorakovim Slovanskim plesom — šestnajisteroročno na 4 klavirjih. 111. del pa izvaja orkester. Godalni orkester šteje 40 članov, med njimi 14 I. violin. Najprvo izvaja Jerajeve tri jugoslovanske napove, zatem Svendsenove švedske narodne popevke in konečno Mozartove 3 plese za mali orkester, kjer sodelujejo tudi nekateri člani opernega orkestra. Sestav sporeda je v vsakem oziru na umetniški višini, imena obeh dirigentov pn nam jamčijo, da bo Celotni spored odlično izvajan. I\> skušnjah sodeč bi si skoro upali trditi, rl-a šola Glasbene Matice do danes še ni dala tako odlične javne produkcije kakor bo nocojšnja. Zato obisk najtopleje priporočamo vTem, posebno pa starišem, ki imajo svoje otroke v Matični šoli in pa naši nadebudni mladini, da jo lepo izvajanje navduši za sicer težki a izredno hvaležni glasbeni študij.
Krekova mladina. Vse družine in tfovslvo ponovno opozarjamo nn duhovne vaje, ki sr bodo vršile o DinkoStili 15., Vi. in 17. I. tn. v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. — Do sedaj so sc prijavili šele £ Jesenic iu II ude jame. Kje so druge družine? Vse !lfj. duhovne vodje naših Krekovih družin prosimo, da odbor družine o tem opomnijo. — Upoštevali bomo motjli samo lisic prijave, katere prejmemo do 10. t. m., ker je število udeležencev omejeno. — Vsi udeleženci morejo priti v Ljubljano že v sobo/o 14. meja do 0 zrečer. Zgbise se naj v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti 22, 1. nadstropje, vhod 1). — Odbor Centrale Krekovih družin v Ljubljani.
Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor dne 22. maja 1932 ob 9.30 dopoldne v prostorih Državne dvora/redne trgovske šole v Ljubljani. Vabljeni so vsi nbsolventi(-in je).
Društvo Bela Krajina« v Ljubljani bo imelo v sredo, II. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji hotela »Slon« svoj redni sestanek. Predaval bo g. dr. Joža Rus <> tipu belokranjskih mest, po predavanju pa bo razgovor o nameravani razstavi belokranjskih vin. Dolžnost vsakega lie-lokrnnjeo je. du so (sestanka gotovo udeleži, vabljeni pu so tudi vsi prijatelji llele Krajino.
vtilni avto prepeljal v bolnišnico 12-letnega šolarju Jurija šušteršiča s Ceste na loko 27. Deček jo v šoli padel lako nesrečno, da si je zlomil levo nogo.
© Vlom v Strojne tovarne in livarne. V noči <xl sobote nn nedeljo so neznani vlomilci vlomili v sikladišČe Strojnih tovarn in livarn. Vlomilci so vdrli vrata, nato pa iz skladišča odnesli 18 železnih sesnlk zu razna zemeljska dela. Scsulke so bih; vred ne okoli 4000 IJin. Policija zadevo preiskuje, vendar pa je zaenkrat manjka še v -ak« sled.
© Domsko perilo, kopalne obleke, rokavice, nogavice, kupite najugodneje pri šlcrk nasl.Karničnik. Stari trg 18.
© Radi krize sem za Binkošti znižala cene za 30%. — Foto Staut. Kolodvorska ulica (8.
Francoski institut v Ljubljani opozarja na predavanje: »L'art de vovager«, ki bo v petek, 13. t. ni. ob 18 v univerzitetni zbornici. Predaval bo znameniti francoski pisatelj in publicist Andre Lichtenberger.
Veliki simfonični in zborovsko-instrumcii-talni koncert bo v soboto, dne 14. t. m', ob 21) zvečer v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni, natančni spored javimo jutri.
Maribor
SSK Maraton. Danes trening plavalne sekcije za člane, jutri v sredo za članice.
Gledališki abonenti, izmed katerih so nekateri s plačevanjem abonmana v velikem zn-stanku, naproša gledališka uprava, du čim prej poravnajo svoje obroke pri gledališki blagajni.
■©' Občni zbor Gledališke družine KPD. V ne
deljo 8. t. m. ob 10 dopoldne so ju vršit v garderobi Ljudskega doma občni zbor Gledališke družino. O obilnem delu priča med drugimi oilborni-škimi poročili poročilo blagajnikovo, ki izkazuje nad 25.000 Din prometa. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. prof. Bitenc, ostali odbor pa tvorijo gg. Mirko Močan, podpredsednik, Milka Po-grajčeva, tajnica, Anton Koren, blagajnik, Ivo V rabi, gospodar, Kari Golob, knjižničar, Joško .Turne in Anica Turkova, odbornika brez mandata.
0 Občinski urad Celje okolica naznanja, da v četrtek 12. t. m. ves dan ne bo uradnih ur, ker se bodo čistili uradni prostori občinskega urada. Pač pu se bo vršilo popoldne najavljeno cepljenje koz.
•0" Pes se je satckcl. Juvelirju Lecniku na Glavnem trgu so je izgubil v soboto 7. t. nt. mlad srednje velik črn pes dobermanske. pasme, ki čuje na ime Pazi. Pes se naj odda pri laslnikn na Glavnem trgu proti nagradi.
0 Tatvina kolesa. Delavcu Teržanu Antonu iz Teharjev je bilo v nedeljo 8. I m. popoldne med nogometno tekmo SK Trbovlje-SK Celje na Glazlji ukradeno skoro novo, rumeno pleskauo moško kolo ukradeno. Kolo je znamke Peugeot in vredno 1700 Din.
Nogometna tekma med SK Trbovljem in SK Celjem v nedeljo 8. t. m. popoldne se je končala z zasluženo zmago SK Celja v razmerju 11:1 (2:0>ji Rezultat je sicer nekako visoko izražen, a se ne more nič ugovarjati, da ne bi bil zaslužen. V pred-tekmi sla pomerili svoje moči rezervi SK Celja in SK Olimpa iz Gaberja. Tudi v tej tekmi se je moštvo SK Celja izkazalo kot močnejše. Zmagalo je z rezultatom 4:3 (3:0). Publike ni bilo ravno preveč.
Trbovlje
Utrgan cvet. V nedeljo so položiii v grob sredi zelenja in mladega Cvetja lGlelno dijakinjo Anico Mrzelovo. Tovarišice iz Celja so jo spremile in Marijin vrtec jn zapel dobremu Marijinemu otroku in zvesti pevki v zadnji pozdrav. Naj cvete dragi Anici pri Mariji večni majuik, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Gasilski praznik. Naša štiri gasilska društva so proslavila svojega zaščitnika sv. Florijana v nedeljo na lop način. Zjutraj so se zbrali vsi gasilci pri rudniškem gasilskem domu in odkorakali najprej na pokopališče spomnit se rajnih tovarišev, potem pa 1; sv. maši v župtio cerkev. Po cerkvenem opravilu so imeli še skupno zborovanje. Pri vsem se je pokazala dobra organizacija naših gasilcev, ki so vedno budni in pripravljeni priti bližnjemu v stiski na pomoč.
Duševna kriza. Namesto da bi se vrnil k vojakom z dopusta, pn se je pognal v Savo v nedeljo zjutraj pri kolodvoru, ko je odhajal prvi vlak proti Ljubljani, mladi K., doma iz Njive. Mati vdova ga res ni mogla podpirati, res pa jo tudi, da naša mladina ne upa pogledali trpljenju v oči, se bojazljivo umika in pri tem 5e litije pogreza v prepad. Večja ko materijelna je pa duhovna beda mlanega rodil.
KuUurm obzornik
OB ZAKLJUČKU DRAMSKE SEZONE V MAR IBOHSKEM GLEDALIŠČU F. I angerja »Spreobrnitev Ferdinanda Pištoro«
František Langrr zajema v svojih znanih dramskih delih snov iz življenja nižjih slojev, sirolinje, proletarijata, kjer je veliko dobrega, pa tudi Veliko zla. Njegova Kamela skozi uho šivan ke' in »Periferija sta šli zmagoslavno pot po vseh večjih odrih in sta pred leti doživeli svojo uprizoritev ludi na mariborskem odru. V takšnem prerezu gledamo tudi življenje, ki ga podaja znameniti češki dramatik v trodejanski komediji r Spreobrnitev Ferdinanda Pišlore . Dočim pn ima »Periferija-meki prizuak tragične usodnosti, je nad rob i 1 Lan-ger v »Spreobrnitvi« toliko svežo šegavostl, situa-eijske komike in pristnega Shavvjevega humorja, da ni prav nič čudnega, če jo tudi ta trodejonka Žela uspeh povsod, kjer so jo uprizorili in tudi na nemških odrih. Pri vsej tej neinoralnosti, ki jo s hudomušno humornlmi ocvirki servira avtor, ko razkriva to življenje nižjih, dobi gledalec na zadnje vendarle vtie, da si niso ti ljudje niti najmanj v svesti svojih pregreškov in da ravnajo tako iz nujnosti, v katero jih vklepajo dane okoliščine. In nemara je bil celo pisateljev namen, da izkaže ob vsom tem, kar gledalec tukaj vidi in sliši, da so ti ljudje »iz dna« v svojem jedru in bistvu vendarle dobri ljudje. Pa tudi žgoče persiflaže in jedke satire je precej primešane.
Dejanje je pestro; posamezni prizori se prelivajo z bežno hitrostjo drug v drugega, tako da ni v dejanju niti najmanjšega zastoja in da je gledalec Htaino in čvrsto priklenjen na lok dogajanja. Zgrad-nja kometi i je je dognnnn In precizna, kar fcajnin-čuje delu siguren uspeli. Nn kratko bi povzel zgodbo: Ferdyš Pišlora jo mojster v vlamljanju blagajn
in profesionalni tat. S tem, kar nakrade, vzdržuje sebe in očeta, nekdanjega kočijaža, ki so ga .avtomobili spravili ob kruh . Pravkar je kanil navrtali blagajno v vili bankirja Rosenstocka, ko ga »zaloti« požar. Zbeži in na begu se ga z vso čvrstostjo primejo ročice dveh otrok, ki ju je pestunja ob nastanku požara pustila na cedilu in ki se ju Pi-Šlora zaman skuša otresti. Naključje nanese, da postane Pištora rešitelj in da ga zunaj pred vilo sprejme množica ljudi z nepopisnim navdušenjem. Pištora doživi sedaj nekaj, česar bi si ne bil nikdar mislil — policijski komisar, ki je iinel s Pištoro večkrat posla v povsem drugih zadevah, mu sedaj čestita; njegova žena, s katero živita ločeno že osem le!, se na mah pojavi pred Pištoro in k ponosom žene omenja njegov hrabri čin: bankir Rosenstoek ga bogato uagradi v znak hvaležnosti; in celo predstavnika dobrodelne lige, profesor Kostema in sestra Tereza ga poselita, občudujoč njegovo junaštvo iti hrabrost. Stari grešnik Ferdvš Pištora poslane na mah središče vsestranske paž-iije. In zgodi se, da postane po svojem junaštvu ideal seslre Tereze, ki se ne more v dobrodelni ligi pred svojimi sestrami uveljaviti na noben drug način, kakor da si Izmisli sila pestro zgodbo o svojem preteklem nemoralnem življenju, da pride njeno spreobrnjenje do tem vidnejšega izraza. Pištora, ki mu mlada, prikupna deklioa ugaja, postane v trenutku ves drugi; (udi on hoče reševati grešno duše kakor Terezija ter posvetiti vse svoje življenje izključno dobrini dolom. Njegov oče ne sine več pili; njegova žena Irma, ki ji je Fnrdvš zapravil ves denar, mora sedaj ostati pri njem in ne smo več nazaj na svoj dotn, kjer ima nn hrani in stanovanju propadle ženske; stari ruski knez, ki je iz reklamnih ozirov tislužben v neki kavarni kot natakar, ne sme več kvartati; njegovi bivši latinski bratci ne smejo več prestopili praga njegovega stanovanja. Ferdjš se je ves spremenil. In ko mu sestra Tereza še razodene, da je usmrtila lastno novorojeno dele, tedaj je Pištora iz strahu, da bo
morala pred sodni stol pravice, celo pripravljen poneveriti zaupani mu denar, ki bi ga bi! kot na-stavljenec pri bankirju Rosenstocku moral izročiti banki. Tedaj pa mu Terezija razkrije, da si je zgodbo o pokvarjenosti in o detetovem umoru prosto izmislila, da bi s tem tem bolj pridobila na ugledu in spoštovanju in da bi z vetMo uspešnostjo mogla vršiti poslanstvo spreoferaJalke grešnih duš. Končni zaključek Je ta, da se Ferdvš zopet -preobrne , da sme oče zopet piti, lene ž kvartati, prva žena Irma pa. od katere se definitivno loči. zopet domov se vrniti; Tereza in Ferdvš sta v zaključni sceni na pragu novega skupnega življenja.
Delo jc za naš mariborski oder izbral režiser Joško Kovic ter ga tudi režijsko Izvedel. Njegova zamisel sečnerije, opreme in celotnega milje,ja, v katerem ti ljudje živijo, je zelo učinkovita, plastična. Tudi pravo moči je pritegnil ter jim odloČil odgovarjajoče naloge. Sani Je prevzel glavno vlogo Ferdinanda Pištoro ter se v njej do viška prepri-čevalnosti razživel. Povsem skladno z delno sorodnimi potezami je oblikovni tega Pištoro po zasnut-ku Bonaparta v M. Achordovi komediji »življenje je lepo , lako da je ta stvaritev mestoma zelo spominjala na Bonaparto. Kraljeva je iz osnovnih potez te sestre Tereze umela podčrtati najvidnejše značilnosti ter jih v odličnem oderskem prikazu uspešno razčlenjevali. V gibih in kretn jah ter sploh v celotnem zapopadku je bila Fenlvševa žena Irma dobra in izvirna stvaritev M. ZakrajSkove. Samo enkraten iu skoro trenuten nastop v drugem dejanju je zadoščal Zaloinlkovi, da izvode efekten prizor v Ferd.vševem stanovanju, V vso lo družbo zaide ludi blodnim Ramila. ki ji je Starčeva dala ustrezajoči) odersko obliko. Y upodabljanju fanhi-linov, lumpacijev in podobnega je Savinova na čvrslih tleli. To je bi to razbrati tudi lopol ob njenem mladem tatu. V skladno ubranem odnosu do te žensko družbe so se uvrščali v svojih vlogah nosilci ostalih moških vlog. Pavle Kovič kot Fcrdv-šev oče in Modven kot ruski knez prištevala svoj
delež med najboljše, s čimer sta postregla doslej mariborski gledališki publiki v pestri galeriji svojih zumistekov. Dosledno profesorski uglašen in prepoln priproste lahkovernosti ie bil Furljanov predstojnik dobrodelne lige prof. Kostema. In ludi Rasberger, Grom, Tovornik izvrstno nntakarska maska! —, Itaraslovič in Gorinšek so vsak po svoje v pripadajočem delokrogu prispevali k čim zli-tejši, enotnejši sliki uprizoritve.	--c.
KRALJESTVO BOŽJE It. 5
Tudi v majniški številki jc bogata vsebina, ki je na sicer nekoliko majhnem prostoru spretno zgoščena v najvažnejših Vprašanjih, ki sc tičejo sodobnosti krščanskega Vzhoda. — času primeren je uvodni članek o Materi lepe ljubezni in svetega upanja, ki je najtrdnejša ve/ med Vzhodom in Za-padom, saj ,!o v majniku tako vdano slavi katoliški Znpad ter Jo v vsem svojem življenju časte ločeni kristjani. — Prelat dr. Kovačič nam tokrat zop-jt poda novih pobud zu češčenje škofa Slomšeka; dosegel bo čast oltarja le, če si ga bomo sami izprosili z živo vero in neomajnim zaupanj »m v g.ircči molitvi. Želeti bi samo bilo, da bi g. prelat mogel kmalu izdati celotno delo o Slomšeku; s tem bi sc $e veliko boli vzbudilo zanimanj« in zaupanje do božjega služabnika. — Zanimiv in aktualen ie članek Vzhodni katoličani na Daljnem Vzhodu, I'<>na-zoruje ga pridani zemljevid v 4. ilevilki, posebno še, ker predočuje sedanjo svetovnovn/.no sporno točko med Japonci, Kitajci in Rusi na Vzhodu. -Poleg izčrpnih vesti s krščanskega Vzhoda ie posebne pažnjt vredna rubrika na ovitku: Slovstvo. Urednik nas opozarja na najvažnejSe pojave in neko nenavadno gibanje pri nuših pravoslavnih bratih. Vsa številka n.-ipravlja na bravca enoten vtis, Sploh pa utrjuje Kraljestvo boije.. vedno bolj prepričanje o važnosti clril-nielodijske ideje, ki ji bo treba posvečati več zanimanja.	A- - -č.
Stran 3f»
»SLOVENEC«, dne 11. maja 1932.
fetev. 107.
Dnevna kronika
Javna zahvala
Jesenice, 8. maja 1932.
Nekaj dni manj ko dva meseca je bila pretežna večina jeseniškega delavstva brez vsakega dela in zaslužka. Okrog 500 pa jih še vedno čaka, kaj bo z njimi. V nekaterih obratih KID se obratuje normalno, t. j. 8 ur, največ pa skrajšano 6 ur dnevno.
belimo, da bi se težki dogodki zadnjih dni nikdar več ne ponovili. Strašno je, ako je delavstvo oropano edinega, kar ima — »dela«, s katerim si služi vsakdanji kruh. Rane, ki so bile s tem zadane delavstvu, še dolgo ne bodo zaceljene.
Ako bi ne bilo dobrih src, ki so takoj, čim so prejeli prošnje »Prehranjevalne akcije skupine ko-\inurjev ,ISZ Jesenice«, pomagali z denarnimi prispevki in darili v živilih, bi bila beda našega delavstva še hujša.
Vsem darovalcem, ki so se na katerikoli način odzvali našemu klicu in tako dejansko pomagali lajšati brezposelno gorje številnim družinam, izrekamo v imenu prizadetih, kakor tudi podpisanega odbora našo najprisrčnejšo zahvalo. Bog plačaj! — Za ^Prehranjevalno akcijo skupine kovinarjev JSZ T 'senice«: Gasser Albin, s. r., predsednik, K.T5mai] Andrej, s. r„ kaplan.
Žalostno življenje -
zaiostna smrt
Krvav obračun z motiko in puško.
Maribor. 9. maja.
Krvav dogodek je zaključil v noči na nedeljo v Sv. Benediktu v Slov. goricah razmerje, o katerem se je v kraju že dolgo govorilo, da se ne bo dobro končalo. V Bačkovi, občina Drvanja, živi vdova Magdalena Ješovnik skupno s svojim sinom Ja-nezomr Pri Ješovnikovi je služil za hlapca Jožef Belci, znan izzivač. Med hlapcem in vdovo se je razvilo razmerje, ki je dalo okolici obilo povoda za govoričenje, sina pa je silno bolelo. Med hlapcem in domačim sinom je bil radi tega prepir na dnevnem redu — nista se mogla živa videti. Sin se je trudil, da bi hlapca, ki je tako samolastno nastopal ter gospodaril na njegovem domu, izpodrinil pri materi, toda bilo je zaman. Preteklo soboto je prišlo med obema zopet do običajnega spora, ki je dosegel zvečer ob pol 10 svoj višek. Belci je navalil na sina svoje gospodinje z motiko, ta pa je zagrabil za puško ter v nepremišljeni razjarjenosti sprožil. V strelu se je Belci opotekel smrtno zadet. Dejanje je Janeza Ješovnika v hipu iztreznilo ter je izprevidel vse žalostne posledice. Sam je šel ter se prijavil orožnikom, ki so ga odgnali v zapore okrajnega sodišča v Št. Lenartu. Med prebivalstvom pa je vzbudil dogodek mnogo razburjenja.
Koledar
Torek. tO. velikega travna: Antoni n. škof; Janez Avilj.
.Vovi grobovi
-f- V Gradcu je v nedeljo umrl znani ljubljanski trgovec g. Anton škof. Truplo bodo rprepeljali v Ljubljano, kjer bo pogreb v sredo, ^11. t. m. ob 3 popoldne izpred pokopališke ka-'pelice pri Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Stohu pri Domžalah je družini g. trgovca Franca Videli ja kruta smrt iztrgala tri lil pol letno hčerko Milenko. Pokopali jo l>odo v sredo ob 4 popoldne. Žalujočim staršem naše iskren sožalje!
-f- V Lnfah pri Poljčanah je po daljšem bole-hanju umrla znana posestnica ter dobrotnica duhovnikov in revežev Terezija H a b j a n , p. d. Gaj-ska v 64. letu starosti. Naj počiva v miru I
Osebne vesti
—	Poroka. V nedeljo 8. maja sta se poročila v
Kropi g. Avgust Grošelj, poročnik fregate v Divuljah pri Splitu, in gdč. Sabina Zupanova. Ženin je sin pok. g. Grošlja. uslužbenca Jusoslov. tiskarne, nevesta pa hči g. Zupana, ravnatelja do-hodarstvenega urada v Ljubljani. Bog daj srečo!
Ostale vesli
—	Loterija v korist brezposelnim. Pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra prireja >ju-goslov. društvo za čuvanje narodnega zdravja« v korist brez^ioselnim, dobrodelno loterijo. Loterija je priporočena po ministru za socialno
litiko in narodno zdravje in ministru za metijstvo. Opozarjamo društva in vso javnost na to loterijo s priporočilom za čim večii odjem teh srečk. Srečke po 10 Din se booo dobile pri socialno političnem uradu mestnega načelstva v Ljubljani.
—	Sestra angleškega kralja v Banja Luki. V nedeljo se je pripeljala v Banja Luko sestra angleškega kralja, vojvodinja Manchesterska v spremstvu svoje hčerke in dvorne dame. V mestu so ji priredili lep sprejem. Popoldne se je odpeljala na Plit-vička jezera.
—	Pevovodje in predsedniki ljubljanskih in okoliških pevskih društev se vabijo na važen sostone.k, ki se bo vršil v sredo, dne 11. t. m. ob 18 v sobi št. 6 Glasbene Matice. Pogovor o festivalnih prireditvah in obveznih nastopih Uprava župe J. P. S. Ljubljana.
—	Hud vihar v Zagorju. Pravi ciklon je divjal v Zagorju v nedeljo med 11 in 12, ki ga je spremljala velika nevihta. Ker se je v nedeljo vršilo birmovanje, je napravil vihar precej škode trgovcem, ki so prodajali na stojnicah pred cerkvijo. Več trgovcem je vihar prevrnil stojnice z vsem, kar so prodajali, nakar je uničevalno delo pospešila še nevihta. Nekega trgovca je doletela nenavadna nesreča. Vihar mu je prevrnil stojnico in mu odnesel papirnati denar, ki ga je imel na stojnici. Vihar je bil tako hud, da je iztrgal zastave, ki so visele raz strehe in jih pometal na tla. pri tem je metal opeko in pobijal šipe.
—	Nesreča francoskega letala. Preteklo nedeljo je nad Brod ob Savi priletelo francosko letalo. Zaradi hudega vetra se ni moglo spustila no tla, posebno še, ker ni moglo najti letališča, ki je še vedno pod vodo. Celo uro je letalo križarilo nad Brodom, iskajoč mesta,
jer bi se spustilo na tla. Končno je pristalo na neki livadi. Lctnlo se je zaletelo v jarek in so prevrnilo. Pilot in dva potnika so hudo ranjeni. Prepeljali so jih v bolnišnico.
—	V Zdravstvenem domu kraljice Marije v St. Vidu nad Ljubljano se otvori javno kopališče v četrtek, dne 12. maja t. I. Vrstni red je sledeč: Vsnk četrtek od 15. do 20. za ženske, vsako soboto od 14. do 20. za moške, vsako prvo nedeljo v mesecu od 7.30 do 10.30 samo za ženske, vsako tretjo nedeljo v mesecu od 7.30 do in.30 <wuio m moške. Perilo in milo je prinesti
Tn
i'
l
s seboj. Proti primerni odškodnini je dobiti perilo in milo tudi pri hišnici. Cene za kopelji so tele: Skupna kabina s prhami Din 1.—. posamezna kabina s prho Din 3.—, Banja s prho Din 6.—. Vstopnice je dobiti pri sestri oziroma tudi pri hišnici doma. Banja s prho je pa po-setnikom na razkolago tudi vsak dan izven gornjega reda razen nedelj in praznikov proti lačilu Din 10.—, ker je treba za to posebej uriti. Naročiti je eno uro naprej.
— XXXII. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 19. maja t. I. ob 7. zvečer v mali zborovalnici Zbornice TOI v Ljubljani, Beethownova ul. 10 pritličje,desno. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1932. 7. Samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu.
— Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef« gren-čici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo. da je »Franz-Josef« voda posebno izborno učinkujoče naravno odvaialno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Z hleva je padel. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 8-letnega Jožeta Drešarja, sina posestnika iz Mavčič 14. Padel je v nedeljo zvečer s hleva in si poškodoval levo roko.
—	Ženska noša zahteva obutev, ki omogoča elegantno lahko hojo. Ženska poletna opanka >Maja« pristoji vsaki nogi in vsaki obleki.
—	Slavospevi pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Pravkar je izšla nova skladba z naslovom »Slavospevi pri procesiji sv. Rešnjega Telesa« za sopran, alt, tenor in bas. Zložil Josip Lavtižar, Rateče—Planica. Dobiva se pri skladatelju in v knjigarnah. Cena 10 Din.
Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepcc, Ljubljana, Za Gradom !)
NedetisM šport
Ena sama tekma še .pa bo podzvezino prvenstvo končano. Dolgo je trajalo, in našim vodilnim klubom tudi nov način prvenstvenega tekmovanja ni prinesel pričakovanega uspeha. Slabo izpeljano prvenstvo je zavzelo vse termine, kot prejšnja leta star način tekmovanja. V predzadnji tekmi je močno oslabljeno moštvo Ilirije s precej sreče odpravilo Maribor s 3:0. Preostala tekma Ilirija:Pri-morje sedaj ue more več spremeniti tabele. Ilirija je delinitivno prvak Slovenije, Primorje je na drugem, Maribor pa na tretjem mestu. Čeprav sta se sestali v nedeljo dve naši najboljši moštvi, gledalci z igro niso bili zadovoljni. Maribor, ki je bil v premoči, je igral šablonsko in ni mogel doseči uspeha, domače moštvo je bilo pa tako sestavljeno, da je sploh čudno, da so zabili gol. Mariboru še veliko manjka, predno bo mogel tekmovati z moštvi, ki imajo rutino. Sodelovanje v državnem prvenstvu bo gotovo veliko koristilo, čeprav ne bo dosegel uspehov.
Od ostalih nogmetnih tekem bi omenili zmago Hermesa nad Jadranom s 4:0. Hermes je brez-dvoma naše najboljše prvorazredno moštvo. Slaba stran je edino nestalna forma, enkrat zaigrajo prav dobro, zato pa drugič tako, kot začetniško moštvo.
V	Mariboru so lahkoatleti tekli za Shellov pokal. Prvotno se je ta prireditev vršila v Ljubljani. Radi žalostnih razmer, ki so bile v lahki atletiki, je bilo tekmovanje prenešeno v Maribor, kjer se vrši v najlepšem redu. Tamkaj klubska rivaliteta ne uničuje športa, pač pa spodbuja k agilnemu delu! V nedeljo je zmagala štafeta Rapida pred Železničarji samo z dvema sekundama naskoka.
V	soboto se je vršilo tudi zborovanje Ljubljanske zimsko-sportne podzveze. Zborovanje, katerega se je udeležilo od 18 klubov 14, je poteklo v najlepšem redu in harmoniji. Zborovanje je vodil dr. Kuhelj, ker je predsednik Gnidovec obolel. Tajniško poročilo je podal Mahkovec, ki je orisal delovanje klubov v pretekli sezoni. Najnnrljiveja je bila zopet Ljubljana, ki je priredila 14 tekem. Takoj zanjo je smuški klub Logatec (7). kar je pač dokaz, da se tudi na Notranjskem smuški šport lepo razvija. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen stari odbor z Gnidovcem in dr. Kuhljem na čelu ter Mahkovcem kot tainikom. Važen je sklep, da bo odslej podzveza prirejala svoje prvenstvene tekme na teritoriju svojih klnhov in ne več na florenj-skem. S tem. da smo dobili v Kamniku skakalnico, je to omogočeno. Članom ljubljanske podzveze je treba dati priložnost da sami organizirajo prvenstvene tekme.
*
Klab akvaristov v Ljubljani vljudno vabi svoje člane in prijatelje na sestanek, ki ie sklican dne 11. t. m. ob 20 v Prešernovi sobi restavracije pri Novem svetu na Gosposvetski cesti. Predsednik kluba g. Savinski bo obenem predaval o akvaristiki.
Naših 150.000 bralcev - Vaša trgovina!
Poleg 16 nagrad Vam inserentom smo pripravili 82 nagrad v vrednosti 7800 Din za bralce. Tako bo zopel 150.000 „SIovenčevih" bralcev z nenavadnim zanimanjem prebiralo Vaše inse-rate v „Slovencu". In to ravno za velesejem v dneh 29. maja, 2. in 5. junija, ko velja že itak inseriraii! Več v četrtek 12. maja!
Eden izmed sto tisoč odjemalcev
Zadnja poročila:
Finančne težkoče v nemškem parlamenta
Berlin, 9. maja. tg. Nemški državni zbor je bil sklican danes za tri dni, in sicer zato, ker je prišlo do diference med državno vlado in upravo držav-nih dolgov. Ta uprava namreč noče priznati, da bi bilo pooblastilo za kredite, ki ga je dal predsednik I republike vladi v zasilnih naredbah, zadostno ter ; noče izstaviti dolžnih pisem za zadnje zasilne na-: redbe. Zato je vlada predložila državnemu zboru tak pooblastilni zakon. Državnemu zboru je bilo | predloženih več predlogov nezaupnic opozicije proti posameznim ministrom ter predlog narodnih socia-i listov za razpust državnega zbora.
Državni finančni minister Dietrich je otvoril sejo z velikim govorom, v katerem je ugotovil, da država ni zašla v nove dolgove, dočim se ni posrečilo, da bi se izvedlo povračilo kratkoročnih dolgov do konca 1933. Zaradi deficitov zadnjih let se je pokazala potreba za posojilo v znesku 1270 milij mark, h katerim pride še 550 milij. mark izrednega proračuna. Fundirani dolgovi države so koncem , 1931 znašali 10.208 milij. mark Država je napravila v povojnem času poldrugo miljardo dolgov za iz-
redne izdatke. Vsi drugi dolgovi pa odpadeio na vojno, odškodnine in reparacije. Zaradi kreditne krize v lanskem letu se je morala država zadolžiti za 1115 milij. mark.
Efektivna izguba iz bančnih transakcij je znašala 185 milijonov, izguba pri sanaciji Dresdenske banke pa je znašala 150 milijonov. K temu je prišteti tudi jamstvo za Danat banko.
Proračun za 1. 1932. je v ravnotežju z 8.3 miljarde mark. Od tega zneska se odkaže deželam 2.3 miljarde, tako da znaša proračun za državo prav za prav 6 miljard. V tem znesku je 1 miljarda za brezposelne, 1.2 miljarde za vojne žrtve, 477 milijonov za socialno zavarovanje in 420 milijonov za plačevanje izrednih dolgov. 700 milijonov je treba za amortizacijo in obrestovanje fundiranih in tekočih dolgov ter reparacijskih posojil.
Nato se je začela razprava. Prvi je govoril voditelj socialnih demokratov dr. Breitscheid, ki ie napadal posebno narodne socialiste. Potem pa sta govorila še komunistični in narodnosocialistični govornik. nakar se je debata odgodila na jutri.
Bodoči iranc. predsednik
Pariz, 9. maja. tg. Zadnji nenadni dogodki v rranciji so povzročili, da zadnjih 24 ur pred voli-! t vami predsednika republike niti ni znano, kdo i kandidira. Oficielno sta prijavila sicer kandidaturo senatni predsednik Lebrun in bivši ministrski pred-| sednik, voditelj socialnih republikancev v poslan-I slu zbornici Painleve. Lebrun velja po svoji pre-! teklosti za izrazitega desničarja, Painleve pa za zastopnika levice. Pod vtisom izida včerajšnjih volitev v poslansko zbornico in z ozirom na žalostni povod i za to volitev se vodijo pogajanja, kako bi se omogočila enotna kandidatura, da bi ne prišlo do boja. Nekateri senatorji predlagajo srednjo pot, ki bi zadovoljila oba tabora: da bi bil Lebrun soglasno izvoljen za predsednika republike, zato pa naj bi dobil mesto predsednika senata levičarski senator.
C. Farrere bo ohrevei
j Pariz. 9. maja. tg. Francoski pisatelj Claude Farrere. ki je bil pri atentatu na Doumerja tudi dvakrat zadet v roko in ramo, je bil danes operiran. Operacjia se je posrečila. Farrere je že iz nevarnosti.
Avstrijska vladna kriza
l Dunaj. 9. maja. tg. Državni kancler dr. Buresch je danes poročal v krščansko socialnem klubu o dosedanjih pogajanjih s strankami o sestavi meščanskega koncentracijskega kabineta. Tudi danes še ni bila nikomur poverjena sestava nove vlade. Upanja za sestavo meščanske koncentracijske vlade tudi danes ne smatrajo za umestnega. Najbrže bo prišlo zopet do sestave manjšinjske vlade.
Dunaj, 9. maja. ž. Danes so se nadaljevala pogajanja za sestavo vlade. Dr. Buresch se je razgo-varjal z Velenemci, ki pa so stavili velike zahteve. Zahtevali so zase en resor in stavili poleg tega tudi i zahtevo, da bodo lahko vplivali na zunanjo politiko, i Pogojev, ki so jih slavili Velenemci, dr. Buresch ni mogel sprejeti, temveč se je odločil, da vrne mandat, ki bi ga moral dobiti kmetijski minister 1 Dollfuss.
Naraščanje brezposelnosti v Angliji
London, 9. maja. ž. »Morning Post« poroča, da je število brezposelnih v Vel. Britaniji v mesecu I aprilu znatno narastlo. Britanska vlada je zelo v | skrbeh, ker vidi, da so vsi ukrepi, ki jih je napra-; vila, da dvigne splošno produkcijo, ostali brez ; uspeha.
Varšava, 9. maja. AA. Poljska lahkoatletka Weis je dosegla nov svetovni rekord v metu diska, ki ga je vrgla 39.76 m daleč. Novi rekord je za 14 cm boljši od starega, ki ga je bila postavila Konopatska. Poljska lahkoatletka Brajer je v Katovicah tekla 60 m 7.6 sekunde ter tako izenačila svetovni rekord.
Nova pravila Kat akcije
v
•«» 0
Rim. 9. maja. ž. Vatikan je poslal vsem škofom v Italiji nova pravila Katoliške akcije. Ta pravila so izdelana po sporazumu, ki je bil sklenjen med Vatikanom in italijansko vlado. KA ima nalogo, da zbere vse državljane, ki niso duhovniki, da razširjajo KA, ki naj vzgaja v zasebnem življenju družine in društvenem življenju. KA bo po svojih organih v Italiji razvijala delovanje pod nadzorstvom upravnih cerkvenih oblasti. KA ima šest podružni-skih zvez. V središču vsake škofije je po on škofijski svet, katerega člane imenuje škof. Vrhovni svet KA ima svoj sedež v Rimu Člane tega sveta imenuje sv. oče. Zastava organizacij KA je italijanska narodna zastava. Člani imajo lahko profesionalne sekcije, ki bodo zamenjavale razpuščene katoliške delavske sindikate. Vendar pa se te akcije ne smejo pefati s sindikalnimi vprašanji, do česar ima pravico samo fašistični sindikat. Zaradi tega smejo imeti te profesionalne sekcije samo verski in kulturni značaj. Telovadnih organizacij KA ne smo imeti.
Zopet polit, umor v Solili
Sofija, 9. maja. tg. Danes je bil izvršen nov umor med Macedonci. V kavarno »Komercijal« je udrlo naenkrat pet mož, ki so po kratkem prepiru zaceli streljati na protogerovista Jurija Trajkova in oddali več kot 20 strelov. Trajkov je bil večkrat zadet in bil takoj mrtev. K sreči pa ni bil nihče drugi ranjen, dasi je bila kavarna nabito polna. Napadalci so ušli, grozeč s svojimi revolverji. Vendar pa je policija že spoznala napadalce in upa, da jih bo dobila kmalu v roke. Ta novi napad je tem bolj začudil javnost, ker je Mihajlov šele pred kratkim izdal amnestijo za protogeroviste.
Izpremembe pri OUZD
Belgrad, 9. maja. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je sprejel ostavko gosp. Marka Bauerja, tajnika deželnega saveza industrij-cev, kot komisarja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ga razrešil nadaljne dolžnosti in vzpostavil samoupravo z imenovanjem začasnih članov ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Za začasne člane so imenovani: Iz vrst delodajalcev inž. Radovan Alaupovič, ravnatelj Acetik d. d. v Zagrebu, Milan Bašič, pekovski obrtnik v Zagrebu, Marko Bauer, tajnik deželne zveze industrijcev v Zagrebu; Vasa .lovanovič, in-dustrijec v Belgradu; Stevan Sekerezovič, trgovec v Belgradu: Lado Markovič, član obrtne zbornice v Belgradu; Josip Kavčič, trgovec in predsednik zveze trgovskih gremijev v Ljubljani; Josip Adamič, industrijec v Domžalah; Simon Stanivrakovič, ravnatelj v Sarajevu: Andrija Grhavac, ravnatelj tiskarne v Osijeku; Andrija Bilič, ravnatelj Atlantske plovidbe; Ivan Račič, ravnatelj Jugosl. amer. plo-vidbe v Zagrebu.
Radio
fro^ramt ffadio-IJubnana t
Torek, 10. maja: 11.30 šolska ura: O volji
—	dialog (Pero llorn). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. -18.00 Otroški kotiček, Manca Komanova. - ! 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. I. Grafennuer i Nemščina. — 20.00 Produkcija šole Glasbene Matice. Dirigira prof. šonc in prof. Jeraj (prenos iz Uniona). — 22.00 Čas. poročila. — 22.15 ! Salonski kvintet.
Sreda, 11. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina — 19.30 Literarna ura: Iz Bezručevih šleskih pesmi (čita čl. nar. gl. g. Ciril Debevec)
—	20.00 Glasbeno predavanje (L. M. Škerjunc)
—	20.30 Koncert dveh klavirjev, igrata gg. Gal-latia in Krmpotič — 21.30 Samospevi tenorista g. Josipa Ferlana. — 22.00 Čas. poročila — 22.15 Salonski kvintet.
Poizvedovanj*
Ženski otroški dežnik je bil najden v nedeljo ! na Cankarjevem nabrežju, prislonjen na roleto I.n-kičeve trgovine. Dobi se v naši upravi,
Morilec oh aretaciji. Ruski zdravnik dr. Pavel Oorgnlov, ki je umoril predsednika francoske republike, je bil takoj po atentatu prijet. Policija ga je s težavo rešila, da ga množica ni linčala.
Stev. 106.
>SLO VENEC«, dne i0. maja 2932.
Stran 7.
Gospodarstvo
Ljubljanska kreditna banka
Dno 7. t. m. se je vršil ob udeležbi številnih delničarjev, ki so zastopali skoro dve tretjini celotne delniške glavnice, XXXII. redni občni zbor našega najstarejšega slovenskega bančnega zavoda. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. dr. Petra Defraiiceschi-ja, ki se jo spominjal v preteklem letu preminulih zaslužnih članov upravnega sveta gg. Alojzija Tykač-a, dr. Alojzija Kokalj-a in Saše Kneza, je poročal ravnatelj centrale g. HanuS Krolta o bilanci zu lelo 1931. Delničarjem je bilo razdeljeno poslovno poročilo za minulo leto, ki predočuje na kratko'gospodarske prilike v naši drŽavi in zlasti v Sloveniji v preteklem letu ter poroča zelo Izčrpno o poslovanju zavoda. Bilanca in račun zgube in dobička vsebujeta že priobčene številke, i/, katerih izhaja, da je kljub težavnim gospodarskim prilikam zavod tudi v minulem letu uspešno in zadovoljivo posloval. Občni zbor jo odobril bilanco ter sprejel predloge upravnega sveta glede uporabe čistega dobička. Sklenjeno je bilo, da se iz čistega dobička po 4,264.868.23 Din dodeli 1 mllij. Din rezervam, 600.000 Din pokojninskemu fondu uradništva in 200.000 Din za reinuneracijo uredništvu, glede uporabe ostanka po 2,464.868.28 Din pa pridržati odločitev prihodnjemu občnemu zboru, ki ga bo sklical upravni svet, čim so razmere ustale. — Občni zbor je potrdil kooplacijo g. Viljema Bizjaka, veleindu-strijalca v Zagrebu, v upravni svet ter ponovno izvolil izstopajoče člane upravnega 3vela in nadzorstva.	■ 6852 *
Občni zbori. »Korotan«, lesna industrijska d. d. na Prevaljah — '21. maja ob 16 v F"arni vasi 8 (bilanca in volitve nadzorstva). A. \Vesten, d. d. v Celju — 22. maja ob 10 v Celju-Gaberje (bilanca, volitve nadzorstva in enega upravnega svetnika). sSlavija«, jugoslovanska'zavarovalna banka v Ljubljani — 28. maja ob 16 v Ljubljanski kreditni banki (bilanca, dopolnilne volitve v upravni svet ter volitve nadzorstva).
Bilance. Hrvatska sveopča Kreditna banka v Zagrebu objavlja svojo bilanco za 1931, iz katere je razvidno, da so se zmanjšala tuja sredstva, znašala so namreč 215.6 (236.5) milj., od tega odpade na hranilne vloge 76.2, tekoče račune 72.1 in upnike 67.2 milj. Med aktivi je ostala blagajna skoraj neizpremenjena, pač pa so se zelo zmanjšale terjatve pri bankah, nadalje so padle menice, nasprotno pa so se povečali dolžniki in nepremičnine. Čisti dobiček znaša 1.4 (2.6) milj. Din, divi-denda za 1930 je znašala 6 Din (6%). — Tekstilne tovarno v Dugi resi izkazujejo za 1931 2.4 (2.4) milj. čistega dobička. Lani so se zelo povečale investicije, dočim so zaloge padle.
Zreta agrarnih zajednic v Zagrebu je imela v nedeljo občni zbor, iz katerega je razvidno, da je imela koncem leta 1931 46 članic. Zagrebška zveza se je fuzionirala z mariborsko zvezo, zaradi česar se je število članic povečalo za 17 s 671 člani. Ker so v mariborski zvezi bile tri zajednice v likvidaciji, je v zagrebško zvezo vstopilo samo 14 zajednic s 571 člani. Zveza ie prevzela dolgove mariborske zveze v znesku 0.5 milj. Din.
Borza
Denar
Dne 9. maja.
ojsffp.
' V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Berlina, Curiha in Prage nespremenjeni, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Londona, New-
yorka, Pariza in Trsta. Višji je bil le tečaj Bruslja.
Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. V Zagrebu je
notiral še Newyorlc kabel 56.0403—56.3289.
Ljubljana. Amsterdam 2274.82-2286.18, Berlin 1333.97—1344.77, Bruselj 787.90 — 791.84, Curih 1097.35—1102.85, London 205.79—207.39, Ne\vyork 5582.63-5610.89, Pariz 221.33—222.45, Praga 166.28 —167.09, Trst 288.12—290.52.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 137.041 Din.
Curih. Belgrad 0.05, Pariz 20.17, London 18.82, Newyork 511.25, Bruselj 71.80, Milan 26.325, Madrid 40.70, Amsterdam 207.35, Berlin 121.80, Stockholm 96.50, Oslo 96, Kopenhagen 103, Sofija 3.71, Praga 15.15, Varšava 57.35, Atene 3.47, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.06, Helsingfors 8.70.
Vrednostni papirji
V splošnem je bila za državne papirje danes tendenca čvrstejša, le vojna škoda in Blerova posojila so bila nižja kot v petek. Vendar so bili danes na koncu borznega sestanka v Zagrebu zabeleženi nižji tečaji kot v začetku, ko je bila tendenca še čvrsta. Promet jo bil na zagrebški borzi naslednji: 7% inv. posojilo 200.000, vojna škoda 100 kom., 7% Bler 3000 dol. in 7% posojilo DHB 2000 dol. V Belgradu pa je bil izredno znaten promet v vojni škodi, katere je bilo zaključeno promptne 1980 kom., zn ultimo julija pa 400 kont., nadalje je bilo zaključenih 10.000 7% inv. pos. in 404.000 begi. obveznic. Med delnicami so popustile delnice Privilegirane agrarno banke, katerih je bilo zaključenih 375 kom.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 50 bi, 7% Bler. pos.
41 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 50.25—52 (53, 52, 51, 50.75), agrarji 20—23, vojna škoda kosa 160 —162 (160), 5. 160 den., 6. 158—163, 7% Bler. pos 42-43.50 ( 44, 13, 42), 7% pos. Drž. hip. banke 50 —52 (52, 50.50), 6% begi. obv. 30.50—33, 8% Bler. pos. 48.50—50.
Belgrad. Narodna banka 4500— 4530, Priv. agr. banka zaklj. 209, 206, 7?,; inv. pos. zaklj. 49, begi. obveznice zaklj. 31.50, 31.25, 31.75, 31, 31.25, 31.50, agrarji 21 bl„ vojna škoda 160—162 (160, 159, 160), 7. zaklj. 163, 161.50. 162.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 66.10, \Vieaier Bank vere i n 11, Eseompteges. 100, Živno 54.10, Mundtts 70, Alpine 0.65, Trboveljska 19.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica 1% bač. okol. Sombor 78 kg 132-134, bač. okol. Novi Sad 79 kg 133-135, sred,-in gorbač. 79 kg 133—135, bač. potiska, bač. ladja Tisa 79 kg 134—136, bač. ladja Begej 79 kg 130— 132, gorban., 79 kg 180—132, ban. par. Vršac 78 kg 128—130, koruza bač. gar., bač. okol. Sombor gar. 97—99, bač. bela 110—112, ban., sr. gar. 97—99, sr. gar. okol. šld 100—102. Vse ostalo nespremenjeno. Promet: 128 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slabša. Promet omejen. Pšenica maj 12.32—12.45, zaklj. 12.31—12.82, junij 12.50-12.70, zaklj. 12.50-12.52, rž maj 14.55, zaklj. 14,50—14.53, junij 14.45—14.48, koruza maj 14.80, zaklj. 14.70-14.80, julij zaklj. 15.30-15.35.
Chieago. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 55.25, julij 57.375, sept. 59.75, dec. 62.625, koruza maj 29.375, julij 32.75, sept. 34.75, rž julij 10.375, dec. 44.875.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 2477 goved, iz Jugoslavije 128. Cene: voli najboljši 1.67 -1.70, I. 1.40-1.55, II. 1.20-1.30, IIL 1.6-1.10, krave I. 1.0—1.10, II. 0.90-1.0, biki 0.85—1.10, klavna živina 0.60—0.90. Tendenca: cene so ostalo nei/.premonjene.
Jajca
Povpraševanje po blagu iz inozemstva je postalo živahnejše in so se zaradi lega nakupne cene nekaj dvignile. Nakupuje se po 0.425 Din. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 7. maja 1982
Tovarniška
Rane in kožne bolezni
razpokline, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje, zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULIČEVA ZDRAVILNA MAST ki jo proizvaja in razpošilja stara, I. 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. — Cena škatljici 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni.
RADI SVETOVNE KRIZE ZNIŽANE CENE.
Kadioetnanacijsko termalno kopališče
DOLENJSKE TOPLICE
zdravi sigurno reumatizem, ISias, ženske holezni i. I. Sezona od 1. maja 30. septembra. Stanovanje, hrana in kopelj v kopališkem domu 50 Din dnevno.
Postaja: Sfraža-Toplice. Zahtevajte brezplačen prospekl.
Ob presenetljivi in bridki izgubi svojega preljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
ravnatelja tiskarne v pokoju in mestnega okrajnega načelnika
smo prejeli toliko število izrazov sožalja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku osebno. Radi tega izrekamo tukaj svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih urah bodisi z dejanji, bodisi s tolažilnimi besedami; zlasti pa izrekamo svojo zahvalo prečastiti duhovščini, predvsem o. Vrtovcu S. J., nadalje gospodu primariju dr. Jugu, častitim sestram usmiljenkam, bratom stolne Vincencijeve konference, gospodom Marijanske kon-gregacije, zastopnikom Mestnega magistrata, vsem darovalcem vencev, kakor tudi vsem, ki so spremili dragega rajnkega v lako častnem številu na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 8. maja 1932.
Žalujoči
m 1 . i f' ■■.■/■■■■.j-.: -V.': '■:■-:> i-i-k-:-
z vodno močjo in velikim zemljiščem (stavbni prostori) ob Bistrici tik Kamnika pod ugodnimi plačilnimi pogoji
na prodaj
Ponudbe na upravo lista »Slovenec« pod štev. 6702.
Najcenejše domače kopališče
Č A T E ž K E TOPLICE
pri Brežicah.
Radioaktivna akratoterma 46" C. — Revmatizem išias, ženske bolezni. — Predsezona od 15. maja do 15. junija. — Cene znižane. — Zahtevajte prospekte.
FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki
P. R. AL LE S, Ljubljana — Frankopanska 18,
Era o Fto.€l s tr o pna
1 ciH.
s staro, dobro vpeljano
gostilno
lepimi gospodarskimi poslopji, njivami, travniki in gozdi tik železniške postaje ob Savi
s €5 proda
Plačilni pogoji skrajno ugodni. Ponudbe na upravo lista »Slovenec« pod štev. 6701.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je v petek 6. maja po dolgi, mučni bolezni zapustila za vedno naša predraga, dobra teta in botra, gospa
Terezija Hahjan (Gajsha)
Pogreb blage pokojnice se je vršil 8. maja od hiše žalosti v Ločah ob 10 dopoldne, kjer se je služila maša zadušnica.
Vsem dobrim znancem in prijateljem se priporoča v molitev.
Oplotnica, dne 8. maja 1932.
Žalujoče rodbine: Petelinčck, Habjan, Bukovšek
in vsi ostali.
►T« Umrla nam jc in nas zapustila f v globoki žalosti naša srčno Ijub-l]ena hčerka in sestrica
Milenka
in se za vedno 8. maja preselila med nebeške krilatce, ko je prehodila komaj
tri in pol leta zemeljskega pota. Pokopali jo bomo 11. maja ob 4 popoldne na farno pokopališče v Domžaiah.
Stob-Domžale, dne 9. maja 1932.
Franc in Marija Vidali, starši, Franci, bratec in ostalo sorodstvo.
•v -
oSso .
So toššp


o
a: .S
g fes* «5
V. ..SUM Sf^l?"
šasiag
a ■-» E • •«
•J ® Kj ^ E_
etn^ca
S^I-gSS
aS S co
>coQOT .j« 1 1 g
s, 2 o o** 2
. ca
a ;; (N N
•g Z* s j s
•73 " ^ a~
n^ i	co
1 •
■Sej" E5 v
.5 „ n > 41 42 Q a * S*"
I
HiNtJ"" 1
30
■Š -O 8£
Roland Dorgelfes:
Leseni križi
Potok šumi v majhnih slapovih mimo kmetije. Polem poteka skozi ribnik, ne da bi bil tamkaj viden kak tok, in ga zopet zapušča; od kamena do kamena se žene tja do mlinskega kolesa, ki diši po trohnobi, na njem pa sedi debela mačka in se kaže, kakor da bi spala. Golobi grulijo in glasno plahutajoč pri letajo in odletajo; njihovo begolne sence nežno' božajo stene. V dostojanstveni redi se prizibljejo gosi in se kriče razprše, potem pa zopet pomire. Dvu majhna telička, eden črn, drugi brezast, skaČeta po dvorišču okorno-ljubko kakor mlada ščenota, in veliki lovski pes se žene za kokošmi in veselo bevska. Živali ne vedo za nič. Samo osel, ki je videti v svojem plašču iz prisušenega blata hudo dostojanstven, posluša na eno uho, počasi mrveč seno. Včasih celo preneha sredi čvekanja, dvigne svojo dolgo, sanjarsko glavo in prisluškuje, s šopom slame v gobcu, grmenju topov.
Kakšen dirindaj je bil tislo nedeljo na dvorišču, ko so delili žganje: zvrhan kozarec pravega pra-skavca za vsakega moža! Zraven cigare, dobre ci-garce po dva sous-a s pasico! Tri moji veri, kosilo je bilo izvrstno.
: 0e pridejo Švabi k meni na mrliški ogled, moje jedilne omare ne bodo našli ravno prasne/: je še rekel dolgi Vairon z vijoličastim obrazom in odpetim pasom.
Tamle v skednju, ki mu je Slamnata streha vsa razcefrano, smo bili spravili svoje stvari. Domalega vso šc leže lam, v tej kostnici celega bataljona. Ža-
lostna mešanica zarjavelega orodja, orožja, zevajočih nahrbtnikov, naboju,jač, krušnih bisag. Tudi perilo leži razmetano, že čisto zamazano, nenačet hleb kruha; ondukaj štrli iz druge ropotije steklenica, celi zvožnji pisem se valjajo po tleh, pestrobojne razglednice. Vse brezpomembno, pa vendar bi se zjokal nad njimi. Ne da bi se mi bilo Ireba skloniti in skoraj nehote čitam imena: vsa jih poznam ...
Tamle je Vaironov telovnik. Pustil ga je bil tu, ker se je bal, da mu ne bi postal pregorak. Vse smo bili prebrskali, si razdelili njegovo čokolado in kon-serve; papirje pa in vso drugo revščino smo zavezali v robec, da pošljemo njegovi družini: vojakova zapuščina. Iz cule je zdrsnila slika: žena v pražnji obleki z okrogloličnim otročičem na kolenih. Zraven leži nekaj sra jc, ki so šc zganjene, par zveženjčkov obvez, pijia. In na vrhu, izgubljena v tej revščini, lepa svilena blazinica rožnate barve — kdo bi si ga vedel, kako in kdaj je zašla les...
Tam zunaj trda pesem lopov ...
Slišati je, kakor da bi drdrali mimo težki tovorniki ali kakor, da bi se zamolklo grmeč približevala mračna nevihta. Potem zaprasketajo puške — besnenje iznenadnega napada.
Pes vznemirjen stisne rep in prvi izgine v hišo. Potem se plašno poskrijejo tudi kokoši in gosi; nazadnje se izgubita oba mala telička, prav za prav Iz samega presenečenja, ker sla se naenkrat znašla na vrtičku sama. Osel se ne gane. Zamišljen stoji prod svojimi jasli. Včasih postriže z ušesi in vrže glavo nazaj, kakor da bi hotel zarigali; pa vselej jo modro zopet nagne, in prezirajoč to grmenje, ki ga že tako dobro pozna, izpuli poln gobec sena ter mirno žre dalje...	♦ * «
Nimam jih rad, ljudi v tej vasi. Trgovci nas ne cenijo niti zaradi denarja, ki ga nam kradejo. Gledajo nas pol z gnusom pol s strahom, in kadar pridemo v njihove prodajalne, kjer se vedno vse tare. držeč v rokah petfrankovske bankovce, da bi bili preje postreženi, tedaj kriče huje, kakor če bi prišli Prusi plenit.
Ko so bili Nemci zasedli deželo, so nam pripovedovale kmetice, niso bili tako oholi. Niso bili hoteli bežati, zaradi svojih zalog. Ko so pa bili odšli zadnji Francozi, lovci pešci, ki so se bili zagrizli na pokopališču in se kljub silovitemu ognju držali še ono celo popoldne, jih je bil prevzel strah in trepet. Začeli so spravljati v skrivališča vse svoje imetje: likerje, konserve, okrogle sons-e in ženske so tulile, ko so možje kopali na vrtu jame, da bi skrili vanje svoje zaklade.
Učiteljica — majhna, svojeglava osebica bledih lic, ki pri ljudeh ni priljubljena, ker nosi lase na prečo — jo bila zaprla šolska okna in razobesila zastavo na pol droga. Toda debeli Tomaž, krčmar pri »Zlatem Levu , je takoj privihral k njej s par vreščeči m i starimi babnicami in zahteval, naj nemudoma sname zastavo, češ da bo 7. njo priklicala nad deželo ogenj in kri.'
Mala se mu je izprva hrabro postavila po robu.
»Vi niste župan, vi niste nič. Vi mi nimate kaj ukazovati.'
Naj imam ali nimam, to je enkrat ena, da boste storili takisto kakor vsi drugi,< je razburjeno kričal
krčmar, ki je že videt, kako leži ustreljen v svoji točilnici. Ukazujem vam enostavno.«
^V čegavem imenu?«
Stran &
>SLOVENEC«, dne 10. maja .1932.
Stev. 106.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1 50 Din ali raaka beseda 30 par.
Najmanjši ogla« - : 5 Din. Oglasi aad devot rratie te računajo »iše Za odgovor znamko I — Na vprašanja bre* znamka ne odgovarjam®
Ipmr
Beseda samo 50 par
Absolventinja
meščanske šole in enega letnika drž. trg. šole, išče službo blagajničarke, tudi na deželi. Ponudbe: Anica Martinšek, Suhadol, Zidani most.	(a)
Beseda samo 50 par
Brivskega vajenca
s primerno šolsko pred-izobrazbo, sprejme takoj Ivan Dorčec. brivec — Ljubljana, Dalmatinova ul. 13._(v)
Učenko
za trgovino čevljev takoj sprejmemo. »Jadran« — Sv. Petra cesta 25. (v)
Stanovanja
Beseda samo 50 par
IŠČEJO: Komfortno stanovanje
treh sob, v pritličju ali prvem nadstropju, v sredini mesta ali v bližini trgovske akademije — se išče s 1. avgustom. Ponudbe pod »Dobro plačam« št. 6831.	(c)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
solnčno, parketirano, z vsemi pritiklinami, se odda v novi vili za 1. junij. Cena 700 Din. Josip Mar-tinčič, Trnovo, Staretova ulica 23.	(č)
Proda se
posestvo 11 oralov v Arc-Iinu pri Vojniku za Din 125.000. Pojasnila daje: Franc Uratnik, Podlog, Sv. Peter, Savinjska dolina.	(p)
Hiša
enonadstropna, gostilna, trafika vse v najboljšem stanju. Elektrika, vodovod, hlev in dr. pritikline in zemljišče, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6704.	(p)
,$c eno frizerko potrebujem:
Dve lepi prazni sobi
primerni za pisarne ali obrt, oddam v strogem centru. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6697. (s)
Beseda samo 50 par Blagajničarka
za kino, zmožna tudi nemškega, jezika se išče Nastop 14. maja. Obširne ponudbe s sliko na Zdraviliški Ton-kino. Bogaška Slatina.	_(b) j
Prodajalko
spretno in simpatično, z aekaj kavcije, za podružnico — takoj sprejmem ! z oskrbo ali brez. Pomud- j oe na upravo »Slovenca« j pod »Agilna« 6812. (b) j
Kino-operateur
za Licht - tonfilm, samo prvovrstna moč, se išče za takojšnji nastop. Obširne ponudbe s sliko na Zdraviliški Ton-kino, Rogaška Slatina.	(b)
KapeLiika
išče Godbeno društvo v oližini Ljubljane. Ponudbe na upravo 'Slovenca« pod »Kapelnik« št. 6846. ^Jb)
Kino biljeterke
mlade, pridne in poštene, se iščejo Nastop 14. maja. Zmožne tudi nemškega jezika imajo prednost. Obširne ponudbe s sliko na Zdraviliški Ton-kino, Rogaška Slatina.	(b)
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Društvena 27 — Novi Vodmat.	(s)
Beseda samo 50 par
ODDAJO: Lepe poslov, prostore
oddam v Wolfovi ulici 12 na dvorišču. Pojasnila v trgovini z železnino Franc
Erjavec.	(n)
Hiša
novo zidana, tristanovanj-ska, cela podkletena, pet minut od tramvaja — po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6851.	(p)
Kmetsko posestvo
blizu Maribora, 36 oralov gozda, 20 oralov njiv, travnikov in sadonosnika, prodam radi visoke starosti — po ugodni ceni. Stancer, Koroška c. 58, Maribor.	(p)
Prodam hišo
v Lukovici štev. 10, pri Domžalah. Pripravna za obrtnika ali upokojenca. Cena 40.000 Din. Naslov: Grčar Ivan, Zlato polje, p. Lukovica.	(p)
Beseda samo 50 par
Vaše birmance in prvoobhajance
pošljite fotografirati v atelje Hugon Hibšer — j Ljubljana, Sv. Petra c. 25. ' Cene znižane.	(r)
Manufak. veletvrdko
Iti mi da v komisijo blago proti garanciji, iščem. Dopise pod »Garancija« na upravo »Slovenca« v Mariboru.	(r)

Parcela
1400 m2, blizu Martinove ceste, naprodaj. Izve se: Ilirska ulica 21, pri hišniku.	(p)
Izvrstno uspevajoče podjetje
v centru Ljubljane, z zajamčenim čistim dobičkom najmanj 200.000 Din letno, naprodaj radi prezaposlenosti v drugih podjetjih za 900.000 Din. Le resnim, plačila zmožnim kupcem daie informacije tvrdka "Posest«, Ljubljana, Miklošičeva c. 4. (p)
Posestvo
v Sloveniji za največ 60 tisoč Din kupim Ponudbe z navedbo cene in kraja na Anton Kozlevčar — Gojzd, pošta Litija. (p)
Posestvo
od 55.000 do 65.000 Din. ne preoddaljeno od železnice, na katerem se lahko redi vsaj tri krave, takoj kupim. Sedanji lastnik lahko ostane na posestvu do pomladi. Obširnejše ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra hiša« št. 6808. (p)
[7			Tj	
Beseda samo 50 par Ajda
mlevska, nekaj vagonov, takoj odda Kmetijska zadruga v Ptuju.	(1)
ZAHVALA. Prisrčna zahvala vsem, ki so ob tragični smrti našega ljubljenca
CIRILA
sočuvstvovali z nami in ga spremili v številni udeležbi na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo ravnatelju novomeške gimnazije g. Maslju za poslovilni govor, pevcem, novomeškim dijakom, g. Uršiču, šol. upravitelju v Zelimljem g. Flajsu, za častno spremstvo šol. mladine in poslovilne besede ob grobu. Zahvaljuiemo se tudi darovalcem cvetja. Zelimlje-Krka, dne 6. maja 1932.
Intihar AL in sorodniki.
Ta oglas v rubriki »Službo dobe« stane 13 50 Din. Vsaka beseda 50 par.
Frizerko
izurjeno v železni in vodni ondulaciji ter veščo inanikiranja in po možnosti barvanja las. sprejmem z nastopom in plačo po dogovoru. Naslov vuprav-ništvu ^Slovenca«.
»Seveda dain oglas v »Slovenca , ker je velik po čitatelj«kein krogu in velik po in-sercijskem uspehu. Kar me pa posebno veseli, je to. da ima »Sloven'C< najcenejše nglase eenejše kot v vseh slovenskih dnevnikih z enako naklado.«
Jabolka
direktno od producenta, prvovrstne kakovosti — razpošiljamo v zabojih 20 do 30 kg. Cena 5 Din kg brutto za netto. Matija Serec, Obrež, Središče ob Dravi.	(1)
Hiša s trgovino
in pekarijo se proda na javni prostovoljni dražbi dne 15- maja (na binkošt-no nedeljo) od 3 do 4 ure popoldne, radi prevzema večjega posestva. Obrti dobro vpeljani na prometnem industrijskem kraju. Promet zasiguran. Izklicna cena 60.000 Din. Izpod cene se ne odda. Natančna pojasnila daie lastnik Oranič, Koroška Bela 68, pri Jesenicah.	(o)
Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M Jankole, Selenburgova 6/11.	(k)
.... Me m ssnrčfce
(movrolie)
v~ kupuje
§swer & nomii.
UuiMlttrft
Gosposvetska cesta 5
Vsakovrstno
Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci vedno na razpolago. So-idna in točna izvršitev z večletno garancijo.
TONE MALGAJ
družba
z o, z.
stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkosiikar
Ljubljana, Kolodvorska ul.6
Novi obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/II. (1)
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Ljubljana.	(1)
Banalslco
za naše kraje najbolj prikladno dobite pri FRAN POGAČNIKU v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 67, nasproti mitnice.
Nagobčnike
za pse, v vseh velikostih, priporoča I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.
Damski klobuki
in slamniki že od 60 Din naprej, vedno zadnje novosti. Preoblikovanje Din 28.—. Salon »La famme Chic«, Anica Puhek, Selenburgova 6.-I.	(1)
Šivalni stroj
nov, naprodaj za 1300 Din. Miklošičeva 7/III (vhod poleg Delavske slaščičarne). ___ (1)
Lesena baraka
iz dveh stanovanj se proda na nizke obroke. Nadalje so proda velika šu-pa z opeko krita, proti | odstranitvi. Vprašati pri ; hišnici Mirtič, Dunajska | cesta 47.	(1)
125 Din
1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708.
Vrtne klopi
stalno v zalogi pri Strojnih tovarnah po 260 Din. _0)
Surovo rips svilo
v vseh barvah, po zelo nizkih cenah kupite pri O. Sliber, Stari trg 21. (1)
Železen štedilnik
malo rabljen — naprodaj. Krakovska ulica 13. (1)
Seno
sladko, iz Mestnega loga, proda Černe, Dalmatinova ulica 15.	(1)
Beseda samo 50 par
ffukova fkrv« in
kupuje stalno
Uran rranc
Ljubi ana
Sv. Petra cesta 24
Ranaifc
po natvijiih cenah ČERNE. luvelu Uubljana Wollova ulica št 3
> A •
Beseda samo 50 par Kratek klavir
za 5000 Din, ter nov črn pianino — prodam. Zima, Wolfova ulica 10/1. (g)
Dolomitni pesek
ki Vam ga dostavi K. Vodnik, se naroča pri »Jeklo«, Stari trg, tel. 2845, Ljubljana.	(1)
Žagana drva
Din 120-Premog - fižolove preklje razni Stavhflt 8«S
J. PRELKSNIK
Ljubljana VII, Janševa ul.
Teieion št. 8.1-89
Vino
žlahtnih trt, lastnega pridelka, trošarine prosto po novi troš. noveli, prodaja ' dokler je zaloga, liter 4, 4 in pol, 5 Din. A Sušnik, I Ljubljana, Zaloška c. (1)
Kolo
moško in žensko, poceni naprodaj. Miklošičeva cesta 7/III (vhod poleg Delavske slaščičarne). (1)
Brusni les
(Schleifholz) smreka. 10 odstotkov jelke, od 10 do 20 cm premera, išče- j mo večje količine. Doba- | va do konca julija. — ' Ponudbe franko meja i Špilje neocarinjeno pod i »Eksport« št. 6613 na | upravo lista.	(k)
Beseda samo 50 par Volna, svrla, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul in Stari trg.
Nogavice
rokavice, robce, perilo,torbice. kravate nizke cene samo pri
PETELINC-u Ljubi ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Velika izbora
SVILE
v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
100 piščancev
enodnevnih Leghorn po 8 Din naprodaj 16. maja. Istotam tudi A. Ž. panji po 235 Din. — »Živalca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60.	(1)
Teden sardin!
Veliko prodajo prvovrstnih sardin, sardel skom-ber, raznih paštet tovarne Mardešič, nudi po ugodnih cenah in s popustom delikatesa Kovačič, Miklošičeva cesta 32. (1)
<7nserati
v -Slovencu-
imajo največji uspeh:
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v lo stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t)
Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah.
vseh vrst
za vino, žganje, mast, med, zelje, kakor tudi za barve, kolomaz, sploh posodo, kakor kadi, čebre, banje, škafe in druge lesne izdelke priporoča za izdelovanje po najnižjih cenah Sodarska zadruga na Češnjici, p. Železniki.
vsak dan sveži, pristni štajerski gostilna
..Cebsv"
St.Vid nad Ljubljano
Lsnene frnoing
Iu drtien krmila nodi oa|<erie» Veletrgovina žita in
A. VOLK, LJUBLJANA
Resliern resta 24
Trajno kodranjei
na najnovejšem Henkel-novem aparatu — model 1932, po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer, vogal Rimske ceste 24.
Ure, zlalrs.Tiei, oplICni ptedmelt
C.V1LHAR, urar
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 36
ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob smrti našega prisrčno ljubljenega, nepozabnega
Jožeta Gorjup
akademskega kiparja in slikarja
izkazali iskreno sočutje, za podarjeno cvetje pokojniku v Ljubljani in Kostanjevici, za ganljivo petje in govore, ter za vso tolažbo in spremstvo pri pogrebu, najprisrčnejša zahvala. Kostanjevica, dne 2. maja 1932.
Žalujoča rodbina Gorjup.
II


+
V	globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod
ANTON ŠKOF
trgovec in posestnik
v nedeljo, dne 8. maja 1932 po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v Gradcu umrl.
Truplo nepozabnega pokojnika se bo prepeljalo v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v sredo, dne 11. t. m. ob 3 popoldne izpred pokopališke cerkvice pri Sv. Križu na pokopališče istotam.
Sv. maša zadušnica se bo brala v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 9. maja 1932.
Globoko žalujoče rodbine: Škof, Jankovič, Košak, Wanek,
Mestni pogrebni zavod r Ljubljani.
+
UPRAVNI SVET IN NADZORSTVO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V LJUBLJANI javljata tužno vest, da je v Gradcu po dolgi, mučni bolezni umrl velezaslužni član nadzorstva, gospod
V
Anton Sko§
trgovec v Ljubljani
Blagemu pokojniku, ki je dolgo vrsto let sodeloval pri našem zavodu, ohranimo trajen, hvaležen spomin! V Ljubljani, dne 9. maja 1932.
aKU
MMMHMBfi I
Za Jugoslovansko Ustavno v LJubliani: Karel Cet,
l/rlnintnli: Ivan Rakove«.
Uvodnik: Franc Krenižar.
106.
>SLOVENEC<, dne J.0. maja 1932.
Stran 3
Praznik slovenske hvaležnosti in zvestobe
Tisoči Slovencev slave Korošcev jubilej - Veličastna slovenska manifestacija
Ljubljana, 9. maja.
Kakor dragocen dragulj je zablestela včerajšnja nedelja v nizu 52 ljubljanskih nedelj v krogotoku leta. Tako puste in brez bleska so navadno ljubljanske nedelje. Posebno takole ob zgodnjih jutranjih urah. Poosebljeno dolgočasje se takrat sprehaja po ulicah. Nikjer ni znakov onega šumečega, veselega vrvenja, ki te ob delavnikih lako prijetno potegne vase in te vsega razživi. Izostanejo vse tiste nepregledne kolone kmetskih voz in vozičkov, ki nam dan za dnem dovažajo živila in druge kmetske pridelke na trg. Izostanejo vsi oni deželani, ki prihajajo med tednom po neodložljivih opravkih v mesto: na davkarijo, na sodnijo in bogve kam še vse. Izostanejo naposled tudi vsi oni, ki prihajajo ob delavnikih v mesto nakupovat raznih reči za družino in dom. Sicer tako živahni promet na ulicah v nedeljah skorajda posvem odreveni. Le zdaj pa zdaj vznemiri monotoni ritem ulice preglušujoč pisk avtomobilske hupe, žvenket kolesarjevega zvonca, težki koraki izletnikov, ki odhajajo na kolodvor, ropot motorja, ki z živce trgajočo brzino drvi nekam daleč ven... V naravo. V solnce in prostost.
Danes pa ... Ljubljana si je obrisala dremavost z oči in v prazničnem pričakovanju zadihala vsa sveža in sočna. Skorajda je ni bilo več poznati — te naše bele, zaspane, čemerne, a vendar tako drage in ljube nam Ljubljane! Vsa se je razvnela, vsa razblestela. Kakor nevesta mlada, ki na pragu stoji, si z dlanmi senči oči in svojega ženina čaka. Daleč je še, toda prihaja. Na iskrem vrancu kakor sveti Jurij. S solncem in pomladjo. Z našimi željami in sanjami. Ženina, ki mu je simbol mladi maj: rdeč nagelj in rožmarin ima pripet v gumbnici in visok krivec zataknjen za klobukom ...
Solnca ni bilo na nebu. Toda bilo ga je v nas samih dovolj: ob pogledu na goste gruče ljudi, ki so prihajali od vseh strani. V osrčje Slovenije, v belo Ljubljano. Da se poklonijo svojemu zaslužnemu voditelju, sivolasemu borcu za narodove ideale, za narodove svetinje, za pravico in svobodo, njemu — dr. Antonu Korošcu!
Ni bila to navadna nedeja. Bil je to svetal, čudovito svetal praznik. Praznik našega najvišjega spoštovanja in naše najgloblje hvaležnosti. Praznik, posvečen njemu, katerega ime je tako tesno, tako uerazdružljivo spojeno z našo bližnjo in daljno preteklostjo, z našo bližnjo in daljno bodočnostjo, z nastankom naše mlade države, z vsem. kar nam je najdražjega in najsvetejšega, z njim, ki obhaja danes šestdesetletnico svojega bogatega, plodonos-nega, od Boga in nas vseh blagoslovljenega življenja!
Vsi smo se strnili okoli njega, ki smo po duhu in srcu Slovenci. Nekateri — in teh je bilo največ — samo v mislih in željah, drugi osebno. Ze dolgo, dolgo pred začetkom proslave so se jele valiti proti »Unionu« mogočne procesije ljudi, ki so postajale čedalje gostejše in narastle slednjič v silno množico. V posebno častnem in razveseljivem številu je prihitela k proslavi naša mlada generacija: kmetski fantje in dekleta, visokošolci, srednješolci, dijakinje. Naš ponos in naša liada. Steber naše bodočnosti. Vsem so srca in duše prekipevale od navdušenja. Tudi sivolasim, od življenjskih viharjev in borb sključenim možem. Danes, danes so »e pomladili vsi. V spoštovanju in v gorki ljubezni do njega, v katerega poštenost, pravicoljiihnosl in resnicoljubnost niso dvomili nikoli in nikoli ne bodo!
V dvorani glava pri glavi
Prostorna je unionska dvorana, več tisočev najde prostora v njej toda prireditelji so vedeli že naprej, da bo ob tej proslavi še vedno premajhna za vse, ki bi se je radi udeležili.
Kamor je v dvorani pogledalo oko — povsod je bil zaseden vsak kotiček, polna je bila dvorana, polna galerija in vsi balkoni. Kljub gneči pa je bila disciplina občinstva vzorna. Družno so bili zastopani na proslavi vsi stanovi in do malega vsi kraji slovenske dežele. Dekleta so imela pripravljeno cvetje, da obsujejo dr. Korošca, ko pride na proslavo.
Na častnih mestih so sedeli predvsem soborci dr. Korošca. Iz Hrvatske so prihiteli zastopniki hrvatskega katoliškega gibanja dr. Šimrak, Barič, ravnatelj zagrebške zadružne zveze Gortan, dr. An-drič in dr. Grubešič. Najvišji slovenski znanstveni zavod, slovenska univerza, za katero ima dr. Koro-čec mnogo zaslug, je bil zastopan po rektorju dr. Serku, prisotnih pa je bilo tudi mnogo drugih vse-nčiliških profesorjev: dr. Kušej, dr. Veher, dr. Sla-vič. dr. Ujčič, dr. Lukman, dr. Ehrlich in drugi. Med sobojevniki dr. Korošca, ki so se udeležili, pa navajamo starosti slovenskih katoliških politikov min. n. r. Gostinčarja, ministre n. r. dr. Kulovca, Sušnika, inž. Sernera, dr. Gosarja, številne bivše poslance nekdanje SLS iz dunajskega in belgraj-
v * -	$ W i'mm % v r i K I-sJ- *
%.' r	- J % S vrv* %*?>* S* ihi
% 7 v , t? i * » *§ ■> • vlSt« * jd 4 r*g * • * r * S V
: yj* j- i f i * i' w v i Mr vt;
* 1. 3 m ' t ** f / f L r f"
f " < $ i a, i * L mm:?	-
mC
v >
Pogled ua polno dvorano. V ospredju v sredi odlionikov dr. A. Korošec, ki si opira glavo z roko.
skega parlamenta, nekdanje kranjske in štajerske deželne poslance ter poslance iz bivše ljubljanske in mariborske oblastne skupščine, z dr. Natlačenom na čelu, ki je bil tudi predsednik pripravljalnega odbora. Dalje so prisostvovali proslavi tudi člani prvih pokrajinskih vlad za Slovenjio dr. Brejc, dr. Brecelj in drugi. Gospodarske sloje sta zastopala predsednik industrijske zbornice Dragotin Hribar in generalni tajnik Zbornice za TOI dr. Windischer, dalje so bili prisotni še odlični drugi zastopniki, tako provincial frančiškanskega reda p. dr. Rant, predsednik Pokojninskega zavoda Vrtovec i. dr. Uredništvo »Slovenca«- je bilo polnoštevilno zastopano z glavnim urednikom dr. Ahčinom na čelu.
Proslava se je pričela ob polil. Močan orkester je izvrstno zaigral klasično Griegovo »Vda-nostno koračnico«. Zel je za to obilo odobravanja. Živahno pozdravljen je nastopil za tem naš priljubljeni izvrstni pevski zbor »Ljubljana«. V mešanem zboru je zapela pod vodstvom dr. A. Dolinarja Fleišmanovo »V Gorenjsko oziram«. Tako izvrstno izvajanje kakor tudi pomembnost besedila sta navdušila vse tisoče prisotnih. Tisoče rok se je dvignilo k viharnemu aplavzu.
G. Miloš Stare, našemu občinstvu znan sijajen recitator, jo z zanosom recitiral Pregljevo poetično prigodnico: »Dr. Antonu Korošcu za 60 letnico«. Ko je recitator izpregovoril ime našega voditelja, je zadonel po dvorani val navdušenih ovacij, kakor jih ta dvorana menda še ni čula.
Vnovič je nastopil zopet navdušeno pozdravljen mešani zbor »Ljubljane«. Z Adamičevo »Ecce dolor« je dal ta zbor najboljše, kar je mogel. Krasno glasbo in poezije polno besedilo so podčrtavali še instrumenti.
Navdušenje občinstva je rastlo od točke do točke in je najviše zrastlo ob slavnostnem govoru, ki ga je govoril slovenski pisatelj Franc S. Finžgar.
Finžgarjev slavnostni gouor
Bratje in sestre!
Današnja skupščina hoče opozoriti Slovence na to. da je prehodil mož slovenske matere in slovenske zemlje sin, ki se je tej zemlji in temu narodu na tijej vsega posvetil, že šest desetletij. Spominski dan moža je, in mimo njega ko javnega narodnega delavca v naši zemlji ni nihče bolj ukoreninjen in nihče bolj znan in priznan doma in v tujini. Ime doktorja Korošca je tako tesno zvezano z leti in dogodki naše osamosvojitve, da se. preko njega ne bo mogla pisati nobena naša zgodovina teh let, politična in gospodarska.
Spominski dan je, dan slave, dan hvaležnosti narodnemu delavcu bodi ta spomin. Hvaležnost je velika in odlična stvar. Nehvaležni rodovi propadajo. Nehvaležne narode žro žrela zavid-nega sveta. Hvaležnost pa je vselej vir novih moči. Hvaležnost je rast v novo, v boljše, v bolj popolno. Hvaležnost tista, ki gradi na težko izklesanih kladah preteklosti, ki so jih v temelje
Ob burji in viharju se občinstvo razhaja pred »Unionom«
narodne prosvete, kulture, svobode in gospodarstva, polagali očetje — nove, višje zgradbe. Nehva-ležnost pa te temeljne kvadre ruši in zida v veter.
Bratje in sestre!
Mi se mi, da bi bilo zelo zgrešeno, ako bi današnji spominski dan porabili samo za to, da bi Korošca slavili s praznim zvokom slovesnih besedi, in prav tnko bi bilo napak, ako bi mu iaprašievali vest, kje, kdaj, kako bi izsledili na njegovem javnem potu kak neuspeh in napačič. Vem, na grajo in slavo bi on odgovoril z rahlim smehljajem, kot se spodobi možu, ki ve kaj je hotel, čemu je živel, kaj še hoče in kateremu cilju še živi.
Porabimo rajši današnjo slavno priliko v to, da si poskusimo javno predstaviti lik javnega
Druga lastnost narodnega delavca mora biti
—	brezpogojna vztrajnost v smereh, ki mu jih nalaga javno delo za narod. Usoda javnega delavca je ta, da mu danes od množice doni »HosanaU, jutri »Križaj ga!« — Pravi javni delavec ve, da tudi »križaj ga« koristi na svoj način celoti naroda. Odrešenje je prišlo po tislih, ki so trpeli, nikoli po listih, ki so bili pestovani. Biti vztrajen v poklicu, se pravi, živeti. Živeti se pravi odločno in energično delati preko hrupa in kljub hrupu. Javni delavec mora imeti jasno, premo črto, kam hoče. Res, da ga razmere silijo, da krene po stezi na levo, na desno — toda cilja — to je javnemu btagru in življenjskim interesom naroda ne sme pokazati nikoli hrbta.
Ta vztrajnost ni šala. Lahko je biti narodni delavec, ki z bobnečimi besedami hvali tistega, ki je škodljivec celote, zato da si polni s hvalo žep. Kdor si upa javno govoriti: Meni je vseeno, ali sem hotentot ali Slovenec, samo da sem sit, tisti je prodal narod za skledo leče.
—	Ni vztrajen, kdor gleda, v katerem taboru je zanj bolj bogato pogrnjena miza in gre sebičen tja, ne glede na celoto. — Ni vztrajen kdor zbeži iz barke, ki jo tresejo viharji, in izpusti krmilo, da otme sebe, čeprav barka propade. Tako delajo podgane.
Tretja prepotrebna lastnost je — spoštovanje do discipline. Ideje ne vise v zraku. Nosilci idej so ljudje, so borbeni in disciplinirani vojščaki. Ideja zmaguje samo s temi. Naj je četa tudi majhna, naj borci trpe in padajo — ideje sovražniki ne bodo več ubili. Narodni delavec mora to disciplino priznati. Mora in sme zahtevati, mora so ji pa tudi ukloniti. Tisi i sebičneži, ki so demokrati še le tedaj, ko gre vse po njih volji, so slabi narodni delavci. In če ne gre vse po njih željah, ali če se jim nudi prilika za trenotni dobiček, pa to disciplino krušijo. delajo ideji žalostno uslugo. Koliko takih užaljencev je bilo že grobokopov narodnega, gospodarskega in prosvetnega dela. Discipliniranost narodnega delavca je velika, ko se tudi zoper svoje spoznanje vda volji večine. Če lak stori napako po volji večine, je ta iz discipline izvirajoča napaka le trdnejša opora discipline. Če pa grešiš zoper disciplino in narediš napako, si disciplino porušil in si škodljivec.
Narodni delavec mora imeti ludi jKigum in tem večji pogum, čim močnejšega nasprotnika (ma. Vsi tisti slovenski možje, ki so delali prosvetno. gospodarsko, organizatorično, |>o!itično od Gubca preko Prešerna, Levstika, Kreka so
Mladina vzklika slavljencu ob slovesu.
narodnega delavca, tihega značajnega za žrtve pripravljenega. Ob takem liku bomo lažje prodrli skozi naličje tistih zlaganih narodnih delavcev, po vsem svetu jih je dovolj, ki imajo po pet in deset mask v žepu in si nataknejo vselej tisto, ki je za komedijo, ki jo igrajo, najbolj primerna in koristna.
Kdo je narodni delavec? Pri širšem pomenu je vsak: on, ki orje grudo, ki koplje, obrtnik, uradnik za mizo, profesor na katedru, duhovnik na leči — prav iz del in vsega truda vseh teh se zgraja narodna kultura. Toda človeška priroda zahteva vidcev, prerokov in glasnikov. Vidci — umetniki so vrhovi, so luči, ki žare v vse plasti naroda. V teh izbranih možeh se je zgostila smiselnost, čuvstvovanje, izžarevanje kulturnih vrednot. Muka, borba celega naroda ni prižgala kresov, ki vedno gore. — Toda razen teh zahteva priroda množice vodnikov, močnih svetilnikov. Vedno, vse čase. Množici gre za kruh, gre za vzore in nazore, gre za delo, za otroka. Mora v morje življenja — danes in vselej — mora imeti svetilnike in krmarje. Borba, cesta, kruta vsakdanjost jih hoče — jih nujno zahteva. Kakor pa so redki vrhovi — geniji — tako so redki pravi narodni krmarji, zvesti voditelji. Za tako delo je treba poklica, ki ga dodeli nebo izmed tisočerih komaj enemu. In od tistega, ki je poklican, se predvsem zahteva, da se temu poklicu odzove in da je temu poklicu »vest
Ni hvale vreden zato, ker je dobil dar zn tak poklic, hvale vreden je. če je bil temu poklicu zvest. Imeli smo vrhove — Prešerna — Cankarja
—	kot umetnika — imeli moža Krekovega imena in dela — vsi so živeli po Prešernovem geslu: »Stanu se svojega spomni — trpi brez miru.« Talenti in geniji so bili — pa zaradi zvestobe do poklica — skoroda bosjaki. Nikdar niso oklevali med poklicem in osebno koristjo; temu poklicu zvesti mož mora za vsako ceno služiti samo celoti
—	nikdar svojemu dobičku. Ce pride do konflikta med osebnim in narodnim interesom, ne sme biti zanj ne hipa oklevanja. Kdor voli svoje ugodje in beži pred grenko čašo. ki jo mora piti vsak narodni delavec, ni naroda vodil, ta je narod zavajal. ta ni naroda reševal, ta je narod poguhljal.
bili v neprestani borbi .< premočnim sovražnikom Niso klonili. Tak pogum mora imeti \snk narodni voditelj, sicer nastane iz njega narodni valpet, ki gosj>odari navzgor z ukrivljenim hrbtom, navzdol pa z bičem.
Iz vseh teh lastnosti pa se sama posebi rodi še ena, neskončno potrebna za javnega delavca: Modrost. Tudi tedaj, ko zmaga, se zaveda, da je zmagala ideja in celota. Zato njegova modrost ne sme poznati nizkih lastnosti, ki so spremljavke šibkih lizunov, škodljivih javnih delavcev: to jp maščevalnost in denuneijantstvo.
Bratje in sestre!
Ni popoln ta lik javnega narodnega delavca, a v grobih črtah je podan. Mož, ki se ga danes spominjamo, je že štirideset let javni narodni delavec. Vdanost in zvestoba poklicu, ki ga je pozval iz, mirne duhovske službe v politični nacionalni in gospodarski vrvež, ta je brezprimerna. Celo zoper voljo svojega stanovskega predstojnika se je klicu odzval. Še danes je kot duhovnik čisio navaden kaplan. In vsa ta dolga leta je brez domu, brez miru in pokoja, v borbi z Nemci, v borbi s političnimi strankami, v večnih skrbeh, v nem in odgovornosti. Vdan in zvest poklicu za vsako ceno in najbolj vztrajen tedaj, ko je bila borba najbolj vročfi. V takih liorbah je pokazal poklicu največjo zvestobo.
Ko je bil narod najbolj navdušen ob dobi majske deklaracije, ko je šlo valovje za našo svobodo najvišje, tedaj so ljudje izpregali konje in Korošca samotež vozili. Takrat se mu ni zvrtelo v glavi. Smehljajoč se, nam je rekel: To se za človeka ne spodobi. Vem pa, dn bodo mnogi teli še pljuvali name. Toda zaradi lega ne pojdem v kot in se ne bom užaljen kujal. Doživel je pljunkov dovolj, pa doživeli smo tudi njegovo žilavo vztrajnost.
Ko je za majske deklaracije divjala nemška tolpa in ga psovala po vagonih, ko jo po tokavah bežal pred njo s shodov, ko mu jo vlada zaprla besedo, ko jo preživel par let neprestano v senci vislic, ko ga je cesar Kari s solznimi očmi rotil naj izda slovensko in jugoslovansko misel, je bil Korošec tisti, ki je imel poguma zadosti, da ni
e: Chlorodont
Stran 4.
»SLOVENEC«, dne 10. maja .1982.
Štev. 106.
niti trenotka okleval. In imel je pogum, da je držal v organizaciji disciplino, da je kajkrat zoper svoje mišljenje po demokratičnem načelu se brezpogojno uklonil večini, ne da bi bil zato užaljen. In ko so ga zasledovali, da bi se ga z atentatom iznebili in je celo vlada, ki ni bil z njo, odredila skrbno pažnjo za varnost njegovega življenja, smo so prijatelji tresli zanj. On pa ja mirno hodil svoja pota ter nam smehljaje se rekel: Javni delavec mora biti vsak hip pripravljen da pade kot žrtev za dobro stvar, ki jo brani. Ali je bil to pogum ali ne?
Dovolj. Kar sem povedal je zgodovina. Še to malo bo Korošcu odveč. Saj mi je sam rekel: Ne govori o meni, govori rajši o dobri stvari in ideji, kateri sem služil po svoji najboljši vesti in vednosti.
Ker je torej Korošec bil in jo še zvest poklicu narodnega delavca, zato tudi še danes kljub najodličnejšim državnim službam, nima svojega doma, ker ni iskal sebe, ampak korist in blagor naroda.
Bratje in sestre!
Za sklep še besedo naši mladini. Borbena jo, živa, podjetna, v nove sniori hoče. Prav ima. Toda eno jo prosim: Ne zaničuj v mladostni prešernosti onih oratorjev, ki so v trudu in znoju orali in prebili ledino slovenske kulture, da boš ti mladina sedaj lahko sedla na široki moderni traktor, ti rad i na kvadrih naše preteklosti, gradi slovensko akropolo, prosveti iu gospodarstvu, da bo naša Slovenija bratom na jugu preko Vardarja do valov Črnega morja, vedno zvesta, požrtvovalna sestra.
Jn ko bodo kresovi enajstega maja zagoreli po slovenski zemlji, naj pomnijo vsi onstran naših meja, lc i hočejo iztrebiti slovenski živelj in tudi drugi naj se zavedo, da so ti plameni, keru-bovi meči — stražarji slovenske kulture in samobitnosti, ki kličejo s pesnikom vsem:
Pustite to burko: Ta burka je stara že tisoč
let
Stavljenec prihaia
Markanlni nastop govornika, tehtne besede, ki jih je govoril, kakor bi govoril iz dušo vseh prisotnih, so vžigale od stavka do stavka nov ogenj v poslušalcih. Po vsakem stavku, po vsaki misli, so nastale v dvorani ovacije, ki so večkrat trajale tudi po nekaj minut. Ves čas so tisoči občinstva prekinjali govornika s soglasnimi medklici: Živel dr. Korošci'! Živel naš voditelj! Hog ga živi! Tako je!
Med tem je stalo zunaj na stotine in stotine ljudi, ki niso več dobili vstopnic. Od teh so sc nekateri razočarani vrnili na svoje domove, drugi pa — in teh ni bilo malo — pa so ves čas, od začetka do konca proslave trdovratno vztrajali na svojih mestih zunaj dvorane, pred vhodom in na cesti. Večina njih zato, da ne zamudi prilike osebno pozdraviti njega, ki mu je bila namenjena vsa ta svečanost. In medtem, ko so se stene Uni-onske dvorane med govorom pisatelja Finžgarja tresle in grmele od silnega navdušenja, medtem, ko se je odmev lega navdušenja veličastno razmahnil v širino iti višino — ob 11 je bilo — je res pridrdral avtomobil slavljenca in nestrpno pričakovanje ljudi je bilo poplačano z zadoščenjem. Navdušeni pozdravni kzkliki:
Ž 't
ive I dr. Korošec t Z i veli Slovenci l"
so zadoneli slavljencu nasproti. Desetero čvrstih mladih rok naših akademikov se je iztegnilo, si ga posadilo na rame in ga skozi špalir navdušenih nianifestantov v triumlu ponesli v dvorano.
Nepopisne so ovacije, ki so jih tisoči delali slavljencu. naše žene pa so obsipale dr. Korošca z dežjem cvetja. Komaj, komaj se je vihar navdušenja polegel, da je mogel slavnostni govornik nadaljevati svoj govor. Ob zaključku govora se je navdušenje zopet stopnjevalo. Občinstvo je uporabilo vsako najmanjšo priliko, da je vzklikalo dr. Korošcu in slovenski misli.
Sledile so tri umetniško dovršene pesmi, ki jih je pel zbor Ljubljane (»od vodstvom dr. Dolinarja in ob sodelovanju solistov gg. Gostiča in Ijikovira. Peli so Slovenec sem . ki jo je dvorana stoje ]*>-slušala, Ipavčevo Bodi zdrava domovina in Aljaževo pesem Triglav . Viharen aplavz pevcem in nove ovacije dr. Korošcu so sledilo ludi tem točkam.
Orkester je zaigral nato dr. Dolinarjev venček
Mlada pota . ki je ustvaril v dvorani prijetno narodno občutje. Ljubka točka jo bila, ko je priigral na oder v narodno nošo oblečen harmonikar, za njim pa jo prirajalo 7 slovenskih deklet, oblečenih v narodne noše. ki so zaplesale kolo ter končno ob-sule dr. Korošca s cvetjem.
Vihar navdušenja je vnovič vzplamtel po dvorani, ko je stopil na oder
dr. Korošec, da izpregovori
Komaj je slavijenee s kretnjami izprosil od na-fdušenih cestilcev malo odmora v ovacijah. da je mogel izpregovoriti nekaj besed v zahvalo:
»Prosim, da mi dovolite samo dve. tri besede, da se vam zahvalim. Slavlje. ki ga slavimo, ne velja toliko zame. temveč za vse po domovini, ki so bili in so zvesti svoji slovenski domačiji in zvesti slo-Tonski miselnosti. Nismo sc sestali, da bi slavili mene. ampak, da spoznamo: Ohranili smo pogum ln vztrajnost, nismo pa imeli klečeplaztva in ne malodušnosti. Tako gledam, tako mislim o današnji slavnosti. ila. je današnji dan dokaz, da šc nismo skopneli. Narod kljubuje viharjem! Zmaga bo naša!«
Vsa dvorana je med tem zapela... »Hej Slovenci .
K dr. Korošcu jc prihitela medtem akademska mladina, ki ga je ovila v narodne barve, kar je vsa dvorana pozdravila ponovno s plazom ovaoij. Po dvorani so zavihrale tribarvnice.
Pevci Ljubljane so zapeli nato Prešernovo Zdravico v Premrlovi uglasbitvi. Z globokim umevanjeni je dvorana poslušala mogočne akorde, izražajoče so v željo Bog živi ves slovenski svet!
Manifestacije dr. Korošcu pa še dolgo po proslavi niso hotele ponehati. Tudi iz dvorane jo navdušena akademska mladina ponesla dr. Korošca v Iriumfu. Manifestacije so trajale še dolgo tudi pred unionskim poslopjem.
Veličastno je potekla v Ljubljani proslava (50-letniee dr. Korošca. Pri proslavi je sodelovalo vse slovensko ljudstvo, ki jo dokazalo, s kakšnim ognjem, s kakšno ljubeznijo in s kakšno vztrajnostjo so oklepa svojih voditeljev. Današnja proslava jo zapisala važen datum v slovensko zgodovino.
Glasbene točke proslave
Slavnosl jo otvoril orkester z Griegovo I 'danostmi Uorufvico. Norvežan Grieg doživlja vso svojo glasbo, tudi koračnice, drugače kot mi. Nekaj severnjaško težkega, skoraj bi rekel mestoma bolestnega leži v tej skladbi. Le Remintja, zlasti na koncu, dajo trobila skladbi svetlejši značaj kol bi posijalo »olnce skn»i gosto severno meglo. Kot vse
ostale glasbene točke smo tudi to simbolično razumevali in zato nam je bila ljubša kol kaka bučna končnica po nemškem vzorcu. Fleišmanova V Gorenjsko i etrom se, po svoji obliki klasično zgrajena skladbu, ima v zadnjem času vodno večjo moč do naših sn- in je že skoraj poslala narodna himna. Pel jo je, kot tudi naslednje pesmi, pevski zbor Ljubljana pod vodstvom dr. Ani. Dollnurja. Svoje vrste skladba jc Emil Adamičeva »Ecce dolor.. V začetku bolestno otožna izzveni v zmagoslaven konec; bolestno razpoloženje pa večkrat presekajo veseli vzkliki. Pesem so na trobilu spremljali godbeniki dravske divizijske godbo. Moški zbor je Se zapel Ipavčevo Slovenec sem in Aljažev Triglav, mešani pa Ipavčevo Bodi :drava domovina. Kot solista sta sodelovala član kr. opere g. J. Gostič in kon-servatorlst g. J. Likovič. Orkester je še zaigral dr. Dolinarjeva Mlada pola. Ako bi bil orkester šte-vilneje zaseden, bi se skladba brez dvoma še bolj uveljavila. Sicer smo pa imeli priliko videti, kako so zlasti ljudje z delele kar požirali znane jim nie-
G. dr. Antona Korošca sem spoznal prvič v novembru 1. 1918. v Ženevi. Mislim, da sem med srbijanskimi politiki eden prvih, ki so se tedaj seznanili z r dr. Korošcem. Tedaj a»m v Ženevi izdajal list -La Serbiec, n g. dr. Korošec je prišel v Ženevo kot odposlanec Narodnega Viječa iz Zagreba v družbi pok. dr. Žerjava in dr. Molka Čingrije, da bi se sestal s predsednikom srbske vlade pok. Pašičeni ler se sporazumel o združitvi vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Najin sestanek v Ženevi, kjer sem imel zadovoljstvo, sprejeti g. Korošca na svojem domu, je bil prisrčen in prijateljski. Politični razgovori so bili čisto informativni, vendar me je očarala osebnost g. Korošca, njegova umerjenost, njegova pronicavost in tista velika narodna vedrina, ki jo je tako samozavestno izražal.
Dve leti kasneje I. 1920. v vladi pok. Vesničn sem imel čast in zadovoljnost, bili mlajši tovariš g. Korošca. Tedaj sem imel priliko, gledati ga pri
Jesenice, 7. maja.
Pred kratkim je Slovenec poročal, da se bo na Jesenicah v najkrajšem času uvedlo normalno obratovanja, ne da bi se izvršile predvidene redukcije. Ne vemo iz kakšnih virov je to poročilo t prišlo, kajti po najnovejših informacijah ne odgovarjajo resnici.
Informirani smo, da se bo reduciralo 250 do 300 delavcev, in to iz obratov v tovarni na Jesenicah. Nekateri obrati že delajo po 8 ur, največ pa samo 0 ur dnevno. Edino v obratih na Javorniku
Pet človeških
lodijo. Be plesno kolo s spremljevanjem harmoniko naj omenimo. Plesalke so nastopile v slikovitih slovenskih narodnih nošah. Za konci; jo šo Ljubljana zapela Premrlovo Zdravico. Tudi ljubitelji ljudskega petju so prišli Ua svoj račun. Toliko v leoriji pišemo in govorimo o ljudskem petju, navajamo razloge zanj iu proli njemu, praktično so pa vsa stvar no premakne veliko naprej in so no bo, dokler ne pride pobuda iz ljudstva samega. Nn tej proslavi sc jc to zgodilo in reči moramo, da je bil vtis ogromen. Teh točk sicer ni bilo na sporedu, prišlo so čisto spontano, zato so ludi učinkovale elementarno in zapustile v vseh srcih nepozaben vtis. Kako jo to valovilo po vsej dvorani, da se je tresla v svojih temeljih! Ob taki priliki odpovejo vsa učena glasbena merila, s katerimi sicer merimo druge skladbe in dokazujemo njihovo upravičenost ali neupravičenost; tu govori čista prvotna glasba, ki se ue da ukloniti v nobeno zakone. Takih užitkov si še večkrat želimo!	T.
pozitivnem državnem delu. Posebno me je presenetila prisebnost g. Korošca ob treh prilikah: meseca decembra I. 1920. ob uporu kmetov zaradi žigosanju živine, novembra ob podpisu rapallske pogodbe ter meseca novembra in decembra ob razpravi prve ustave, ki sem njen predlog izdelal jaz kot minister za konstituanto, kakor tudi ob izdelovanju začasnega poslovnika za uslavotvorno skupščino, S temi svojimi lastnostmi se jo dvignil nad svoje sodobnike iu se približal edino velikemu Ni. koli Pašiču.
Razvoj političnih razmer me je kasneje ločil o<l dr. Korošca in šele 1. 1927. za vlade pok. Velje Vu-kičevica sva zopet prišlo v stike.
Kot nasprotnik je dr. Korošec resen, dejal bi, nevaren nasprotnik. Kot politik se ne strinjam z mnogimi nazirattji g. Korošca, priznam pa, da je treba spoštovali to, kar ima g. Korošec v sebi, v svojem delu za narod in v svojih nedvomnih političnih in državniških sposobnostih. V tem oziru predstavlja g. Korošec narodni moralni kapital J vseh Jugoslovanov, kar je toliko pomembnejše, ker | imamo tako malo pravih državnikov.
Zato tudi mi Srbi sodelujemo s svojimi simpatijami pri proslavi g. Koroščeve 00 letnice. Od nje- j gove. delavnosti pričakujemo, da bo tudi v prihod- , nje usmerjena v krepitev naše narodne solidarnosti in v harmonično razvijanje Jugoslovanov iu ! vseh njihovih kulturnih, političnih in drugih spo- ; sobnosti.	t
so vsi delavci zaposleni, dela se 8 ur dnevno in ue bo redukcij.
Brez dela je sedaj okrog 500 delavcev, tedaj i bo po napovedani redukciji prišlo v poštev za delo ; še 200 delavcev, ostali pa bodo odpuščeni. Mod nji- i mi jih je nekoliko, ki so predlagani za vpokojile.v, . ostali pn bodo mlajši delavci, ki so bili zadnji sprejeti v delo. Želeti bi bilo, da se, kar smo že ope-tovano naglašali, upošteva ludi socialen položaj te- ' ga delavstva.
Dne 4. t. ni. se je podpisala tudi nova kolektivna delovna pogodba, ki ureja plačo in akordne i sisteme za vse obrale.	i
žrtev požara
Za zdrave in bolne
je bivanje v SLATINI RADENCIH, Prvim v razvedrilo, drugim za zdravje. Osem slovitih zdravilnih vrelcev služi tu za zdravljenje raznih bolezni. Edinstvene naravne oglji-kovo-kisle mineralno in železnate kopel ji. Bolni na srcu, ledvicah, presnovi in živcih najdejo tu zopet svoje zdravje. Julija in avgusta slalna godba, drugače priložnostni koncerti, kino, radio, obširna biblioteka itd. Prospekti v vseh pisarnah Putnika in od uprave zdravilišča.
Neurje s točo in požarom
Škofja Loka, 9. maja.
V nedeljo dopoldne ob pol 11 je s škofjeloškega gričevja prihrula nad naše mesto in okolico silna pomladanska nevihta. Nastala je prava tema, veter jo zabučal po ulicah in nulo se je med gromom in bliskom vsula sodra, ki se je takoj spremenila v gost dež, ki je dobre pol ure lil kakor iz škafa, tako da so bili na mali vsi kanali polni vode in prsti in niso mogli sproli vsega požirati. Strele, ki so neprestano švigale, niso prizanesle človeškim bivališčem. Ena jc udarila v leseno kočo g. Franca Freliha v Dorfarjih, v vasi, ki je tri četrt uro oddaljena od škofje Loke v smeri proti Kranju. lliSa je povsem zgorela, dasi so prihiteli gasit gasilci iz Bitnja, Žabniee, Škofje Loke, Sv. Duha in dasi jc dež curkoma lil na goreče poslopje. Gasilci so dosegli vsaj to, da so požar omejili le na lo hišo. Deževalo je nato v majhnih presledkih ves dan, neurje pa je krenilo v smeri proti Sv Joštu.
Če se pijan človek v koprive zvrne
Št. Jernej na Dol., 8. majfe.
Sedaj, ko imamo pomlad v našiti krajih, so večer za večerom vračajo iz vinogradov skupine veselih kopačev, ki, kakor škrjanček lepo, prepevajo in vriskajo, da doni in se razlega po vsej širni dolini. Vsakdo rad pohiti sedaj v vinske gorice, v bole hrame in zidanice, da tam ob kapljici rdečega cvička najde tolažbe in utehe svojim življenjskim težavam in bridkostim.
In kakor mnogi drugi srečni izvoljenci in izbranci, tako je bil pretekle dni od gospodarja tudi naš dobrodušni Janez po,vabljen, da sme pohiteti 7. veselimi kopači v solnčne gorice in and i tudi on okusiti in preizkusiti opojno pijačo.
Veselo je teklo vince, opojno se leskelalo v velikih vrčih in hrupni napoji in zdravico so donele v čast povabljenemu gostu, ki jo mogočno in košato sedel na stari stiskalnici v kotu.
Janez je pil, a kmalu je klonil njegov duh, da se je le šc zadovoljno smehljal in končno sladko zadremal na svojem vzvišenem mestu. — Ob večeru pa, ko je bilo žeji žo dovolj zadoščeno, so so veseli možje vračali na svoje domove in so tudi pijanega Janeza odpeljali domov. Pred domačo hišo so ga odložiti in samega prepustili nadaljnji usodi.
Mož jc lipal po zidu, se gugaje pomikal daljo in končno odprl neka vrata — — »Aha, zdaj sem doma,: je zadovoljno zamrmral sam pri sebi.
Vstani stara in skuhaj črne kave! Veš, grozansko me nekaj črviči in vije tu notri v želodcu!« — Toda, komaj je ponižno željo izrekel, žo ga jo nekaj, kakor z metlo udarilo po glavi, da se jo opotekel in zrušil po Irdih tleh. Zakolobaril je z rokama proti nevidnemu sovražniku, ujel in prestregel v zraku besno motovilo iu že spoznal v njem -— kravji rep. — (Hej ga šmenta, h kravam sem zašel,: je godrnjal in robantil Janez, nato pa po vseh štirih zapustil nečedni prostor in nehvaležne živali...
Dospel je preti hišna vrata; tolkel, klical, prosil - nikjer žive tluše, otl nikoder človeškega glasu. šlo mu je kar na jok, da se je milo ozrl proti nebu, holeč tako še nebeščanom potožiti svojo bridkost in nelivaležnost domačih ljudi. Pa ludi •/. neba ni bilo odziva, le svetlo luna jc strmela vanj iu se mu smejala in grohotala v pijani obraz. Ha je ves jezen povesil oči in odjadral na drugo stran hiše. Tam jo našel odprlo okno. Spoznal je, da bi se dalo skozi to odprtino priti v sobo k svoji dragi družini. Ves zadovoljen je slekel jopič, si zavihal rokave, se oprijel lesenih obojen in zavihtel kvišku... O joj, pa preslabe so bile roke, preveč vinske in okajene dušne in lelesne moči! Zdrknil je nazaj, med poljo pa zadel ob oster žebelj, da jo nekaj presunljivo resknilo in že so sc tudi na hlačah pokazale grozne posledice tnukepolne plezalne lure...
Pu junak ne odneha, tako tudi Janez ni! Drugič sc je zavihtel in pognal kvišku; pa zopet je priletel nazaj in omahnil v bujno zelenje in kamenje pod oknom... Zaječal je od bolečin, malo poležal, a že za vpil, skočil kvišku kakor od kače pičen in bil hipoma trezen. Skakal je po eni nogi, se drgnil po obrazu, obupno vil roke, vekal od bolečin in klical svoje tlragc na pomoč. Toda bridkosti niso minile, bolečine niso pojenjale; koprive, v katere je bi! padel, so storile svojo dolžnost, ga docela streznile in mu prepodile vinske duhove... Vekal je in kričal, dokler ni slednjič žena vstala in pogledala, kdo Iako razgraja pod oknom. Ni ga .s|ioz.nala v senci dreves, zalo je tiho, po prstih, pohitela po lonec mrzle vode in jo — neznancu — bušila v prepadeni iu obupani obraz... »Na, deden nemarni, boš pomnil, kdaj si lazil pod okni poštenih hiš in motil spanje krščanskim ljudem! — Pa jo zaprla okno in pustila svojega zakonskega druga samega v hladu in pokoju mrzle noči ...
Po dolgem tavanju okoli hiše je Janez končno izgubil upanje, da bi mogel prenočili v topli postelji; odšel je na skedenj in si lam na mehkem senu poiskal udobno ležišče. Pa ko je počival, je še daleč v noč razmišljal o svoji nesreči in o pekočih koprivah, ki so Iako blagodejno vplivale nanj in ga rešile iz krempljev hudih vinskih duhov. — Sklenil jo ta tihi večer, dn bo tudi v vrtičku ču-tiežno rože nasadil, da mu bodo v bodočih dneh lajšale in zdravile kronično vinsko bolezen, ki mu je, — po usodi bridki —■ že od ranega rojstva v knjigi življenja zapisana.
Iz Gospiča poročajo: Pretekli petek zvečer okrog 10 je začela goreti hiša Ludje Vujnoviča, logarja v Divoselu. Ker je bila hiša lesena in krita s slamo, poleg tega je pa še pihal močan veter, se jc ogenj bliskovito hitro širil in zajel tudi hlev. Hiša in hlev sta pogorela do tal, ž njima vred pa ludi vse. kar je bilo živega v hiši in hlevu. V hiši je spala logarjeva žena z dvema hčerkama, ena stara sedem, druga pa desel let, in petletni sin, dočim je drugi 14 letni sin spal no hlevu. Vseh pet je zgorelo. Logar Vujnovič se je ta večer slučajno delj časa zamudil v mestu in je Iako ušel strašni smrti. Pomagati ni mogel pri tej nesreči nihče, ker je hiša stala osamljena v
Roparski napad	j
pri belem dnevu
N« vrhu Gorjancev so trije lopovi nupadli dva sejmarjn
V soboto, dne 7. t. m. so jc vršil v Sošicah onstran Gorjancev semenj. Med drugimi sej-tnnrji je prišel tja tudi 52 letni miiznrski mojster Rangus Anton iz Stranjo pri Vrhpolju \ šentjernejski občini. Na sejmu sta sc dobila z ženo lesnega trgovca gospo Slavo Martinovo iz. Metlike, s katero sto imela poslovne zveze. Likvidirala sta nekaj računov in Rangus jc dobil ml gc. Marunove 5"50 Din gotovine. Zavil je nato v gostilno pri Štefanu, kjer je nekaj malega jedel in pil, ix>toni pa sc je okrog poldne odpravil proti domu. Pridružil so mu jo še 26 letni Korcl Blatnik, ki jo doma iz. iste vtisi in mahnila stu jo čez Gorjance, tez katere votli samotna gozdna pot proti n jihov i vasi. Prišla sto že tlo Breziku, ko naenkrat stopijo preti nju trije po obrazu črno maskirani roparji in s klicem »stoj!« namerijo pištole proti njima. Oba sejmarja sta so tega nenadnega nupuda zelo prestrašila, vendar pn sta sc hitro zbralo, sc obrnila in pričela bežati nazaj proti Sošicatn. Blut-nik je bil kot mlajši tudi urnejši iu jc hitro izginil iz.prod oči roparjem, ki so /o njim oddali ve o strelov, k sreči po ga niso zadeli. Rangus pa ni mogel tako hitro toči. poleg tega pu st: jc še telo spotltaknil ob korenine in jc pudel, kor je bilo zanj usodno. Roparji, ki jih je beg obeh sejmarjev razjezil iu ki so oba beguncu zasledovali, so planili na na tleli ležečega Run-gusa, še preden se mogel pobrati in so ga / naperjenimi pištolami obkolili'ter kričali: -Daj oiiio novači« Ker se je nekaj oltotnvijal gu jo eden roparjev brezobzirno in z veliko silo udari! /. ročajem svojega samokresa }ki glavi tako močno, da inn je prebil lobanjo na temenu, llangu.s se je takoj onesvestil, roparji so ga pu preiskali in mu vzeli ves denar v znesku ">50 dinarjev, srebrno žepno uro, žepni nož, steklenico slivovko in dozo, napolnjeno s isavskimi cigaretami. Vsega krvavega iti nezavestnega so potem roparji pustili nn mostu in jo odkurili. Čez čas sc ,}c Rangus vendarle prebudil i/ omotico in so s težavo privlekel v Sošice, kjer jo bil slučajno navzoč zdravnik dr. Skala, ki je ranjencu nudil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali domov, od tnm pa v bolnišnico usmiljenih bratov v K .indijo. O napadalcih so bili takoj obveščeni sošiški orožniki, ki so sc takoj po doli na zasledovanje za neznanimi roparji.
gozdu in daleč proč od drugih hiš, poleg tega je pa požar tako hitro divjal, tla je v 20 do 30 minutah ostalo otl hiše in hleva samo pogorišče. Takoj drugi dan zjutraj jo prišla sodna komisija. Ko so kopali po ruševinah, so našli v kotu hišne kleli zgorele ostanke uboge matere in dveh najmanjših otrok, ki so ob času požara gotovo trdo spali in se skupno z gorečo posteljo pogreznili v klet. Desetletno hčerko so našli lik pri vratih. Očividno je hotela ubežati strašni usodi, pa je bilo že prepozno. Na pogorišču hleva so našli zogljenele kosti 10 letnega sina. V hlevu je zgorelo šest glav goveje živine, en konj in več kokoši. Kako je požar nastal, ni ugotovljeno.
nali
Pri astmi in boleznih srca, boleči-v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi
----------,------, r -..... u^.--.....,
in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijalt in špecerijskih trgovinah.
Orkan v Slov. goricah
Maribor, 9. maja.
Nad Mariborom in Slov. goricami je včeraj popoldne nenadoma potemnilo nebo in med viharjem in bliski in med viharjem in bliski se je vlil strahovit naliv. V mestu iu okolici je napravil vihnr mnogo škodo; pometal jo opeko s streh, polomil vejevje na drevju, vendar je kmalu ponehal. Zato pa prihajajo tem žalostnejša poročila iz Slovenskih goric, kjer so jo vihar razbesnel v pravi orkan ter divjal Iako, da že lela in leta ne pomnijo take nevihto. Najhuje je bilo okrog Sv. Antona in okoliških bol mov. Raz outonovske farno cerkve jc odnesel opeko za polovico kritja. Marsikatera streha, ki je doslej tako čvrsto čuvala stavbo vseh nezgod, kaže danes žalostna rebro. Opeka je razmetana na-ol trog ler pobila, slamo je odnesla vihra Bog ve kam. Kozolci in Supe so se ponekod zaman upirali sili viharja ter so se naposled h hreščanjem iu pokanjem tramov udali ter so sesuli na kup. Najhuje pa je Irpelo ubogo sadno drevje, ki se je nahajalo baš sedaj v najlepšem cvetu, tltt so vse Slovenske gorice izgledale kot en sani cvetni vrt. Šo včeraj dopoldne so se polnila srca kmetov z veselo nado od pogledu na lc cvetočo gozdove — saj si še edino od sadja nekaj obetajo —, danes zjutraj pa je človeka zabolelo srce, ko se jo ozrl po sadovnjakih. Drevesa so izruvana in razmetana križem, druga so oropana najlepših vej, tla pa so pokrito s cvetjem, da izgledajo kot pisana preproga. Sila vetra je posnela z drevju cvetje, da štrie sodnj samo gole veje v zrak. Zelo velika je škoda, katero je povzročil vihnr na hišah in drugih poslopjih, ne dn pa se še zdalekn primerjati s škodo v sadovnjakih. Od vseh elrnnl sllskanega kmeta je. zadela sedaj šc vremensku nesreča ter mu uničila lepe nade i na boljšo jesen.
G. dr. Lazar Markovič o dr. Korošcu
Redukcije delavstva na Jesenicah
štev. 306.
Stran 5.
Ljubljana
Smrtna nesreča z revolverjem
Pomlad sca&teva
v obrambo vsled zimskega oblat ila pomehkužene kožo skrbno negovanje z
NIVEA-CREME
Nivea-Creme prodre vsled vsebujočega Eucerita globoko v kožo, hrani in krepi stanu je iu poživlja delovanje celic. Povzroča torej oni poživljajoči ini-puls, potom katerega poslane koža naravno gladka in dobi s tem dragocen, nežen in mladostnosvež izgled.
Nivea-Creme: Diu 5---22-—.
Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor.
Ljubljana, 9. maja.
Nocoj se je pripetila v Gregorčičevi ulici huda nesreča, ki je zahtevala življenje mladega dijaka. K svojemu prijatelju v Gregorčičevo ulico 5 je prišel '22 letni akademik Fedor Seuekovič, sin pokojnega dvornega svetnika Senekoviča, stanujoč v Gra-dišču 5. S prijateljem slu nekaj časa igrala na klavir, potem pa sta si ogledovala revolver. Oba sta bila trdno prepričana, da jo revolver prazen. Tovariš jo nastavil Fedor ju revolver na levo sence in dejal v mladostni šali: .Sedaj te bom pa ustrelil! Kes je sprožil revolver, toda na njegovo grozo jo res ustrelilo in krogla, ki je še ostala v revolverju,
Se do petka zvečer
oddane obleke v kemično čiščenje, plisi-ranje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno
do binkoštnih praznikov tovarna JOS. REICH
	■ 'i ' ;»"••.<};■'		v			
'■ > i* "	' V . • .					
KAJ BO DANES?
Drama: Zaprta. Opera: Zaprta.
Kino Kodeljevo, Ob 20.30 premjera zvočnega filma Čudovito mesto«. Globoko znižane cene.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bukarčič, Sv. Jakobu
0 Dve bolgarski pesnici v Ljubljani. Danes zjutraj dopotujeta v Ljubljano odlični bolgarski pesnici Liza Bagrjana iu Dora Gabe, ki se mudita že nekaj času v Jugoslaviji, da bi se seznanili s tukajšnjimi književniki. Pesnici bosta gostinji ljubljanskega Penkluba, ki jima priredi drevi večerjo v hotelu Unionu. Obe sla znani kot močni pojavi v sicer bogati sodobid bolgarski liriki, odlikuje ju velika izvirnost in izrazna sila. Vsaka je izdala že po več zbirk pesmi, ki so tako pri dosti strogi bolgarski literarni kritiki kakor pri ljudstvu, ki še intenzivno živi s svojimi pesniki, dosegli zelo odlične uspehe. Znani kritik in esejist Balabanov trdi, da sta obe pesnici, ki ju danes pozdravlja Ljubljana, lako močni, du zasenčujela pretežni del sodobnih bolgarskih moških pesnikov. — Želimo, da hi predstavnici bolgarskega pesništva odnesli iz Ljubljane najboljše vtise.
© Uspela dobrodelna akcija Rdečega križa. Včeraj med II in 15 uro se je vršila v mestu dobrodelna akcija Rdečega križu, to je nabiranje darov zn reveže. Akcija je uspela nad vse lepo. Po v-o m mestu je krožilo 10 avtomobilov. ki -o .jili dale na razpolago ljubljansko it.vrdke. \snk avto je imel poseben rajon v mestu, tako da so avtomobili obkrožili vse mesto. Na vsakem avtu so bili po en akademik, skavt in uslužbenec mestne občine, ki so [>o-Lirali darove. Pred avtomobili jc krožila po luestu posebna funfaru, ki jo je vodil g. ( viru. Pobirali so pri strankah, ki ,«o se že prej priglasile, pu ludi pri drugih, ki so sedaj prinašale darove. Ljudje so imeli darove zavite v zavoje. Teh dosedaj še uiso prešteli, cenijo pu. <la jih je bilo 000 do 700. V zavojih je bila obleka, perilo, čevlji, spodnja obleka, tudi po d ve obleki je kdo daroval. Bilo je prav le|x> gledati, kako so ljudje prinašali k avtomobilom darove in kako so jili na avtomobilu radostno sprejemali. Dobrih ljudi je v Ljubljani torej še vedno dovolj. Reveži in brezposelni pu bodo torej prišli do prepotrebnih stvari, ki jih bodo drugi z lahkoto pogrešali. — Avtomobile za nabiralno akcijo so dale na razpolago naslednje ljubljanske tvrdke: Dukič, pivovarna Union, Malo-želez. družba, Kolinska tovarna, Medič iY Zanki, Tomaž Mencinger, Anton Šara bon, Kujko Turk, Franc Slamič in Nickelsbacher A- Snierkolj.
0 Otvoritev razstave »Razvoj glasbe v našem narodu., bo v soboto, dne 14. t. in. ob II. dop. v veliki dvorani Narodnega doma. Glasbeni! Matica vljudno vabi zastopnike oblasti ter naših kulturnih organizacij, da se udeleže otvoritve razstave. Pripominjamo, da .se posebna vabila za to otvoritev ue bodo razpošiljala.
O Nov kavulir srnicam. .Srnjaček, o katerem smo pisali, da je i/.ginil z vrta gimnazije na Poljanski cesti, se ni hotel več oglasiti in ludi tisli, ki ve, knj je bilo / njim, tega ni po-
0B ZAKLJUČKU DRAMSKE SEZONE V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU F. Laiigcrja »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore«
František Langer zajema v svojih znanih dramskih delih snov iz življenju nižjih slojev, sirotinle, proletarijala, kjer je veliko dobrega, pa tudi veliko /,la. Njegova Kamela skozi uho šivanke- in Periferija sla šli zmagoslavno pot po vseh večjih odrih in sta pred leti doživeli svojo uprizoritev tudi ua mariborskem odru. V takšnem prerezu gledamo tudi življenje, ki ga podaja znameniti češki dramatik v trodejanski komediji Spreobrnitev Ferdinandu Pištore. Dočim pa ima »Periferijam neki priznak tragične usodnosti, je nad rob i 1 Langer v Spreobrnitvi: toliko sveže šegavosti, silua-cijske komike in pristnega Shavvjevega humorja, du ni prav nič čudnega, če je ludi ta Irodejanka žela uspeh povsod, kjer so jo uprizorili iu tudi na nemških odrih- Pri vsej tej nemoralnosti, ki jo s hudomušno humornimi ocvirki servira avtor, ko razkriva to življenje nižjih, dobi gledalec na zadnje vendarle vtis, da si niso li ljudje niii najmanj v svesli svojih pregreškov in da ravnajo lako iz nujnosti, v katero jih vklepajo dane okoliščine. In nemara jo bil celo pisateljev namen, da izkaže ob vsem tem, kar gledalec tukaj vidi in sliši, da so ti ljudje il dna v svojem jedru in bistvu vendarle dobri ljudje. Pa tudi žgoče persiflažo iu jedke satire je precej primešane.
Dejanje je pestro; posamezni prizori se prelivajo z bežno hitrostjo drug v drugega, tako da ni v dejanju niti najmanjšega zastoja in da je gledalec stalno in čvrsto priklenjen na tok dogajanja. Zgradili« komedije je dognana in precizna, kar zajam-čuje delu siguren uspeh. Nn kralko hi povzel zgodbo: Ferdyš PiStora jo mojster v vlamljanju blagajn
se je zarila Senokoviču v glavo. Ustreljeni mladenič se je zgrudil, iz rane pa sc mu je vlil curek krvi. Bilo je to ob 18.45. Domači, upajoč, da se bo dalo mladeniču še pomagali, so brž telefonirali po reševalni avlo, ki jo bil takoj na mestu. Toda reševalci so spoznali, da je nesrečni Senekovič že mrtev in so morali pust it i truplo tam. O si rašn i nesreči je bila obveščena tudi policija, ki je poslala tja svojo komisijo.
Strašna nesreča je polrla vse, ki so pokojnega mladeniču poznali. Pokojnik je bil marljiv .lijak in je pridno študiral. Najbolj pa je, umevno, polrla nesreča njegovo mater, gospo Olgo Senekovičevo, vdovo po dvornem svetniku.
vedul. Ali Zvonko in Micka in stari penzionist, ki so žalovali za srnjačkoin, sc bodo mordu sedaj potolažili. Prav tako vsi prijatelji te ljubke družinice srnic. Srnice so namreč dobile sedaj novega kavalirja. Prav zanimiva zgodba je s tem srnjačkoin. Saj bi kmalu tudi ta prišel ob življenje. V sredo zjutraj se je ob dolenjski progi pasel mlad smjaček, ki se je zatekel tja z Golovca. Tedaj pa je privožil dolen jski vlak in tega se je ubogi srn jaček tako ustrašil, da je stekel proti Gruberjevemu prekopu in po pobočju strmega brega zdrknil v vodo. Pogumno jc plaval do zatvornice, ki jc bila na pol odprta. Tam so ga zagrabili v rtinci in pogoltnili. Srnjačku je šla žc prav trda za življenje. Vendar sc je zopet dvignil i/, vodo. Tedaj stu ubogegu tsrnjačka zapazila neki moški in ženska in mu vrgla vrv. Srnjaček jc uganil, kaj je s to vrvjo, zakaj zagrabil je krepko za vrv in se pustil potegniti nu suho. Srnjaček je bil seveda močno spehan, tod« ostal je živ in se je kmalu opomogel. Star je približno poldrugo leto. Lastnik lovu jc ravnatelj dohodu rstvenegu urada g. Zupuii, ki sc jo takoj spomnil nesreče, ki je doletela dru-žinieo smie na Poljanski cesti in je srnjačka podaril gimnaziji nn Poljanski cesti. Tako so srnice dobile novega kavalirja in mi in vsi želimo, naj bi bila usoda temu srnjučku prijaznejša kakor njegovemu predniku. Srnjaček je sedaj še v hišici, da si malo opomore in da izgubi strah pred ljudmi. Kmulu pa ga bomo videli, ko se bo pnsel v družini srnic. Prejšnji srnjaček je imel sicer dvojne rožičke, ker jc bil dobro hran jen, ta pa ima samo enojne, toda upati je, da se bo tudi ta razvil v prav lepega srnjaku.
0 Marijin trg številka (i in Prešernov spomenik. Ljubljanico so začeli zopet obdelovati. Tvrdka »Slograd ■ je prevzela dela za poglobitev Ljubljanice in ob šentpeterskem mostu že začenja s pripravami. Tudi frančiškanski most bo kmalu jovsem obdelan. Razumljivo, da estetski čut Ljub-jančanov ne prenese zu dolgo času neobdelanih betonskih ploskev. Pristojni činitelji pa so pri vsem tem delu pozabili na mnogo hujšo napako, ki tako kazi sedaj že razširjeni Marijin trg Zdi se nam, da bi se že lahko začelo reševati vprašanje, zaradi katerega je žo steklo toliko črnila, namreč prestavitev Prešernovega spomenika. Pa resnici na ljubo bodi povedano, da kljub temu, da je ostal Prešeren osamljen na kameni t i pečini, ter zgubil se tisto bore ozadje, ki ga je imel, nima noben resen Ljubljančan nič proti temu, če ostane še par let lam. Če se že on noče umakniti, se mu bodo pa umikali Ljubljančani, ki bodo hodili čez spodnji most. Spoštujmo starost! — Vse drugačno pa .ie vprašanje Prešernovega dičnega »visavija — šl. 0 na Marijinem trgu. To ubogo skrpucalo je namenjeno človeškim potrebam, je hkrati trafika in menda še zasilno stanovanje. Krasno se prilega la koliba novemu mostovju. Ali ne bi bila prva dolžnost, da se še pred končno ureditvijo mostu izdelajo podzemeljska stranišča! Za reprezentativni most je še sedaj dovolj denarja, za odpravo tako škandaloznega stranišča in ureditev podzemeljskega pa ne. Stranišča pač lahko počakajo konec krize, saj imajo Ljubljančani še nekaj prav tako elegajil-nili prostorčkov.
0 Nesreča v Šiški. Včeraj popoldne, okoli 17.30, se je pripetila v šiSki resna prometna nesreča. Delavec Luka Avgust, zaposlen pri Janezu Useniku ua Rimski eesli 12. je peljal voz gramoza. Izza vogla pa je pridrvel neki avto. ki se je zadel v voz, lako, da se je truga z gramozom prevrnila. Avgust si je pri padcu zlomil desno uogo v členku.
0 Kolesa kradejo kar naprej. Zdi so. da bodo letošnjo sezono tatvine koles Sc bolj pogoste kakor prejšnja letu, ako kmalu ne pride obljubi jenu odredba banovine o registraciji koles in o uvedbi evidenčnih številk. Izpred Delavske zbornice je bilo ukradeno 800 Din vredno kolo. lasi Alojzija Modica. — Te dni pa je bilo ukradeno Imovin Ruparju izpred Kovačičeve gostilne nu Dunajski cesti 1200 Din vredno kolo.
0 Nesreča šolarja. Včeraj zjutraj je rešc-
in profesijonalni lat. S tem, kar nakrade, vzdržuje sebe ln očeta, nekdanjega kočijaža, ki so ga »avtomobili spravili ob kruli,. Pravkar je kanil navrtati blagajno v vili bankirja Rosenstocka, ko ga »zaloti požar. Zbeži in na begu se ga z vso čvrstostjo primejo ročice dveh otrok, ki ju je pestunja ob nastanku požara pustila na cedilu in ki se ju 1'i-štora zaman skuša otresti. Naključje nanese, da poslano Pištora rešitelj iu da ga zunaj pred vilo sprejme množica ljudi z nepopisnim navdušenjem. Pištora doživi sedaj nekaj, česar bi si ne bil nikdar mislil — policijski komisar, ki je imel s Pi-štoro večkrat posla v povsem drugih zadevah, mu sedaj čestila; njegova žena, s katero živita ločeno že osem let, se na mah pojavi pred Pištoro in s ponosom žene omenja njegov hrabri čin; bankir Rosenslock ga bogato nagradi v znak hvaležnosti; in celo predstavnika dobrodelne lige, profesor Ko-slerna in sestra Terezu ga posetita, občudujoč njegovo junaštvo in hrabrost. Stari grešnik Ferdyš Pištora poslane na mah središče vsestranske paž-nje. In zgodi se, da poslane po svojem junaštvu ideal sestre Tereze, ki se ne moro v dobrodelni ligi pred svojimi sestrami uveljaviti na noben drug način, kakor da si izmisli sila pestro zgodbo o svojem preteklem nemoralnem življenju, da pride njeno spreobrnjenje do tem vidnejšega izraza. Pištora, ki mu mlada, prikupna deklica ugaja, postane v trenutku ves drugi; tudi on hoče reševali grešne duše kakor Terezija ter posvetiti vse svoje življenje izključno dobrim delom. Njegov oče ne sme več piti; njegova žena Irmn, ki ji je Ferdyš zapravil ves denar, mora sedaj ostati pri njem in nc sme več nazaj na svoj dom, kjer ima na hrani in stanovanj u propadlo ženske; stari ruski knez, ki je iz reklamnih ozirov uslužben v neki kavarni kot natakar, ne sme več kvartati; njegovi bivši latinski bratci ne smejo več prestopili praga njegovega stanovanja. Ferdyš se je ves spremenil. In ko mu sestra Tereza še razodene, da je usmrtila lastno novorojeno dete. tedaj ie Pištora iz strahu, da bo
JM naznanila
Ljubljana
Pevcem »Ljubljane«. Drevi ob 8 pevska vaja celotnega zbora.
Vokalno-instrunicntalni koncert šole Glasbene Matice. Drevi točno ob 20 bo v Unionski dvorani vokulno-iiistrtliiientidiii koncert šole Glasbene Matice. Kukor že javljeno sestoji program i/ treh delov. V I. delu zapoje mladinski zbor 9 mladinskih zborov s spremljevanjeni klavirju. Zbore izvu.ju mladinski zlior pod vodstvom prof. šoncu, spremlja pu konzervutorist-kii Bo/ena Mucha. V II. delu nastopi klavirski ansambl iu sicer naj.prvo z Bachovim koncerte niza 4 klavirje osnioročno s spremljevmijein godalnega orkestra nato pu / Dvorakov im Slovanskim plesom — sest naj-tero ročno nu 4 klavirjih, III. del pa izvaja orkester. Godalni orkester šteje 40 članov, med njimi 14 I. violin. Najprvo izvaja Jerajeve tri jugoslovanske napove, zatoni Svendsenove švedske narodne popevke iu konečno Mozartove 3 plese zn muli orkester, kjer sodelujejo tudi nekateri člani opernega orkestra. Sestav sporeda je v vsakem oziru nu umetniški višini, imena obeli dirigentov pa nam jamčijo, du bo celotni spored odlično izvajan. Po skušnjah sodeč bi si skoro upali trditi, da šobi Glasbene Matice do danes Se ni dala tako odlične javne produkcije kakor bo nocojšnja. Zato obisk najtopleje priporočamo vfeiu, posebno pii starišem. ki imajo svoje otroke v Matični šoli in pn nuši nadebudni mladini, da jo lepo izvajanje navduši za sicer težki a izredno hvaležni glasbeni študij.
Krekova mladina. Pse družine in tlanstvo ponovni) opozarjamo na duhovne vaje, Ifi sc hudo vršile o U i lik o št i h t.")., 1ft. in 17. I. m. v l)omu dulior-nili vaj v Ljubljani. — l)o tedni ko sc prijavili šele z Jesenic in Hudejame. Kje su druge drutine? Vte <1(1. duhovne vodje naših Krekovih družin prosimo, da odbor družine o tem opomnijo. — Upoštevali bomo mogli samo liste prijave, katere prejmemo do 10. I. >n„ ker je število udeležencev omejeno. — Vsi udeleženci morajo priti v Ljubljano že n soboto ti. ninja do li zvečer, '/.glase se naj v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti 22, I. nadstropje, vhod Ji. — Odbor Centrale Krekovih družin v Ljubljani.
Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani imu svoj ustanovni občni zbor dne 22. maju I932 ob 9.30 dopoldne v prostorih Državno dvoru/redne trgovske šole v Ljubljani. Vabljeni vsi ubsolveivti(-inje).
Društvo Bela Krajina < v Ljubljani bo imelo v sredo, II. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji hotela Slon svoj redili sestanek. Prcduvul bo g. dr. Joža Rus o tipu belokranjskih incsl, po predavanju pu bo razgovor o nameravani razstavi belokranjskih vin. Dolžnost vsakega Be-lokranjca je, du se sestanka gotovo udeleži, vubljeni pu so tudi vsi prijatelji Bele Kruji,ne.
valili avto prepeljal v bolnišnico 12-letnega šolarja Jurija šušteršiča s Ceste uu loko 2". Deček jc v Soli padel tako nesrečno, du .si je zlomil levo uogo.
O Vlom v Strojne tovarne iu livarne. V lioči od sobote na nedeljo so neznani vlomilci vlomili v Skladišče Strojnih tovarn in livarn. Vlomilci so vdrli vrata, nato pu iz skladiščil odnesli 18 železnih t-esalk za ra/ii.i zemeljska dela. Scsalke so bile vredne okoli 4000 Din. Policija zadevo preiskuje, vendar |>a jc zaenkrat manjka še vsaka sled.
0 Domsko perilo, kopalne obleke, rokavice. nogavice, kupite najugodneje pri šterk nusl.Karničnik, Stari trg is.
0 Radi krize sem /.•> Binkošti znižala cene za 30%. — Koto Staut, Kolodvorska ulica IS.
morala pred sodni stol pravice, cclo pripravljen poneveriti zaupani mu denar, ki bi ga bil kot na-stavljenec pri bankirju RosenstOcku moral izročili banki. Tedaj pa mu Terezija razkrije, da si je zgodbo o pokvarjenosti in o deletovem umoru prosto izmislila, da bi s tem tem bolj pridobila na ugledu in spoštovanju in da bi z večjo uspešnostjo mogla vršiti poslanstvo spreobračalke grešnih duš. Končni zaključek je la, du se Ferdyš zopet spreobrnem, da sme oče zopet piti, knez kvartati, prva žena Irma pa, od katero se definitivno loči, zopel domov se vrniti; Tereza in Ferdyš sla v zaključni sceni na pragu novega skupnega življenja.
Delo je za naš mariborski oder izbral režiser .loško Kovič ter ga tudi režijsko izvedel. Njegova zamisel scenerije, opreme in celotnega miljeja, v katerem li ljudje živijo, je zelo učinkovita, plastična. Tudi prave moči je pritegnil ler jim odločil odgovarjajoče naloge. Sam je prevzel glavno vlogo Ferdinanda Pištore ter se v njej do višku prepri-čevalnosti razživel. Povsem skladno z delno sorodnimi potezami je oblikoval tega Pištoro po zusuuf-ku Bonaparta v M. Achardovi komediji Življenje je lepo -, tako da je la stvaritev mestoma zelo spominjala na Bonaparlo. Kraljeva je iz osnovnih potez le sestre Tereze uniela podčrtali najvidnejše značilnosti ter jih v odličnem oderskem prikazu uspešno razčlenjevali. V gibih in kretnjah ler sploh v celotnem zapopadku je bila Ferdjševa žena Iruui dobra in izvirna stvaritev M. Zakrajškove. Samo enkraten in skoro trenuten nastop v drugem dejanju je zadoščal Zaloznikovi, da izvede efeklen prizor v Ferd.vševeni stanovanju. V vso lo družbo zaide ludi blodnicn Kamila, ki ji je Starčeva dala ustreza,jočo odersko obliko. V upodabljanju fniila-linov, lumpacijev iu podobnega je Savinova na čvrslih tleli. To je bilo razbrati ludi topol ob njenem mladem tatu. V skladno ubranem odnosu do le ženske družbe so se uvrščali v svojih vlogah nosilci oslalih moških vlog. Pavle Kovič kot Ferdv-šev oče in Merlven kot ruski knez prištevata svoj
Francoski institut v Ljuhljuni opozarja na predavanje: ,L'art de vovuger . ki bo v petek. 13. t. m. ob IS v univerzitetni zbornici. Predaval bo /namenili francoski pisatelj in publiei-l Audre LicIitcnberger.
Veliki simfonični in /borovsko-ins|rumcu-talni koncert bo v soboto, dne 14. t. in. ob 20 zvečer v Unionski dvorani. Predprodaja v-lop-nie je v Matični knjigarni, natančni spored javimo jutri.
Maribor
SSK Maraton. Dunes trening plavalne sekcije zn obrne, jutri v sredo /n članice.
Gledališki uhonenti. j/med katerih mi nekateri s plačevanjem ubounmnu v velikem /u-stanku, naproša gledališka uprava, du čim prej IKiravnujo svoje obroke pri gledališki blagajni
CeS$e
:> Obrni zbor Gledališke družine KPD. V ne
deljo 8. I. m. ob 10 dopoldne se jo vršil v garderobi Ljudskega doma občni zbor Uledališke 'družine. () obilnem delu priča med drugimi odbnrni-škimi poročili jioročilo blugajnikovo, ki izkazuje nad 25.000 Din prometa. Pri volitvah je bil Izviljen za predsednika g. prof. Bitenc, ostali odbor p;, tvorijo gg. Mirko Močan, podpredsednik. Mili.a IV grajčeva, tajnica, Anton Koren, blagajnik. I.o V rabi, gospodar, Kari Golob, knjižničar, .loško .lurač in Anica Turkova, odbornika brez mandata.
■nr Občinski urad Celje e' lica nazi anja, da v četrtek 12. t. m. ves dan nt uradnih ur. ker se bodo čistili uradni prostori nskega urada. Pač pa se bo vršilo popoldne najavljeno cepljenje koz.
& Pes se je zatekel. Juvelirju Lečnlku na Glavnem trgu se je izgubil v soboto 7. t. m. mlad srednje velik črn pes (loberinatiskt pasme, ki čuje na ime Pazi. Pes se naj odda pri lastniku na Gluv-nem trgu proti nagradi.
r Tatvina kolesa. Delavcu Teržanu Antonu i/ Te ha rje v je bilo v nedeljo 8. I ni. popoldne med nogometno tekmo SK Trbovlje'SK Cel je na (1 lazi ji ukradeno skoro novo, rumeno pleskano moško kolo ukradeno. Kolo je znamke Peugeot in vredno 1700 Din.
& Nogometna tekma med SK Trbovljem >n SK Celjem v nedeljo K. t. ni. popoldne se je končala / zasluženo zmago SK Celja v razmerju 11:1 (2:0).' Rezultat je sicer nekako visoko izražen, a se ne more nič ugovarjati, da ne bi bil zaslužen. V preil-tekuii sla pomerili svoje moči rezervi SK Celja in SK Olimpa i/. Guberja. Tudi v tej tekmi se je moštvo SK Celja i/.kazalo kol močnejše. Zmagalo j,> z rezultatom 4:3 (3:0). Publike ni bilo ravno preveč.
Trbovlje
Utrgau cvet. V nedeljo so položili v grob sredi zelenja in mladega cvetja lOletno dijakinjo Anico Mrzelovo. Tovarišice iz Celja so jo spremile in Marijin vrtec je zapel dobremu Marijinemu otroku iu zvesti pevki v zadnji pozdrav. Naj cvete druiri Aniri pri Mariji večni niajnik, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Gasilski praznik. Naša štiri gasilska društva so proslavila svojega zaščitnika sv. Florijana v nedeljo na lep način. Zjutraj so se zbrali vsi gasilci pri rudniškem gasilskem domu in odkorakali najprej na pokopališče spomnil sc rajnih tovarišev, potem pa k sv. maši v župno cerkev. Po cerkvenem opravilu so imeli še skupno zborovanje. Pri vsem se je pokazala dobra organizacija naših gasilcev, ki so vedno budni in pripravljeni priti bližnjemu v stiski iiii pomoč.
Duševna kriza. Namesto da bi se vrnil k vojakom z dopusta, pa se je pognal v Savo v nedeljo zjutraj pri kolodvoru, ko je odhajal prvi vlak proti Ljubljani, mladi K., doma iz Njive. Mati vdova ga res ui mogla podpirati, res pa je tudi, da naša mladina ne upa pogledali trpljenju v oči, se bojazljivo umika in pri tem še huje pogreza v prepad. Večja ko materijelna je pa duhovna beda mladega rodu.
delež med najboljše, s čimer sta postregla doslej mariborski gledališki publiki v pestri galeriji svojih zamislekov. Dosledno profesorski uglašen iu prepoln pri proste lahkovernosti je bil Furijanov predstojnik dobrodelne lige prof. Kostema. In ludi Rasberger, Grom, Tovornik izvrstna natakarska maska! —. Haraslovič in Gorinšek so vsak po -veje v pripadajočem delokrogu prispevali k čim zli-iejši, enotnejši sliki uprizoritve.	- e.
KRALJESTVO BOŽJE it. S
Tudi v majniški številki je bogata vsebina, ki je na sicer nekoliko majhnem prostoru spretno zgoščena v najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo sodobnosti krščanskega Vzhoda, — Času primeren jc uvodni članek o Materi lepe ljubezni in svetega upanja, ki jc najtrdnejša vez med Vzhodom in Za-padom, saj Jo v mafniku tako vdano r.lavi katoliški Zapad ter Jo v vsem svojem življenju časte ločeni kristjani. — Prelat dr. Kovačič nam tokrat zopet poda novih pobud za češčenje škofa Slomšelta; dosegel bo čast oltarja le, čc si ga bomo sami izprosili z živo vero in neomajnim zaupanjem v goreči molitvi. Želeti bi samo bilo, da bi g. prelat mogel kmalu izdati celotno delo o Slomseku; s tem bi se šc veliko bolj vzbudilo zanimanje in zaupanje do božjega služabnika. Zanimiv in aktualen jc članek Vzhodni katoličani na Daljnem Vzhodu. Pona-zoruje ga pridani zemljevid v 4. številki, posebno se, ker predočuje sedanjo svetovnovažno sporno točko med Japonci, Kitajci in Rusi na Vzhodu. -Poleg Izčrpnih vesti s krščanskega Vzhoda jo posebne pažnje vredna rubrika na ovitku: Slovstvo. Urednik nas opozarja na najvažnejše pojave in neko nenavadno gibanje pri n/i".ih pravoslavnih bratih. — Vsa številka napravija na bravca enoleh vtis. Sploh pn utrjuje Kraljestvo božje vedno bolj irepričanje o važnosti ciril-melodijske ideje, ki ji lo treba posvečati več Zanimanja.	A- - -č.
Štev. 106.
Dnevna kronika
Javna zahvala
Jesenice, 8. maja 1932.
Nekaj dni manj ko dva meseca je bila pretežna večina jeseniškega delavstva brez vsakega dela
in zaslužka. Okrog 500 pa jih še vedno čaka, kaj l,o z njimi. V nekaterih obratih K1D se obratuje normalno, t. j. 8 ur. največ pa skrajšano 6 ur dnevno.	.
Želimo, da l>i se ležki dogodki zadnjih dni nikdar več ne ponovili. Strašno je, ako je delavstvo oropano edinega, kar ima — dela«, s katerim si služi vsakdanji kruh. Rane. ki so bile s tem zadane delavstvu, še dolgo ne bodo zaceljene.
Ako bi ne bilo dobrih src, ki so takoj, čim so prejeli prošnje Prehranjevalne akcije skupine kovinarjev .IS/ Jesenice . pomagali z denarnimi prispevki in darili v živilih, hi bila beda našega delavstva še hujša.
Vsem darovalcem, ki so se na katerikoli na-■in odzvali nnžemu klicu in tako dejansko pomagali lajšati brezposelno gorje številnim družinam, izrekamo v imenu prizadetih, kakor tudi podpisanega odbora našo najprisrčnejšo zahvalo. Bog pla-,-.aj! _ Za Prehranjevalno akcijo skupine kovinarjev ,ISZ Jesenice : Gasser Albin, s r„ predsedniki Križman Andrej, s. r„ kaplan.
Žalostno življenje -
zaiostna smrt
Krvav obračun z motiko in puško. *	Maribor, 9. maja.
Krvav dogodek je zaključil v noči na nedeljo v Sv. Benediktu v Slov. goricah razmerje, o katerem se je v kraju že dolgo govorilo, da se ne ho dobro končalo. V Bačkovi, občina Drvanja, živi vdova Magdalena Ješovnik skupno s svojim sinom Janezom. Pri Ješovnikovi je služil za hlapca Jožef Belci, znan izzivač. Med hlapcem in vdovo se je razvilo razmerje, ki je dalo okolici obilo povoda za govoričenje, sina pa je silno bolelo. Med hlapcem in domačim sinom je bil radi tega prepir na dnevnem redu — nista se mogla živa videti. Sin se je trudil, da bi hlapca, ki je tako samolastno nastopal ter gospodaril na njegovem domu. izpodrinil pri materi, toda bilo je zaman. Preteklo soboto je prišlo med obema zopet do običajnega spora, ki je dosegel zvečer ob pol 10 svoj višek. Belci je navalil na sina svoje gospodinje z motiko, ta pa je zagrabil za puško ter v nepremišljeni razjarjenosti sprožil. V strelu se je Belci opotekel smrtno zadet. Dejanje je Janeza Ješovnika v hipu iztreznilo ter je izprevidel vse žalostne posledice. Sam je šel ter se prijavil orožnikom, ki so ga odgnali v zapore okrajnega sodišča v st. Lenartu. Med prebivalstvom pa je vzbudil dogodek mnosio razburjenja.
Koieriar
Torek. 10. velikega travna: Antonin. *kof: Janez A v i I j.
Sovi grobovi
-f- V Gradcu je ^ nedeljo umrl znani ljubljanski trgovec a. \nton •škof. Truplo IkkIo prepeljali v I j n bi ju no, kjer bo pogreb \ sredo, j II. t. m. ob 5 popoldne izpred pokopališke kapelice pri Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalu-I joči m naše iskreno sožalje!
•f V Stol)u pri Dom/.nlah je družini ■». trgovca Franca Vtdelija kruta smrt iztrgala tri in pol letno hčerko Milenko. Pokopali jo bodo v sredo ob 4 po|K>ldne. Žalujočim staršem naše iskren sožalje!
-f- V Ločah pri Poljčanah ie po daljšem bole-hanju umrla znana posoetnica ter dobrotnim duhovnikov in revežev Terezija H a b j a n , p. d. Gaj-ska v 64. letu siarosti. Naj počiva v miru!
Osebne vesli
= Poroka. V nedeljo S. maja sla se poročila v Kropi g. Avgust Grošelj, poročnik fregate v Divuljah pri Splitu, in gdč. Sabina Zupanova. Ženin je sin pok. g. Grošlja. uslužbenca Jugoslov. tiskarne, nevesta pa hči g. Zupana, ravnatelja do-hodarstvenega urada v Ljubljani. Bog daj srečo!
Ostale vesti
_ Loterija v korist brezposelnim. Pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra prireja »Jugoslov. društvo za ruvanje narodnega zdravja« v korist brezposelnim, dobrodelno loterijo. Loterija je priporočena po ministru za socialno politiko in narodno zdravje in ministru za kmetijstvo. Opozarjamo društva in vso javnost na to loterijo s priporočilom za čim večji odjem teh srečk. Srečke po 10 Din se bodo dobile pri socialno političnem uradu mestnega načelstva v Ljubljani.
—	Sestra angleškega kralja v Banja Lnki. V nedeljo se je pripeljala v Banja Luko sestra angleškega kralja, vojvodinja Manchestorsko v spremstvu svoje hčerke in dvorne dame. V mestu so ji priredili lep sprejem. Po|x>ldne se je odpeljala na Pli+vička jez<era.
—	Pcvovodje in predsedniki ljubljanskih in okoliških pevskih društev se vabijo na važen sestanek, ki se bo vršil v sredo, dne 11, t. m. ob 18 v sobi št. f) Glasbene Matice. Pogovor o festivalnih prireditvah in obveznih nastopih Uprava župe J. P. S. Ljubljana.
—	Hud vihar v Zagorju. Pravi ciklon je divjal v Zagorju v nedeljo med 11 in 12, ki ga je spremljala velika nevihta. Ker se je v nedeljo vršilo birmovanje, je napravil vihar precej škode trgovcem, ki so prodajali na stojnicah pred cerkvijo. Več trgovcem je vihar prevrnil stojnice z vsem, kar so prodajali, nakar je uničevalno delo pospešila še nevihta. Nekega trgovca je doletela nenavadna nesreča. Vihar mu je prevrnil stojnico in mu odnesel papirnati denar, ki ga je imel na stojnici. Vihar je bil tako hud, da je iztrgal zastavo, ki so visele raz strehe in jih pometal na tla. pri tem je metal opeko in pobijal šipe.
—	Nesreča francoskega letala. Preteklo nedeljo je nad I?rod ob Savi priletelo francosko letalo. Zaradi hudega vetra se ni moglo spustila mi tla, posebno še. ker ni moglo najti letal'šča. ki je še vodno pod vodo. Celo uro je letalo križarilo nad Brodom. iskajoč mesta, kjer bi se spustilo nn tla. Končno je pristalo nu neki livadi. Letalo se je zaletelo v jarek in se prevrnilo. Pilot in dva potnika so hudo ranjeni. Prepeljali so jih v bolnišnico
—	V Zdravstvenem domu kraljice Marije v št. Vidu nad Ljubljano se otvori javno kopališče v četrtek, dne 12. maja t. I. Vrstni red je sledeč: Vsak četrtek od do 20. za ženske, vsako soboto od 14. do 20. za moške. vsako prvo nedeljo v mesecu od 7.30 do 10.30 samo /a ženske. vsako tretjo nedeljo v mesecu od 7.30 do 10.30 samo za moške. Perilo in milo je orinesti
s seboj. Proti primerni odškodnini je dobiti perilo in milo tudi pri hišnici. Cene za kopelji so tele: Skupna kabina s prhami Din I.—. ]xi-samezna kabina s prho Din 3.—, Banja s prho Din 6.—. Vstopnice jt: dobiti pri sestri oziroma tudi pri hišnici doma. Banja s prho je pa po-sotnikom na razkolago tudi vsak dan izven gornjega reda razon nedelj in praznikov proti plačilu Din tO.—, ker je treba za to posebej kuriti. Naročiti je eno uro naprej.
—	XXXII. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v četrtek, dne 19. maja t. 1. ob 7. zvečer v mali zborovalnici Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovvnova ul. 10 pritličje.desno. Dnevni rod: t. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1932. 7. Samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu p redsedstvu.
— Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josei« gren-čici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Josef« voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Z hleva je padel. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 8-le t nega Jožeta Dre.šar ia, sina posestnika iz Mavčič 14. {'adel je v nedeljo zvečer s hleva in si poškodoval levo roko.
—	Ženska nošn zahteva obutev, ki omogoča elegantno lahko hojo. Ženska poletna opanka •Maja« pristoji vsaki nogi in vsaki obleki.
—	Slavospevi pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, Pravkar je izšln nova skladba z naslovom »Slavospevi pri procesiji sv. Rešnjega Telesa« /a sopran, alt, tenor in bas. Zložil Josip
I.avtižar.	Rateče—Planica. Dobiva se pri skladatelju in v knjigarnah. Cena 10 Din.
Bakrene, medene in aluminijasto predmete izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana. Za Gradom 9
Nedel*$bJ šport
Ena sama tPkma še ,pa bo podzvezino prvenstvo končano. Dolgo je trajalo, in našim vodilnim klubom tudi nov način prvenstvenega tekmovanja ni prinesel pričakovanega uspeha. Slabo izpeljano prvenstvo je zavzelo vse termine, kot prejšnja lela star način tekmovanja. V predzadnji tekmi je močno oslabljeno moštvo Ilirije s precej sreče odpravilo Maribor s 3:0. Preostala tekma Ilirija:Primorje sedaj ne more več spremeniti tabele. Ilirrn jc definitivno prvak Slovenije, Primorje je na drugem, Maribor pa nn tretjem mestu. Čeprav sta se sestali v nedeljo dve naši najboljši moštvi, gledalci z igro niso bili zadovoljni. Maribor, ki je bil v premoči, je igral Snblonsko in ni moge' doseči • speha. domače moštvo je bilo pa tako sestavljeno, dn je sploh čudno, da so zabili gol. Mariboru še veliko manjka, predno bo mogel tekmovati z moštvi. ki imajo rutino. Sodelovanje v državnem prvenstvu bo gotovo veliko koristilo, čeprav ne bo dosegel uspehov
Od ostalih nogmetnih lekem bi omenili zmago tlermesa nad Jadranom s 4:0. Hertnes je brez-dvoma naše najboljše prvorazredno moštvo. Slaba stran je edino nestalna forma, enkrat zaigrajo prav dobro, zato pa drugič tako. kot začetniško moštvo.
V	Mariboru so Inhkoatleti tekli za Shellov pokal. Prvotno se je ta prireditev vr" iln v Ljubljani. Radi žalostnih razmer, ki so bile v lahki atletiki, je bilo tekmovanje preneseno v Maribor, kjer se vrši v najlepšem redu. Tamkaj klubska rivaliteta ne uničuje športa, pač pa spodbuja k agilncmti deln! V nedeljo je zmagala štafeta Rapida pred Železničarji samo z dvema sekundama naskoka.
V	soboto se ie vršilo tudi zborovanje Ljubljanske zimsko-sportne podzveze. Zborovanje, katerega se je udeležilo od 18 klubov 14, je poteklo v najlepšem redu in harmoniji. Zborovp.nje je vodil dr. Kuhelj, ker je predsednik Gnidovec obolel. Tajniško poročilo je podal Mnhkovec, ki je orisal delovanje klubov v pretekli sezoni. Najmirljiveja je bila zopet Ljubljana, ki je priredila 14 tekem. Takoj zanjo je smuški klub Logatec (7). kar je pač dokaz, da se tudi na Notranjskem smuški šport lepo razvija. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen stari odbor z Gnidovcem in dr. Kuhljem na čelu ter Mahkovcem kot tajnikom. Važen je sklep, da bo odslej poihTcza prirejala svoje prvenstvene tekmo na teritoriju svojih klubov in no več na Onronj-skem. S tem, da smo dobili v Kamniku skakalnico, je to omogočeno. Članom ljubljanske podzveze je treba dati priložnost, da sami organizirajo prvenstvene tpkme.
Klub akvaristov v Ljubljani vljudno vabi svoje člane in prijatelje na sestanek, ki je sklican dne
II.	t. m. ob 20 v Prešernovi sobi restavracije pri Novem svetu na Gosposvetski cesti. Predsednik kiti ha c. Savinski bo obenem predaval o akvaristiki.
Radio
fro&rami Hartro-Uiibliana i
Torek. 10. mnja: 11.30 šolska ura: O volji
—	dialog (Pero llorn). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Otroški kotiček, Mancn Komanova. 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. I. Grafeiinu-r Nemščina. — 20.00 Produkcija šole Glasbene Matice. Dirigira prof. Sonc in prof. Jeraj (prenos iz Unionu). — 22.00 Cas. poročila. — 22.15 Salonski kvintet
Sreda, 11. maja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Dr. N. Preobrnženskij: Ruščina — 19.30 Literarna ura: Iz Bczručevih šleskih pesmi (čita čl. nur. gl. g. Ciril Debevec)
—	20.00 Glasbeno predavanje (L. M. škerjanc)
—	20.30 Koncert dveh klavirjev, igrata gg. Gal-latia in Krmpolič — 21.30 Samospevi tenorista g. Josipa Ferlfina. — 22.00 Čas. poročila — 22.15 Salonski kvintet.
Poizvedovanj
Ženski otroški dežnik je bil najden v nedeljo na Cankarjevem nabrežju, prislonjen na roleto Lu-kičeve trgovine. Dobi se v naši unravi.
Naših 159.003 bralcev - Vaša trgovina!
Poleg 16 nagrad Vam inserentom smo pripravili 82 nagrad v vrednosti 7800 Din /,o bralce. Tako bo zopet 150.000 „Slovenčevih" bralcev z nenavadnim zanimanjem prebiralo Vriše inse-inte v .Slovencu". In to ravno za velesejem v dneh 29. maja, 2. in 5. junija, ko velja že itak inserirati! Več v četrtek 12. maja !
Eden izmed sto tisoč odjemalcev

Maribor
SOletmce Kršč, ženske zveze
Maribor, 9. maja. Trideset let dela ze krščanske ideale je slavila ! včeraj mariborska krščanska ženska zveza. Proslava je pokazala, kako važno in veliko je bilo to delo in kako pomenljiva je naloga organizacije za krščansko življenje našega mesta. Cerkvena proslava se je vršila dopoldne s svetim opravilom, katerega je opravil lavantinski viadika dr. Karlin. Popoldne pa je združila akademija v veliki dvorani Narodnega doma številne in odlične prijatelje organizacije. Udeležili so se se akademije knezoškof dr. Andrej Karlin, pomožni škof tir. Tomažič, stolni župnik msgr. Umek, ravnatelj dij. semenišča dr. Mirt, magdalenski dekan Stergar in še mnogi drugi cerkveni dostojanstveniki in odlični delavci na polju krščanske prosvete.
Praznično in vendar domače razpoloženje je vladalo na prireditvi, katere program je bil izbran skrbno in primerno SOletnemu jubileju in hkrati Materinskemu dnevu, katerega je proslavila | zveza skupno s svojim jubilejem. Godba katoliške ; omladine, ki je na prireditvi vneto sodelovala, je , zaigrala v otvoritev primeren komad, nakar je stopil na oder mnogozaslužni duhovni vodja zveze prof. Pavel Živortnik. ki je pozdravljal odiične po-setnike prireditve ter nato v globoko zasnovanih besedah proslavlja! delo organizacije in onih, ki so njenemu prospehu posvečali vse svoje moči. Besede, ki so na vse vidno učinkovale, so bile spre-
jete z velikim odobravanjem. Sledila je učinkovito podana prigodna deklamacija Ob tridesetletnici Krščanske ženske zveze«, nakar so magdalenski cerkveni pevci pod vodstvom pevovodje Hauptmana upravičeno dokazali, da ne uživajo zaman slovesa enega najboljših naših cerkvenih pevskih zborov. Deklamaciji <Maj< je sledila ljubka iu prisrčna otroška enodejanka Otroci in pomlad«. Vedro in živahno vrvenje malčkov na odru je našlo veselega odmeva v dvorani. Požrtvovalna mariborska javna in kulturna delavka ravnateljica Antonija štupca je v toplo srce in globoko katoliško prepričanje raz-odevajočih besedah vzpodbujala članice na delo za vzvišene cilje. Petju in deklamaciji Mati vseh mater« sledeča enodejanka »Materin god« je podčr tavala lepo in primerno pomen materinskega dne Akademijo je zaključil nastop magdalenskih pevcev in gotlbe Katoliške omladine. — Vse točke spore da so bile sprejete z viharnim odobravanjem ob činstva, ki je obširno dvorano napolnilo do zadnje ga kotička. S posehnitn navdušenjem je bilo spre jeto obdarovanje s šopki kot skromnim priznanjem za veliko delo, katere so prejeli med drugimi prof Živortnik in gospa Baumanova. Ti lihi in skromni tvorci velikega in plodonosnega dela nn polju kršč prosvete in kršč. dobrodelnosti so dobili včeraj do-Ifaz, da je njihovo delo našlo polno priznanje ter da lahko računajo v bodoče še z večjim razumevanjem in pripravljenostjo mariborske javnosti.
□	Za pomočnika kletarskega nadzornika Dravske banovine s sedežem v Mariboru je imenovan g. Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v pokoju.
□	Konoc gledališke sezono bo v četrtek, dne 12. ma>a. Jutri v sredo se poslovi od mariborskega gledališkega občinstva odlični režiser in igralec Djnka Trbuhovič. ki je plodcmesno deloval skozi dve sezoni na mariborskem odru. Odhaia v Berlin, kjer si bo izpopolnil svoje odrsko umetnostno izobrazbo. Poslovimo se od njega z vso prisrčnostjo in polnoštevilno!
Q Študentje so se dobro odrezali pri nedavni uprizoritvi Nnšičevoga Narodnega poslanca« ter želi od strani hvaležnih gledalcev in poslušalcev obilo prisrčnega priznanja. Drevi pa bo v dvorani Zadružne rrospoilarske banke ponovftcv te znamenite komedije.
H Or^žniški uprkojonci so na svojem nedeljskem občnem zboru pri Sen iri obravnavali važna stanovska vprašanja v zvezi s težkim materialnim položaj m v katerem sg nahaja danes upokojen-stvo sploh Odobrilo se je delovanje odbora za preteklo poslovno dobo ter je bil na novo izvoljen v glavnem dosedanji agilni društveni odbor s požrtvovalnim večletnim predsednikom g. Princlom na čelti._
[~1 Boben... Dne 13. iulija se bo vršila pred okrajnim sodiščem v Mariboru dražba nepremičnin k. o. Leben. vi. št. 1. Cenilna vrednost znaša Din 921.219.30, najmanjši pnnudek Din 616.116.20. — Dne 10. jtmija se bo vršila istotam dražba nepremičnin. zem. knjiga Grajski marof, vi. št. 269. Cenilna vrednost znaša Din 343.962.13, najmanjši po-nudek Din 172.000
□	Kaj bo z društvom stanovanjskih najemnikov? Mariborski stanovanjski najemniki postajajo nervozni, kaj bo z njihovo organizacijo, ki se snuje že toliko časa. pa še sedaj ni prišlo do ustanovnega občnega zbora. Ako bi obstojala organizacija najemnikov kot taka, bi se dalo nedvomno več doseči v boju za znižanje najemnin. Kakor smo zvedeli. 6e delajo snujoči se organizaciji razne težko-če. Tako so bila pravila društva že dvakrat poslana v potrditev na bansko upravo, pa obakrat so bila zavrnjena.
□	Maratonci so kaveljni. V nedeljo so bile v dvorani Zadružne gospodarske banke tekme v ro-koborbi za prvenstvo Dravske banovine. Tekmovanje je organiziral tukajšnji SSK Maraton in se. je udeležila tekmovanja tudi Ilirija po Grobovšku in tukajšnji SK Železničar. Maratonci so odnesli 20 točk. Železničarji 3. dočim se Ilirijan ni mogel plasirati. V polutežki kategoriji je zmagal Vidic nad Geršakom (oba SSK Maraton), v srednji Pirher (Maraton) nad Perhavcem (SK Železničar). V kategoriji \velter so se plasirali: prvi Fišer. drugi
Stevo, tretji Vrbič. vsi trije Maratonci. V lahki prvi Gobec, drugi Kemperle, tretji Fučkar, Četrti Divjak, vsi od SSK Maratona. V kategoriji pantam si je priboril prvenstvo Železničar Lobnik, drugo mesto Maratonec Brcko, tretje Maratonec Tavčar, j Sodil je delegat težkoatletske zveze iz Zagreba g. Richter. ki je ob zaključku tekmovanj izročil maratonskemu zmagovalnemu moštvu lep venec v znak priznanja od strani zagrebške zveze. V žiriji so bili dr. Wankmliller, dr. Valoveč, dr. Pihler, Fišer in Aljančič,
G Nevihta je prekrižala načrte našim poštarjem. Na Trgu Svobode je bilo že vse pripravljeno zn tombolo, karte že razprodane in številna množica mariborskih srečolovcev je že v duhu spravljala lepe in naravnost dragocene številne dobitke, ko se je razbesnela nenadoma nevihta ter prekrižala vse lepe račune. Tombola se ni mogla vršiti ter jo preložena na nedeljo 22. maja popoldne.
O Proti grdi razvadi. Od nekaterih mariborskih gospodinj smo dobili ostre pritožbe proti grdi razvadi, katero uvajajo številne obiskovalke trga. Navada segati s prsti v lonce s smetano in jih potem oblizovati ali pa broditi po škafih zelja z rokami, otipavati meso itd. je vse prej kot higi-enična in lepa, toda žalibog je zelo običajna. Mislimo, da bodo vsa tozadevna opozorila zaman; bilo bi treba pač najti načina, da se tako nehigienične in grde razvade odpravijo na učinkovitejši način.
□	Zapuščina v konkurzii. Konkurz je razglašen nad zapuščino 15. januarja umrlega posestnika Stanislava Simoniča iz Mihalovcev na predlog ku-ratorjn. Aktiva znašajo 85.389.90 Din, pasiva pa Din 254.472.55. Termini so 14. maja, 10. in 11. junija.
□	Po strupu je segla. V Jelačičevi ulici v delavski koloniji je segla v napadu obupa 31 letna šivilja H. K. po steklenici z lizolom ter izpila smrtonosno tekočino. Ozadje nepremišljenega dejanja je iskati v bolezni, radi katere je iskala že pomoči v bolnišnic', pa so jo morali radi prenapolnjenosti zavrniti. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnišnico, kjer so ji z naglo pomočjo rešili življenje.
O Otrok padel s pnega nadstropja. Kar kri
je zledenela včeraj prebivalcem Vojašniške ulice, ki so bili priča strmoglavljenju malega triletnega dečka s prvega nadstropja na ulični tlak. Sinek jetniškega paznika Dekortija se je igral pri materi v kuhinji, nato pa ga je zaneslo v spalnico. Otroška radovednost ga je spravila na okno. malo se je preveč nagnil in že je štrbunknil v globino. Dpca pa ima povsod srečo in tako je tudi ta padec potekel samo z neznatnejšimi odrtinami in praskami in obilo strahu. Dečka je reševalni oddelek prepelji! v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so še vse kosti cele.
Morilec ob aretaciji. Ruski zdravnik dr. Pavel Gorgulov, ki je umoril predsednika francoske republike, je bil takoj po atentatu prijet. Policija ga je s težavo rešila, da ga množica ni linčala.