Štev. 89.
V Llnbljanl, v sredo, dne 19. aprila 1911.
Leto XXXIX.
= »zelja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol lota „ . „ 13-— za četrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Homčljo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35"—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en mesec „ . „ 2*—
V	upravi prejeman mesečno K l-EO
===== Inserati: =====
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
: Izhaja:;
vsak dan, lzvzentil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
KS' Orodništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/111. Rokopisi so ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravniitvo Je v Kopitarjevi nllol štev. & -saj Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona st. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Noš program In llteraloi program.
(Nadaljevanje govora dr. Lampe t a na shodu v »Ljudskem domu«.)
Zdaj se povrnem zopet k prijatelju dru. Tavčarju, ki me sili, da bom raz-motrival najprej vprašanje o oslih, po tem pa se moram baviti z njegovimi klobasami.
Vprašanje o oslih.
Dr. Tavčar je pri »Zlati ribi« rekel: »Jaz pa pravim, ljubljanski delavec bi moral biti pravi osel, če bi sc hotel vsesti na ta lim dr. Krekovega hinavstva.« Najprej pravi, da jc hotela naša stranka z cliv Krekom vred ljubljanskega delavca opehariti za primerno zastopstvo v ljubljanskem mestnem svetu.
Vprašam, kje ima dr. Tavčar pravico, očitati dr. Kreku, da je hotel delavstvo pripraviti ob njegove pravice? Dr. Tavčar je bil in jc nasprotnik clr. Kreka, ki je bil prvi zagovornik enake volilne pravice. (Res je!)
Potem pravi, da jc dr. Krek liberalcem očital, da so mestni delavci, užitninski pazniki in mestni stražniki pre-dabo plačani in pristavlja: »Ko pride slovenska napredna stranka zopet na krmilo v mestni hiši, morala bo resno skrbeti, da sc sanira ta pregre-šek.« (Veselost.)
Sedaj pa pričakujemo: Obljube Imamo jako lepe, te nas pa toliko zanimajo, kakor izjava načelnika napr. stranke, da jc stranka napravila pre-irrešek.
Potem napada dr. Kreka, zakaj ni zganil prsta za delavske žene in otro-čiče, ki v podstrešnih sobah zmrzujejo in stradajo, ki po luknjah umirajo, kakršnih niti gosposki psi nimajo. (Veselost.) Kje ima dr. Tavčar drznost, cla napada clr. Kreka, češ, cla ničesar storil ni za stanovanjsko vprašanje delavstva, ko se je vendar dr. Krek prvi postavil na čelo tozadevnemu gibanju in je ravno on v prvi vrsti sodeloval pri sklenitvi zakona za cenena stanovanja delavstva? Pri tem je sam iz lastnega žepa več žrtvoval, kakor vsa liberalna stranka. (Tako je!)
Potem je dr. Tavčar zopet pri »Zlati ribi« (ne vem, kaj je tisti daai jedel) povedal, da je dr. Krek preprečil zavarovanje za starost in onemoglost in da »dotična predloga uživa dolgotrajno zimsko spanje pod dr. Krekovim širokim hrbtom«.
Dr. Krek je v deželnem zboru kranjskem sprožil to vprašanje, ko še niti misliti ni bilo na to, da bo prišlo v državnem zboru v razpravo. (Govornik slika potem shod v »Unionu« glede delavskega zavarovanja, za katerega so liberalci prignali razbijat zadnjega pristaša iz svojih vasi.)
Delavstvo iu javna dela.
Potem jc dr. Janez Tavčar pri »Zlati ribi« — ure ne vem — ampak bilo jc v nedeljo, vprašal: Ali ste že 2uli kdaj, da je dežela postavila s ponudniki v pogodbo pogoje, ki so v korist delavstva? V poročilu stoji odgovor: Nikdar.
Dr. Tavčar vendar sedi v deželnem odboru (Klici: Na ušesih!); morda je imel kak bolj prijeten dan, cla je prespal tisti čas, ko se je sklenil regula-tiv, po katerem se morajo deželna dela oddajati. Med temi pogoji stoji, da sc mora podjetnik podvreči tudi glede ravnanja z delavstvom ingerenci deželnega odbora. S tem je delavstvo zavarovano proti krivici in izkoriščanju. Ljubljanski občinski svet seveda kaj takega ni sklenil.
Naj si sedaj delavec odgovori na dr. Tavčarjevo duhovito vprašanje, kje so osli.
Potem se je lotil dr. Tavčar električne centrale. Ne zamerim mu, če trdi, da bo morala tretjino za nameravane naprave plačevati Ljubljana, kajti on tega ne razume; nasprotno pa je ves, da bo imela od nameravane naprave največ koristi ravno Ljubljana.
To je torej poglavje o oslih. Drugo poglavje pa je o klobasah.
Liberalni klnbasar.
Naš prijatelj dr. Tavčar jako rad govori o klobasah; no samo v kuhinjskem oziru, rad govori tudi o tem, kako se klobase delajo in jih tudi sam dela. (Velika veselost.)
V gostilni pri Turku je dela] krvave klobase iz profesorja ,Tarča. Poslušajte: »Takih klobas, takih dank še nismo v nobeni klobasariji napravili, kakor jih je napravil Jarc pri Fle-garju.«
Sedaj si borno to klobaso malo ogledali. Dr. Tavčar pravi, če bo zmagala naša stranka, »da bo eno jajce na trgu toliko stalo, kolikor kak reven obrtnik na dan zasluži!« (Burna veselost.) Poročilo dostavlja, da je tem besedam sledilo pritrjevanje! (Veselost.) »Čc bo šlo po Jarčcvi volji,« je rekel dr. Tavčar dalje, »Ljubljančanom ne bo ostalo drugega, nego cla boclo tuko
živeli, kakor je živela tista krava v Ameriki, ki so ji dali zelene špegle na oči, da je potem oblanice žrla, meneč, da žre zeleno travo.« (Burna veselost.) Poročilo pristavlja, da so te besede vzbudile — veselost! (Veselost.)
In končno je dr. Tavčar rekel: Kadar bodo zapeli klerikalno deželno-zborske večine milijoni, takrat Ljubljana, ne samo, da se nc bo množila, takrat bo začela izumirati, kakor bi jo bila napadla — kuga iz Mandžurije! (Smeh.) Tem besedam je sledilo — viharno pritrjevanje. (Burna veselost.) »Jarc torej nima srca do našega mesta, zatorej mu dajte pri volitvah tisto brco, katero pošteno zasluži.« (Klic: Njemu pa dve!) Sledilo je ploskanje. (Veselost.)
Drugo klobaso je basal s slovenskim vseučiliščem. Predsedoval je tej fabrikaciji klobas Pepe Kozak. (Veselost.)
Vseučilišče liberalce silovito muči. Pravijo, da smo mi vseučilišče zapravili, češ, zdaj ga pa nc bo, ker smo sklenili, da bomo tiste obligacije, ki ležijo mrtve v železni blagajni, posodili našim zadrugam, da tako pride ta denar v trgovino, v obrat. To je vseuči-liški zaklad, ki ne znaša, kakor pravijo nekateri, niti 1 milijon niti 750 tisoč, kakor pravi dr. Tavčar, ampak v resnici 689 tisoč kron. Ta znesek smo sklenili posoditi Zadružni zvezi za zadružništvo; Zadružna zveza pa bo ga morala vrniti, kadarkoli se bo zalitc-, alo.
Ribnikar je pa celo pravil, ve, kdaj prej da je bil ta denar pravljen. Toda Ribnikar pač stvari nc razume. Vseučiliški zaklad je še danes spravljen v deželni blagajni.
Če bi pa mi ta denar dali na primer Glavni posojilnici, bi nas vsi liberalci hvalili. Tako jc!)
Bila jc misel poslanca Hribarja, da bi se nekaj nabralo in da bi imeli za slučaj ustanovitve vseučilišča kaj pripravljenega. Ustanavijalti vseučilišče pa ni naša stvar, to je stvar države. Kadar boclo politične razmero take, cla se bo vseučilišče napravilo, bo država dala tucli potrebni denar. Tedaj bomo to, kar bomo Zadružni zvezi dali, terjali zopet nazaj in napravili s tem denarjem štipendije ali karkoli. Ta denar torej ni izgubljen, izgubljeni pa so tisti tisoči, ki so ji reveži znosili v Glavno posojilnico! (Žalibog.) Dr. Tavčar pa je mnenja, da bomo mi zaradi tega sklepa ne samo sovražniki slovenskega naroda, ampak tudi bele Ljubljane, in poziva svoje poslušalce,
da ne že za-takih
da nam pri volitvah dajo brco, katera baje pošteno zaslužimo.
Končno je dr. Tavčar šc podaril posebno klobaso uradnikom. Pnofe-sor-ja Jarca je proglasil za »uradjniškega glavoseka«, ki hodi s sekiro okoli in vsakemu uradniku glavo odseka. (Veselost.)
Vemo, kako je z uradniki! Naša; stranka jc prijateljica dobrih uradni-kov. Vemo pa tudi, kako je drugod, Poznamo naše ljudi v raznih uradih, ki ne smejo svojega mišljenja pokazati, ker ga ni hujšega terorizma, kakor v gotovih uradih pod liberalnimi šefi. še svoje prijatelje se boje naši uradniki pozdraviti na cesti, ako imajo liberalnega šefa. (Res jc!) S takim uradništvom bomo še imeli obračun! Dobro uradništvo, ki sodeluje v korist ljudstva, pa bodi prepričano, da se bo naša stranka ozirala ne le na koristi delavskih mas, ampak tudi na uradništvo !
To so dr. Tavčarjeve klobase. Niso kranjske, šc argentinsko meso ni v njih. ampak oslovsko. (Burna vese, lost.)
Klobase čez klobase.
Ko jc dr. Tavčar še enkrat zaklt-cal: »brco!«, se je vzdignil Kozak. Zdaj je začel on klobase delati. Pa niso bile tako narejene, kakor jih vedno ponuja klerikalnim zavodom. Če bi take prinesel. bi ga kuharica napodila. No, za, liberalci so pa take Kozakove klobaso dobre.
Kozak jc pripovedoval, kaj je vse liberalna mestna občina dobrega storila za poljanski okraj. Poslušajmo! »Prostor, kjer jc stalo prej licealno poslopje, je — odločila za tržnico!« No, to je ni veliko stalo. (Smeh.) Vodnik še danes ne ve, kam se obrniti, ker nima ničesar za hrbtom! (Burna veselost.)
Drugo veliko delo liberalnega občinskega sveta je: II. državna gimnazija! (Čujte!) Kozak ne ve, da' druge državne gimnazije ni napravil občinski svet. Naši državni poslanci so iz-poslovali, da se je zgradila na državne stroške.
Tretje je domobranska vojašnica. (Veselost.) Gospodje iz bivšega občinskega sveta torej še danes ne vedo, da je domobransko vojašnico zgradila dežela na deželne stroške. (Smeli.) Poleg Kozaka je pri Turku sedel dr. Tavčar, ki ima v deželnem odboru referat o domobranski vojašnici. Dr. Tavčar menda tudi ne ve, da je ta vojašnica v njegovem referatu. On dobi vse akte, ki se je tičejo. Morda si misli, da je že ljubljanski župan in da mu jih zato
R. L.:
Vihar.
Študentovska zgodba iz naših dni. t	(Dalje.)
Tiho, mirno je vse za hi]), luči gorijo motno, skoz okna. gleda črna zimska noč. Vrtin je segel pod klop, kjer stoji cilerca z žganjem, vzame počasi frakcij, nalije in izpije. Suho grlo ima. ker je tako dolgo molil.
Tam doli med možaki pa izprego-vori Kobalar: »Tako jc — kaj hočemo! Še trideset let bi bil ranjki lahko živel, Bog mu daj dobro, pa jc kar naenkrat prišla nesreča... Človek nikoli nc ve, kje ga čaka smrt. . . .«
»Nikoli, nikoli!« pritrjuje stari Bolžar na drugi klopi. »Zdaj bo petindvajset let., kar je padel stari Cesar od svete Lucije tam gori v Smrečju v globodnico. Sekali smo kolcc tam blizu, pa priteče njegov fant, da sc je očetu izpoddrsnilo in cla je zletel v globo-čino. ,Nikoli več ga ne bomo videli!' smo dejali in tekli k globodnici. Začeli smo ga klicati, ne da bi bili upali, da jo Sc živ. Pa nam jo oglasil globoko doli v j (/.mi, du. smo..koma i.čutili Jiiccov
Vitovlje po vrvi
glas. Jaz sem letel na vseh treh zvonov, zvezali smo jih skupaj — pa je bilo še prekratko. In tedaj si ti, Vrtin, šel k svetemu Petru po vrvi. Ali sc šc spominjaš?«
»Se, se ... še nikoli nisem hodil tako hitro. Poldrugo uro sem tekel!« potrjuje grobokop in kima z glavo.
»In vidite, Cesarja smo rešili iz globodnice. Nič sc ni bil poškodoval, le malo se je bil potolkel na nogah — pa kaj tisto! Pravil je, da se je ustavil na skali, kjer se globodnica cepi na dva kraja. Bogve, kam bi bil priletel, nemara v samo morje, če bi sc ne bil tam obdržal. Kajti, če vržeš kamen v tisto luknjo, slišiš po dolgem času pljusk v vodo, ki ne more biti drugega kakor morje pod godzom . . .«
»E, beži, beži, Bolžar, kaj bo morje pod gozdom!« ugovarja Mnih.
»Pa je ... Rajnka mati mi je večkrat pravila, da. se na Dunaju vsak dan bere sveta, maša za vse ljudi pod Čav-nom, da bi se zemlja ne pogreznila pod njimi, ki je vsa nacl morjem . . .«
»Kaj bi pravil!« meni Kobaiar.
»Nič, samo to rečem in sem hotel povedati, da smo Cesarja rešili in da še zdaj živi, ki smo mislili o njem, da ne bo več videl belega dne. In Poto-lcarju pa se na lopi cesti izpoddrsne — no, pa jc žc. mrtev. Kakor Buur nameni
—- tako sc zgodi. Enemu dolgo življenje in kratko smrt, drugemu pa kratko življenje in dolgo bolezen in potem šele smrt. Tako je!«
Pogovor sc plete dalje med starci, možaki in med fanti in dekleti. Poto-karji pa molče. Mlada gospodinja je nesla otroka spat, drugi pa sede nepremično kakor pri molitvi.
Izmed vseh misli največ nemara študent.
Življenje in smrt! Kakor dve neraz-rešni uganki stojita pred njegovo dušo ta dva mistprija človeškega bitja in žitja. Kdo ju je še doumel, kdo spoznal še vso njih veličino in skrivnost? Včeraj še zdrav, krepak mož, poln misli in skrbi za družino in gospodarstvo — danes pa tih mrlič, čez katerega so sc že zgrnile sence onostranskega življenja in večnosti.
Ignacij Potokar zre v očetov obraz, v krepko zarezane, vele ustnice s trpkimi potezami okrog, v zakrivljeni, koščeni nos, v udrte, pokojno zaprte oči. In težko mu je pri srcu. To jc oče, to je mož, od katerega je prejel življenje, to je mož, ki jc skrbel zanj, ki ga je ljubil, ki jc od njega toliko pričakoval. Obstalo je srce, ki ni dočakalo dopolnitve svojih upov, obstalo je, ne da bi bilo kdaj pokazalo, kako je lo boli. fcikleiucuc. lcdcuc.su mk.u. ki.
.........------ -—.........—i—;-—-izra:
delale dolga leta za svoje drage, ki so orale, sejale in žele in se mučile, da so vse z žulji pokrite — mrtve sc oklepajo križa, edine rešitve in plačila ocl vsega tega. Umolknila so usta, ki so govorila resno in trpko, kakor govore preroki v svetih knjigah, zaprle so se na veke oči, ki so znale tako globoko )>ogledati človeku v dušo. Nikdar več ne bo imel Ignacij Potokar očeta, nikdar več no i/pregovori z njim, nikdar več mu ne bo mogel razkriti svojega srca, mu razložiti, kako težko je življenje in tnijevo poti v njem.
Zato je tako težko študentu pri srcu ob mrtvem očetu. Neprenehoma mu zvenijo v duši besedo iz Golobovegu pisma: »Vanitas vanitatum et omnia vanitas!« Ničemurnost ničemurnosti in vse ničemurnost. A ne vse. Nekaj mora biti, kar gre čez meje tega življenja, nekaj, kar roma k Vsemogočnemu, da mu obriše solze, ki jih je rodilo trpljenje življenjskih poti, nekaj, kar gre po plačilo za dobro in kazen za slabo. Potokarjeva duša nc sluti — vidi večnost in dušo in Boga ...
Cilerca roma od rok do rok, do< godbiec o strahovih in o dušah, ki so vračajo, krožijo po kamri,
(Dalje.)
prineso, in da jc domobranska vojašnica občinska. (Smeh.)
Končno je Kozak priznal, da čaka še mnogo dela, temu sc ne da oporekati, toda bivši občinski svet ni znal čarati. Tega tudi ne zahtevamo, toda to naj bi pač vedel, ali je domobranska vojašnica njegova ali ne!
Nazadnje je predlagal nek liberalni študent resolucijo, s katero so liberalnim poslancem izrekli zahvalo za njihov nastop v deželnem zboru in jih pozvali, naj šc tudi nadalje svoje vo-lilce tako zastopajo. Ta študent jc pa zašpili! Tavčarjeve danke. .(Burna veselost.)
Mršav program.
Na nekem drugem shodu, ne vem v kateri oštariji jc bilo, je dr. Tavčar razvil program liberalne stranke. Ta program obsega štiri točke.
Prva točka se glasi: Ljubljana mora ostati slovensko mesto. Vprašam«: Kakšna pa. bi bila Ljubljana v liberalnih. rokah? Kadarkoli jc liberalcem kazalo, so stopili pred Nemce in se jim ponujali in se ž njimi zvezali. To je trajalo, dokler nismo prišli mi in te sveže razbili. (Tako je!)
Nadalje hočejo liberalci — to je ilruga točka njihovega programa — skrbeti, da. ostane Ljubljana — napredno mesto. No, to kar so liberalci aoslej pokazali, je lepa naprednost! Treba jc samo pogledati komodnost liberalnih zastopnikov in njihovo počasnost. Naprej so počasi napredovali, flazaj pa hitro. To naprednost ilustru-|e njihovo vpitje proti veri in cerkvi. 0 škofu jc dr. Tavčar v dokaz svoje naprednosti žaljivo rekel, da jc »ali aenormalen ali zavržen človek«. Sodbe o našem škofu ne bomo prepustili dr. Tavčarju in liberalcem; mi sami vemo, kaj nam .ie o njem soditi. (Ta-£o je!)
Tretja točka liberalnega programa fe gospodarsko vprašanje. Najvažnejša gospodarska postavka liberalnega programa je obljuba, da bodo sedaj ljubljanske tlake popravili. (Veselost.) »Ampak tudi tu bo ostalo marsikaj aeizvedeno,« tako je rekel dr. Tavčar jako previdno, »marsikaj, o čemer sa-flja sedaj kak idealist!« (Smeh.)
Mesto in deželni zastop.
Četrta in zadnja točka dr. Tavčarjevega programa jc: »Razmerje med mestom in deželno upravo sc mora korenito izpremeniti!« Vprašam, kako se <iaj to razmerje izpremeni? Eden se tu »nora izpremeniti; tisti, ki se nc bo, jc deželni odbor. |Naj torej dr. Tavčar Jkrbi, da se izpremeni mestna uprava.
Kakšno je bilo doslej razmerje med Caestnim svetom in deželno upravo, Jlustrujc najlepše ta-le dogodek. Šlo ie je za zadevo, ki je v vitalnem interesu ljubljanskega mesta. Deželni glavar je povabil župana in občinske zastopnike, naj pridejo na razgovor v dc-Selni dvorec. Mi smo prišli v dvorano jn čakali. Ni bilo ne župana ne občinskih odbornikov, ampak uradnika so i>oslali. ki je izjavil, da jc šele pred pol are zvedel, naj gre k deželnemu od-ooru, da pa no ve, za kaj se gre in da oima pravice v imenu občinskega sve-58, kaj izjaviti. (Čujte!)
Kmalu nato je župan Hribar — {>adeL (Prav je!) Vsak vaški župan iz
najvišjih hribov bi sc odzval vabilu deželnega glavarja in prišel, tudi če bi moral gaziti tri metre visok sneg. Mostni župan ljubljanski pa ne ve, kaj jc dolžnost vsakega tudi lo na pol izobraženega človeka, ki pozna le količkaj takta.
V tem oziru se mora zares razmerje med mestno in deželno upravo temeljito izpremeniti. V tem popolnoma soglašam z dr. Tavčarjem.
Še marsikaj na magistratu sc mora izpremeniti, da nastane zdravo razmerje, ki ga z dr. Tavčarjem vsi želimo, nc samo glede mestnega zastopa! Med uradniki na magistratu so ljudje, ki ne spadajo tjekaj, ker svoje službe ne razumejo, uradniki, ki zaslužijo, da se jim služba odpove. So ljudje, ki spadajo samo na clva kraja: ali v uredništvo »Jutra« ali pa v zapor. (Veliko pritrjevanje.) Razmerje med mestom in deželnim odborom se pač ne bo iz-premenilo toliko časa, dokler ne bodo pred prag postavljeni elementi, ki danes niso v čast mestnemu uradništvu! (Dobro.)
Eden izmed najbolj pridnih uradnikov na magistratu — ne vem, zakaj sc toliko peha! — je »placinšpektor«, ki se na vseh oštarijskih shodih zlasti rad spravlja nad našo Gospodarsko zvezo. Zdaj mu tudi posredovalnica za živinsko kupčijo ni všeč. Nameravamo namreč ustanoviti organizacijo, katere naloga bo skrbeti za to, da bodo pro-ducenti živino direktno prodajali kon-sumentom, da se draženje mesa po prekupčiji prepreči.
Ljubljanski mesarji bi lahko pri tej posredovalnici vsaki čas zvedeli, kje na deželi jc živina na prodaj. Posredovalnica bi pa naznanila tudi kmetu, da ta in ta mesar tako in tako živino rabi.
Zakaj jc meso zdaj tako drago? Kmetič hodi s svojim živinčetom, ki bi ga rad prodal, od sejma do sejma. Vleče živinče po tri ure daleč. Na sejmu ga nc proda. Mora sc malo pokrep-čati in izda vsaj za dva litra vina. Potem žene svojega telička nazaj v šta-lico. Izgubil jo en dan časa. To zamudo in vse, kar je pri tem zapravil, mora pri živini zopet »notri spraviti«. Nazadnje proda telička prekupcu, ta ga proda zopet drugemu, in predno pride poreija goljaža na mizo, jc meso šlo že nc vem skozi kpliko rok in vsake se je nekaj prijel®. *
Taka posredovalnica bi dobro služila tudi meščanom, mnogo bolj kakor meso iz Argentinije. Način, kakor se zdaj mesta preskrbujejo z živežem, sploh ni pravi. To priznavajo tudi vsi trezno misleči zastopniki meščanskih krogov sami.
Zda,j nastane vprašanje, če se ta posredovalnica ustanovi, ali ima mestna uprava zanesljivih ljucl|L s katerimi bi se dalo to izvesti. Če ostant. glavni faktor Ribnikar, ne bo razmerje tako, da bi bilo v korist mestu! (Proč z njim! In z Lahom!)
Ponesrečen prerok.
Dr. Tavčar je na stare dni šel med preroke. Ni ga. lepšega, kakor je preroški stan. Nihče ti ne more do živega, saj se nič ne ve, kaj se bo zgodilo. Toda clr. Tavčar je tako nepreviden, da
vzorna prekratek termin, da prerokuje na prekratek čas.
Dne 8. decembra 1910 je prerokoval v Mestnem domu: polom po celi deželi — seveda vsled klerikalnega gospodarstva — in rekel: »Deželna bla-gajnica bo okoli meseca marca 1911 na popolni izpraznjenosti mirno v Gospodu zaspala!« Danes smo že v aprilu, pa šc danes deželna blagajna ni zaspala na izpraznjenosti, niti na kaki drugi bolezni. (Pa Glavna!) Ta ni zaspala! (Ta jc poginila na liberalnih goljufijah!)
Prerokovali so tudi, da občinski volilni red nc bo potrjen. Tudi ta prerokba sc ni izpolnila. Danes imamo novi volilni red, vkljub dr. Tavčarju in proti volji liberalcev, in hočeš-nočeš bo moral tudi dr. Tavčar voliti po tem novem volilnem redu. (Bridko!)
Resna beseda o zadružništvu.
Končno še par besed o zadružništvu. Na magistratu se nahajajo uslužbenci, ki hujskajo proti takim denarnim zavodom, ki so najboljši davkoplačevalci ljubljanskega mesta. (Škandal!)
Ko jc Glavna šla v konkurz, ko je pri njej brezvestnost, nevednost, pa tudi tatvina zahtevala toliko žrtev, sklenili smo, da se osnuje zadružni urad in smo s tem dali priložnost vsakemu, da lahko zve, kam se mu je obrniti, če hoče naložiti svoje prihranke, da zve pogoje, pod katerimi dežela garantira za varnost naloženega denarja. S tem smo pokazali, da poštenih ljudi ne bomo pustili propasti. Zdaj, ko se jc pri Glavni to zgodilo, mora pač vsak razumen človek reči, cla je bil ta ukrep silno pameten.
So še liberalni zavodi, ki so v nevarnosti! So šc ubogi reveži, katerim se je bati, da bi denar, ki so ga težko prislužili, izgubili. Mi smo bili toliko pošteni, poskrbeti za to, da ti reveži nc bodo prišli ob svoj denar. Objavil sem oklic — in bil je prvi slučaj, da sem poslal jaz oklic tudi »Slovenskemu Narodu«.
V tem oklicu pravim, da jc v teli težkih časih, ko je cela dežela v silnih stiskah, ko je trgovski kredit na Kranjskem silno izpodkopan, naša dolžnost, da opustimo napade na denarne zavode in da se ničesar ne piše ne z ene, ne z druge strani, kar bi moglo kreditu še bolj škoditi. Naš list se je držal te parole; tisti, ki se je niso držali, so bili liberalci. V »Jutru« so objavili članek, v katerem pišejo: »Jasno je, da bi z nepremišljenim korakom, ako bi se hoteli klerikalcem res približati 111 odzvati vabilu hinavskega dr. Lampeta, zakrivili popolen pogin naprednjakov na gospodarskem polju. Gorje onemu, ki bi si upal zagrešiti v tem trenotku izdajstvo nad napredno idejo, napredno stranko!«
Mi ničesar drugega nočemo kot poštenost, zlasti kjer se gre za denar, in trikrat poštenost, kjer se gre za tuj denar. To zahtevamo od vsakega denarnega zavoda.
To rečem laliko kot zadružni referent deželnega odbora: Mi bomo vsakemu poštenemu denarnemu zavodu pomagali, ki bo prišel v nesrečo ne po lastni krivdi. Kjer bi pa kdo sam zagrešil nesrečo, naj sam plača, in kjer
se dokaže goljufija, tam naj govori državni pravdnik!
To je moj odgovor liberalnim čas nikarjem, ki zase nimajo ničesar iz gubiti. To bomo naredili v deželnem odboru in tako bomo postopali tudi v ljubljanskem občinskem svetu, ako pride tjakaj dovolj občinskih svetnikov naše stranke! (Viharno odobravanje.)
Za Ljubljano je pa edina rešitev in edini napredek mogoč v vrstah S. L. S. (Burno odobravanje.)
Zborovanje »Vdovskega učiteljskega driišlva".
Silno razburjenje je vladalo na včerajšnjem zborovanju »Vdovskega učiteljskega društva«. »Tovariš« je klical na krov, pisarili so nujna pisma in zbobnali so 45 svojih pristašev. Slikali so klerikalnega zmaja v najstrašnejši podobi, zato ker so zvohali, da so zborovanja udeleži nekaj članov »Slomškovo zveze«. Strah se jim je videl na obrazih in silno so se razburili, ko jim je začel tovariš Štrukelj naštevati grehe, ki jih počenjajo z denarjem ubogih vdov in sirot! — Tov. Štrukelj in drugovi so jim dokazali brezvestno postopanje odbora na podlagi predloženega računskega zoključka, ki izkazuje 355 K primankljaja, a upravna režija stane 564 K, ki bi se pa praviloma morala vršiti brezplačno. Fa ti ljudje pač ne poznajo karitativnega dela!
Bilanca je že nepravilna, ker so mecl aktiva vzeli pasivno vlogo »Glavne posojilnice«. Ljubljanske dekle so še pravočasno dvignile svoje vloge, le odbor »Vdovskega društva« je toliko brezbrižen bil, da bi bil pavočasno storil svojo dolžnost. Prav sigurno je, da pri tej vlogi izgubi »Vdovsko društvo« najmanj 600 K.
Dalje se je odboru po vsej pravici predbacivalo, da ni delal v smislu društvenih pravil, ker je dvignil denar iz »Kmetske hranilnice« in ga nalagal v »Hranilnico učiteljskega konvikta«, o kateri se pač ne more trditi, da bi bila tako varna, kakor »Kmetska hranilnica«. Dokazalo se jim je, da denar vdov in sirot zlorabljajo celo v strankarske namene, ker so vtaknili v Učiteljsko tiskarno 21.000 K. I11 to so deleži, ki porokujejo šc najmanj z enkratno vsoto. Tedaj je v nevarnosti najmanj 42 tisoč kron! In kdo je porok za ta denar?! —• Morda Jelenec?! — Dalje se jim je povedalo, cla je bilo že leto 1904 vloženih na knjižico št. 22 —202 K, ki so do konca leta 1905 narasle na 210 K 71 v, a je potem trt knjižica v naslednjem letu popolnoma izginila iz bilance. Dalje se je konštatiralo, da je zadružna knjižica št. 31 že par let enake vrednosti: leta 1909 — 210 K, 1. 1910 istotako 210 K. Tudi inventar je že par let enako vreden, dasi bi morali vendar praviloma vsako leto odračunati najmanj deset odstotkov. Konštatiralo se je dalje, da je v »Hranilnici učiteljskega konvikta« vloženih 77.000 K in cla bi ta hranilnica že zdavnaj bila ka-put; kajti vse druge vloge znašajo komaj 25.000 K. Vzdržuje se ta zavod tedaj samo s pomočjo denarja ubogih
Ud ush plati me sprašujejo Ide, za kua jest u nuben štari nubonga vu-liunga shoda na prštimam, ke mam vnder več pravica du tega, ket pa plac-rešpelitar. Še clu nahter berti iz ush Lblanskeh ferklcu sa m pršli soje šta-rije za to shode punujat in se prtužvat, za kua jest pestim, de lcle drge in za drugo putrebe soj gnar nucaja, namest de b ga znusil u uštarije. In glih unkat, sm nucu iz Pulan tam ud Jubanesberta pa du Fabjanuga keudra glih en cen dan, de sn m glih pred nusam ura ta zaprl, tku sa me lcle pu pot ustaulal in sprašval, kuku kej jest mislem ud teh vulitu in na kera plat. so um jest vrgu.
K o mislem ta teden sdoL oukat j!
pu upraukeli u mest in sc bujim, de b me Ide spet tku nazaj na držal in me sprašval, mislem, de u ta narbulš, če jest kar tlela puvem soje misl ud ub-činskeli vulitu, ubenem pa prosili, de noj me usi ta ferbčen Ide ud zdej za naprej na cest pr gmali pesteja in me gor na držeja, ampak nej uzameja tale moj pisajne u roka in nej ga preštede-raja. Če maja kej mežganu u glau, me uja že zastupil in tud tku naredi, kokr 11111 iest naredu.
P r e 1 u b moj v u 1 i u c i in v u 1 i u k e !
Ubčinske vulitve za Iblana b ble tku rekoč že pred iblanskem uratem. Ke pa Iblana dondons ni več obzidana in ji putemtakem tud Arrat ni treba, morma rečt, če črna bt resničen: ubčinske vulitve sa že bliz Zaluga in uja zdej pa zdej u Iblan. Za usake take vulitve se je pa treba mal prpraut in soja vest izprašat, kerga b biu ta narbl pametn in h nuc izvolt za ubčinskega svetnika.
Leberalei se prpraulaja in soja vest sprašujeja že mesce in mesce pu štarijah. Kc se pa pu štarijah še nekol ni prou iz zbranem mislem in trezna glava dal vest sprašval, sa tud leberalei zbral toke muže za soje kandedate, do se na usakmu pusebi pozna, de jo pijača. uplivala na tiste, ke sa jh pustau-lal za kandedate. Iz tega uržaha jest nnbenmo pametn m o vuliuee no vu-liuk na prpuro.fnm, do 1.1 viilil b' muže.
De sc pr pijač na more nč pusebn dobrga in pametnga skp spraut, vam čm iest prec tlela črn na. bel dukazat.
Jest. sm na svetga Jožefa dan, ke je biu glih moj gud, dau sojeni znancem in znankam, ke sa m vušil pr Štrause u Štepanvas za ene par litru cvička. Ta cvičk je te moje znance in znanke tku naudušu, de sa me prec pr tist prič zvulil za fenančnga menistra. Kc sm pa jest sprevidu, de jest nism pusebn prpraun za fenančnga menistra že zavle tega vole ne, ke sm zmeri bi na ta suha plat, in pa ke sc na pestim ud častilakomnast zapela,t, sm — seve-de — ta, vulitu livalcžn udklonu. Zdej pa uzemima, če b jest na svetga Jožefa dan vulitu sprejeu in b biu dons ftnančn menister, kasna nasreča 1) bla za use in kašna suša b bla pousod, kamer b segla moja ublast, kc b biu že jest sam ket fenančn menister suh. Iz tem sm vam, prelub moj vuliuci in vuliuke, mendc zadost uči udpem in dukazu, de se pr pijač na more nč puštenga skuhat.
Zdej pa puglejma leberalce. Leberalei žo mesce in mesce vabja Idi u uštarije in j 111 dajeja za pijača in če pugledama zdej use te leberalno kandedate, morma sprevidel, de kdur je dau za več litru, tistga sa pustaul lil spredi za kandedata. Scvede, če jo za tu tud res prpraun, kdu 11 pr pijač na tu gledu. Zatu, prelub vuliuci in vuliuke: na volte teh mož u ubčinsk svet in nekar na delite Iblana iz nim no srečna >r zanaiuoi: sej m en d o jo Mn
zadost nasrečna pud tem mužakarjem že du zdej.
Tu je ta poru uržah, de jest nism za te leberalne mužakarje in se zanašam, de 11 usak pameten vuliuc na moja plat, in de u iz mana putegnu, Zdej um pa puvedu še en druh uržah, za kua ket pameten člouk na morm pr-puročat leberalneli kandedatu:
Placrešpchtar in druh leberaln klubasari sa pu ush štarijah, ker sa luvil iz pijača zase štime, upil: kle-r c k a 1 c i d e 1 a j a d r a g i n a ! Zdej pa puglejma, kuku ta reč iz dragina 11 resnic vn vid! Kmal ud konca, ke sa začel dohtar Taučar in placrešpchtar iz sojem kumaradem pu iblanskeh štarijah dan na dan pupivat, pršou sm tud jest enkat u ena štarija, ke sm biu tud preh že ene parkat in sm useli piu prou dobr cvičk pu dvaiiitrideset kraj-cerju liter. Ke spijem u te štari moja merca štereh ferkelčku in purinem berte dvaintrideset krajcerju ket pu-navad na miza, me pa bert, teb nč men nč nahrul: »NauŠ Jože kaše piliu! Pr men je zdej cvičk pu osmšterdeset!« — »Tu ni mugoče!« sm se jest začudil. »Sej cvičk ni nč bulš, ket jc biu, preh b reku, de je mejčken bi vuden zdej.«
»Tu teb nč mar! Če ga nečeš pit in plačat pu osmšterdeset, pa pust, sej uja mol leberalei zclej hm al spet enkat; shod, pa ga. uja rad pil in pu osmšterdeset plačal; še prenial jm ga u.«
Astn, Ide boži! Zdej pa guvorfe kdu prouzaprou dela u Iblan dragina! ' Dokler uisn leberalei iku niančvnt za-
moglstrotno korito!
vdov 111 sirot! Na vse te nepravilnosti so se silno nerodno in nejasno zvijali, a razsodnih niso prepričali, zato se jim je od strani članov »Slomškove zAreze« izrekla nezaupnica in stavil se je nred-log, da se račun ne odobri, kar pa so seveda liberalni barki storili, ki še globoko tiče v sponah liberalnega terorizma! Ko jim jih je tovariš Štrukelj brusil v brk, da so »Vdbvsko druiitvo«, ki )>i moralo biti popolnoma ven iz strank, zapeljali v političen vrtinec, da podpirajo z denarjem vdov in sirot najslabšo stranko in najpocllejša slovenska lista, je zahrumelo med prizadetimi, katerim pa so se člani »Slomškove zveze« pomilovalno smejali. Gangl se je nekaj vsajal radi učiteljskih plač, nakar pa se mu je zabrusilo, da je grobnica učiteljskih interesov v Frančiškanski ulici št. 8. Ivo je vihar polegel, brali so jim levite tovariši Cepuder, Ravnikar, Slapšak, ki jim je dokazoval nevarne zveze s Celjsko zadružno zvezo, kar so liberalne buče prav nekako poparjen^ poslušale. Že so se kolovodje bali, r se bodo nekateri njih pristaši zbudi i zato so hitro napeli svoje jezičke Jelene, Črnagoj, Kecelj — in kimavci so jim kimali.
Po dveinpol urnem zborovanju so se pričele volitve. Prešli so pa na to ločko le z nasiljem, ker so nam preprečili nadaljno debatiranje, kar se je seveda zgodilo prvič in zadnjič. Volitve so pokazale, da so liberalci zmožni počasi uničiti plemenito društvo. O, za-slepljenci! Bog Vam pomagaj!
Volivni bol na Spodnjem Štajerskem.
Na velikonočni ponedeljek se je •začel tudi pri nas na vsej črti volivni boj za državni zbor. Tri stranke so postavljale ta dan svoje kandidate.
Slovenska Kmečka Zveza kot del V. L. S., je postavila v petih volivnih okrajih svoje kandidate. Vršili so se večinoma za vsak sodni okraj posebej shodi zaupnih mož, ki so bili vsi dobro obiskani.
1.	Za volivni okraj Slov. Gradec, Marenberg, Gornjigrad je bil na vseh shodih z velikim navdušenjem proglašen za kandidata deželni poslanec g. dr. Kari Verstovšek, ki je tucli dozdaj zastopal ta okraj.
2.	Zaupni možje volivnega okraja Ptuj—Ormož so se zbrali v ptujskem »Narodnem Domu« in so jednoglasno proglasili kandidaturo g. Miha Breti-čiča, veleposestnika v Spulilji pri Ptuju. Ta okraj je dozdaj zastopal hof-rat Ploj.
3.	V Mariboru, Slovenski Bistrici in Konjicah je bila z navdušen jem sprejeta kandidatura dosedanjega državnega poslanca v tem okraju g. Franca Pišeka, župana v Hotinjivasi pri Mariboru.
4.	Na zborovanjih v Mariboru, Št. Lenartu v Slovenskih goricah, Gornji Radgoni in Sv. Križu pri Ljutomeru je bil proglašen za kandidata deželni poslanec g. Ivan Roškar. Njegova kandidatura, je bila na vseh shodili enoglasno in z navdušenjem sprejeta. Na murskem polju se je sicer pod vplivom nekaterih nezadovoljnežev pojavila nekaj časa poprej struja, ki se jc z vala »stranka agrarnega mišljenja«, a značilno je, da je tudi zaupni shod te slruje ki se jc vršil isti dan predpoldne pri Sv. Križu, proglasil Ivana Roškar j a za kandidata. Zastonj so se na tihem trudili razni Žemljici in Ploji. Dosedanji Roškarjev okraj je zopet naši stranki zasiguran.
čel in se druge Idi h pjančvajn zapela-Val, tulk časa sma pil u Iblan in u ukolc prou dobr cvičk cenejš! In če zakumanderaja te Ide na iblanskmo voluže, puclražu se na u sani cvičk, ampak pudražl uja. use ud kraja, kar so u dal le kulčki pudražit. Zatu nekar na zaupit e tem kleni, ko sa raj tal iz tem, da jm u pumagala pijača du časti in stola ubčinskega .svetlika. Št arije sa za tu tle, de se člouk mal puunterholta not in pa za dobre in slabe vico. zbijat, liekol pa ne za tku resne rči, kokr sa nbčinske vulitve. De b zavle tisteh kapi cvička, ke sa vam za dne mesce stekle pu grlc, mogla trpet cela Iblana leta in leta, tega nekar! Če ste pametn in če čte sami sob dobr, pestite jh še naprej krokat in pupivat, ini štarijali, kokr sa delal du zdej, na rotuž pa zvulite pametne, trezne muže, liste muže, ke vam .jh prpuroča »Sluvenska Ludska Stranka«. Tku u naredu tud
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
P. S. Prhodnč um pa puvedu, kuku Sa leberalci ulckl Iblana iz razvalin..
5.	V Posavju, to je volivni okraj: Brežica, Sevnica, Laški trg so zaupniki-volivci zopet poverili kandidaturo g. deželnemu poslancu dr. Ivanu Bcnku-viču.
6.	Z opravičeno napetostjo se je pričakovalo povsod, kdo bo proglašen od zaupnikov K. Z. za kandidata v okraju Celje-Vransko, to je okraj, ki ga je zastopal dozdaj Roblck. Cule so se različne vesti o kandidatih. Zaupniki pro-bujene zavedne Savinjske doline in Vranskega okraja so se zbrali v torek, 18. aprila pri »belem volu« v Celju in so naprosili g. dr. Korošca, naj sprejme kandidaturo v tem lepem okraju ob bistri Savinji. Soglasno so zaupniki poverili vodju naše stranke na Spodnjem Štajerskem kandidaturo v okraju, katerega jc dozdaj zastopal liberalec. To je velevažno, važnejše dejstvo kot si kdo misli. Ravno ponosna Savinjska dolina hoče dr. Korošca za svojega zastopnika na Dunaju.
7.	Ker je torej dr. Korošec kandidat v celjskem okraju, je prost mandat, ki ga jc imel closedaj on. Ker še priprave za shode niso bile dovršene, se vršijo za volivni okraj Kozje, Šmarje, Rogatec zaupni shodi šele na belo nedeljo.
Liberalce, stare in mlade je najbolj v živo zadela kandidatura dr. Korošca. Kar naenkrat so postali »paf«. Kot strela z jasnega se jim je zdela vest, cla kandidira clr. Korošec v celjskem okraju. Sigurno vedo, da je vsak njih še tako obupen odpor proti ženijalnemu voditelju naše stranke — dr. Korošcu — zastonj. Navdušenje, ki vlada med našimi vrstami, ko se ,je izvedelo za to kandidaturo, je veliko. Možje-zaupniki iz vseh krajev so izrazili svojo radost nad tem. Gotovo je, ila se bodo liberalne vrste, združene z renegati nemšku-tarji, z obupno silo vrgle na ta okraj.
iz aikoliolneoa kraljestva.
Z Viča. — Junaki pri alkoholu.
Veliko nedeljo zvečer se je zbrala četvorica fantov v gostilni pri A. Napravili so stavo, kdo ga več »nese«. Pili so in pili razno pijačo. Prvi je opešal delavec tobačne tovarne Peterca. Zavlekli so ga vsega omamljenega v bližnjo šupo. Od tam so ga na vozu prepeljali na. njegov doni vsega trdega in brezzavestnega. Danes je vsled neznosnih notranjih bolečin Peterca umrl. Pred smrtjo se je toliko zavedel in streznil da mu je bilo mogoče podeliti sv. zakramente. Nesrečni alkohol je iztegnil zopet svoje kremplje in ugrabil novo, mlado — 261etno žrtev. Voči-glecl teh nesrečnih žrtev, ki so tako-rekoč na dnevnem reclu, se moramo resnobno vprašati: Kako dolgo bo še alkohol nekaznovan grabil svoje žrtve! Ali res ni človekoljubov, ki bi se z vso vnemo zavzeli za to, da rešijo, kar se rešiti cla! Komaj pozabimo eno pretresljivo žrtev vslecl alkohola, že moramo poročati o drugi šc strašneji. Čudne reči se pripovedujejo o tragični smrti mladega Peterce. Upamo, da. bo komisija pri raztelešen,ju dognala pravi vzrok. Baje je bilo orožništvo v neposredni bližini nesrečnega popivanja. To bo najlažje izpovedalo, kaj se je pilo, kako dolgo se je pilo — kako je bilo s policijsko uro itd.! Marsikaj nam sili v , pero, cla bi napisali glede dotične gostilne, tega gnezda. Za enkrat, ji šc pri-zanesemo. V imenu vseh trezno mislečih župljanov pa zopet energično zahtevamo, naj poklicane oblasti vendar enkrat vestno preiščejo zlasti tiste lokale, tojer se toči žganje in enaka, žgana mešanica. Naj z vso strogostjo pazijo na policijsko uro, na katero so ponočnjaki in nekatere gostilne zopet pozabile. Skrajni čas je, cla se nastavi v občini vsaj en policijski stražnik, ki bo pazil na red in mir tucli ponoči. — Še nekaj opazimo, ako pomislimo na žalostne žrtve, ki so zadnji čas 'padle vsled alkohola. Vsi li nesrečni ljudje so iz tabora socialnih demokratov ali liberalne stranke. Res, jabolko ne pade daleč od drevesa. Kakršni nauki in nazori, taki sadovi! Kakršno življenje, laka smrt! To naj boste ljudstvo osrečujoči stranki! Po njih sadovih se naj jih sodi! Nesrečne žrtve, ki so tu padle zadnji čas, najstrožje obsojajo li dve stranki, jasno uče s pretresljivimi zgledi, kam plove socialno demokratična in nji sorodna liberalna, stranka. Kdor ima količkaj razuma in razsodnosti, se mora enkrat za vselej iztrgati iz rok teli krivih prerokov in zapeljiv-cev
ANARHISTIČNA ZAROTA PROTI ITALIJANSKEMU KRALJU IN KRLALJICL
V Turinu so 18. aprila aretirali dva anarhista, pri katerih so dobili nevarne aparate. Sodijo, da sla nameravala usmrtili italijanskega kralja jn kraljico.
Liberalna mestna politika v lastnem ogletlnlu, Liberalni prvaki hvalijo te dni »dalekovidnost« in »premišljc-nost« liberalne politike v bivšem mestnem svetu ljubljanskem. »SloVenski Narod« pa je spričo Hribarjeve afere še lani v jeseni čisto natančno tako-le izjavil: cla je »vse zmede na ljubljanskem magistratu bila kriva kratkovidnost in cla je bila politika bivših občinskih svetovalcev slabo premišljena«. — Kako morejo zdaj liberalci čisto narobe trditi?
Liberalci in definicije. »Kdor opravlja kako službo, ne da bi imel za to kvalifikacijo, jc koritar!« tako piše liberalno trobilo. Dobro, mi priznavamo lo definicijo. A sedaj nam odgovorite na sledeče: Ali velja ta definicija »koritar,stva« tucli za tistega, ki nima niti komercijalnc, niti tehnične kvalifikacije, in vendar bogato plačan upravlja javno tovarno? Ali je koritar tisti, ki opravlja službo tržnega komisarja, a nim^ za to drugega kot politično kvalifikacijo in frekventacijsko spričevalo brez izpitov o nekem kurzu za. boljše kuharice? — Ali je koritar gospod, ki je študiral medicino nad 30 semestrov, a danes opravlja službo, ki gre juristu? — Ali je koritar svetnik, ki nima potrebnih izpitov in nima clruge kvalifikacije kot to, da je član nenasitne liberalne žlahte? — Ali je koritar tisti, ki celo svoje življenje ni drugega delal kot »knedeljne« po iz-kuhu prodajal, a danes opravlja vodstvene posle mestne zastavljavnice? itd., itd. Na to nam odgovorite, cenjeni liberalci, in kadar nam za tc slučaje daste pojasnilo, pridemo z drugimi, glede katerih smo še tucli na nejasnem. Bomo videli, komu bo preje sape zmanjkalo.
Dr. Zaje in korita. Naši liberalci bi po vsej sili naredili radi iz našega clr. Zajca starega Bleiweisa, Bog mu daj nebesa. Ker menda ne vedo, cla je rekord devetindvajsetih korit še vedno nedosežen, so -dr. Zajcu natvezili šest korit. In kaka korita! Sama in vseskozi zlata korita, napolnjena z belo pogačo in rmeno pšenico. Tako govori liberalna lista: Dr. Zaje je: 1. deželni odbornik; 2. deželni poslanec; 3. vodja deželne bolnice; 4. upravnik »Uniona«; 5. zdravnik bolniške blagajne; 6. zdravnik tobačne tovarne, in to celo c. kr. zdravnik, kar je v naglici pozabilo povedati kr. s. (— kraljevo srbsko) »Jutro«. — Torej kamor sc pogleda, skoro povsodi c. kr. služba in penzijon. Da, znat' se mora! Znat' se mora namreč napraviti doktorat, in potem si težko služiti tistih par sto kronic na leto, da si ž njimi lahko plača zdravnik stanovanje za vsakdanjih 30 do 100 bolnikov, zase ne, ker ni časa za to, niti ne ponoči, ko liberalni koritarji popivajo po beznicah ali se valjajo po gor-kih pernicah, dočim mora blagajniški ali tovarniški zdravnik izvrševati svojo naporno službo po okolici ljubljanski. Dr. Tavčar se obesi prvi teden, čc bi ga življenje prisililo, da bi moral menjati z dr. Zajcem, kateremu tudi očita tistih 4000 kron, ki .jih vleče on ravno tako, kot dr. Zaje, samo s to razliko, da deželni odbornik dr. Zaje ta denar v polni meri in težko zasluži, dr. Tavčarju pa dežela plačuje 4000 kron za to, cla mož sulce in zajce lovi in cla ima svojo deželnooclborniško pisarno zaklenjeno, v kateri ga nikoli najti ni. Da dr. Zaje kot vodja bolnice ne služi in ni prejel nikdar niti beliča, ve naj-liberalncjši sekundarij deželnih dobrodelnih zavodov; pač pa mu ondi gotova liberalna klika meče polena pod noge, kjer mu jih more — v zahvalo, da S. L. S. ravno vslecl nadčloveške priza-nesljivosti in večnih zagovorov prav istega dr. Zajca že davno ni gotovim elementom pokazala tiste poti, po kateri so prišli. Da nadalje upravništvo »Uniona« veliko nese, je zvedel liberalni informator gotovo od kakega piko-la. Pluta vendar ne morejo v »Unionu« nastaviti kot upravnika, saj imajo oncli polog jest vi n in pijač tudi še marsikaj drugega. Sicer pa clr. Zaje upravni svetnik »1'niona« niti — ni. Končno jo dr. Zaje tucli deželni poslanec. To mu 1 oliko »nese«, da bo gotovo vse, kar mu bo od ogromne sedemkronske dnevne dijete sproti ostalo, rade volje posodil kr. s. poslancu v Ljubljani g. M. Plutu — morda l>o potem imel saj par dni — mir precl njim.
Dr. Janez Tavčar in korita. Splošno ogorčenje je po celi Ljubljani vzbudilo infamno očitanje dr. Tavčarjevega »Naroda« in Hibnikarjevega smrdljivega »Jutra« dr. Zajcu, da ima kot vodja deželne bolnišnice »korito«, (ločini je res, da dr. Zaje lo lneslo opravlja popolnoma brezplačno. 1'r. Tavčarju
spomnimo na to, da je »Jutro« glede njega oktobra lanskega leta doslovno to-le zapisalo: »K dr. Tavčarju so včasih drli ljudje v pisarno samo zato, ker je bil politik. On je vedno znal svoje politično stališče tudi tako izrabiti, da mu je nesla njegova odvetniška pisarna veliko več, kot bi mu nesla, ko bi Tavčar ne bil politik. In tudi pravno zastopstvo pri Mestni hranilnici ma dr. Tavčar ravno radi tega, ker je politik. Dr. Tavčar bi boljše storil, ko bi raje molčal o takih stvareh.« — Tako Ribnikar, ki zdaj očita korita našim možem, o tistem Tavčarju, ki pusti v »Narodu« psovati druge, da so korir. t ar ji.
Pri liberalcih je vse le korito. »Slovenski Narod« je lani pisal, cla so se Reisner, Ribnikar in drugi taki liberalni talenti, ki zdaj zopet veliki zvonec nosijo, zato s starimi liberalci sprli, ker niso slednji imeli več zadosti korit za mladine na razpolago. Mladi in stari liberalci so bili namreč sklenili pogodbo. glasom katere jc dr. Tavčar prišel v odbor Ciril-Metodovc družbe in Zveze slovenskih zadrug, za to so pa morali stari mladinom prepustiti dve profesorski mesti na višji dekliški šoli. Tako so liberalci sami priznali, da je vsa njihova politika imela le namen razdeljevati med različne kričače korita, dokler jih ni zmanjkalo. Zdaj pa so se zopet pobotali, ker upajo, cla, bodo zopet, na magistratu prišli do polnih skled, iz katerih bi mladini in starini lahko složno zajemali. Toda to je en* krat. za vselej izključeno, stari magistratovci ne bodo nikoli več mogli z denarjem ljubljanskih davkoplačevalcev rediti taka bitja kakor je kak Ribnikar !
Kakšno mnenje imajo liberalci sami o sebi. Liberalci trobijo zdaj po svojih shodih, da so vedno delali politiko v čast in korist Ljubljane in Slovenstva. Ob priliki deželnozborskega zasedanja oktobra meseca lanskega leta pa je »Jutro« o liberalnih posla,ličili mesta Ljubljane zapisalo natanko tako-le: da so »liberalni poslanci ničle«, cla so »marijjonete«, ki so »bili že takoj vprvič popolnoma poraženi, ko se je šla za ugled Ljubljane in da »vodijo politiko v sramoto in škodo svojih volivcev!« Zdaj pa ne razumemo, kako morejo taisti ljudje, ki so po pisanju svojih lastnih listov delali le v sramoto in škoelo Ljubljane, od Ljubljančanov zahtevati, cla jih zopet posadijo na magistralno stolcc.
Kako liberalci sami sodijo o svoji zvezi 7. Nemci. Ribnikarjevo »Jutro« se zdaj hudo napihuje, kako so liberalci »delali« za. slovenski narod, iu ko smo mi dr. Tavčarju poklicali v spomin njegovo tesno pobratimstvo z Nemci, je »Jutro« dejalo, da to ni več aktualno in cla clr. Tavčar s tem ni oškodoval slovenskega naroda. Oktobra lanskega leta pa je »Jutro« dr. Tavčarju to-le v obraz vrglo: Dr. Tavčar je tekom svoje politične karijere napravil politično pogodbo z Nemci, s katero je dal Nemcem politične koncesije na veliko škodo vseh Slovencev. -- Ti čedni ljudje danes tajijo, kar so še pred pol letom trdili! Na to more biti le ta, odgovor: Proč s takimi lažnjivci! Mi pa pravimo še to: Ljubljanski Slovenci! Pomnite, da je dr. Tavčar dejal da je bila zveza z Nemci pametno politično dejanje narodno-napredne stranke — po tej izjavi sodite in — volite, da za vedno razbijete vsako zvezo z Nemci!
Stanovanjska draginja. Liberalci vedno kriče, da. je S. L. S. vzrok, da imamo v Ljubljani tako draga stanovanja. Dokazov seveda zato nimajo nobenih. Zato jim hočemo mi dokazati, cla so bili liberalci v Ljubljani tisti, ki so v veliki meri povzročili stanovanjsko draginjo. Kako to? — Po nesrečnem potresu korakala jo po ljubljanskih ulicah ošabno komisija liberalnega ljubljanskega magistrata. Kjerkoli so videli kako bolj staro hišo za povedali so, da so mora podreti, dasi bi bila marsikatera, ja veliko teh hiš šo danes za stanovanje sposobnih in bi taka. stanovanja, ker ceneja, zlasti dobro služila za delavske sloje. A ne, hiša je bila na zunaj nekoliko sla bo ja, zato se je morala podreti in na njeno mesto postaviti nova hiša. In lo je tisto, kar je podražilo neprimerno stanovanja v Ljubljani. Vzemimo samo en slučaj: Stara hiša s prostorom vred je biia vredna 40.000 K. Ker se je stara hiša podrla in od podiranja gospodar skoraj nobenega dohodka ni imel, ga je stalo zemljišče, na katero je postavil novo hišo 40.000 K ali če vzamemo, da ie meril prostor 1000 m'J ga je stal en kvadratni meter 40 K. Vzemimo, da jc sezidal na .tem uieslu Uišo, za to ter o je pla-
čal zidarskemu mojstru 150.000 K, potem ga je stala ta hiša s prostorom vred 190.000 Iv. Da se hiša danes obrestuje mora donašati najmanj 6inpol odstotka, kosmatega dohodka. Zato je moral gledati gospodar, da mu je hiša nesla vsaj 12.350 K na lelo, ker toliko znašajo obresti od kapitala in pa davki in drugi izdatki na leto. Vzemimo, da je obsegala taka hiša 12 stanovanj, potem je moral gospodar nastaviti stanarino za vsako teh stanovanj z letno 1235 K. — Vzemimo pa slučaj, da se je ta hiša zgradila na drugem šc nezazidanem prostoru, potem je stal prostor, ki obsega 1000 kvadratnih metrov po potresu S000 K, ker je po potresu znašala cena enega kvadratnega metra ssemlje v Ljubljani in njega najbližji okolici eden z drugim raje manj, kakor pa 8 K. Ako je gospodar na tem prostoru sezidal isto hišo, potem ga je stala mesto 190.000 K samo 158.000 K in da se mu je hiša obrestovala moral je imeti mesto letnih 12.350 K samo 10.270 K in radi tega bi znašala najemnina v isti hiši z istimi udobnostmi za vsako stanovanje mesto 1235 K samo 1027 K, torej pri vsakem stanovanju celih 208 K ali 20-25 odstotka manj. Iz tega se jasno razvidi, kako silno slabo je vplivalo in kako neprimerno so se podražila stanovanja, ker so se gradile novo hiše na prostorih starih, ki so bila za stanovanja še popolnoma uporabna in v katerih hišah nismo poznali tiste tesnobe, katero sretujemo v mnogih novih hišah. In tega, da so je moralo podreti toliko stalili hiš, je krivo liberalno gospodarstvo na. ljubljanskem magistratu, ker je nepremišljeno zapovedovalo podirati stare še rabljive hiše. Tega, da so stanovanja toliko dražja, ker razumljivo je, da so drugi gospodarji, ko so bili oni prisiljeni nastaviti tako visoke najemnine, tudi poskočili /. najemninami, je krivo liberalno gospodarstvo, ki ni skrbelo za to, da hi se bilo mesto razširilo. To gnilo gospodarstvo ni skrbelo ,da bi se izgradile ceste in potrebni kanali po še nezazidanem svetu. To leno gospodarstvo ni skrbelo, da bi malo bolj oddaljene dele mesta zvezalo s •središčem. ampak je videlo in segalo le teko daleč, kakor daleč je segala senca rotovškega stolpa. Zato pa Ljubljančani, poskrbimo za drugo boljše gospodarstvo, za gospodarstvo, kakoršnega Je vredna naša lepa Ljubljanal
Volilni shod na Rudniku, Ni "bilo freba kričeče reklame, a vendar se je odzvalo veliko število ljudi k shodu, pač dokaz, da se Budničanje zavedajo svoje politične dolžnosti in cla ne gredo na iimanice ljudem, katerih so samo polna usta obljub, ki bi pa najrajše ko-ritarili in ribnikarili pri magistratnih jaslih. G. komerčni svetnik Povše je v kratkem razjasnil položaj. Ovrgel je nadalje tudi napade liberalne stranke na voditelja S. L. s. g. dr. Susteršiča glede njegovega delovanja v državnem, kakov tudi deželnem zboru. Živahni medklici med temeljitim dokazovanjem gospoda govornika so pač dokaz, kako je govornik govoril vsem iz srca. Nato je krepko govoril tudi kandidat S. L. S. g. Ivan K r e g a r. Na predlog predsednika shoda, g. nadučitelja Ant. Vode, so jo sprejela sledeča resolucija: Volilci, zbrani na volilnem shodu v Rudniku, na velikonočni ponedeljek, izrekajo klubu S. L. S. iu njegovemu načelniku g. dr. Šustoršiču popolno zaupanje za delovanje v državnem in deželnem zboru. Volilci izrekajo tudi popolno zaupanje g. komerčnemu svetniku Povšetu za njegovo neumorno delovanje. Volilci želijo, naj S. L. S. nastopa v prihodnje za koristi slovenskega ljudstva z isto odločnost jo kakor do sedaj.
Liberalna, mobilizacija. »Vojska bo« so rekli foter Tavčar; »pa naj ho« so rekli feldcajhmajster ekscelenca Malovrh in so poklicali general-koprola Pustoslomška predse. Radi lepšega so izpopolnili liberalno vojsko z nekaterimi akademičnimi plevami, s par ocvirki, izbranimi iz obrtniškega stanu, katerim so pridjali za petršilček tudi nekaj »liberalnega delavstva«. Ko so imeli foter Tavčar enkrat šarže. skupaj, je bila vojska lahka reč; izdali so svoj manifest in pozvali liberalne bataljone skupaj. Pri tej mobilizaciji so je žali-bog očetovsko-dobro lice foter Tavčarja nekoliko zamračilo. Kajti poleg par zanesljivo-nezanesljivih pre tori juncev je opazil Kranjski C.ezar v svojih legijah skoro same čudne postave. Mladiči teh ljudi, strogo Tavčarsko-dinastični in vzgojeni v istih preizkušenih idejah in skoro čisto tudi tistih nedosegljivih manir svojih božanstev, zavzemajo prostor liberalne avantgarde. Za svoje vežbališče so si žo v predvolivni dobi izbrali Zabjak in njegovo okolico, kjer naskokujejo kot vrli kavalirji — po domače ra\vdiji — mimoidoče dame. časih .>o vadijo tudi s ovcUioucUclj-
skimi butarami, tako da se jih težko loči od pocestnih barab, če ne bi imeli frakarsko uniformo na sebi. S takimi in jednakimi trumami pojdejo torej gospod foter Tavčar na vojsko; in da ho zmaga bolj gotova, so si za celo volivno dobo še omislili dvoje luči. Prva in glavna luč, tudi liberalno solnce imenovana, je »Slovenski Narod«; druga, ša čudovitejša, je pa balkanska lunica, ki sliši na ime »Jutro«. Da ne bo armada brez trobentarja, poklicali so k sebi še gospoda Ribo, ki dobro vpije in se ga daleč sliši, ker ima dober resonanepoden v glavi. Če ta armada ne zmaga, potem ne zmaga več nobena — liberalna v Ljubljani.
+ Konkurz »Glavne posojilnice« v Ljubljani in požrtvovalnost liberalcev.
Kakor je našim bralcem že znano, so liberalni listi svoječasno z največjim halo naznanili, da je »Ljubljanska kreditna banka« sklenila, da lizplača vsem onim vložnikom falirane »Glavne posojilnice«, kojih hranilne vloge z obrestmi vred ne presegajo koncem leta 1910 zneska 300 K, iste brez odtegljaja. Da te hranilno vloge skupno ne presegajo zneska 37.000 Iv smo žc omenili. Jasno je, da bode »Kreditna banka« tako nabrane hranilne knjižice priglasila kot svojo terjatev do »Glavne posojilnice« ter obenem tudi zahtevala njih likvidacijo z obrestmi vred do dne izplačila. Ker pa »Kreditna banka« posamezniku izplača, le oni znesek, ki odgovarja vrednosti hranilne knjižice na dan 31. decembra 1910, in ker je k to akcijo pričela šele v marcu 1911 je jasno, da hode pri tej manipulaciji še celo profitirala in prav nič. riskirala in še manj izgubila. To je torej ona hvalisa-na požrtvovalnost naših liberalcev ter njihovih zavodov iu posebej njihovega velezavoda »Kreditne banke« s koje ugledom tako postopanje gotovo ni združljivo. Kdo jo bil torej v tem slučaju požrtvovalen: »Kreditna banka« ali nedolžni vložniki »Glavne posojilnice«. »Kreditna banka« prav res u i 1) i 1 a p o ž r t v oval n a — saj je pri tej akciji zopet napravila dobiček s tem, tla. jo profitirala najmanj četrtletne obresti od izplačanega skupnega zneska. Pač pa so bili požrtvovalni ubogi vložniki »Glavne posojilnice« s tem, cla so odstopili njim pripadajoče četrtletne obresti žo itak bogati »Kreditni banki«. S takim postopanjem se gotovo ne koristi drugemu kakor »Kreditni banki« — prav gotovo se pa oškoduje uboge vložnike za. najmanj četrtletne obresti, kakor tudi zadružnike ».Glavne posojilnice«, ki l>i imeli edini pravico do tega, da jim pride požrtvovalnost vložnikov v dobro. Ves čas smo povdarjali, da liberalci niti sposobni niso sploh kako zadevo resno rešiti in da imajo še celo predrznost ob tako rosnih in žalostnih dogodkih, lš.ot jo polom liberalno »Glavne«, se norčevati iz ubogih po njih zapeljanih žrtev. Pokazali smo danes požrtvovalnost, naših liberalcev v pravi luči ter menimo, da nam ni potrebno žrtve »Glavne po-• sojilnice« šc posebej opozarjati, kaj jim jo storiti ob bodočih volitvah, ako jim jo na toni, cla ne postanejo še večkrat nedolžne žrtve liberalnih požrtvovalnih nakan in njihovih le na svoj lasten dobiček se ozirajočih liberalnih velemož in njihovih denarnih zavodov, v kojih poslovanje so ne smo posvetiti, ker sije iz vsakega njihovega ukrepa le to, kako poskušajo na najrazličnejše načine opehariti vsakogar, ki pride ž njimi v dotiko.
Za ljubjlanske ciparje. Včeraj zvečer so jc oglasila pod vodstvom dr. Zajca pri dr. Šustcršiču kot načelniku S. L. S. deputacija ljubljanskih ciparjev, ki ga jo naprosila, naj bi kot načelnik S. L. S. storil vse, kar jc mogoče, da sc dovoli zopet lov na cipe, ki ga zdaj prepoveduje zakon. G. dr. šusteršič jo ljubljansko ciparje prav prijazno sprejel in jim povedal, da bi bila ta skrb ljubljanskih ciparjev, ki jo imajo zdaj radi prepovedi lova, lahko popolnoma brezpotrebna, ko bi se bil kdo izmed ljubljanskih deželnih poslancev takrat oglasil. Kakor jo S. L. S. rada ustregla dr. Tavčarju radi povodnega kosa, tako bi bila tudi prav rada ustregla ciparjcm, posebno še zato, ker jc za marsikaterega ciparja ta. cipji lov precejšnjega gospodarskega pomena, posebno pa So velikega prirodnega veselju. G. dr. Šusteršič je tudi izjavil, da jc v tem oziru žo storil korake, vendar toga zakona ni mogoče izpremeniti na-redbenim potom. Pač pa je prepričan, da bo večina deželnega zbora v prihodnjem deželnozhorskem zasedanju rada izpremenila, oziroma popravila zakon tako, da bo ciparjem popolnoma všeč. Deputacija je bila s lo izjavo načelnika S. L. S. popolnoma zadovoljna, ker te besede jasno pričajo, da je S. L. S. zelo naklonjena interesom ljubljanskih pre-bivakov. Ciiiariciu ua bi J.»ilo tu raz-
burjenje lahko popolnoma prihranjeno, ako l>i Ljubljana imela pet takih poslancev v deželnem zboru, ki sc zanimajo za ljudsko potrebe in imajo vsaj nekoliko srca do svojih volivcev. Kadar so volitve, takrat liberalni prvaka! ji obljubljajo svojim volivcem zlate gradove in vse mogoče stvari, ko pa pride čas, da bi za te svoje volivce res kaj storili, jih pa nikjer ni. To se vidi čisto jasno posebno v Trnovem in Krako-vem, ki sta vsled zanikrnosti svojih zastopnikov najbolj zapuščena in zanemarjena okraja v Ljubljani, s katerima prav lahko glede javnih naprav in javne skrbi za ljudske potrebo konkurira marsikaka kmečka vas. Ali bodo Trnovčani in Krakovčani še nadalje trpeli tako zanikrne zastopnike, kakor so bili dosedanji liberalni zastopniki? Zdaj hodijo po teh okrajih razni liberalni gromovniki in slepč volivke in volivce z raznimi mostovi, cestami, kanali, vodovodi in sploh z vsemi mogočimi stvarmi, toda Krakovčani in Trnovčani naj enkrat izpregledajo! — Dr. Zaje pa je sedaj obljubil, da bo prišel v kratkem zopet med ciparje, kjer sc bo sestavil predlog za izpremembo zakona, ki bo primeren za naše ciparje. Ciparji, Trnovčani in Krakovčani, pa naj te dni skrbe, da pridejo na ljubljanski magistrat taki ljudje, katerim ne bo Trnovo in Krakovo po volitvah deveta dežela. In taki možje so brez dvoma le tisti, katere priporoča S. L. S.! Zato na noge, Ciparji, pa bodite prepričani, da boste v jeseni zopet lahko lovili cipe, le Rog daj, da bi bil lov prav obilen!
lj Kregar in štefe v preiskavi — katere ni bilo. Trobila starih magistra-tovcev so vsak dan potrpežljivim svojim bravcem trobila o preiskavi, v kateri sta Kregar in Štefe radi »goljufij v trgovski in obrtni zbornici«. Tista, ki o tem nič vedela nista, sta bila — Kregar in Štefe. V soboto jc priobčil »Slovenski Narod« zelo dolgo notico, v kateri poroča, da sta bila »včeraj zaslišana po preiskovalnem sodniku dr. Kaiserju glavna obdolženca (!) — Kregar in Štefe.« — Tako debelo laž si jc moral izmisliti »Slovenski Narod«, da bi držala za dva dni skupaj. Tista, ki nista bila nič zaslišana, ki sploh v preiskavi nista — sta Kregar in Štefe. Sploh pa smo že povedali, da se vsakega človeka lahko spravi v preiskavo. Proti Kregarju in Štefetu so bilo tako prozorne infamne obclolžitve, da še zaslišana nista bila. Nositelj liberalne liste dr. Ivan Tavčar je svoj čas doživel vso nekaj drugega. Ni bil samo resnično v preiskavi, preiskava proti njemu sc ni niti ustavila, ampak obtožili so ga goljufije in postavili pred ljubljanske porotnike, ki so ga oprostili. To smo še enkrat povedali, ker je dr. Tavčar tako prijazen, da pusti v »Narodu« lagati o Kregarju in Štefetu. Bolje Iii bilo, da bi se liberalci namestu laži o Kregarju in Štefetu brigali za tiste svoje pristaše, ki so v resnični preiskavi radi sleparij pri »Glavni posojilnici« in ki bodo radi goroslasnili sleparij in goljufij tudi obsojeni!
Zakaj so liberalci aranžirali sep-tembeicske dogodke? Liberalci se zdaj tolčejo ob svoje prsi in bahavo kriče, kako so oni vedno bili nesebični in so imeli pred očmi lo narodov blagor. Dne 5. oktobra je pa »Slovenski Narod« izjavil do pičice tako-le, da »je bil 20, september sploh prirejen le zato, da je nek ljubljanski liberalni deželni poslanec, občinski svelnik in podpredsednik narodno-napredne stranke svojo pivovarno sijajno prodal, zato da je tisti človek lepe bankovce v žep spravil!« Tisti človek jo bil dr. Oražen, ki so ga liberalci kljub temu, da so to vedeli, še celi dve leii trpeli koi svojega poslanca, občinskega svetovalca in podpredsednika stranke in so mu niti en mesec potem, ko so to pisali, na shodu v dvorskem okraju potom dr. Tavčarja samega izrekli zaupnico! Tako nesebično so delali liberalci za »narodov blagor« in za »korist Ljubljane!«
Kaj pravijo liberalci o liberalcih. O kranjskih liberalcih in njih kolovodjih, ki zdaj trobentajo po različnih shodih o svoji pameti, je liberalna »Edinost« oktobra lanskega lota rekla, da so »prslitično popolne ničle, uboga gmajna, ki jo mora slejaliprej vzeti zlodej, mladini in starini vsi skupaj so harlekini in vse njihovo »delo« obstoja samo v zabavljanju zoper Cerkev, farie in vero.« — Tako so liberalci sami lilieralce obsodili. Zato ne gre, da bi šli mi zdaj volit stranko, ki po lastni sodbi obstoja iz harlekinov!
lj Demokrat dr. Tavčar. »Kodo so oni gospodje pri oni mizi,« vprašal jc nekdo voditelja liberalne stranke na skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda v Ilirski Bistrici, kazoč na mizo, pri kateri so sedeli Tržačanje. »Tržaški k u m i s ' bil ie demokratičen odgovor.
Branjevke pozor! Liberalci hodijo sedaj okrog bra-njevk in jih sil jo, ua morajo voliti liberalne kandidalo. Ker pa ne opravijo dosti pri branjevkah, ?0 si. zmisJili novo lumparijo. Pripovedujejo namreč branjevkam, da jim bodo prepovedali p r o d a j at j sadje po hišah, kakor so g h doslej prodajali po hišah, Pravijo, da izhaja ta grožnja ocl Rib-nikarja. Opozarjamo branjevke, naj nikar ne sedejo na ta liberalni lim, ker liberalci niso nikjer tako v moči in tako mogočni, da bi sploh mogli kaj takega storiti. Nadalje je pa tudi volitev tajna in nima nc Ribnikar in no. bon drug liberalni agitator pravico vtikati svoj umazan nos v glasovnice vin lih branjevk, ki so vse že čez glavo site liberalnih in Ribnikarjevih šikan, Branjevkam pa naj bo to v pouk, kaj bi radi branjevkam v škodo storili li-beralci, če bi prišli še kdaj do take moči kot so jo imeli. Zato pa naj branjevke na belo nedeljo z glasovnicami v rokah odločno pokažejo liberalcem, da liberalcev firav nič ne marajo in sj jih na rotovž prav nič no žolč.
Prihodnje slovenske narodne prav« ijice. »Slovenski Narod« je tudi sentimentalen, čc je treba, in to ne samo v podlistkih, ampak tudi v noticah. Sedaj pretaka svoje krokodilje solze po bivšem primariju Šlajmerju, kate-remu se ni ničesar drugega zgodilo, nego to, da je deželni ocllior izpolnil njegovo lastno prošnjo in mu dovolil, stopiti z visoko pokojnino v pokoj. Čc bi mu tega deželni odbor ne dovolil, bi »Slov. Narod« zopet po svoje lajal na deželni odbor in njegovega referenta dr. Zajca. Tako pa seveda joka, kakor sirota Jerica na grobu svoje matere, samo z nekoliko spremenjenim tekstom: »poslušajte vi liberalni vo-lički me!« In liberalni volički poslušajo in so preprečani, da pride dr. Šlajmer že za svojega življenja v narodno pravljice in da bo v njih igral nekako vlogo svetega Feliksa iz Trdinovih bajk in pripovedk. Toda šalo na stran! Mi smo teh izzivanj že siti iu ne bomo teh večnih bedarij mirno prenašali, ampak enkrat povedali, kar jo treba povedati, kajti dr. Zajčeve osebne želje v čislih •— a nacl njimi je vendar strankarski interes!
Dr. Tavčar o ljubljanskem mest-nem gospodarstvu. Dr. Ivan Tavčar, ki zdaj po svojih shodih na vse kriplji hvali gospodarstvo bivšega magistrata, jc ob priliki debate o cestnem zakonit v soji kranjskega deželnega zbora dne 21. oktobra lanskega leta v svojem go-voru dejal, da je gospodarstvo Ljubljane zavoženo, ker so Ljubljano hoteli prehitro napraviti moderno, vsled česar se je zakopala v velike dolgove. 0 bivšem občinskem svetu se je dr. Tavčar v istei» govoru izrazil tako, da je skrajno nomodro postopal, ko je pustil stvari priti tako daleč, da se jo občinski svet moral razpustiti, v »Narodu« pa je liberalni občinski svet imenoval naravnost ■»nerazsoden«. Dr. Tavčar je dal s tem bivšim liberalnim magistratovcem izpričevalo popolne nezmožnosti in gospodarske nesposobnosti. Zato naj mož ne bo začuden, če bodo ljubljanski volivci 23. aprila t. I. istega mnenja, kakor on — to je, da so liberalci Ljubljano tako zavozili, da ne preostaja nič drugega kakor dati jim pošteno — brco.
»Narod« se laže, da je z liste Slo-venske Ljudske Stranke odstopil mizarski pomočnik Peter Bizjak in da je bilo radi tega treba novega natiska sobotne »Laibacher Zeitung«. — Novega natiska jo bilo treba, ker liberalci svojih ljudi ne poznajo. Napačno so zapisali svojega Pavška in zato jc na čast liberalni nerodnosti »Laibacher Zeitung« morala šc enkrat iziti.
Nadučitelj černagoj agitira po Barju s krompirjem, ki ga ni izposlo-val noben liberalec, ampak ga vlada pošlje potom »Gospodarske zveze«. Ta agitacija je že naravnost nesramna! Slovenska Ljudska Stranka je znala žo z drugimi junaki obračunati, kakoi je černagoj. Več o tem borno žo povedali. Agitirajo liberalci tudi na ta način, da morajo Barjani v nedeljo priti k Čošnovarju, češ, da bodo ondi se podpisavali, da dobe krompir po 100 kil za 4 K. To je navadna liberalna volilna sleparija. Vsak Barjan bo moral dobiti od vlade po »Gospodarski zvezi* nakazan], krompir, učitelj Černagoj bo pa že občutil, da sc take stvari v liberalno agitacijo ne sme izrabljati! Krompir je za Barjane, ne pa za volilno izrabi,jevanje!
Vid Bratovž, starinar, pobira volivcem legitimacije. Opozarjamo tega moža, da takoj izroči legitimacije nazaj, ker bo sicer imel opraviti z drž. pravdnikom. Vsi, katerim je Vid Bratovž legitimacije pobral iu ne vrni'-AUij so aiim nazuaujjo,
Liberalna agitatorica, ki rože za Šmarnice prodaja,' je M a 1 k a B a -I o h, po domače Strikova, iz Kra-kova, vdova po rajnem deželnem slugi. Na trgu spremlja Ribnikarja z globokimi vzdihi: »Ob, oh, gospod Ribnikar, ali bodete naredili, da ne pridejo klerikalci na magistrat?« Volilke naj bodo precl to d i črno prodajalko rož za Smarnice pozorne!
Srečen Vodmat. Jutrovcem v Vod-matu menda že voda teče v grlo, kajti njih geslo je sumničevanje in grdo napadanje na naše somišljenike, 1 gnjevom gleda človek take »Ruc.k-schrittgeistlerje«. Z vse danimi in ne-danimi sredstvi se zaletavajo v može, kateri ne trobijo v njihov gnjilobni rog. Tako so se spravili na našega kandidata za tretji volilni razred občinskih volitev g. Marinkota, kateri se je povzpel do c. kr. sodnega sluge. Glasilo jutrove cunjarije je jako slabo informirano, zato mu pa mi povemo, da se je g. Marinko še višje povzpel, namreč da je tudi hišni posestnik. S ponosom lahko rečemo, da se je g. Marinko polagoma s pridnostjo povzpeval od stopnje do stopnje, kakor pravi pregovor. Jutrovci naj raje povedo od kakega Tomažiča ali Gerbaca in druge take liberalne agitatorje žalostnega spomina, ki vsi se stikajo v znani liberalni gostilni Zupančičevi, kjer se ponašajo z najbolj svinjarskimi izrazi, katerih ne čuješ niti od najbolj degeneriranih šnopsarjev v Meksiki na Ahacljevi cesti. Čudno je to, da ti jutrovci vidijo lc one može, kateri delajo za ljudski blagor in ne za svoje nenasitne malhe, kakor so to bili znani liberalci pri fa-litni Glavni posojilnici, kjer so grabili in grabili, dokler niso popolnoma osušili v koritu od revnega ljudstva zaupani mu denar. Najraje povedo ti žlahtni gospodiči, kot je Tomažič, ki jc imel dovolj prilike v svojem življenju se povzpeti do višine; saj je prišel do zadnje stopinje v njegovi starosti do najmlajšega, magistratnega praktikan-stva — in pa od slavnega baritonista, katerega so liberalci vedno za nos vodili, mu obljubljali zlate gradove, da je prišel nazadnje tako daleč, da mora za kruhoborstvo nositi težka bremena v podobi ilovnatih aktov kot corpus delicti. Gospodje iz Vodmata, pometajte pred svojim pragom in ne imejte za ščit gnjusna zabavljanja. Ako niste mogli dobiti v celem Vodmatu kandidata, kateri bi vam šel na limani.ee, zato si mi ne moremo kaj. No, pa Miha je dejal in še neKaj prijateljev je poki-malo, da hočejo imeti vodmatski liberalci zopet starega kandidata Pavška, in to iz prav enostavnega vzroka, ker v svojem triletnem poslovanju v občinskem svetu niti enkrat ni prišel do samostojnega referata in pa ker Vod-matčanjem ni napravil nobene, »škode«. Da pa Vodmatčane potolažijo ti liberalni možiceljni, napisali so — seveda samo na kandidatno listo — še druge kandidate, kakor znanega Pra-protnika, mizarskega mojstra, ki naj bi delal v korist delavstva, sam je pa največji nasprotnik vsakemu delavskemu gibanju. Mož mogoče misli, če ne bo šlo z lepa, bo pa po stari navadi otepaval svoj »hočeš - nočeš - moraš«. Saj je v tem poklicu res dobro izvež-ban mojster, ker je to nekoč dejanski pokazal nad neko svojo služkinjo. Pa tudi z delavci je imel večkrat že križe in težave, kar dokazuje, da je imel žo parkrat nesoglasja — štrajk. In tak kandidat naj zastopa delavske sloje! Mislim, da ga ni volilca, cla bi volil moža, ki je nasproten delavstvu.
Praprotnik šimen, liberalni kandidat tretjega razreda občinskih volitev, sc od sila trudi, da bi prišel v občinski svet. Liberalna vodmatska četvorica Bizjak, Verovšek, Tomažič in Turšič je tako sklenila v »seji« in pri tem ni upoštevala, da za to niti koni-petentna ni, ker manjka še enega odbornika, katerega so pa že proglasili za klerikalca. V potu svojega obraza leta »mojster otepavanja« od hiše do hiše, a gospod naleti na slabo žetev in se najbolj zagrizeni liberalci norčujejo iz njega. Keiv pa treba tudi širšemu svetu pokazati, da kandidira v občinski svet, mora seveda tucli okolico prehoditi. Mož je pa precej trebušen, zato se vsede na kolo in pridno agitira po Tomačevem lin sosednih občinah za svojo osebo, ker obenem raznaša kot kolportar umazano liberalno cunjo »Slovenski Dom«. Toda sreča v nesreči tudi včasih maščuje preveliko domišljijo, in v tej blaženi njegovi domišljiji jo je mož zafural in — tresk — »Slov. Dom« ter »Kropa« sta poljubila mater zemljo, kajti oče Praprotnik so se zaleteli v kanton in vrgli raz kolesa sebe, »Slovenski Dom« in pa svojo kandidaturo, ter potrtega srca tožili mami, cla je vse šlo rakom žvižgat, edino kolo lo šo rešil gotove pogubo. Tak
štrbunk bo Praprotnik napravil tudi 23. aprila.
Hinko Magister je bil tisti, ki je grozil mestnim delavcem s terorizmom. Toliko, da se kakemu drugemu krivica ne stori. Sicer bomo pa proti vsakemu ki bo le količkaj poizkušal terorizirati mestne uslužbence, nastopili tako, da si bo to zapomnil!
Glasovnice, ki jih dobite od nasprotnikov, strgajte in vržite proč!
Volilne izkaznice pobirajo volilcem nekateri liberalni sleparji. Volilci, ne dajajte iz rok ne izkaznic ne kuvert. Pazite na sleparje. Naznanite nam tiste sleparje, ki pobirajo izkaznice!
Kdor do jutri ne dobi volilne legitimacije, naj se v petek ali v soboto oglasi pri deželni vladi. Posreduje tudi tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta, v hiši Ljudske posojilnice, in uredništvo »Slovenca«.
Ij Volilnih kuvert nekateri volilci z izkaznicami niso dobili. Kdor nima volilne kuverte dobi v pisarni poleg »Slo-venčevega« uredništva, Kopitarjeve ulice, poslopje »Katoliške Tiskarne, III. nadstropje novo kuverto, Ondi se dobe tudi glasovnice za vse razrede!
Volilci in volilke S. L. S. dobe od stranke glasovnice po pošti.
Ta narodu gespudari.
Mi narudn sma gespudari, de nam ga para ni na svet; lc mi zastopma se pr gnari, lc mi zastopma se na red.
Kar od h nas u roka prime, tu gvišn je, de tud drži. Zdej morma pa že zavle rime rečt: ja gespoda, mi sma mi!
Ivdur pa u naša dela slavna ne kokr neče prou verjet, ta nej pugloda naša »Glauna«, pa morja se mu uči udpret.
Le škoda — člouk b jm skoču
u lase — cle naša ta nar bulša rnuč, sa teb nč men nč zadne čase djal brez pardona kar pud klug.
Oh, Hudnik; ti vuditel »Glaune« kulk ti, srumače zdej trpiš! Oh, verna pač, de s čase davne iz srca spet nazaj želiš.
Pa putulaž se, sej srumaki sma s taba vred sove tud mi; sej štaba vred tud naš stutaki za večn prlafur sa šli.
GOSPODARSTVO.
— Sadjerejski tečaj se je vršil pretekli ponedeljek in torek v Loškem potoku. Ponedeljek popoldne predavanje, v torek pa cel dan praktičen pouk v drevesnici tukajšnje podružnice Kmet. družbe. Ob obilni udeležbi mož in mla-deničev se jc pod vodstvom dež. sadjarskega inštruktorja g. M. Humcka tečaj posrečil kaj lepo in zbudil zanimanje za to stroko gospodarstva pri ljudstvu. Podružnični vrt se je znova nasadil in preuredil.
Občinski red in občinski volilni red za mesto Ljubljana velja samo 50 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami«.
Kaj naj si vsak ljubljanski volilec in volilka zapomni!
Ako bi kak volilec ali volilka ne dobila ob pravem času po pošti volilne izkaznico ali volilne kuverte, zglasi naj se pri deželni vladi, Simon Gregorčičeva ulica, pritličje, desno, ali pa v pisarni Slovenske Ljudske Stranke, poslopje Katoliške Tiskarne, III. nadstropje.
Spravite dobro volilno izkaznico, da sc ž njo izkažete pred volilno komisijo, (la Imate volilno pravico. K volitvi morate izkaznico prinesti seboj. Ako kdo volilno Izkaznico izgubi, se mu preskrbi pri vladi novo izkaznica.
Voliti sinete samo z uradnimi volilnimi kuverti. Ako kdo volilno kmerto izgubi ali pokvari, dobi laliko novo. Tudi pri volilni komisiji se lahko dt>bi še volilno kuverto.
Volilna kuverta je za I. razred bela, /.\\ II. razred modra in za III. razred rdeča.
Na kuverto se ne sme nič pisati, sicer je glas neveljaven.
Glasovnico dobe volilci od stranke. — Glasovnica je pravilno izpolnjena, ako
za I. prvi razred stoji na vrhu:
i.
(ako zapišeš arabsko številko: 1., je glasovnica neveljavna)
Lista Slovenske Ljudske Stranske. Kregar Ivan,
hiSni posestnik, pasar, predsednik deželnega obrtno-pospeševaluega urada in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice, Elizabetina cesta
za II razred se glasi glasovnica:
Lista Slovenske Ljudske Stranke Lilleg Makso,
c. kr. višji davčni upravitelj, Slomškova ulica 12. za III. razred sz glasi glasovnica:
Lista Slovenske Ljudske Stranke. Dr. Zajec Ivan,
zdravnik, Frančiškanska ulica 2.
Edino take glasovnice so veljavne. Na glasovnicah ni treba imen vseh kandidatov, ki jih je postavila Slovenska Ljudska Stranka, ampak samo prvo ime kandidata, ki ga je v dotičnem razredu postavila stranka.
Noben volilec, nobena v olilka se ne sme podpisati na kuverto, noben naj nič ne pripiše, ker sicer postaneta glasovnica in kuverta neveljavna.
Noben naj se ne muči, da bi glasovnico sam napisal, glasovnico dobi ocl stranke.
Ako bi kdo glas o v n i e o i z g u b i 1, jo dobi v pisarni Slovenske Ljudske Stranke v »Katoliški Tiskarni", III. nadstropje.
Natančno pazite, da daste glasovnico I. razreda v belo kuverto, glasovnico II, razreda v modro kuverto in glasovnico III. razreda v rdečo kuverto, Če bi se zmotili in zamenjali, je glas neveljaven.
Kuverto, v kateri je glasovnica, se mora zalepiti in paziti, da se kuverta ne pokvari, ker sicer postane glas neveljaven.
Pazite, da Vam kdo kuverte ali glasovnice ne zamenja!
Volitev se vrši v nedeljo 23. aprila od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. Vsak volilec naj pravočasno pride na volišče z volilno kuverto, v katero naj prej že doma da glasovnico in naj kuverto dobro zalepi. Ne glasovnice, ne kuverte, ne prej, ne pozneje ne kazite nasprotnikom, da Vas ne (»sleparijo! Na volišču pokaže volilec predsedniku legitimacijo, nakar mu izroči zalepljene kuverte. Predsednik položi zaprto kuverto v za to določeno posodo in je tako. ker so vse kuverte enake, zasigurabo, da noben ne bo izvedel, kako je volilec volil.
Volilci III. razreda oddajo samo eno glasovnico v rdeči kuverti, po dve glasovnici in dve kuverti pa oddaš, ako si volilec I. ali II. razreda, ker voliš tako tudi v III. razredu.
Vsak volilec /. in 11. volilnega razreda ima istočasno opraviti tudi volitev za 111. razred.
Na katerem volišču kdo voli, ima vsak zapisano na volilni izkaznici.
Vsak volilec in vsaka volilka mora priti na volišče, ker je volilna dolžnost, sicer je kaznovan!
Vsak volilec pomni: ne gre so za osebo, gre za stranko. S stranko voli!
Volitev je tajna, zato se ni nikomur nič bati, ako voli tako, cfn se razmere na magistratu res te me/i it o iznremene !
VSTAJA V ALBANIJI. Albanci porazili pri Doliku in pri Kub-niku Turke.
Pri Doliku sc je bil lnid boj med Turki in vstaši. Vstaši so premagali Turke in jih pognali v boj. Albanci so vzeli Turkom 300 pušk. Tudi pri Kub-niku so vstaši premagali Turke.
Albanci mučili orožnike.
Pri Katagori so vstaši zasledovali iu vjeli orožniški oddelek. Albanci so vzeli orožnikom puške in jih mučili. Sto Albancev, ki so jim bili pri Kastra-tiju Turki zelo za petami, je pobegnilo v Črnogoro.
Vstaši* prodirajo proti Skadru.
Vstaši marširajo proti Skadru. Turki imajo velike izgube. V Skadru se boje, da prično moliamedanci klati kristjane, ker je vlada -oborožila uiolia-mcdancc, kristjanov pa ne.
Turški operacijski načrt.
Turški nadpoveljnik Torgut-Šef-ket-paša je izdelal operacijski načrt, po katerem namerava vstaše obkoliti v bližini črnogorske meje.
novice.
'-}- »Slovenski Narod« sc zaletava zaradi službene pragmatike v Gostin-čarja, češ da je Gostinčar predlagal sprejetje g 31. (vsaj ta paragraf mora imeti v misli) in da se tudi S 32. ni v celoti črtal. Kdor pozna razmere, ki vladajo napram službeni pragmatiki v ^ vladi, ve, da bi z padcem § 31. padla službena pragmatika in časovni avan-ffiia. Vendar pa sc je tudi § 31. omilil. S 32. pa se jc soglasno sprejel po želji uradnikov na i z r e č n i p r e cl 1 o g poročevalca v tem smislu, da se črta p r v i o ds t a v e k, ostane pa drugi, kateri prepoveduje uradnikom, biti člani tujezemskili političnih društev. Vse posvetovanje sc je vršilo pod vtisom vladne izjave, cla brez službene pragmatike ni časovnega avan-™ia. Vlada je določbe § 31. zahtevala brezpogojno. Sedaj naj pa u r a d n i k i sami sodijo, a 1 i j i m j e 1 j u b š i §31. ali hitreje zboljšanje p1 a č po Časovne m a v a n z m a. Mimogrede bodi tudi povedano, da ga-liško uradništvo v svojih predlogih niti ni zahtevalo spremembe S 31. Torej ta zahteva niti ni bila skupna zahteva uradnišva. Z ozirom na vse to ni stavil Gostinčar v podoclseku glede š 31. nobenega predloga, pač pa priporočil ta paragraf v temeljito razpravo, iz katere naj se izkrešc pravo stališče. Ravno o tem paragrafu se je razpravljalo potem skoro štiri ure in se je storil znani sklep z glasovi vseh navzočih članov uradnikov. To bo menda zadostovalo, nc listu »Narod«, pač pa prizadetim. Razprave so se vršile po dogovoru sicer tajno in vsled lega ni mogoče spraviti reči na dan, pri katerih bi se narodovci prijemali -ca nosove. Glede dr. Elverta velja lc toliko, da je kot predsednik odseka podpisal poclodsekovo poročilo. Ker se hoče s tem agitirati mccl uraclništvom zaradi občinskih volitev, izjavljamo, .la ta odgovor na »Narod« ne izvira iz lega namena. Uradniki naj volijo kakor hočejo, to je njihova stvar. Slovenska Ljudska Stranka je za opravičene zahteve vedno nastopila, tako I udi pri službeni pragmatiki. Kdor hoče biti nje nasprotnik, svobodno mu. Toda ho naj tudi dosleden in naj se v potrebi obrača tudi tjc, kamor ga vleče srce.
Volivito gibanje na fioriškem.
Goriška »Kmečka zveza« sklicuje na belo ned. shod zaupnikov v Gorici v zadevi volitev. — Na velikonočni ponedeljek ob tretji uri popoldne ima ajdovska »Kmečka zveza« sejo o*lborni-,kov in zaupnikov, na kateri se, bo razpravljalo vprašanje o kandidatu za ajdovski - kraški okraj.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem vabi k slavnostni mesečni seji ob priliki osemdesetletnice častnega člana T. N. Tliomitza ,v četrtek, 20. t. m. ob pol šesti uri zvečer na dermat-olo-škem oddelku deželne bolnice. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Prima-rij dr. Gregorič: Ehrlich llata (506. 3. Demonstracije. Zvečer prijateljski sestanek v hotelu Tratnik.
—	Žalostni nasledki, pijančevanja. Iz Gorice: Na Veliko noč se je v Mirnu zgodilo nekaj silno žalostnega. V gostilno g. Budina je prišlo več fantov. Pravijo, da so ga. pili kar iz škafa. Mecl nje je prišel neki 40 let. stari Jožef Ba-tistič, znan pretepač iz Peči, ki je vr-
gel na nje stol. Nastal jc mal pretep, ki pa jc kmalu nehal, ko so trezne j ši ljudje posegli vmes. Ko so zvečer fantje zapuščali krčmo in šli proti domu, jih jc na poli pri G rabe u čakal oni Batis-1ič v družbi več dragoncev, ki so takoj pričeli prepir. Dragonci so potegnili sablje in začeli ž njimi mahati. Mladeniči so pobegnili, nakar sc jc pretep nadaljeval še pri rupenskein mostu, kjer je bil z nožem težko ranjen od pretepača Batističa mladenič Leopold Malič. !Pa tudi Batistič je dobil s kamnom v prsi. Medtem pa je bilo že orožništvo obveščeno o pretepu ter prihitelo na lice mesta. Srečali so orožniki pet dragoncev, ki so se udeležili pretepa. Dva so aretirali in uklenjena gnali v Gorico. Eden dragoncev, ki jc videl, da ga hočejo orožniki aretirali, je skočil čez zirl v Vipavo, ki jo je prebredel. Ko je na oni strani hotel priti iz voclc, so mu moči pošle in je utonil. Ker ni nihče tega videl, so ga slučajno dobili šele v ponedeljek zjutraj. Nesrečni dragonec je prišel v Gorico na štiritedenske orožno vaje. Doma je iz Slovenjega graclca na Štajerskem. Mož je poročen in ima otroke. Pač žalostni nasledki pijančevanja!
—	Dunajski župan v Postonjski jami. Na velikonočni ponedeljek se je pripeljal v avtomobilu iz Opatije župan dr. Neumayer v Postojno, kjer si je ogledal Postonjsko jamo. Spremljal ga je profesor Hess s soprogo. Popoldne so se odpeljali proti Dunaju.
—	Umrl je na veliki petek v gra-ški bolnišnici vpokojeni nadučitelj na Prihovi Lovro Serajnik. Bil je zaveden koroški Slovenec. R. I. P.!
—	Nova Zajčeva opera. Starosta hrvaških skladateljev Zaje je uglasbil novo enoclejansko opero »Oče naš«.
—	Počitnice na srednjih šolah in dekliških licojili ter učiteljiščih bodo trajale zopet od 16. julija do 15. septembra.
—	Mrtvega so našli dne IS. aprila zjutraj v Idriji »pod Golicami« v nekem jarku 37 let starega vpokojenega rudarja Franca Kobal. Kako so jc ponesrečil, ni -šc znano.
—	Samoumor radi ljubezni. Biizu pomola Sv. Tereze v Trstu so našli včeraj v morju truplo moža, v katerem so spoznali 281etnega Karla Germek iz Rodika, delavca pri državni železnici, stanujočega v ulici Lucio Papiriano štev. 6. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Germekovi prijatelji trdijo, da si jo Germek vzel življenje, ker dekle, s katero so je seznanil, ni hotelo več vedeti o njem.
\M
novice.
š Kandidature Štajerčijancev. V
Mariboru sc je vršila dno 17. aprila, t. j. na Velikonočni ponedeljek zaupna konferenca Štajerčeve stranke. Po Linhartovem utemeljevanju so se postavili sledeči kandidati: Za okraj Maribor—Ljutomer znani Francelj Girst-mayr, za Maribor—Slov. Bistrica—Konjice večni kandidat črešnjevški krema r Kresnigg, za Ptuj pek in bivši župan Ornig. Kresnigg se je hudo branil sprejeti kandidaturo. Za propasti so ti trije res dobri.
š Narodna aii liberalna stranka je zborovala v ponedeljek v Žalcu in jc postavila zopet Robleka za kandidata. Po dolgem moledovanju jc Roblek vendarle sprejel ponujano mu kandidaturo. Za druge okraje si niti ne upajo liberalci postaviti kandidatov. Štajer-cijancem sc cede sline samo po treh okrajih: mariborsko - ljutomerskem, ptujsko - ormoškem in mariborsko-konjiškem. Da so Ornig, Kresnigg in slavnoznani Girstmayr samo št ovni kandidatje renegatov, to je dovolj znano. Vendar vkljub na.si moči, disciplini in agilnosti naših pristašev ne smemo rok križem držati. Vporabimo našo moč, na delo, število glasov za naše kandidate se naj podvoji!
š Spodnješlajerska nemškutarija v državnozborskera volilnem boju. Znani Količek Linhart, nekdanji jugoslovanski soc. demokrat, ki jc po shodih celo zahteval takrat slov. vseučilišče, a streljal pri soc. demokratih tako kozle, cla so ga morali spoditi, dasi je bil njih voditelj, vodi zdaj spo.dnještajersko nemškutarijo. Ker so zdaj državnozborske volitve, jo rdeče-nemškutarski Linhart sklical 17. t. m. v Ptuju shod, na katerem jo postavljal nemškularske kandidate proti Slovenski Ljudski Stranki. Sklenili so po dolgem posvetovanju, da kandidirajo v 24. volilnem okraju (Maribor, severni breg Drave,
Ljutomer, Št. Lenart, Zgornja Radgona), posestnika Franc Girstmayrja, v 25 vol. okraju (Maribor, južni breg Dravo, Slovenska Bistrica, Konjice), Ludo-vika Kressnika, ki sc jc grozno branil kandidirati, a so končno lc udal, v 26. volilnem okraju (Ptuj in Ormož) so pa kandidirali znanega Orniga iz Ptuja, ki sam ni prišel na Linhartov shod, ker sc mu je zdel preneumen, a kljub temu sodijo, da bo Ornigg sprejel kandidaturo, da so bo znebil sitnih nemškutar-skili muh, ki mu ne bodo dali prej miru.
š Maribor. Gostilničar Spatzek je kupil od g. Obema gostilno »pri grozdu« v Mariboru v Tegethofovi ulici za 150.000 K. Gostilna »pri grozdu« je dobro znana, kmetje iz Slovenskih goric navadno tam izpregajo. Škoda, da ni ta gostilna prešla v slovenske roke.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanski državnozborski mandat so ljubljanski liberalci, kakor se po Ljubljani govori, ponujali dvornemu svetniku dr. M. P 1 o j u , možu, ki jo dovolj znan izza padca župana Hribarja iu o katerega značaju so se celo liberalci izražali na poseben način. Ali je res že med ljubljanskimi liberalci taka revščina, cla morajo iti tako daleč po kandidata. Za blamažo ljubljanskega liberalizma je hofrat Ploj kot nalašč.
lj V dramatično šolo »Ljudskega odra«! Dramatična šola »Ljudskega odra« se bo otvorila v petek, 21. aprila, ob pol 8. uri zvečer v gorenji dvorani »Ljudskega doma« (staro strelišče), šola bo teoretična in praktična in si je odbor pridobil zanjo pomoč priznanih strokovnjakov. Poučevali se bodo vsi predmeti, ki se tičejo dramatične umetnosti. Ure sc bodo določile na sest a nk u 21. aprila ob osmih zvečer. — Vsak, ki se zanima, naj se otvoritve šole gotovo udeleži in pripelje naj seboj znance in znanke, ki. se za »Ljudski oder« res zanimajo. Poagitirajte mecl prijatelji dramatike!
lj Kršč. ženska zveza ima v četrtek t. j. 20. t. m. ob 4. uri pop. v Rokodelskem domu redno predavanje. Predava preč. g. dr. Jerše.
lj Ljubljanski Orel vabi svoje člane, da sc zanesljivo udeleže važnega sestanka, ki bo v četrtek, to je 20. t. m., zvečer točno ob V- 9. uri v telovadnici »Ljudskega Doma«.
lj Seja predsedstva Zveze Orlov se vrši jutri v četrtek 20. aprila točno ob pol 8. uri zvečer.
lj Zbor »Ljubljane« ima danes ob i/j 8. zvečer v veliki dvorani «Uniona« važno vajo, na katero še enkrat opominjam vse člane. — Zborovodja.
lj Umrli so v Ljubljani: Viljem Go-the sin tovarniškega delavca, sedem mesecev. — Pavlina Barbič, zasebnica, 35 let. — Marija Vidmar, posestnikova hči, 9 mesecev. — Jera Kolesa, nadpre-mikačeva žena, 54 let. — Ivan Janko, prisilne delavnice paznik v p., 42 let. — Anton Potomci ,dijak, 26 let. — Frančiška Pavčič, nadsprevodnikova žena,
43	let. — Marija Zorman, mizarjeva hči, 17 let, — Josip Karneval, delavec,
44	let. — Juri Jež, kočar, 37 let. — Julija Jager, posestnikova hči, 3 dni. — Fran Zorko, železniški delavec, 25 let.
— Marko Špilck, dclavcc, 28. let. -— Stanko Kek, sin policijskega stražnika, 3 leta.
lj Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani, Sklicuje sc na tiskovni, zakon prosim, da priobčite v »Slovencu« glede na njegovo notico »Kdo podpira ,Jutro'?«, ki je stala mccl »Ljubljanskimi novicami« v št. 85. clne 13. aprila t. 1., sledeči popravek: Ni res, cla je upravni svet »Učiteljsko tiskarne« kdaj izjavil, da, fondi »Konvikta« in »Vdovskega zaklada« nesejo tiskarni »no verno že koliko obresti«. Ros pa je, cla jo upravni svet »Učiteljske tiskarno« izjavil, da so denar »Konvikta« in "Vdovskega, učiteljskega društva« v »Učiteljski tiskarni« obrestuje po 5 odstotkov, torej bolje nego v kaki drugi hranilnici. — Za upravni svet »Učiteljsko tiskarne« v Ljubljani, dne 14. apr. 1911. — L. Jelene, predsednik. — Koliko je ta najnovejši produkt gospoda Luke vreden, se razvidi iz današnjega poročila o občnem zboru »Vdovskega društva«, katerega naj vsak natančno prebere in bo videl, da se »Vdovsko društvo«, kojega denar je naložen v »Učiteljski tiskarni«, lako obrestuje, cla izkazuje bilanca deficit in so mnogi učitelji na včerajšnjem občnem zboru izrekli odboru toga društva neza-
upanje! Denar učiteljskih vdov in sirot je izgubljen, požrlo ga je »Jutro« in Luka Jelene naj popravlja, kolikor hoče. Popravki Luka Jelenca niso vredni ene fige.
lj Zastrupil se je danes popoldne v kazini bivši tamošnji kuhar Franc 1J e r š e.
lj Meščansko obljubo je napravilo danes pri vladnem svetniku Laschanu onih pet članov »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva«, katere je imenoval občinski svet meseca julija 1. 1. meščanom. Odlikovanci g£. Stricelj, Turk, Dintar, Leutgeb in Barle, bili so po obljubi pri bivšemu županu g. Ivanu Hribarju, da mu izreko zahvalo za njegovo naklonjenost. G. ravnatelj Hribar sc jo v toplih besedah poslavljal od gasilcev, želeč, cla bi gasilno društvo tudi pod novim županom delovalo tako marljivo in vestno, kakor jo delovalo pod njegovim županovanjem.
Ij Zaradi prepovedanega povratka .jc bil včeraj na Resljevi cesti aretovan nevarni tat, lSletni Jožef Kopač iz Medvod in izročen sodišču.
lj Tatvine. Na Veliko soboto je bil nekemu tukajšnjemu natakarju ukraden bankovec za 50 K, vajencu pa bankovec za 20 K. Policija je aretovala kot osumljenca domačega hlapca in ga izročila sodišču.
TelelORsSca in brzojavno poročilo.
POPOLEN SPOBAZUM MED AVSTRIJSKO IN OGRSKO VLADO.
Dunaj, 19. aprila. Grof Khuen in baron Bienerth sta se danes pogajala glede vojaških predlog in končno dosegla v vsakem oziru popolen sporazum tudi v vprašanju razpr. jezika v vojaškokazenskem procesu. Grof Khuen je danes popoldne o tem cesarju re-feriral.
KRALJ PETER,
BeroJin, 19. aprila. Med dvoroma V Berolinu in Belgradu sc žc vrše pogajanja gledo obiska kralja Petra v Berolinu.
POVZDIGA INDUSTRIJE .
Plzen, 19. aprila. Škodova tovarna bo vsled velikih naročil za dread-noughte pomnožila delavstvo ocl 6000 na 12.000. Za to leto so nameravane investicijo v skupnem znesku 2inpol milijona kron.
RUSKE ZADEVE.
Peterburg, 19. aprila. Senator Neid-hardt, ki preiskuje državno upravo, je zahteval od različnih bank izkaze glede denarja, ki ga je vanje vložilo 80 članov državne uprave, o katerih se sumi, da so te vsote poneverili državi.
Mnenje g. prof. dr. E 11 o r e M a r-c h i a f a v a,
profesorja kr. vseučilišča, ravnatelja zavoda za patologično anatomijo, kon-zulenta Njeg. Svetosti papeža Pija X.
R i m.
Gospod J. Serravallo,
T r s t.
Dal sem Vaše S o r r a v a 11 o v o K i n a v i n o z ž c 1 c z o m , ki ste mi ga blagohotno poslali, konvalescentom po nalezljivih boleznih, posebno pa dolgo trajajoči influenci in malokrv-nim mladenkam. Čast mi ,jc Vam naznaniti, cla mi je bilo Vaše vino posebno všeč in uspešno.
Rim, 10. avgusta 1609.
E. M a r c h i a f a v a.
ife, ■

š!
urar.prva luijvečja.domača loJl,.„,=!<,,
P*nnt*ina tvr-HUa 11K7I ah-i.nb -	"M

•Ji >Ci ti "'•