Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za eolo leto prodplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniško ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so eona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nodeljo in praznike, ob '/,6. uri popoiudne.
Štev. 120.
V Ljubljani, v sodoto 28. maja 1887.
T^etnili X \
Ih zavili zbor.
Z Dunaja, 27. maja. Budgetna razprava.
(Zadnji dan.)
Ivo sem včeraj poročal o zadnji razpravi državnega proračuna, nisem mislil, da bodo pred sklepom prišlo še do viharnih dogodkov. Dr. Vitezič je govoril o zemljiščnem zakladu isterskem in s tem vzbudil veliko nevoljo med levičarji, pa tudi pri g. predsedniku, ki bi bil jako rad sejo že sklenil ter je večkrat govorniku segel v besedo. Prvič mu je rekel, da po opravilnem redu ni dovoljeno govorov čitati. Pa dr. Vitezič se je odrezal, da je čital le poročilo deželnega odbora z dne 27. oktobra 186(3. Dr. Gregorec se je tudi potegnil zanj, rekši, da se pač Viteziču ne more braniti pol ure govoriti, ako drugi govore po celo uro. Poslanec Kathrein je rekel, da to spada v deželni zbor, zopet drugi so se smijali, kar je govornika tako razburilo, da je rekel, naj gredo iz zbornice, ako ga nočejo poslušati in da to že ni več zbor poslancev, ampak komedija. Vsled tega je nastal velik vriš in pred-seduik je zarad besede »komedija" Viteziča pokaral. Ko je nekoliko časa govoril, segel mu je predsednik zopet v besedo, češ, da govori reči, ki spadajo pred deželni zbor. Tudi je Viteziču vnovič rekel, da naj nikar ne bere. ampak naj raje stenografoin izroči svoje listke, ker poslanci žele konec seje. To ravnanje je žalilo ožje tovariše in prijatelje Vitezičeve; nasprotnikom dr. Smolka pripušča čenčati, kolikor hočejo; dr. Sturm je celo uro dejansko popravljal izreke ministra Pražaka, kar bi po opravilnem redu ne bil smel, Jarjues je govoril čez uro, Viteziču pa se je precej v greh štelo, dasi je le malo obširneje govoril. Njega samega je to tako hudo zabolelo, da je takoj predsedniku izročil odpoved mandatu. Pa predsednik je ni hotel sprejeti, ampak mu je svetoval, da naj počaka do danes. To je storil in danes je svojo odpoved na prigovarjanje prijateljev svojih umaknil, ker bi bil z odpovedjo ustregel le nasprotnikom, volilcem svojim pa brez potrebe napravil sitnosti in stroškov.
Ob štirih popoiudne je bila budgetna razprava dovršena in danes potrjena še v tretjem branji. Pil je pa tudi skrajni čas, da se jo končala; poslanci so se že malo vdeleževali sej, včeraj jih ni bilo dosti čez petdeset v zbornici, v sredo večer, ko se je v sosednji mestni hiši obhajala Liebenbergova svečanost iu se je prižigal umeteljni ogenj, jih je bilo pa nekterekrati komaj dvajset v dvorani, ki so poslušali govornike. Zlasti Vašaty iu Vitezič nista imela dosti poslušalcev.
Koncem včerajšnje seje se je poslanec vitez Schouerer odlikoval s posebnim nasvetom. Predlagal jo namreč, da naj poslanci naklonijo društvu rudečega križa diote, ki jih bodo dobivali od 27. t. m. naprej dotlej, da bode gospodska zbornica sklenila zborovanje. Toda predsednik je rekel, da so diete poslancev vravnane po posebnem zakonu in da predlog Schonererjev nima pomena, toraj še neče vprašati, je-li zadostuo podpiran ali ne. Ker je pa Schouerer ropotal in ugovarjal, vprašal je predsednik, kdo podpira Schonererjev predlog, pa ni vstalo zadostno število poslancev, padel je toraj precej pod klop.
Danes' je enaka osoda doletela neki predlog mladočeike čvetorice; poslanci Kugel, Gregr, Kavnic
in Vašaty so namreč predlagali, da naj se na juri-dičui fakulteti v Pragi odpravijo nemški izpiti. Oeški klub je temu predlogu nasprotoval iu prosil tudi druge desniške klube, da naj ga ne podpirajo. To se je zgodilo in predlog je bil precej odbit; podpirali so ga razun omenjenih samo južni Tirolci, ne-kteri Dalmatinci, pa Vitezič, Gregorec in Ferjančič.
Razun budgeta bili so danes rešeni še naslednji predlogi: Za državno sodišče bil je predlagan poslanec J a w o r s k i namesto pokojnega Zyblikie-wicza; daljo so bili sprejeti zakoni o lokalnih železnicah, o starosti učencev za sprejem v gimnazije, novi eksekucijski red, pa eksekucije na zaslužke in pokojnine privatnih uradnikov.
Zvečer bo zadnja seja, pri kteri bode rešen še zakon glede neke ogersko - poljske železnice.
Dragocenosti francoske krone.
(Konec.)
Star gospod pristopi k gospodičini ter jo opozori na posebno velik dijamant, ki se je iz neke škatljice lesketal.
„Lejte ga — ,regent' je", reče mož.
Gospica, finančnega ministra hčerka, menda ga do sedaj res še ni opazila, kajti vskliknila jo samega začudenja, ko ga zagleda. Z nekako grozo uprla je svoje oči na izredno velik dijamant, ne da bi si ga upala v roko vzeti.
„Le v roko ga vzemite", pravi nadalje gospod, „bote vsaj lahko rekli, da ste imeli že največji briljant, ki se sploh na svetu nahaja, v rokah."
Zarudevši vzela jo gospica neprecenljiv kamen v roko, držala ga jo nekoliko časa proti luči, potem ga jo pa zopet položila na prejšnje mesto.
Eden gospodov napravil je prav primerno opazko, da, če hočejo drugo kamenje in drago-ceuosti primerno pametno oceniti, naj „regenta" stran spravijo, sicer jih bo njegov blišč tako preslepil, da bodo izvestno pravo oceno zgrešili. »Vsaj je res, le zaprimo ga", pritrdili so mu drugi iu že se je poveznil pokrov nad prekrasnim »regentom", ki ga cenijo več kakor na dvanajst milijonov frankov! Položili so ga zopet v skrinjico.
Sedaj je prišla na vrsto trovoglata svetinja z vdelanimi briljanti, ki je bila izdelana ob času Ludovika XV. Prekrasno in jako umetno delo! Na to so nam pokazali meč K a r o 1 a X.; uro Algjerskega Reja, ktero je bil ta podaril Ludoviku XIV7.; črnega slona, ki se sme še danes za vzor postaviti vsem emajlovanim izdelkom ; v e 1 i k r u b i n , v kterem so bile vrezane črke. Le-ta je bil svoje dni dika zlatega runa; le-potičje sostavljeno iz raznovrstnih barvanih kamnov, kakor so ga dvorsko gospe nosile ob času Ludovika XVI.; m a z a r i n (jako lep briljant, s kterim je Ludovik XVI. pričel zbirko kroninih dragocenosti).
Ko smo si vse to in še marsikaj druzega ogledali, obrnili smo svojo pozornost na tisto lepotičje, ki je namenjeno, da se raztopi, oziroma da pride v kovinski urad. Med temi je bila prva na vrsti krona Napoleona 111., dva meča z zlatima ročema, kterih eden je bil Dofenov, drugi pa lastnina Ludovika XVIII. Tudi več tujih redov, ki so bili z dijamanti in druzimi dragimi kamni obdani, je
bilo tukaj odločenih, da pojdejo v kovnico, kjer se bode ločilo zlato iu srebro od briljantov. Vendar pa so hoteli ta iuostranska lepotičja poprej še razstaviti v muzeji. Nekdo pa, ki je tudi nekoliko dalje videl, kakor je segel, pravi: „Možje, nikar, če nočete sitnosti imeti. Kakor hitro bo ta ali oni zastopnik iuostranskih držav dekoracijo svoje države med to „zavrženo šaro" ugledal, napel bo takoj vse diplomatične strune, ter bo dekoracije nazaj zahteval".
„Saj bi utegnilo res tako biti", prikimali so mu drugi in sklenili, inostranske dekoracije kar naravnost v kovuico poslati, da ne bodo zastopnikom tujih držav prilike dajali, sitnost stresati.
V mineralogični muzej so odločeni: 3 dijaraanti, ki so po svojem značaji jako redke vrste; 3 rubini, 12 ametistov, 21 opalov, 13 biserov, 1 bisernica, nekaj rožnih topasov, tirkisov in smaragdov.
Naprodaj pa je bilo meseca maja: 51.403 bri-ljanti, 21.110 ravt, 21G3 biserov, 507 rubinov, 136 safirov, 312 smaragdov, 528 tirkisov, 22 opalov in 496 žlahtnih kameuov razno vrste. Veliko je teh kameuov še v svojim okovanji, kjer so služili svoje dni za dijademe in drugo žensko lepotičje. Toda kdo dandanes še kaj po tem vpraša! Kovanje se bode razrušilo in raztopilo, drago kamenje pa na javni dražbi prodalo iu mir bo besedi.
Kar je bilo najzuamenitejih komadov tega zaklada, jih je fotograf v pričo nas fotografoval, potem smo jih pa jeli zopet v škrinjico vlagati. Že smo liotli škrinjico zopet na njeno mesto postaviti, kar se oglasi linančni minister: „Mislim, da nam bo nekoliko težko, pri nekterih rečeh kovanje ločiti."
„Nikakor ne", oglasi se jeden uradnikov, „to pojde nam jako ejladko izpod rok. Vidite, tako-le so dela." Mož prime z jedno roko za klešče, z drugo seže pa po meč, ki je bil namenjen, da se uniči. Klešče so zahruščale, mečeva klina obrisala je svitel kolobar po zraku in — na eno stran pade zlati roč, na drugi pa klina na tleh zazvenči. Kes, nič lagljejega, kakor to.
Kakor meč, prav taka osoda doletela je tudi cesarsko krono. Dvakrat ali trikrat vdarili so s kladvom po njej, na kar jo je vzel eden delavcev v svoje žuljave roke in jo je stisnil. Znak najvišjega dostojanstva na zemlji spremenil se je v kup zlata, kterega je vzel ravnatelj krouinega urada s seboj.
Nekteri v srebro vkovani dragi kamni so se s kovanjem vsled starosti že skoraj zarastli. Držljivost je namreč čudovito velika med njimi in srebrom postala in sicer tolikošnja, da jih pač ne bo mogoče drugače ločiti, kakor v kraljevi vodici (Acidum azoticum), kjer se bo srebro stopilo, kamenje bode pa na dnu obležalo. Skoda, ki jo bodo imeli vsled tega na srebrnih okovih, znašala bo nekako 150 gld. (300 frankov), toda kaj to glede milijonov, ki jih je ves kronini zaklad vreden!
Dragocenosti spravile so se zopet na svojo mesto, od koder so jih pozneje v razstavo peljali. Javna dražba, ki je bila za nje dne 12. maja, je izvestno najzauimiveja, od kar svet stoji. Sme so smatrati, kakor most, kterega hočejo Francozje za seboj pred monarhijo podreti. Na vsak način ostala bo ta dražba zabilježena kot jako zanimiv mejnik v zgodoviui francoskega naroda.
Konečno naj še dostavljamo izid te dražbe, kar zdaj lahko zamoremo, ker dražbe so za prvi poskus končane. Ves dobitek za prodane dragocenosti znaša,--
6,864.050 frankov. Kaj bode to zdalo lačni vrani — francoski republiki!
Vendar vse dragocenosti francoske krone še niso prodane, temveč tiste so državi še ostale, ktere so posebno umetnosti ali pa zgodovinskega pomena. Tako n. pr. še ni prodan sloveč dijamant »regent"; tako tudi no dijamant „mazarin"; ura zadnjega beja Algjerskega; meč, ki so ga kralji prejemali o kronanji, ki je sam več vreden, nego jeden milijon frankov.
Kakor je bilo po Časnikih brati, bil je francoski narod sploh jako razdražen, da se je to zgodilo ter tako dragocenosti zapravile. Zato tudi neki nobeden francoski denarni mogotec ni prišel k dražbi, le belgijski, angleški iu drugi židje so se mastili ter rop med seboj delili.
Bodo li državi kaj pomagalo? Bode li mnogo dolgov s tem odbila? Vsega tega ne bode; večinoma se bode prijelo framasonskih vladarjev in njihovih pomagačev, pa — Židov. Dragocenosti so pa državi za vslelej zapravljene.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a b i. 28. maja. Notranje dežel«.
Prestolonaslednik Jtudolf je naznanil odboru deželne razstave v Krakovu, da prevzame protektorat razstave.
Odbor »Sokola" v Nemškem Brodu prosil je češki klub, naj pri vladi posreduje, da dovoli »Sokolovo" slovesnost. Dr. Rieger je odgovoril v imenu češkega kluba, da je to nemogoče. Poslanci poznajo želje naroda, vendar morajo ločiti važne koristi narodove od manj važnih. »Sokolova" zadeva bi v sedanjih razmerah vzbudila le krik narodnih nasprotnikov.
Hrvatske opozicijske stranke so se sporazumele glede kandidatur za prihodnje volitve in naznanile svojim prijateljem 81 volilnih okrajev, v kterih so postavile svojo kandidate. Neodvisua stranka, stranka prava, samostalni Srbi iu središče delovali in glasovali bodo za določene kaudidate. Volilne okraje, ki so odločeni za posamezne imenovane štiri stranke, objavila so njihova glasila: »Obzor", »Agramer Tagblatt", »Srbobran" in »Hrvatska". Volitve se prično 13. junija. — Ban grof Kuen-Hedervary pojde te dni zopet v Slavonijo; skoraj gotovo je potovanje v zvezi z volitvami. — Uradne »Narodne Novine" in poluradna »Agr. Ztg." pišejo obširno o slovesu vladne stranke pri banu. Pozdravil je bana načelnik kluba, Vukotinovič. Imenuje ga prvega političuega voditelja narodne stranke. Hvalil je njegov čist značaj in pravo rodoljubje. Ban se zahvali narodni stranki, da ga je vedno zvesto podpirala.
Ogerski trgovinski minister je predložil državnemu zboru načrt postave o železnici iz Oseka v Batrino iu iz Pleternice v Požego. Treba je le še dovoljenja državnega zbora in — denarja.
Tnauj« države.
Črnogorski knez N i k o 1 a odpotoval je na Dunaj.
Srbska skupščina se najbrž suide v Nišu meseca avgusta. Garašanin je hotel iti v toplice, kakor so mu nasvetovali zdravniki. Sel bo še le, ko se zaključi skupščina.
Kakor poroča »Pol. Oorr." iz Sofije, zadovoljni so bolgarski vladni krogi z okrožnico turške vlade. Sicer so prepričani, da ne bo imela druzega vspeha, kakor da se bo sedanja vlada obdržala še na krmilu.
—	Vlada je nameravala imenovati svoje zastopnike pri evropejskih državah. Časniki so že imenovali posamezna imena zastopnikov. Toda do sedaj vlada tega še ni sklenila.
Kakor se poroča iz Bukarešta, namerava ruska vlada pomnožiti svojo vojaške posadke v Besarabiji.
—	Ruski krogi niso zadovoljni z govorom, kterega je govoril Kijevski metropolit Platon v Novem Cer-kasku. Omenil je namreč, da je po posebni previdnosti božji nastopil sedanji car ruski prestol. Kakor znano, umrl je njegov oče Aleksander II. nasilne smrti, usmrteu od nihilistov.
Nemški državni zbor ni dovolil, da vlada prične kazensko pravdo proti alzaško-lorenskemu poslancu Gradu. Vladno predlogo o sladkornem davku je izročil posebni komisiji. Snide se zopet 6. junija in se bo posvetoval še o davkih od špirita in sladkorja. »Ktilnische Ztg." piše, da v 14 dneh vlada imenuje novega škofa za škofijo v Vratislavi.
Francoski list »Voltaire" je objavil pogovor z vojnim ministrom generalom Boulangerom. Ker general napravlja Nemcem mnogo strahu in francoski vladi skrbi, posnamemo njegove besede, ki pojasnijo njegov značaj: Jaz sein republikanec, rekel je, to sem že večkrat pokazal. Ako ne pridem v novo ministerstvo, prevzel bom zopet svojo mesto v armadi. Smešno je, ker mnogi ne zaupajo mo-
jemu prihodnjemu obnašanju. O tem več ne govorim. Najraje govorim o moji vojaški nalogi. Dežela je spala petnajst let. Ko sem postal vojni mi-ster, zbudil sem jo, kakor spečega, če ga udariš po rami. Dežela me je poslušala, dala mi poguma in počasi spoznala svojo moč iu veljavo proti vnanjim nevarnostim. To je velik moralen vspeii moje vojne uprave. Ne pozm'i javnega duha, kdor ne prizna, da mali dogodki vzbude vojaški pogum. Ta pogum prešinil je vso armado. Zato mi dežela zaupa. Kaj morem zato, da nekteri mene žel^ kot vojnega ministra, drugi pa se boje vojske. Jaz ne iščem vojske iu se trudim, da no dajem sosedom povoda za vojsko. Ne dežela, ne armada ne želita vojske, gremo pa v boj, ako nas napadejo. Pripravljeni srno. S politiko se pečam, kolikor se ruora vojni minister republike. Prepričal sem svoje podložuike, da sta armada iu republika vse jedno; storil bom svojo dolžnost kot vojak in republikanec. — Grevy se je posvetoval zopet s političnimi osebami, pa brez vspeha. Freycinet je odgovoril Grevy-ju, da ne more prevzeti sestave novega kabineta. — Zbor-uica je dovolila 200.000 frankov za nesrečne družine vsled požara komično opere. — Pariški republikanci so objavili oklic, da se mora vse uničiti, kar spominja na preteklost: Cerkve, vojašnice, ječe, samostani, županstva itd. V ogenj z obligacijami in državnim dolgom! V ogenj z vsemi naslovi, ktere branijo vojaki, uradniki in policija! — Francija se bliža prevratu.
Iz Belgije dohajajo poročila, da se »štrajk" delavcev vedno še širi. V Bruslji je 1800 delavcev sklenilo, da ustavijo delo. V La Hestru so delavci razrušili neko hišo z dinamitom. V Cockerillu je največja tovarna za železo, kjer je do 11.000 delavcev. Vsi ti delavci praznujejo in razsajajo. Vlada je poslala tir sem vojake, da .narede red. V Chur-leroi vrše se enaki nemiri. Tovarnarji so v velikem strahu, akoravno jim je vlada poslala iz Namura vojakov na peinoč. Iz Litiha se poroča, da se bo vstaja delavcev razširila na obeh straneh reke Maas. Gent je najnevarneji kraj dežele. če se tukaj vzdignejo delavci, potem bo vlada težko zatrla nemire. Delavci v Gentu so se že posvetovali, da nehajo delati. Voditelj socijalistov v Gentu, Anseele, do sedaj še ni nagovarjal delavcev, da se vzdignejo. Če pa to stori, prične se popolna revolucija delavcev v Belgiji. — Nemški liberalni listi z veseljem pozdravljajo nemire v Belgiji, ker je sedaj ravno katoliška vlada na krmilu. Res je, da je sedanja vlada premalo storila za delavce, ker je le obetala, a obljub ne izpolnila; vendar vsled tega ne trpi materijalne škode sedanja vlada, pač pa vsa dežela. Želeti moramo, da vlada delavce pomiri in tudi izvrši potrebne reforme, ki morejo delavcem olajšati življenje.
Angleški časnik „Daily News" je pisal nedavno, da bo angleška armada zasela Kandahar, ako afganska mejna komisija ne bo imela vspeha. »Novosti" pa odgovore na to, da bi bili Angleži že davno zaseli Kandahar, ko bi mogli. Anglija ve dobro, da bi bilo to znamenje krvave vojske z Afganci, ktere se pa Angleži boje. Egipt napravlja Angležem mnogo skrbi, ker Francija ni zadovoljna z angleško-turško pogodbo. Francozi tirjajo, in po pravici, da vsa Evropa prevzame protektorat Egipta.
Grška zbornica ima rešiti še mnogo vladnih predlog, toda določeni čas zborovanja že poteka. Vlada posebno želi, da zbornica dovoli večjo letno doklado prestolonasledniku in mu daiuje dvoje državnih posestev. Opozicija se bo ustavljala. Vendar bo vlada dosegla svoj namen, ker ima veliko večino v zbornici.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 27. maja. Danes podala sta se po sklepu slovenskih poslancov gg. dr. Poklukar in profesor Suklje k ekscelenci grofu Taaffeju izročit mu spomenico, podpisano od vseh zastopnikov slovenskega naroda. Spomenica obseza samo take narodne tirjatve, ktere naj se rešijo že v prihodnjem letu, ker se dajo izvršiti po administrativnem potu in brez obremenjenja državne blagajnice. Cisto naravno jo, da med temi tirjatvami prvo mesto zavzemajo težnje po slovenskem šolstvu, deloma, kar se tiče ljudskih šol, deloma glede paralelk na raznih gimnazijah iu glede strokovnih obrtnih šol. Tudi na isterske Hrvate se ozira spomenica. Posebno poglavje te spomenice bavi so z materijalnimi vprašanji naše slovenske domovine. Omenjati nam je v prvi vrsti dolenjske železnice, potem potrebnih naredb proti razširjajoči se trtni uši itd. Ministerstva predsednik sprejel jo deputacijo jako ljubezujivo, ter se dalj časa razgovarjal z gospodoma o posameznih točkah spomenice iu vrhu tega še ob učnem jeziku na obrtni šoli v Trstu, o pospeševanji zgradbe Kamniške železnice iu ob ondotni tovarni za smodnik. Poslanca naša sta mu slikala položaj Slovencev v velikih potezah, toplo priporočajoč vsem ugodno
rešitev teh željiL Zapustila sta ministra z vtemeljeno uado, da vendar enkrat poneha doba praznih obljub, iu da prestopimo na ono polje, kjer bomo vladno politiko lahko presojali po realnih dejanjih.
Z Dolenjskega, 25. maja. Nekaj dni mi je bilo odločenih za oddih, ktere sera porabil za razvedrilo po lepi Dolenjski. Izstopil sera na Videraski postaji ter se podal čez ondotni most v Krško. Ker sem mislil, da je most za vse ljudi, bi se še zmenil ne bil za mostnino, ako bi me nntničar ne bil opomnil, da je most v zakupu. Pa človek še plača za-se 1 kr., ali od vprežene živine je po 34 kr. plačati; to je pa že malo hudo.
Ko v Krškem nisem nič posebnega našel, mahnem jo v Leskovec; pot tja je lepa. razgled lep in obsežen; hvaliti pa vsega ne smem, ker se nahaja klanec pod župuo cerkvijo v obsegu kakih 20 metrov, a kako še rogljat, in to v veliki vasi Les-kovcu ! Mislil sera sam pri sebi: Kje je cestni odbor, da kaj takega ne vidi ali videti noče? Povpraševal sem o tem čudnem odboru in zvedel, da je načelnik ravno poleg te poti, ki se mnogo rabi, ker se po nji dohaja do župuega iu dekanijskega urada in hodi in vozari v Krško in na železnico. Ako je pisatelj komaj peš hodeč svoje nogo obvaroval poškodbe, kako pa more biti, ako se voziš! Nahajajo se luknje po čevelj globoke, iu prav neprijeten vtis je to name storilo. Te neprijetnosti ne morem pozabiti, ako sem tudi drugače vesel bil, da sem našel prave prijatelje in krščansko gostoljubnost.
Tukaj sem pa tudi zvedel, da imajo ljudje vina po goricah, ki ga ne morejo v denar spraviti, ker na Hrvaškem je vina silno mnogo in po prav nizki ceni; pa dasi imajo tudi žlahtno kapljico, večinoma za nas ni tako dobro, kakor uaše domače.
Zakaj toraj ni po vino vinskih kupcev? Čul sem, da nekteri vinotržci, da bi svojemu vinu dobro ime in čast ohranili, nakupujejo viua po Hrvaškem, a zopet nasproti nočejo, da bi nakupljeno vino za hrvaško veljalo, zato ga ne postavljajo na postaje Zaprešič in Podsused, ampak na postajo Brežice ali Videm, da zibeljko vina stavijo na stajarsko zemljo ali kranjsko in tako kupčujejo s hrvaškim viuom pod imenom »Dolenjca", »Bizeljca", »Sromljevca" itd. Na široko in dolgo pa prodaja znana židovska tovarna v Zagrebu vino iz lesa in drugih snovi, ki so vse, le prava vinska kapljica ne. Naj pridejo vinski kupci toraj sem ter se podajo v gorice; ondi bodo lahko kupili čisto kapljico pravega »Dolenjca".
Na skrajni meji Kranjske sem ob Savi videl živo gibanje; ker tu se vojaki naseljujejo ter priprave delajo za vojaške vaje. Posestniki niso tega nič kaj veseli, ker se boje, da bodo mnogotero škodo trpeli. Če drago, pa še drugikrat kaj.*)
Z Goriškega, 24. maja. (Slovenski državni poslanci natolcevalci? — Pojasnilo. — Pismo i z F I o r e n c e (Firence) od nekega prijatelja. — Pokojni A. Hribar, u č i t e 1 j - v o d i t e 1 j.) (Konec.) Ravno tisti dan, ko je bila velika slovesnost novega krasnega pročelja stolne cerkve v Florenci, t. j. 12. t. m., prejel sem po pošti od ondot od nekega vernega znanca dotično podobo istega pročelja (in podobo kiporeza Donatella) s pismom raznega pa lepega obsega. Ta moj znanec (Tržačan) biva v središči mesta. Pripoveduje mi o krasoti raznih cerkev, ki povzdigujejo duha k višjim nazorom, (leta 1881. o slovanskem romanji sem si tudi jaz nekaj memo-gredč ogledal), opisujo mi v istem listu (ker znanec je Italijan pa s slovenskim priimkom) v lepi laščini, da je odšla k tej slovesnosti množina tujcev, Angležev, Nemcev, Francozov, Italijanov in drugih. Se ve, da tudi Primorskih izseljencev in »irredentov" ni smelo manjkati! Prišla sta k tej slovesnosti tudi kralj in kraljica s kraljevičem — kteri pa, kakor je pisal »Vatorland" — ko je bil nedavno v cerkvi božjega groba v Jeruzalemu, se ni v tolikem svetišči niti prekrižal, niti je pokleknil! (Lepa krščanska odgoja to!?) Poleg cerkvene slovesnosti je bilo še mnogo družili veselic, n. pr. po reki Arno, ktera teče skozi mesto, veslali so zvečer čolni za stavo (regatta) in tudi drugo ljudske veselice so se vršile. Kar je bilo pa nad vse človeško vzvišeno pri tem, je bilo prekrasno petje: »Stabat Mater" od mojstra Rossini-ja. To se je vršilo v tako imenovanem salonu »di Cinquecento nol Palazzo Vecchio", o priliki, ko so prenesli njegove zemeljske ostanke (menda iz Rima) v cerkev sv. Križa. Tako krasno prevzvišeno se jo vršilo to petje, da se je moj znanec mislil
zanešenega tje v raj, v nebesa! To in marsikaj druzega mi je pisal o mestu, ki slovi pri Italijanih, kajti pravijo mu: „Fireuze la bella", kar je povsem tudi res »per excellentiam!", o Čemur sem se tudi sam prepričal. Da ue bom pa o tem predolg, opustim ostali popis!
Ne vem, je li Vaš list omenil že kaj o smrti mnogozaslužnega in izredno nadarjeuaga prevuetega pevovodje in učitelja-voditelja g. Ant. Hribarja, ki je umrl še le 48 let star, vpokojen vsled bolezni, v Gorici? Zasluge njegove za cerkveno in narodno petje, za ktero oboje je bil ves goreč, so velike, tako v Gorici kakor v Vipavi, kjer je služboval kot učitelj do leta 1864 in potem pa odsihmal na c. kr. Goriški vadnici. Naj počiva v miru blagi narodnjak in kakor kristijau vedno živeči in umrli gospod Anton! Blag in hvaležen mu bodi spomin med Goriškimi Slovenci !
Domače novice.
(Birma v Ljubljanski škofiji) bode letos meseca junija v naslednjih krajih: IS. junija v Šentvidu nad Vipavo, 19. junija v Vipavi, 20. v Šturiji, 21. v Črnem Vrhu nad Idrijo, 22. v Idriji, 23. v Žireh, 24. v Poljanah nad Loko, 25. v Železnikih iu 26. v Stari Loki.
(O romanji na Tersat pri Reki) se naznanja, da se dobivajo dotični vožnji listi pred škofijo št. 13 pri gospej Bruss-ovi, v Florijanskih ulicah št. 7 pri gospodičini L a h a j n a r - j e v i in na sv. Petra cesti št. 4 pri p. D e ž m a n u , bukvo-vezu. — Vožnja staue 3 gld. 85 kr. iz Ljubljane do Reke in nazaj.
(„Matica Hrvatska") naznanja svojim članom po Slovenskem, da je „hrvatsko-slovenski rječnik" že v tisku; vsi udje ga dobe zastonj z letošnjimi knjigami.
(Kranjski deželni zbor) je kupil in izročil c. kr. deželnemu šolskemu svetu 300 izvodov knjige »Sadjarstvo", ktero je spisal gosp. vodja Rihard Dolenc, da jih razdeli ljudskim šolam ua Kranjskem.
(Občili zbor kmetijske družbe.) (Konec.) Podružnica v Postojni želi, da bi se premiranje konj delilo v Postojni, v II. Bistrici in v Vipavi, in naj bi se delilo več plemenske živine. — Ribniška podružnica želi, da bi se premiranje živine vršilo tudi ondi, ker se istega v Ljubljani ali drugod kmetovalci ne morejo lahko vdeleževati. — Vipavska podružnica želi, da bi se dobivala živinska sol po znižani coni po primeri števila živine; dalje želi, da bi se šolski vrti rabili za šolske namene, ne pa za navadne njive; naj bi toraj dobivale sadike zastonj, ali vsaj po znižani ceni. V Vipavi naj se napravi živinska razstava, ker je toliko oddaljena od Postojne. Konečno še želi, da se nasadijo vrbe ter uči pletenje.
—	Gosp. Murni k naznaui, da se bo obrtna šola napravila v Ljubljani, ki bode dobro vplivala na deželo. — Vipavski podružnici se bode vstreglo, ko se bo sprejemalo nekaj učencev z ustanovami v obrtuo šolo. Podružnica pa šo želi, da se v postavo za zatiranje mrčesov vzame tudi t r t i j o n t. j. nek škodljiv črviček. — G. deželni predsednik pravi, da je po c. kr. okr. glavarstvih na župane vplivati hotel, naj bi se varovali ptiči, pa ni našel povsod potrebno podpore. — G. Povše želi napravo posredovalnega centralnega odbora za prodajo sadja.
—	G. Zeleu govori o potovalnem predavanju kmetijskega učitelja po deželi, ter izraža željo, naj bi se skrbelo, da bi se predavanja kmetijskega učitelja objavila in med kmete razširila. —■ G. Pire odgovarja, da se deloma to v »Kmetovalcu" že zvršuje, vsega pa ni mogoče v sedanji obseg lista spraviti.
—	Deželni predsednik baron Winkler izraža posebno veselje o današnjem sijajuem shodu, ter upanje, da bodo posvetovanja in sklepi imeli lep vspeh.
(Vzajemno zavarovalna družba proti ognju v dradci) imela jo 24. t. m. svojo redno sejo. Ker nista bila predsednik in podpredsednik navzoča, predsedoval je g. Oton baron Apfaltrern. Ker nas drugo ne zanima toliko, omenimo le, da so za prihodnjo dobo šestih let izvoljeni kot odborniki na Kranjskem, kjer so ob enem tudi zastopniki zavarovanih, naslednji gospodje: Ottomar B a in b e r g , Leopold D e k 1 e v a (v Bujah), Oton I) e t e I a, Fr. Hudovernik (v Radovljici), Karol L e s k o v i c,
baron L i c h t e n b e r g (v Hebah), K. Obreza, Franc P e h a n i (v Žužemberku), Alb. S a m a s s a in baron Tauferer (v Višnjigori). Vsi drugi so v Ljubljani. — Sklepne račune objavimo drugikrat.
(Umrl je) g. Kristijan Lavrič, učitelj na Tre-belnem dne 27. t. m. za vodenico. Bil je blag mož in vrli narodnjak. Naj v miru počiva!
(Nekaj za podjetnike.) Dne 14. junija t. 1. oddajala se bodo ob uradnem dnevu v Konjicah na Štajarskem po javni dražbi sledeča zidarska dela: 1. Kaplanija iu mežnarija pri sv. Kunigundi na Po-horji. Proračun znaša 1553 gold. 81 kr. 2. Razno zidanje na cerkvenih iu gospodarskih poslopjih na Kabli. Proračun zuaša 1247 gld. 36 kr. 3. Zidanje poslopja za cerkveno klet in tlačilnico (Pressgebiiude) ravno tam (ad 2). Proračun znaša 1224 gld. 12 kr. Vsak ponudnik mora pred pričetkom javne dražbe vložiti 10 odstotkov varščine za vsako teh treh podjetij. Pogoji in stavbeni načrti so na ogled pri c. k. okrajnem glavarstvu v Celji. Dela se bodo oddala tistemu, ki bode delo za najmanj prevzel.
(Nemški »Schulverein") nesel je svoje kuko-vično jajce v Slatino na Štajarskem in beli dan je zagledala enorazredna nemška ljudska šola, ki bo gotovo same — bodoče ministre vzgajala!
(Gosenice) nadlegujejo letos silno sadjarje in vrtnarje po Brežiški okolici. Drevje in zelenjad je po nekterih krajih menda že do golega oglodano.
(Roko zlomila) si je dne 14. t. m. delavka N. Dvoržak v Trboveljski tovarni za cement, ker je prišla preblizo dvema s cementno opeko naloženima vozovoma.
(V klet padla) po stopnicah je dne 19. t. m. pijana oOletna Marija Vidergar pri krčmarju Pavlu Z a v r a š e k u na Studencih pri Celji in se je ubila. Domii je bila iz Vač pri Litiji. Šnops je že veliko ljudi iz sveta spravil, poslednjih pa menda še ne.
(Treščilo je) dne 18. t. m. v zidanico barona Teucherta na Turški gori (Tiirkenberg) na Štajarskem (blizo Ptuja). Strela je ubila ondi bivajočega vincarja Matija Velšaka, hiša je pa zgorela in ž njo vred vse, kar je bilo notri: obleka iu živež. Prav nič ni ostalo.
(l'o dveh kolesih) nekteri pa še celo le samo po enem, skušali se bodo biukoštne praznike v Gradcu biciklisti in monociklisti iz cele Avstrije, če tudi Domžalski in Ljubljanski ne vem; pač pa jih pride tjekaj precej veliko iz Prage in z Dunaja.
(Mesar Prohaska), ki je letos o velikinoči v Gradci svojo ženo vstrelil, obsojen je bil te dni zarad hudodelstva uboja (smrtnouosni strel smatrali so porotniki za uboj) na sedem let v hudo ječo.
(Blagoslovil je) preteklo sredo v Gorici prevzv. nadškof dr. Z o m kip »Matere Božje" v navzočnosti stolnega kapiteljna in muogobrojnega ljudstva.
(Posvečeni) bodo letos v G o r i š k i n a d š k o f i j i naslednji gg. bogoslovci četrtoletniki: K. Stacul iz Medeje, Leopold Stubelj iz Branice in Fr. Žigon iz Ajdovščine.
(Duhovske spremembe v Goriški škofi ji.) Č. g. Ivan Murovec, bivši vikar v Logjeh nastopil je enako službo v Sedlah, na njegovo mesto prišel je č. g. Ivan Kumar, bivši kaplan pri Sv. Luciji na Mostu.
(Imenovanje.) Č. g. Andrej Žnideršič mlajši, kaplan v Prvačini, imenovan je vikarjem ua Gradišči namesto č. g. Simona Gregorčiča, ki se je zaradi zdravja službi odpovedal.
(Umrl jc) Josip Schauli, kaplan v Št. Petru pri Gorici, rojen 3. februvarija 1803, v duhovna posvečen 21. sept. 1834.
(V Kopru) sta se sprla v kazniluici dva kaznjenca iu si napovedala dvoboj. Jeden je dobil v roke mornarsk nož, drugi dolg žebelj. Pred nekimi dnevi sta so spri jela na sprehodu. Oba sta težko ranjena.
(Koroška kmetijska družba) sklenila je poljedelskega ministra prositi, da se prej ko prej odpravi prepoved, zadevajoča izvoz konj iz Avstrije v ino-stranstvo.
(Na današnje naznanilo) gosp. A. P u t r i h a, lastnika hotela in krčme »pri južnem kolodvoru" opozorimo častite naše čitatelje. Svoji k
s v o,i i m
Tdeurami.
Pariz, 28. maja. Kabinet Rouvier-ov bo jutri obljavljen.
Pariz, 28. maja. Pod razvalinami pogorelega gledišča našli so 08 mrličev. Domnevajo, da jih jo šo več pod razvalinami.
Atene, 28. maja. Mej krščanskimi odposlanci in turško vlado vrše se obravnave o sporazumljenji.
1'mrlil MO:
20. maja. Prano Jeraj, hlapec, 18 let, Kravja dolina št. i), V bolnišnici:
27. maja. Antonija Cerar, natakarjeva hči, 4 leta, Variola.
Vremensko aporočilo.
s? čas Stanje	S £ --Veter Vreme Jš^s
nnn.70VK.nia »rekom«" toplomera	® j
opazovanja v lnm po Cebiju	s g
17. u. zjut. 73V38 + VI4 I	si. svzii. dež .... ...
27. 2. u. pop. 733 77 +13-0	si. vzh. „ ,f H .
9. u. zvee. 732 95 + 9 6	si. vzh „ 3 ae/'
Celi dan je deževalo. Srednja temperatura 110° C., za 4'4° pod normalom.
S&iJBaa^Nfott borza.
(Telegrarično poročilo, i 28. maja.
Papirna renta 5% po 100 iti. (s 16% davka)	81
Srebernn . 5% ., 100 .. (s 1<5«& davka)	82
4* avstr. zlata tema. davka prost*	112
Papirna renta, davka prost i	97
Akcije avstr.-ogerske bani;e	834
Kreditne akcije	281
London.......127
Srebro . ......—
Francoski napoleond......10
Ces. cekini.......5
Nemško marke . .	62
ri. 35 kr. . 75 ., - 40 ,,
40 05
09 97 37Va
Poslano.
Z ozirom ua objavljeno pritožbo v Vašem cenjenem listu z dne 18. aprila t. I., zadevajočo ne-dostatek prostora pri jutranjem vlaku dne 13. aprila na postaji v Medvodah, usoja si podpisano ravnateljstvo Vam javiti, da se je zadeva strogo preiskala iu da so bili krivci pozvani na odgovor.
V Beljaku, 21. maja 1887.
C. kr. obratno železnično ravnateljstvo.
ij aJWla Elv/la afšjTla STvtTla ST^TlS
M
0. kr. priv. zavarovalno društvo
Avstrijski „PHOENIX"
na l>ifiiBaji.
Društvenega premoženja 12 milijonov gld. avst. velj.
„Phoenix" zavarujo proti »kodi |»<> o^iijn: sprejema pa tudi zavarovanja življenja za vse mogoče slučaje.
Svojim zavarovancem jo izplačal „Phoenix" do sedaj že 40 milijonov, 042.012 goldinarjev 58 krajcarjev.
Glavno zastopstvo „PHOENIXA" za Kranjsko
jo pri
(3)
_____paiSiisir____
yj?irJ||iiii?Kfgjl5l2£
J. PERHAVCU
v Gradišči h. st. 2.
i/tvnal Gji/ivna siuiia jL
SJv7151 (SlSilSl MiiiialBiSaalaiSiig
M"s» MB>«j> R» ^^ S blizo
Zaspa (P. Javornlk) na ttorcnjskem clobi službo
duhovnik,
ki more še opravljati ob nedeljah in praznikih službo božjo. — Stanovanje je lepo in zraven lep vrt; zdrav kraj in dotična plača lep pripomoček za vsakega duhovnika. Več o tem se izve pri županu na Dobravi, gosp. Fr. Bance-ji.
(Da se služba zamore nastopiti lo s porazum-ljenjeiu vis. čast. škofljstva in g. župnika, se ume za vsakega duhovnika samo ob sebi. Vred.)	(2)
reiodčeva esenca
i JekarjaPiCCOli ja
v.Ljubljani.
narejena in sostavljena po mojem navodil, ima nedvomljiv uspeli in zdravilne lastnosti v vsili slučajih želodčeve obolelosti, kakor tudi pri zlati žili.
Dr. E. pl. vitez StiickI, e. kr. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec za Kranjsko.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic po 1 gld. :»(> kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Piccoli-jcvi lekarni ..pri angelju" na Dunajski ccsti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Kizzioli-jevi lekarni v Novem mostu in v mnogih lekarnah na Stajarskern. Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(2)
3COOOOOOOOOOOOOOOOOOCOC
Izvožno marčno pivo
v »telclenicali	(22)
dobiva se v pivovarni Janeza Perlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z 5/I0 L
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z žclczjem na Valvasorjevem trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva.
Tii se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila so vljudno priporoča (7)	gori podpisani.
Pri Ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjena služba
mestnega f"i z i k a
z letno plačo 1200 goldinarjev in pravico do dveh v mirovino vštevnih 10 °/0 u i h petletnic.
Prošnjo z dokazili o splošnji sposobnosti, starosti, zdravji, popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika v pismu in besedi, pa s spričevalom o vspešno prebitem izpitu, kterega po ministorski naredbi z 21. marca 1873 štev. 37. drž. zak. treba za stalno nameščeuje v javni sanitetni službi pri političnih gospodskah, vložiti je
do 15. junija 1887
pri podpisanem magistratu, in sicer tistim prosilcem, kteri so že v kaki javni službi, potom njihovih predstojništev.	(3)
Mestni magistrat Ljubljanski
due 12. maja 1887.
Župan: Gr a s seli i.
— — — ^^ SttffB' ilC A. Putriliov hotel „pri južuoni kolodvoru". tU •{
Slavnemu p. t. občinstvu
uljudno naznanjam, da točim v svojem liotoln, ~v gostilni
„pri južnem kolodvoru"
i
50
L.
(ravno nasproti južnemu kolodvoru)
izvrstno, naravno, nepokvarjeno raznotero vino, liter po 32—60 krajcarjev. Tudi imam v zalogi vino v buteljall.
Čez ulico dajem vino liter 4 krajcarje ceneje. Kdor kupi najmanj 10 litrov vina vkupaj, dobi vino liter po 25 krajcarjev.
Anton Putrih,
d)	lastnik hotela in gostilne „pri južnem kolodvoru".
|8	Izvrstna vina. in i>iva, dobra lculiiii ja !
Dobra, stara, bela
prodaja po ceni oskrbništvo grajščine Pleterje na Dolenjskem. — Tudi se ondi proda nekaj d o-S c -	(3)
b r e g a &
\iixiraniIo in priporočilu!
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini naznanjam s tem, da se nahaja moja
podobarska delavnica i
v Itoznili lilicali, št. 115.
Prizadeval si bodem vsestransko vstreči željam svojih naročnikov. Izdelujem vsa cerkvena in druga k podobarstvu spadajoča dela, in sicer kolikor bo mogoče po nizki ceni in natančno po naročilu. Prosim toraj, da me slavno občinstvo blagovoli obilno počastiti.
V Ljubljani, 20. maja 1887.
L. Drnovšek,
(2)	podobarslti in pozlatarski mojster.
kAAAAAAAAAAAAAA^
1 ^ristai i
Dovski poljski mavc
(Lengcnfclder Fcldgjps)
pripoznan najboljše vrste dobiva se najceneje pri tvrdki
Jakob j^felcirej*,
Ljubljana, mestni trg 10. (3)
M
avstro-ogerska družba za zavarovanje j avstro-ogerska družba za zavarovanje proti življenja in rent.	| elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo:
na BU.WA.JI, I.,; Wlp pIi»geTS t ras sa II
I>ruž:t>a zavaruje
človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem;
zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
a)	proti škodam, ktero napravijo požar ali strela, parne ali plinovo eksplozije, ali so naredi! z gašenjem, podiranjem in izpraznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b)	proti škodam, ktero napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih;
o) proti škodam, ki jo napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam so šo ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične.
Zastopstva druzlM1.
V Budimpešti, Wienergasse 3 in SchilTgasso 2; v Gradci, Albrechtsgasso 3: v Inomostu, Bahnstrasso, Hotel „Goldonos Schiff"; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., Hohenstaufengasse 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogersko monarhije nahajajo so glavne in krajne agenture, ki rado dajo pojasnila in dajo ponudbene polo ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja.
Olavni zastop v Ljublfaiii, KI onove »lice štev. 52, pri
.I^SIPE piiomc -u.	(4)
Ravnokar je izšlo
sedmo delo Ig. Hladnika,
ki obsega: Graduale in Offertorij za praznik presv. Rešnjega telesa, štiri Hymne za procesijo tega praznika in štiri Tantum ergo.
Delo je pisano za mešani zbor in stnne SO kr. ter so dobiva v
(3)	Katoliški. Bukvami.
PreseljxteY kupčije in predliekarije.
M. DRENIK
v
poprej v Židovski ulici a"«""««*-■ £ H se	.g«-
v hišo »Matice Slovenske" v »Zvezdi" Kongresni trg št. 7.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, vsake vrste volne, sukanca in raznih snovi za vezanje. Harlandska preja itd.
Za obilne naročila priporoča so najuljudneje
(3)
M. Hreni k.
t