Telefon št 74. Posamna številka 10 h. F« pošti projeman: sa velo leto naprej 26 K — h pol leta > 13 » — > četrt > > 6 » 50 » mesec > 2 »20 • V ipravnlStvu projeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 > — > četrt » > 6 „ — » mesec » l > 70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In insorato sprejema upravniitvo v Katol. Tiskarni' Kopitarjeve ulice št. 2. _ " 'T Rokopisi se ne vranjo, nefrankovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 89, V Ljubljani, v torek, 21. aprila 1903 Letnik XXXI Zbori in shodi v Dobrepoljah. V nedeljo. 19. t. m. se |e zborovalo v zadružn.h prostorih dobiepoljskega kmetijskega društva od pol 2 ure do sedmih zvečer. Ob polu dveh so imeli zaupen sestanek župani in obč. svetovalci iz sod. okraja, ki so somišljeniki kat. narodne stranke. Sklenili so več važnih sklepov v obrambo svojih pravic in pravic občanov. Na vsak način se hočejo otresti ponižanja, katero jim je pri pravila birokracija, ki jih porablja le za svoje pisarje. Pravijo, da naj ttori vsak tisto delo, ki je zanj plačan. — Obljubili so si, da se bodo večkrat shajali na posvete o važnih stvareh. ■•Tako je prav, možje! Spoznavajte sa, de-iajte složno in previdno, pa boste marsikaj dobrega in komtnega naredili za svoje občine. Ob treh je bil pa občni zbor kmetijskega društva. Prvič se je zborovalo v novi lastni hiži. Človek, ki ima lasten dom, je pač ponosen in vesel. To se je opazilo tudi na zadružnikih, katerim je veselje kar žarelo z lic. Smo pa tudi lahko veseli. Toliko težkih dnij boja in skrbi je za nami. Vsa »inteligenca« je nasprotoval*, začenši pri velikolaškem B e n e d i k u (Amerika !), ki je sramotil zadrugo po »Narodu« — do poglavarja »inteligence« dr. Tavčarja, ki je grmel v deželni zbornici proti naši zadrugi v »skrbi za našega Kmeta« in iz strahu, ker mu »pokanje po klerikalni gospodarski organizaciji ne da pokoja*. Njegov govor, poln romantike, jo pa takrat »stfokovno« popravljal njegov gostobesedni prijatelj Hribar. In za njima so lajali na zadrugo naši domači nasprotniki, kakor bi bili priklenjeni, in še lajajo. A zadruga se toliko zmeni za njo, kakor luna za bevskanje kuikov na zemlji. Pri tem občnem zboru so se znižali deleži, ki so znašali doalej 2 0 0 K, na 10 K s petkratno zavezo, da bo pristop splošno mogoč in jih ne bodo odvračali previsoki deleži. Ob štirih popoldne se je pa pričel političen shod, katerega je sklicalo »kat. polit, društvo za kočevski okraj«. Odbornik tega društva učitelj Jaklič pozdravi zborovalce, ki so tako v obilnem številu prišii tudi iz oddaljenih krajev, kakor Strug, Lašč, Roba, Turjaka i dr., pa podeli besedo povabljenemu govorniku g. dr. Schwei-tzerju, ki je duhovito in šaljivo opisoval »delovanje« liberalcev, petem prešel na obstrukcijo v deželni zbornici in na sedanjo obstrukcijo liberalcev, ki so proti temu, da bi se v zbornici obravnavale samo ljudstvu potrebne stvari. Taka je ta ljubezen za kmeta. Izvajanjem govornika so zborovalci burno pritrjevali. Za njim je dež. posl. Jaklič dejal: V zbornici ne moremo storiti nič. Poslanci bomo nadaljevali borbo dotlej, dokler ne dosežemo volilne reforme in v zbornici tako zastopstvo kmetskega Btanu, ki gre kmetom po številu in moči. Najboljša opora v tem boju so pa poslancem zavedni volivci. Zato zborujemo Bedaj povsod, po celi deželi, da zanetimo ogenj politično zavednosti do zadnje gorske koče. Dolžnost poslancev je, da prirejajo* shode, da ljudstvo poučujejo, ker to delo ni nič manj vredno, kakor delo v zbornici, dasi je težavneje. Potem je pozival volivce naj trdno drže skup. Ogibljimo Be gostilen in prodajaln, kjer imajo »Narod« in druge enake liBte. Ne občujmo brez velike potrebe z ljudmi, ki bero take liste, v n kakem slu čaju jim pa ne smem > zaupat;, ker ti ljudje so prepojeni s sovražnim duhom tega časopisja proti naši veri in našim gospodarskim načelom. — Kakor on ne zaupa ljudem, katerim je »Narod« evangelij in zakonik, tako tudi naj ne zaupajo njegovi rojaki. Na dnevnem redu je bila ustanovitev svinjerejake in živinorejske i a d r u g e. Zi to je bilo med kmeti dolgo časa veliko zanimanja, ker čuti tu pri nas vsak veliko potrebo take organizacije. Gospodarska zveza nam je oskrbela pravila. — Prvi se je oglasil k predmetu kmet Sad n i k iz Podsten. Kot praktičen mož je opi« ■oval koristi umno svinjereje in živinoreje. Priporočal je dobre hleve, ki bo pegoj ko-ristonosne svinjereje in živinoreje, snago, pravilno krmljenje in dr. Prešel je na kme tijstvo sploh. — Kmetjo so z zanimanjem poslušali svojega tovariša in odobravali njegova izvajanja. — Zl tem je g. R o ž m a n od Gospodarsko zveze pretolmačil pravila ter vspodbudil kmetovalce za organizacijo v tem smislu V odbor teh zadrug so bili izvoljeni kmetje: Kralj, Jakopič, Strnad, Trpin, Zevnik in Meglen. V nadzorstvo pa: Erčul, Jaklič, Stupnik in K e r i n. Ko se predsednik zahvali govornikom in zborova'cc»m, zaključi shod. RdzSli smo se v veseli zavesti, da smo zopet naredili lep korak naprej v gospodarski crganizsciji in politični zavednosti. Koroški deželni zbor. Iz Celovca, 29. aprila. 2. seja, dne 18. aprila. Dež. odbornik II i 1 1 i n g e r odgovarja na Ple-šivčnik Tempobarjevo interpelacijo v zadevi globasniškega potoka sledeče: Prvi predlog v tej zadevi je stavil bivši posl. Muri v dež. zboru dre 25. jan. 1902 Stroški so se najprej proračunali na 12.000 kron Iz natančnejših načrtov, katere je odobrilo tudi poljedelsko ministerstvo. se pa razvid", da bo za uravnavo treba 40 000 K, torej 28 000 kron več. To pa radi tega, ker treba potok položiti globlje in dno razširiti. Odlok ministerstva pravi, da bodo načrt morda še prenaredili. Dotična komisija bode od dne 4. do 6. maja t. 1., nato se pred loga z zakonskim načrtom predloži dež. zboru in prihodnjo pomlad se more pričeti z delom. Iz tega odgovora se jasno vidi, da je Plešivčnik-Tempohar prišel prepozno in da je — zvonil po toči! Stvar je več ali manj že dognana, in sicer po trudu slovenskih poslancev, in Tempoharju nič ne pomaga, da se oglaša sedaj in se hoče s tem priljubiti svojim — nemčurskim volilcem! Ob tej priliki naznanjamo, da je posl. Gralenauer storil pri dež odboru potrebne korake, da pride tudi uravnava cesto v Globasnico v tir. OJgovonlo se mu je, da se bodejo tudi v tem oziru storili potrebni koraki in se bode povodom zgoraj omenjene komisije glede potoka, uradno pregledala tudi cesta. — To sa je zahvaliti nastopu slovenskega poslanca! * * * Dalje se odgovori na interpelacijo o gospodarskih zadrugah. O njih vpeljavi se bodo še-Ie vprašali razni »strokovnjaki«. Kateri neki ? Poslanec Kotz utemeljuje več predlogov, a se pri tem tudi večkrat sam osmeši. Poslanec Hillinger predlaga, naj Be 31 društvom izplačajo podpore v znesku 7790 kron. Med drugimi naj dobi obrtna šola v Železni Kapli 100 kron. godbeno društvo v Celovcu 400 kron. K tej točki govori pesi. Grafenauer: Visoka zbornica! Domnevam si, da Vam je znan pravi položaj našu dežele; ta položaj ni dober, dežela je marveč malone na beraSki palici Ko se delijo podpore, se mora zato najprej ozirati na to. kje sd te podpore najpotrebnejše. Aoper predlog gospoda poročevalci, naj Sd dovolijo te podpore, nočem staviti drugega predloga, a na nekatere točke so moram ozreti. Po tem predlogu nai se da obrtni nadaljevalni šoli v Železni Kapli podpora 100 kron; mogoče je, a jaz tega ne verjamem, da ta znesek za dostuje in da sa sploh ni prosilo za višji znesek. Za godbeno društvo v Celovcu je vpostavljen znesek 400 kron ; ta znesek bi tudi ne bil tolikega pomena, a vsi gospodje bodo soghšili. da iz mnogih malih svet nastane velika. Zato vprašam in o tem naj ss premišljuje: Kaj je za deželo večjeea po mena: obrtna nadaljevalna šola v Železni Kapli ali godbeno druUvo celovško. Kolikor vem si udje tetra društva iz boljših stanov in sicer le iz Cilovca. Mi na deželi od god benega društva v Celovcu nimamo ničesar. Zato moremo od gospodov v tem društvu zahtevati, na| si svoio zabavo plačajo sami, kakor moramo to storiti tudi mi na deželi. Predloga ne stavim, samo to vprašam: Kaj je v deželi važnejše: obrtna nadaljevalna šola v Železni Kapli ali godbeno društvo ? Vsak omikanec, da, tudi neomikanec mora spoznati, da je moje vprašanje upravičeno. Predlog cd moje strani bi itak ne našel podpore, a z ozirom na denarno stanje dežele opozarjam, naj se v bodoče pri porabi deželnega denarja ravna bolj previdno. Dr. Jop. Le mi š ZBgovarja podporo za godbeno rlruštvo Nadalje se občini S e 1 e dovoli za te koče leto naklada 1 K 80 h za hektoliter piva. Nato se sprejme predlog o pobiranju diželnih doklad v tekočem letu. Deželnih doklad je zopet 65 odstotkov. Poslanec dr. Steinvvender predlaga, da mora deželni odbor skupno z drugimi deželnimi odbori delati na to, da se deželni zbori po zimi »kličejo k rednemu zasedanju, da morejo rešiti potrebno proračune itd. Mestu Celovec se dovoli tudi nadalje pobirati naklado na vino in mošt. Gospodinjska šola. Dež. odbor predlaga, da se ustanovi posebna deželna gospodinjska šola. Stroški so proračunjeni na 83.000 K; država da 40 000 kron podpore v štirih letnih obrokih. Poročevalec dr. Art. L e m i š sam pravi, da so načrti za novo šolo slabo izpeljani; kurnik r. pr. je večji, nepjo kravji hlev. Posl. Jos. Krampi, zastopnik la-budske doline, pra«i, da je za gospodinjsko šolo, a svota 83.000 K je za tiko stvar gotovo premajhna in bo šola le skromni. Potrebno bi bilo, da se gojerike izurijo v vseh strokah kmetijstva. Za novo šolo naj bi se nakupilo primprno posestvo, obsegajoče najmanj 100 do 200 oralov, da bo šola res služila svojemu namenu. Posl. Kotz govori zlasti zoper dežel, predsednika, ker hoče vlada svoj donesek izplačati v 4 obrokih in ne naenkrat. Posl. Grafenauer pozdravlja ta korak, ker je prvi za kmetijske potrebe. A taka podjetja presojam 8 treznim preudarkom; vedno je treba pomisliti, ali dotično podjetje, dotični zavod tudi služi svojemu namenu. Predlog in poročilo g. poročevalca potrjuje moje mnenje. Navadno so nam v dežel, zboru pri ustanovitvi takih zavodov pokazali tudi dotično načrte. Za načrte je vpostavljenih 1800 K. Poročevalec je načrte že sam grajal in rekel, da so pomanjkljivi. Ali se bo torej šola zidala po teh načrtih, ali se napravijo novi? Kar Re tiče podpore od strani vlade, je posl. K< tz po nepotrebnem napadal. Večina stori le prav, da ne napada vlade, do katere so obrača I2krat na dan a prošnjami Upati je, da bo tudi novi dežel, predsednik se potegoval ?a blagor dežele; staremu v tem oziru no moremo ničesar očitati, gotovo pa je, da dei. zbor svoj čas ni storil svoje dolžnosti. — Kar se tiče stroškov, zdi se tudi meni, da je znesek 83 000 K premajhen. Skušnja nas uči, da pri nobeni zgradbi nismo izhajali s proračunjeno svoto in da so se proračuni navadno znatno zvišali. Redko, da, skoro nikoli se ni kaj prihranilo. — Pomisliti je tudi treba, da naj nova šola koristi kmetijskemu prebivalstvu cele dežele. Da se to zgodi, in da v tako šolo morejo vstopiti tuli gojenke iz oddaljenih krae/, naj se ustanoviti dve taki soli, ena za spodnjo, druga za gornjo Koroško, merda v Beliaku. V tem slučaju bi se morda izhajalo s 83 OOO kron za spodnjo Koroško. Konečno se govornik š« obrača zoper posl. Kotza glede letne podpore. Posl. Kotz in Art. Lemiš sta se se hvalila, da sta zoper vlado vedno nastopala — moško. (??) Konoem seje je dežel, predsednik naznanil, da je z vlado v dcgovoiu, naj se svota 40.000 K izplača naenkrat ter zviša letna podpora. S tem je stvar rešena. « * * V deželni odbor so bili izvoljeni: za veliko posestvo p'. A cheiburg Labija (namestnik pl. Sterneck); za mesti in trge dr. Jos. Lemiš (nam. Winkler); za kmečke občine Al. Ilonlinger (namestnik Pr. Kiršner); iz cale hiše vitez pl. Hillinger (namestnik Kirchmaiei). V popoldanski seji je bil dolg in deloma prav buren razgovor o 1 0 - m i 1 i j o n -skem posojilu colovškega me-s t a. Poročal je svetnik \Vinkler. Poslanec W e i s s v eno uro trajajočem govoru jako srečno pobija predlog in z mnogimi številkami dokazuje, na kako slabih nogah je ce-lovško meBtno gospodarstvo. Odgovarjata G h o n in podžupan d r. M e t n i c , a večinoma le s puhlimi frazami. Zoper predlogo govorita se dr. Pupovac in Grafenauer, slednji s stališča Slovencev, katere izključuje mestni zbor od mestnih služb. Za predlogo so govorili šo W i e s e r , jako surovo, Kotz in Dobernik. Po nad tri urni razpravi je bila postava sprejeta v drugem in trotjem branju zoper štiri glasove. Razprava je napravila globok utte in prav klaverno je bilo videti liberalce, kako zagovarjajo svojo stvar! Po predlogu jur. odseka se je sklenilo poslanca .Grafenauer-ja izročiti sodišču v Smohoru. Zagovarjal je izr. č tev dr. \V a 1 d n o r. Grafenauer sam je zahteval in glasoval za izročit^, ki je pa brez pomena, ker je sodišče v Saaohoru med tem svojo zahtevo umaknilo. Ob s/48. uro zvečer se je seja zaključila in zasedanje odložilo. Nasilnosti v Bosni. Zelo čudne stvari poroča zagrebški „Ka toliški lisi" z dne 16 t. m. o najnovejših dogodkih, ki so posledica pokrščenja znane mohamedanke. List poroča mej drugam: Katoliški krcutje, ki jim je znan ta dogodek, morajo v zapor, ker dogodka niso naznanili ter ga ne preprečili. Katoliškim župnikom, ki so tozadevno posredovali, i e vlada ustavila plačo (letnih 100 gold) Mej drugimi poroča dekan v Pojnici, p. Vujičič, da so mu odtegnili plaio radi tega, ker je sprejel v stanovanje ženo z otroci. Duhovščina ga odškoduje s prostovoljno zbirko. — Temu dostavlja „Gr. Volksblatt" : „Bi ii bil celo v Turčiji mogoč večji pritisk na vest katolikov, nego v katoliški Avstriji. Zdi ee, da hoče Kallay z vso silo vprizoriti kulturni boj v Besni. Čas bi že bil, da bi se v delegaciji v tej zadevi izpregovorila resna besoda". Dveletna vojaška služba. Sedaj tudi ostalo dunajsko in budim-peštansko časopisje potrjuje vest, da se v vojnem ministerstvu vrše resni dogovori glede temeljite revizije vojnega zakona in uvedbe dveletne prezentne službe. Seveda je s tem v najožji zvezi zopetno povišanje kontingenta vojaških novincev, in sicer računajo v tem oziru tako le: Srdaj so potrebovali v dobi treh let skupno 309000 mož, pri dveletni prezentni službi bo torej odpadlo na vsako leto 155.000 mož. ali z drugimi besedami : Dosedanji kontingent vojaških no- viocev se pomnoži vsako leto za približno 52 OOO mož. Kajpada bodo s tem v zvezi tudi znatni novi stroški. Ti sicer doslej še niso določeni, ker še niso dovršeni vsi načrti in proračuni, vendar se sodi, da se iz datki zvišajo v primeri s povišanjem voja škega kontingenta. Pomnožiti bo samo število podčastnikov, da bodo mogli pravočasno izvtžbtti vojaštvo. Končno se še jav Ija, da bo veljala ta prtmemba za pehoto in tudi za topništvo. Y nižje-avstrijskem deželnem zboru je prišlo povodom razprave o razveljavljenju Schmidlovega mandata do silno burnih nastopov mej kršč srcialci ter namestnikom grofom Kielmanseggom Poslanec Bielohlavek je namreč v svojih izvajanjih silno ostro prijemal amstettenskega okrajnega gla varja t?r predsednika ondotnega okrožnega sodišča, ki so dopuščali, da so se vršile v amstettenski občini take nepravilnosti in da niso pravočasno uredili ondotnih razmer. Seveda je bil v prvi vrsti prizadet nameut nik sam ter je silno razburjen takoj hotel govoriti v svojo in sebi podrejenih uradnikov obrambo. A mož je mogel izpregovoriti le neba| besed. »Kaj takega«, pravi namestnik »se mi še ni pripetilo v nobenem za-stopu. (Ponovljen vihar. Nekateri poslanci razbijajo po mizah.) Jaz tu vršim ustavno pravico in si od nikrgar ne dam kratiti pravice, da tu govor m « (Klici: Z nami morate drugače govoriti. Vi ste plačan uradnik, mi pa prosto izvoljeni poslanci!) ae le po daljšem naporu s^ je posrečilo deželnemu maršalu in nekaterim uplivnejim poslancem, da so pomirili razburien« duhove. Namestnik je nato mogel končati svoj govor. Konečno so namestnika prijemali še Steiner Gessmann in dr. Lueger. Poslednji je še poseono krta čil eoc. demokrate ter jim mej drugim očital, da so bili za napad na kršf. socialce povodom znanega shoda v St. Hipolitu plačani od nemških nacionalcev. Sedaj je tudi v soc dem. poslancu Settzu zavrela kri in jel je psovati Lu^gerja z lažnikom. Slednjič je bila z veliko večino razveljavljena izvolitev posl. Schmidla, nato pa deželni zbor odgoden. Češki radikalci se umikajo. Najnovejša poročila čeških listov ter zadnji nastopi raznih mladočeških poslancev so dokaz, da se je v mladočeskem taboru izvršil mal preobrat in da so sedaj že zelo redki, ki bi brepogojno zahtevali takojšnji prestop v brezobzirno obstrukcijo. Posebno zanimiv je nastop posl. S.raoskega minulo nedeljo na volivskem Bhodu, ko je nakrat govoril za politiko proste roke. Poslanec je rekel, da morajo poprej nastopiti normalne parlamentarne razmere in sedanjo uradniško vlado pa mora nadomestiti parlamentarna. — V istem smislu se je izjavilo v zadnjih dneh več drugih mladočeških poslancev, ki malo poprej še niso hoteli ničesar čuti o kaki politiki proste roke. Vsled tega je opravičena nada, da tudi zbor zaupnikov odobri dosedanjo taktiko svojih poslancev. Kartuzianci francoski vladi. Jako zanimivo je pismo, katero je pisal kartuzianski prior g'avnega kartuzianskega samostana francoskemu ministerskemu predsedniku. Pisno se glasi : Grande Chartreuse, 12. aprila 1903 — Gospod ministerski predsednik! Ravnokar je potekel rok, ki so ga nam Vaši upravni agenti že določi'i za naš obstanek v Grande chartreuse. Sedaj imate pred vsem drugim pravico zve leti, da mi ne ostavimo mesta pokore in molitve, na katero nas je posta vila previdnost božja. Naša naloga obstoji v tem, da tu trpimo in molimo za svojo drago deželo; le sila more odgnati molitev od na ših ustnic. Žal se moramo pripraviti na najskrajnejše v teh nemirnih dneh, ko vlada zlovolja. In ker je vkljub našim opravičenim zahtevam mogoče, da nas nasilje nenadno razprši in prežene iz naše domovine, mi je na tem, da Vam i v svojem i v imenu svojih sobratov odpustim radi vseh odredb, ki ste jih ukrenili proti nam in ki so nevredne poglavarja kake vlade. Sicer je tudi že v prejšnjih letih, prav tako kakor dandanes, ostracizem rad rabil orožja, ki jih je navidezno zahtevala lojalnost. Vsekako mi pa nareka dolžnost ljubezni do bližnjega, da Vam poleg odpuščanja, ki Vam je odkrito ponujam, dam ša zdravilen svet in resen opomin — za oboje me pooblašča moja dvojno lastnost kot duhovnik in redovnik — da, če Vam je na razpolago ša iskrica pameti, opustite ta sovražni in brezplodni boj, ki ga vodite proti božji cerkvi. Francoska zbornica je torej na Vaš poziv in na podlagi nekega dokumenta, čegar ponareditve brez dvomno tudi Vi ne morete prezreti, izrekla uničevalno obBodbo nad redom, čegar vodstvo mi je poveril Bog. Te krivične razsodbe ne morem sprejeti, in je ne bom sprejel. V smislu svojih pravic in svoj h dolžnosti zahtevam revizijo te razsodbe pri sodišču Onega, ki je naš najvišji sodnik. Vsled tega, gospod ministerBki predsednik, posvetite posebno pozornost mojim besedam, ne hitite se jim pcsmehovati in mene smatrati za prikazen iz starih časov. Po teh besedah bote z meno| vred prišli pred oni božji sodnji stol. Tam ni več nasilstev, tam so brez veljave govorniške umetnosti, efekti na odru parlamentarne intrige, ponarejeni dokumenti ter zlovoljna zborniška večina, Tam sodi sodnik mirno, pravično in s polno oblabtio, tam je razsodba brez priziva, preti kateri ne Vi in ne jaz ne moreva uložiti pritožbe. Torej, da se kmalu vidimo, gospod mini sterski predsednik ! Jaz nisem nič več mlad, Vi pa tudi že stojite z eno nrgo v grobu. Pripravite se. Pri tem sestanku, o katerem Vam tu sporočam, smete pričakovati izred nih vtisov. V enem trenutku računajte bolj na odkrito izpreobrnjenje in resno pokoro, kot na svojo spretnost in svoje zifkme, s lteče dotični poštni voz Po dolgem obotavljanju izročil ji je prialeparjeni denar. Tiček zasluži, da ga žendarmerija vzame na piko. — Demonstracije na Hrvatskem. Hlrvbtje s j ponosno pričeli dvigati glave. Vedno bolj prodira v vse hrvatske sloje zavest, da mora narodu hrvatskemu biti pravica. V Zagrtbu so bile tekom sobote in nedelje zopet demonstracije. S postaje samo-borske lokalne železnice so demonstrantje potrgali mažarshe napise in okna razbili. Dijaki bo demonstrirali v soboto pred stanovanjem poslanca Švarca in pred stanovanjem sekcijskega št f« Krajčeviči. V nedeljo popoludne bo bile vse za-g r e b š k e u I i c e n a p o 1 n j e n e ljud s t v a. Na nekaterih cestah je bila uprav gnječa Na vsiučiliškpm trgu in v Mar ivski ulici je prišlo do korlliktov mej občinstvom in orožniki. Ljudstvo je bilo razburjeno, ker je vlada zabranila skupščino, ki bi so imela po § 2 vršiti v »ookolovi dvorani«. V ro stavracijo »Kola« so orožniki udrli in pognali ven dijake, ki so ondi mirno sedeli. Tudi nekaj žensk je aretiranih, ker niso takoj slušalo povelja orožnikov na ulici. V Zagreb so došli s posebnim vlakom ulanci iz Varaždina. Občinstvo je njihov uhod pozdravljalo z »Z vio!«-klic'. V nedelio zvečer so orožniki in policaji zatvorili večino ulic. "V gorenn grad nekaj časa sploh nihče ni smel. Ena stotnija vojakov jo čuvala dr žavni kolodvor in prometno upravo, druga •se je utaborila na Jelač čavem trgu, a tretia na vBaučiliškem trgu. Eskadron ulancev je celo noč krožil po ulicah Policaji so areii tirali vsakega, ki se jim je zdel la količkaj sumljiv. O1) II uri po noči se je čul po zagrebških ulicah samo topot konjskih kopit. — Trg Khuen IIsdervary|a nima nobenega napisa več. Demonstrantje s i jih vsa potr gali. Tudi s prometne zgradba so demonstrantje zopet zbili mažaraki nipis, katerega je policiia po zadnjih da-nonstracijah zopet tja obesila. Profesorju Tomašiču so pobita vsa okna Aretiranih je 40 oseb. Restavracije, pivarne in kavarne morajo biti zaprte žo ob 11. uri zvečer, gostilne pa že ob 9 uri zvečer. Tudi pri zaprtih durih se po tem čisu gostom ne sme dajati pijača. Hišna vratu moraio biti vsa že ob 7. uri zvečer zaprta. Zbiranje liudi na cestah je prepovedano. Otroci in učenci ne smejo biti po 7. uri zvečer na ulici. Kdor bi se proti temu zsgrešil, plača 200 kron, oziroma dobi 14 dni zapora. — Tudi v Varaždinu ao bilo demonstracije, ker je v občinskem svetu načelnik Breitenfeld zagovarjal svoje stališče glede nepravilnih imenovanj kot popolnoma korektno. Krepko sta se mu postavila na sproti g. dr. Magd ič in dr. K i š. Občinstvo je burno kliealo po ulie^ah : »Zivio dr. MagdiJ!« »Živela Hrvatska, živela fiaancielna samostalnost!« Na varaždinskem kolodvoru 30 bile velike demonstracije. Orožniki bo poklicani v Jasko. — Zadružništvo. V Dobrepoljah se jo potom »Gospodarske zveze« ustanovila prva zadruga za rejo merjascev in bikov. — Ostavka reškega guvernerja. Mažarski .Hirszembe" poroča, da se bo reški guverner grof S z a p a r y odpovedal svoji časti in bo niegovo mesto prevzel poslanec Andrej Hadik B a r o c z y Z Reko se pa poroča, da so te vesti neutemeljene. — Zaplembe hrvatskih časopisov. Včerajšnji izdaji »Oozora" in „Hrvatikega Prava" nam niste došli. Zasegla jih je zopet mažarska cenzura. — Razpisane učiteljske službe. Z rokom do 18. maja so razpisana nadučitelj-ska mesta v Mokronogu, Bučki in Studencu ter po eno učiteljsko mesto v Krškem in Radečah. — Umor in poskušeni samomor v Gradcu Častniški sluga Herman Holzor je v Gradcu v neki gostilni ustrelil svojo ljubimko Alojzijo Passat, ki se je mrtva zgrudila, potem pa je ustrelil tudi nase. Tudi Holzerjeva rana je taka, da bo umrl. Dajanje je bilo dogovorjeno od obeh, ker se nista mogla poročiti. — Samomora Pri Mariboru se je ustrelil narednik 26. domobranskega polka Franc Kranner. — Obesil se je v Mariboru delavec na južni železnici Jurii Tarkcš. — Tatvine v cerkvi Sv Petra pri Gorici sta suml|iva dva postopača stara okoli 20 let. Jeden je doma v postojinskem okraju, je zelo bled in ima jedno oko pokvarjeno in je nekoliko grbast. — I« Vokla p r i K r a n j u. Te dni je začelo v našej vasi svoje delovanje katoliško slovensko izobraževalno društvo, katero je bilo po prizadevanju nekaterih tukajšnjih domoliubov ustanovljeno pred kakimi štirimi tedni. Možje, ki so izvoljeni v odbor, so nam porok, da bo društvo lepo napredovalo kljub nevolji, katera je zavladala vsled njegovega rojstva med kranjsko - vogljanskimi pristaši slabo-znanega »Gorenjca*. Saj so mu že prod ustanovitvijo klicali: »kaj pa je tebe treba bilo.« Mi jim pa le to odgovarjamo: » A 1' t e j e treba bilo, al' ne, za to vas nismo in ne bomo prašali, skrbeti pa hočemo, da bo lepo rasti o in ie razcvitalo. "V odboru so g.g.: Anton Kos, predsednik ; Mart n Z i r o v n i k njegov namestnik, Ma-tiia R o g e I i tajma; Mirtin Čebuli taj. namestnik; Ivan Žumer blagajnik; Fran M i l a r , blagaj. namestnik in Ivan P o d -led, knjižničar. V nadzorstvo s no izvolili Ivan Gorjanca in Ivan Pravharja. — Potom javne dražbe se oddajo dela pri /gradoi za novo poslopje, Ki bo služilo za stanovanie želez uslužbencev v Volšhergu na Koroškem, z vsemi htranakimi poslopji. Rok za vlaganje ponudeb je 16 maj ob 12 uri opoldne. Ponudbe je vlagati pri ravnateljstvu drž. železnice v Beljaku. O.idi so do 30 t. m. tudi lahko vlagajo ponudbe za nakuj) starih kovinskih predmetov in drugega »tarega materiala — Velika ljudska veselica v Ma riboru dne 7 junija obeta mnogo zanimivega. R»zlični odseki so začeli svoje delovanje in že precej določili ves program. Programski odsek je dokončal s oje delovanje in se trudi la še pridobiti različnih močij, da bode program bolj mnogovrsten. Dekoracijski ^dsek ima v svoji sredini akad. slikarja gg. Fra^a in Deklevo, vsi prostori »Narodnega doma* se bodo spremenili v lep gaj. Damski kom te že marljivo nab ra in pobira in si razdeluje dela v posameznih so torih. Društvo Maribor in Športno društvo hočeta podati nekaj posebneg«. Planinci bodo vabili ljudi na planine itd. fijjuhljaeisste novice. Družbinski večer. Slov. kršč. soc. zveza je priredila v nedeljo zvečer v dvorani »Kat. doma« družbinski večer, kateri se jo vsestransko dobro obnesel. Ženski pevski zbor je pokazal, kaj premore vstrajnost. Ljubke narodne pesmi odmevale so iz čisuh ženskih grl po dvorani in občinstvo tudi ni zaostalo z glasno pohvalo. Govori in deklamacije so bilo izborno predavane. Osobito pa je napravil globok utis -Capin«, katerega je vrlo dobro predstavljal tovariš S o u k a I. Burna pohvala in zahteva za ponovit-.v je d kaz, di taki prizori vnemajo srca. Občinstva je bila dvorana natlačeno polna. Krščansko so-cijalni zvezi pa, ki nam je priredila ta večer, bodt vspeh v bodrilo, da nam kaj ta-cega še večkrat priredi. Nagla smrt. Terezija Podlesnik, 78 let stara, stanujoča v Cerkvenih ulicah št. 21, ki je prodajala po ljubljanskih gostilnah in kavarnah promeso in srečke, je danes ponoči nagloma umrla. Danes zjutrai dobili so jo pri postelji mrtvo ležati. Zidela jo je srčna kap. V Ljubljanico padel. Franc Čelešnik, 60 let star čolnar, je včeraj popoludne na Trnovskem pristanu padel iz čolna v Ljublja nico. K sreči so je takrat ravno pripelial rnimo s čolnom čolnar Ivan Bsclin iz Bistrice, kateri je Čelešnika prijel in ga po tagnil na suho. Čelešnik prepeljava ljudi s Trnovskega pristana čez Ljubljanico v Prule in nazaj. Mož slabo vidi, pa vendar rad po gleda v kozarec. Padel je v kratkem času že trikrat v Ljubljanico. Izgubljeno. Zasebnica I. S., stanujoča na Blei\veisovi ct-sti št. 7, je zgubila v mestu bankovec za 20 kron. V Ameriko. Danes ponoči je odpotovalo s tukajšnjega kolodvora 3 8 0 oseb v Ameriko, in sicer je bilo 176 Hrvatov in 204 Kranjcev. Nesreča Ivan Pintar, hlapec pri baronu Testa na Turjaškem trgu št. 7, pripelial se je včeraj ob l/tb. uri popoludne po Cojzovi cesti b koleseljnom. Ker je mej vožnjo vuga zadela konja v zadnji nogi, se je ta »plašil in je dirjal po Coizovi cesti in po Bregu proti domu. Pri »Katoliškem domu« je zavil na hodnik, kjer pa mu je spodrsnilo, da je padel in se poškodoval na nogab. Pritekli so ljudje, ki so pomagali Iv. Pintarju spraviti konja na noge in domov v hlev. Druga nesreča se ni nobena pripetila. Nezgoda. K. Bilja, delavcu v skladišču na južnem kolodvoru, je pri nakladanju tramov na vagon padel tram na levo nogo in ga pritisnil za palec tako, da ni mogel stopiti na nogo. Deželna preskušalna vinska klet v Ljubljani, ki je, kakor smo že poročali, v Tavčarjevi hiši pod kavarno »Evropa« na Dunajski oesti, se otvori v četrtek, dne 23. t. m. Prva javna poskušnja bo v petek, dno 24 t. m. od 5 —7. ure zvečer ; druga pa v soboto, dne 25. t. m. od 5.-7. ure zvečer. Da bodo gostilničarji, kavarnarji ter drugi vinski prekupčevalci nemoteni, se bo priredila poskušnja edino le za te, v petek, dne 24. t. m. od 3—5. ure popeludne. K javni po8kušnji ima vsakdo pristop, kupiti pa mora koj pri vstopu za 1 krono kuponov po 10 h. Poleg raznih navadnih ali namiznih na različne načine napravljenih vin, je več vrst finejših vin, kakor n. pr. renski in itali janski rizling, silvanec in beli burgundec (ta so najfinejša bela vina), sipa, zelen i. dr.; od črnih vrst pa portugalka, karmenet, črni burgundec i. dr. Pripomni se, da so vsa se- daj v kleti nahajajoča se vina na Dolenj-; skem in Vipavskem pridelana ter da so ta i vina naravnost od dotiČnih producentov kupljena. — Razun vina so v kleti razstavljene razne kletarske priprave in razno orodie, namreč preše, mlini, fi t^r, pumpe, mreže, Bterilizator|i itd. Glasovir na lok. G^sp. Bajda je nvoj izum, glasovir na lok, zopet znatno zboljšal in bo ta izboljšana izredna iznajdba na oorled v resta«raciii hotela »pri alonu". Najdeno na južnem kolodvoru. V mino-lem tednu ho bilo na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: 2 dežnika, 1 velika ruta, 1 cev iz kavčuka in 1 torbica, v kateri jo bila 1 čepica 1 k^ta^a, brisača in 1 zavitek tobaka. Z rešilnim vozom so včeraj opoldne pripeiiah v deželn > bolnico vajenca Ludovika Stopica. Na Sv. Petra cesti padla mu jo deska na levo nogo in ga v Členku t»ko poškodovala, da so ga morali prepeljati v bolnico. Slavnost nemških turnarjev v Ljubljani. Caljssa »Domovina" poroča o tej »adevi : Liubljansm »Tuniverein" bo letos meseca junija praznoval avo|o štiridesetletnioo. Delajo se velikanske priprave. Prirediti nameravalo slavnostno predstavo v ljubljanskem gledališču. Pač je v resnici primerno, kar piše »Slovenec«, da m j bi se prej povprašalo v Celju, ako dovolijo Nemci za naše slovenske prireditve svoje gledališče, in da ee šele v slučaju povoljne^a odgovora do voli ljubljanskim Nemcem slavnoRtna pred stava v ljubljanskem gledališču. Svetovali bi »Celjskemu pevskemu društvu«, da prosi za prireditev svojega letošnjega velikega kon certa prepustitve celjskega gledališča s pri-| pombo, da povabi h konc rtu vsa slovenska j društva v bar^nh in z rastavami ! Književnost in umetnost. * Glasbene Matice" oratorij „Sv. Frančišek" v stolni cerkvi, sinoči je bila v »Narodnem domu" prva generalna skušnja vseh sodelujočih pod osebnim vodstvom p. H a r t m a n o v i m. Nekaj poseb nega je, videti p. H a r t m a n a dir.g rati. G'as ie šel že o njem, da je izboren dirigent ; a da dirigira s toliko ognjevitostjo, tako energično in s tako izrazovito mimiko v obrazu in rokah, nismo pričakovali. Zbori so bili po g. koncertnem vodju H u b a d u tako izborno naštudirani, da je, osobito j moški zbor, p. Hartman po vsaki točki iz rečno pohvalil. Sdisti so sicer la bolj markirali, vendar pa se ja tudi tako že poznalo, da se nam obeta redek užitek. Oso bito glavni ulogi, sopran in tenor, sta v izvrstnih rokah. — Danes je ob pol osmi uri zvečer druga in zadnja generalna skuftnja v stolni cerkvi. Vstop ne bo razun sodelujočim nobenemu dovoljen in bodo zatovsa vrata zaprta. Nadalje se nam poroča: Učinek včerajšnje skušnje je bil uprav velikansk, navdušenost obča. Glasba silno lepa, blaga, v res niči duhovna, padli bodo vsi pomisleki, ki so morda nastali. Solisti so jako resnobno pogodili svoje uloge, zbori mogočni, orkester broji 90 mož. Nadjati se je tedaj najlepšega religijoznega učinka. P. Hartman je bil jako zadovoljen, ker je našil vse lepo pripravljeno in izvežbano, kar je izborna zasluga g vodje M H u b a d a. P. IUrtman je v soboto zvečer vodil oratorij „Sv. Peter" v Monakovem z velikim vspehom ; prisoatovalo je 14 članov bavarskega dvora. »Sv. Frančišek« se je izvajal pred 14 dnevi tudi v Amberg-u s takim navdušenjem, da so posebni vlaki vozili občinstvo z dežele. * »Glasbena Matica«. K nocojšnji skušnji za oratorij v stolni cerkvi poslušajočemu občinstvu vstop nikakor ni dovoljen. Dovoljen je vstop le sodelujočim. * -Slovenskega Učitelja« zadnja 8. številka IV. letnika prinaša obširno poročilo o zadnjem učiteljskem shodu ter poleg najnovejših šolskih vesti dopis o idrijski ljudski šoli. * G Srečko Magolič je razstavil štiri manjše oljnate pokrajinske slike v izložbi g. Schwentne;i8. * Iv Šorli: Človek in pol. Roman. Ljubljana 1903. Založil L. Schw'jntner. Cena 2 50 K. (Naslovni list je slikal F. V a v p o-t i č.) — D»ojen nauk uči Šorli v tem romanu. Prvi je nauk o „človeku in pol«, o »nadčloveku« Nietzschejevem, kateri je vzvišen nad vse, ki ima vse zaničevat', ki ima svojo lastno moralo, svoje lastne postave, ki vse prav naredi in se sme vsemu posmehovati. Ta »človek in pol« tudi o vsem sodi in seveda vedno pravo zadene. V literarnih nazorih se nam ta heroični »nadčlovek« pokaže seveda kot dekadent, ki visoko spoštuje moderne pisatelje in daje starim naivnim na prednjakom občutiti večkrat prav bridko svoj o ironijo. Drugi nauk, ki nam ga daje Ivo Šorli, je pa ta, da bb pregreho ne more varovati, kdor ja ni sam izkusil. Ta nauk hoče izvesti v celem romanu. Kaže nam dva zgleda: «človek in pol" je v mladosti okusil podlost, in se ie potem varuje. Njemu nasproti stoji nedolžno dekle, katero mora postati prej pijanka, preden more biti poštena žena. Ta nauk m niti moralen niti es-tatiški in zato je konec romana nezadovoljiv in iako prisiljiv. Da pride fi'ozol Šorli v konflikt tudi s krščanskim nravoelovjem, se pač ni čuditi. Roman ima tržaški lokalen značaj. Trst nudi pisatelju razmere, osebe in duha. S silno žgočo ironijo je ošvrkal pisatelj »narodnjake« tržaške. »Voditelji in vo-diteljski kandidatje« so dobili lekcijo, katera jim bo javaljne prijala (gl. str. 83 sledeče!) K—r. Balkan. Vspeh avdience, ki so jo imeli pri sultanu v soboto zastopniki Avstro 0-n. komisar A. Janežič v L uhliani 6 K, Fr. Šparovtc, kaplan v Spodim Idriii 8 K. Fr. Kralj, kaplan na Jeseni« ah 10 K. F. Eržen, župnik na Zilem logu 4 K Andrej Ramovfš, nadžupnik v Dobrepoijah 20 K Ivan Dtbovec, kaplan v Vipavi 10 K, Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Nemške surovosti. Brežice, 21. aprila. Nemci slavili svojo zmago z godbo in slavnostnim večerom. Gostje došli celo iz Celja. Pri odhodu ob enajstih zvečer strašno tu-lenje. Po noči pobita vsa okna v pritličju »Narodnega Doma". Prizadeto tudi župniščt. kjer je k a men skoraj ubil ž u p n i k o v o mater. Dunaj, 21. aprila. Prihodnja seja državnega zbora bo v torek. V današnji seji so uprizorili socialni demo kratje velik vrišč, ko je ministerski predsednik odgovarjal na interpelacijo soc. demokrata Dtszynskega. AJini sterski predsednik je deja', da je trditev Daszynskega, da bi grof Pininski iz zapuščine svoje matere odstranil nekatera pisma in podobe, neresnična in da je žalostno, ako se na ta način blati spomin vsega spoštovanja vredne žene. Socijalni demokratje so upili in kričali „To naj izjavlja, ako hoče, predsednik, vi za to nimate pravice!" „Mi nismo vaši sluge, kakor okrajni glavarji". „Vi nas morate poslušati!" „Nimate predsedniških pravic!" Predsednik je zvonil. Dasvynski je upil: „Naj le Korber skriva tatove, mi jih bomo razkrinkali!" Das7ynski je na to predlagal, naj se o ministrovem odgovoru otvori debati, kar je pa bilo mej silnim hruščem socialnih demokratov odklonjeno. Dunaj, 21. aprila. V današnji seji državnega zbora so Čehi uložili zopet dva nujna predloga. Dunaj, 21. aprila. Vsenemška zveza je imela danes sejo, v kateri je sklenila, od odseka za spremembo poslovnika predlagani poslovnik pobijati kar najodločneje, vendar ne obstruirati, ker bi to imelo malo upanja na vspeb. Zagreb, 21. apr. h raznih krajev je prišlo sem okolu 200 orožnikov. Ba-nova slika je na llici raztrgana na koso. Oloinuc, 21. aprila. Zasledili so končno pisatelja „Pozorovih" lažnjivih člankov o nadškofu Khonu. Pisatelj je duhovnik Hofer v Zabredu, ki je že pri-poznal. Duhovnik OtasQk, ki je bil sumljiv, da je pisal članke, je s tem dobil zadoščenje. Cetinje, 21. aprila. Neki nepoznani Albanec je streljal na dva nova sodnika v Skadru. Sodnika sta nevarno ranjena. Bremen, 21. aprila. Protialkoholni kongres je bil v nedeljo zaključen. Prihodnji kongres se vrši 1. 1905 v Budimpešti. Carigrad, 21. aprila. O avdijenci avstrijskega in ruskega poslanika pri sultanu se poroča, da sta poslanika z največjo odločnostjo zahtevala, naj se rešitev reform pospeši in da se proti Albancem store odločni koraki. Sultan je bil jako pobit in je izjavil, da njegove namene tuji zastopniki prekrižavajo. Umrli no: 18. aprila. Marjeta Spelak, uradnikov« vdova. 83 let, Karlovska cesta 2. ostai elost — Antonija Skerjanc, posestnikova hči, 10 ur, Na mivki 4, živ-Ijeuska slabost. l!) aprila. Helena Kopač, kuharica, 76 let, Poljanska cesta 20, Carcinoma ventriculi — Marija Hlas, uradnega sluge vdova, 80 let, Poljanska cesta 23, pljučnica V hiralnici- IV. aprila. Ivan Brajdič, goslač, 10 let, srčno in starostno oslablienje. iS aprila Jakob Zgonc, krojač, 34 let, Paronoia Tubercul pulm chron. V bolnišnici: 16. aprila. Ladislav Sušnik. uradnikov sin, 5 let, Laryngitis croup. desec p inoibillis. 17. aprila Martin Nabernik, gostač, 62 let, Ghole-rina Marija Pira, gostija, 73 let, ostarelost. 18 aprila. Boris MiSnik, uradnikov sin, 3 leta, davica in Rroi;chitis capill. - Amalija Jager, prodajalka mesa, ,H4 let Pericardita acuta Paralysis uord s. — Jakob Kokilj, zidar, 52 let, jetika. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm I 3 i a I Crs epa-zoTanja Stanje barometra. ▼ ram. Temperatura * po Co 1 si j u Votrorl. Nebo ■i -g .S £ = rt s . H » » 20] 732-3 3-6 | si. jiah. jasno 2lj . £)ur r ?. popol r'82 1 731 1 5'8 ! 119 | p- m. jzah. m. jzah. del. ob!, pol. obl. 00 Srednja včerajšnja temperatura 4-2" normale, 10 6*. I) u ii uj s k in bor z u dntj 18. aprila. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4% ..... Avstrij-ka kronska renta 4% ..... Avslrijsla inv renta 3>/, % . ... ' Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kionska renla 4%..... Ogrska inv. renta 3'/a%...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delu ce ......... London vista ... ...... Nemški dtž. bankovci za H O m nem drž v' 20 mark ......... 20 frankov..... ..... Italijanski bankovci.........." C. kr cekini....... 1(0.5 100-65 121-6 101-10 !-416 121 40 a»-6il S)2 46 161 2 673 7o 239 77', 116-K) 23-39 1905 9525 11 32 Aitsie cene dn<§ 21. aprila 1903. (Termin.) Na budimpeštanski borzi: PSenica ia april.....K 7-79 do 7 80 » » maj ....... 7 63 . 7-64 » » oktober.....» 7 60 » 7-61 H«, za april..............677 r 618 Rž za oktober.......» 6 60 > 651 Oves za april ........h-ju )( 6 96 Oves za oktober........5 54 n 5^5 Koruza za maj.......6 03 ^ 6 04 Koruza za julij......• , 6-10 . 611 (Efektiv). Dunajski trg Pšenica batiaSka.......K V-90 do 8-65 Rž južne železnice......n 7-— » 7 20 Ječmen , » ........6 40 , 7-40 ob Tisi.......„ 6-40 „ 7 75 Koruza ogrska.........«-f0 , 6 65 Cinkvant stari........710 7-^0 ............... " - Oves srednji......... 6 36 „ 6 55 *'ižol ........... 676 » 13'75 JjOllZfitVOlGj dela poročata v naročila iz mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljub Ijanl, Frančiškanske uiiee. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence. 13 11-9 — 40 000 kron znese glavni dobitek loterijo za sobo grevnice. Opo-zariamo, da je žrebanje nepreklicno 2 3 n p r i 1 a 1 9 0 3 in da se vsi dobitki izplačajo v gotovini po odbitih 10% zneska. Dober svet Kdor si želi napraviti lepo trato, mu evetujemo, d* si naroči od c. in kr. dvorne trgovin« za semena Elmund Mauthner v Budapešti travinega semena »Hromenailneifa" ali „Mnrgaretnega«. Ža 29 let oskrbuie Mauthmr za krasne trate v Budapešti in na Margaretinem otoku posebna semena. f 37 1-1 Zahvala. Podpisani sorodniki izrekajo povodom smrti iri pogreba s\ojega ntpozabnega gospoda strica, preč. gospoda Janeza Šafer-ja župnika v Dupljah na Kranjskem. najiskrenejSo zahvalo mil. g. generalnemu vi-kariju, prelatu Jan FJisu, ki je kot sošolec rajniku opravil Sv. mašo z&duSnico in vodil pokop, preč gosp. dekanu Antonu Koblarju za ginljivo siovo v teikvi, vsem čč. gg. duhovnim sobratom, ki so v tako lepem številu spremili rajnika k večnemu počitku, kvartetu blag. gg. učiteljev za milo nasrobuico, posebe domačemu gg. učitelju, ki je \odil šolsko mladiuo, in g. Sprachmunnu, učitelju iz Podbrezja, ki je prijazno oskrbel pelje v cerkvi, vsem prijateljem in znancem, ki so od bliiu iu daleč, celo iz daljnega Grahovega, predzadnje službe pokojnikove, prihiteli iz-kazat rajniku posledn-o Ijubav, vsem, ki so prišli rsjn Ita kropit, zlasti iz Kranja, vsem čč. gg. sošolcem rajnika, ki so pismeno po-| slali si o.;e sožalje, kakor tudi olednjič fara-nom dupljanskim, ki so med boleznijo in ob pogrebu z razobešenjem frne zasiave, venci in obilno udeležbo pokazali otroško udanost in ljubezen do rajnegi svojega župnika. Bog bodi plačiik vsem in vsakemu za to delo usmilj nja! S dmina po rajnem gospodu bo v ponedeljek, 27. t. 111. ob 8. uri v llupljnh. Duplje, dnč 21. aprila ]n mešano blago- izurjeno prodajalko. Vft ip. ako tnrg iče, tik'j, hli p* vaai v par tednih. Kje, po e upravništvo „S ovenča". 632 3-2 Žrebanje poj utr aj šnj em! Glavni dobitek Kron 40.000 Kron priporoča Srečke za sobe grevnice j ^ maver po 1 krono v Ljubljani. 145 12 12 Vsi dobitki se izplačajo V gofotini po odštetih 10°|0 zneska. Izdajatelj in odgovorni Jurednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.